GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 4’— poluletna . . četrtletna . . Posamezna št. 2‘— 1-— 0-10 Št. 39. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1911. Leto VI. Mednarodnost in socialnopolitični zakoni. Ker je kapitalizem mednaroden, bi moralo biti tudi delavsko združevanje mednarodno. To smo povedali v zadnjem članku. Tam smo tudi razložili, da to najbolj zavirajo socialni demokratje. Danes se pa lio-čemo ozreti še na drugo važno reč, ki se tudi ne da drugače temeljito rešiti, nego mednarodno. Mislimo na tako imenovane so-cialno-politične zakone. Tako se namreč imenujejo zakoni, ki govore o delavskem varstvu in zavarovanju. Sem spada: koliko ur sme k večjemu trajati obrtno delo, kakšne morajo biti delavnice, kako se mora v rudnikih in premogokopih skrbeti za zdravje in varnost, kako se smejo rabiti pri delu otroci, mladoletni in ženske, katerih reči se mora držati delavni red v posamnih podjetjih, kako se sklepajo, obnavljajo in razru-šujejo delavske pogodbe, kako naj bo delavec zavarovan za bolezen, za nezgode, za starost in onemoglost, kako naj se ti zavodi upravljajo, koliko naj prispeva k posamne-mu zavarovanju delodajavec, koliko delavec, koliko morda tudi država. Te postave spadajo pred državne zbore; tam se morajo skleniti. Kadarkoli se pa v tem oziru oglasi delavec in zahteva, naj se sklenejo kake nove postave za njegovo varstvo ali zavarovanje, ali naj se stare izpopolnijo, se brž oglasi ves kapitalistični zbor, vsi podjetniki, da se to ne sme zgoditi, češ, če bomo v naši državi vpeljali kaj novega delavcem v korist, bo to oslabilo našo moč in ne bomo mogli konkurirati s podjetji drugih držav, kjer nimajo še tega v zakonu določenega. Ta reč ni tako popolnoma resnična. Izkušnje kažejo namreč, da delavci, ki imajo samo primeren čas dela, sorazmerno več narede, nego drugi, ki delajo nekaj ur več. Delo utrudi in čimbolj se utrujenje kaže, tem manj se naredi. Poleg tega ie pa jasno dokazano, da so delavci tem boljši, čim višja je njihova izobrazba. Ta je pa gotovo tem večja, čim boljše se jim godi. 'Če so preskrb- ljeni za bolezen, če jih ne tare skrb, kaj bo ž njimi v slučaju kake-nezgode, ali na starost, če imajo zdrave, svetle delavnice, če si morejo najeti zdrava, zračna stanovanja, če utegnejo po dovršenem delu udeleževati se društvenega življenja, poslušati predavanja, brati in učiti se, potem je njihova izobrazba vedno večja. Res je, da so tudi vedno bolj ponosni, da ne puste pometati s seboj, da veliko bolj v živo čutijo vsako krivico. in se ji moško upro, toda stanovski ponos jih obenem podžiga, da drže nase, se ne udajajo pijači, skrbe iza snago, ljubijo svoje družine in zato so tudi pri delu različnejši in boljši. Potemtakem države, ki sklepajo delavstvu prijazne zakone, ne koristijo samo delavcem, marveč tudi svojemu velikemu obrtu in svoji produkciji. Vrh tega je pa treba še to upoštevati, da zgled ene države potegne kmalu druge za seboj. Ta reč se ne da dolgo ustavljati. Tako so marsikaj, kar smo v Avstriji dobrega začeli, posneli kmalu na Nemškem, še večkrat seveda narobe. In potem je šlo tudi po drugih državah. Ko bi nihče ne začel, bi bilo pač delavsko varstvo in zavarovanje še vedno pod ničlo. Skoraj bi rekli, da tisti, ki preveč povdarjajo, kako taki zakoni slabe konkurenčno moč, edino to žele, da bi a tem onemogočili sploh vse take postavo. Treba je pa vendarle računati s tem, četudi ne popolnoma veljavnim ugovorom. Recimo, da je le deloma resničen. Tudi v tem slučaju se je treba nanj ozirati tudi z delavskega stališča. Kaj pomagajo delavcu najboljše postave, če pa nima dela. Delavčeva korist zahteva, da se tudi on ozira na to, kaj more veliko obrt ohraniti in izpopolniti. Vse, kar obtežuje, ali celo onemogočuje razvoj obrta, je delavcu v škodo. Tega načela se drže vsa pametna in razsodna strokovna društva. Takrat gotovo ne začno štrajkati, ko je v zalogah vse polno blaga, ki nikamor naprej ne gre. Pri vseh svojih bojih morajo gledati, da ne izpodžagajo veje, na kateri sede. Zato je res najboljše, v nekaterih slučajih pa celo neobhodno potrebno, da imajo zakoni za delavsko varstvo in zavarovanje mednaroden značaj. Posamne države bi se morale v teh rečeh med seboj dogovoriti in enotno postopati. Parkrat se je to že zgodilo in vselej je rodilo dobre sadove. Nedavno potrjeni zakon, ki ureja žensko delo, je že sad skupnega mednarodnega dogovora. Pri nas v Avstriji je mednaroden dogovor zato prav posebne važnosti, ker so naši kapitalisti tako trdi in zaostali. Pozna se jim povsod, da jih vodi sebično, brezozirno, surovo dobičkaželjno judovsko pleme. Nanje je treba prav izgrda pritisniti, da se uda jo; zato je pa vpliv mednarodnih dogovorov kot navlašč. Če se jim lahko podrobi pod nos, da kako delavska zahtevo podpirajo vse druge države, potem se jih ložje ukroti. Naša država je v denarnem oziru od njih zelo odvisna; zato se proti njihovemu ugovoru težko kaj izpelje. Poslanska zbornica naj sklene še kaj tako dobrega in potrebnega; gospodka zbornica pride zraven in pokoplje, kar ji ni všeč. Tam je moč velikega kapitala še vedno tako velika, da se ta zbornica odločni volji njegovih zastopnikov skoraj vedno ukloni. Smo pač še daleč od demokratizacije našega javnega življenja. S splošno volivno pravico v državni zbor imamo sicer lep začetek, toda vendarle ne več, nego začetek. Mednarodne dogovore v socialno-poli-tičnih rečeh pa morejo v resnici uspešno gojiti samo take stranke, ki se drže države, ki pač branijo delavske pravice, ki pa pri tem ne pozabijo na dolžnosti do države. Tudi v tem oziru so socialni demokratje pri nas na j večja ovira. Avstrija je zanje prazna reč; nič jim ni na tem, če propade. Imenujejo se sami revolucionarce in republikance. Jemali bi radi, ne dovolijo pa državi nič, kar potrebuje. Taka stranka ne more dajati nasvetov lastni, še manj pa drugim državam. Država mora za to zadovoljiti delavce, da ima notranji mir, da se more gospodarsko življenje lepo razvijati. Socialni demokrat pa hoče zavoljotega imeti izpolnjene zahtevo delavskega varstva in zavarovanja, da bi se potem tem ložje borili proti državi in jo tem prej uničili. Mednarodno načelo velja torej, kakor smo zadnjič dokazali za delavsko stanovsko združevanje, in kakor smo razložili danes, Legenda o treh baronih. J. A. Nabržan. I. Dan se je umikal in podajal roko svoji vedni črni spremljevalki — noči . . . Soln-ce se je vedno urneje nagibalo, z zadnjimi rumeno-zlatimi žarki je obsevalo obkajene selske strehe, potem gorice, slednjič le najvišje vrhove, dokler se ni končno potopilo v brezmejno zračno morje tam za sinjimi gorami. Iz stolpa je zadonel večerni zvon in razlival milodoneče, tihe glasove po vspa-vajoči okolici, pojoč nežno molitev: »Ave Maria« . . . Prebivalci so ostajali na zvonov glas, sklepali roke, pošiljali iz kipečega srca gorke vzdihe, ki so se zbirali na ustnah v tajen šepet ter se družili z Vunčečim bronom v eno, sladkomelodično pasem: »Ave Maria! . . . Zdrava svetla Večernica — —« Satan in smrt sta se odpravila brez spremstva na pot povsod nepričakovana povsod neljuba ter sta trkala na vrata, noseč s seboj morečo tugo, žalost in obup Pohitel je pa tudi angelj, ta zvesti čuvaj, oklenil se še tesneje svojega varovanca ter ga odel skrbno z varnimi perutmi . Mogočni Ren se je drevil po kipečem skalovju svoj pot naprej. Razburkani valovi so šumeli in bobneli ter ogluševali okolico; kakor strahovi po razvalinah gradu vzpenjali so se po visokih skalah, teh kljubujočih živih pričah davne starodavnosti . . . Podobno kot po Renu, godilo se je tudi na nebesnem svodu. Z nočjo so ga prevlekli temni oblaki in storili temno noč še temnejšo ... Le zdajpazdaj je posvetila luč, močnejša od dnevne luči in prodrla v najskrajnejše, naiskritejše kotičke . . . Taki luči se je odzvalo vselej votlo bobnenje, ki je tam na daljnem vzhodu, se razširila po vsem ozračju ter pretreslo vso naravo . . . Ob tem času, ko se vsak najrajši stiska pod domačim krovom, tam v najvarnejšem kotičku, jezdili so po gozdu, ki se širi ob obeh bregovih deročega Rena, trije vitezi. A na njih obrazih nisi zapazil one pla-hote, ki navdaja ob takem trenutku vsace-ga zemljana, ne iz njih obrazov je odsevala srčnost, ognjevitost, kljubovalna bojevitost, posebno najstarejšemu, ki je baje zagledal luč belega dneva na bojnem polju baš oni dan pred veliko zmago . . . Njegova spremljevalca sta bila dosti mlajša — prisodil bi jima okoli dvajset let, — vendar je i njima kaj pristojno oklepala viteška obleka polne ude in krepka, korenjaška prsa . . . Gozd je bil zelo teman, ker so ga preraščale goste veje, pot je bila kamenita, tupa-tam prerasla z vun štrlečimi drevesnimi koreninami, zato so se goste gostoma izpodti-kali in stresali nevoljne jezdece na svojih hrbtih. In blisk, ki je zdajpazdaj posvetil v to brezmejno temo, jim je dobro d°šel, da so se mogli zavedati, kje so, in se tako obdržati na pravem potu. »Prijatelja moja, naša pot je težavna..« Tako je začel najstarejši, da bi pretrgal to mučno tišino med njimi in jim okrajšal pot. Dolga leta so ga zelo pritisnila in oslabila; zato je bil njegov glas bolj slaboten, vendar še dosti jak, da sta ga mlada spremljevalca lahko razločno slišala iz tega divjega vršenja in šumenja in šepeta med gozdnimi vejami . . . »Še le čez dolgo ur, po mnogem napornem trudu dospemo do svojega gradu, kjer se nam odpro vrata k zaželjenemu počitku. Otroka moja, ta pot je podoba našega življenja. Mnogoštevilno skalovje, prepadi in kotanje ovirajo našo dušo na njeni hrapavi poti . . . Peklo nam izpodkopava opolzka tla, ki opiramo nanje negotovo stopinjo ...« tudi za dogovore o socialno-političnih postavah. V obeh slučajih mu pa dejansko najbolj nasprotujejo tisti, kateri se imenujejo internacionalna socialnodemokratična stranka. Bijejo se po zobeh. Začeli so svojo stranko z geslom: »Proletarci vseh dežel, združite se.« Zdaj se pa drže gesla: »So- cialni demokratje, razbijte vse, kar ni vaše stranke.« Tobačno delavstvo. V cigaretnem oddelku imajo zelo »uljudnega« gospoda. Po zimi je delavke zeblo — toplomer je kazal 10—12 stopinj C. — pa so ga prosile, da bi pustil močneje kuriti, on je pa kar kratko odgovoril, da jih zato zebe, ker — so stare. Pred nekaj dnevi so mu tožile, da so na prepihu in so vsled tega bolane, je pa zopet odgovoril: »Saj sem vam že povedal, da ste se postarale!« To je torej odgovor na upravično pritožbo delavkam, ki so mladost in zdravje v tovarni pustile? Vedite, gospod oficijal, da smo v dvajsetem stoletju in se tudi delavstvo zaveda svojih pravic. V prihodnje dobite krepkejši odpor! Krvoses kapitalizem. MOČ DELAVSTVA. Angleška je bila zadnje dni pozorišče ogromnega delavskega gibanja. Najpreje so stavkali mornarji, za njimi in deloma z njimi vozniki in za temi železničarji. Stavka voznikov in železničarjev je imela svoj izvor v stavki mornarjev. Nekateri posestniki ladij niso hoteli sprejeti nazaj v delo vseh stavkujočih delavcev, vsled tega je nastalo splošno razburjenje in splošna stavka. Okoli 260.000 železničarjev je ustavilo delo, kar je provzročilo ogromno zmešnjavo med prebivalstvom. Pokazala pa se je pri tem moč združenega delavstva napram sedanjim modernim prometnim napravam. Ustavila se je trgovina, primanjkovati je pričelo živil, iker mora Angleška dobivati vsa živila iz naselbin. Mobilizirana je bila armada kakor v vojski, da brani kolodvore in železnico pred upadi stavkujočih. Organizirala se je prostovoljna policija, ki je stražila javna poslopja in banke. Vlada je bila v velikih skrbeh in je storila vse, da se stavka čim-preje konča. Delavski odbor je posloval noč in dan. Konečno se je posrečilo soglasje med podjetniki in stavkujočimi. Ustreglo se je delavstvu. Tako je končana ena največ-jih stavk na svetu z zmago delavstva. Kakor poročajo listi, so imeli stavkujoči na "azpolago nad 11 milijonov kron. S tem bi bili vztrajali kake tri do štiri tedne, kar bi seveda na noben način ne moglo prenesti prebivalstvo. Podjetniki bi bili prisiljeni kapitulirati, ker bi jih prisililo ljudstvo in vlada, zaradi pomanjkanja živil in dela v raznih drugih podjetjih. Ta ogromna svota pa kaže, da angleško delavstvo ni organizirano na socialnodemokratični podlagi in načinu in da ga ne vodijo socialnodemokratični prijatelji kapitalizma. Zato pa je tudi celemu svetu pokazalo možato svojo moč in solidarnost ter doseglo častne uspehe. Argentinsko meso. Zadnje državnozborske volitve je vodila socialna demokracija in takozvani »frajzin« po mestih v znamenju argentinskih bikov. Draginja mesa je bil »šlager« na Dunaju in drugih mestih. Obetali so volivcem, da odpro vse meje uvozu mesa, ako bodo oni izvoljeni. Draginja Mlada barona so te besede zelo dolgo-časile »Nauke jutri,« klikneta oba hkrati, »teh imava vedno obilo, sedaj pa rajši zapojmo, to je mnogo prijetnejše!« In zadoneli so burni glasovi vesele pesmi, dokler se niso poizgubili po dolgem odmevu med divjim drevesnim šumenjem. Daši je bil to odmev vesele pesmi, zdel se je vendar otožen, vesele napeve je spremenil bučeči gozd v žalostinke, v mili stok ------------- In zdrznila sta se oba mladeniča------------- Nijhova pesem’ se je vedno bolj slabila, potihavala, srce jima je upadlo in se streslo tam v najglobljih globinah . . ., kajti v njihovem refrenu je odgovoril otožni, zamolkli glas ponočne uharice, ki jej tema ni mogla zatisniti velikih, svetlih oči---------- »Bog nas varuj!« vzdihne starec, ki je slutil, da to ne pomeni nič dobrega. »Molimo, otroka moja; molitev nam je dal Bog kot najboljše serdstvo proti strahu.« »He, tebi starec, ki si kot boječ otrok v srebrnih kodrih, tebi pač; a najina meča iz živil bo ponehala, stanovanj bo dovolj, pla-če delavstvu in uradništvu se bodo znatno izboljšale, tako da ne bode nič več skrbi za življenje. Zabavljali so na krščanske socialiste, češ, da so največji škodljivci ljudstva. Dr. Weiskirchner se je kot trgovinski minister zvezal z ogrsko vlado, napravil neko tajno pogodbo, po kateri je Avstrija vezana glede uvoza mesa itd. Tako so lagali na vse pretege, kakor da bi imeli »od štuka«. Dunajski »špisar« jim je šel na lim in socialna demokracija ima po volitvah večino dunajskih .mandatov. Seveda je bilo treba pokazati gospodi, kaj zna. V državni zbornici so zahtevali neomejeni uvoz mesa, kar pa je zbornica z veliko večino odklonila, socialni demokratje in frajzin pa so s tem res pa-kazali, kaj znajo. Vlada je imela preje sklep poslanske zbornice, ki je naročal vladi po potrebi za nedoločen čas uvažati argentinsko meso. Socialna demokracija pa je pro-vzročila razveljavo tega sklepa. Seveda se je po Zajčevem predlogu to nekoliko popravilo, toda moralno je bil ves frajzin poražen. Socialna demokracija je menila, da bode poslanska zbornica plesala njih iz demagogije in strankarstva igrano »vižo«, pa so se gospodje zmotili. Opaža pa se tudi, da je po državnozborskih volitvah dobilo moderno »roparstvo« večji pogum. Podražil se je brez vzroka vsled kartela sladkornih tovarn sladkor. Podražuje se premog, stanovanja in razni izdelki potrebni za življenje. Šikan glede stanovanj še ni bilo po mestih nikdar toliko kot sedaj. In kako tudi ne? Saj n. pr. na ^Dunaju poslanec Schulimajer in drugi vendar ne morejo nastopati proti svojim kapitalističnim volilcem. Zato ti s prebivalstvom uganjajo razne burke in mečejo stanovalce, ki imajo otroke, na cesto, četudi so sposobni plačevati najemnino. Socialna demokracija in frajzin delata pod enim klobukom za industrijski kapitalizem ter skušala uničiti najpotrebnejšega pridelovalca živil — kmeta. S tem, pa škodujeta pred vsem delavcem. Industrija odjemlje kmetijstvu ogromno delavnih moči, ki so odtegnjene pridelovanju živil, vsled tega se polje slabše obdela, redi manj živine in posledica vsega je manj pridelkov in več ljudi, ki živež potrebujejo, ne da bi ga pridelovali. V tem oziru braniti industrijski vele-kapitalizem je zlobnost. Industrija naj skrbi sama za svoje delavce s tem, da jim da tolike plače, da bodo draginjo živil mogli zmagovati. Pomanjkanju živil v resnici in posebno tudi mesa ne primanjkuje. Na Dunaju in tudi drugod ljudstvo ni maralo kupovati argentinskega mesa in je istega pre-ostajalo v izobilju. V Gradcu je občinsKa uprava naravnost odpovedala to meso za poletni čas. To dokazuje, da je vpitje po argentinskem mesu pred vsem agitacijsko sredstvo političnih klovnov in zapeljivcev. Sicer je pa uvoz tujezemskega mesta odvisen od dovoljenja ogrskega vlade vsled pogodbe iz leta 1911. Pogodba velja za oba dela enako, torej v takem slučaju tudi naša vlada Ogrom lahko jjrepove tak uvoz. Ko bi imeli industrijski kapitalisti in njih varovanci in zavezniki socialni demokratje res voljo odpraviti draginjo mesa, potem bi dali delavcem take plače, da bi zadostovale za življenje. Toda ne kapitalisti in ne socialni demokratje nimajo v tem oziru dobre volje in zato mora trpeti delavstvo, dokler ne spregleda. Draginja je sad kapitalistične spekulacije in tej je treba stopiti na rep. Kdor tega noče videti in ^zavaja delavstvo na druge misli, ne dela pošteno in ne bo re- jakega jekla izdata pač toliko kot tvoia molitev, če ne še več . • •« Rekši izpodbodeta konja s svetlimi ostrogami in urno zdirjata naprej po temni goščavi, po negotovem potu------------- Nevoljen nad tako predrznostjo in toliko brezbožnostjo mrmra starec natihoma nerazločne besede ter nadaljuje zamišljeno svojo pot. Izpod vojaške suknje pa potegne molek, ki so že davni njegovi pradedje molili nanj, ter mu ga zapustili kot drag spomin. »Tudi roki, ki je vajena ostrega meča,« šepeče starec sam s seboj, »pristoja kaj lepo ta Marijin venec. Dočim podere meč očitnega sovražnika in nam pribori časno zmago, zmaga rožni venec kletega sovražnika človeškega rodu sploh ter nam nakloni sijaj nebeškega zmagoslavja « (Dalje.) šil delavstva draginje. Demagoško vpitje in obetanje ne bode trpelo dolgo, potem pa pride poltiični »maček«. Naše mnenje pa je: industrija, skrbi za tvoje ljudi pošteno! Na c. kr. državno ravnateljstvo v Trstu? Čuvaji na bohinjski progi delajo po 18 ur, odmora imajo le 12 ur. Pri tem mora tak čuvaj-siromak pregledati večkrat po dva kilometra. Če se hoče oddaljiti od čuvajnice, mora prositi 48 ur preje, nazadnje mu pa še ne dovole. Pri teh razmerah je nujno potreben počitka in obračamo se do ravnateljstva, da dovoli tem uslužbencem primeren dopust, ki ga takojkrvavo rabijo. Z lastnimi močmi. Posebni vlak v Bistrico—Bohinjsko jezero, katerega priredi katol. slov. izobraževalno društvo Vič-Glince dne 3. septembra t. 1., bo vozil po sledečem voznem redu: Odhod iz Ljubljane (Šiška) drž. kol. ob 5. uri 20 minut zjutraj, odhod iz Vižmarij ob 5. uri 29 minut zjutraj, prihod v Bohinjsko Bistrico ob 8. uri 2 min. zjutraj. Povratek iz Bistrice ob 6. uri zvečer, prihod v Vižmarje ob 8. uri 20 minut zvečer, prihod v Ljubljano ob 8. uri 29 minut zvečer. Vožnja cena za t je in nazaj velja 3 K 80 h. Za izletnike se bo darovala sveta maša okrog 10. ure pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru, po cerkvenem opravilu kratek odmor, nato odhod k izviru Savice, od tam pa nazaj v Srednjo vas. Na-tančneja pojasnila bomo objavili še tekom prinodnje številke Kdor ?e žel! pridružiti temu izletu, naj se prijavi najkasneje do nedelje, 28. avgusta, do 7. ure zvečer. Prijaviti se je ali v Ljubljani v I. delavskem kon-zumu, Kongresni trg, ali pa na Viču v župnišču in pa pri tajniku društva gosp. Franu Gorjup, delovodji tobačne tovarne. Na to ugodno priliko si ceno ogledati del bisera Gorenjske, opozarjamo v;se naše somišljenike v Ljubljani in okolici, kakor tudi oko-ličanska izobraževalna društva. Jesenice. Krščanskosocialne organizacije prirede skupno romanje dne 3. septembra na Koroško k Gospej Sveti. Prihodnji teden naj se oglasijo vsi tisti, ki se mislijo udeležiti tega romanja pri društvenih predsednikih. Vožnja bode znižana. Sava. Odbor Strokovnega društva izreka s tem najtoplejšo zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k veselici dne 6. avgusta. Pred vsem pa slavnemu godbenemu odboru, godcem, darovalcem raznih dobitkov ter vsem, ki so pri delu pomagali, da se je veselica tako lepo izvršila. Sava. Socialni demokratje po tovarni razširjajo take laži, da se že vsakemu gnju-s-i, če le nima zaplankanih ušes in oči. Lažejo, da sta Nikolaj Bernard in Simon Bertoncelj glasovala in popisala za spremembo pravil bratovske skladnice leta 1991. Samo en stavek v dokaz njih laži. Bernard je bil izvoljen leta 1991 v načelstvo bratovske skladnice, pravila so bila pa izdana 1. 1992. Bertoncelj je bil pa v načelstvo izvoljen šele leta 1909. Takrat, ko so se pa pravila spremenila, ni bilo zraven klerikalcev. Delalo se je pa tako, da je bil en član načelstva iz Hrušice podpisan, ki še pisati ni znal in ni vedel za to. Izdalo se je v taki pisavi, da je bilo veliko izpuščenega, ali se pa ni moglo čitati. Zato se ni vedelo, kako se bodo pravila spremenila. To se tudi se danes lahko zgodi. Vpelje naj se pa državno zavarovanje ter po tem zakonu viede biatovske skladnice ali pa priklopijo zraven. Potem bodo pravične izpremembe, ker jih bodo spreminjali ljudski zastopniki, ne pa delodajalci. Šturje-Ajdovscma. Odločno, brez strahu se razvija naša skupina J. S. Z. med predil-niškim in drugim delavstvom. Vsak teden se oglaša vedno več novih članov in članic, sploh med delavstvom je vedno več zanimanja za J. S. Z. To kaže, da bo v knitkem zmagala in tako rešila svojo nalogo. Da! In to že čutijo narodno-delavski organizatorji, do bodo ostali počasi sami brez vsake moči, brez vsakega vpliva, da zdaj se bodo izpolnile besede Jakliča, ustanovitelja N. D. O. na predlanskem izletu v Ajdovščino, »da kmalu bo hudič vzel organizacijo, lo bi se tudi že zdavnaj izpolnilo, ko bi ne podpirala vsega liberalna inteligenca. Da, nazadnje kaže to, da so že izdajali dvojno glasilo N. I) O. in tudi obojno je šlo rakom žvižgat. Zdaj mislim, da imajo za svoje glasilo tržaško »Edinost«, pri kateri se potolažijo in »Jutru«, v katerem dobijo mnogo gradiva za zabavljanje čez vse, kar je še pošteno. Ali delavstvo vse to molče opazuje in sodi, ne bo se dalo izpeljati na led, če tudi zavlada še hujši terorizem. Glavna opora N. D. O. je konsumna zadruga, s katero se bahajo, kakšen dobiček imajo in koliko članov šteje zadruga, da bi zvabili še druge na lim, govore o 100 članih, v resnici jih pa je blizo 80 in od teh polovica naših somišljenikov. Vprašamo, kje se pa vidi kaj storjenega nxed delavstvom N. D. O. Zakaj pa kažejo, kaj so dobrega storili za delavstvo? Pralen nič! To morejo pokazati. Škodo so pa naredili z marsikaterim korakom, samo en slučaj navedemo: Letos 1. maja so si zbrali sivoj praznik s programom zjutraj sveta maša, popoldne »ples in pitje«. To naj bi se vršilo v Šturiji radi dveh stvari: prvič v odboru je gostilničar, zato dajmo njemu naš zaslužek, drugič: v Šturiji je vse klerikalno, moramo s tem prodreti napredno. Ali vraga! Zgodilo se je vse drugače, vlada prepove v Šturiji vse prireditev, vršila se je potem v napredni Ajdovščini in tam se je vse posrečilo. Ali g. odbornik gostilničar je bil potem osmojen. Gotovo tega dne ne zabijo nikoli, kako so pili, plesali in reševali socialno vprašanje. Kdo je pa vse to plačal? Delavci sami, brez razlike in brez vprašanja, si bil navzoč ali ne! Si plesal ali ne! Kako to? K ravnateljstvu predilnice so šli zastopniki N. D. O. in tamkaj dosegli prost dan, da se je predilnica ustavila in povrhu so dobili 100 kron nagrade za godbo pri veselici. Ta čas je ravno predilnica stala in se ni delalo dva dni v tednu, delavci so vendar dobili polovico plače. Ravno na ta dan pa so bili delavci doma in bi se lahko vendar udeležili prireditve, so proglasili praznik in ravnatelj ni delavcem dal plače. Dobro delo! Ako računamo, delavcev je okrog 580 in odvzeto poldnevno plačo eden z drugim po 1 K, bi skupaj znašalo 500 K, za godbo so dolžili 100 K in je ostalo ravnatelju 400 kron dobička. Nato si moramo misliti, kako je zašumelo po predilnici! Tako delajo modre in nezmotljive glave. Iz Tržiča. Nedelja, 20. t. m. je bila za društvo sv. Jožefa jako imeniten dan. Ta dan je bilo javno predavanje ob 11. uri do-pol ud ne in ob 4. uri popoludne; oba predavanja sta bila jako dobro obiskana. Na teh predavanjih je govoril visokošolec gospod Mohorč o državi in davkih tako poljudno in razumljivo, da ga je prav lahko vsak razumel. Želeti bi bilo le, da bi se priredilo še več takih podučnili predavanj, da bi tukajšnje delavstvo spoznalo, kako je z državo in davki in tako ne verjelo vsakemu sleparju. Ravno ta dan zvečer ob 8. uri so -tukajšnji gg. 'dijaki priredili prekrasno igro »Cvetlica Orleanska ali sv. Vid«; ta igra je tako lepa in poleg tega je bila tako lepo igrana, da je malokatero oko ostalo suho. Naval občinstva je bil tak, da je bila dvorana veliko premajhna; v drugič bomo morali z dvorano tako narediti, kakor Ribenčanje s cerkvijo, potem bomo šele zamogli občinstvu ustreči. Iz Tržiča. Tržiški Orel priredi v nedeljo dne 24. avgusta izlet čez Ljubelj v »Podgo-l°<<- T . se. komu poizljubi malo pogledati • °7' Pa naj se nam pridruži. Odhod iz irzica bo zjutraj ob tretji uri. — Kako kuhajo nasi socialni demokratje politiko? Naši glavni mokraški politiki se spravijo zvečer v gostilno Šolar, p. d. h Gašperinu, tam začnejo politizirati, ,da je čudno. Vse stvari na dan izvlečejo: farje', davke, draginjo, šolo, državo, deželo, občino itd., to vse se melje, rešeta, tolče notri do pozne noči. ro premleto tvarino potem puste tam v gostim, da se praži. Drugi večer pridejo zopet skupaj in začno to godljo mešati, kakor Lah polento, potem jo zopet postavijo, da se 18 ur pokuha. To se ponavlja večer za večerom, seveda ob začetku večera gre bolj mimo, ali proti koncu večera pa se že vse vre in kipi. Ko bi kak tujec po naključju naletel na te kuharje, bi gotovo rekel: ko ti delavci Pridejo v tovarno, bodo pa vse preobrnili. Toda prijatelj, le počali, to gre vse drugače: ko pridejo ti mogočni kuharji mokraške politike v tovarno, pa postanejo naenkrat tovarniški policisti. Na vse strani gledajo, kako se kak delavec obnaša. Tam kje bi se zares moglo kaj delavcu pomagati in kjer bi se moralo kaj govoriti, pa njih politika kar naenkrat smukne v hlače, kar naenkrat postanejo ponižni, bogaboječi, klečeči, nič hudega želeči sluge. Ko pridejo zopet h Gašperinu, pa zopet vpijejo: mi se za delavca potegujemo, mi bomo delavcu pomagali. V tovarni imajo pa zopet politiko v hlačah. Nekateri hudomušni ljudje pravijo, da jim zato tako hitro v hlače skoči, ker je kuhana pri alkoholu. Pa naj bo kakor hoče, končam, ker se bojim, da bi gospod urednik ne re- kel: Stoj prijatelj, da bodo še drugi imeli kaj prostora v »Naši Moči«! Idrija. Liberalnih nebes po Ganglovem vzorcu noče biti. Vsi konsternirani, da se Idrija na Ganglov predlog v deželnem zboru ni od Kranjske odcepila in v »liberalno-nebeško republiko« spremenila, objavili so liberalci v »Narodu« celo vrsto jeremijad, kjer tako jaisno (!) dokazujejo, kako so hoteli Idrijčane pod svoje svobodomiselne peruti spraviti in jih liberalno-srečne storiti — a ti niso hoteli. Propadli liberalci pravijo, da v političnem oziru ne bode sedanja vlada v Idriji v korist mestu in prebivalcem. Ali je bila morda liberalna politika še kedaj v kako korist? Da, ravno zato, ker ni bila, je morala drugi politiki prostor narediti. Prav nič ne maramo za tako politiko, ki je diskreditirala na naj višjih inštancah Idrijo in njene prebivalce; ne maramo za tako politiko, ki je vrgla Idrijo v grozne dolgove; ne maramo zanjo, ker pravi, da je svobodomiselna, v resnici pa ni trohice svobode na njej: ne maramo za tako politiko, ki pravi meni groš, tebi knof, za politiko, ki je le patentiranim liberalcem v korist, drugim pa v škodo; ne maramo za politiko, ki se hoče vedno s sodnijo prek lati, da potem vselej sramotno propade; ne maramo za tako politiko, ki še enega stranišča ne zna pravilno postaviti ter ga mora napol zgrajenega zopet podreti; politiko, ki ima v cestnih zadevah tako žalostno preteklost; ne maramo za politiko, ki ne ‘spoštuje čuta posameznika, ne ljudske volje, ne višje oblasti, politiko, ki prireja drugače mislečim škandale in zasramovanje, politiko, ki pod krinko delavskih interes vse mogoče obeta, zvestim uslužbencem pa tako sramotno odpravnino daje, politiko, ki se hoče vedno tožariti, drugim pa vsako pravico do pritožbe odreka, tako žalostne liberalne politike ne maramo in je nočemo, mi hočemo zdravo gospodarsko politiko in to bomo izvojevali v korist in čast občine in prebivalstva. Liberalcem pa prav iz .srca privoščimo njih livalisano politiko in jim nismo prav nič »fovš« zanjo. Vun z našimi pravicami! Iz Idrije. Vodo imamo napeljano iz hribov, studenci so dovolj močni in če bi vodo zmerno rabili, bi je imeli Idrijčani v nižini in višini dovolj. Vsled potratnosti onih, ki so v nižini, je pa višje stanujočim često zmanjka, zlasti sedaj ob času suše. Z vodo iz vodovoda perejo perilo, jo rabijo za kopanje in pustijo lahkomišljeno pipe odprte. Zato je imel prav občinski odbornik, ki je predlagal, da naj se vzamejo tistim vse pravice do vode, pri komur se bo dobilo pipo brez porabe odprto. Seveda bi take odločne odi’edbe provzročile mnogo vpitja, a to nikakor ne gre, da bi vsled komodnosti nekaterih trpeli revni sloji. Kdor hoče prati, naj gre na določeno mesto in za kopanje je v Idriji tudi dovolj priložnosti. Jesenice. Ker še ni utihnila lajna naših sodrugov o stanovanjih s premoženjem bratovske skladnlce, moramo vsemu delavstvu javiti, da ta lajna »fovš« poje. Poglejmo in poslušajmo. Pravijo, da bo 70 cenenih stanovanj. Mi jim ne verjamemo, zato računajmo. 70 stanovanj po 20 kron mesečno je letno 16.800 kron. Ako odračunamo le en odstotek od 200.000 kron za amortizacijo, namreč 2000 kron, dalje davke in popravila najmanj 6700 kron proč, ostane čisti donos 8100 kron. A 200.000 kron po 4'4 odstotka nosi letno 10.615 kron, a 20kronska stanovanja pa nosijo le 8100 kron. Mi smo nalašč računali po 20 kron stanovanja, pa se še ne obrestuje po 4% odstotlka, ker bo pa proračun prekoračen, pa za amortizacijo nič ne ostane. Ali pa sodrugi garantirate, da bo tovarna čez sto let v tem stanju, kot je danes? Poglejte hiše na Senožečah, kako se obrestujejo, ki so se zidale oh času, ko je stavba stala polovico manj kot danes. Naši kunštni socialni demokratje pa trde, da se bo obrestovalo in stanovanja bodo cena. Pa hvala Bogu, ta »fovš« lajna bo godla le do občinskih volitev. S tem še love nezavedne-že. Po volitvah bodo pa tiho o 70. cenenih stanovanjih. Nikar pa naj Schlesinger in Co. ne misli, da bo zaradi tega ravno nje vsak volil. Mi že zanaprej odločno povdar-jamo, da smo za stavbinsko društvo, ker je že to nekaj vredno, ker od malih hišic ni davka. Mi bomo pa za to tudi po občinskih volitvah delovali. Okno v svet. Katoliški shod v Olomucu. V" Olomucu na Moravi se je vršil v dneh od 12. do 15. t. m. veliki čehoslovanski katoliški shod. Vršil se je naravnost veličastno. V soboto, dne 12. t. m., zvečer je bila otvoritvena seja, pri kateri ie bilo navzočih pet škofov. Kne-zonadškof dr. Bauer je govoril pozdravni govor, nakar se je volilo predsedstvo. Predsednikom je bil izvoljen poslanec Hruban. Odposlala se je udanostna izjava sv. očetu v Rim, dalje cesarju in prestolonasledniku. V nedeljo dopoldne je bila slovesna sveta maša, popoldne pa veličastni sprevod, katerega se je udeležilo nad 20.000 ljudi. Posebno pozornost so zbudili naši Orli, ki so v sprevodu korakali za zastavo ikrščansko-so-cialne zveze. Bili so povsodi povod navdušenih ovacij. Shoda so se udeležili Slovenci po deputaciji štirinajstih članov. Bili so to: Orli, visokošolci in poslanec Gostinčar. Po sprevodu, ki se je vkljub vsem intrigam vršil v celem obsegu, so se pričela razna zborovanja. Ta shod je pokazal, da na Moravi katoliška misel raste in se lepo razcvita. Slov. katoliško dijaštvo ima svoj sestanek v Domžalah dne 26. in 27. avgusta t. 1. v prostorih »Društvenega doma«. — Spored: V soboto, dne 26. avgusta: Dopoldne oh pol 10. uri občni zbor »Slov. dijaške zveze«. Popoldne ob 3. uri vzporedna zborovanja odsekov: a) literarnega, b) organizacijskih, c) obrambnih. Zvečer ob 8. uri pozdravni večer. — V nedeljo, dne 27. avgusta: Dopoldne ob pol 9. uri sv. maša. Ob pol 10. uri zborovanje abiturijentov: 1. Apologetika in dijaštvo. (Abit. Janko Fabjan, Ljubljana.) 2. Dijaštvo in socialno delo. (Abit. Drago Arlič, Maribor.) 3. Moderna glasba na Slovenskem, (Abit. Maks Jovan, Ljubljana.) Popoldne ob pol 4. uri igra: Anton Medved, »Za pravdo in srce«. Po igri veselica z godbo sl. domžalskega orkestra in petjem. — Obilo uspeha! Režiserski tečaj. »Ljudski oder« v Ljubljani priredi na novem odru v »Ljudskem domu« v dne orsAtr uJico20. 'Xxifooorsfnii 2*cyaxni/ct se bnrtpiačnp. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Stražeu! I Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F. MERSOL LJUBLJANA, Mestni trg št. 13. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanca itd. IPredtlskanje In vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. I niTTTnfi rrrrn inminunii iuiiiiri Gričar« mejač Ljubljana Prešernima ulica St. 9 priporočata soojo najoečjo zalogo Izgotooljenlli oblek za gospode, dečke in otroke. Hornisti — d konfekciji za dame. liMiriiiiiiirTiEaTiiiaimi rrrrrrr -*A. Cenikl s koledarjem zastonj in poštnine prosti. «« POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko »UNION ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Čndnn urarju In trgovcu v Ljubljani delničar in zas opnik švicarskih tovarn .Union” v Bielu in Genovi. 700 Uhani, prstani, briljanti. 1 Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah. ■VT o 1 lii*~ n --f*J *" ^ Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!_____________________ Pozor slov, delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini JANKO ČESNIK ljubljknh ** Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. Ljubljana Pred škofijo 19. leta „pm 1110111“ Ml Pl. BOHINCA i iiilllini, i lojali EltMsm ii Mg cesti priporoča sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bole* činam, steklenica 20 vin., 6 steklenic l krono. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic k kroni 50 vin. Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin. »Sladiti** za otroke. Obliž za kurja očeta, bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 50 vin., večja 1 K 20 vin. Odvajalne krogljice, škatljica 3u vin. Poiipalnl prašek, proti ognjl-vanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 vin., 6 ikatljic 2 kroni 50 vin. Protinakl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono. Ribje olje, steklenica l krono. Salicilni kolodlj za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 7o vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 80 vin., rf steklenic 1 krono. Tinktura zalase,steklenica 1 K. Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K. Železnato vino, steklenica 8 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin. Zeleinate krogljice,proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika I krono 60 vin. aataaaaaaaaaaafaorafaooj Dežnike in solnčnike domačega izdelka najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu »IMAMU Pred škofijo št. 19. stari trs št. 4. Prešernova ulica št. 4. Popravila se izvršujejo točno in ceno. Innnnnnnaaaanauanaaaaaaaaannaanaaaaz Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1 • 11 V moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja. Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem 5t&fftll Edina In najkrajša črta o Htnerlko! Samo 6 dni! Samo 6 dni! HAVRE NEW-YORK francoska prekomorska družba Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo ----------- ED. ŠMARDA ---------------------- oblastveno potrjena potovalna p'sarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši .KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri .FIGOVCU". ItfHN JHX ih SIN d Ljubljani, Dunajska cesta St. 17 priporočata soojo bogato zalogo raznoorstnib nožnih koles in šiualnih strojeo slfU za rodbino In obrt. mm Izdajatelj in odgovorni urednik Mihae’ Moškerc. Tisk Katoliške Tiskarne.