Franjo Baš. Iz narodniii bofcv Tisharne sv. Cirila. Do leta 1891, tko se je ustanovila v Celju Hribarjeva tiskarna, je bila Tiskarna sv. Cirila edina narodna tiskarna na Slovensikem Štajerskem; v Podravju pa je ostala edina do poprevraine dobe. Kulturno, gospodarsko in politično razvijajoči se Slovenci so v ustavni dobi začeli terjati narodnopolitično enaJkopravnost z Nemci, kateri so pa hoteli svoj prevladujoči položaj iz časov pred letom 1848 obdržati tudi nadalje. Razvoj Slovencev in nasprotovanje slovenskemu razvoju od strani Nemcev tvorita vsebino narodnostnil) bojev na Slovensikem Štajerskem. V tem boju je prevzel v slovenskili vrstah glavno vlogo na sebe tisk, ikateri je narodno, kulturno, politično in gospodarsko usmerjal ljudstvo ter ga vzgajal. Poostritev narodnostnih bojev pa je povzročila, da nemške tiskarno niso izvrševale tiskarskih del, fci bi bi- le v interesu slovenstva, taiko da bi v ftlučaju, ko bi bili Slovenci na Slovensikem Štajerskem in zlasti v Podravju brez narodne tiskarne tudi brez možnosti in spasobnostl vzdrževati lastni tisk, 3 tem pa tudi nesposobni za vsak večji narodnopolitični in ikulturni pokret; nesposobni pa bi tudi bili za vodstvo narodnostne obrambe pred Nemci In nesposobni preporoditi ponemčene in narodno nezavedne kraje, ikakršnih Je bilo pred 50 leti zlasti v okolici nafilh mest In na narodnostni meji še mnogo. S tem pa, da so imeli štajersfci SloVenci v Tisfcarni sv. Cirila podano možnost in predpogoj za narodnopolitični razvoj in narodno delo sploh, je postala Tiskarna sv. Cirila prvenstveno štajerSko narodno središče. Narodno delo Tiskarne sv. Cirila je bilo ofenzivno In defenzivno. Ofenzivno _ve je izražalo v narodnem probujevanju domačega Cloveka, v propagiranju »lovenskega političnega programa ter v načelnem us_nerjevanju slovenske štajerske politike. Defenzrvno pa v borbi proti štaJercijanstvu in nemštvu, ki sta šla za onemogočenjem slovenskega prirodnega razvoja, s katerim so bile zvezane prirodne politične in jezikovne pravice. V borbi proti nemštvu so listi, izhafajoči v Tiskarni sv. Cirila, v začetku rlasti »Slovenski gospodar« in »SiidBteirische Post«, pozneje poleg »Slov. gospodarja« »Sudsteirische Presse«, »Naš dom: in »Straža«, s pozitivnim in ofenzivnim propagiranjem narodnega programa prebudili slovensko štajerSko deželo, da je iz leta 1860 politično nemške zemlje postala v 10 letih narodna, razen v Podravju, ikjer pa je clovenska politična akcija zmagala v 80 letih preteklega stoletja. S tem se je moralo nemštvo umakniti v mesta, katero je zlasti v XX. stoletju branilo z vsemi silami. Leta 1904 je n. pr. v Mariboru sklenil občinski svet, da so prepovedani vsi slovenski napisi, iki visijo od hiš kot izveski na cesto. To je bil slučaj tudl prl Tislkarni sv. Cirila, kjer so v poletju 1905 polkijsiki organi izvesek s slovenskim napisom nasilno odstranili. Poleg političnih oblasti pa je branila nem§ki značaj slovenje-štajerskih mest zlasti ulica, ikl je nasilno ogrožala slovensiko narodno imetje v naših mestih. Napad na poslopje Tiskarne sv. Cirila po &eptemberskili dogodkih nam nudi med drugimi tozadevni primer in enako nemšike demonstracije ob izbruliu svetovne vojne leta 1914. Nevarnost položaja, v katerem je delovala Tiskarna sv. Cirila kot središče akcije za majiniško deiklaracijo pa predstavljajo prevratni dnevi, ko je morala tiskarna delati ponoči ob zaprtih. in s slovenskim vojaštvom zastraženih vratih, da je tako bila zavarovana na eni s.rani pred eventuelnimi napadi nemških zelenih gardistov, na drugi strani pa, da je ostalo delo v tiskarni tajno. Če označujejo ti primeri položaj Tiskarne sv. Cirila proti političnim oblastvom in proti ulici, moramo kot nevarnega nasprotnika omeniti še državno pravdništvo, ki je zlasti v XX. stoletju rigorozno nastopalo proti slovenskemu mariborskemu tisku ter ga z zaplembami in sodnimi postopanji potiskalo k tlom. Obsodba F. S. Šegule, urednika »Sudsteirische Presse«, v zadevi arheoloških. izkopavanj pri Sv. Roku na Hajdini, in Anton Korošca, urednika »Slovenskega gospodarja«, v zadevi »ogrožanja javne varnosti« leta 1901 sta značilna primera za razmere, radi kkterih so se slovenski listi umikall iz Štajerskega v notranjost Slovenije in radi katerih je že samo vzdržanje slovenskih listov v Mariboru zgodovinskega pomena. Kakor se je borila Tiskarna sv. Cirila s svojim tiskom proti nemštvu v naših me-stih, tako se je borila na deželi proti štajercijanstvu. Proti štajercijanstvu je začelo Katoliško tiskovno društvo izdajati »Naš dom«, obenem z njim pa se je okoli »Našega doma« or- ganizirala slovenska mladina. Iz narodnih in kulturnih razlogov je bila najbolj ostra borba šlajercijanstva naperjena baš proti listom iz Tiskarne sv. Cirila, ki so nosili s svoje strani glavno težo borbe proti štajercijanstvu v naši deželi. V brezobzlrnem napadanju štercijanskega pokreta in v energi6ni obrambi slovenskih podeželskih položajev pred štajercijanstvom leži v XX. stoletju povdarek slovenskih narodnih bojev na Štajerskem sploh. S štajercijanstvom pa sta bila na deželi najožje zvezana Schulverein in Sudmarka, proti katerima je zopet časopis-je iz Tiskarne sv. Cirila vodilo v Podravju najintenzivnejšo borbo. Značilen primer teh bojev je Št. Ilj v Slov. goricah, kjer je gijbanje z izhodiščem v Tiskarni sv. Cirila ustavilo nemško prodiranje, dalo občini slovenski značaj, zraven pa utrdilo naše obmejne narodne postojanke med Sv. Križem in Velko. Borbe s štajercijanstvom so dvignile borbenost slovenskega človeka na Slovenskem Štajerskem do vrhunca, ga miselno preokrenile od regijonalizma in mu dale visok narodni zalet. Pripravile so ga za obstrukcijsko politiko v Gradcu, ki je samo izraz dvignjene narodne zavesti, obenem pa ustvarile podlago za mogočno deklaracijsko gibanje v letih 1917 in 1918. In izhodišče pokreta za majniško deklaracijo je bila Tiskarna sv. Cirila. Z deklaracijskim gibanjem se strne pro.inemški in proti štajercijanski pokret v enotno narodno gibanje, katerega je s svojim tradi-* cijonelnirm delom pripravila v Podravju baš Tiskarna sv. Cirila. Da pa so bila ta narodna dela sploli mogoča, gre Tiskarni sv. Cirila največja zasluga v dejstvu, da je kljub vsem težkočam v Mariboru sploh vzdržala, in da je na ognjenih podravskih tleh vse svoje delo stavila v službo narodnosti. Z načelnim katoliškim stališcem je dala narodnemu gibanju trdno kulturno osnovo, ki je omogo.ala brez- kompromisna stališča, kakršnih žal niso mogli doseči Slovenci na Koroškem. Z vzdržanjem v Mariboru jo dobil Maribor svoj narodnopolitieni pomen. Predstavljajmo si slučaj, da bi bila Tiskarna sv. Cirila mesto v Mariboru n. pr. v Celju. Maribor bi bil brcz svoje narodnopolitične hrbtenice in narodnopolitični pomen Maribora za slovenstvo bi bil malenkosten, slicen narodnopolitičnemu pomenu Ptuja. Z narodnim delom Tiskarne sv. Cirila kot izhodiščem borbe proti slovenještajerskemu nemštvu in štajercijanstvu je postal in ostal Maribor prvo in najvažnejše središče narodnopolitičnega živIjenja štajerskih Slovencev, obenem pa edino narodnopolitično središče slovenskega Podravja. In ko so nastopile usodne ure prevrata leta 1918, takrat je moral mcdnarodni svet na mirovni konferenci v Parizu upoštevati to dejstvo, takrat so morale mednarodne komisije na naši narodnostni meji videti slovenske župane in obeinske svete, ki so prišli na svoja mesta baš po uspešnih narodnih bojih, katerih generalštabno vodstvo je bilo v Tiskarni sv. Cirila. To dejstvo je moral upoštevati tudi nemški meščan; kajti edini stik med Narodnim nvetom in med mariborskim, pa tudi podravskim prebivalstvom, so bili ob prevratu lepaiki in plakati iz edine slovenske mariborske in podravske tiskarne, iz Tiskarn. sv. Cirila. V pravem in odločilnem trenutku je tako dozorel sad dela desetletij. Življenje štajerskih Slovencev v drugi polovici XIX. stoletja je bilo življe- nje narodnopolitičnega preporoda. V XX. stoletju pa se je razvilo radi pritiska nemštva iz mest in štajercijanstva na deželi v pretežno narodnoobrambno življenje tako, da je doba od oktobcrskega diploma pa do prevrata zgodovinska doba narodnih bojev. V zvezi s tem pa je Tiskarna sv. Cirila osrednja točka zlasti podravske narodne obrambe in to predvsem radi tega, ker je bilo uspešno narodnoobrambno delo mogoče šele z njo. V narodnih bojih na Slovenskem Štajerskem je bila Tiskarna sv. Cirila izhodišče dela na narodnopolitičnem preporodu Slovencev, borbe proti nemštvu in štajercijanstvu, kar se je med svctovno vojno strnilo v enotno narodno gibanje za Jugoslavijo. Od Tiskarne sv. Cirila je odvisel narodnopolitični pomen Maribora, kateremu je dajala Tiskarna sv. Cirila značaj slovenskega narodnega in političnega središča. Tiskarna sv. Cirila je tako eden od odločilnih faktorjev v narodnih bojih Slovenskega Štajerskega in Podravja za slovenstvo in za Jugoslavijo.