JANEZ WOLF, 1825— 1884 OB STOLETNICI SMRTI Andreja Žigon, Ljubljana Ob raziskovanju opusa Janeza Wolfa in preučevanju strokovne litera­ ture o tem slikarju se je izkazalo, d a je še vedno n ajtehtnejša razpra­ va Franceta Mesesnela, s k atero je v Pragi leta 1922 doktoriral,1 om e­ niti pa je seveda treba tudi druga besedila. Osnovni vir za preučeva­ nje Wolfovega življenja in dela je m onografija enega prviih slovenskih piscev o um etnosti V iktorja Steske iz leta 1910.2 Ta in poznejši Stes- kovi prispevki ob um etnikovih obletnicah3 in v knjigi Slovenska um et­ nost* 1 im ajo v prvi vrsti dokum entariono vrednost, saj je avtor zbral podatke o dom ala vseh, po mnogih k rajih Slovenije raztresenih Wol- fovih delih. Poleg življenjepisa in podrobnega seznama del je Steska objavil tudi več njegovih pisem prijatelju Ivanu Borovskem u in neka­ terim drugim slikarjem , ki dobro razkrivajo Wolfovo osebnost in nje­ govo »pesniško, mehko, dovzetno, sanjavo in po izpopolnjevanju hre­ penečo dušo«;5 objavljena pism a im ajo danes toliko večjo vrednost, saj se kljub poizvedovanju na številnih m estih doslej niso našla. Prvi avtor, ki je Wolfovo življenje in delo preučeval poglobljeno in kri­ tično, je bil France Mesesnel. Ugotovitve iz doktorske disertacije je 1 Iz češčine prevedena disertacija Franceta Mesesnela bo osrednji del mo­ nografije Janez Wolf, 1825—1884: Življenje in delo. Poleg opomb in ko­ m entarja ter analize Wolfovega oljnega slikarstva ji bo dodan katalog njegovih del, v katerem so v kronološkem zaporedju posebej obdelane stenske slike (27 kataloških enot), oljne slike (91 enot), študije (8 enot) in Wolfu napačno pripisana dela (24 enot). Monografija je zasnovana kot prva knjiga zbirke »Viri za slovensko umetnostno zgodovino«, katere so­ izdajatelj bo Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. Gradi­ vo je bilo pripravljeno aprila tega leta, tako da bi monografija lahko izšla ob Wolfovi stoletnici smrti decembra 1984, vendar v tako kratkem času ni bilo mogoče najti založnika. Zato se je soavtorica odločila, da v počastitev slikarjeve obletnice objavi ta prispevek; besedilo je nekoliko korigiran povzetek, ki bo v knjigi preveden v angleški jezik. 2 Viktor Steska: Slikar Janez Wolf (1825—1884), Ljubljana 1910 (ponatis iz DS). 5 V(iktor) Steska, Slikar Janez Wolf: Ob stoletnici njegovega rojstva 26. dec. 1925, S, LIII, 1925, št. 291, pp. 2—3; id., Slikar Ivan Wolf: Ob 50-let- nici njegove smrti, S, LXII, 1934, št. 281, p. 4. 4 Viktor Steska: Slovenska umetnost, I: Slikarstvo, Prevalje 1927, pp. 304 do 314, repr. 62—68. 5 V. Steska, Slikar Janez Wolf, op. cit., p. 63. povzel in še isto leto objavil v članku Preteklost slovenskega slikar­ stva,6 k jer je Wolfa označil kot posebnega predstavnika nazarenske sm eri, ki je skušal resničnost združiti z najvišjim i ideali, k ar pa m u je zaradi nenaklonjenosti časa in okolja le redko uspelo. Med po­ m em bnejše prispevke o W olfu šteje tudi eno uvodnih poglavij v Me- sesnelovi m onografiji Janez in Jurij Šubic iz 1939,7 v katerem avtor posebej poudari pom en W olfa kot učitelja in vzgojitelja m lajše ge­ neracije. S tega vidika ga ocenjuje tudi France Stele leta 1949 v knjigi Slovenski slikarji,8 k jer govori o Wolfovem izrednem spoštovanju do um etniškega poklica, ki ga je vcepil učencem , in o njegovi um etniški oporoki, n a katero se je skliceval Anton Ažbe, češ da m u jo je pokoj­ ni učitelj sporočil kot tajnost, da bi v njenem duhu vzgajal bodoče slovenske slikarje. Stane Mikuž je leta 1957 v sestavku Med um etniki krškega sveta9 kratko in jed rn ato opisal življenje, ideale in delo tega »izrednega slikarja, freskanta ter pedagoga«, ki ga im enuje »veličastna pa tudi tragična postava«1 0 in čigar resnično m onum entalne kom pozi­ cije v Vipavi prim erja »z resno um irjenostjo, pa tudi silovitostjo ita­ lijanskih m ojstrov zgodnjega quattrocenta«.1 1 O stanju ozirom a propa­ danju Wolfovih fresk je 1965 pisal restavrator Izidor Mole.1 2 Poleg splošnih oznak v občih pregledih slovenske um etnosti sta Wolfovo delo in pom en skušala podrobneje ovrednotiti Alenka Dvoržak in Gre­ gor M oder v diplom ski nalogi leta 1972,1 3 vendar njuno besedilo ne prinaša novih ugotovitev. Novejši vir za raziskovanje Wolfovega dela je Predavanje Alojza Šubica o slikarju Janezu W olfu iz 1893 in objav­ ljeno šele 1973,1 4 iz katerega m ed drugim izvemo, da je Wolf v zadnjih letih svojega življenja delal za ljubljanskega stavbenika Viljema Trea in m u snoval načrte za pročelja. Podpisana pa sem pom en Wolfovega dela poizkušala opredeliti v okviru razvoja stenskega slikarstva 19. stoletja na Slovenskem.1 5 D oktorska disertacija Franceta M esesnela z naslovom Slikar Janez W olf je razdeljena na dva dela, »Uvod« in »Janez Wolf«, ki jiima sle­ dijo opom be in seznam uporabljene literature. V prvem poglavju av­ to r poleg političnega položaja in kulturnega ozadja na Slovenskem na začetku preteklega stoletja oriše tudi razvoj slikarstva na naših tleh od 18. stoletja dalje. V osrednjem poglavju razprave najprej obširno govori o Wolfovem življenju in ta del obsega skoraj polovico diserta­ cije. Mesesnel sprem lja um etnikovo življenjsko pot od rojstva 26. de- 6 Fr(ance) Mesesnel, Preteklost slovenskega slikarstva, M, III, 1922, pp. 361—362. 7 France Mesesnel: Janez in Jurij Šubic, Ljubljana 1939, pp. 20—32. ' Fr(ance) Stele: Slovenski slikarji, Ljubljana 1949, pp. 96—99. 9 Stane Mikuž, Med umetniki krškega sveta, Videm-Krško nekdaj in da­ nes, 1957, pp. 45—51. '° Op. cit., p. 45. 1 1 Op. cit., p. 51. 1 2 Izidor Mole, Propadanje Wolfovih fresk, VS, IX, 1965, pp. 99—103. 1 3 Alenka Dvoržak Schrott — Gregor Moder: Slikar Janez Wolf, dipl. nalo­ ga, Ljubljana 1972 (tipkopis). 1 4 Damjan Prelovšek, Predavanje Alojza Šubica o slikarju Janezu Wolfu, Loški razgledi, XX, 1973, pp. 151—161. 1 5 Andreja 2igon: Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slo­ venskem, Celje 1982, pp. 26—27, riepr. 11—16. cem bra 1825 v Leskovcu pri Krškem , prek šolanja na novomeški gim­ naziji, ki jo je km alu zapustil in se m enda nekaj časa s cigani potepal po okolici, nato pri sobnih slikarjih Gorenjcu v Novem m estu in B urji v Ljubljani, pri katerem se je spoprijateljil s slikarjem Ivanom Bo- rovskim . Po krajšem šolanju pri dekoraterju J. K indigerju v Linzu je bil Wolf leta 1845 p o trjen v vojsko, v k ateri je ostal do leta 1854 in dobil več im enovanj, služboval pa je najprej v Ljubljani, nato na Ogrskem in v Italiji, m ed drugim v Gorici, Vidmu, Brescii, Veroni, Benetkah in v Anconi. D evetindvajsetleten se je dokončno odločil za slikarski poklic, šel v Benetke in se vpisal na akadem ijo. Preživljal se je kot modelski risar v livarni bronastih izdelkov Šveda T. E. Hassel- quista, v prostem času si je po cerkvah, palačah in v galerijah ogledo­ val um etnine, mnogo je bral, obiskoval gledališče in se seznanil z nekaterim i slikarji, tako z Goričanom Antoniom Rotto, z Avstrijcem Hansom Canonom (Johann von Stra.šifipka) in z nem škim idealistom Anselmom Feuerbachom , s katerim sta ostala p rijatelja tudi pozneje; leta 1873 se je Feuerbach spotom a ustavil v Ljubljani in obiskal Wolfa, ki je šel istega leta ik njem u na Dunaj, k je r sta se dogovarjala o sodelovanju p ri poslikavi stropa v avli na dunajski akadem iji, do česar pa ni prišlo. Po treh letih študija na akadem iji se je Wolf zgo­ daj 1858 vrnil domov, v Ljubljano, k jer se je poročil z Nežico Sern- čevo in se na povabilo podobarja M ateja Tomca leta 1860 naselil pri njem u v Šentvidu nad Ljubljano. Izmed treh otrok sta dva km alu um rla, hčerka Nežica in sin Alojzij, ki se je opekel na dom ačem ognjišču; m ateri, ki je bila posredno kriva za nesrečo, se je om račil um in si ni več opomogla. Ta družinska tragedija je povzročila pre­ o brat v Wolfovem življenju: zaprl se je sam vase in se popolnom a posvetil svojem u delu. Znanje s Tomcem mu je prineslo številna naročila, m nogokrat je z njim tudi sodeloval in njegovo cerkveno oprem o dopolnjeval s slikam i. Prvo pom em bnejše delo je biila posli­ kava ladje v župnijski cerkvi v Trbovljah in od tedaj dalje so se naročila za stenske in oljne slike vrstila nepretrgom a. S Tomcem je sodeloval do leta 1872, ko se je preselil v Ljubljano. Poleg Borovskega se je spoprijateljil tudi s slikarjem Antonom K aringerjem , bivšim častnikom , in oba sta m u pni delu celo večkrat pomagala, že leta 1870 je sprejel prva dva učenca, M iroslava Tomca in Janeza Šubica, pozne­ je tudi njegovega b rata Jurija, nato Sim ona Ogrina in Antona Ažbeta, kot pomočniki pa so z njim sodelovali še Ludvik Grilc, Anton Jebačin, Aleksander Roblek in Pavle Šubic ml. Prav učenci, ki jih je očetovsko vzgajal, skrbel za njihovo splošno izobrazbo in jih tem eljito priprav­ ljal na slikarski poklic, so m u v njegovem osam ljenem življenju po­ m enili največje veselje in tolažbo. Tudi pozneje, ko so se porazgubili po svetu, si je z njim i dopisoval, jim svetoval in pom agal v težavah. Tik pred sm rtjo je Wolf jeseni 1884 prejel še zadnje veliko naročilo za poslikavo stropov v avli in nad stopniščem v novem Deželnem, danes N arodnem m uzeju v Ljubljani, vendar je uspel narediti le osnutke,1 6 naročilo pa sta prevzela učenca b rata Šubic. Wolf je um rl “ Matija Žargi, Oris stavbne zgodovine in opreme, v: Peter Petru in Matija 2argi: Narodni muzej v Ljubljani, Zbirka vodnikov: Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 123, Ljubljana 1983, pp. 28—30, 34, repr. pp. 28, 32. 12. decem bra 1884, zadet od kapi, po nekaterih podatkih prav na poti k stavbeniku Viiljemu Treu, s katerim naj bi se dogovorila glede po­ stavitve odrov v m uzeju. V zadnjem delu Mesesnel analizira slikarjev opus, predvsem sten­ ske slike, o oljnih pa pravi, da so večinoma izdelek delavnice in kot take stransikega pom ena. N ajprej ugotavlja, da Wolf v domačem okolju ni mogel dobiti organiziranega slikarskega šolanja, pač pa se je pri sobnih slikarjih -lahko seznanil z delavniškim načinom in tudi s tehniko slikanja na presno. Na vojaških pohodih po Italiji je spoznal razliko m ed posnem ajočim obrtništvom in resničnim ustvarjanjem in odločil se je za šolanje v Benetkah. Tu so ga pritegnili stari m ojstri, klasiki beneškega slikarstva, predvsem Veronese in Tizian, in tu se je tudi naučil zakonitosti m onum entalne stenske dekoracije. H krati je bil že seznanjen z rom antično nazarensko sm erjo, ki je v številnih evropskih središčih predstavljala ofioialno um etnost in ki jo je m ed drugim lahko spoznaval prek reprodukcij v knjigah in drugih publika­ cijah. V domovini se je Wolf dom ala popolnom a posvetil cerkvenem u slikarstvu: po eni strani je bila tradicija skoraj izključno cerkvena in večja profana naročila so bila zelo redka, po drugi strani pa ga je v cerkveno um etnost vpeljal tudi podobar Matej Tomc. Wolfove stensike slike so zaradi tehničnih pom ankljivosti (pred­ vsem slab slikovni om et oziroma intonaco) in zunanjih vzrokov (vlaga) v slabem stanju. Od 27 dokum entiranih poslikav jih je danes ikljub restavracijskim posegom približno tretjin a uničenih, druga tretjin a je v slabem stanju ali pa so slike nadom eščene s kopijam i in le okoli 10 poslikav bolj ali m anj dobro predstavlja Wolfov način slikanja; to so slikarije v Trbovljah, Velikih Laščah, Štjaku, na Vrhniki, v šent­ jakobski cerkvi v Ljubljani, v Vrabčah, čm ičah, Vipavi, Ribnici in v Zagorju ob Savi. Med zgodnjim i deli je treb a om eniti slikarijo v žup­ nijski cerkvi v Trbovljah iz let 1860 in 1861. Z vidika poslikave prosto­ ra je bilo dolgo in členovito obokano ladjo težko prim arno okrasiti, vendar je Wolf to rešil na dom ala najboljši način: z m onum entalnim i apostoli v lunetah je poudaril podolžno usm eritev in ritem gibanja proti oltarju, obenem je posamezne like razgibal z notranjim življe­ njem , tiste na oboku pa naslikal v rahlih iluzionističnih skrajšavah. S likarija v prezbiteriju župnijske cerkve na V rhniki iz leta 1867 je prva značilno nazarenska dekoracija na Slovenskem. Wolf se je prila­ godil sočasni, historični arhitekturi in v barvno pisan sistem rene­ sančne ornam entike vpletel figuralne motive, ki jih je sam ostojno preoblikoval po nazarenskih predlogah, žal je bila slikarija 1977 ne­ ustrezno obnovljena. Leta 1869 je Wolf v šentjakobski cerkvi v L jub­ ljani poslikal oltarno steno in zasnoval razgibano, s starejšim prosto­ rom in oprem o usklajeno oltarno arhitekturo. Umazano in poškodo­ vano slikarijo v Vrabčah, ki je verjetno nastala m ed 1869 in 1870, je restavracija leta 1967 pravzaprav na novo odkrila. Poleg prilagoditve baročni notranjščini jo odlikuje tudi barvna ubranost v toplih tonih, sicer pa je Wolf združil svoje najpom em bnejše vzornike, Tiziana, Ve- roneseja, Correggia in Schnonra, ter jih suvereno povezal v enovito celoto. Wolfovo največje delo je poslikava sten v prezbiteriju župnij­ ske cerkve v Vipavi iz let 1876 in 1877. Ciklus m otivov iz legende patrona sv. Štefana je zasnoval v Veronesejevem okviru grandiozne visokorenesančne arhitekture (zgledoval se je po njegovi sliki Gostija v Levijevi hiši). Idealistični koncept je dopolnil z realističnim i prvi­ nami, saj je posamezne osebe naslikal s portretnim i potezam i tedaj živečih Vipavcev, h k rati pa je oltarno fresko Štefanovega poveličanja z gibanjem navzgor m ojstrsko povezal z baročno iluzionistično slika­ rijo na oboku. Izmed zadnjih del velja om eniti dve poslikavi v novo­ dobnih prostorih. Dekoracijo prezbiterija v Ribnici iz leta 1880 lahko prim erjam o s podobno, prvotno barvno in ornam entalno prav tako bogato slikarijo v prezbiteriju na Vrhniki: v soglasju z novorom ansko arhitekturo je Wolf to pot izbral rom anske vzorce in v sistem orna­ m entike vtkomponiral figuralne prizore. V letih 1881 in 1883—1884 je poslikal vse tri oltarne stene v cerkvi v Zagorju ob Savi, pri čem er je stenske freske zasnoval v povezavi z oltarji in oltarnim i podobam i pod njimi. Pri Mesesnelovi oznaki stenskih slikarij velja poleg pronicljivih ocen posam eznih fresk in poslikav kot celot opozoriti na naravnost m ojstrske opise, posebej v vrhniškem in v vipavskem prezbiteriju, kakršne berem o le m alokdaj in ob katerih um etnine dobesedno zaži­ vijo. Wolfa predstavi kot slikarja nazarenske usm eritve, vendar takoj dopolni, da je v tem nazarenstvu samosvoj in poseben: ne le zaradi močnega in odločilnega vpliva beneškega slikarstva, temveč predvsem zaradi drugačnega pristopa. Mesesnel pravi, da se je Wolf vzoroval po preteklih delih iz notranje potrebe po veliki, plem eniti in pravi um et­ nosti, m edtem ko sta pri nem ških nazairencih to v prvi vrsti pogoje­ vali teorija in literatura. Dalje ugotavlja, da je Wolfova um etnost prav zato pristnejša, elem entarnejša in da se tudi na steni ni »izgubila«, m arveč je m onum entalna v pravem pom enu besede. Ker je Mesesnel upošteval predvsem stenske poslikave, je bilo treb a kot sprem no besedilo k njegovi disertaciji dodati analizo tabel­ nega slikarstva. Izkazalo se je, da ne gre le za količinsko obsežno delo, temveč da Wolfove oljne podobe po kvaliteti ne zaostajajo za stenskim i. Ob podrobnem študiju Wolfovega oljnega slikarstva se je posrečilo tudi bolj konkretno opredeliti njegovo slikarstvo nasploh, določiti nazarenske značilnosti in izluščiti delež beneškega vpliva, opo­ zoriti na posam ezne baročne ozirom a novobaročne in realistične po­ teze, dalje je bilo ugotovljenih mnogo vzorov in predlog, hkrati pa se je pokazal tudi Wolfov vpliv in ključni pom en v razvoju našega sli­ karstva v drugi polovioi 19. stoletja. V obdobju sodelovanja s podobarjem M atejem Tomcem v šestde­ setih letih je Wolf poleg stenskih slik in oltarnih kompozicij izvrševal tudi številna druga naročila, predvsem m anjše slike kot vložke za razne dele Tomčeve cerkvene opreme. V tem času je tudi najbolj po­ gosto slikal po predlogah, predvsem je uporabljal Schnorrovo Biblijo v slikah. M edtem ko nekatere slike zaznam ujeta začetniški negotovost in neobvladovanje slikarske ploskve (Sv. Uršula in Alojzij v Vidmu- Dobrepoljah), pa v drugi polovici šestdesetih let že nastane vrsta kva­ litetnih del (intimni podobi Marija z Jezusom in Sv. Alojzij za Sloven­ ske Konjice, m onum entalna oltarna kom pozicija za Šentrupert, trije ciklusi na predelah v Stari Loki). Vrhunec idealizma doseže Wolf v R Zbornik za um et. zgodovino 81 sedem desetih letih. Čeprav se še vedno naslanja na dela dragih sli­ karjev, predvsem beneških lin m anj n a nazarence, ustvarja sam ostojno in suvereno predeluje vzorce. V prvi polovici sedem desetih let nastane vrsta m onum entalnih, klasično harm oničnih oltarnih slik: figure, ki jih sprem ljajo lepi angeli, so strjen e v trdnih kom pozicijskih shem ah, odpadle so vse podrobnosti, z obraznim i tipi p a se Wolf najbolj p ri­ bliža italijanskem u lepotnem u idealu (Brezm adežna v Dolenji vasi p ri Ribnici, Roženvenska Marija in Janez Ev. v Ribnici, Marija z Jezusom in Janezom K rstnikom v Novem m estu, Sv. Jurij v Š entjurju pri Celju). Wolfova zadnja dela iz osem desetih let kažejo na eni strani razvoj v sm eri realizm a, po dragi pa pojem anje ustvarjalnih moči in ponavljanje vzorcev. N am esto italijanskega lepotnega tip a se pojavlja­ jo vsakdanji, navadni in dom ači obrazi, h k rati figure otrpnejo in isto­ časno stopijo v ospredje, m edtem ko prizorišče dogajanja ni več tako pom em bno (Sv. Anton Puščavnik v Železnikih, Sv. Peter in Pavel ter Sv. Barbara v Zagorju ob Savi, Marija kraljica in Ecce hom o na Raki). V skladu z nazarenskim pojm ovanjem so tudi na Wolfovih slikah poudarjena čustveno razpoloženje, intim nost in pripovednost. K akor številni cerkveni slikarji preteklega stoletja je tudi Wolf kot predloge pogosto uporabljal nazarenska dela, zlasti se je zgledoval po m otivih iz Schnorrove Biblije v slikah in po Führichovem križevem potu. Po­ leg splošnih form alnih potez, k i jih je povzel po nazarenskem slikar­ stvu — poudarek je na velikih in idealiziranih figurah, ki so postav­ ljene v arhitekturno ali krajinsko okolje in ki jih povezuje klasična kom pozicija —, je Wolf po zgledu nem ških nazarencev prav tako iskal vzore v pretekli um etnosti. K er se je šolal v Benetkah, so ga pritegnili m ojstri beneške renesanse, v prvi vrsti Tizian in Veronese, tu d i Gio­ vanni Bellini, izm ed dragih slikarjev pa se je večkrat zgledoval po Correggiu. Beneški vpliv ne razodeva le posnem anje nekaterih del, bodisi celotnih kompozicij bodisi iztrganih posam eznosti — om eniti je treb a predvsem Tizianovi sliki Assunta in Pala Pesaro ter Verone- sejevo Zaroka sv. Katarine —, m arveč tudi osnovne sestavine Wolfo- vega slikarstva, ki se zato v nekaterih potezah razlikuje od splošnih nazarenskih značilnosti: to so idealizirana arhitekturna prizorišča s stebri in stopnicam i, iz Veronesejevih likov izpeljan lepotni tip ženske figure in angela, prav tako po V eroneseju vzorovano slikanje bogate draperije, m edtem ko nazarensko risbo in ploskovitost zam enjata beneška plastičnost in m ehkoba, hladne in pisane barve pa nadom e­ stijo bolj topli in harm onično ubrani toni. Čeprav je Wolf prekinil z baročnim izročilom, se v njegovih delih pojavljajo nekatere baročne značilnosti, vendar v teh prim erih ne gre za nadaljevanje tradicije, m arveč za zavestno oživljanje tega načina um etnostnega izražanja. To razodevajo kompozioije s prizoriščem na oblakih, p ri stenskih posli­ kavah pa prilagajanje baročnim prostorom z iluzionistično zasnovani­ mi obočnim i upodobitvam i. Kot predstavnik nazarenskega slikarstva je Wolf zastopnik idealizm a, to je sm eri, ki se je v slikarstvu 19. sto­ letja razvijala vzporedno z realizm om, vendar se v njegovih delih pojavljajo tudi določene realistične prvine. V prvi vrsti gre za vklju­ čevanje portretov iin avtoportretov v cerkveno sliko, realistične ten- dence pa se kažejo tudi v upodabljanju človeškega lika, predvsem m oške figure, ki razodeva študij po naravi. VVolfov vpliv je bil velik in vsestranski. Dokončno in tako rekoč naenkrat je prekinil z baročno tradicijo in povsem uveljavil naza­ renske ideale ter oblikoval nov tip cerkvene slike kakor tudi nov tip poslikave prostora. V oltarni podobi je poudarjena osrednja oseba, iki jo Wolf naslika v resnem , čustveno poglobljenem razpoloženju; poleg apostolov in evangelistov ter svetnikov, ki zbujajo pobožna čustva, so številne tudi upodobitve z M arijo. Ob oljnem slikarstvu je še pom em bnejše stensko, ki ga Wolf ponovno popularizira in oživi njegovo bogato tradicijo, tako da po obdobjih gotike in baroka govo­ rim o o tretjem razcvetu te um etnostne zvrsti pri nas. Pomembno je, da je Wolf način slikanja prilagajal arhitekturi in njenim slogovnim oblikam, saj je v baročnih prostorih uporabljal tudi nekatere baročne prvine, m edtem ko je v novodobni, historični notranjščini ustvaril najzgodnejšo nazarensko figura!no-crnam entalno in polihrom no bo­ gato slikarijo na naših tleh, prve kot druge pa označujeta za to um et­ nost značilni um irjena pripovednost in razpoloženjska ubranost. Z oltarno sliko in s stensko fresko je Wolf utem eljil poznonazarensko um etnost druge polovice in poznega 19. stoletja, ki so jo njegovi učenci nadaljevali še daleč čez prag 20. stoletja; poleg Sim ona Ogrina, Antona Jebačm a, Ludvika Grilca in drugih velja om eniti še posredna pripadnika Wolfove sm eri, M atijo Koželja in M atijo Bradaško, Wolf pa je nedvom no vplival tudi na druge um etnostne zvrsti, tako na več­ letnega sodelavca podobarja M ateja Tomca. Če je v okviru oficialne um etnosti uveljavil nazarenski historizem , je istočasno tudi odločilno vplival n a razvoj slikarstva v sm eri realizma. Pomemben je poudarek na človeškem liku, ki ga študira po naravi, saj ne glede n a idealiza­ cijo slika realne, zemeljske ljudi brez patetike. V nasprotju s p rejšn ji­ m i upodobitvam i je Wolfova figura velika, plastična in um irjena, izrazite poteze obraza pa zrcalijo notranje življenje in čustveno do­ življanje. Njegovo delo je nadaljeval Janez Šubic, ki je idealistične cerkvene kompozicije dopolnjeval z realističnim i prvinam i, o realizm u v pravem pom enu besede pa govorimo pri drugih dveh Wolfovih učencih, Ju riju Šubicu in Antonu Ažbetu, prek k aterih vodi pot v im presionizem in v m oderno. In naposled je treba poudariti vpliv Wolfa kot človeka in učitelja z vzvišenimi ideali o um etnosti in njenem poslanstvu, saj se je z njim sprem enilo razm erje do um etnika, ki ni več obrtnik, temveč k najviš­ jim idealom strem eč ustvarjalec. Učencem je znal vcepiti spoštljiv odnos do um etniškega poklica in um etnost je pojm oval kot »odgovor­ no nalogo, za katero ni noben tru d prem ajhen«.1 7 Prav v tem resnem odnosu do dela in do um etnosti, v odnosu, ki ne pozna nobene po­ vršnosti in ki izvira iz trdnega prepričanja o pravem naziranju, lahko razum em o »tisti tako poudarjeni Wolfov testam ent, ki so ga razgla­ šali njegovi učenci in za katerega je trdil Anton Ažbe, da ga hrani kot največje razkritje«.1 8 1 7 Emilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, p. 164. 6 » 83 DER MALER JANEZ WOLF, 1825—1884 ZUR HUNDERTSTEN WIEDERKEHR SEINES TODES Der Beitrag stellt eingangs France Mesesnels Dissertation vor, mit der er 1922 in Prag promovierte und die noch immer die bedeutendste Abhand­ lung über Janez Wolf, eines der hervorragendsten Maler des vorigen Jahr­ hunderts in Slowenien, ist. Nach einer kurzen Handwerkslehre bei Malermeistern in Novo mesto, Ljubljana und Linz diente Janez Wolf von 1845 bis 1854 beim Militär und entschloss sich dann bereits neunundzwanzig Jahre alt endgültig für eine künstlerische Laufbahn. Drei Jahre (1854—57) besuchte er die Kunstakade­ mie in Venedig und verdiente sich dabei seinen Lebensunterhalt als Zeich­ ner in der Giesserei T. E. Hasselquist. Seine Ausbildung ergänzte er mit einem eingehenden Studium der Klassiker der venezianischen Malerei — Veronese und Tizian. Mit seinem Schaffen brach der spätromantische Nazarener Wolf sozusa­ gen mit einem Schlag die festverwurzelte, langlebige banocke Tradition des Kirchenbildes bei uns ab und verhalf neuen, aktuellen Idealen zur Geltung. Er führte einen neuen Typus des Altarbildes und der malerischen Aus­ stattung des Kirchenraumes ein. In seinen Altarbildern hob er die Haupt­ person hervor, die er in einer erinsten, verinnerlichten Gemütsstimmung darstellte. Zahlreich sind neben Darstellungen der Jünger, der Evangelisten und Heiligen vor allem seine Madonnen (z.B. Johannes der Evangelist und die Rosenkranzmadonna in Ribnica, beide 1873). Noch bedeutender als seine Ölbilder sind die sakralen Wandmalereien, die eben durch J. Wolf abermals Geltung erlangten, so dass wir nach einer Blütezeit zur Zeit der Gotik und des Barocks nun von einer dritten grossen Epoche dieser Kunstart in den slowenischen Gebieten sprechen können. Kennzeichnend und bedeutend für J. Wolfs Schaffen ist vor allem, dass er seine Werke stets dem Charakter und den Stileigenheiten der Architektur anzupassen wusste. Die erste nazarenische figural-ornamentale, ausdrucks­ volle und farblich üppige Wandmalerei in den slowenischen Gebieten schuf J. Wolf 1867 mit der Ausmalung des Presbyteriums in der neuerbauten hi­ storistischen Pfarrkirche in Vrhnika. Die für die Malerei der Nazarener so bezeichnende Ausgeglichenheit der Darstellung und harmonische Gesamt­ stimmung kennzeichnen auch sein bestes Werk: den Altarraum der Pfarr­ kirche in Vipava (1876—77), die er nach der Art von Veronese mit Renais- sance-Architelctur umrahmte und so überaus harmonisch mit der barocken Gewölbemalerei verband. Nicht nur, dass J. Wolf im Rahmen der offiziellen Kunst den spätnaza- renischen Historismus der zweiten Hälfte des ausgehenden 19. Jahrhun­ derts in Slowenien einführte und zur Geltung brachte, er beeinflusste zu­ gleich auch entscheidend die Entwicklung unserer Malerei zum Realismus hin. In dieser Hinsicht bahnbrechend war die Betonung der stets nach der Natur studierten Figuren, die er — ungeachtet des idealisierende Inhalts des Bildes — stets als wirkliche, erdverbundene Menschen, frei von Pathos darstellte. Im Gegensatz zu der vorangegangenen, noch dem Banock ver­ bundenen, Malerei, sind die Figuren bei J. Wolf gross, plastisch, ruhig und beherrscht, nur die ausgeprägten Gesichtzüge spiegeln Innenleben und Ge­ mütsbewegungen wieder. In dieser Richtung setzte J. Wolfs Schaffen sein Schüler Janez Šubic fort. Vom Realismus im eigentlichen Sinne des Wor­ tes sprechen wir jedoch erst bei zwei weiteren Schülern: bei Jurij Šubic und Anton Ažbe, über deren Schaffen sich der Weg zum Impressionismus und zur Moderne öffnete. Als Erzieher gab J. Wolf seinen Schülern ein ehrfürchtiges Verhältnis zur Kunst und zum Beruf des Künstlers mit auf den Weg. Und so verhalf J. Wolf dem Künstler in unseren Kreisen auch zu einer neuen Wertung: anstelle eines Handwerkers sah man nun im Maler den nach den höchsten Idealen strebenden Künstler. 54 Janez Wolf: Apostoli, 1860, Trbovlje, ž. c. sv. Martina, ladj-a, leve lunete 55 Janez Wolf: Danijel v levnjaku, 1866, Štjak, ž. c. sv. Jakoba, prezbiterij, prva desna luneta Janez Wolf: Marija z Jezusom, 1866, Slovenske Konjice, ž. c. sv. Jurija, podstrešje nad zakristijo (prvotno v prezbiteriju) 57 Janez Wolf: Sv. Rupert pred sv. Trojico, 1866, Šentrupert, ž. c perta, veliki oltar 58 Janez Wolf: Slovo sv. Pavla od Efežanov in Pridiga sv. Pavla v Atenah, 1867, Vrhnika, ž. c. Spreobrnjenja sv. Pavla, prezbiterij, leva stena 59 Janez Wolf: Sv. Trojica krona Marijo, 1869—1870(?), Vrabče, ž. c. Mari­ jinega darovanja na Taboru, ladja, obok 60 Janez Wolf: Zadnja večerja, 1871, Preddvor, ž. c. sv. Petra, stranski oltar 61 Janez Wolf: Brezmadežna, 1873, Dolenja vas pri Ribnici, ž. c. sv. Roka stranski oltar Janez Wolf: Roženvenska Mati božja, 1873, Ribnica, ž. c. sv. Štefana pap., stranski oltar L 63 Janez Wolf: Sv. Janez Evangelist, 1873, Ribnica, ž. c. sv. Štefana pap., stranski oltar LI 64 Janez Wolf: Sv. Štefan kot diakon, 1877, Vipava, ž. c. sv. Štefana, prez­ biterij, leva stena 65 Janez Wulf: Smrt sv. Štefana, 1877, Vipava, ž. c. sv. Štefana, prezbiterij, desna stena LII 66 Janez Wolf: Poveličanje sv. Štefana, 1876, Vipava, ž. c. sv. Štefana, prez­ biterij, oltarna stena LIH j H n m v h 67 Janez Wolf: Sv. Peter in Pavel, 1880, Zagorje ob Savi, ž. c. sv. Petra in Pavla, veliki oltar LIV 68 Tomanova delavnica in Janez Wolf: Oltar sv. Petra in Pavla ter freska Kristus med evangelisti, 1874 in 1880—1881, Zagorje ob Savi, ž. c. sv. Petra in Pavla, prezbiterij LV 69 Janez Wolf: Sv. Barbara, zavetnica rudarjev, 1884, Zagorje ob Savi, ž. c. sv. Petra in Pavla, stranski oltar . LVI