Mesečna naročnina 180 SLT, trimesečna naročnina 540 SLT. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 60 DIN, Avstrija 35 ATSt Nemčija 4 DEM, Švica 4 SFR, ZDA in Kanada 4 USD, Švedska 16 SEK, Avstralija 5 AUD Izhaja ob sredah. Glavni urednik Janez Sever, odgovorni urednik Brane Piano. Izdaja PREŠE d.o.o. naslov redakcije PREŠE NOVA DOBA, Aškerčeva 15, 63000 Celje. Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo CENA 50 SLT SLOVENIJA, SREDA, 8. JANUARJA 1992 ST. 1, LETO XXVI Kdo bo koga? ČRNI PRAVIČNIKI, BISTRI REPRESIVCI IN BIVŠI KOMUNISTI SE PRIPRAVLJAJO NA MESARSKO KLANJE V PREDVOLILNEM BOJU. STRAN 5 ODISEJADA NAŠIH POMORŠČAKOV Zakonca iz Slovenije sta tri mesece spravljala svojo barko iz Dubrovnika skozi pekel vojne do Portoroža. Stran 9 VSE PLAČE SLOVENSKIH POLITIKOV Stran 6 VOŠČILO IVANA KRAMBERGERJA Posebej za bralce Nove dobe »Bralcem Nove dobe in vsem poštenim Slovencem želim, da bi bili v letu 1992 bolj srečni kot ste bili do sedaj! Želim vam, da bi s skupnimi močmi zmagali na naslednjih strankarskih volitvah. Čeprav sem slabega zdravja, bom kandidiral v slovenski parlament zato, da rešim narod vseh krivic, lase mu dogajajo. Nikjer na svetu ni tako, da bi morali invalidi davke plačevati, medtem ko si v vladi kupujejo nove BMW-je in mečejo denar skozi okno. Kramberger na vlado ne bo pustil niti rdečih niti črnih, boril se bo za reveže in bogate,« je povedal Ivan Kramberger, dobrotnik iz Negove. \______________ _________________________/ Super TV napovednik na 12 straneh HUDIČARIJE Galica Zdaj, ko je Srbiji uspelo zbrcati jugoslovansko vojno iz Evrope v OZN, se je potrdilo vsaj dvoje. Da na sedežu svetovne organizacije v New Yorku pretežni del politike še vedno kroji Busheva administracija in da je Butros Gali, neuvrščeni Egipčan, po vseh merilih pravi Jugoslovan vsaj iz časov Lončarjeve neuvrščene SFRJ. Kako naj sicer razumemo zadnjo pobudo in odločitev Butrosa Galija, da do nadaljnjega odloži prihod modrih čelad v hrvaško - srbski pekel in pošlje na Balkan le še več opazovalcev? Odločitev je povsem v duhu ameriških interesov v spodnji Evropi in njihovih zadjih pobud, ki so bile v javnosti premalo pojasnjene, da naj bi v bivši Jugoslaviji slejkoprej vendarle prišlo do nekakšne politično-gospodar-ske združbe, pa čeprav ohlapne ali asimetrične... Vse to že poznamo. Čeprav mnogi, predvsem gospodarstveniki, tudi v Sloveniji svarijo, da bo Jugoslavija v prihodnje morala obstajati vsaj kot nekakšno vsaj delno skupno tržišče, je namreč dandanašnji tudi naj večjim zagovornikom bivše države bratstva in enotnosti jasno, da mora najprej vsa Jugoslavija povsem razpasti, da bi lahko jutri njene nekdanje sestavne enote živele v prijateljski politični in tvorni ekonomski koeksistenci. Svinjarij armade, srbskega vodstva in tudi hrvaškega predsednika je bilo namreč že bistveno preveč... Galijevi odposlanci, ki naj bi prišli na Balkan predvsem v vojne štabe na obeh vojskujočih se straneh, bodo po drugi strani morda vplivali na omejitev spopadov in počasno zmanjševanje vojnih zločinov. Obenem pa ta konkretna mirovna akcija Organizacije združenih narodov pomeni tudi, da bodo odslej vojno vodili in nadzirali v dalj-njem Washingtonu. Amerika torej dokončno prevzema pobudo iz rok Evrope, še posebej zdaj, ko se predsedovanje evropskemu parlamentu seli v Lizbono in ko je portugalski zunanji minister že očital Nizozemcu Van den Bro-oku, da seje na čelu Evrope vse preveč ukvarjal z Jugoslavijo in vse premalo z Evropo samo. Takoj, ko je Kostičevemu predsedstvu uspelo balkansko krizo prenesti v OZN pa se je izkazalo tudi, da Miloševič še ni pozabil, kako se kakšni stvari streže. Ko mu je namreč preko okrnjenega predsedstva in s svojim zunanjim ministrom uspelo Evropejcem ukrasti Balkan, so že sledile napovedi nekaterih srbskih samozvanih vojnih formacij, da Galijevih mirovnikov ne bodo upoštevali. Prav preko teh bodo v prihodnje armada in Srbija lahko uresničevali svoje načrte s Hrvaško, Bosno in Hercegovino in morda tudi Makedonijo, javno pa zmigovali z rameni, da z razpuščenimi četniškimi formacijami pač nič nimajo. Ob vsem tem bi se morali malce bolj zamisliti tudi v Sloveniji. Obetajoče se priznanje Slovenije in morda še katere bivših jugoslovanskih republik namreč ne pomeni bogvedi koliko. Ne balkanski vojaki, ne interesi sedanjih in bodočih svetovnih velesil se ob uveljavljanju svojih interesov ne bodo ozirali na forme in norme, pa čeprav so jih sami postavili. Stvar lahko krene s slabšega na bolje le v primeru, če Nemčiji prav v kratkem uspe postati druga ali tretja svetovna gospodarska velesila. Zaenkrat, žal, ostaja Galijeva pobuda le nekakšno škropljenje z galico. Škodljivce zatre, grozdje pa postane strupeno. Brane Piano mmmmmmMmmmzm Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje ♦ ' ' i T • k k1 J k - VHODNA IN GARAŽNA VRATA , - ELEKTRIČNE IN TELEFONSKE KABLE - - POCINKANE CEVI - - KERAMIČNE PLOŠČICE - - KLINKER KERAMIKA - OPEČNE IZDELKE ■ - STREŠNO LEPENKO, IZOTERM V-3, V-4 - VIJAKI ZA SANITARNO OPREMO - BAKRENI ŽLEBOVI - PARKET - LEPILA ZA PARKET - IN OSTALI GRADBENI MATERIAL ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO LETO ’92 IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK. STOPITE NA TRDNA TLA, STOPITE NA KLINKER PLOŠČICE LJUBEČNA! PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 17. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE mmmmžmmmžmmmm. MED NAMI Nova (Po)Doba Res je noro. Medtem ko vse deluje, kakor da je pravo orožje utihnilo, in to petnajstič, se rožljanja prenašajo na stare tire. V cikličnem (ali, če hočete spiralnem) ponavljanju vedno znova ugotavljamo, da smo v osamosvojeni državi Sloveniji ponovno dvignili praporje. Praporščaki, ki strumno stojijo v vrstah in jih pozdravljajo, so, izgleda isti. Spremenil se je samo pol. Kako naj verjamemo istim, ki so nam včasih očitali, da smo sovražniki države in nas zasliševali ter postavljali pred sodnike. Takrat so rekli meščanska desnica, anarho-buržoazija ali kar na kratko, da nas plačuje CIA. Greh se je imenoval žalitev države, njenih organov, oziroma JLA. Sedaj ti isti dalje zvesto služijo svoji domovini in prisegajo na njene ideale. Ampak ne uporabljajo več istih besed. Namesto ClA-e stoji za nami KOS. Namesto jugoslovanski materi, škodimo slovenski. Namesto SFR Jugoslaviji, Sloveniji. Namesto JLA, žalimo TO. In poglej ga zlomka: celo naslovniki so isti. Spet so tu Mladina, Katedra in sedaj že Nova doba. Za nami stoji KOS. Bolj ali manj stari znanci. Upam ptišteti Novo dobo, saj so časnik po 24. letih izhajanja zaradi določenih vzrokov med II. vojno ukinili. Sedaj, na polletnico konca vojne za Slovenijo in teden pred obljubljenim mednarodnim priznanjem, ugotavljamo grozljvo nadaljevanje. Nad glavami nam preletajo morilski Migi z ruskimi piloti, angleški tisk zaradi »Jugoslavije« napoveduje svetovno vojno in tisti, ki nam vladajo, praznijo svoj adrenalin v medsebojnih sporih, obtoževanjih, grožnjah in zaničevanju, nekateri pa ne meneč se za vihar, polnijo svojo malho. Slišali smo za njih pred dvajsetimi leti, a jim še vedno verjamemo. Nekoč rdeči, sedaj črni krvniki. Kri se je medtem strdila, posušila, počrnela in rane zacelile. Nam pa prej CIA in danes KOS. Toda od nekaterih so ostale le kosti. Možgani so zapustili lobanjo. Večni roboti, ki nikoli ne potonejo. In vedno držijo glave pokonci, nad vodo. Spreminjajo le obleko, uniformo, izraze, barve, številke, besede... In ostajajo isti. V tem je njihova tragika. Kakor niso našli skupnega jezika, ne najdejo več skupnega narečja. Kakor ne skupne barve, ne skupnih idej. Vedno so iskali krivdo okoli sebe in obsojali druge. Skupno jim je samo eno: vsakič so morali imeti prav. Pa tudi, če ne. Morali so ostati. Isti. Na vrhu. Svet dobiva drugačno, novo podobo, in Nova doba ne ostaja ista. Spreminjanje njene zunanje podobe ne pomeni zgolj lepotnih popravkov. Niti ni na vrhu. In niti ni obstala. Sedaj je zopet (še vedno) tukaj. V svojih tekstih bo še boljša in bolj uvrščena na prostoru, na katerega drugi ne zaidejo. Toda prav tam stoji človek s svojimi problemi, stiskami, razvadami, navadami, skrivnostmi, življenjem. S svojimi besedami, številkami, izrazi, obleko... Željami. Nova doba je med nami. Peter Tomaž Dobrila Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Braco Zavrnik (mediji), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Bober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik Prodaja: Matevž Cene Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066)_23-868, telefaz. (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in v kratkem z novim programom otroškega perila. Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE KAJ JE POVEDALA SOPROGA MAKSA BASTLA »Maks ni maščevalen« kanal LEPŠA POLOVICA OBLASTI Simona Bastl Ste direktorica v zasebni firmi Maksim. S čim se ukvarjate? »Naša registracija je zelo široka ... jio, zdaj smo že razčistili, kaj je naš namen, s čim se bomo ukvarjali. Imamo zunanjo trgovino, grosistično prodajo in maloprodajo.« Ja, zdaj poveste še telefonsko številko in sva naredila komplet reklamo... »Ah, saj jo bodo našli v telefonskem imeniku (smeh).« Kdo sploh kupuje te vaze, porcelan, kristal... Kupci morajo verjetno imeli dovolj pod palcem. »Glede na zelo pestro izbiro, se najdejo darila po ugodni ceni.« Firmo ste registrirali pred dvema letoma. V začetku je posle vodil vaš soprog, ki je medtem postal minister za trgovino. Je zdaj vse obviselo na vaših ramenih? »Tako je. Leta 1990 smo se odločili za najem oziroma nakup te stavbe. Takrat je bilo še vse na plečih mojega moža. Po volitvah pa je nekako vse obviselo na meni.« Vemo, kakšni smo Slovenci: biti minister in poleg tega imeti še zasebno podjetje je skorajda greh. Kako prenašate podtikanja? »Ja, dosti je podtikanj, toda, če na svoji koži izkusiš vse težave, potem lažje spremljaš stvari v ministrstvu in sprejemaš primerne odločitve.« Pa gre posel? »Vse je relativno. Lahko bi bilo bolje. Smo optimisti.« Vi ste sicer ekonomistka. Več kot dvajset let ste delali v Aeru... »Situacija v Aeru zdaj ni rožnata.« Doma na lavi Luka, kako ti je ime? »Luka.« Simon, bi rad, da očka ostane minister? »Ne, je preveč v službi, rajši bi imel, če bi bil več doma.« Pa ti? »Jaz sem Ivana in hodim v peti razred.« Ja, gospa, kje sta pa ostala dva? Slišal sem, da jih imate pet. »Sta že študenta na mariborski ekonomski fakulteti.« Ste vi verni? »Ves čas. Starši so me vzgojili v tem duhu in tako vzgajamo tudi naše otroke.« Torej ste prava krščanska 'družina. »Ja. To nam je marsikdaj pomagalo prebroditi težave.« Luka, a tvoji sošolci vedo, da je tvoj očka minister? »Ne. Nekateri mogoče.« Kaj pravijo? »Nič... da ga je lepo gledati po televiziji. Vseeno bi rad, da pride domov.« Res ga pogrešajo, a ne, gospa? »Ja, vse se je spremenilo, nobenega urejenega družinskega življenja ni več.« Gresta kdaj na večeijo, če je čas? »Ne, večerje zunaj so predrage, bolj uživamo doma. Ko ima mož čas, sam kaj skuha. Ima več prakse kot jaz (smeh). Sicer pa se večerjam izogibamo, ker ni zdravo.« Bi rajši videli, da vlada pade, ali da se obdrži za nekaj časa? »Mislim, da je pametno, da se o tem izjasnijo poslanci. Če jo podprejo, mora biti ta podpora potem maksimalna. V nasprotnem primeru je pač treba poiskati drugačno rešitev.« Vas sicer dnevnopolitična dogajanja pritegnejo? »Včasih politike nisem preveč spremljala, nisem vedela, kdo je minister za kaj. Odkar je mož politično aktiven, pa to lahko pozorno spremljam, da ga včasih sama obvestim o kakšnem dogodku.« Mislite, da ministri slabo vodijo svoje resorje? »Več ali manj se je vsak na svojem področju maksimalno angažiral. Nekateri resorji so bili prej na vrsti, da so v javnosti prezentirali svoje delo, druge pa to še čaka. Ko bo prišla nova zakonodaja, bo lahko vsak pokazal, kaj je naredil. Šele potem se bo lahko ocenjevala kvaliteto ministrov in ministrstev.« Imam občutek, da vaš mož ni preveč priljubljen v Celju? »To je res. Čeprav je delal na precej visokih položajih in imel prav v delavcih veliko podporo, z vsakim se je pogovarjal in pomagal. So pa določeni ljudje, ki se bojijo, da se bo maščeval, čeprav sploh ni maščevalen tip. Ali pa na njegovo funkcijo gledajo iz ljubosumja in zavisti ... in se ga izogibajo.« Ste v mladosti igrali klavir? »Ne, nikoli. Želela sem si. Tudi to, da bi bila baletka. Toda, starši so bili prestrogi in moje sanje se niso realizirale.« Kaj če bi kdo od vaših otrok želel igrati saksofon, bi mu ugodili? »Ja, Simon je navdušen prav nad saksofonom.« Sodelujete s karitasom, sem slišal. »Zadnje čase (v zvezi s koncertom) zelo intenzivno. Sodelovanje je zelo prijetno, ker so odprti ljudje.« Pravite, da se ves čas podrejate možu. »Pred to dejstvo sem bila postavljena že od vsega začetka. Ko sva se poročila, je bil mož na takšnem položaju, da mi ni preostalo kaj drugega, kot da se podrejam. Otroci so prihajali eden za drugim in bila sem jaz dežurna.« Zdaj ste direktorica v lastni firmi, kjer sami odločate. »To je ves, ampak doma še vedno vprašam moža za kakšen nasvet.« Prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji_______ 1. in 2. januar — novo leto Praznik je odredil Julij Cezar L 46 pr. n. št., nato so v krščanski dobi v Rimu praznovanje prestavili na božič, ponovno ga je na 1. januar premaknil papež Inocencij. 8. februar — slovenski kulturni praznik, Prešernov dan Spomin na največjega slovenskega pesnika, rojenega v Vrbi na Gorenjskem. V slovensko pesništvo je uvedel romanske pesniške oblike; med njimi tudi sonet in gloso. Prešeren je avtor politične pesmi Zdravljica, del te pesmi je slovenska himna. 19. in 20. april - velika noč Spomin na vstajenje Jezusa od mrtvih. Pred tem so na ta dan praznovali spomin na rešitev Judov iz egiptovske sužnosti. 27. april — dan upora proti okupatorju Vse množice politične organizacije predvojnih svo- bodoljubnih Slovencev so se, ne glede na ideološko in socialno pripadnost, združile v boju proti nemškemu okupatorju. 1. in 2. maj — praznik dela Mednarodni praznik dela, v spomin na dogodke v Čikagu leta 1886, ko je policija krvavo zadušila delavske demonstracije. 7. junij - binkošti Rojstvo Cerkve, razglasitev krščanske vere med narodi, prihod sv. Duha, prej praznik žetve in prejema desetih božjih zapovedi na gori Sinaj. 25. junij — dan državnosti Uresničitev stoletnega sna slovenskih rodov. Sprejeta in razglašena sta bila temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisni Republiki Sloveniji in ustavni zakon za uresničitev te listine. Sprejeta sta bila tudi nova slovenska zastava in grb. 15. avgust — Marijino vnebovzetje Verovanje katoličanov, da je bila Marija vzeta v nebo z dušo in telesom (za dogmo) je vnebovzetje razglasil papež Pij XII. leta 1950). 31. oktober — dan reformacije iNajvecji praznik evangeličanske verske skupnosti, pomemben za kulturno zgodovino Slovencev. Primož Trubar je dal natisniti prve slovenske knjige. 1. november — dan spomina na mrtve 25. december — božič Rojstvo Jezusa Kristusa, prej praznovanje obdobja konca teme; dan se namreč spet prične daljšati, praznovali so torej začetek novega leta. 26. december - dan samostojnosti V slovenskem parlamentu so na ta dan leta 1990 razglasili izid plebiscita. Za samostojno in neodvisno državo Slovenijo je glasovala velikanska večina Slovencev. MED KREONOM IN JAGOM Tragedije Kreon in Jago sta povzročitelja tragedij, med kateima je približno 2000 let zgodovine, tiste učiteljice, od katere se nikoli nič ne naučimo, ampak se z njo zgolj okoriščamo, tako da nam služi kot vir zgodbic, katerih smisel je v enaki meri razkriti večno vračanje istega kot urediti kaos žive zdajšnjosti... Kreon kot novi tebanski kralj je ukazal, da naj enega brata, kije branil mesto, pokopljejo z vsemi častmi, drugega, ki je mesto napadal, pa mrtvega vržejo čez obzidje psom. S tem je sprožil Antigonin upor in ubijanje po principu domin, tako da je na koncu ostal sam med trupli. Njegova napaka — mrtve je delil na dobre in slabe in se s tem vmešal v delo bogov, ki so ga kaznovali s smrtjo najbližjih... Spomnimo se, kako pomembno nalogo so v minulih osemdesetih letih opravili slovenski analitiki te tragedije. In čeprav se današnji svečeniki svetosti življenja na eni in liberalci na drugi strani razlikujejo po svojih rezultatih, brez njihovih dognanj ne bi bila mogoča niti sprava niti civilna družba. Po propadu marksistične ideologije je bilo treba najti sveže moralno torišče in Sofoklejeva rama je bila za to dovolj primerna; starim oblastnikom je dopustila nekaj dostojanstva, ki je v tem, da je človek pač žrtev tragičnih okoliščin, mladim pa je dala opravičilo za zahteve po lastnem kosu oblastniškega kolača takorekoč v onostranstvu. Shakespearov Othello za te potrebe ni bil zanimiv, saj se je po splošnem prepričanju ukvarjal s preveč intimnimi problemi, ki so sredi burnih političnih dogajanj nujno v ozadju. Zato pa je toliko bolj aktualen zdaj, ko so temeljna pravila nove igre izmišljena, igralci vpisani in karte porazdeljene. Zakaj? Prvič zato, ker je glavni junak Jago zelo intelegenten, a hkrati tudi hudoben spletkar. Drugič zato, ker Jago za razliko od Kreona ni na oblasti, ampak hoče do nje priti. In tretjič zato, ker Jago to počne v času, ki je opravil z bogovi kot vrhovnimi razsodniki. Za našo tragičnost namreč niso odgovorni oni, ampak mi sami s svojimi značaji, s svojo vpletenostjo v razne intrige, s svojo nemočjo pred usodnimi naključji. In Jago, ki ima vpogled v tovrstne slabosti svojih soigralcev, s katerimi spretno manipulira, tako da reveži do konca ne dojamejo, kako sodelujejo v igri z natančno predvidenim scenarijem, je seveda simbol novoveškega zla. Tistega, ki tiči v pokvarjenem posamezniku, posledično pa v celotni družbi in njeni slabi politiki. Slovenci preživljamo težavno obdobje, v katerem je odločilna zunanjepolitična situacija, ki ni brez povezave z notranjim družbenim stanjem. Za slednje je ključno ravnotežje med socialnoekonomsko krizo in mlado demokracijo, v zvezi s to pa tudi občutljivo razmerje med javnim in zasebnim kot pomembnima elementoma politične kulture. Tega ni odveč ponavljati vedno znova, še posebej, če leti na račun represivnih sil oz. raznih tajnih vojaških in policijskih sektorjev. Nenazadnje niso ostali ti živci realnega socializma nikjer tako cenjeni kot v tistih državah bivšega komunističnega bloka, v katerih so se imeli možnost rehabilitirati z vojno. Pravkar lahko spremljamo, kaj se na tem področju dogaja v sosednji Hrvaški, kjer poleg bojev za ozemlje poteka tudi bitka za oblast znotraj varnostnih služb. Samo želimo si lahko, da bi se tudi pri nas solidne tehnologije, strokovnjakov za logistiko, osebnih podatkov državljanov itd. ne polastil ljubosumni Jagov duh, ki bi bil sposoben celo iz volilnih kandidatov napraviti marionete svojih oblastnih spletk. Zato ni odveč ponavljati vedno znova, da je tudi Jago tragični lik, saj ga na koncu koncev izda — lastna žena... Bojan Sedmak INTERVJU: DR. LUDVIK TOPLAK JE ZA MORALNO PRENOVO DRŽAVE Slovenija in Zimbabve Kaj imata Slovenija in Zimbabve skupnega? Če bi iskali skupne točke, potem bi jih težko našli. Vsekakor ne v kulturi ali podnebju. Tudi gospodarsko sodelovanje ni omembe vredno, čeprav smo v času, ko je Republika Slovenija bila še socialistična in sestavni del Jugoslavije, veliko govorili o Zimbabveju, saj je skupna točka bila neuvrščenost. Sedaj, ko tega ni, se človek lahko vpraša, kaj imamo skupnega s to oddaljeno afriško državo? Odgovor na to ponuja dr. Ludvik Toplak, predsednik Družbenopolitičnega zbora skupščine Republike Slovenije, je nedvomno izredno kompetenten za dajanje izjav o slovenski politični sceni in dogajanjih v njej sami, kakor tudi okoli nje, saj je, kot predsednik DPZ ter kot član nekaterih komisij za sprejemanje zakonov, na tekočem z dogajanji. O ustavi Po številnih sejah Ustavne komisije in številnih sporih ter nejasnostih je prišlo do kompromisa: nova ustava Republike Slovenije je sprejeta. Kakšno je vaše mnenje o kvaliteti Ustave? »Vsi člani Ustavne komisije smo si bili enotni, da vsa sporna vprašanja ne pridejo v Usta- pogojem, da bodo ustrezno regulirale svojo demografsko politiko. To vprašanje pa je odločno v nasprotju z evropskim in tudi z moralno vrednostnim pojmovanjem, zaradi česar ga nobena evropska dežela ni vnesla v Ustavo. Prepričan sem, da ga tudi ne bo. Mislim, da se lahko s tem moralno vrednostno pa tudi politično exkomuni- »Mislim, da gre za sodobno, zmerno evropsko Ustavo, kjer se posamezne določbe utegnejo regulirati še s posebnimi Zakoni. Sporen je na primer Volilni zakon, ki bi se sprejemal po podobni proceduri kot Ustava in podobno. Mislim, da Ustava ustreza več ali manj vsem, razen če odmislimo poli-tično-demagoške parole, kot sta prejšnji dve in ta zadnja o pravici abortusa. Drugače pa Ustava ustreza našim potrebam.« O vladi Slovenska vlada je kamen spotike, vse ostrejši so napadi na njo. Postavlja se vprašanje o zaupnici. Kako je po vašem mnenju vlada delala? »Vlada je skupaj s parlamentom naredila veliko. Moramo si priznati, da smo v dobrem letu aktivnega dela na notranje stavil kratek stik med vlado in parlamentom. To je nastopilo kot posledica dejstva, da je parlament, vsaj parlamentarna večina, preveč nekritično prepustil izvršno oblast vladi. Ni dovolj avtoritativno predlagala sistemskih zakonov, s katerimi bi posegla v področje gospodarjenja, zlasti v finančno politiko, v področje lastninjenja in nekatera druga področja. Predvsem moram reči, da je finančno politiko prepustila stihiji monopola bank, s tem da so se finance izčrpavale s previsokimi obrestmi na kredite. V to področje bi morala ostreje poseči. Res, da so zvezni predpisi v veliki meri onemogočali delo vlade pa tudi brionski moratorij do oktobra. Trdim, da je že prej gospodarski del vlade, še v času Mencingerja, preveč mencal, naj se je to dotikalo lastninjenja ali pa uvedbe lastne valute.« vo, s čimer bi dosegli kompromis. Razen tega je v svetu znano, kaj sodi v Ustavo in kaj ne. Sporen je bil le 55. člen, ki določa tako imenovano svobodno odločanje o rojstvih otrok in se glasi: »Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih svojih otrok«. Na vprašanje, kaj mislim o tem, moram reči takole. V principu vprašanje o pravici do abortusa ne sodi v Ustavo. Nobena evropska država tega vprašanja nima v ustavi. V Ustavo so ga vnesle nekatere afriške in latinskoameriške države, in to v bolj mili obliki, kot pravi naše določilo. Približno enako, kot je zapisano v naši Ustavi, ima samo država Zimbabve! Gre pa za drugo zadevo. Že v 60. letih, ko je nastopila demografska eksplozija v afriških, azijskih in latinoameri-ških državah, so določene dežele spoznale, da nimajo nobene možnosti za gospodarski razvoj in jim nobena finančna pomoč ne zaleže, ker bodo ob taki demografski eksploziji vse potrošili. Na Zahodu pa so izdelali konkreten program, ki mu pravijo »sex and social en-gineering«, in so določenim deželam dali finančno pomoč pod ciramo, torej se izločimo. Evropa nas ne bo priznala kot pripadnike evropske kulture, zato trdim, da to določilo ne spada v Ustavo. Argumenti so še drugi. Zato bi bilo primerneje, da to ostane v zakonu, tako kot je, ali pa v Ustavi rečemo, da se sprejema po določeni proceduri kot Ustava, kar bi pomenilo zadostno garancijo. Če pa sem ostrejši, moram reči, da so to določilo vsilili tisti, ki so nam pred letom dni vsilili še dve drugi določbi. Prvo parolo ,Republika Slovenija nima vojske’ so uporabili, ker so dobro vedeli, da ni države brez vojske, in, če se to v Ustavo napiše, potem to ni država. Druga parola pa je bila Republika Slovenija nima meja’, kar se je kasneje zreduciralo na ,Istra brez meja1. Ve se, da ni države, ki nima točno določenih meja. Kdor bi si to vpisal, se ukine kot država. Tretja je parola o pravici abortusa in kdor jo vpiše v Ustavo, se v kulturno-vrednostnem pogledu izloči iz Evrope.« Dobro. Če odmislimo ta člen, oz. ga vzamemo iz Ustave, kakšna je kvaliteta Ustave? Ali je sodobna, po vzgledu na Evropo? političnem in mednarodnem področju naredih ogromno. Res pa je, jaz sem to že večkrat povedal, da se politika menja v enem letu, za obnovo gospodarstva je potrebna generacija, za moralno prenovo pa so, po mnenju nekaterih, potrebne tri generacije in mislim, da je v tem problem. Mi bi radi v enem letu vse! Po naravi stvari tako ne gre, vsaka stvar rabi določen čas. Tudi gospodarska prenova, za katero je istočasno predpogoj delovna morala, ki mora biti drugačna. Obrnimo se k vladi. Pri njej je opazna navidezna neučinkovitost, vendar je le-ta posledica razmerja sil. Mi vidimo, da je vlado, ki naj bi vladala, sicer imenoval parlament po nekakšnem konsenzu pri parlamentarni večini. Z druge strani pa so vsa ekonomija, vse družbene institucije, vsi mediji, finance oz. vsi centri moči, ostali takšni kot so. Še posebej glede na zvezne zakonodaje je bila vlada v veliki meri praktično brez moči. Jaz ji očitam edino to, da ni dovolj avtoritativno predlagala določenih zakonskih sprememb, da bi resnično bila Vlada. Mislim, tudi da se je ob preobremenjenosti tekočih problemov vzpo- Ali so tudi osebni odnosi v vladi, če omenimo ta zadnji spor med Peterletom in Ruplom, pripomogli k nestabilnosti vlade? »Moj vtis je, da sta oba nasedla eni igri, ki jo je pač navrgel čas v pogojih hude moralne krize. Malo sta pomešala odnose vlada-stranka in stranka-po-sameznik. Osebno se zavzemam za to, da ključni nosilci oblasti niso šefi strank. Tako kot drugje v svetu. To vprašanje bomo morali v prihodnosti rešiti, ker se to tiče tudi volilnega zakona. Ta spor pa je posledica ene igre, da ljudje dvigajo osebni prestiž nad stranko in stranko nad državo.« Če bo Rupel dal odstop ali če bo »padel«, kaj bo s Peterletom, ali bo tudi on »padel«? »To je vprašanje razmerja sil, zato bi jaz to težko rekel. Mislim pa, kar je treba priznati, da sta oba vložila velike napore na političnem in mednarodnem področju. Nesreča je pač v tem, da sta oba osebni status prestiža prepotencirala.« O mednarodnem priznanju Mednarodno priznanje se bliža, vsaj kar se tiče evropskih držav, predvsem Nemčije. Nekaj časa ste bili v ZDA, torej poznate tamkajšnje razmere. Zakaj se ameriško stališče močno razlikuje od evropskega? »Amerika zelo slabo pozna razmere na Balkanu. Drugo pa je vsekakor specifično razmerje Amerike do Evrope in nasploh njihova vizija. Američani so oblikovali prvo Jugoslavijo kot tampon med avstrijskim in turškim cesarstvom, po drugi svetovni vojni zopet kot tampon med vzhodnim in zahodnim blokom. Menim, da je to posledica slabega poznavanja konkretnih razmer. Z naše strani pa mislim, da ZDA kot ekonomski in politični velikan niso bile dovolj obdelane. Razlogov je več. Prvič: Amerika je daleč in velika za nas. Drugič: naši izseljenci so bili ves čas s strani domovine zadnja desetletja zavrženi, zato so ostali slabo povezani s svojo matično domovino, za razliko od drugih republik, denimo Srbije, ki je aktivno sodelovala, ne glede ali je na vrhu komunistična ali kakšna druga oblast. Tudi naša predstavništva niso dovolj delala, oz. niso bila dovolj reprezentativna. Res pa je, da se Američani bojijo restavracije t. i. komunizma in da je vse to danes le potuhnjeni sistem komunizma. Zadnje čase, pri osebnih kontaktih, so se zani-mali, kdo bo zmagal na naslednjih volitvah, in ali imajo komunisti, kot jim oni pravijo, možnost, da zmagajo. Zato so nekako rezervirani.« Ali je Slovenija še enkrat pripravljena počakati s sprejemanjem osamosvojitvenih zakonov in počakati na mednarodno priznanje, če bi to ustavilo vojno na Hrvaškem? ■ »Mednarodno priznanje je vprašanje drugih držav, zato mislim, da to ni naše vprašanje. Mi smo v vsakem primeru zainteresirani za mednarodno priznanje, saj bo v tem primeru prišlo do garancije države na vseh področjih. Če vidimo primer, da Američani sploh niso priznali Vzhodne Nemčije, Kanadčani pa so jo in so praktično izginotje te države vzeli kot hibo zunanje politike. V tem kontekstu moramo gledati na vprašanje priznanja. V svetovnih merilih pa so se stvari tudi diferencirale. Na eni strani evropske države, na drugi pa ZDA in seveda dežele v razvoju, t. i. neuvrščene, ki se pač iz solidarnosti do ene od ustanoviteljic neuvrščenosti temu ustrezno obnašajo.« Slovenska prihodnost Če se vrnemo na domače teme, kaj vi osebno predlagate in kaj konkretno delate na izboljšavi političnega in ne samo političnega, ampak gospodarskega stanja v Sloveniji? »Najprej mislim, da je treba to politično prenovo obdelati, konkretno z Ustavo in z lastninskimi zakoni, s čimer bi mi priznali delavcu in kmetu, ki sta soustvarila družbeno lastnino, določeni delež na novou-stvarjeni vrednosti družbene lastnine. Kmet bi dobil po Zakonu o zadrugah solastninski delež v obliki zadružnega premoženja na predelovalni industriji, delavec pa bi dobil v obliki deleža v pokojninskem fondu, deleža pri državljanskih delnicah in deleža v obliki delavskih delnic v podjetju, v katerem dela. Drugo: s konkretnimi projekti revitalizirati gospodarstvo. Osebno se zavzemam za projekt avtoceste Koper—Šentilj, z odcepom moderne ceste do Lendave, z vgrajenim naftovodom in rafinerijo v Lendavi. S tem bi v prvih nekaj letih, v najbolj kritičnem trenutku dali ljudem delo in zaslužek. Ravno sedaj, ko grozi nevarnost padca. Slovenija bi v tem kritičnem trenutku s pomočjo mednarodnih fondov zaslužila približno 2 milijardi mark, kar bi pomenilo čvrst impulz za vso gospodarstvo in družbeno dejavnost, seveda vključno z uvedbo novih tehnologij, kar pa je program za naslednja leta. In na koncu bo treba konkretno misliti na vsestransko moralno prenovo dežele.« Milan Lazarevič BEŽITE, TECITE, VOLITVE SE BLIŽAJO Kdo bo koga, to ni vprašanje Po predlanskih volitvah je novim obrazom na slovenski politični sceni oblast prav toliko zadišala, da je nikakor ne bodo hoteli spustiti iz rok, stari gardi iz rdečega režima pa je poklic politika že pri srcu predvsem zato, ker biti politik je pomembno in privilegirano, narediti pa tako ni treba veliko. Ob govoričenju o tem, ali je Demos prav zares razpadel ali ne, bi nas moralo šmentano skrbeti predvsem, koliko polen bodo politiki še razsekali na pleči Slovencev, preden se bomo tudi na mednarodno nepriznani strani alp lahko pohvalili, da imamo politike v službi državljanov in ne obratno. V Sloveniji imamo ta čas na oblasti kar nekaj kategorij sposobnih politikov, da o nesposobnih ne izgubljamo besed. Žal so nekateri sposobni morda celo preveč. V prvo »sposobno« skupino bi lahko dali tiste, ki svoj prostor pri koritu izrabljajo zato, da bi se v najkrajšem možnem času do bruhanja nažrli in dali na stran še kaj malega za svoje številne potomce. Dobesedno tako. Saj je prav zgovorno, da so v njej brez izjeme gospodje, ki so že v socialističnih časih poskrbeli za številno zalego doma in postrani. Čeprav se nam dozdeva, da slednji (med njimi je kar nekaj ministrov) svoje funkcije dobesedno javno uporabljajo za lastno bogatenje in da nam s tem največ škodujejo, gre v bistvu za lopovščine kratke sape. Ostajajo le peščica dobičkarjev brez predsodkov s katerimi bo javnost slejkoprej opravila. Zagotovo na prvih volitvah. V drugo skupino bi lahko zdevali nekaj mlajših politikov, še včeraj borcev za človekove pravice in svobodo govora in tiska, ki so si med alternativo in pri medijih nabrali dovolj izkušenj, da obračajo dosedanjo mencavo Demosovo politiko na oblasti v svoj zasebni in re- sorni prid. Že nekaj postavk iz proračuna Slovenije za leto 1992 je dovoljena potrditev trditve. Gospodje te baže so prihodnosti Slovenije nevarni iz dveh vidikov: dovolj bistri in primerno arogantni so, tako da zdevajo večino preostalih članov vlade v koš kar mimogrede, obenem pa brezprizivno obvladujejo prav najkočljivejše državne resorje, represivni aparat. V tretjo druščino bi v tem karikiranem prikazu lahko vtaknili včerajšnje komuniste (kamor vtaknemo tudi socialiste in večino danes »neodvisnih«), katerim se je predlani uspelo obdržati v politiki, ali pa se sedaj skozi stranska vrata vanjo vračajo. Kakorkoli je res, da se trenutno javno mnenje v Sloveniji spet suče rahlo nazaj proti sredini, če že ne v levo, je treba tudi tem gospodom izreči nekaj gorkih. Ni namreč povsem jasno, koliko so z enoinpolletne pozicije v opoziciji lagodno udrihali po Demosovi oblasti iz prepričanja, koliko pa so le lagodno (kaj moremo, tako lepo je vsaki opoziciji) nabirali zalet za osvojitev simpatij pri Slovencih pred naslednjimi volitvami. Gotovo pa je, kar je javnosti manj znano, da se prav te vrste politiki zadnje čase preko svojih simpatizerjev med zasebnimi podjetniki (in ne rdečih direktorjev, kot še vedno mislijo Peterletovi ljudje) vračajo v slovensko gospodarstvo, predvsem pa v strateško najpomembnejšo sfero, ki je Demos nikakor ni znal osvojiti, v nove slovenske medije. Ob tem je treba poudariti, da niso njihovi motivi prav nič simpatičnejši od motivov ostalih politikov. Gre jim le za oblast s pomočjo naklonjenih jim medijev. Bližajo se nove volitve. Pravzaprav ni pomembno, ali nam jih bodo priredili že aprila, junija ali kdaj kasneje. Predvolilni boj se je pričel že tam nekje lanskega septembra. Zaenkrat najbolje kaže skupinama »bistrih represivcev« in »bivših komunistov«. Le ozreti se je treba na zadnji seznam priljubljenosti slovenskih politikov: Milan Kučan, Janez Drnovšek, Lojze Peterle (izjema, ki potrjuje pravilo in pada vse niže), Jelko Kacin, Janez Janša, Dimitrij Rupel, Igor Bavčar ... Koliko možnosti imajo na naslednjih volitvah modre Kučanove očke, koliko Drnovškova hladnokrvnost, koliko Peterletovo popravljanje krivic, koliko Kacinova retorika za množice in koliko Janševa gotovost vase? Kaj volitve, mesarske predvolilne kampanje se nam obetajo. Plačali jih bomo iz lastnih žepov. Kljub temu, da po zadnji raziskavi Slovensko javno mnenje le 15 odstotkov volilcev hodi na volitve zato, ker jim ni vseeno, katera stranka bo prevzela oblast. Kdo bo koga? Nas bodo! Brane Piano TEDEN PO SLOVENIJI Anahroniha Piše Braco Zavrnik Ponedeljek, 23. 12. Slovenci oziroma njihov parlament končno izdavijo svojo ustavo — dejanje je videti kot porod s carskim rezom. Podobno usodo je doživelo že nekaj postkomunističnih »zgodovinskih« dogodkov pri nas. Všeč mi je, da jih ne spremlja vesoljna čustvenost in obupna ki-čarija, kot pri naših sosedih Hrvatih, ki so še večji mojstri za teatralnost od tudi sosednjih nam Italijanov. Nekaj več soka pa bi Slovenci tem zadevam vendar lahko prilili. Zdi se, kot da bi bili vrhunski ceremonial-majstri sami Gorenjci. Po sprejetju ustave ni ne duha ne sluha o pijanki, kakršna se je razvila v parlamentu natanko pred letom dni, ko se je zgodil plebiscit. Celo Peterle ni nobene zapel. Zunaj pa so statistično obubožani Slovenci uprizorili pravi predbožični stampedo na trgovine. V nogavicah nekaj torej le še je (je bilo?). Pa ne v vseh. V svoji samopostrežnici opazim sključeno upokojenko, ki se kar ne more odločiti, ali bi sebi in morda še komu za božično večerjo privoščila 25 dag ali pa kar razkošne pol kile svinjskih reberc. Podoben prizor pri kruhu: čistilka iz mojega bloka se naposled zadovolji s kilo polbelega, čeprav je kar nekaj časa cikala na mlečni božični kolač. Torek, 24. 12. Slovenci so na pragu prvega uradnega praznovanja Božiča po 45 letih. Namesto, da bi — vsaj tisti, ki so verni ali pa se za takšne imajo - gojili adventni mir, ki naj bi po tradiciji doživel višek na svet večer, je nakupovalna norija še hujša kot včeraj. Včasih je, samo otroke, obdaroval Miklavž, za Božič pa ni bilo nič. Sedaj si brez njega oziroma pajacastega rdeče-bele-ga Božička sploh ne bi mogli zamisliti visoke konjunkture zahodnega potrošništva. Sumim, da si je možiclja v resnici izmislil bussiness. Celo Japonci, ki imajo s krščanstvom ravno toliko skupnega kot goska s sedlom, so ga morali sprejeti, če naj ostanejo konkurenčni. Po televiziji spremljam polnočko v rimski Petrovi cerkvi. Kot vsako leto babilonska maškarada v babilonskem ambientu Berni-nijeve arhitektonske hiperhohštaplarije. Mi je žal, ampak na obrazu papeža Vogtile in obdajajočih ga kardinalov, ki jih kamera kar naprej približa, ne opazim prave duhovnosti, lepote. Vedno, ko uzrem notranjost Petrove cerkve, se spomnim na Jezusa, pristnega, nepotvorjenega (ni pomembno, ali gre za takšnega iz mesa in krvi ah le simboličnega): prepričan sem, da bi se sam ob tem pogledu milo zjokal - kakšen kolo-salni plagiat je človeštvo (cerkev) uspelo storiti iz njegovega dobrohotnega sporočila. Sreda, 25. 12. Po 25. letih je Božič torej prvič uradni praznik, dela prost dan. Podoba ni nič drugačna, kot ob praznikih, kakršnih smo bili vajeni v dobrih starih ateističnih časih: malodane neslišno jutro, kakršno bi po mojem okusu moralo vladati sleherni dan, zatem pa se - počasi in drug za drugim — pojavljajo na planem bolj ali manj živi mrtvaki, ki mežikajo v skopo in nizko zimsko sonce. Kralj Maček ima večjo moč od Kristusa kralja, ki sta se oba rodila minulo praznično noč. Vsaj pri Slovencih je tako, mislim pa, da nič manj drugod na Zahodu. Televizija nam znova posreduje drobce cirkusa, kakršnega iz te reči umejo narediti Američani. Božično drevo krasijo pod vodo, Božiček se pripelje s helikopterjem, trpečim floridskim otrokom pa nekoliko odpomore snežni top, ki jim nasuje kupček zimske iluzije. Vse to seveda s sponzorji. Ja, Gorbi objavi svoj odstop. Imam občutek, da sploh ni slabe volje — si bo neko-Uko opomogel po gladiatoriju, ki se mu reče politika. Četrtek, 26. 12. Še praznik, vendar tokrat ob obletnici razglasitve plebiscitnih rezultatov. TV anketa pokaže, da skoraj polovica ljudi sploh ne ve, za kaj gre. Slovenski vojaki — junaki junijsko-julijskega konflikta končno prejmejo odlikovanja. Toda ojoj: v zakotni dvorani zakotnih Prevalj, brez predsednika republike, zgolj z ministrom Janšo, ki ugotovi, da Slovenci potrebujemo poezijo, a tudi vojsko, ker samo poezija nas ne bi osvobodila. Ima povsem prav, ampak: kdo pa to sploh trdi? Slovenski vojaški vrh se očitno še vedno ne more sprijazniti s »tečnobami«, zlasti iz vrst intelektualcev, ki so prepričani, da še tako osvoboditeljska vojska potrebuje oster nad- zor, saj sleherna armada na tem svetu teži k temu, da se brez njega povampiri. Tudi slovenska! Sicer pa bi svečanost sodila najmanj v ljubljanski Dom španskih borcev če ne že v Cankarjev dom, kamor so uspeli usmeriti svojo fešto slovenski športniki. Pa še predsednik republike je zraven, na Prevaljah ga pa ni. V TV tedniku moramo trpeti Heleno Blagne in njeno obskurno kombinežo, ko se — v popevčici seveda — pripravlja na prvi fuk s fantom. Nakar izjavi, da bi raje pela džez kot komercialo, a tako od glasbe ne bi mogla živeti. Uboga glasba, kaj so iz tebe storili! Da o Heleninem baročnem bedru, ki ga ponuja vesoljnemu slovenstvu v ogled, raje ne govorim. Sobota, 27. 12. Delo objavi svoje pozi-tivce in negativce leta. Med prvimi je prvi seveda Kučan, med slednjimi Peterle. Ta res ni zvezda, vendar mi tudi ni jasno, zakaj ga Delovi anketiranci tako zelo sovražijo. Zdi se mi, da bi na slovenskem političnem nebu našel še kar nekaj večjih negativcev, tudi v sami Peterletovi vladi. Ampak dobro: zakaj jih potem Peterle še ni zamenjal? Bo torej Delo le pravično, ne nazadnje premier odgovarja za vso vlado. Tako pa raje zagrozi z zamenjavo zunanjemu ministru, ki je v primerjavi z večino ministrov prava intelektualna in politična zvezda, pa čeprav si dovoli izjave, ki presegajo toleranco do stopnje arogantnosti in cinizma, kakršno si lahko še privošči (vsaj v javnosti) član vlade. Zvečer grem gledati mali nogomet med slovensko in mariborsko vlado. Zanima me, če je kakšna povezava med vodenjem ljudi v politiki in na športnem parketu. Peterletu je takoj videti, da sploh ne zna teči in tudi žoge mu nihče ne poda. Če bi bil Lojze med drugo vojno odrasel in bi se odločal, ali bo šel k belim ali k partizanom, bi se zagotovo odločil za prve. Seveda zato, ker — ne zna bežati. Tudi Janševa igra je podobna politični. Je vztrajen, hiter in agresiven, kar naprej bi imel žogo v nogah, ven in ven bi driblal. To mu tudi uspeva. Bavčar na golu bi pa nujno potreboval kontaktne leče. Kljub temu veliko ubrani. Premore pač orjaško telo, ki zakrije skoraj ves gol, da o (ne)sposobnosti mariborskega napada raje ne govorim. Ponedeljek, 30. 12. Demos tudi formalno razpade. Vesoljna Slovenija pa v jok. Cyrus Vanče in lord Carrington sta prišla v Lizbono ter dobesedno, fizično in psihično, vzela v sendvič Joeaa Pinheira, novega predsedujočega v ministrskem svetu evropske dvanajsterice. Ona dva že vesta, zakaj. Tako, kot je doslej po njihovih taktirki bolj ali manj plesal nizozemski Van den Broek, bo odslej moral Pinheiro. Torek, 31.12. Za Silvestrovo je Vanče že v Beogradu, kjer seveda pokara oboje, Srbe in Hrvate, da kršijo dogovorjena premirja. Že dolgo je jasno, da Vanče ni nikakršen odposlanec generalnega sekretarja OZN, marveč Bushev zastopnik, točneje, agent State departrnenta. In seveda njegove sprenevedave politike do Balkana. Ob polnoči se Slovenija znova spremeni v Petardijo. TV gledalci, ki so verjetno v večini med vzhičenimi pričakovalci Novega leta, morajo na samem njegovem začetku že znova trpeti. Heleno Blagne Žalostna dežela, ki ima takšno prvo zvezdo estrade. Sicer pa bom nehal, ker vem, da ji na tak način delam samo reklamo — brezplačno seveda. Ji (je) pa ne bi, tudi če bi mi plačala. Sreda, 1. 1. Ponovi se božična scena, čeprav bolj množično in dosledno: že znova kasno, mačkasto mežikanje v nizko zimsko sonce. Tokrat mežikam tudi sam, vendar ne v sonce, marveč raje kar doma. Nizko zimsko sonce namreč ne maram: slepi in nič ne da od sebe. Vanče na Novega leta dan že znova daje izjave, tokrat v Zagrebu. Seveda temu prilagojeno. In zopet je strašanski optimist. Je pa jasno, da modrih čelad zlepa ali sploh nikoli ne bo na Balkan. Zato ker je pogoj za njihov prihod prekinitev ognja, Srbi in jugoarmija pa niso tako neumni, da bi to storili, dokler jim stvar gre od rok. Bi rekel, da so Vanče oziroma Američani kar zato. Sicer pa bo stvar uredila, ko bo, Evropa. Točneje, Nemčija. Še vedno bolje ta kot Amerika, ki se po sovjetskem koncu ruva z Evropo za nadzor — v Evropi. Četrtek, 2. 2. Drugi novoletni praznični dan, JNA pa tolče po Hrvaški bolj kot kadarkoli prej. Lotili so se tudi že doslej nedotaknjene Reke. TRIBUNA, 23. decembra 1991 DOHODKI (NEKATERIH) SLOVENSKIH Poklicni politiki dnevnic v skupičinl ne dobijo O podrobnostih glede zaslužkov skupščinskih funkcionarjev ter o načinu, kako se vrednotijo dohodki in dnevnice, smo se pozanimali pri Marku Hermanu, generalnemu sekretarju Skupščine Republike Slovenije. Že takoj na začetku je potarnal, da so stroški dnevne seje vseh treh zborov ogromni. Tako so morali 11. decembra za dnevnice poslancem odšteti približno 93.000 tolarjev, za potne stroške pa 53.000 tolarjev. Dnevnice pa za zdaj, kot je poudaril, dobijo samo nepoklici poslanci, medtem ko jih profesionalni politki po zakonu ne smejo dobivati. Če traja seja več kot 12 ur, dobijo poslanci celotno dnevnico - 762 tolarjev, drugače pa samo polovico. Poslancem, ki se vozijo v Ljubljano iz oddaljenih mest, se povrnejo potmi stroški - tu se obračunavajo dejanski stroški javnega prevoza Prav tako se jim plačuje prenočevanje v ljubljanskih hotelih srednje kategorije, vendar za kritje stroškov ne morejo dobiti več kot 666 tolarjev. Kmetom, delavcem in obrtnikom morajo povrniti izgubljeni zaslužek za dan, ki so ga preživeli na skupščinskem zasedanju. Z občinske davčne uprave morajo prinesti (običajno ob začetku leta) višino prijavljenega osebnega dohodka in na podlagi tega se izgubljeni zaslužek povrne. Zanimiv je tudi podatek, da dobijo neprofesionalni poslanci mesečno od 0 do 30 odstotkov plače, ki bi jo imeli, če bi bili poklicni politiki. »Iz vseh teh podatkov je razvidno, da poslanci kakšnih posebnih dodatkov ne dobivajo,« je še posebej poudaril Marko Herman, in dodal, da je bila v »starih, dobrih časih komunizma« situacija glede tega ugodnejša. Sestava vodstva, predsedniki in podpredsedniki zborov in Skupščine uporabljajo za službene vožnje štiri golfe. Delavci in funkcionarji, zaposleni v Skupščini, pa se lahko poleti od- POLITKOV TOP SEGRET! JT dkon o osebnih dohodkih funkcionarjev v državnih £—1 organih, dne 30. avgusta 1991, v svojem 7. členu govori takole: »Podatki o osebnih dohodkih in drugih prejemkih za posamezne vrste funkcij oziroma za skupine funkcij so javni.v Navkljub temu pa nam ni uspelo zbrati vseh podatkov o tem, s čim in kako se 'preživljajo' funkcionarji iz vrha slovenske politične piramide. Seveda se ob tem samo po sebi postavlja vprašanje, ali so številke, ki smo jih izvedeli, resnične ali pa so samo prirejene z namenom, da zadovoljijo senzacij željne in 'naivne' ljudske množice. Milan Kučan -vrednost 60.000,00 SLT. dahnejo v sedmih počitniških prikolicah na Jadranski obali. _______Kaj pravi zakon?_________ Osebni dohodek funkcionarja v državnih organih se določi tako, da se osnova za obdavčeni osebni dohodek pomnoži s koeficientom za določanje osebnih dohodkov in poveča za odstotek za vrednotenje delovnih izkušenj ter za odstotek za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma za dodatno delovno obremenjenost. O delovni uspešnosti oziroma o dodatni delovni obremenjenosti funkcionarjev odloča na podlagi kriterijev in splošnega akta organ, v katerem funkcionar dela. Osnova za obračun osebnega dohodka je povprečni osebni dohodek na delavca, izplačan v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec (v novembru je znašal približno 6000 tolarjev) po uradnih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko, ki je lahko zmanjšan za odstotek, ki ga določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije glede na proračunske možnosti (to osnovo je Izvršni svet v novembru zmanjšal za petdeset odstotkov). Delovne izkušnje se vrednostijo tako, da se osebni dohodek funkcionarja v mesečnem znesku poveča za 0,5 odstotkov za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ do 20 odstotkov. Odstotek 0,5 se za ženske, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,5 odstotkov za vsako leto leto delovne dobe nad 25 let. Sredstva za delno uspešnost oziroma za dodatno delovno obremenjenost se določijo v proračunu v deležu od sredstev, ki se namenjajo organom za osebne dohodke, na podlagi kriterijev komisije Skupščine Republike Slovenije, pristojne za volitve in imenovanja. Osebni dohodek se med letom zagotavlja in izplačuje kot mesečna akontacija; akontacija se lahko izplačuje tudi večkrat mesečno, vendar le za že opravljeno delo. Medtem pa se za posamezne funkcionarje določijo tudi posebni koeficienti za določanje osebnih dohodkov. Najvišji koeficient velja za predsednika Skupščine - 6,50. Podpredsednik Skupščine in predsedniki zborov imajo koeficient 6,00, podpredsedniki zborov pa 5,7. Koeficienti predsednikov raznih komisij v Skupščini se gibljejo od 5,27 do 5,60. Delegati imajo koeficient od 4,55 do 5,20 (s tem, da se jim za vsako članstvo v delovnem telesu Skupščine poveča osnovno razmerje še za 0,065), vodja kluba delegatov pa ima koeficient 5,60. Za dohodke profesionalnih poslancev in članov ožjega vodstva nam ni uspelo izvedeti, saj je generalni sekretar Skupščine Marko Herman neprestano ponavljal, da so dohodki državnih uslužbencev tajni (?). Vseeno pa nam je po dolgotrajnem prepričevanju uspelo »izbrskati«, da dobi »zelo obremenjeni« predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučarmesečno približno 40.000 tolarjev. Malce več dobijo podpredsednik Skupščine in predsedniki zborov - okrog 42.000 tolarjev. Očitno tudi profesionalni poslanci v Skupščini ne bodo »obogateli« (po besedah Marka Hermana), saj dobijo mesečno »samo« 30.000 tolarjev. Medtem pa dobijo neprofesionalni delegati, se pravi zaposleni v gospodarstvu, kmetje in obrtniki, od 4000 do 7000 tolarjev mesečno. Dnevnice za »potovanja« v ______________tujino_______________ Razen dr. Matjaža Kmecla in dr. Dušana Pluta, ki še predavata na univer-zah,nihče od članov Predsedstva ne hodi v drugo »službo«, nam je zatrdil Peter šuler, generalni sekretar v predsedstvu Republike Slovenije. Ivan Oman ima sicer doma kmetijo, vendar pa jo je »prepisal« na sina, tako da kakšnih dodatkov ne prejema, je še hudomušno dodal Peter Šular. Sicer pa člani Predsedstva dnevnic za potovanja po Sloveniji nimajo, dobijo pa jih za službene obiske v tujini in to le v primeru, če traja »potovanje« več kot osem ur. Imajo tudi šest službenih avtomobilov - od mercedesa do katre, s katerimi jih vozijo trije vozniki. Medtem pa je koeficient za določitev osebnega dohodka predsednika Republike Slovenije 6,5, za člane predsedstva pa 6,2. Seveda je v mesecu novembru naj večji osebni dohodek prejel predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan - 60.601,00 tolarjev. Drugi na rang listi osebnih dohodkov za mesec november je Ciril Zlobec - dobil je 56.533.00 tolarjev. Sledijo pa dr. Dušan Plut 53.412,00 tolarjev, Ivan Oman s 52.804.00 tolaiji osebnega dohodka in dr. Matjaž Kmecl, ki je prejel najmanj - 50.740.00 tolarjev. Posebej zanimiv pa je cenik dnevnic, ki se razlikujejo po državah in mestih. Tako dobi slovenski politik za obisk Albanije za 88 ZDA dolarjev dnevnice, za obisk Avstrije pa od 110 do 139 šilingov. Za obisk Belgije znaša dnevnica 6.500 belgijskih frankov, za Bolgarijo 59 ZDA dolarjev in za Grčijo od 60 do 80 ZDA dolarjev. Tja »potovanje« v Francijo dobi slovenski politik od 710 do 810 ZDA dolarjev, v Dansko 1700 danskih kron in za obisk Češkoslovaške federativne republike 63 obračunskih dolarjev. Če obišče Sovjetsko zvezo, dobi 120 ZDA dolarjev, za obisk Španije pa od 110 do 150 ZDA dolarjev. 180 DEM dobi za službeni obisk v ZRN, od 70 do 110 švedskih kron pa za potovanje v Švedsko. Prav tako je različen cenik za potovanje v Severno in Južno Ameriko. Če slovenski politik potuje v ZDA, dobi od 98 do 155 ZDA dolarjev. Za obisk Kanade dobi od 80 do 100 ZDA dolarjev, za Mehiko pa od 65 do 150 dolarjev. Potovanje v Argentino »stane« od 57 do 153 ZDA dolarjev, v Brazilijo pa od 90 do 118 ZDA dolarjev. Druge države so po višini dnevnic razporejene takole: Japonska od 130 do 237 dolarjev, Kamerun od 92 do 179 ZDA dolarjev, Izrael od 69 do 146 ZDA dolarjev, Kuvajt 140 ZDA dolarjev, Avstralija od 110 do 139 avstralskih dolarjev in Irak 130 ZDA dolarjev. V IS ima največjo plačo _________Lojze Peterle_________ Najbolj skrivnostni glede osebnih dohodkov so bili v slovenski vladi. Očitno je, da so v Izvršnem svetu s problemi, ki jih imajo z neposlušnimi ministri, tako obremenjeni, da za druge, »manj pomembne zadeve nimajo časa. Vendar pa je po besedah Janeza Pczelja, sekretarja za informiranje pri slovenski vladi, glavni razlog za »pomanjkanje« informacij dejstvo, da ima njihova administracija z izračunavanjem osebnih dohodkov 23 ministrov »preveč dela«. Vseeno smo dobili podatek, da je imel v mesecu novembru največjo plačo predsednik vlade Lojze Peterle - zaslužil je okrog 60.000 tolarjev. Podpredsednika vlade sta dobila približno 52.000 tolarjev. Medtem pa je največja ministrska plača, ki jo je dobil finančni minister Dušan Šešok, znašala okrog 50.000 tolarjev, najmanjša pa približno 45.000 tolarjev. »Seveda pa morate upoštevati, da so se osebni dohodki v primerjavi s prejšnjim mesecem dvignili za 15 odstotkov,« je še dodal Janez Pezelj. Koeficienti za določanje osebnih dohodkov so podobni kot v Skupščini in predsedstvu. Predsedniku vlade sama funkcija prinaša koeficient 6,5. Podpredsedniški funkciji sta »pomnoženi« s koeficientom 6, bistveno da pri koeficientih ne zaostajajo niti člani vlade. Delovna doba plačo poveča za 0,5 odstotkov, iz sredstev za osebne dohodke upravnih organov je bilo namenjenih deset odstotkov kot dodatki za delovno uspešnost. Obrambnemu ministru pripadajo dodatki po 135. členu zakona o obrambi in zaščiti, ki se gibljejo od 5 do 20 odstotkov. Ministrstvo v masi sredstev prejema 12,5 odstotkov za delovno uspešnost. Nekaj nanesejo tudi posebne delovne razmere, nekaj dodajo točke, kijih določa navodilo republiškega štaba TO. Notranjemu ministrstvu izračun plač določajo pravilnik OZN in koeficienti. Z njimi ne skoparijo. Pomagajo si s 15 koeficienti, kijih določa sklep vlade, v pravilniku pa jih je še dodatnih 38. Standardni dodatki (delovna doba) se bistveno ne razlikujejo, dodatke za posebne delovne razmere (visoke do dvajset odstotkov) pa določa 136. člen zakona o notranjih zadevah. Iskanju igle v senu pa je bilo podobno spraševanje o osebnih dohodkih slovenskih političnih veljakov po posameznih strankah, kjer so nas povsod »prijazno« sprejeli v stilu »kaj pa vas to briga, to je naša stvar«. Tako so nam v Kmečki stranki natvezli, da o dohodkih ne vedo veliko, kajti zaprte kuverte z denarci gredo samo »skozi njihove roke«. Medtem pa so nam v Stranki demokratične prenove povedali, da morajo njihovi »ubogi« poklicni politiki plačevati visoko članarino. Še največ smo izvedeli v Liberalno demokratski stranki, kjer ima vodja stranke Jože Školč40.000 tolarjev mesečnega dohodka, predsedniki komisij pa od 33.000 do 35.000 tolarjev. Domen Rant LUKA KOPER UPA V BOLJŠE ČASE Minister blokira luko Na tradicionalni tiskovni konferenci ob zaključku poslovnega leta v koprski luki je bilo slišati marsikaj novega in zanimivega o tem edinem slovenskem oknu v svet. Kljub že znanim in neizbežnim gospodarskim problemom, ki jih je povzročila politična situacija v nekdanji Jugoslaviji, so v luki Koper poslovno leto 1991 uspeli zaključiti pozitivno. Čeprav so dosegli manjši pretovor, so zadovoljni z doseženimi rezultati. Kot po navadi je prisotne seznanil s prometom v lanskem letu glavni direktor Luke Koper, Rudi Dujc. Ne glede na razmere v bivši Jugoslaviji in vojno v Sloveniji, kar je povzročilo dodatno zavarovanje ladjarjev za vojno tveganje, so v Luki Koper uspeli ohraniti trg (zlasti tranzitni) in so v lanskem letu pretovorili 4,3 milijone ton blaga, kar je za 22 odstotkov manj kot v letu prej. K pozitivnemu finančnemu rezultatu pa je prispeval tudi tečaj tolarja. Zadržali tuje partnerje V letu 91 se je zelo zmanjšal' kontejnerski promet, ki je upadel kar za 36 odstotkov. Tudi promet razsutih tovorov se je zmanjšal za četrtino. Nasprot- no pa so zabeležili pozitiven trend v pretovoru generalnega blaga (kosovno) in lesa, ki finančno luki največ pomenita. Tega tovora so pretovorili toliko kot predlani. Drugi pozitiven trend je prevoz tranzitnega tovora, ki je s skromnim padcem, glede na strukturo prometa, ostal na nivoju leta 1990. To pomeni 60 odstotkov od skupnega prometa Luke Koper. Tudi v lanskem letu je bila na prvem mestu pretovora Avstrija s pretovorjenimi 1,2 milijona ton. Če bi pretovorili še dve ladji z železovo rudo bi, kar se tiče avstrijskega blaga, izpolnili načrte. Na drugem Luka Koper: avtomobili za Avstrijce mestu je pretovor češkoslovaškega blaga, okoli 550.000 ton, sledi Madžarska s 450.000 tonami ... Podatki o pretovoru tranzitnega blaga kažejo, da so v luki, kljub znani situaciji v lanskem letu, uspeli zadržati tuje partnerje, ki so v najbolj težkih dneh zaupali temu podjetju in njegovim kvalitetnim storitvam. Manj delavcev — večje plače Uspešno poslovanje Luke Koper v lanskem letu je vezano še za podatek, oziroma že znan recept tega podjetja in sicer zmanjšanja števila zaposlenih predvsem glade režijskih delavcev. V Luki so namreč višek režijskih delavcev razporedili v proizvodnjo, nekateri delavci so se upokojili, drugi so sprejeli odpravnine. Na ta način se je zmanjšalo število zaposlenih za 350. Kljub temu, daje bila mesečna realizacija v primerjavi z lanskim letom manjša, so uspeh zagotoviti povprečen neto osebni dohodek 23.000 tolarjev. »Imeti čim manj zaposlenih in jih dobro plačati je naše osnovno geslo, ki so ga dobro sprejeli tudi delavci. Sedaj nimamo problema predčasnega zapuščanja delovnega mesta, ki je bil pred leti zelo prisoten v luki ah podaljšati delovni čas, da bi se končalo delo na ladiji. V luki smo dosegli precej večjo učinkovitost na delovnem mestu kot leta prej«, je zadovoljno povedal direktor Rudi Dujc. Optimistično v 1992 Letos v Luki Koper načrtuje- jo pretovor 4,5 mihjona ton tovora. Upajo, da bodo zadržali obseg dosedanjega pretovora, hkrati pa tudi optimistično gledajo na pridobivanje novih pošiljk blaga, ki potuje preko koprske luke. Stalna naloga luke je tudi izpopolnitev tehnologije zaradi doseganja večje učinkovitosti pretovora. V luki so se že dogovorih za pretovarjanje 20.000 traktorjev in tovornjakov češkega Moto-kova namenjenih v Libijo, okoli 15.000 avtomobilov Mitsubishi za avstrijsko firmo, ki je postala generalni uvoznik za češkoslovaško in madžarsko tržišče. Zaradi tega bodo v luki 7 hektarjev obsegajoča skladišča avtomobilov povečah na 10 hektarjev. Ravno tako bodo zgradih servisne delavnice in tir z mostom čez preliv, da bi lahko direktno nalagali in odpoši- Ijah vagone. Tudi Metalka kot ekskluzivni slovenski izvoznik bo v letošnjem letu preko koprske luke izvažala svoja dvigala v Bangkok (štiri dvigala so že odposlali prek Viktor Lenca na Reki). Ker bodo dvigala montirali v luki in jih nalagali na ladje, je potrebno najti poseben prostor tudi za to delo. Luka ne more brez infrastrukture in zaledja Če žehjo evropski nivo tako v luki kot v zaledju morajo skrbeti za infrastrukturo. Zato so že začeh pripravljati komunalne površine za proizvodne dejavnosti v prosti coni. Tudi brez cestne in železniške povezave ne morejo govoriti o nadaljnji perspektivi luke. Zato, kot pravijo v luki je nujno potrebno poskrbeti za železniške in cestne povezave z Madžarsko in zgraditi 30 kilometrov proge, ki bi našo luko povezovala s to državo. Pomembna zadeva na področju infrastrukture je tudi pomol III, ki bi nastal s poglabljanjem in širjenjem bazena III. To je potrebno zaradi velikih ladij, ki prihajajo v luko. »Pri izgradnji pomola smo blokirani s strani republiške vlade oziroma ministra za varstvo okolja, Mihe Jazbinška. Minister enostavno ne pokaže interesa za kakršnokoli dogovarjanje, vendar bomo morah nekako poiskati rešitev tega problema, je v zvezi s pomolom III povedal Rudi Dujc. Zoran Vlajič ZMAGO JELINČIČ: SLOVENILJO JE TREBA OČISTITI Rdeče in črne lubenice Z razvojem večstrankarske demokracije na slovenskih tleh smo dobili tudi Slovensko nacionalno stranko. Njen provokativni utemeljitelj Zmago Jelinčič se kljub oviram s svojimi idejami počasi prebija v javnost. Načela stranke poveličujejo vse, kar je slovenskega. Je mogoče Jelinčič tisti, ki bo iz Slovencev naredil Slovence? Kdaj natanko je nastala vaša stranka? Stranka je nastala 16. marca 1991. Že prej sem o njej razmišljal, zavora pa je bilo moje članstvo v Socialdemokratski stranki. Ta se je pokazala za izredno mlačno, saj je polna takoimenovanih lubenic, to je ljudi, ki so kljub zeleni lupini v jedru še živo rdeči, pravim jim tudi preoblečenci. Se pravi, da ne marate komunistov? Nič nimam proti komunistom, oziroma proti tistim, ki komunisti tudi ostanejo. Tisti, ki pa se obračajo po vetru — preoblečenci, so za politiko najbolj škodljivi. Mlačnost te stranke vas je torej prisilila k temu, da ustanovite lastno stranko? Seveda, iz SDS sem hotel izstopiti že pred volitvami, vendar me je Pučnik prepričal, češ da bi bilo to slabo za stranko samo. Stanje pa je postajalo čedalje bolj nevzdržno, saj je Demos v občini Center prešel pod vodstvo krščanskih demokratov, ki pa, kakor se mi zdi, prehajajo v obdobje klerikalizma v krščanski demokraciji. Kakšni pa so sicer vaši odnosi s Pučnikom? S Pučnikom se dobro razumeva. Jaz se na splošno dobro razumem z vsemi, ker se kregati na pamet nima nobenega pomena, kakor je tudi nesmiselno sklepati koalicije kar tako. Koliko članov šteje stranka Stranka šteje 600 članov, kar je za Slovenijo veliko. Upoštevati morate, da mi ne novačimo novih članov, kot nekatere stranke, ampak prepuščamo to odločitve ljudem samim, da se za to odločijo ko sami začutijo potrebo po tem. Stranka ima tudi pogoje za članstvo Statut stranke določa, da mora član stranke biti: Slovenec, slovenski državljan, se počutiti Slovenca in ne sme biti bivši član ZKS ali ZKJ. Kako je z zadnjim določilom? Zadnje določilo lahko predsedstvo v posameznih primerih razveljavi, saj ne moremo trditi za vse bivše komuniste, da so bili banditi, vendar to za večino zagotovo drži. Večina teh ljudi je šla v druge stranke, tako da so najhujši preoblečenci že šli drugam. Kakšne so reakcije ljudi na vašo stranko? Čudne, od tistih izredno za, do tistih ki so odločno proti. To takšna stranka najbrž lahko pričakuje... Mislim, da gre tu predvsem za nepoznavanje tako zgodovine kot semantike. Ko ljudje slišijo NACIONALNA stranka, to enačijo z nacizmom in nacionalizmom. Vendar pa je to stranka, ki je edina res naša, saj ostale stranke najdemo povsod po Evropi. Njen moto je »Delati za dobrobit slovenskega naroda«, tega pa za druge stranke, posebej v tem trenutku, ko vsi kradejo kot podgane, ne bi mogli reči. Vas ljudje na cesti prepoznavajo? Dostikrat. V glavnem od njih slišim pozitivne stvari, nekaj ljudi pa se me tudi boji, ker vedno povem kar mislim. Ni me strah, kar sem dokazal tudi z bojem v minuli vojni. Med- tem ko so vsi strankarski veljaki izginili, ali pa so bili 17 metrov pod zemljo, sem jaz vzel kalašnikova in se šel streljat. Če nekdo govori za slovenski narod, mora to tudi z dejanji dokazati. Kaj je s promocijo stranke, kako prodirate v javnost? Promocija stranke se je usmerila v druge smeri, ogromno delujemo preko delegatskih vprašanj, vendar na žalost le preko občinskega nivoja. Imamo člane, ki so ha višjih nivojih, vendar se zaenkrat še nočejo deklarirati kot člani stranke, članstvo pri nas je namreč tajno. Delujemo po časopisih, nazadnje je bilo to okoli grba, zastave, knežjega kamna, saj so to vse strankarske zadeve. Tudi o stavki belih halj smo pisali, vendar so bile informacije v zvezi s to stavko tako cenzurirane, kot se je to dogajalo pred 20 leti. Menite, da so mediji pri nas še daleč od demokracije? Mediji so pri nas kontrolirani, vendar ne z vojaških ali policijskih struktur, ampak predvsem iz političnih nivojev. Zdi se, da se je rdeči komunizem spremenil v črni klerikalizem. Kaj menite o zdravstvu na slovenskem? V medicini je ogromno južnih kadrov. Na ptujskem področju je skoraj polovica z juga, s tem da so nekateri med agresijo na Slovenijo pomagali srbski soldateski, ko pa so jih dobili po glavi so odšli v Srbijo, vendar se zdaj že vračajo in zavzemajo ista mesta kot so jih imeli prej in so spoštovani državljani Slovenije. Imate posebne poglede na pridobitev državljanstva? To, kar se dela, je izdaja naroda, državljanstvo se dobi na tako lahek načm, da bo stranka, ko pride na oblast, vse to razveljavila. Šli bomo po principu bivanja v Sloveniji in sicer 20 let, obvladovanja jezika — tudi slovnice, poznavanja ustave in zgodovine, ekonomske neodvisnosti in pa nečlanstva v strankah zunaj naše države. Mnogo je članov stranke Gibanje za Jugoslavijo, vendar je to v bistvu teroristična organizacija, ki je med vojno pomagala okupatorju. Sedaj pa Srbi skupaj s črnogorsko mafijo pobirajo »varščino« po ljubljanskih lokalih. Kaj pa organi reda? V glavnem to vedo, pa nič ne storijo. Ko govorim o organih reda, jih delim na miličnike in policijo. Miličniki so ostanek ortodoksnega socrealizma in ti so me tudi zaprli med vojno. Se pravi, da je res, da ste bili med vojno zaprti? Bil sem zaprt in sicer štiri dni. Posredoval sem v Podutiku, kjer so oficirji nagovorili otroke, naj mečejo petarde. To je v vojni sabotaža! Miličniki pa so me potem hinavsko odpeljali na Prešernovo, češ da moram podpisati nek dokument in ko sem odložil orožje, so planili name. Spraševal sem jih, na kateri strani sploh so, se skliceval na svoje poslansko mesto, ki pa bi si ga po njihovem lahko vtaknil v rit. Ti miličniki so bili namreč prepričani, da se bo JLA vrnila in jih rešila. To golazen imam na vratu že od leta 70, ko sem bil na vojaškem sodišču zaradi odcepitvenih teženj. Na žalost ima gospod Bavčar te golazni še veliko na zalogi. Kaj pa teritorialna obramba? V TO je kopica oficirjev JA in ti nikoli ne bodo slovenski oficirji. Prestopili so v zadnjem trenutku, čeprav so višji oficirji že zadnji dve leti vedeli, da bo Slovenija slej ko prej napadena. Nihče od teh, sedaj spoštovanih državljanov Slovenije, ni prej prišel k nam, da bi nas opozoril. To je naredil Boršt-ner, pa so ga slovenski oficirji zajebavali. Mislite torej, da se jim daje preveč? Absolutno. Poglejte primer stanovanj. Oficirji so stanovanja preprodajali in sedaj tam stanujejo slovenski policaji, ki so stanovanja kupili za par tisoč mark. Sedaj mečejo ven Slovence in naseljujejo tam te iste oficirje nazaj v stanovanja. Vem za primer, ko so izselili Slovenca, v stanovanje pa naselili oficirja, ki pa je še vedno v JNA. Dela sicer v Zagrebu, torej strelja po svojih in bo streljal še enkrat po naših — izdajalec! Oficirji z visokošolsko izobrazbo dobijo od naše države 19 tisoč tolarjev pomoči, s srednješolsko pa 14 tisoč, medtem ko slovenski narod lahko crkne. Ali menite daje vaša stranka z razcepom SDZ in Pirnatovimi demokrati dobila konkurenco? Ne, saj se Pirnatovi gospodje na žalost nagibajo h krščanskim demokratom in hočejo v koalicijo s Peterletom. Peterle pa razmišlja le o ponovni 45 letni vladavini »ta črnih«. Nameravate tudi vi iti v kakšno koalicijo? Seveda, saj je veliko strank, ki imajo podobna stališča. Vendar ne gremo v načelne koalicije. Kaj nasploh mislite o sedanji vladi? Tako slabe vlade nismo imeli od leta 36. Krade se na vseh koncih in krajih. Ministri kot so Jazbinšek, Ocvirk in drugi delajo škodljive pogodbe za Slovenijo. Po naših cestah delajo italijanske firme, medtem ko naša cestna podjetja stojijo. Ko pridemo na oblast, namera- vamo vse te ljudi poklicati na zagovor, kjer bodo morali pojasniti, kako so naenkrat dobili tisto, za kar pošten delavec dela 20 let. Ali vaša stranka še vedno vztraja na svojih državnih simbolih? Seveda! Pri simbolih je prišlo do svinjske kupčije med komunisti in krščanskimi demokrati. Demokrati so komunistom pustili rusko zastavo, nanjo pa so dali znak belogardistov iz leta 1942. Edina razlika v novem znaku sta dve vijugi, ki ponazarjata morje, to bi imel tudi znak nove zaveze, če bi belogardisti takrat imeli morje. Podobno se je zgodilo s tolarjem, ki nima zgodovinske zaslombe. Stranka se zavzema za ime Karani, ki pa je že v zgodovini bil denar na Slovenskem. Kakšni so vaši občutki ob končani vojni? Slovenije še nismo sčistili, saj je vojna trajala premalo časa. Srbi, ki so dobili državljanstvo, pa niti obrazca niso znali izpolniti v slovenščini, bodo čez 50 let tulili: »Ovdje je Srbija«. Je res, da ste med vojno imeli lastne oborožene sile? To ni res, vsi člani so kot prostovoljci delovali v okviru in pod komando teritorialne obrambe. Kaj pa vaša dejavnost med vojno? Ze prvi trenutek vojne sem vedel, kje je okupator. Imel sem namreč radijsko postajo, ki pa so mi jo policaji odvzeli. Najprej sem šel z lastnim orožjem na Podutik, od tam pa na TO, kjer sem dobil kalašnikova in bil razporejen v specialne enote. Pošiljali so me tja, kamor se drugi niso upali. S kolegom sva napadla in razorožila tank na Toškem Čelu. V vojni je posamična akcija več vredna kot avioni in topovi. Teritorialci so nama dali oso in nama pokazali, kako se z njo ravna, sami pa se niso upali streljati. Ko pa se je posadka predala, se je okrog tanka dobesedno trlo ljudi, vsi junaki seveda. Kaj menite o evropskih mirovnih prizadevanjih? Brionska deklaracija je zame izdaja. Če takrat ne bi podpisali, bi bila Slovenija danes že priznana. Sedaj pa si je Evropa umila roke in nas lahko vleče za nos. Tu ima pomembno vlogo tudi italijanski zunanji minister de Michellis, ki je rojen Tržačan, njegova mama pa je Srbkinja. Imam podatke, da ima njegova družina delnice v Crveni Zastavi in nepremičnine v Srbiji. Družina ima tudi firmo za popravilo cest, ki bi v primeru, da se Jugoslavija ohrani v enem kosu, imela izključno pravico za popravilo cest po celi Jugoslaviji. Zapuščina JA. Ste zadovoljni s tem, kar je Slovenija dosegla? Ne, Slovenci bi morali vojski pobrati vse kar imajo. Skupaj z opremo in orožjem. Pričakujete, da bo Slovenija dobila še kaj, razen tistega kar je fizično zadržala na svojem ozemlju? Nikakor, Slovenija ne bo dobila ničesar več od Jugoslavije. Zaradi balkanske mentalitete je nesmiselno pričakovati kar- koli od bivše ali nove Jugoslavije. Kaj početi z begunci s Hrvaške? Z begunci delamo narobe. Obravnavati bi jih morali tako kot jih obravnava cel svet. Dobesedno jim spet lezemo v rit. Beguncem se postavlja begunska taborišča in se jim nudi, kar pač zahtevajo mednarodne propozicije in nič več. Ljubljana je polna beguncev z mercedesi in ti sedaj kupujejo hiše in lokale po Sloveniji. Potrdilo o državljanstvu brez problema dobijo, saj jim ni potrebno dati izpiska iz matične knjige. Ko državljanstvo imajo, pa lahko kupujejo nepremičnine. Tudi to bo stranka uredila in če bo treba, tudi na ne preveč lep način. Slovenije ne smemo razprodati. Tu smo mi doma in bomo ostali doma. Rajko Gerič Kdo je Zmago Jelinčič/ V javnosti se Zmago Jelinčič prvič opazno pojavi ob slovenskem plebiscitu, ko v tujini na lastne stroške in po lastni ideji izdela znamke Republike Slovenije, pri nas pa povzroči veliko prahu. Njegovo poznavanje in zanimanje za slovensko zgodovino ga kmalu pripelje v politične vode in pred slabim letom ustanovi svojo Slovensko nacionalno stranko. Jelinčičeva stranka ima svoje prostore v hiši na Cesti 7. korpusa, nad njenim vhodom pa plapola modro-rumena zastava, ki naj bi bila po njegovem mnenju edina prava »fana« Republike Slovenije. Sedanja zastava, kije ruska, grb na njej pa menda belogardističen, nista najbolj ustrezna in zato Jelinčič kot poznavate!/ zagovarja karantanski klobuk, kot edini pravi slovenski simbol, ki so ga uporabljali že v 14. stoletju. Za njegovo politično stališče mu mnogi očitajo, da je nacionalistično. Zavzema se za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, ekonomsko močno in socialno varno ter za restavracijo naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda. Svoje vojaško prepričanje večkrat izraža z negativnimi stališči do »mirovnikov«, v programu svoje stranke pa se tudi zavzema za vojaško močno in varno Slovenijo. Prihodnost naše dežele je za Jelinčiča v etnično čisti družbi, zato zanj priseljenci iz južnih republik niso dobrodošli. Očitke njegovi politični ekstremnosti pa zavrača s prepričanjem, da njegova stranka govori naglas tisto, kar mnogi Slovenci mislijo in si želijo potiho. Pravi, da se bori za slovenstvo in zato veliko svojega kapitala vlaga v svojo bogato zbirko starih originalnih dokumentov, pomembnih za naš narod. Vozi se s priljubljeno »katrco« in kot pravi ni tiste vrste človek, ki bi se vozil z dobrim avtomobilom in bi mu bilo malo mar za slovenski prihodnost. Slovenci premalo cenimo svojo zgodovino in kulturo, tega pa naj bi bila kriva tako prejšnja kot tudi sedanja vlada. Jelinčič tudi ugotavlja, da se nacionalni ponos Slovencev skozi razne članke in izjave celo negira in potiska v stran. Zgodovina ga privlači že od otroštva, za zgodovino slovenskega naroda pa se zanima predvsem iz dveh razlogov. Počuti se Slovenca, ker so ga tako tudi vzgajali in nenazadnje, pravi, je bila slovenska zgodovina vedno prepovedana. Njegova kritičnost do nekaterih Slovencev, ki so v preteklosti krojili usodo našega naroda, je tako izrazita, da v Skupščini poda celo predlog, naj se posmrtni ostanki Edvarda Kardelja odstranijo iz grobnice Narodnih herojev. Njegova razlaga obtožuje Kardelja kot izdajalca slovenskega naroda, ki ne sodi v grob, kjer so pokopanih heroji. Manj znana kocka življenjskega mozaika Zmaga Jelinčiča je službovanje v Tujski legiji. Pri pogovoru o tej skrivnostni profesionalni vojski kljub siceršnji gostobesednosti, verjetno zaradi upravičenih vzrokov, bolj malo pove, in skuša biti zelo neoseben. Priznava pa, da je bil tam precej uspešen. Ravno mnoge izkušnje in raziskovanje zgodovine slovenskega naroda so Jelinčiča pripeljali do take kritičnosti in ekstremnosti nacionalnih pogledov, za katerimi pa sam trdno stoji. Kaja Jakopič —------ USPEH V HITRI AKCIJI ORGANOV PREGONA Ali so našli morilca? Valter Zadravec je bil eden izmed tistih prebivalcev Prlekije, ki je leta 1984 mislil, da bo v Velenjskem rudniku lignita našel srečo in nekvalificiranemu delavcu dovolj velik kos kruha. Kdo gaje spravil na oni svet? Na novega leta dan, takrat ko so si mnogi zaželeli srečo in vse dobro, so na pokopališču v Ljutomeru pokopali komaj 32 letnega Valterja Zadravca. Ob slovesu so zraven prijateljev, sošolcev in sorodnikov žalovali mati, zaročenka in eno- letna hčerka, katera se še zavedla ni kaj je izgubila. Za Valterja se je leto 1991 končalo tam nekje zadnje dni pred Božičem. Natančno se še ne ve koliko časa je ležal tam, kjer mu je roka morilca prekrižala pot. Našli so ga v nedeljo 22. 12.1991 v gozdičku pri Velenju. Preiskovalci so ugotovili, da je umrl nasilne smrti. Ker je Valter v Velenju, proč od svojih najdražjih, živel samotno življenje, ga po zadnjem plačilnem dnevu v Velenjskem rudniku niso takoj pogrešah. Ob vračanju domov iz službe ga nikoli ni pričakala topla beseda, domače družinsko vzdušje, kajti Valter je živel v samskem domu. Tam pa danes pri- deš, jutri odideš, pa se spet vrneš ne da bi kdo opazil tvojo odsotnost. Vse to je seveda otežilo delo preiskovalcem, ki so želeli ugotoviti, s kom je bil zadnje dneve in kaj se je z njim zgodilo. Zato so kriminalisti UNZ Celje naprosili občane, ki bi karkoli vedeli o pokojnem Zadravcu in o dogajanju z njim, da jih o tem obvestijo. Med prazniki so intenzivno zbirali obvestila, ki so Valter Zadravec je umrl nasilne smrti. jih privedla do oprijemljive sledi. Zaradi suma, da je storil kaznivo dejanje umora, so k preiskovalnemu sodniku privedli Marjana R. iz Velenja. Le-ta je zanj odredil pripor. Ob prvem delovnem dnevu v tem letu v Obratu Zračenje v Velenjskem rudniku ni več pomočnika rudnika na zračenju, ni več delavca, ni več Valterja, ki so ga ljudje zaradi njegovega samotnega življenja bolj slabo poznali. Ostaja pa velika žalost in veliko več spominov nanj pri njegovi materi v Ljutomeru na Postružnikovi 2 in pri njegovi izvoljenki s katero sta komaj pričela s temelji družinskega življenja. Jana Štrlekar ZAŠČITIMO POLICAJE ČEZ PRAZNIKE SO BILI NAJDELAVNEJŠI LOPOVI Joškobrani Milijoni v tujih žepih Letošnji božični in novoletni prazniki so v Slovenijo privabili na desetine kriminalcev, ki so skupaj z domačimi dodobra osiromašili nekaj sto občanov. Prizadevni policaji bodo lahko šele v nekaj dneh zbrali točno število vlomov, tatvin, kraj in goljufij, ker se je mnogo Slovencev odločilo za dopuste v domačih in tujih turističnih krajih, zdraviliščih in na smučiščih. Že prva poročila kažejo, da so se zmikavti vseh vrst, barv in narodnosti dobro pripravili na letošnje praznovanje božičnih in novoletnih praznikov. Iz cele države prihajajo poročila o tatvinah in vlomih v avtomobile, vikende in stanovanja, katerih lastniki so odšli po nakupih ali jih za nekaj dni brez varstva zapustili. Po drugi strani pa zmikavti niso računali na budnost varnostnih organov, ki so pred iztekom starega leta denimo v Ljubljani dodobra očistili črno devizno borzo na tržnici, še bolj pa presenetili številno druščino zmikavtov, ki so leto in dan kradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Nič manj ni bila razočarana skupina Albancev, ki se je odločila, da bolj kot prodaja sadja in zelenjave nese prodaja ponarejenih dolarjev. Žalostni ropar semedelske pošte Primorci so se zgrozili nad roparskim napadom na pošti v Semedeli. Po znanem reku, da ni nič tako skrito, da ne bi bilo odkrito, se je začel odkrivati tudi ta trd oreh. Varnostni organi so krog osumljencev, ki jih je zaskominal denar na pošti toliko zožili, da so se odločili za pridržanje osumljenca. V preiskovalni zapor so spravili domnevnega storilca, da bi naj v miru prežvečil svojo zgodbo. Po vsem tem kaže, da si domnevni storilec z ropom ni poskrbel za bogat silvestrski menu. Glede na zaporsko prehrano bi morebiti lahko kakšno rekli na rovaš Maribora. Iz tamkajšnjih zaporov je skočil v demokracijo in svobodo stari znanec in mojster Emilijan Unuk. Mladenič, vsega star komaj 23 let, si je v teh letih dodobra ogledal ducat naših in zaporov po Evropi. Zmikavt, ki bi naj z ukradeno zlatnino oskrboval nekega zlatarja v Mariboru, se je odločil, da bi silvestrski večer preživel v lastni druščini. Kdo in kako mu je v zapor uspel vtihotapiti žago, ni znano. Znano je samo to, da je mladenič prežagal rešetke in jo po strehah pred nosom pobrisal stražmojstrom. Glede na Unukovo zamero na račun svojega nekdanjega sodelavca Darka Škode zaradi neporavnanih računov, je Škodi obljubil maščevanje. Nekaj verjetnosti je, da se je Unuk v resnici znova odpravil v tujino, da bi poravnal vsaj del starih računov. Verjetnost takšne odločitve je majhna, saj mladeniča iščejo v nekaj državah, v drugih pa so mu že zdavnaj odpovedali gostoljubje. ^^ELEKTW>-*;$ Zeleni dolarji in kupci_______ Najverjetneje je televizijsko reklamiranje preprodajalcev deviz na ljubljanski tržnici vzpodbudilo 30 letnega Mirzeta H. in pet let starejšega Ljazima V., oba Albanca, stalno prijavljena v Varaždinu, da sta v slovesko metropolo pripeketala s polno torbo ponarejenih ameriških dolarjev. Dan se še ni sprevrgel v večer, ko so bančni uslužbenci dobili v roke že prvi ponarejeni bankovec. Presenečeni občan je ugotovil, da je ostal brez malo uglednih tolarjev in z novimi poznanstvi — z varnostnimi organi. V naslednjih dneh je bila črna borza preplavljena s ponarejenimi dolarji. Kako tudi ne, saj sta Mirzet in Ljazim prinesla s sabo vsaj 28.000 ponarejenih dolarjev. Najmanj deset tisoč sta jih izročila 28-letnemu Mithatu J., Albancu, da jih je ta spustil v obtok, okrog 18.000 pa sta jih shranila pri rojaku, 41-letnemu Bishmu B. K sreči Mithat ni preveč hitel in se je zadovoljil s prodajo 2.300 dolarjev, ostanek so mu policaj^^segli. ODISEJADA DVEH SLOVENSKIH POMORŠČAKOV Tri mesece v plamenih mržnjc »Zdaj več ne ločim, kaj je bilo huje: ko so padale bombe in rezgetali mitraljezi, ali noč pred svetim večerom, ko so v orkanski burji vrvi pele kakor strune. Vsa ta morija je zdaj za nami,« pravi Josefine. Prav ste prebrali, Josefine. Gre za momarko, ženo kapitana Bena z ladje Mauki. Sto deset let stare barkače, luksuzno preurejene za križarjenje najpetičnejših gostov. Točno na silvestrski večer je v portoroško marino priplul dvajsetmetrski dvojambomik Mauki. Privez ne bi bil nič posebnega in stara barkača s koprsko registracijo tudi ne, saj se portoroška marina postavlja tudi z imenitnejšimi in večjimi jahtami kot pa je bila ta predelana barkača, ki je bila povrhu od krogel dodobra opraskana in scefrana. Na krovu sta bila samo dva mornarja: Beno in Josefina. Kapitan in mornar. Beno in Josefina sta solastnika ladje, preostali del pripada Ljubljančanoma, ki zdaj živita na Dunaju. Skupaj imajo podjetje za križarjenja petičnežev. Teh, petičnežev, letos ni bilo na naš Jadran. Čeprav so ladjo prav čez lansko zimo znova ozaljšali in še bogateje opremili, da se njene kabine in skupni prostori dičijo z luksuzom, ki si ga lahko samo želiš. Vojna je odgnala bogate turiste in raztrgala rezervacije. »Ko sem lansko zimo prijateljem pripovedoval, da je vojna v zraku, so se mi v obraz smejali. Niti niso verjeli, da so me na poti med Benkovcem in Kninom neki bradači dvakrat ustavili s puškami. Imel sem res vražjo srečo: bil sem na Plitvi-cah, ko je počilo in bil sem v Pakracu, ko so se zgrabili. Da ne govorim o tem, kaj smo doživljali zadnje tri mesece, ko smo skušali barko pripeljati domov,« pripoveduje Beno. »Smrt je bila nenehno na dosegu roke...« To niso ljudje, to so zveri »Ko je po ladji najbolj ropotalo ali ko jo je premetavala burja, sem si vedno rekel: »Če je pod vodo niso spravili ne Nemci in ne Italijani in ne partizani, če se sto deset let ni razbila, ni vrag, da bi se morala zdaj.« Ta ladja, zgrajena je bila za prevoz peska leta 1881 in pozneje predelana, je bila predtem že v dveh vojnah. V drugi je kar dvajsetkrat menjala zastavo. Tolikokrat, kolikokrat je menjala vojskujoče se strani in v Split priplula kot zmagovalka. Leta 1974 sta jo partnerja kupila za križarjenja po Jadranu ...« Beno, rojen Celjan, ki ga je v mladosti zanimalo vse kaj drugega kot takšne plovbe, je bil ekonomski tehnik. Tistega dne, ko je po zameri direktorju dobil partijsko in delavsko knjižico v LIK Savinji, se mu je sesul večji del idealizma. Strlo pa ga ni. »Že od mladih let sem hodil v nasprotno smer: ko so prijatelji častili smuče, sem se jaz vdajal letalom, ko so oni presedlali na hokej, sem jaz jadral. Delati pa sem bil navajen od mladih nog, ker je oče, dasi-ravno nisem iz siromašne družine, zahteval, da si moram ob počitnicah vsako leto sam prislužiti denar za naslednje šolsko leto ...« navrže in poudari, da je očetu zato hvaležen, ker se zdaj upa lotiti vsega, kar je na ladji potrebno. Lansko zimo so ladjo pripeljali na Brač, kjer se še edini ukvarjajo s popravili oldtimer- jev. Čez celo zimo so na Brač vozili hrastovino in ostalo prepotrebno opremo, da bi ladjo pripravili za naslednjo turistično sezono. Do velike noči bi morala biti nared. Toda, ko je Beno prišel v Sarajevo v FAP po nov motor, ki je bil že tri mesece predtem plačan, bi ga tam zaposleni Srbi skoraj pretepli ... »Kuhalo se je vsem na očeh in vendar se politiki niso streznili. Ta ladja je v bistvu kruh, ki ga z ženo imava. Koliko je vredna? Kakšna dva milijona mark že, vnendar ni samo najina. In če se ziblje na privezu, ni vredna počenega groša. Je čista izguba. Vsi jo vidijo samo, kadar pluje. Kaj pa vzdrževanje! Samo barvanje velja okrog 20 tisoč mark...« In potem je počilo v Sloveniji. Torej ladje ni kazalo usmeriti v matično luko. Ko je bilo konec vojne v Sloveniji, se je sklenil obroč vojne mornarice po vsej obali. Ko je treskalo tudi okrog Dubrovnika, so se z ladjo pomikali iz zaliva v zaliv proti severu. »Vsakokrat, ko so priletela ponoči letala ali helikopterji in osvetlila določeno mesto ali zaliv, je bilo jasno, da ga snemajo in bo naslednji dan to mesto ali ta zaliv na vrsti za rušenje. Zato je bilo potrebno nenehno bežati. Ker so tudi vojne ladje zapustili pravi pomorščaki, so rekrutirali hribovce in barabe, ki streljajo na vse, kar se premika. To niso ljudje, to so zveri...« Nihče ne verjame, dokler tega ne doživi »Navadili smo se živeti v temi. Na Braču smo imeli v najemu hišo, toda kaj, ko smo bili venomer samo v kleti. Ponoči smo se malo pretegnili. Ni bilo Mauki na begu pred pobesnelo armado hrane, ne vode, ne zdravil. Za 'jajce si dal petnajst šilingov. Tudi domačini niso imeli hrane. Delili smo, kar je bilo. Ko se je malo umirilo in sem uspela priti na kopno, sem hitela domov v Celje. Po hrano, predvsem pa po zdravila. Z avtobusom do Reke in nazaj. Od patrulje do patrulje.« Zakaj niste ostali doma, kjer imamo relativni mir? »Zadnja tri leta sem z možem na ladji. Prej sem bila zaposlena v Gorenju. Življenje na morju je nekaj povsem drugega kot tu na kopnu. Šele po vsaki vrnitvi, preko zime, sem ugotavljala, kako sem se spreminjala. Iznenada so mi namreč poštah povsem tuji ti su-hozemni problemi: pričeska, šminka, kdo ima kakšen avtomobil, kdo s kom spi, kdo je trenutno uspel največ prigrabiti ... Z možem deliva dobro in slabo. Zato ne znam več drugače živeti. Skupaj sva, ko je »visoko morje«, bog, kaj sva doživljala na predvečer svetega večera, kako nas je treskalo ob pomol, kako sem se oklepala priveza in sploh nisem čutila, da čez mene butajo valovi... Ali ob tistem prekletem napadu na Spht, ko je mož z metlo z ladje pometal šrapnele in tiste delčke kasetnih bomb. Ko so domačini z gumijastimi čolni napadli rušilec Split in ga skoraj potopih, je Armada ponorela ... Poglejte, na Braču smo bili samo štirje tujci: midva z Benom in ostareli Nizozemec z ženo. Upokojeni kapitan podmornice. Tudi onadva sta skušala rešiti svojo jahto. Toda ženo je zagrabila panika in je rekla vrag pa jahta, samo da se midva rešiva. Nekako sta se prebila do kopnega in nekje izza Zadra je starega kapitana zadel ostrostrelec. V podmornici je preživel drugo svetovno vojno, preživel je vsa morja in zdaj ga je za krmilom avtomobila pokosila neka zver____« »Nekako lažje mi je bilo, če sva bila z ženo skupaj. Veste, strah se ti zaleze v kosti, čeprav se vsega privadiš. Streljanja, grmenja topov, tistih groznih minut tišine, ko te sredi morja ustavi vojaška ladja, ko te slepijo žarometi in veš, da je za njimi cev mitraljeza, oni ti pa na koncu »zaplenijo samo nafto« in pustijo nekaj litrov, da se privlečeš do najbližjega kopnega. Pa najsi bo to naseljen otok ah kamnita škrbina...« »Na koncu me je silil že smeh, ko smo poslušali preko radia opozorila, da naj se zaradi predvidenega napada vse ladje z ogroženega območja umaknejo v najbližje luke. Kam boš zavil, ko si za nekaj milj bhže domu... tega nihče ne razume in ne more verjeti, dokler sam ne doživi.« Današnji dan sta kapitan Beno in njegova mornarka Josefina odmerila - smučanju. Soncu in snegu na Golteh. Jutri bo Beno odrinil v Portorož. Mora najti zvezo s Sicilijo. Premec Maukija bo prihodnjo sezono rezal Sredozemsko morje in križaril ob Ažurni obali. Treba je živeti in preživeti, pravi kapitan. Na naš Jadran še dolgo ne bo moč privabiti gosta, ki bi bil voljan plačati petnajst tisoč mark za teden križarjenja med kroglami in minami. Janez Sever Balkanska krčma Vinkovci: V Vinkovcih se je leto 92 pričelo s silovitim topniškim napadom srbske vojske. Poleg Vinkovcev so obstreljevali tudi Nuštar in Jarnino. Zadar: Tudi v tem mestu je na drugi dan letošnjega leta prišlo do silovitega letalskega napada. Letala so raketirala širše območje Zadra, streljali pa so tudi na oddajnik hrvaškega radija. Sarajevo: Alija Izetbegovič je sprejel posebnega odposlanca generalnega sekretarja OŽN Cyrusa Vanča, ki je prispel v Sarajevo v okviru svoje mirovne misije. Predtem se je Vanče srečal s srbskim predsednikom Miloševičem in hrvaškim predsednikom Tudjmanom. Beograd: Vojna v Jugoslaviji je preprečila tudi zaposlovanje jugoslovanskih delavcev v tujini, to pa zato, ker ne obstaja na področju Jugoslavije strokovna institucija, s katero bi lahko tuji partnerji sodelovali in posredovali, tako kot doslej, pri zaposlovanju delavcev v tujini. Ta dela je opravljal Zvezni biro za zaposlovanje, ki pa ga tuji partnerji več ne priznavajo. Zagreb: Novi predstavnik opazovalne misije v Zagrebu Joao de Silva je v izjavi za hrvaški radio povedal, da je vojska v prisotnosti opazovalcev odprla zapornice na Peručkem jezeru. Tako je vsaj začasno odpravljena nevarnost velike katastrofe za 60.000 prebivalcev tega področja. Do tega je prišlo po posredovanju ZN in nemškega zunanjega ministra. Skopje: Skopski dnevnik Republika je v članku z naslovom Vojska pripravlja likvidacijo makedonskega premiera dr. Nikole Kljuseva predstavil načrte jugoslovanske armade za odpiranje južne fronte. Beograd: Pred polno dvorano Zvezne skupščine se je začela konvencija o novi Jugoslaviji. Udeležilo se je je 159 strank in organizacij, pretežno srbskih in črnogorskih. Slavnostni govor je imel podpredsednik okrnjenega zveznega predsedstva dr. Branko Kostič. Nikšič: Študenti Filozofske fakultete iz Nikšiča so v Titogradu uprizorili enodnevno gladovno stavko. Vzroki, ki so pripeljali do tega, so predvsem slabe življenjske razmere, slaba hrana in higiena, uvedba ekonomskih cen v študentskem domu, razen tega pa so na milost in nemilost prepuščeni nasilnežem, ki v študentskem domu pogosto delajo red z orožjem. Split: V bolnišnici hrvaške vojne mornarice so pred dnevi dosegli svetovni medicinski podvig. Po metodi nemškega zdravnika Hautmmana, so kirurgi trem bolnikom nadomestili obolele mehurje z novimi. Gevgelija: Na mejnem prehodu med Makedonijo in Grčijo, so pred novim letom prodajah marke po 100 dinarjev. Zaradi velikega navala kupcev je marka po nekaj urah zrasla celo na 300 din. Priština: Predsednik helsinškega komiteja za Kosovo Gaz-mend Pulja je v pogovoru za časopis Skenderija izjavil, da bo na Balkanu čez dvajset let že 10 milijonov Albancev. Albanski narod bo takrat najštevilnejši z najmlajšim prebivalstvom in bo s popolno kulturno in gospodarsko združitvijo gotovo narod prihodnosti. Reka: Armadna letala so z raketami napadla industrijsko cono Kukuljanovo v predmestju Reke in obalno radijsko postajo. To je bil prvi napad na Reko od začetka vojne na Hrvaškem. Beograd: V Srbiji so se podražili naftni derivati. Tako sedaj stane super bencin 65,50 dinarja, navadni 58,50 din, neosvinčeni 63,60 din, dizelsko gorivo pa 50,70 dinarja. Beograd: Strokovnjaki v Zveznem zavodu za zaposlovanje ocenjujejo, da je bilo v lanskem letu v Jugoslaviji skoraj 2 milijona brezposelnih. Beograd: Cyrus Vanče je med svojim šestim obiskom v Jugoslaviji pred stavbo srbskega predsedstva prižgal svečo za mir in s tem zaznamoval prehod iz starega v novo leto. Sveče miru je prižigalo tudi okoli 200 Beograjčanov, pridružil pa se jim je še ameriški veleposlanik v Beogradu Zimmermann. Banja Luka: Zloglasni poveljnik banjaluškega korpusa ima novo dolžnost. Postal je poveljnik Armade v Makedoniji. Beograd: V okviru preoblikovanja JA je srbsko-črnogorsko predsedstvo sprejelo sklep o oblikovanju štirih vojaških območij. Prvo ima sedež v Beogradu, drugo v Sarajevu, tretje v Skopju in četrto v Titogradu. Zagreb: Po podatkih poveljstva hrvaške vojske je bilo od 17. avgusta do danes v spopadih ubitih že 2907 ljudi, ranjenih pa 15 tisoč. Sarajevo: Čeprav Modre čelade v prvi fazi ne bodo prišle v BiH, razen nekaj opazovalcev, bo v Sarajevu njihov glavni štab. Dolina Neretve: Položaj v tej pokrajini in v zahodni Hercegovini je še naprej zelo napet. Samoorganizirani Hrvatje krepijo svoje sile in položaje ter opazujejo vse aktivnosti JA na tem območju. Beograd: Konvencija o novi Jugoslaviji v Beogradu je neslavno propadla. Podpisati je niso hoteli niti vsi Srbi, ki so se je udeležili. Predvsem ni bila všeč Srbom iz Knina, Slavonije in Bosne. V Beograd pa tako ah tako sploh ni bilo Črnogorcev. Kosovo: Na Kosovu divjata strah in teror. Policijske enote so se odpravile v vas Prekaze, saj naj bi bilo tam skrito orožje. Ker sta bila pri prvem prihodu v vas dva policista ranjena, so drugič vas napadle močne policijske enote, ki so posegle po vseh razpoložljivih sredstvih. Kaj se je zgodilo, se ne ve, saj novinarji še ne smejo v vas. Dubrovnik: Profesorica oksfordske univerze dr. Kathleen Willkins, ki je bila v Dubrovniku že od začetka vojne, je z ladjo odpotovala v Veliko Britanijo. Profesorica je s pomočjo svojih poznanstev in zvez približala svetovni javnosti resnico o tragičnih dogodkih v Dubrovniku in na Hrvaškem. Skopje: Ministrstvo za zunanje zadeve Makedonije je poudarilo, da Republika Makedonija nikoli ni in ne bo razpravljala o spremembi imena, države in naroda. Prekinjene grško-make-donske pogovore so ocenili za uspešne že samo zato, ker so se sploh začeli. Kosovo: Odpuščanje delavcev na Kosovu se nadaljuje. Tako so v medicinskem centru v Mitroviči na Kosovu srbske oblasti nasilno odstranile z dela 47 medicinskih delavcev albanske narodnosti. Zagreb: Podpredsednik hrvaške vlade dr. Zdravko Tomac je na vprašanje, kdo bo plačal vojno škodo, ki znaša že 21 milijard dolarjev, odgovoril, da bodo del te škode zahtevah tudi od Srbije. 8. januar STRAN 10 23. STRAN NOVfi90BA M -RES JE... — da slovenski cariniki ne znajo slovensko. Ker pa nov zakon na tem področju zahteva, da morajo cariniki v šestih mesecih pasivno obvladati slovenski jezik, po dveh letih pa aktivno, je novogoriška carinarnica pripravila tečaj slovenščine za svoje delavce. Kot poročajo, so vsi zaposleni iz drugih republik vzeli stvar zelo resno. To pa niti ne čudi, če vemo, da jim v nasprotnem primeru preostane le še delavska knjižica. — da sta Bavčar in Rupel prinesla metropolitu Šuštarju slovenski potni list kar v nadškofijsko rezidenco, in to ne navadnega pač pa prvi slovenski diplomatski potni list. Nič pa ne vemo, če je tudi gospod nadškof plačal 1200 SLT, kot jih plačujemo tisti, ki moramo nanj čakati pred okenci. — da smo si priznanje prislužili z lastnimi rokami in nogami. Vsaj tako kot naši natakarji, ki so jih že sprejeli v svetovno združenje, katerega člani so bili prej jugoslovanski natakarji. Kljub temu, da visoko leteče besede pozabljajo na njih, moramo priznati, da so nam pokazali, kako se stvarem streže. — da so v Ormožu dobili 20.000 kron pomoči od Slovencev na Švedskem. Problem je le v tem, da se nikakor ne morejo odločiti, za kaj bi denar porabili. Ali za bolnišnico, ali za nakup opreme za šolsko zobno ambulanto. Noja, samo, da ne bo denar pokasirala občinska vlada za preurejanje kakšnih nujno potrebnih pisarn. — da je Boris Vodopivec, ki je po nedavni bančni »aferi« v KBM »odšel« iz te banke in ga čaka še sodna obravnava, našel zavetišče na A-banki, kjer opravlja funkcijo pomočnika direktorja v Mariboru Albina Hojnika. Lepa druščina, če se spomnimo Albina Hojnika, ko je na mariborski upravi za notranje zadeve še opravljal svojo dolžnost in zasliševal državljane. Je volk menjal dlako? — da je v kratkem času odstopil že drugi glavni urednik Slovenca Sandi Sitar. Ni pa res, da gre tudi on v Argentino. — da moramo vsi prijaviti do konca marca svoje dohodke republiški davčni upravi. Kaj bo prijavilo več kot 80.000 brezposelnih, še ni znano. A glede na učinkovitost naše davkarije se zna zgoditi, da bodo morali prijaviti tudi zrak, ki ga dihajo in sonce, ki jih greje. — da je nepreklicno konec tistih zlatih časov našega smučanja, ko so na tekmah v Kranjski Gori slavili Slovenci. No ja, vsaj Tonetu Vogrincu, večnemu direktorju naših alpskih reprezentanc, ne bo treba spet pešačiti od Ljubljane do Maribora. — da je Dimitrij Rupel napisal svojemu ameriškemu kolegu Bakerju pismo, v katerem pravi, da vedno več Slovencev misli, da ZDA nasprotujejo neodvisnosti Slovenije. Ker bi rad svoje Slovence prepričal, da to nikakor ni res, je predlagal Bakerju sestanek. Na žalost nič ne kaže, da je Baker nasedel na to finto. — da bi naj nehala jedrska elektrarna obratovati šele takrat, ko si bo naše gospodarstvo to lahko privoščilo. Tako misli vse več Slovencev. Če bo to mišljenje obveljalo, se zna zgoditi, da jo bomo zaprli šele čez kakšnih dvajset let. — da bo slovenska televizija zopet pričela podeljevati turistične nageljne in bodeče neže. Vsi, ki televizijski program vsaj malo spremljajo, so bodečo nežo že zdavnaj podelili TV Slovenija. — da se Lojze Peterle ne sekira preveč, da ima v vladi in stranki takega kompanjona, kot je Maks Bastl. Niti Maks Bastl se za to ne sekira preveč. Mogoče pa ni najhujši. - da praznujemo pol leta, odkar se je nehala vojna za Slovenijo. Nehala pa se je le vojna za Slovenijo, saj vojna v Sloveniji traja naprej. Najprej v skupščini, nato v vladi med ministri in v DEMOS-u. Nenavadno bi bilo, če bi bila opozicija kaj drugačna. Fešto pa jim plačujemo mi. 8. januar KARO SMO SE SLOVENCI POSLAVLAJLI OD STAREGA LETA Da bi bilo boljše kot je bilo prejšnje HUMORESKA Miško je silvestroval Žal je res konec, konec starega leta in že smo krepko v novem. Na srečo nam ostaja v spominu od preteklega le tisto najboljše, slabo poskušamo pozabiti. Slovenci smo širom po domovini praznovali s kozarcem v roki ob tistem kar smo si lahko privoščili in če je bila sreča mila v družbi naj bližjih ljudi. V svojih željah se tokrat nismo delili na Primorce, Štajerce, Prekmurce, Dolenjce, Kranjce ali katerekoli druge. Vsi smo bili ljudje. Ljubljana Dren je pa bil, zato pa so se mnogi lahko brez slabe vesti stiskali in objemali skriti pred radovednimi očmi. Tale poljubček je ukraden čisto na skrivaj, pa nikomur ne povejte. Ali gaje ona ukradla njemu ali on njej sploh ni pomembno, le da je bil. Tudi Ljubljančane ni motil ne mraz, ne prazne denarnice. Le veselo naokrog zaokrožimo staro in odplešimo v novo. Kar takole samega so me pustili. Sedaj, ko nisem več v senci ne vem pod katero luč naj stopim. Najbolje bo zagotovo tukaj, kjer je nekaj še na mizi. Jaz imam praznega, pa ne vem ali ga še nisem dobil ali sem ga že spil. Takoj, takoj, gospod Kocjančič, tule nekje imam novoletno čestitko za vas od Zvezne zračne uprave. Tudi Dimitrij Rupel se je udeležil prednovoletnega slavja v prestolnici in se za spremembo posvetil notranjim zadevam. Upamo, da mu Igor Bavčar ne bo zamerili. Maribor Če se Štajerci odločijo za veselico jih nič ne more premotiti, niti mraz, niti Migi, kaj šele prazne denarnice. In vsak prav vsak mora občutiti, da staro odhaja. K novoletnemu praznovanju sodijo tudi darila, jaz tebi, ti meni, on njemu in tako naprej, pa četudi je steklenic manj kot obdarovancev. Kaj šank, mizo potrebujemo, da bomo lahko odložili vse tisto kar bomo še letos popili. Pa srečno in veselo, da bomo tudi drugo leto lahko kaj na mizo položili. Zaprimo oči Ln poletimo v novo leto, naj veselje traja in traja saj ne vemo kaj nas čaka. Velenje Nekateri tako, drugi drugače, so se družili Velenjčani ob pričakovanju novega leta. Da bi bilo čim manj žalostnih obrazov in osamljenih otrok. Da bi nam bilo bolj toplo, tako pri srcu kot v telo. Pa da nam ne bi nikoli zmanjkalo nasmeha, veselja in dobre volje. Če bo kruha dovolj bo tudi za vino še ostalo. Iskrica upanja, da bo novo leto boljše od prejšnjega. Stara nesoglasja so poravnana ali pozabljena. Dogovorimo se, da se bomo v prihodnje bolje razumeli. Negova Pri Ivanu Krambergerju je vedno veselo. In če je kje bilo res iz srca zaželeno, da bi bilo prihodnje leto bogatejše za vse ljudi, potem je bilo to pri njem. Da bi vedno bila obložena miza, da nikoli ne bi zmanjkalo kruha, mesa in potice, pa tudi da bi lahko po grlu spahnili dobrote s tistim kar imamo najraje. V Krambergerjevem gostišču se je novoletnim željam pridružila tudi duhovnikova beseda. Moj poslanec Miško je silvestroval. Ne boste verjeli, prvikrat po pet ali šestinštiridesetih letih. V vseh prejšnjih letih namreč nikoh ni hotel silvestrovati, ker je rekel, da je silvestrovanje boljševistično, če pa to ne, pa vsaj komunistično. Razumljivo, da se je izogibal tudi rdečega vina. Če je moral kaj popiti, je bilo to vedno belo vino. Tako je popolnoma jasno pokazal, da je za belo. »Smo za belega ali nismo?« je vprašal zdaj omizje, za katerim je bilo nekaj poslancev in politikov. »Dovolj nam je bilo pet ali šestinštirideset let rdečega, a ne?« Ker so ga nekateri malo čudno pogledali, je predlagal, da bi Novo leto premaknili za pet minut nazaj, se pravi, da bi mu nazdravili pet minut prej. To bi pomenilo, da so dejansko pred časom. »Dragi moji,« je rekel Miško, »priznajte, da je to dobra ideja!« »Vparlament z njo. Miško,« je rekel nekdo. »In veste, kako se mi je posvetila?« je vprašal Miško. »Preprosto. Pet ali šestinštirideset let se je Novo leto začenjalo točno o polnoči. Če bi ga mi, ki smo demokrati, začeli pet minut prej, bi do leta dva tisoč pridobili na času celih štirideset minut. Seveda se bo v primerjavi s pet ali šestinštiridesetimi leti zdelo to komu zelo malo. Ampak mi vemo, da v življenju lahko odločajo celo sekunde. Zakaj se pa tega niso spomnili boljševiki? Zato ker so tistih pet ali šestinštirideset let čas samo zapravljali in jim je bilo vseeno, koliko ga zapravijo. « »Daj, daj, daj,« so se oglasili politiki. »Saj si novega leta o polnoči niso izmislili boljševiki!« »Še to bi se manjkalo, da bi si ga oni izmislili!« je skočil Miško. »A veste, koliko bi mi pridobili v tisočletju, če bi ga praznovali pet minut prej? Izračunal sem, da točno pet tisoč minut, to pa je 83,33 ur!« »O, bend jarca, toliko?« je vprašal poslanec. »Saj to je več ko deset delovnih dni!« »Vem, kako bi pridobili vsaj sto let,« se je oglasil politik, že malo v rožicah. »Kako? No, to bi pa res rad vedel,« je zažarel Miško. »Tega pa ne povem.« »Pa bi povedal vsaj za tistih pet ali šestinštirideset let?« je vprašal Miško. »To veš pa ti najbolje, ti si specialist za tista leta.« »Dajte, ne serjite ga! Kaj imate zdaj tu sejo skupščine ali silvestrovanje?« se je oglasil nekdo izza sosednje mize. »Dajte, nazdravite si, da bo novo leto še slabše od letošnjega, boljše nam pa res ne kaže,« je dodal in dvignil kozarec. »No, zakaj pa?« se je dvignil Miško. »Samo zaradi tistih pet ali šestinštiridesetih let!« Slaro lelo smo dobro zalili, da bi novo bolje Tekst k slikam Jana Štrlekar Foto Sašo, Lucas, Severin vzklilo NI RES.. — da policija in turizem nimata ničesar skupnega. Vsaj pri nas ne, kjer sta si na mejah podala roke. Na žalost pa le v še eni kregariji ali nesporazumu. Minister Bavčar je z uvedbo prepustnic in taks skočil za vrat Ingu Pašu, ki o kakršnihkoli takih ukrepih ni nič vedel ali ga vprašal. Igor Bavčar pa mora pobirati denar. Tu se je že v preteklosti bogato izkazal. Čudno je samo, da ga še ni nihče vprašal, kam je šlo tistih 7 milijonov din, ki jih je slovenska vlada skoraj pred letom dni namenila propadli Demokraciji. Pa ja ne za slovenske potne liste. — da v slovenski državi funkcionira še edino policija. O njeni enkratnosti se bomo lahko prepričali kar sami s TV ekranov. Ni še jasno, kakšno vlogo bo imel Igor Bavčar: Alfa, žabca Kermita ali Garfielda. — da bodo pri nas nove volitve aprila. Le kdo bi tako kratko zdržal na oblasti. In po drugi strani, saj nimamo koga voliti. — da je slovenska PTT najslabša na svetu. Kakšna bo šele v prihodnosti, ko bodo poštarji morali debelo pogledati, če bodo hoteli zadeti majhno piko na zemljevidu. Pa že zdaj čakamo na pismo iz sosednje Avstrije teden dni. — da so piloti v migih, od katerih sta si dva ogledala tudi Slovenijo, Rusi. Vsaj tako trdi nasprotna stran. Pa saj ni važno, kdo je noter, migi so migi. Tisti, ki pri preletih spoznajo v pilotih Ruse, pa bi morali najti svoje mesto v kakšni knjigi rekordov. — da modrih čelad k nam ne bo. Novi sekretar OZN Butros Gali jih za začetek obljublja kar 50. Ne vejo samo še, kam bi jih namestili. Verjetno sta med njimi tudi Rambo in Schwar-zenegger. — da so vsi ministri neprijazni do novinarjev. Na veliko presenečenje novinarjev kulturnih rubrik jih je na novoletni kozarček penečega povabil sam minister Andrej Capuder. Kot zahteva bonton na najvišjem nivoju, novinarji med pitjem niso govorili. — da je ministra Dušana Šešoka doletel šok, ko je ugotovil, da so se cene povečale bolj, kot je napovedal. Dvainpolkratno večje povečanje od predlanskega sodi v sam ožji vrh censkih rekordov tega stoletja. — da republiška davčna uprava išče 80 tisoč Slovencev, ki jih je napovedal dnevnik Slovenec, da prijavijo dohodnino za leto 1991. — da ne znamo pobrati denarja turistom, ki prihajajo k nam. Da nam to kar dobro uspeva, je dokazala nova turistična taksa 200 tolarjev, ki jih morajo plačati tisti, ki prihajajo k nam samo z osebnimi izkaznicami. — da je minister Bastl odstopil. Res pa je, da ima na glavi toliko masla, da si ga bomo zapomnili kot najbolj spornega ministra Samostojne Slovenije. — da se Velenjčani in Celjani še kar razumejo. Zadnji dokaz za to so avtomobilski grbi na registrskih tablicah, ko Velenjčani nikakor nočejo imeti v grbu celjskih zvezdic. Se sedaj ne morejo pozabiti, da so svoj čas tlačanih celjskim grofom. BREZ DLAKE JEZIKU mm Mimmmm Iam« tmuiif %gVMHze° NOV%pOBA TELEVIZIJA ČETRTEK, 9. JANUARJA-PROSINCA SLOVENIJA 1 8.20 yideo strani 10.00 Šolska TV, ponovitev, Nekoč jd bilo... življenje: vojna napoved strupom 10.30 Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Einsteinova dinamika, 7/8 11.00 Angleščina - Follovv me, 34, lekcija 11.20 Video strani 13.30 TV dnevnik 1 (do 13.40) 14.15 Napovednik 14.20 Športna sreda, ponovitev 16.20 Ep video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Program za otroke, Telovadka, 10. - zadnji del francoske oddaje 17.15 Živ žav, 1. oddaja 18.00 Ep video strani 18.05 Že veste, svetovalno izobraž. oddaja 18.40 Risanka 18.50 TV nocoj in napovednik 18.55 Epp 19.00 Žarišče 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 Epp 20.05 Razrednik, ameriška nanizanka 7/22 20.35 Epp 20.40 Tuji show 21.40 Ep video strani 21.45 Tednik 22.35 TV dnevnik 3 22.55 Vreme 22.57 Šport 23.00 Napovednik 23.05 Sova, Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, 5/22, Do zadnjega pennya, angleška nadaljevanka, 1/4 00.45 Video strani SLOVENIJA 2 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev, Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, 4/22, Glasba skozi čas, koprodukcija, 12/ 16 17.40 Euroritem, 26. oddaja 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Video lestvica 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Epp in tv nocoj 20.05 Umetniški večer, Heinrich von Kleist: Katica iz Heilbronna, nemška drama 22.05 Vutel, eksperimentalni program (do 23.05) KOPER 13.00 Športne oddaje 14.40 Ryan-soap opera 15.20 Amandoti-soap opera 16.00 Oresedici - TV novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program: Baba Maliiin sto ruskih pravljic - risanke, Družina... recimo ji tako-tf 17.00 Peklenski planet - amer. kriminalka, 1977, igrajo: Alex Rebar, Burr de Benning, režija: VVilliam Sashs 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan-soap opera - risanke 20.30 Meridiani - aktualna tema 21.10 Juke box - glasbena oddaja v živo (prvi del) 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Juke box - glasbena oddaja (drugi del) 23.20. Športna rubrika JT/ kanal KANALA 09.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa A shop 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Zoro znova jezdi (Zoro Rides Again) 12/12, zadnji del we-stern nadaljevanke 21.00 Ciklus Johna Wayna. S tem filmom se zaključuje serija krajših filmov, ki pa so glavnemu igralcu utrli pot na filmska platna in mu zagotovili vloge v tej zvrsti filmske umetnosti. 22.05 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe, glasbena oddaja. Po oddaji: Lahko noč HRV 1 6.55 Test; 7.10 Sporočila beguncem; 7.25 Dobro jutro, Hrvaška; 7.35 TV koledar; 7.45 Servisne informacije; 7.50 Pregled tiska; 8.00 Poročila; 8.05 - serijski film, ponovitev (2/6); 9.05 Zimski šolski program; 9.10 Nemški jezik; 9.25 Nagradna igra; 9.30 Skrivnostni otok, češkoslovaška serija za otroke, 11. del; 10.00 Poročila; 10.05 Družina; 10.30 Glasba; 10.40 Mirovne pobude, družinski klubi; 11.35 Risanke; 12.00 Poročila; 12.05 Poročila iz regionalnih stuijev HTV-a; 12.30 Rimsko slikarstvo, tuja dokumentarna oddaja; 13.05 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV-izbora; 13.30 Nasveti za življenje v vojni; 14.00 Poročila; 14.10 ameriški igrani film; 16.00 Poročila; 16.10 Hrvaška danes; 16.35 Glasba; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Znanost za svo- bodo; 17.35 Gospodarstvo; 18.00 Poročila, EPP; 18.15 Anno Domini, serijski film (10/12); 19.10 Sanje brez mej; 19.15 Glasba; 19.20 Epp; 19.27 Nocoj...; 19.30 Dnevnik 1, Politični magazin, Epp; 23.00 Dnevnik II; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 00.00 TV izbor; 01.00 Poročila; 01.05 Video strani HTV 2 16.30 Test; 16.45 Videostrani; 16.55 Napoved programa; 17.00 Malavizi-ja, Vrnitev laxdije Antilopa - oddaja za otroke (11/13), Alf, humoristična serija, ponovitev (6), Risanke; 19.20 Epp, Napoved programa; 19.00 Evropska košarkarska liga: Svobodna Dalmacija - Gibona; 19.30 Dnevnik; 20.05 Epp; 20.15 Ar-senio Hall Show (12/14); 21.00 Epp; 21.10 At Mothers Reguest - serijski film (4/4); 22.00 Epp; 22.05 V salonu - humoristična serija (5/6), Epp; 22.30 Metalx-manija; 23.30 Videostrani FS1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Številna družina; 9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Življenje v srednjih letih; 10.15 Poklici v tiskarstvu; 10.30 Lesketajoča skrinja; 12.15 Paracelsus; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Me žene,; 13.35 Sužnja Isaura; 14.00 Guldenburgovi; 14.55 Popeye; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nekoč je bilo... življenje; 15.30 Am dam des; 16.05 Wuffi; .16.30; Hiti 171.0 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Naš mestni servis; 18.30 Zdaj ali nikoli; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Show mix; 21.25 Stranski pogledi; 21.35 Brez diha; 23.10 Honky Tonk (vestern); 0.50 Čas v sliki FS2 8.30 Vremenska panorama; 17.10 Umetniški leksikon; 18.00 Številna družina; 18.30 Simpsonovi; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Raport iz tujine; 21.00 Za družinske prijatelje; 21.30 Kultura z vsega sveta; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Aktualna TV igra; 23.15 Mozartov mehanični musical; 0.15 Čas v sliki MADŽARSKATV 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Lajna, zabavna glasba; 9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev; 01.50 Video strani in ob 16.00 Dnevnik; 16.10 Rezerviran čas; 16.40 Fragmenti, cerkev Gydn-gyospata; 17.15 Zdravilo, koristi, škodi?, 3. del serije; 17.30 Serijski film; 18.00 Svet denarja; 18.10 Za mendžerje, magazin; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, šport; 20.35 Sosedje, TV roman, 123. poglavje; 21.10 Twin Peaks, 8. del ameriški serije; 22.00 Po deseti...; 22.25 Potuj oče pred menoj, 4. del madžarske dokumentarne serije; 0.30 Dnevnik; 0.35 Dnevnik BBC MADŽARSKA TV 2 6.00 Sončni vzhod, inoformativni magazin (do 9.00); 15.55 Prijetno popoldne! - Poročila - Napoved programa - Vreme; 16.05 Ecranul Nostru, narodnostni magazin v ro-munščni; 16.30 Od pet do šest, magazin; 17.30 Telefonska igra; 17.45 Za otroke, Atomska mravlja, risanka; 18.15 Telešport; 18.35 Dober večer - Napoved programa? - Pregled dogodkov dneva; 19.00 Z dušo in telesom, 3. del nmeške serije; 20.00 Regionalni program, iz studiev: Budimpešta, Pecs, Szeged; 21.05 50 minut o... umetnosti; 22.00 Dnevnik; 22.25 Pred koncem dneva...; 22.45 Filmski klub TV 2 - Kristusova doba, slovaški film RAM 6.00 Knjižnica RAIUNO, avtorske kriminalke; 6.55 Jutranji program; 10.15 Gospodarstvo; 10.25 Modro nebo, otroška oddaja; 11.00 Poročila; 11.05 Leto dni v življenju, serija; 11.55 Dober dan, RAI UNO, vodi Gigi Sabiani; 12.25 Vreme; 12.30 Poročila; Dober dan, RAI UNO, vodi Gigi Sabiani, 2. del; 13.30 TV dnevnik; 13.57 Tri minute za...; 14.00 Dober dan, RAI UNO, igre v parku; 14.30 Stvari z drugega sveta, serija; 15.00 Primissima, kulturne zanimivosti: 15.30 Italijanske kronike; 16.05 Jesenski big; 17.40 Prosti čas; 18.00 Fantastico bis; 18.45 Kvarkov svet; 19.40 Almanah; 19.50 Vreme; 20.00 TV dnevnik; 20.40 Creme caramel, prenos zabavne oddaje iz Rima, 4. del; 22.45 TV dnevnik; 23.00 Policaji v mestu, serija; 0.00 Nočni TV; 0.30 Danes v parlamentu; 0.35 Opolnoči; 0.55 Film. RAI 2 6.00 Srčni utrip, serija; 7.00 Otroški program; 9.00 Dokumentarna oddaja; 10.00 Igrani film; 11.55 Vaše zadeve, vodi Fabrizio Frizzi; 13.00 Ob trinajstih; 13.30 Gospodarstvo; 13.45 Kadar se ljubi, serija; 14.50 Santa Barbara, serija: 15.35 Igrani film; 17.00 Staranje; 17.20 Poročila; 17.30 Lepa Italija; 17.55 Rock Cafe; 18.05 Poročila; 18.20 Miami Vice, nadaljevanka; 19.05 Beautiluf, serija: 19.45 TV dnevnik; 20.15 Šport; 20.30 Igrani film; 22.15 Hunter, serija; 23.15 TV dnevnik; 23.45 Igrani film. EURO 9.00 Rally Pariz - Le Cap; 9.30 Gimnastika v 1991; 11.00 Avto šport; 12.00 Smučanje; 13.00 VVrestling; 14.00 Rally Pariz - Le Cap; 14.30 Dvoranski nogomet - Stuttgart; 15.30 Šport v Benelu-xu; 16.00 Golf v 1991; 18.00 Konje-ništvo; 19.00 Moto šport novice; 19.30 Evrofun; 20.00 Košarka - Maes Pils : Joventut, prenos; 21.30 Športna poročila; 22.00 Rally Pariz - Le Cap, prenos; 22.30 Dvoranski nogomet - Toulouse; 23.30 Mednarodni športni pregled; 24.00 Rally Pariz - Le Cap; 0.30 Športna poročila SCREENSPORT 8.00 Eurobika; 8.30 Bovvling; 9.00 Golf; 10.30 Eurobika; 11.00 Odbojka na plaži; 12.00 Boks; 14.00 Rugby; 15.00 Eurobika; 15.30 Konjeništvo; 16.30 Španski goli; 17.00 Hokej NHL - St. Louis: Detroit; 19.00 Zimske Ol; 20.00 Košarka - Sun Air : Scaligera; 21.00 Smučarsko poročilo; 22.00 Nogomet - Atletico Madrid : Real Madrid, Mallorca : Barcelona; 23.30 Dirke na ledu; 0.30 Zimske Ol; 1.00 Profesionalno smučanje - veleslalom; 1.30 Bovvling SUPER CHANNEL 6.30 Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Po- gled; 7.30 Poročilo iz Evrope; 7.55 Športna poročila; 8.00 Novice v žarišču; 8.30 Evropski mediji; 9.30 Super trgovina; 10.00 Morris Cerul-lo - verski program: 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina: 13.00 Japonski poslovni dnevnik: 13.30 Turistična oddaja; 14.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Erp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo; 21.00 Pogled v prihodnost - dokumentarec; 21.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 22.00 Poročila BBC in vreme: 22.30 Poročila iz Evrope; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Ring - ameriški film; 0.30 Glasbena poročila; 0.35 Metal hard rock klub; 1.35 Super trgovina; 2.05 Glasbeni miks skozi noč. SAT 1 6.00 Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Gledališka predstava, ponovitev; 10.55 Booker, ponovitev; 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie; 15.05 Falcon Crest; 16.00 Vrnitev v raj; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Resnični čudeži, zgodbe, ki jih je napisalo življenje; 21.15 Lovec; 23.00 Film SKVONE 7.00 DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni: 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano: 19.00 Družinske vezi - nadaljevanka; 19.30 Napačna poteza; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Rastoče bolečine - nadaljevanka; 21.00 Polna hiša - nadaljevanka; 21.30 Murphy Brovvn; 22.00 Kitajska plaža - nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Oblikovalke; 24.00 Sveti Kjerkoli. MUSIČ TELEVISION MUSIČ TELEVISION 0.00 Port moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ruvo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročila; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega sat 3 SAT 9.00 Čas v sliki; 13.00 Opoldanski magazin s poročili; 13.45Raziskave v Nemčiji: Evropa v vesolju (ponovitev od 8. 1. 1992); 14.15 Fats Domino; 15.10 Glasbeni festival v Fre-iburgu - Jazz guartet; 16.10 Kako bi se Vi odločili?; 17.00 Mini Čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Siebenstein: Maškarada; 17.35 Mini kviz; 18.00 Šport; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 K stvari - politični magazin; 20.00 Stari: Maščevanje; 21.00 Razpoznavna beseda KINO; 21.45 Kulturni žur-nal; 21.50 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Annie Hall - ameriški film 1976 (igrajo: Woody Allen, Diane Keaton, Tony Roberts, režija: Woody Allen); 23.50 10 pred 10. TELES 6.30 Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni show; 13.00 Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.00 Kviz; 19.30 Poročila; 19.45 Kviz; 20.15 Dražba kovčkov; 21.05 Ljudje in mediji; 21.35 Reporterka škandalov, ameriški film; 23.25 Egualizer; 2.40 Divji zahod. PRO 7 6.15 Jane in Kathleen; 7.00 Risanke; 8.45 Muppet show; 9.10 Primer profesorja Chasa, ponovitev; 10.00 Utrip življenja, ponovitev; 11.00 Travniške melodije, nemški film; 12.35 Jacke in McCabe, ponovitev; 13.30 Končna postaja pravičnost, uvodni film k ameriški nadaljevanki; 15.10 Mr. Belvedere, nova ameriška nadaljevanka, komedija; 15.35 Doogie Hovvser, ameriška nadaljevanka; 16.10 V tropski divjini Avstralije, avstralski dokumentarni film; 17.00 Risanke; 19.05 Trda peterica, nova ameriška pustolovska nadaljevanka; 20.00 Poročila; 20.15 Veliki rop vlaka, angleška kriminalka (igrajo: Sean Connery, Donald Sutherland); 22.10 Special Sguad, avstralska nadaljevanka; 23.00 Podgane v Secret Servicu, angleška kriminalka; 0.40 Highwayman. ponovitev; 1.40 Netvvoork, ameriški film, ponovitev; 3.50 Neverjetne zgodbe. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila; 9.30 Ponovitev različnih nadaljevank; 11.45 Gemini Man; 12.30 Vedno, kadar je jemal pilule; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba; 15.05 Dallas; 15.50 Chips; 16.45 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Divja vrtnica, ponovitev; 18.45 Poročila; 19.15 21. Jump Street; 20.15 Mini Playback show; 21.15 Velika svoboda; 22.15 Heroj, ameriški film; 0.55 Boj zoper mafijo. TVS 1 SOVA NE PENNVJA VEČ, NE PENNVJA MANJ angl. barva serija, 4 deli, 1980, cca 50 min. režija: Clive Donner scenarij: Sherman Vellen po romanu Jeffreya Arc-herja igrajo: Ed Begley Jr., Brian Protheroe, Francois-Eric Gendron, Nicholas Jones, Maryam D Abo, Edvard Asner Pol milijona funtov, to je vsota, ki si jo z goljufijo pridobi spretni ameriški poslovnež Harvey Metcalfe, navdušeni zbiralec umetniških slik, ljubitelj konjskih dirk in čednih žensk. V pomoč mu je naivni harvardski diplomiranec, saj najde štiri londonske imenitnike, ki so pripravljeni vložiti denar v naftno družbo Specta Oil, prepričani, da si bodo z vlogami izboljšali finančni položaj. Ko vsi skupaj kmalu spoznajo, da so bili prevarani, sklenejo, da se bodo maščevali. Spodoben oxfordski matematik, eden od jeznih mladeničev, pripravi prebrisan načrt, po katerem naj bi dobili denar nazaj, do zadnjega pennyja. Metcalf, ki pripotuje v Evropo, se zaradi svojih šibkih točk v resnici ujame v njihove zanke: četverica mu sledi iz Londona v Monte Carlo in nazadnje celo nazaj v Ameriko. NOVM^OBA ____ TELEVIZIJA PETEK, 10. JANUARJA-PROSINCA SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Program za otroke 10.00 M. Laurence: Po kateri poti domov? Ameriška nadaljevanka, 3/3 10.50 Euroritem, ponovitev 26. oddaje 13.30 TV dnevnik 1 13.40 Napovednik 13.45 Umetniški večer, ponovite Heinrich von Kleist: Katica iz Heilbronna, nemška drama 16.20 Ep video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Program za otroke, Tok, tok, Novosti založb, ponovitev 18.35 Ep video strani 18.40 Risanka 18.50 TV nocoj in napovednik. 18.55 Epp 19.00 Forum 19.15 Novosti založb 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.57 Šport 20.00 Epp 20.05 S. Moore: Trgovina z mamili, angleška nadaljevanka, 6/6 20.55 Epp 21.00 Ex Libris 21.50 Ep video strani 21.55 TV dnevnik 3 22.15 Vreme 22.17 Šport 22.20 Sova: Pri Huxtablovih, 24. epizoda ameriške nanizanke, Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, Making Mister Right 1.10 Video strani SLOVENIJA 2 15.50 Video strani 16.00 Sova, ponovitev: Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, Do zadnjega Pennyja, angleška nadaljevanka, 1/4 17.40 Euroritem, ponovitev 26. oddaje 18.00 Regionalni program - Maribor 19.00 Klasika 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Epp in tv nocoj 20.05 Koncert, prenos 1. dela 21.05 Alternativni program: studio City 22.35 Večerni gost 23.15 Vutel, eksperimentalni program Koper 13.00 Športne oddaje 14.40 Ryan-soap opera 15.20 Amandoti - soap,.opera 16.00 Oresedici - TV novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program: Baba Malu’ in sto ruskih pravljic - risanke 16.30 Juke box - glasbena oddaja 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan-soap opera, risanke 20.30 Yesterday - zgodovina pop mušic 21.00 Globus 21.30 Človek iz Sherforda - TV nanizanka - zadnji del 22.20 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Sodelavci - tf 23.20 Športna rubrika kanal KANAL A 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda A shop 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Informativno dokumentarni program 20.30 Kam - turistična oddaja v sodelovanju s Kompas Ho-lidays. Oddaja je posvečena olimpijskim igram v Albert-vvillu in majskim smučarskim klubom Nagradna igra. 21.05 Udari in igraj (Touch and Go), 1986, 100 min.), ameriška drama: Film režiserja Roberta Mandela govori igralcu hokeja, ki misli, da se ves svet vrti okoli hokejske ploščice in seveda okoli njega. Srečanje z ločenko in njenim težavnim sinom spremeni njegovo življenje. Igrata Michael Keaton in Maria Conchita Alonso. Po filmu: Lahko noč HTV 1 6.55 Test; 7.10 Sporočila beguncem; 7.25 Dobro jutro, Hrvaška; 7.35 TV koledar; 7.45 Servisne informacije; 7.50 Pregled tiska; 8.00 Poročila; 8.05 Serijski film; ponovitev (3/6); 9.05 Zimski šolski program; 9.10 Francoščina; 9.25 Nagradna igra; 9.30 Skrivnostni otok, češkoslovaška oddaja za otroke, 12. del; 10.00 Poročila; 10.05 Družina; 10.30 Glasba; 10.40 Mirovne pobude, družinski klubi; 11.05 Povejte mi, kaj naj naredim: Imam pravico; 11.35 Risanke; 12.00 Poročila; 12.05 Poročila iz regionalnih študijev HTV-a; 12.30 Rimsko slikarstvo, tuja dokumentarna oddaja; 13.05 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV Izbora; 13.30 Nasveti za življenje v vojni; 14.00 Poročila; 14.10 Kaleidoskop, ameriški igrani film; 16.000 Poročila; 16.10 Hrvaška danes; 16.35 Glasba; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Doku- mentarna oddaja; 17.45 Resnica in laži; 18.00 Poročila, Epp. 18.15 Avtoprevoznik, serijski film (9/9), 19.05 Sanje brez mej; 19.10 Glasba; 19.20 Epp. 19.27 Nocoj; 19.30 Dnevnik 1, Politični magazin, Epp; 23.00 Dnevnik II. 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 00.00 TV-izbor; 01.00 Poročila; 01.05 Videostrani HTV 2 16.30 Test; 16.45 Videostrani; 16.55 Napoved programa; 17.00 Malavizija, Ljudje in psi, dokumentarna oddaja (12/13), Dogodki okoli nas, oddaja za otroke (3/7), Šaljivi hišni video (12/13), Dogodki okoli nas, oddaja za otroke (3/7), Šaljivi hišni video (12/17); 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.05 EPP; 20.15 Dokumentarna oddaja; 21.05 EPP; 21.15 Marlboro Musič Show (7/10); 21.45 EPP; 21.50 Uspehi, humoristična serija (15/19); 22.10 EPP; 22.15 Želim si samo, da me ljubiš, nemški igrani film; 23.55 Garijada; 04.00 Videostrani FS1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Številna družina, 9.30 Ruščina; 10.00 Voda iz neba do neba; 10.15 Na mizi; 10.30 Honky Tonk (vestern); 12.15 Raport iz tujine; 13.00 Čas v sliki, 13.10 Naš mestni servis; 13.35 sužnja Isa-ura; 14.00 Guldenburgovi; 14.45 Včerajšnji mojstri; 15.00 Jaz in ti, 15.05 Rakuni; 15.30 Am, dam, des; 16.05 Wuffi; 16.30 Mini kviz; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Naš učitelj dr. Specht; 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport; 20.15 Akt XY nerešen; 21.25 Stranski pogledi; 21.55 Kriminalka; 1.10 Čas v sliki. Avstrija FS2 8.30 Vremenska panorama; 15.50 Umetniški leksikon; 15.55 Tirolske rože; 17.30 Krotilec levov; 18.00 Številna družina; 18.30 Kolo sreče, 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Specialni teleskop; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Monty Pythons - smisel življenja; 0.15 Klasiki animacije; 0.35 Ulica krokodilov; 0.55 Čas v sliki MADŽARSKATV 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.30 Pomoč, v duševni stiski; 9.00 Dallas, ameriška serija; 55. del; Življenje ali smrt; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Sosedje; TV roman, pon. 123. poglavja; 10.25 Video strani, in ob 15.49 15.55 Walt Dis-ney vam predstavlja - Racman - Planet Zemlja - Chip’N’Dale; 17.40 Vprašanja kristjanov; 17.500 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.00 Okno; 19.00 Čarobna šestica, igra s kockami in filmi; 19.15 Traffic Jam, zabavna glasba, top lita mladih: 19.40 Lahko noč vam želi Disney: 20.00 Dnevnik, te-lešport; 20.30; Dallas; ameriška serija, pon. 55. dela; 21.25 Panorama, svetovna politika; 22.30 Po deseti... 22.55 Vojni reguiem, angleški film, podnaslovi; 0.15 Poročila; 0.20 Dnevnik »Antenne 2« MADŽARSKATV2 6.00 Sončni vzhod, informativni magazin (do 9.00); 12.00 Siesta, program studia Szeged, 16.20 Prijetno popoldne; - Poročila - Napoved - Vreme; 16.30 Filmski program, Bos v postelji, 4. del nemške serije; 17.30 Telefonska igra; 17.45 Za otroke, risanka; 18.15 Telešport; 18.35 Dober večer! - Napoved programa - Pregled dogodkov dneva; 19.00 Primer za dva, nemška serijska kriminalka; 20.00 Hollywoodski razgovori, Jack Lemmon, 1. del; 20.45 Meje znanosti, otrok iz epruvete; 21.15 Rock na odru, skupina Griff; 22.00 Dnevnik 22.35 Pred koncem dneva; 22.45 Vrtalec zidov, madžarski film (1985) RAM 6.00 Knjižnica RAI UNO, avtorske kriminalke; 6.55 Jutranji program; 10.15 Gospodarstvo; 10.25 Modro drevo, otroška oddaja; 11.00 Poročila; 11.05 Leto dni v življenju, serija; 11.55 Dober dan, RAI UNO, vodi Danila Bonito; 13.30 TV dnevnik tri minute za; 14.00 Dober dan, RAI UNO, igre v parku; 14.30 Stvari z drugega sveta; 15.00 Arheološka izkopavanja, dokumentarna oddaja; 16.00 Jesenski Big; 17.40 Prosti čas; 18.00 Fantastico bis; 18.45 Kvarkov svet; 19.40 Almanah; 19.50 Vreme; 20.00 TV dnevnik; 20.40 Igrani film; 22.45 TV dnevnik; 23.00; 23.00 Oddaja; 0.00 Nočni TVD; 0.20 Danes v parlamentu; 0.25 Šport. RAI 2 6.00 Utrip srca, serija; 7.00 Otroški program; 8.45 Kmetijstvo; 9.00 Dokumentarna oddaja; 10.05 Igrani film; 11.55 Vaše zadeve, vodi Fabri-zio Frizzi; 13.00 Ob trinajstih; 13.30 Gospodarstvo; 13.45 Kadar se ljubi, serija; 14.30 Santa Barbara, serija; 15.35 Igrani film,; 17.00 Staranje; 17.20 Poročila; 17.30 Gremo v koš; 18.00 Oddaja; 18.45 Oddaja; 19.05 Beuatiful; 19.45 TV dnevnik; 20.15 Šport; 20.30 Vaše zadeve; 22.40 Oddaja; 23.15 TV dnevnik; 0.00 Vreme, Horoskop; 0.10 Zmenek v kinu; 0.15 Igrani film. EUROSPORT 9.00 Rally Pariz-Le Cap; 9.30 Golf v 1991; 11.30 Košarka-Meas Pils Jo-ventut; 13.00 Dvoranski nogomet-Stuttgart; 14.00 Rally Pariz-Le Cap; 14.30 Košarka-Maes Pils: Joven-tut; 16.00 Moto šport novice; 16.30 Predolimpijski Albertville; 17.00 Dvoranski nogomet - Stuttgart; 20.30 Evrofun; 21.00 Rally Pariz-Le Cap, prenos; 21.30 Športna poročila; 22.00 Boks; 23.30 Dvoranski no-gomet-Toulouse; 0.30 Rally Pariz-Le Cap; 1.00 Športna poročila SCREENSPORT 8.00 Eurobika; 8.30 Rugby; 9.30 Konjeništvo; 10.30 Eurobika; 11.00 Odbojka; 12.00 NHL hokej-St. Louis: Detroit; 14.00 Košarka-Sun Air: Scaligera; 15.00 Eurobika; 15.30 Bowling; 16.00 Golf; 17.30 Moto šport; 18.00 Smučarsko poročilo; 19.00 NBA košarka-tedensko poročilo; 19.30 Dirke na ledu; 20.30 Svet športa; 21.00 Go! nizozemski moto šport; 22.00 Filmi o formuli 1; 22.30 NBA košarka-San Antonio: L. A. La-kers; 24.00 Ameriški boks SUPER CHANNEL 6.30 Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Športna poročila; 7.35 Novice v žarišču; 8.30 Poslovni ted- nik; 9.30 Super trgovina; 10.00 Morris Cerulloverski program; 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Pogled v prihodnost-do-kumentarec; 14.00 Vse zmešano-zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se-znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wy-att Earp-western nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun-nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo-golf; 20.30 Oddaja o tenisu; 21.00 Divja Amerika-dokumentarec; 21.30 Spiegel TV; 22.00 Poročila BBC i vreme; 22.30 Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Vojna vrtnic-Richard III., 2. del; 1.00 Glasbena poročila; 1.10 Modra noč; 1.40 Super trgovina; 2.10 Glasbeni miks skozi noč. MUSIČ TELEVISION 0.00 Post moderna glasba; 1.00 Kri-stiane Backer; 3.00 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTB v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Jol-rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 21.30 Modni utrip s Svvatch; 22.00 Veliki hiti-vodi Paul, King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega SKVONE 7.00 DJ Kat; 9.40 Igrice; 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jo-nes-nadalje_vanka; 14.20 Drugi svet; 15.20 Žena tedna; 16.15 Brady Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci-nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Družinske vezi-nadalje-vanka; 19.30 Napačna poteza; Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Parker Levvis ne more izgubiti; 21.00 Ripti-de-nadaljevanka; 22.00 Hunter-na-daljevanka; 23.00 Wrestling; 24.00 Petkov grozljivi večer. sat 3 SAT 9.00 Čas v sliki; 13.00 Opoldanski magazin s poročili; 13.40 K stvari-politični magazin (ponovitev od 9. 1.1992); 14.15 Zvesti kmet-opereta Lea Falla; 15.40 Operetni koktajl - Dunaj, ti moj Dunaj; 16.30 Pesmi Schuberta in Brahmsa; 16.45 Till Eulenspiegel enkrat drugače; 17.00 Mini Čas v sliki - poročila za otroke; 17.00 VVickie... in močni možje: Pravljičar; 17.35 Narednik Berry: 3... in mila pošast; 18.00 Borza; 18.25 Nasveti; 19.00 Danes; 19.22 Roza in Rozalinda; 20.40 Pepelnična sreda - vzhodnonemški film, 1989 (režija Lew Hohmann); 21.00 Politika in gospodarstvi; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Pogled s strani; 22.50 ... in stremljenje k sreči-ameriški dokumentarni film, 1987; 0.05 10 pred 10. SAT 1 6.00 Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie, ponovitev; 9.05 Vrnitev v raj, ponovitev; 10.00 Resnični čudeži, ponovitev; 10.55 Lovec, ponovitev; 11.55 Kolo sreče, ponovitev; 12.45 TV borza; 13.35 Pod Kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie; 15.05 Falcon Crest; 16.00 Cagney & Lacey; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 1920 Kolo sreče; 20.15 Eskadrilja smrti, ameriška kriminalka; 0.10 Nemški erotični film. TELES 6.30 Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s TELE 5; 10.30 Divja mačka; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni show; 13.00 Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.00 Igralni show; 19.30 Poročila; 20.15 Popevke; 21.10 Ring je prost; 22.15 Smrtonosni let, film, ponovitev; 23.55 Zlato, angleški film, ponovitev; 3.00 Divji zahod. RTLPLUS 6.00 Dobro jutro, poročila; 8.30 Ponovitev različnih nadaljevank; 11.45 Gemini Man; 12.30 Vedno, kadar je jemal pilule; 13.05 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba; 15.05 Klan volkov; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Divja vrtnica; 18.45 Poročila; 19.15 Pacifiška eskadrilja 214; 20.15 Ognjena krogla, angleška srhljivka (igra Sean Connery); 21.10 Skrivnost Twin Peaksa; 22.15 Šolska dekleta iz razreda seks, nemški erotični film; 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač, nemški erotični film; 0.05 Trije Bavarci na lovu za krili, nemška erotična komedija. PRO 7 6.20 Richmond Hill; 7.05 Risanke; 8.35 Muppet show; 9.05 Harryjeva čudovita kazenska porota; 9.30 Do-ogie Howser; 9.55 V tropskih divjinah Avstralije; 10.50 Nosil te bom na rokah, nemški film; 12.20 Trda peterica; 13.15 Veliki rop vlaka, angleška kriminalka, ponovitev; 15.05 Perry Mason; 16.05 Končna postaja pravičnost, nova ameriška kriminalna nadaljevanka; 17.00 Risanke; 19.05 Kolt za vsak primer; 20.00 Poročila; 20.15 Visoke jelke, avstrijski film; 22.05 Operacija maškarada; 22.55 Zeleni vragi, ameriški film (igra John Wayne); 1.25 Special Sguad; 2.10 M.A.S.H. 2.45 Podgane v Secret Servicu, angleška kriminalka, ponovitev. TVS 1 SOVA OBLIKOVANJE POPOLNEGA MOŠKEGA (Making Mr. Right) scenarij: Floyd Byars & Laurie Frank režija: Susan Seidelman producent: Mike Wise in Joel Tuber igrajo: John Malkovich, Ann Magnuson, Ben Masters in drugi ameriška barvna komedija (1987), 94 min. Susan Seidelman sodi ob Penny Marshall med najbolj uspešne ameriške filmske režiserke v sodobnem filmu. Že njen prvenec »Smithereens« so predstavili na filmskem festivalu v Cannesu. To pa je tudi edini režiserkin film, ki ni komedija, ki se ji je Susan Seidelman povsem zapisala. Tri leta po prvencu, leta 1985 je posnela svoj doslej najbolj odmevni film Obupno iskajoč Susan, film v katerem sta blesteli Madonna in Rosanna Arquette. Tudi kasneje je Susan Seidelman v svojih komedijah predstavljala ženske. V svoji, leta 1989 posneti komediji Hudičevka je tako s precejšnjo količino črnega humorja prikazala maščevanje naslovne junakinje: užaljene gospodinje, ki jo je zapustil mož. Tokratni Sovin film je Susan Seidelman posnela leta 1987. Dr. John Peters je ustvaril android, ki bo lahko prenesel vse tegobe dolgih vesolskih poletov, zlasti samoto. Genialni, a povsem zgubljeni, sramežljivi znanstvenik je nadel svojemu izumu, androidu Odiseju lastno podobo. Znanstvenik in android sta na pogled povsem enaka, tako da ju strokovnjakinja za marketing Frankie Magnuson zelo pogosto zamenja. Frankie Magnuson se je pravkar razšla s svojim partnerjem; slabovoljna se nekoliko izpove pozornemu znanstveniku. Seveda pa se ni potožila dr. Petersu, ampak androidu. TELEVIZIJA SOBOTA, 11. JANUARJA-PROSINCA SLOVENIJA 1 7.50 Video strani 8.00 Angleščina-Follow me, ponovitev 33. lekcije 8.20 Program za otroke, ponovitev; Radovedni taček: ura 8.40 Zlati prah: čudežno zdravilo 8.45 Alf, 58. epizoda ameriške nanizanke 9.15 Klub klobuk 11.10 Tuji show, ponovitev 12.10 Tednik, ponovitev 13.00 TV dnevnik 1 13.10 Napovednik 14.00 Paralaksa, ponovitev nizo- zemske dokumentarne serije, 5/5 14.30 Tok, tok, ponovitev 16.20 Ep video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Žrebčevo poletje, argentinski film 18.35 Ep video strani 18.40 Risanka 18.50 TV nocoj in napovednik 18.55 Epp 19.00 Utrip 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 Epp 20.05 Križkraž 21.05 Epp in ep video strani 21.10 J. Cundill: Hlapčič, avstralska nadaljevanka (2/4) 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Vreme 22.21 Šport 22.30 Napovednik 22.35 Sova: Murphy Brown, 6. epizoda ameriška nanizanka, Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, 7/22, XTRO, angleški film, Ljudje počnejo vse mogoče, 5. oddaja amer. varietejskega programa 1.45 Vkfeo strani SLOVENIJA 2 Opomba Garmischpartenkirchen: Svetovni pokal v smuku (M), 11.50-12.45/50, Reporter: Marko Rožman Oft 11.40 Video strani 16.00 Video strani 16.10 Sova, ponovitev: Pri Huxta-blovih, 24. epizoda ameriške nanizanke, Mračna pravica, ameriško katalonska nani- zanka, 6/22 17.30 Da ne bi bolelo, Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Garfield in prijatelji 18.30 Videomex 19.00 Jazz in biues 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik Beograd 20.00 Epp in TV nocoj 20.05 Les souvage, francoski film 21.50 Alternativni program: Trača-rije, v živo iz drame 23.20 Yutel, eksperimentalni program Koper 11.50 Alpsko smučanje, svetovni pokal, Garmisch Partenkirc-hen: smuk moški (neposredni prenos) 13.15 Alpsko smučanje, svetovni pokal, Schruns: smuk ženske (posnetek) 14.15 Športna rubrika 15.30 Yesterday-zgodovina pop mušic 16.00 Čarobna svetilka-otroški program, Nepremišljenski-ri-sani film 16.50 Človek iz Shelforda - TV nanizanka, zadnji del 17.40 G. Segantini - dokumentarna oddaja 18.30 Globus 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.35 Sodelavci - tf 20.30 Ne razbijajte ključavnic - angl. barvna komedija, 1964, igrajo: Charlie Drake, George Sanders, režija: Peter Graham Scott 22.20 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Alpsko smučanje, svetovni pokal (ponovitev) kanal KANAL A 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega programa (do pribl. 13.30) 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 General (II Generale), 4/4, italijanska zgodovinska nadaljevanka 21.35 Celovečerni film Po filmu: Video grom Lahko noč HTV 1 6.55 Test; 7.10 Sporočila beguncem; 7.25 Dobro jutro, Hrvaška; 7.35 TV-koledar; 7.45 Servisne informacije; 7.50 Pregled tiska; 8.00 Poročila; 8.05 - serijski film, ponovitev (3/6); 9.05 Zimski šolski program; 9.10 Angleščina; 9.25 Risani film; 9.30 Skrivnostni otok - češkoslovaška serija za otroke, 13. del; 10.00 Poročila; 10.05 Program za otroke: Plesna dogajanja; 11.05 Nasveti za družino, mirovne pobude, družinski klubi; 12.00 Poročila; 12.05 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 12.35 Rimsko slikarstvo - tuja dokumentarna oddaja; 13.05 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz tv-izbora; 13.30 Dokumentarna oddaja; 14.00 Poročila; 14.10 Risanka; 14.20; Kansas city Confi-dential - ameriški igrani film; 16.00 Poročila; 16.10 Poročila in reportaže iz regionalnih študijev HTV; 16.35 Leteči medvedki - risana serija (7/19); 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Piskal, dramska serija, ponovitev (5/5); 18.10 Poročila; 18.15 Dobro je storiti dobro; 18.35 Dokumentarna oddaja; 19.10 Glasba; 19.20 Epp; 19.27 Nocoj...; 19.30 Dnevnik 1, Glasba, Epp, Politični magazin; 23.00 Dnevnik II; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 00.00 TV-iz-bor; 01.00 Poročila; 01.05 Videostrani. HTV 2 16.30 Test; 16.45 Videostrani; 16.55 Napoved programa; 17.00 serijski film (8/8); 17.50 Risanke, glasba; 18.30 Zlatko in detektivi; 19.15 Risanka; 19.20 Epp, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.10 Epp; 20.20 Allo, allo, humoristična serija (6/8); 20.45 Epp; 20.50 Ameriške kronike, /10/13/; 21.15 Epp; 21.20 Murder of Quality, britanski igrani film; 23.20 Hit depo; 01.20 Videostrani. i fs i 9.00 Čas v sliki; 9.05 Številna družina; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Titfield ekspres; 12.20 Kaj se dogaja na Zemlji; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Poštni mojster; 15.05 Komedija Capers; 15.20 Magične minute; 15.30 Jaz in ti; 15.35 Pustolovščina bremenskih mestnih muzikantov; 16.00 VVurlitzer; 17.10 Erihov kaos; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Šport; 18.30 Naš učitelj dr, Specht; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Kako so peli stari; 22.00 Novo v kinu; 22.05 Zlata dekleta; 22.30 Prinesi mi glavo Alfreda Garcie; 0.20 Čas v sljki; 0.25 Vittorio, lomilec src; 1.45 Čas v sliki; 1.50 Ex libris. FS 2 8.30 Vremenska panorama; 10.45 Umetniški leksikon; 10.50 Šport; 14.05 Zimske olimpijske igre; 15.05 Veselje na snegu; 16.00 Mati Ane Sofije; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Številna družina; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Sobota, nedelja, ponedeljek; 22.05 Čas v sliki; 22.15 Večerni šport; 22.30 Schney-derjeyi šansoni; 23.45 Pop koncert; 1.00 Čas v sliki; 1.05 Ex libris. MADŽARSKATV 1 6.15 Dobro jutro, Madžarska - Vaška TV - Regionalne novice - Telovadba; 7.30 Za otroke - Pravljice - Reformatski verouk - Angleščina - O veri - Risanke - Serije - Mladinski magazin; 11.00 TV Magister; 12.30 Zunanjepolitični program; 13.30 Sezamova ulica, zabavni program za otroke; 14.30 Rock, za ljubitelje rocka in heavy-metala; 15.00 Forum; 15.50 Popoldan z Disneyem, Družina Robinzon, ameriški film; 18.05 Za otroke, Pumuckl, otroška serija; 18.30 Moja hiša..., stanovanjska kultura; 19.05 Skrivnostni randevu, potovalni kviz; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Pirati, francosko-tunizijsko-ameriški film; 22.35 Bil je nek festival popevk, 2. del; 23.20 Snežni mož, nemški film iz cikla Nova prizadevanja nemškega filma; 1.00 Dnevnik MADŽARSKA TV 2 7.00 Sončni vzhod, jutranji informativni magazin; 10.05 Način življenja, inkontinenca; 11.00 Čebelica Maja, risanka; 11.25 Za otroke - Hiša lutk - Gozdovniki - Komandos G.l. Joe, risanka; 13.10 Ca-lyp-show, aktualni klipi, novice, zgodbe; 13.35 Grof Pallavicini, nemški kratki film; 14.05 Mladi plesalci, folklora za otroke; 14.35 Prijetno popoldne! - Poročila - Napoved programa - Vreme; 14.45 Iščemo gospodarja, živali iščejo dom; 15.00 Edina zemlja, poljudnoznanstvena serija; 15.50 Katts in pes, 20. del ameriške serije; 16.15 Angleščina, Family Album U.S.A.; 16.45 Rock studio, lahka glasba z novostmi; 17.10 Kino top 10; 17.40 Za otroke, Smrkci, risanka; 18.10 Telešport; 18.35 Dober večer! - Napoved programa - Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 19.00 Hurricane, ameriški film (1979) Lepotica in poglavar in - ljubezen (Mia Farrow, Jason Ro-bards); 21.00 VT-TV, Tarnaš Vitrav; 22.00 Dnevnik; 22.30 Most tišine, ameriški film o gluhonemem otroku (podnaslovi) RAM 6.55 Gusar Črnobradec (Film), 2. del; 7.45 Risanke; 8.00 DSE - Potni list za Evropo; 8.55 »Blue Deville« (film); 10.30 Videli boste - Vse to je RAI; 11.00 Sobotni trg, 1. del; 11.55 Kakšno bo vreme; 12.00 Telednev-nik Flash; 12.05 Sobotni trg, 2. del; 12.30 Check-up (oddaja iz medicine); 13.25 Žrebanje lota; 13.30 Te-lednevnik; 13.55 Telednevnik 1 - tri minute za...; 14.00 Prizma; 14.30-16.15 Športna sobota; 14.30 Madonna di Campiglio: Mo-tosport - Svetovno prvenstvo v speedwayu; 15.30 Odbojka - Italijansko prvenstvo; 16.15 Nasvidenje prijatelji (ob stoletnici rojstva Antonia Magarotta; 16.45 Disney-klub; 18.00 Telednevnik 1 - Flash; 18.05 Žrebanje lota; 18.10 Bolj zdravi in lepši; 19.25 Beseda in življenje; Nedeljski Evangelij; 19.40 Almanah dan kasneje; 19.50 Kakšno bo vreme; 20.00 Telednevnik 1; 20.25 Telednevnik - UNO šport; 20.40 Ta neumni, neumni sneg (igre); 22.45 Telednevnik 1 - Nočna linija; 23.00 Telednevnik 1 - Special; 24.00 Nočni telednevnik 1 - kakšno bo vreme; 0.30 Detektiv Moses Wine (film), režija J. P. Kagan, igrajo: R. Dreyfuss, S. An-spach; 2.15 Fantiček in policaj (film, 1981); 3.40 Finalna misija (film); 5.15 Mož, ki govori s konji - Psi za otroke; 5.45 Razvedrila; 6.00 Evropa Evropa, 10. nadaljevanje, 1. del RAI 2 6.55- 7.55 Male in velike zgodbe; 7.55- 10.00 Dopoldne DUE; 8.00-9.00 Telednevnik 2 dopoldne; 10.00 Telednevnik 2 dopoldne; 10.05 DSE - Magično oko - Kakšen je kino; 10.35 Mali volk med možmi (film), režija T. Temenon, igrajo A. Kalykon, N. Iktymbayev; 12.00 Ciao vikend; 13.00 Trinajsta ura, Telednevnik 2; 13.20 Telednevnik 2 Dribling; 13.55 Meteo 2; 14.00 Ciao vikend, 2. del; 15.40 Videli boste, vse to je RAI; 16.10 Žrebanje lota; 16.15-18.45 Parket; 16.15 Odbojka: Italijansko prvenstvo; 17.45 Livorno: Košarka italijansko prvenstvo Livorno - Knorr Bologna; 18.45 Miami vice (telefilm) »Trd udarec«; 19.45 Telednevnik 2; 20.15 Telednevnik 2, Šport; 20.30 »Notranja praznina (dramatičen film, TV - premiera), režija: J. C. Lord, igrajo M. Ironside, L. Langlo-is; 23.00 Scoop, z Michele Placi-dom; 23.30 Nočni telednevnik 2; 23.45 Meteo 2 - Telednevnik 2, Horoskop; 23.50 »Rockkavarna« ma-gacin; 00.15 »Sluga scene« (dramatičen film), režija P. Yates, igrajo A. Finney, T. Courtenary; 2.10 »Ulice San Francisca« (Telefilm) »Cestni razbojnik«; 3.00 Peščeno morje (vojni film); 4.35 Pot svile; 5.25 Vi-deocomic; 5.35 Usode, 181. nadaljevanje EUROSPORT 9.00 Mednarodni moto šport; 10.00 Predolimpijski Albertville; 10.30 Smučanje - smuk (Ž), sledi Smučanje - smuk (M), sledi Rally Pariz-Le Cap, sledi VVrestling, sledi Dvoranski nogomet - Stuttgart, sledi Sankanje - evropsko prvenstvo, sledi Moto dirke na ledu, sledi Smučanje - smuk; 19.30 Mednarodni moto šport; 20.30 Sankanje - evropsko prvenstvo; 21.30 Rally Pariz-Le Cap, prenos; 22.00 Boks; 23.00 Smučanje - smuk; 0.30 Rally Rariz-Le Cap SCREENSPORT 1.30 Bovvling; 2.00 Namizni tenis - svetovni pokal; 4.00 Smučanje na vodi - svetovno prvenstvo; 5.00 Biljard snooker; 7.00 Go! - nizozemski moto šport; 8.00 Smučarsko poročilo; 9.00 NHL hokej - tedenski pregled; 10.00 Moto šport; 10.30 NBA košarka - tedensko poročilo; 11.00 Odbojka; 12.00 Svet športa; 12.30 NBA košarka - San Antonio: L. A. Lakers; 14.00 Košarka - turnir v Londonu; 15.00 Ko-njeništvo; 16.00 Ameriški nogomet - Orange Bowl; 18.00 Mednarodni moto šport; 19.00 Zimske Ol; 20.00 Boks; 21.30 Dirke na ledu; 22.30 Golf, prenosf SUPERCHANNEL 6.30 Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Glasbeni miks; 9.30 Vse zmešano - zabavni program; 14.00 Šport - tajski boks; 15.50 Športna poročila; 16.00 Svet športa; 16.30 Video turistične novice; 17.00 Mladi potres - mladinski program; 17.30 Metal hard rock klub; 18.30 Turistična oddaja; 19.00 Video moda; 19.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 20.00 Kremplji - ameriški film; 22.00 Poročila BBC in vffeme; 22.30 Filmi v Evropi; 23.00 Športni program; 23.30 Glasba v živo - koncert; 0.30 Športna poročila; 0.40 Glasbeni miks skozi noč SKVONE 7.00 Slonji deček; 7.30 Leteči Kiwi; 8.00 Tovarna zabave, 12.00 Nevarni zaliv - nadaljevanka; 12.30 Kakšna dežela;; 13.00 Po letu 2000; 14.00 Oborožitev-nadaljevanka; 15.00 Wrestling; 16.00 Opica - nadaljevanka; 17.00 240 Robert - nadaljevanka; 18.00 Joannie ljubi Cachi - nadaljevanka; 18.30 Barva v dolini; 19.00 Robin Shervvoodski - nadaljevanka; 20.00 TJ Hooker; 21.00 Nerešene skrivnosti - nadaljevanka; 22.00 Policaji - nadaljevanka; 23.00 VVrestling; 24.00 Novinci; 1.00 Zunanji MUSIČ TELEVISION 0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 8.00 Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 11.00 Velika slika; 11.30 Ameriški top 20; 13.30 XPO; 14.00 VJ Ray Copes; 17.00 Yo! - rap glasba; 18.00 Cher - intervju; 18.30 Velika slika; 19.00 Evropski top 20; 21.00 Sobotni večer v živo; 22.00 Zabava 3 SAT 9.00 Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Borza; 14.10 Na vrat na nos: 2. Majav stik; 14.40 Gospod Kott-nik: 4. Kako je gospod Kottnik postal kavalir; 15.05 Kulinarika iz Avstrije; 15.30 Športna oddaja; 17.05 Poziv zadošča - pridi v hišo - ameriški film 1959 (igrajo; Juddy Holliday, Dean Martin, Fred Clark, režija Vincente Minelli;; 19.00 Da- nes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Čas in soba - uprizoritev dela Botha Straussa, Berlin 1990; 21.20 Joseph Ha-ydn: Koncert za violončelo in orkester; 21.45 Kultura; 22.45 Mister ManhattanWoody Allen - Komik proti svoji volji o sebi in svojem življenju; 23.30 Vse... samo Mozart ne: 4. M. kot Mozart; 0.00 Šport. SATI 6.00 Otroški vrtec; 10.00 Cagney & Lacey, ponovitev; 10.55 Živali pred kamero; 11.50 Kolo sreče; 13.35 Vesoljska ladja Enterprise; 14.30 Moško gospodarstvo; 16.45 Čudovite slike iz živalskega sveta; 17.15 Klip klap; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.15 Kolo sreče; 20.15 Čarovnikova novost, nemška kriminalka; 22.05 Igralni show; 23.05 Posteljni topovi, nemški erotični film; 0.40 S kožo na kožo, nemški erotični film. TELES 6.30 Dobro jutro, Bino; 9.55 Oče opravi z vsemi, ameriška nadaljevanka; 10.50 Dražba kovčkov; 11.45 Prosim, nasmeh; 13.00 Bim, bam, bino; 16.40 POP; 18.00 Prime- ri iz soseščine, nadaljevanka; 18.30 Divje življenje; 19.00 Igralni show; 19.25 Poročila; 20.15 Ko je prišel Jim Dolan, ameriški film (igrajo Dean Martin, George Peppard); 22.05 Radioaktivne sanje, ameriški film; 23.45 Princ iz Bel Aira, ameriški film, ponovitev; 1.25 Na robu pekla, ameriški film; 2.50 Na zob. RTLPLUS 6.25 Risanke; 7.10 Pravljice z vsega sveta; 8.00 Mladinske oddaje; 9.30 Klack; 10.35 Mr. T.; 11.00 Različne mladinske oddaje; 12.40 He Man; 13.25 Super Mario Brothers; 14.10 Šerif Lobo; 15.00 BJ in medved; 16.00 Daktari; 17.00 Vroča nagrada; 18.15 Čudovita leta; 18.45 Poročila; 19.20 Houston Knights; 20.15 Film; 22.10 Vse ali nič; 23.00 Nemški erotični film; 0.45 Film. 5.30 Pustolovščina, divjina, ameriški dokumentarni film; 6.00 Pustolovščina, tehnologija, ameriška dokumentarna oddaja; 6.45 Ravvhide; 7.35 Adderly; 8.30 In veter ne zna brati, angleški film, ponovitev; 10.25 Mr. Belvedere, ponovitev; 10.55 M. A. S. H.; 11.25 Harcastle & Mc Cormick; 12.20 Visoke jelke, avstrijski film, ponovitev; 14.05 Pustolovščina, tehnologija, ponovitev; 15.05 Dojenček in bojna ladja, angleška komedija; 16.40 Vse popolnoma normalno; 17.05 Blagoslovljena ekipa; 18.10 Pismo s posledicami, ameriški film; 20.00 Poročila; 20.15 Teen Wolf, ameriška komedija; 22.10 Poveljnik, nemški film; 23.40 Klasiki nezaslišane vrste, ameriška grozljivka, nadaljevanka; 1.15 Zeleni vragi, ameriški film, ponovitev; 3.35 M. A. S. H. TVS 1 16.35 ŽREBČEVO POLETJE, argentinsko-kanadski barvni film, 1989, 92 min. (EL VERAN DEL POTRO) režija: Andre Melancon scenarij: Geneviev Lefebvre in Andre Melancon fotografija: Thomas Vamos glasba: Osvaldo Montes igrajo: Hector Alterio, Alexandra London Thompson, Juan de Benedictis SLOVENIJA 1 8.00 Video strani 8.10 Program za otroke, ponovi-terv, Živ-žav, 1. oddaja 8.55 Telovadka, 10. - zadnji del francoske nadaljevanke 9.20 Plesi pod slovensko lipo, APZ France Marolt 9.50 Show Rudija Carrella, ponovitev 11.25 Obzorja duha 11.55 Ep video strani 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Videomeh, ponovitev 61. oddaje 13.00 TV dnevnik 1 13.10 Moj otrok že ne, ameriški film 14.40 Video strani 15.25 Napovednik 15.30 E. Eidam: Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka, 8/8 16.20 Ep video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Pozna ljubezen, angleški film 18.30 Risanka 18.40 TV mernik 18.55 Napovednik 19.00 Epp 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Slovenski loto 19.23 Epp 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 Epp 20.05 Zdravo 21.05 Epp 21.10 Podarim - dobim 21.30 Formalno nadzorstvo, dokumentarna serija (1/6) 22.15 Ep video strani 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Vreme 22.42 Šport 22.45 Napovednik 22.50 Sova: Taksi, 12. zadnja epizoda ameriške nanizanke, Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 8/22 0.05 Video strani SLOVENIJA 2 Opomba: Schruns, svetovni pokal v slalomu (ž), 1. tek 9.50-10.45/50, 2. tek 12.20-13.10/15, prenos, Reporter: Miha Žibrat 9.40 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Sova, ponovitev; Murphy Brovvn, 6. epizoda ameriške nanizanke, Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 7/22 15.55 Napovednik 16.00 Športno popoldne 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Epp 20.05 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Majo Dizar-DuškoAndič: Sarajevske zgodbe, nanizanka TV Sarajevo (2/4) 21.45 Ivan Tavčar-lgor Torkar: Ravbarski cesar, posnetek gledališke predstave v izvedbi amater, skupine iz Poljanske doline 22.55 Vutel, eksperimentalni program Koper 11.00 Alpsko smučanje, svetovni pokal, Garmisch Partenkirc-hen: superslalom moški (neposredni prenos) 12.15 Alpsko smučanje, svetovno prvenstvo, Schruns: slalom ženske (posnetek) 13.30 Športna rubrika 15.15 Čarobna svetilka - otroški program, Osliček in klepetulje - avtor oddaje Elisabetta Polvi, vodi: Barbara Visintin, Svet lutk - z lutkovnega festivala Cervia '85 16.30 Meridiani - aktualna tema (ponovitev) 17.10 Ne razbijajte ključavnic - angl. barvna komedija, 1964, igrajo: Charlis Drake, George Sanders, režija: Peter Graham Scott 19.00 Vse danes - TV dnevnik 19.25 Nepremišljena - risani film 20.30 Moderato vantabile - franc, ital. barvna drama, 1960, igrajo: Jeanne Moreau, Jean Paul Belmondo, režija: Peter Brook 22.00 Žrebanje lota 22.05 Vse danes - TV dnevnik 22.15 Naš prijatelj... Koper 22.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal (ponovitev) kanal KANALA 9.00 Ponovitev filmskega programa prejšnje nedelje: Železni stotnik, zgodovinski film, producenta, ameriška komedija režiserja Mela Brooksa Po filmu: Video grom 20.00 Zločin v tenis klubu, italijanska kriminalka, film je delan v koprodukciji z Jadran filmom Zagreb 22.00 Celovečerni film, ponovitev filma po izbiri gledalcev Po filmu: Lahko noč 6.55 Test; 7.10 Sporočila begun-cem;7.25 Dobro jutro, Hrvaška; 7.35 TV- koledar; 7.45 Servisne informacije; 7.50 Pregled tiska; 8.00 Poročila; 8.05 serijski film, ponovitev (4/8); 9.00 Družina, Mirovne pobude, Družinski klubi; 9.30 Glasbena oddaja; 10.00 Poročila; 10.05 Program za otroke: nedeljsko življenje; 11.05 Dokumentarna oddaja; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje - oddaja za poljedelce; 13.05 Poročila iz regionalnih študijev HTV-a; 13.35 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV-izbora; 14.00 Poročila; - 14.10 Vankee doodle Dandy, ameriški igrani film; 16.00 Poročila; 16.10 Poročila iz regionalnih študijev HTV-a; 16.35 Leteči medvedki, risana serija (18/19); 17.00 Poročila v angleščini; 17.15 Dokumentarna oddaja; 18.00 Poročila; 18.15 Mozart na turneji, glas-beno-dokumentarna serija (3/13); 19.10 Glasba; 19.20 Epp* 19.27 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.15 Izkušnje življenja, dokumentarna oddaja (3/ 12)., Epp; 21.05 Politični magazin, Hrvaška atena - Dubrovnik, dokumentarna oddaja, 4. del; 23.00 Dnevnik II; 23.45 Poročila v nemšči- ni; 23.00 Poročila v angleščini; 00.00 TV-izbor; 1.00 Poročila; 1.05 Videostrani HTV 2 16.30 Test; 15.45 Videostrani; 16.55 Napoved programa; 17.00 On a vole la cuisse de Jupiter, francoski igrani film; 18.45 Busove zgodbe, risanka (6/13); 19.15 TV-fortuna; 19.20 Epp, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.05 Epp; 20.15 Dragi John, humoristična serija (19/21); 20.40 Epp; 20.50 The Domino Principale, ameriški igrani fim; 22.30 Epp; 22.35 Območje Somraka, serijski film (12). Epp; 23,25 Jazz; 23.55 Videostrani FS1. 9.00 Čas v sliki; 9.05 Solni princ; 10.30 Živinozdravnik; 11.00 Novinarska ura; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Številna družina; 13.35 Filmski musical; 15.30 Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.15 Dekel iz mesta^17.10 Mladinski magazin; 18.00 čas v sliki; 18.30 Naš učitelj dr. Specht; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Regina na stopnicah; 21.10 Imate radi klasiko?; 21.55 Vizije; 22.00 Bratovski prepir v Habsburgu; 0.00 Akademija St. Martin v Fi-eldsu; 0.55 Čas v sliki. FS2 8.30 Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Matineja; 9.50 Šport; 13.15 Domovina, tuja domovina; 13.45 Slike iz Avstrije; 14.30 Prenašali smo svojo usodo; 15.00 Športno popoldne; 16.30 Svet pustolovščin; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Številna družina; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Columbo; 21.55 Čas v sliki; 22.00 Šport; 22.05 Skrivnost Twin Peaksa; 22.50 Kengurujev kompleks; 0.10 Magnum (kriminalna serija); 0.55 Čas v sliki. MADŽARSKA TV 1 6.45 Vaška TV, magazin; 7.30 Za otroke - Risanka - Angleščina - Biblijsko sporočilo - Kava; 8.35 Nedeljski turmix, ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.00 Za boijši jezik; 11.10 Prehod, Judit Endrei; 11.40 Rezerviran čas; 13.00 Financial ti-mes, poslovne novice; 13.30 Folk-festival ost-west, Koszeg '91,2. del; 14.00 Zagovornik, varstvo človekovih pravic; 14.30 Arhitektura na razpotju, 1. del dokumentarne serije; 15.10 Rezerviran čas; 16.00 Igra barkcohba; 16.40 Vesela novica, program evangeličanske cerkve; 17.00 Walt Disney vam predstavlja - risanke, serijski film; 18.45 Pojoča abeceda; 18.55 Arhitekt, Imre Makovecz; 19.30 Teden, dnevnik, telešport; 20.35 Pripor, francoski film (proti obdolžencu ni konkretnih dokazov, razen nekaj nepremišljenih besed njegove žene...):; 22.05 Kramljanje; 22.30 V deželi skipetarjev, dokumentarni film MADŽARSKATV 2 7.00 Sončni vzhod, magazin k zajtrku; 9.00 Profit, nasveti za investiranje; 9.20 Za otroke - Pravljice - Risanka - Poljudnoznanstveni program; 10.20 Kanon, vera in kultura; 10.55 Vasasx-eger, ž. odbojka, prvenstvena tekma; 12.35 Hu-manum, program studia Pecs o hrvaških beguncih; 13.45 Prijetno popoldne! - Poročila - Napoved programa - Vreme; 13.55 Tretji kanal, eurofokus; 15.35 Pomagač, magazin za prizadete ljudi; 16.25 Filmski rnuzej, filmi Grete Garbo: Ana Kare-nina; 18.05 Delta, znanstveni poročevalec, tema: Obdelava usnja; 18.35 Dober večer - Napoved programa - Pregled dogodkov dneva; 19.00 Familia dd, madžarska serija; 20.55 Hollywoodski intervjuji, Jack Lemmon, 2. del; 21.35 Zgodilo se je v tem tednu; 22.35 Telešport; 23.30 Jazz klub TV 2, festival Interjazz 91, skupina Yoy EUROSPORT 9.00 Mednarodni športni pregled; 10.00 Smučanje-slalom (Ž), prenos, sledi Smučanje-slalom (M), sledi Rally Pariz-Le Cap, sledi Boks, sledi Sankanje-evropsko prvenstvo, sledi Atletika-kros, sledi Košarka-Meas Pils: Joventur, sledi Smučanje, sledi Moto dirke na ledu; 20.30 Sankanje-evropsko prvenstvo, 21.30 Rally Pariz-Le Cap; 22.00 Smučanje; 23.30 Boks; 0.30 Rally Pariz-Le Cap. Screensport 1.00 Bowling; 1.30 Tenis; 3.00 NHL hokej-St. Louis: Detroit; 5.00 Ameriški nogomet-Orange Bowl; 7.00 NBA košarka-tedensko poročilo; 7.30 Moto šport; 8.00 Konjeni-štvo; 9.00 Dirke na ledu; 10.00 Ko-šarka-Sun Air: Scaligera: 11.0 Odbojka; 12.0 Boks; 14.11 Košarka-turnir v Londonu; 15.00 Konjeni-štvo; 16.00 Svet športa; 16.30 No-gomet-prvenstvo Afrike, otvoritvena slovesnost, prenos; 17.00 Nogo-met-Kamerun: Maroko, prenos; 19.00 Profesionalno smučanje-ve-leslalom; 19.30 Nogomet-Senegal: Nigerija, prenos; 21.30 Zimske Ol; 22.00 Golf-Carlsbad, prenos; 24.00 Nogomet-prvenstvo Afrike; 1.00 Dirke na ledu, I . " ■) '• • ■ SUPER I C M A N N E L SUPERCHANNEL 6.30 Glasbeni miks; 10.00 Vse zmešano-zabavni program; 11.00 Verski program; 12.00 Glasbeni miks; 13.00 Verski program v nemščini; 13.30 Vse zmešano-zabavni program; 14.50 Športna poročila; 15.00 Napisano je-verski program; 15.30 Turistična oddaja v nemščini; 16.00 Svet športa; 16.30 Športni program; 17.00 Mladi potres--mladinski program; 17.30 Verski program v angleščini; 18.00 Tedensko poslovno poročilo; 18.30 ERF-verska oddaja v nemščini; 19.00 Tajska panorama-dokumen-tarec; 20.00 Ona bo sladka-avstral-ski film; 21.50 Športna poročila; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Glasba v živo-koncert; 23.30 Film v Evropi; 24.00 Vse zmešano-zabavni program; 0.30 Glasbeni miks skozi noč.. RTLPLUS 6.00 Turbo Teen; 6.20 Flintstone Kids; 7.10 Različne mladinske oddaje; 9.30 Potovanje v središče zemlje, ameriški pustolovski film; 11.00 Donelli Gang, ameriški film; 12.30 Vedno, kadar je jemal pilule; 13.00 Mladinske oddaje; 16.10 Film; 17.50 Primarij dr. Westphall; 18.45 Poročila: 19.10 Dan, kot noben drug; 20.15 Film; 1.10 Film SKVONE 7.00 Baileyev ptič; 7.30 Brodolo-mec-otroška nadaljevanka; 8.00 Tovarna zabave; 12.00 Verska oddaja; 13.00 Sobojjevina - nadaljevanka; 14.00 Čudežna ženska: 15.00 VVrestling; 16.00 Osem je dovolj; 17.00 Ladja ljubezni; 18.00J-lej očka - nadaljevanka; 18.30 Od srca; 19.30 Simpsonovi - nadaljevanka; 20.00 Ulica Jump 21 - nadaljevanka; 21.00 Mini nadaljevanka; 23.00 Sokolje gnezdo - nadaljevanka; 24.00 Zabava nocoj. 3 SAT 9.00 Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki: 13.10 Madita: 2. Izlet; 13.35 Tedenski kulturni pregled; 14.00 Prilagoditev času: Evtanazija; 15.30 Klinika Schvvarzvvald: Vrnitev domov; 17.00 Po avstralskih sledeh; 18.00 In Vite Vita - oddaja o vinu in kulturi; 18.30 Dnevnik; 19.00 Danes; 19.10 Politika, dogodki, osebe - pogovorna oddaja: 20.15 Labod - veseloigra Franza Molnarja v treh dejanjih; 22.05 Zmajeva jeza - Skrivnostne sile v Hongkongu; 22.50 Komisar: Mrtvi mož v dežju; 23.50 Pred 25 leti; 0.05 3 sat tedenski pregled. SATI 6.00 Otroški vrtec; 11.00 Čarovniška novost, nemška kriminalna ponovitev; 12.40 Filmske novice; 13.05 Reportaža iz naravnega okolja; 13.30 Vesoljska ladja Enterprise; 14.25 Moško gospodarstvo; 15.00 Blackčrni blisk; 15.30 Stan in Olio - Dolga pamet, ameriška komedija: 16.35 Imperij vrača udarec, ameriški fantastični film; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče: 20.15 Izpostavljeni hudiču, avstralski film, 2. del; 23.35 Skeči na tekočem traku; 0.05 Stan in Olio - Dolga pamet, ponovitev. TELES 6.40 Dobro jutro, Bino - različne risanke in otroške oddaje; 10.30 Primeri iz soseščine, nadaljevanka: 11.00 Velika restavracija, ameriška komedija (igra Louise de Funes); 12.30 Normalno; 13.00 Divje življenje; 14.35 Bim, bam, bino - različne risanke in otroške oddaje: 18.20 Prva ljubezen: 18.55 Nemško policijsko poročilo; 19.25 Poročila; 19.45 Očka nas bo vse posekal; 20.15 Prosim, nasmeh; 21.05 Tovornjaka ni mogoče izgubiti, francoski film; 22.50 Nogomet, italijanska liga; 0.35 Radioaktivne sanje, ameriški film, ponovitev; 2.15 POP RAM 6.00 Evropa Evropa, 10. nadaljevanje, 2. del; 7.45 Svet Ouarka (Antični mediteranski trgi); 8.30 Cekinska tolpa (otroški program); 10.00 Zelena linija - magacin; 11.00 Sv. maša iz cerkve S. Giovanni Battista v Car-penedolo (BS); 11.55 Beseda in življenje - novice; 12.15 Zelena linija; 13.00 Telednevnik ob enih; 13.30 Telednevnik; 14.00 Toto TV radi-okurir; 14.15-19.50 Nedelja v... (Potovanje) 1. del; 15.20 Športne novice; 15.30 Nedelja v...; 16.20 Športne novice; 16.30 Nedelja v...; 18.05 Telednevnik 1 Flash 18.10 90. minuta; 18.40 Nedelja v... (Izziv) 2. del; 19.50 Kakšno bo vreme 20.00 Telednevnik; 20.25 Telednevnik UNO - Šport; 20.40 Un cane sciol-to (Film v dveh delih) igrajo: S. Ca-stellitto, N. Brilli, režija: Giorgio Ca-pitani, 1. del; 22.20 Športna nedelja, 1. del; 23.00 Telednevnik Flash 23.05 Športna nedelfa, 2. del; 23.50 Cona Cesarini; 00.30 Nočni telednevnik, Kakšno bo vreme; 01.00 Predazzo: Alpsko smučanje, Svetovno prvenstvo 1.40 Vročična igra (Film) režija: Richard Brooks, igrajo: Ryan 0'Neal 3.15 Film; 4.50 Mož, ki je govoril s konji, Ti duhovi; 5.25 Razvedrila 6.05 Davinia (Tele-film) »Dve ženske«. RAI 2 7.00-7.55 Male in velike zgodbe (risanke in telefilm); 7.55-10 Dopoldan DUE; 8-9 Telednevnik 2 dopoldan; 10.00 Telednevnik 2 dopoldan; 10.05 RAIDUE za vas v letu 92 (Uspehi v '91 in sprehod po programih v prihodnji televizijski sezoni; 10.30 Praznik v Ravenni: Kooperative, podjetniška realnost; 11.30 RAIDUE in Telednevnik 2 prezenti-rajo: Predno je bil gol 12.00 Izven oddaje v pričakovanju »Ciao vikenda«; 13.00 Telednevnik 2 Trinajsta ura, 13.25 Telednevnik 2 Diogen za mlade, Meteo 2; 13.45 Ciao vikend (Variete) vodi Giancarlo Magali in Heater Parisi; 18.00-19.40 Športno popoldne s športnimi dogodki izbranimi od Telednevnika 2; 18.00 Madonna di Campiglio: Motosport. Svetovno prvenstvo v speedwayu; 18.40 Nogomet: A - liga, Meteo 2 - vremenska napoved; 19.45 Telednevnik 2 20.00 Telednevnik 2, Nedelja sprint; 21.10 Beautiful (so-apopera) 412. nadaljevanje; 22.20 Gino Cervi - igralec, 5. nadaljevanje; 23.15 Nočni telednevnik 2; 23.30 Meteo 2; 23.35 Protestantizem (religiozna rubrika) 00.05 Rdeča nit, razmišljanja o zgodovini Italije; 00.20 Anna Kuliscioff insceni-ral Luciano Codignola; 1.20 Despa-ir (Film) režija Fassbinder; 3.05 Telednevnik 2, Nedelja sprint; 4.10 Ulice San Francisca (telefilm) »Albatros«; 5.00 Pot svile; 5.50 Vide-ocomic; 6.15 Usode, 182. nadaljevanje. MUSIČ TELEVISION MUSIČ TELEVISION 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 8.00 Dobro jutro z Re-becco de Ruvo; 11.30 Evropski top 20: 13.30 XPO; 14.00 Velika slika; 14.30 VJ Ray Cokes; 19.00 Ameriški top 20; 21.00120 minut; 23.00 XPO; 23.30 Headbangers bali. V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film; 6.50 Ravvhide; 7.40 Adderly; 8.25 Poročnik Pre-ston; 9.05 Dvanajst mesecev poskusne dobe, ameriška kriminalk: (igrajo: William Holden, Humphre; Bogart): 10.35 Vse popolnoma nor malno, ponovitev; 11.00 M. A. S. H. 11.30 Blagoslovljena ekipa; 12.2:. V carstvu divjih živali, ponovite- 13.20 Pismo s posledicami, amer, ški film, ponovitev; 15.00 Zaljub Ijen, ameriški film (igrajo Robert di Niro, Maryl Streep); 16.50 HarcJ castle & Mc Cormick, ponovitev, 17.55 Angelika, 1. del, francoski film (igrajo: Michele Mercier, Robert Hossein); 20.00 Poročila; 20.15 Perry Mason in brezobzirna repor terka, ameriška kriminalka: 22.03 Rosemaryjin otrok, ameriška grozljivka: 0.25 Številka šest, anglešk: vohunska kriminalka; 1.35 Harryje va čudovita kazenska porota; 2.0 Poveljnik, nemški film, ponovitev 4.00 Klasiki nezaslišane vrste. TVS 1 16.35 POZNA LJUBEZEN angleški barvni film, 1987, 112 min. (SHADOVVLANDS) režija: Norman Stone igrajo: Joss Ackland, Cla-ire Bloom, David VValler Veliko ljubezenskih zgodb so upodobili na filmski trak, mnogo nepozabnih scen je ostalo v zavesti gledalcev. Angleški televizijski film, ki se naslanja na resnično življenjsko zgodbo pisatelja in esejista C. S. Levvisa, je nekaj posebnega. Oxfordski učenjak in književnik, rojen leta 1898 v Belfastu, je bil znan kot zakrnjen samec in ko se je pri štiriinpetdesetih letih prvič zaljubil z vso silovitostjo svojih čustev v petnajst let mlajšo ameriško pisateljico in mater dveh otrok, Joy Gresham, ki je bila občudovalka njegovega dela, si tega niti sam ni mogel priznati. Od prvega trenutka, ko sta se na njeno željo srečala, sta drug do drugega gojila brezmejno simpatijo in naklonjenost, si dopovedovala, da gre za prijateljstvo, ljubezen pa sta dolgo zatajevala. SLOVENIJA 1 8.20 Video strani 8.30 Program za otroke; Šuhu in leteča princesa 9.50 S. Moore: Trgovina z mamili, ameriška nadaljevanka, 4/6 10.40 Video strani (do 10.50) 13.30 TV dnevnik 1 13.40 Napovednik 15.50 Video strani 16.00 Podarim - dobim, ponovitev 16.20 Ep video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Program za otroke; Radovedni taček: Srce 17.00 M. Mihelič: Pridi moj mili Ari-el, 2. dei 17.30 Obzorja duha, ponovitev 18.00 Ep video strani 18.05 Boj za obstanek, angleška poljudnoznan. oddaja 18.40 Risanka 18.50 Napovednik 18.55 Epp 19.00 Žarišče 19.25 Epp 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 Epp 20.05 Da, predsednik, angleška nanizanka, 5/8 20.35 Epp 20.40 Dosje 21.25 Stefan Zweig - M. Fanelli: 24 ur v življenju neke ženske, drama HTV 22.15 Ep video strani 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Vreme 22.42 Šport 22.45 Napovednik 22.50 Sova; Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 9/ 22, Zvezdne steze, 2. epizoda ameriške nanizanke 0.30 Video strani SLOVENIJA 2 Opomba: Melbourne - tenis do 26.1. 92 Opomga: Gala koncert za Hrvaško, prenos iz CD 15.45 Video strani 15.55 Sova, ponovitev; Taksi, 12. - zadnja epizoda ameriške nanizanke, Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 8/22 17.10 Euroritem, 27. oddaja 17.30 Športni dogodek, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Ljubljana 19.00 Videošpon 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik Koper; Capodi-stria 20.00 Epp 20.05 Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija (1/6) 21.05 Videogodba 21.35 Alpe Jadran 22.05 Sedma steza 22.25 Ciklus filmov A. Hitchcooc-ka: Napačni mož, ameriški film (čb) 0.05 Vutel, eksperimentalni program Koper 13.00 Družinski prijatelj - francoska komedija, 1965, igrajo: Jean Marais, Daniele Darrie-ux, režija: Robert Thomas 14.40 Ryan - soap opera 15.20 »Amandoti« - soap opera 16.00 Oresedici - TV novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Baba Malu in sto ruskih pravljic - risanke, Družina... recimo ji tako - barvna nanizanka 17.00 Moderato Cantabile - francosko italijanska barvna drama, 1960, igrajo: Jeanne Mo-reau, Jean-Paul Belmondo, režija: Peter Brook 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vse danes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera, Risanke 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 »Accordi« - II. oddaja 21.30 V Italiji se ji reče ljubezen - italijanski dokumentarni film, 1963, režija: Virgilio Sabel 22.15 Vse danes - TV dnevnik med odmorom 23.10 »Amandoti« - soap opera £/ kanal KANAL A 9.45 A shop 10.00 Ponovitev sobotnega programa A shop 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Borza 21.00 Celovečerni film Po filmu: Lahko noč HTV 1 6.55 Test; 7.10 Sporočila beguncem; 7.25 Dobro jutro, Hrvaška; 7.35 TV koledar; 7.45 Servisne informacije; 7.50 Pregled tiska; 8.00 Poročila; 8.05 Ugrabljeni, serijski film, ponovitev (5/6); 9.05 TV-šola, razredni pouk: program za učence I. in II. razreda; 10.00 Poročila; 10.05 Brez.zime, igrana lutkarska serija, 1. epizoda; 10.35 Risanke; II. 05 Družina; 11.30 Glasba; 11.40 Mirovne pubude, družinski klubi; 12.00 Poročila; 12.05 Poročila iz regionalnih študijev HTV-a; 12.30 Tu-dji dopisniki o Hrvaški (ali nasveti za življenje v vojni); 13.00 Kristjani, tuja dokumentarna serija (9/13); 14.00 Poročila; 14.10 Oddaljena trobenta, ameriški igrani film; 16.00 Poročila; 16.45 Poročila iz regionalnih študijev HTV-a; 17.00 Poročila v angleščini; 17.50 Glasba; 18.00 Poročila, Epp; 18.15 Anno Domini, serijski film (11/12); 19.05 Sanje brez mej; 19.10 Glasba; 19.20 Epp; 19.27 Nocoj...; 19.30 Dnevnik L; 20.15 Hrvaška v svetu, Epp; 23.00 Dnevnik II; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 00.00 TV-izbor; 01.00 Poročila; 01.05 Videostrani HTV 2 16.30 Test; 16.45 Videostrani; 16.55 Napoved programa; 17.00 Malavizi-ja, Daktari, serijski film, ponovitev (7/39), Gimnastika (2/10), Oddaja za otroke, Zlata doba nemega filma, Risanke; 19.20 Epp, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.05 Epp; 20.15 Perfect Strangers, humoristična serija (1/28); 20.40 Epp; 20.50 Siromaštvo bogatih, serijski film (1/8), Epp; 21.35 Električni kavboj; 22.05 Epp; 22.10 Igra, serijski film (6/7); 23.00 Izven tokov; 00.00 Videostrani FS! 9.00 Čas v sliki; 9.05 Številna družina; 9.55 Natančno poglej: 10.00 Osebe in kapitalistične družbe; 10.30 Vladarji brez krone; 12.10 Moby Dick; 12.15 Specialni teleskop; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Tedenski pregled; 13.40 Krotilec levov; 14.10 Laurel in Hardy; 14.15 Guldenburgovi; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Garfield in njegovi prijatelji; 15.30 Am dam des; 16.05 Wuffi; 16.30 Ding Dong; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Naš učitelj dr. Specht; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 21.15 Stranski pogledi; 21.25 Miami Vice; 22.10 Moji prijatelji; 23.20 Vse, samo Mozart ne; 23.50 D Albertov klavirski koncert; 0.05 Čas v sliki. FS2 8.30 Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Velike ceste sveta; 17.30 Lindenstrasse; 18.00 Številna družina; 18.30 Show Rudija Carrella; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Kompas; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Islam v Rusiji; 23.15 Jour fixe; 0.15 Halo Avstrija, halo Dunaj; 0.45 Čas v sliki. MADŽARSKA TV 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin stalne rubrike: Vaška TV - Jutro - Jutranji dnevnik - Pravljica - Šport - Informacije - Start - Jutranji saldo - Na naslovnih straneh - Telovadba; 8.35 Deutsc-hlandspiegel, nemški magazin; 8.50 Boulevard, francoski film po romanu Roberta Sabatiera; 10.20 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Doba herojev, italijanski film, čb (1960); 16.35 Katoliška kronika; 16.45 Mozartovo potovanje, 9. Dunaj in Praga; 17.30 Serijski film; 18.00 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.10 Prehod, magazin; 19.00 Igra, čarobna šestica; 19.15 Otroški kotiček - Cimbora - Pravljica - Muzzy comes back; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Čao bambino, družinska revija v dveh delih, prenos iz gledališča Attila Jozsef; 23.00 Moj teden, domačin: Miklos Vasarhelyi; 23.25 Dnevnik BBC MADŽARSKATV 2 6.00 Sončni zahod, jutranji informativni magazin (do 9.00); 15.55 Prijetno popoldne! - Napoved programa - Vreme; 16.05 Naš ekran, narodnostni magazin v srbohrvaščini; 16.30 Od pet do šest, magazin; 17.30 Za otroke, dve risanki; 18.00 Dnevnik; 18.13 Pop real, madžarska zabavna glasba; 18.34 Šestica, žrebanje lota; 18.40 Telefonska igra; 19.00 Najbolj vesela baraka, madžarska dokumentarna serija (Kako velika je bila Kadarjeva oblast? Kdo so bili njegovi zavezniki?); 20.00 Telešport; 21.00 Studio 192, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Pred koncem dneva... 22.45 Jokali smo se skupaj s klovni, 2. del nemške serije (literarna podlaga roman Johannesa Maria Simmela) RAM 6.55 - 10 UNO-dopoldan; 7-8-9 Telednevnik 1 dopoldan; 7.30 Te-lednevnik 1 iz Milana - Ekonomija; 10.00 Telednevnik 1 dopoldan; 10.05 UNO - dopoldan Ekonomija; 10.25 Superbabica (Telefilm) Su-perbabica in en dan na morju; 11.00 Telednevnik 1 iz Milana; 11.05 Kakšno bo vreme; 12.00 Do- volite RAIUNO, 1. del; 12.30 Telednevnik 1 Flash; 12.35 Dovolite RAIUNO, 2. del; 13.30 Telednevnik; 13.55 Telednevnik 1, tri minute za...; 14.00 Dovolite RAIUNO 3. del; 14.30 Sinje drevo; 15,00 Umetniki danes. Giuliano Vangi; 15.30 Športni ponedeljek; 16.00 BIG (variete za otroke); 17.30 Besede in življenje; 18.00 Telednevnik 1 Flash; 18.15 Kliče Italija. Luigi Settembrini, 1. del; 18.50 Svet Ouarka (dokumentarec) Gambija: dragulj Afrike; 19.40 Almanah dan kasneje; 19.50 Kakšno bo vreme; 20.00 Telednevnik; 20.40 Uh cane sciolto 3, 2. in zadnji del; 22.20 Alfred Hotchcock predstavlja (Telefilm) 22.45 Telednevnik 1 - Nočna linija; 23.00 Emporion -Novice iz ekonomije telednevnika 1 - Nočna linija; 24.00 Nočni telednevnik 1 - kakšno bo vreme; 00.30 Danes v parlamentu; 00.40 Zmenek v ki n u; 1.10 Tron (Film) režija: S. Lisber-ger, igrajo Jeff Bridges, Bruce Box-leitner; 2.45 Telednevnik 1 - Nočna linija; 3.00 Skrivnost poročenega moža (TV film) režija: A. Graham; 4.30 Telednevnik 1 - Nočna linija. RAI1 6.55-8.45 Male in velike zgodbe; 8.45 Poljedelstvo; 9.00 DSE-Cam-pus. Filozofija in aktualnosti; 10.00 Izvir življenja (religiozna oddaja); 10.30 Rdeči prapor (film) režija M. Povvell, igrajo. L Banks, C. Good-ner; 11.50 Telednevnik 2 Glash; 11.55 Vase stvari; 13.00 Telednevnik 2, Trinajsta ura; 13.30 Telednevnik 2 - Ekonomija - Meteo 2; 13.45-16.35 Supersoap; 13.45 Skrivnosti za vas popoldan; 13.50 Ko se ljubi, 931. nadaljevanje; 14.45 Santa Barbara, 140. nadaljevanje; 15.35-17.25 Med nami rečeno; Popoldanska revija; 15.35 Tvola lepota in okolica; 15.50 Med nami rečeno Kronika direktno; 17.00 Telednevnik 2 - Diogen; 17,25 Telednevnik 2 iz Milana; 17.30 Videocomic; 17.55 Rockkavarna (stereo); 18.05 Telednevnik 2 Športni večer; 18.20 Miami vice. Enota proti drogi (telefilm) Cuba libre; 19.05 Skrivnosti za vas -večer. Predstavlja Fiorenza Tessari; 19.10 Beautiful (soap opera) 413. nadaljevanje; 19.45 Telednevnik 2; 20.15 Telednevnik 2 -Šport; 20.30-23.15 Večerz Der-rickom; 20.30 Inšpektor Derrick (telefilm) Običajni Rio; 21.30 Inšpektor Derrick (Telefilm) Glavni zadetek; 22.30 Derrick v preiskovalnem postopku (Pričevanja in intervjuji o popularnem inšpektorju; 23.15 Telednevnik 2 - Pegaz. Dejstva in mnenja; 23.55 Nočni telednevnik 2; 24.00 Meteo 2 - Telednevnik 2 - horoskop; 00.05 Rockkavarna (stereo); 0.10 Polnočni foyer (Priporočila iz sveta Glasbe in gledališča); 01.15 Ulice San Francisca (Telefilm) »Superstar«; 2.05 Telednevnik 2 Pegaz; 2.50 Sanjal sem o angelu (Film) režija G. Stevens igrajo I. Dunne, C. Grant; 4.45 Pot svile; 5.35 Videocomic; 6.20 Usode 183. nadaljevanje. EUROSPORT 9.00 Predolimpijski Ajbertville; 9.30 Smučanje - smuk (Ž), sledi Smučanje - smuk (M): 11.00 Rally Pariz - Le Cap; 12.00 Sankanje -EP; 13.00 Dvoranski nogomet, 14.00 Rally Pariz - Le Cap; 14.30 Smučanje; 16.00 Sankanje - EP; 17.00 Veslanje čez Pacifik; 18.00 Boks; 19.00 Evrofun; 19.30 Boks; 21.00 Rally Pariz - Le Čamp, prenos; 21.30 Športna poročila; 22.00 Nogomet - evrogoli; 23.00 Tajski boks^24.00 Rally Pariz - Le Cap; 0.30 Športna poročila. SUPERCHANNEL 6.30 Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni ogled; 7.30 Novice v žarišču; 7.55 portna poročila; 8.00 Poročila iz Evrope; 8.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 9.00 Glasbeni miks; 10.00 Morris Cerullo - verski program; 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Video turistični vodič; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Divja Amerika - dokumentarec; 14.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znage glasbene osebnosti; 16.00 V programnu ste, pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poiročila; 18.00 Wyatt Erp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun, nadaljevanka (igra Bill Cosby); 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo - tajski boks; 21.00 Boj za obstanek - dokumentarec; 21.30 Ljudje v težavah - nadaljevanka; 22.00 Poročila BBc in vreme; 22.30 Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Preživeli - avstralski film; 0.50 Glasbena poročila; 1.00 Modra noč - umetnost in zabava; 1.30 Super trgovina; 2.00 Glasbeni miks skozi noč. SCREENSPORT 8.00 Eurobika; 8.30 Košarka - turnir v Londonu; 9.30 Mednarodni moto šport; 10.30 Eurobika; 11.00 Nogomet - prvenstvo Afrike; 16.30 NHL hokej - tedenski pregled; 17.30 Svet športa; 18.00 Košarka - turnir v Haarlemu; 19.00 Profesionalni smučanje - veleslalom; 19.30 Nogomet - Egipt; Zambija, prenos; 21.30 Boks; 23.00 Španski goli; 23.00 Nogomet - Alžirija Slonokoščena obala, Egipt - Zambija; 24.00 Rugby - Avignon: Albi; 1.00 Košarka - turnir v Londonu. MUSIČ TELEVISION 0.00 Headbangers bali; 1.30 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ruvo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega. SKVONE 7.00 DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravnik - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barbaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet: 15.20 Santa Barbara; 15.45 Zena tedna; 16.15 Brady Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka: 18.30 Začarano; 19.00 Družinske vezi - nadaljevanka; 19.30 Napačna poteza; 20.00 Mini nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Skriti video show; 0.30 Hill Street Blues; 1.30 Zunanje meje. 3 SAT 9.00 Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki: 13.10 3 sat tedenski pregled; 13.45 Dopisniki poročajo iz tujine (pono- vitev od 10.1. 1992); 14.15 Joseph Haydn: Cecilijin sejem; 15.30 Berlinski filharmonični oktet; 15.50 Politika, dogodki, osebnosti, ponovitev; 17.00 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Wickie... in močni možje - Zaklad; 17.35 Narednik Berry: 4...3 in smučar na vodi; 18.00 Slike iz Avstrije; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio: 19.30 Frontalno-kritični magazin; 20.00 Kviz; 21.15 Clip; 21.45 Kulturni žur-nal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Vzemi si čas; 0.10 10 pred 10. SATI 6.00 Otroški vrtec; 9.05 Izpostavljeni hudiči, avstralski film, ponovitev; 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie; 15.05 Falcon Crest; 16.00 Max Gyver; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.15 Kolo sreče; 20.15 Šogun, začetek nove ameriške nadaljevanke (igra Richard Chamberlain); 21.15 Ljubezenska zgodba, ameriški film (igrata Ali McGravv, Ryn 0’Neal); 23.15 Novice, zgodbe; 0.00 Kanal 4 0.55 MacGyver, ponovitev. TELES 6.55 Dobro jutro, Bino, različne risanke in otroške oddaje; 9.30 Doma s TELE 5; 10.35 VVildcat, pono- vitev; 11.00 Divji zahod, ameriška nadaljevanka; 12.30 Domači magazin; 13.00 Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino: 17.50 Model in vohljač; 19.15 Poročila; 20.15 Na lastno pest, ameriška nadaljevanka: 21.05 The Paper Man, avstralski film v treh delih; 23.10 Egualizer; 1.35 Na zob; 2.00 Divji zahod. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila; 8.30 Hammer; 8.55 Angel se vrača: 9.45 Bogat in lep; 11.00 Divja vrtnicaa: 12.30 Vedno, kadar je vzel pilule; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba; 15.05 Dallas, nova nadaljevanka; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Divja vrtnica; 18.45 Poročila; 19.15 Ekpa A; 20.15 Nazaj v preteklost, oddaja o severni Ame- riki; 21.15 Film; 0.50 Boj zoper mafijo. PRO 7 6.10 Adderly; 7.00 Risanke; 8.35 Muppet Show; 9.05 Starcky and Hutch; 10.00 Končna postaja pravičnost, ponovitev; 11.10 Dojenček na bojni ladji, angl. komedija, ponovitev; 12.35 Kolt za vsak primer; 13.30 Perry Masson in brezobzirna reporterka, kriminalka, ponovitev; 15.10 Agentka s srcem; 16.05 Auto-man, super detektiv; 17.00 Risanke; 19.00 Mojster; 20.00 Poročila; 20.15 Črna luna, ameriški pustolovski film; 22.10 Nočni sokol; 23.00 Dan morilcev, ameriški pustolovski film; 0.50 Operacija maškarada, ponovitev; 1.40 Avtostopar; 2.10 Ježa v viharju, ameriški vvestern. TVS 1 21.25 Stefan Zweig-Mario Fanelli: 24 UR V ŽIVLJENJU NEKE ŽENSKE, drama hrvaške TV Scenarij za dramo 24 ur v življenju neke ženske je po noveli Stefana Zvveiga napisal Mario Fanelli in ga sam tudi režiral. Drama pripoveduje o kratkem srečanju 42-let-ne vdove z mladeničem, ki obsedeno igra ruleto. Kljub vztrajnim poskusom, da bi ga odvrnila od pogubne strasti, ji to ne uspe. Ta neuspeh jo kot slaba vest preganja leta in leta. Ko celotno zgodbo, ki jo je ves čas skrivala, zaupa svojemu znancu, samemu avtorju, ji odleže. NOV/' * 30BA TELEVIZIJA_________________________TOBEK714. jAliUARJA-PROSINCA SLOVENIJA 1 8.20 Video strani 8.30 Program za otroke, Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV, Nekoč je bilo... življenje: nevroni 10.25 Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Einsteinova dinamika, 7/8 11.05 Angleščina-follovv me, 35. lekcija 11.25 Eurotitem, ponovitev 27. oddaje 11.45 Sedma steza, ponovitev 12.05 Da ne bi bolelo: Katarakta, ponovitev 12.20 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev HTV 1 6.55 Test; 7.10 Sporočila beguncem; 7.25 Dobro jutro, Hrvaška; 7.35TV-koledar; 7.45 Servisne informacije; 7.50 Pregled tiska; 8.00 Poročila; 8.05 Ugrabljeni, serijski film, ponovitev (6/6); 9.05 TV-šola - predmetni pouk; jezikovno-umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 10.00 Mali svet; 10.35 Risanke; 11.05 Družina; 11.30 Glasba; 11.40 Mirovne pobude, družinski klubi; 12.00 Poročila; 12.05 Poročila iz regionalnih študijev HTV-a; 12.30 Rimsko slikarstvo - tuja dokumentarna serija; 13.05 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor izTV-izbora; 13.30 Nasveti za življenje v vojni; 14.00 Poročila; 14.10 Veseli klub mladih, britanski igrani film; 16.00 Poročila; 16.10 Hrvaška danes; 16.35 Glasba; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Družinske teme; 17.35 Gospodarstvo; 18.00 Poročila, Epp; 18.15 An-no Domini, serijski film (12/12). 19.05 Sanje brez mej; 19.10 Besede, besede, besede (5/6); 19.15 Glasba; 19.20 Epp. 19.27 Nocoj; 19.30 Dnevnik I, Politični magazin, Epp; 23.00 Dnevnik II. 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 00.00 TV-izbor; 01.00 Poročila; 01.05 Videostrani 12.35 Video strani 13.30 TV dnevnik 1 13.40 Napovednik 13.45 Video strani 14.00 Napačni mož, ponovitev ameriškega filma (čb) 15.50 Alpe Jadran, ponovitev 16.20 Ep video strani, 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Program za otroke; Zlati prah: Legenda o smreki 17.00 Ex libris, ponovitev oddaje o ugankah 17.55 Ep video strani 18.00 Svet poroča 18.40 Risanka 18.50 Napovednik 18.55 Epp 19.00 Žarišče 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 Epp 20.05 C. Israel: Lousiana, ameriška nadaljevanka (2/6) HTV 2 16.30 Test; 16.45 Videostrani; 16.55 Napoved programa; 17.00 Malavizi-ja; Dokumentarna oddaja; 19.15 Risanka, Loto; 19.20 Epp, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.05 Epp; 20.15 Odloženi raj, serijski film (2/11); 21.45 Na zdravje, humoristična serija (10), Epp; 22.05 Clas-sic Design, dokumentarna serija (21 8); 22.30 Epp; 22.35 Revščina bogatih, serijski film (2/8); 23.05 D. J. in so hot; 00.25 Videostrani FS-J 9.00 Čas v sliki; 9.05 Številna družina; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Lov na zmaja v Avstriji; 10.00 Tako veliko smeti; 10.30 Columbo, 12.05 Šport; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Sužnja Isaura; 14.00 Guldenburgo-vi; 14.45 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Tudi šala je pomembna, 15.30 Am dam des; 16.05 16.05 Wuffi; 16.30 Glasbena delavnica; 17.10 Wurlitzer; 18.30 Naš učitelj dr. Pecht; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Universum; 21.15 Dedič milijonov; 22.05 Peter Strohm; 22.55 Dolche v Kasbahu; 0.45 Čas v sliki; 20.55 Epp 21.00 Novosti založb 21.10 Osmi dan 22.00 Ep video strani 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Vreme 22.27 Šport 22.30 Poslovna borza 22.40 Dokumentarna oddaja 23.10 Napovednik 23.15 Sova, V območju Somraka, 16. epizoda ameriške nanizanke, Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 10/22 0.30 Video strani SLOVENIJA 2 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev; Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 9/22, Zvezde steze, 2. epizoda ameriške nanizanke 17.30 Slovenci v zamejstvu 18.00 Regionalni programi - Koper FS2 8.30 Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Gost pri prijateljih; 17.15 Življenje v srednjih letih; 17.30 Usmeritev; 18.00 Številna družina; 18.30 Gaudimax; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Kdor se smeje, zmaga; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2 MADŽARSKA TV 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina, nadaljevalni tečaj; 9.00 Bel-ami, francoska serija, pon. 2. dela; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Portreti iz XX. stoletja, Vasarely, pon.; 17.00 Upanje zanamcev, program madžarskih Židov; 17.15 Zdravilo, koristi, škodi? 5. del dokumentarne serije; 17.30 Serijski film; 18.00 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.10 Kino, filmski magazin; 19.00 Mini klips miks; 19.15 Za otroke - Mladina - Večerna pravljica; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Velika skrivnost; 2. del francoske serije (Skrivnostni serum prof. Bahambe mobilizira vse tajne agente sveta). 21.40 Potovalni kviz; 22.20 Pod deset... 22.45 Dejstva, družbena reportaža; 23.30 Dnevnik; 23.35 Dnevnik BBC. MADŽARSKATV2 6.00 Sončni vzhod, jutranji infor- 19.00 Zgodovina slovenskega popa 19.55 Napovednik 19.30 TV dnevnik Sarajevo 19.30 Epp 20.05 Dokumentarna oddaja 20.55 Omizje 22.55 Alternativni program: Under 25 23.25 Vutel, eksperimentalni program Koper 13.00 Gospa reče ne - ameriška komedija,-1952, igrajo: Joan Canfield, David Niven, režija: Frank Ross 14.40 Rayan - soap opera 15.20 »Amandoti« - soap oper 16.00 Oresedici - TV novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Babu Maluin sto ruskih pravljic - risanke, Svet lutk - z lutkovnega festivala »Cervia '85«, Šuper classic’s Cartoon show - risanke 17.30 »Accordi« - II. oddaja 18.00 Studio 2 mativni magazin (do 9.00); 15.55 Prijetno popoldne! - Napoved programa - Vreme; 16.05 Naša obra-zovka, narodnostni magazin v slovenščini; 16.40 Od pet do šest, magazin; 17.40 Za otroke, Moj mali poni, risanka; 18.00 Dnevnik, telešport; 18.35 Domino, telefonska igra; 19.00 Prepovedani filmi, Slučaj iz Nagyrozsdasa, madžarski čb film (Inšpektor odkrije v gostilni »krščeno« vino in to tudi jasno pove, vsled časa ima precej težav...); 20.40 Wurlitzer, Santana; 21.05 Prosta ura, Dezso Mesz6ly; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Pred koncem dneva; 22.45 Škandal, angleški dokumentarni film (Odkritje prastarega plemena na Filipinskih otokih leta 1971, po 15 letih se izkaže, da je bila zadeva montirana) RAM 6.55-10.15 UNO - dopoldan; 7-8-9 Telednevnik 1 iz Milana - Ekonomija; 10.00 Telednevnik 1 dopoldan; 10.05 UNO - dopoldan Ekonomija; 10.25 Superbabica (Tele-film) Superbabica in nova matrika; 11.00 Telednevnik 1 iz Milana; 11.05 Poizkusi še enkrat Harry (Te-lefilm) »Med nami je krt«; 11.55 Kakšno bo vreme; 12.00 Dovolite RAI UNO, 1. del; 12.30 Telednevnik 1 Flash; 12.35 Dovolite RAI UNO, 2. del; 13.30 Telednevnik; 13.55 Telednevnik 1 - tri minute za...; 14.00 Dovolite RAI UNO 3 del; 14.30 18.50 Odprta meja 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera, Risanke 20.30 Metamorfosa stonog - francoska drama, 1965, igrajo: Lino Ventura, Cjarles Azna-vour, režija: Pierre Granier-Deferre 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 »G. Segantini« - dokumentarna oddaja 22.50 Sodelavci (The Collabora-tors) - tf 23.40 »Amandoti« - soap opera kanal KANALA 09.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega programa A shop Sinje drevo; 15.00 Kronika o motorjih; 15.30 Štirideseti vzporednik na severu in jugu; 16.00 BIG; 17.55 Danes v parlamentu; 18.00 Telednevnik 1 Flash; 18.05 Oko na karti; 18.15 Kliče Italija (Tito Speri) 2. nadaljevanje; 18.50 Svet Ouarka (dokumentarec) Divja svinja, gospodar grmičevja; 119.40 Almanah dan kasneje; 19.50 Kakšno bo vreme; 20.00 Telednevnik; 20.40 Telednevnik - Sedem; 21.45 Visoka klasa, Hočem živeti tako, Oddaja vodi Gianni Mina, 1. del; 22.45 Telednevnik 1, Nočna linija; 23.00 Visoka klasa, Hočem živeti tako, 2. del; 24.00 Nočni telednevnik 1, Kakšno bo vreme; 00.30 Danes v parlamentu; 00.40 Polnoč okoli nas; 01.00 DSE - Skriti zakladi, V dolini malega morja; 1.30 Telednevnik 1, Nočna linija; 1.45 Dolga pot (Film) režija: Pal Gabor, igrajo: John Savage, Kelly Reno; 3.15 Bunker (Film), režija: Glive Rees, igrajo: Peter Sellers, Charles Aznavour; 4.45 Telednevnik 1 - nočna linija; 5.00 Nezakonito (Telefilm) »Napad na poštno kočijo«; 5.45 Razvedrila; 6.05 Davinia, »Ljubezen in posli«. RAM 6.55-8.45 Male in velike zgodbe; 8.45 Ne samo poljedelstvo; 9.00 DSE - Specialno; 10.00 »Žena na grbi« (Filmska komedija) režija M. Boisrand, igrajo D. Saval, J. Poiret; 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Nadaljevanka 21.23 Celovečerni film - za filmske sladokusce: Veliki diktator, Režija in glavna vloga C. Chaplin. Veliki umetnik na svojski, toda zelo prodoren način analizira Adolfa Hitlerja, ki je v tem stoletju povzročil največjo moro človeštvu morda tudi zaradi osebnostnih težav, ki jih v tem filmu karikira Chaplin Po filmu: Lahko noč 11.50 Telednevnik 2 Flash; 11.55 Vaše stvari; 13.00 Telednevnik 2 - Trinajsta ura; 13.30 Telednevnik 2 - Ekonomija - Meteo 2; 13.45-15.35 Supersoap; 13.45 Skrivnosti za vas - popoldan; 13.50 Ko se ljubi, 932. nadaljevanje; 14.45 Santa Barbara, 141. nadaljevanje; 15.35-17.25 Med nami rečeno (popoldanska revija); 15.35 Tvoja lepota in okolica; 15.50 Med nami rečeno (kronika v živo); 17.00 Telednevnik 2 - Diogen; 17.25 Telednevnik 2 iz Milana; 17.30 Iz parlamenta; 17.35 Videocomic; 17.55 Rockkavarna (Stereo); 18.05 Telednevnik 2 - Športni večer; 18.20 Miami vice - Enota proti drogi (Telefilm) »Theresa«; 19.10 Beautifui, 414. nadaljevanje, Meteo 2 - vremenska napoved; 19.45 Telednevnik 2; 20.15 Telednevnik 2 - Šport; 20.30 Scoop - Človeški faktor (Film) režija Jose Maria Sanchez, igrajo Michele Placido, Alessandra Acciai, John Savage, 1. del; 22.20 Draga Italija, Portreti osebnosti iz današnjice, 1. oddaja: FilippoTura-ti; 23.15 Telednevnik 2 - Pegaz, Dejstva in mnenja; 23.55 Nočni telednevnik 2; 24.00 Meteo 2 - Telednevnik 2 - Horoskop; 00.05 Rockkavarna (stereo); 00.10 Zmenek v kinu; 0.20 Komedijanti (Film), režija Peter Glenville, igrajo: R. Burton, E. Taylor; 2.40 Telednevnik 2 Pegaz; 3.25 Večerja zasmehovanj (Film 1941); 4.45 Pot svile; 5.35 Videocomic; 6.00 Usode, 184. nadaljevanje. EUROSPORT 9.00 Predolimpijski Albertville; 9.30 Smučanje - smuk; 11.00 Eurofun; 11.30 Boks; 13.00 Nogomet - evro goli; 14.00 Rally Pariz-Le Cap; 14.30 Smučanje - smuk; 16.00 Sankanje - EP; 17.00 Golf - Maroko; 18.00 Nogomet - evro goli; 19.00 Predolimpijski Albertville; 19.30 Eurofun; 20.00 Avtomobilizem v 1991; 21.00 Rally Pariz-Le Cap, prenos; 21.30 Športna poročila; 22.00 VVrestling; 23.00 Moto dirke na ledu; 24.00 Rally Pariz Le Cap; 0.30 Športna poročila. SCREENSPORT 8.00 Eurobika; 8.30 Rugby - Avignon : Albi; 9.30 NHL hokej - tedenski pregled; 10.30 Eurobika; 11.00 Nogomet - Alžirija : Slonokoščena obala, Egipt : Zambija; 12.00 NBA košarka - San Antonio : A. Lakers; 13.30 NBA košarka - tedensko poročilo; 14.00 Mednarodni moto šport; 15.00 Eurobika; 15.30 Nogomet Alžirija : Slonokoščena obala, Egipt : Zambija; 16.30 Boks; 17.30 Vodni šport; 18.00 Košarka - turnir v Haarlemu; 19.00 Španski goli; 19.30 Nogomet Maroko : Zaire, pre- nos; 21.30 Boks; 23.00 Nogomet Maroko : Zaire, Nigerija : Kenija; 24.00 Biljard snooker. MUSIČ TELEVISION 0.00 Eksplozivna mešanica; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročila; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944-483-461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega SUPERCHANNEL 6.30 Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Športna poročila; 7.35 Novice v žarišču; 8.30 Spiegel TV; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Morris Cerullo - verski program; 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Športna oddaja; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Boj za obstanek, dokumentarec; 14.00 Vse zmešano, zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste, pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun, nadaljevanka, igra Bjll Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo; 21.00 Znanstveni show - dokumentarec; 21.30 Evropski mediji; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poročilo iz Evrope; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Dijak, ameriški film; 0.15 Glasbena poročila; 0.25 Modra noč - umetnost in zabava; 0.55 Išče se; 1.55 Super trgovina; 2.25 Glasbeni miks skozi noč. SKVONE 7.00 DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igramo se; 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki, nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Bamaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Družinski vezi - nadaljevanka; 19.30 Napačna poteza; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Otroški pogovori - nadaljevanka; 21.00 TV film; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Volkodlak; 24.00 Policijske zgodbe; 1.00 Pošasti sat 3 SAT 9.00 Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Šiling - poročilo z borze; 13.45 Frontalno (ponovitev od 13. 1. 1992); 14.15 Kar ostane, je glasba - spomini na zvezde rocka od Billa Haleya do Johna Lennona; 14.57 Plesna oddaja; 15.55 P. I. T. - srečanje s Petrom lllmansom; 16.40 Na koncertu; 17.00 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Tehnika 2000; 18.00 Slike iz Nemčije; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Zabavno glasbena oddaja; 20.00 Bilo je nekoč v Evropi; 21.00 Portret Andrisa Siapinša; 21.25 Predstava baltske filmske umetnosti; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Čas v sliki; 22.30 Club 2 SATI SATI 6.00 Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Ljubezenska zgodba, ameriški film, ponovitev; 10.50 Šo-gun, ponovitev; 11.50 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Je-annie; 15.05 Falcon Crest; 16.00 Lepotica in zver; 18.20 Bingo; 18.45 Poročila; 19.15 Kolo sreče; 20.15 Zlata hit parada narodno zabavne glasbe; 21.15 Ognjeni vihar; 23.35 Na begu; 0.25 Lepotica in zver, ponovitev TELES 6.50 Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s tele 5; 10.35 VVildcat, ponovitev; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni show; 13.00 Model in vohljač; 13.34 Bim, bam, bino; 17.50 Model mimo hlač; 19.15 Poročila; 19.30 Ugankarski show; 20.15 Policijska postaja Hill Street, ameriška nadaljevanka; 21.05 Most maščevanja, angleški film; 23.00 Egualizer; 24.00 Na lastno pest; 1.45 Divji zahod PRO 7 6.30 Adderly, ponovitev; 7.20 Risanke; 9.00 Muppet Show; 9.25 Agentka s srcem; 10.15 To je huzarska ljubezen, nemška komedija; 12.50 Mojster, ponovitev; 13.45 Maskirani kavalir, amer, pustolovski film (igra James Coburn); 15.10 Air Force; 16.10 Trojica s štirimi pestmi, pustolovska nadaljevanka; 17.00 Risanke; 19.00 Srečno potovanje; 20.00 Poročila; 20.15 Hura, spet smo samski, nemška komedija; 22.00 Nuts, ameriški film; 24.00 Starsky in H uteh; 1.10 Ježa v viharju, ameriški vvestern; 2.40 Neverjetne zgodbe LOUISIANA RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila; 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank; 11.00 Divja vrtnica; 11.45 Gemini Man; 12.30 Vedno, kadar je jemal pilule; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfiel-ska zgodba; 15.05 Dallas; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Divja vrtnica; 18.45 Poročila; 19.15 Knight Rider; 20.15 Film; 22.00 Ekskluzivno; 23.00 Za-, kon; 0.50 Boj zoper mafijo NOVJ! 4 DOBA STRAN 18 SLOVENIJA 1 8.20 Video strani 8.30 Program za otroke 10.00 Ivan Tavčar-lvan Torkar: Ravbarski cesar, posnetek gled. predstave, v izvedbi amaterske skupine iz Poljanske doline, ponovitev 11.10 C. Israel: Louisiana, ameriška nadaljevanka (2/6) 12.00 Video strani 13.30 TV dnevnik 1 13.40 Napovednik 14.20 Video strani 14.30 Zgodbe iz školjke, ponovitev 18.30 Svet narave, angleška po- ljudnoznanstvena serija 16.20 Ep video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Program za otroke, klub klobuk 18.35 Ep video strani 18.40 Napovednik 18.55 Epp 19.00 Žarišče 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 Epp 20.05 Film tedna, Nočne poteze, ameriški film 21.40 Mali koncert, Slavko Zimšek - violina 21.55 Epp in ep video strani 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Vreme 22.20 Napovednik 22.30 Sova; Alf, 70. epizoda ameri- ške nanizanke, Pravice iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 11/22, Glasba skozi čas, koprodukcija, 13/16 0.45 Video strani SLOVENIJA 2 Opomba: Hinterstoder, svetovni pokal v VSL (ž), 1. tek 9.20-10.15/ 20 2. tek, 12.20-13.10/15, Reporter: Miha Žibrat OFF Ooomba: V šoortni sredi: 1. košarka Lisboa : Sm/Olimpija, 2. VSL (ž), posnetek Opomba: Danes v skupščini 9.10 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Osmi dan, ponovitev 16.25 Sova, ponovitev; V območju somraka, 16. epizoda ameriške nanizanke, Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 10/22 17.40 Euroritem, ponovitev 27. oddaje 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Alter 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Epp 20.05 Športna sreda 21.20 Komorna glasba skozi čas: Barok, ponovitev 2. oddaje 21.55 Vutel, eksperimentalni program Koper 13.00 Ujetnica št. 27 - ameriška drama 1949, igrajo: Jene Ha-voc, John Russel, režija: Crane VVilbur 14.40 Ryan - soap opera 15.20 »Amandoti« - soap opera 16.00 Osredici - TV novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program Babu Malu'in sto ruskih pravljic - risanke, Družina... recimo ji tako - tv nanizanka 16.50 Metamorfosa stonog - francoska drama, 1965, igrajo: Lino Ventura, Charles Anza-vour, režija: Pierre Granier-Deferre 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan- soap opera, Risanke 20.30 Morje izgubljenih ladij - ameriški pustolovski film, 1954, igrajo: John Derek, Wanda Hendrix, režija: Joseph Kane 21.55 Vsedanes - TV dnevnik 22.05 Leta presenečenja - dokumentarna oddaja 22.35 Sodelavci (The Collabora-tors) - tf 23.25 »Amandoti« - soap opera kanal KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega programa 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Oddaja o malih živalih 21.00 Celovečerni film, akcija Po filmu: Lahko noč HTV 1 6.55 Test; 7.10 Sporočila beguncev; 7.25 Dobro jutro, Hrvaška; 7.35 TV koledar; 7.45 Servisne informacije; 7.50 Pregled tiska; 8.00 Poročila; 8.05 Eduard in njegove hčerke, serijski film, ponovitev; 9.05 TV-šola - razredni pouk: Program za učence lil. in IV. razreda; 10.00 Poročila; 10.05 Tuja drama za otroke; 10.30 Risanka; 11.05 Družina; 11.30 Glasba; 11.40 Mirovne pobude, družinski klubi; 12.00 Poročila; 12.05 Poročila iz regionalnih študijev HTV-a; 12.30 Rimsko slikarstvo, tuja dokumentarna serija; 13.05 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV-izbora; 13.30 Nasvet za življenje v vojni; 14.00 Poročila; 14.10 Ameriški igrani film; 16.00 Poročila; 16.10 Hrvaška danes; 16.35 Glasba; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Dobro je storiti dobro; 17.35 Kultura v vojni; 18.00 Poročila, Epp; 18.15 Santa Barbara, serijski film (1/50); 19.00 Sanje brez mej; 19.05 Besede, besede, besede (6/6); 19.10 Glasba; 19.20 Epp 19.27 Nocoj 19.30 Dnevnik I, politični magazin, Epp; 23.00 Dnevnik II 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 00.00 TV-izbor; 01.00 Poročila 01.05 Videostrani HTV 2 16.30 Test; 16.45 Videostrani; 16.55 Napoved programa; 17.00 Malavizi-ja, Polna hiša, humoristična serija, ponovitev (3/22), Muppet Show, Risanke; 19.20 Napoved programa, EPP; 19.30 Dnevnik 20.05 Epp; 20.15 Lou Lou, francoski igrani film; 21.55 Epp,; 22.05 Revščina bogatih, serijski film (3/8), Epp; 22.55 Blue Moon; 23.25 Videostrani FS1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Številna družina; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Mož s kengurujevim kompleksom; 11.50 Živalski paradiž; 12.10 Raport iz tujine; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Sužnja Isaura; 14.00 Velik nesporazum; 14.45 Zgodovina stekla; 15.00 Jaz in ti, 15.05 Niklaas iz Flandrije; 16.05 VVuffi; 16.30 Za in proti; 17.10 Wur-litzer; 18.30 Naš učitelj dr. Specht; 19.30 Čs v sliki; 20.00 Šport; 201.5 Za nobeno ceno; 21.45 Stranski pogledi,; 21.55 Priznanje nekega mr- tveca; 22.45 San Francisco; 0.20 Magnum; 1.00 Čas v sliki. FS 2 8.30 Vreme; 9.20 Šport; 12.20 Šport; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Multikulturno življenje; 17.30 Ljudje in zemlja; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Številna družina; 18.30 Dobro rjovenje, lev; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Odločitev na platnu; 21.55 Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki; 22.30 islam v Rusiji; 23.15 Večerni šport. MADŽARSKATV 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, program za otroke (podnaslovi); 9.35 Velika skrivnost, francoska serija, pon. 2. dela; 10.35 Letni kolobarji, program za upokojence; 11.05 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Narodni muzej Ljubljana, kratki film; 16.50 Fragmenti, Kalvarija; 17.15 Zdravilo, koristi, škodi!? 6. del dokumentarne serije: Bolna duša - bolno telo?; 17.50 Serijski film; 18.00 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.10 Dimenzija, znanstveni magazin o raziskavah; 18.40 Naša dediščina; 19.00 Mini klip miks; 19.15 Za otroke - Za najstnike - Lahko noč vam želi Disney; 20.00 Dnevnik, tele- šport; 20.35 Prvi, madžarski čb film (1944, Antal Pager); 22.00 Kulturni tednik; 22.25 Zgodilo se je lani, zunanjepolitični pregled; 23.25 Najsrečnejši dan življenja; 23.30 Dnevnik; 23.35 Dnevnik ZDF MADŽARSKATV2 6.00 Sončni vzhod, jutranji informativni magazin (do 9.00); 15.55 Prijetno popoldne! - Napoved programa - Vreme; 16.05 Unser Bildschirm, narodnostni magazin v nemščini; 16.30 Od pet do šest, magazin; 17.30 Za otroke, Capali in Capeti, risanka; 18.00 Dnevnik, te-lešport; 18.35 Domino, telefonska igra; 19.00 Bodite dobri, če morete, italijanski film; 21.05 Moj kino, Sander Friderikusz; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Pred koncem dneva...; 22.45 Prisilni jopič, poljski TV film (Pripoved pisateljeve žene o njegovih zadnjih dnevih, o življenju s pijancem...) RA11 6.55 - 10 UNO - dopoldan; 7-8-9 Telednevnik 1 dopoldan; 7.30 Te-lednevnik iz Milana - Ekonomija; 10.00 Telednevnik 1 dopoldan; 10.05 UNO - Dopoldan - Ekonomija; 10.25 Superbabica (Telefilm) »Superbabica in izginula kača«; 11.00 Telednevnik 1 iz Milana; 11.05 Poizkusi se enkrat Harry (Telefilm) »Vsega se ne da predvideti«; 11.55 Kakšno bo vreme; 12.00 Dovolite RAIUNO, 1. del; 12.30 Telednevnik Flash; 12.35 Telednevnik 1, tri minute za...; 14.00 Dovolite RAIUNO, 3. del; 14.30 Sinje drevo; 15-16 DSE-green; 15.00 Deklice in fantiči; 15.30 Zaposlitev News; 16.00 BIG, program za otroke; 17.55 Danes v parlamentu; 18.00 Telednevnik 1 Flash; 18.05 Oko na karti; 18.15 Kliče Italija, Carlo pisa-cane, 3. nadaljevanje; 18.50 Svet Ouarka (dokumentarec) Zgodbe o gnezdih; 19.40 Almanah dan kasneje; 19.50 Kakšno bo vreme; 20.00 Telednevnik; 20.40 Kriminalka na Kreti (Film) režija: James Neilson, igrajo: H. Mills, E. VVallach; 22.45 Telednevnik 1 - Nočna linija; 23.00 Telednevnik 1 - Šport v sredo, Rim: Košarka - Pokal Korač : Mes-saggero-Chole; 24.00 Nočni telednevnik 1 - kakšno bo vreme; 00.30 Danes v parlamentu; 0.40 Zmenek v kinu; 0.50 Polnoč okoli nas; 1.10 »Cena moči« (Film) režija: Tonino Valeri, igrajo: G. Gemma, W. Van-der; 3.00 Telednevnik 1 - Nočna linija; 3.15 Jastrebi (Film 1952); 4.45 Telednevnik 1 - Nočna linija; 5.00 V kraljestvu basni - »Šampion Casey«; 5.50 Razvedrila; 6.05 Davi-nia, prefinjene igre«. RAI 2 6.55-8.45 Male in velike zgodbe; 8.45 Ne samo poljedelstvo; 9.00 DSE-Campus, Filozofija in aktual- nosti; 10.00 Gospodične iz 04 (Filmska komedija) režija, G. Fran-ciolini, igrajo Antonella Lualdi, Franca Valeri; 11.50 Telednevnik 2 Flash; 11.55 Vaše stvari; 13.00 Telednevnik 2, Trinajsta ura; 13.30 Telednevnik 2 - Ekonomija - Me-teo 2; 13.45 - 15.35 Supersoap; 13.45 Skrivnosti za vas - popoldan; 13.50 Ko se ljubi, 933. nadaljevanje; 14.45 Santa Barbara, 142. nadaljevanje; 15.35 - 17.25 Med nami rečeno Popoldanska revija; 15.35 Tvova lepota in okolica; 15.50 Med nami rečeno (Kronika v živo); 17.00 Telednevnik 2 Diogen; 17.25 Telednevnik 2 iz Milana; 17.30 Iz parlamenta; 17.35 Videocomic; 17.55 Rockkavarna (Stereo); 18.05 Telednevnik 2, Športni večer; 18.20 Miami vice (Telefilm); 19.05 Skrivnosti za vse - večer; 19.10 Beauti-ful, 415. nadaljevanje, Meteo 2 Vremenska napoved; 19.45 Telednevnik 2; 20.15 Telednevnik 2 - Šport; 20.30 Scoop - človeški faktor (Film) 2. in zadnji del; 23.00 Telednevnik 2 Special - Zalivska vojna leto dni kasneje; 23.55 Nočni telednevnik 2; 24.00 Meteo 2 - Telednevnik 2 - Horoskop; 00.05 Rockkavarna; 00.10 Baron Carlo Mazza (Film) režija Guido Brignone, igrajo N. Taranto, S. Pampanini; 1.35 Telednevnik 2 - Special - Zalivska vojna leto dni kasneje - ponovitev; 3.10 »Težek primer poročnika Longa« (Film 1984); 4.40 Pot svile; 5.30 Videocomic; 6.15 Usode, 185. nadaljevanje. EUROSPORT 9.00 Smučanje - veleslalom (Ž), prenos; 11.30 Predolimpijski Alber-tyille; 12.00 Smučanje - veleslalom (Ž), prenos; 13.30 Eurofun; 14.00 Rally Pariz - Le Cap; 14.30 Nogomet - evro goli; 15.30 Moto dirke na ledu J6.30 Eurofun; 17.00 Smučanje (Z); 18.00 VVrestling; 19.00 Šport v Beneluxu; 19.30 Predolimpijski Albertville; 20.00 Avtomobilizem v 1991; 21.00 Raly Pariz - Le Cap, prenos; 21.30 Športna poročila; 22.00 Smučanje; 23.00 Moto di-reke na ledu; 24.00 Ral!y Pariz - Le Cap; 0.30 Športna poročila. SCREENSPORT 8.00 Eurobika; 8.30 Vodni šport; 9.00 Španski goli; 9.30 Go! - nizozemski moto šport; 10.30 Eurobika; 11.00 Nogomet - Maroko : Zaire, Nigerija : Kenija; 16.30 Boks; 18.00 Košarka - turnir v Haarlemu; 19.00 Konjeništvo; 19.30 Nogomet - Zambija : Gana, prenos; 21.30 Nemško smučarsko poročilo; 22.00 Golf; 23.00 Nogomet - Zambija : Gana, Slonokoščena obala : Kongo; 24.00 NHL hokej: Minnesota : San Jose.. SUPER MUSIČ TELEVISION MUSIČ TELEVISION 0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecci de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu;.17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega. SUPER CHANNEL 6.30 Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču; 8.25 Športna poročila; 8.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Morris Cerullo - verski program; 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Turistična oddaja; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Znanstveni show, dokumentarec; 14.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Erp-western nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka - igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo; 21.00 Turistična oddaja; 21.30 Poslovni tednik; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Maščevanje je moja usoda - ameriški film; 0.45 Glasbena poročila; 0.55 Modra noč; 1.25 Super trgovina; 1.55 Glasbeni miks skozi noč. SKVONE 7.30 DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni: 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano: 19.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Skrita kamera; 21.00 Nekaj tam zunaj; 22.00 Pametni dečko - nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Nočno sodišče; 24.00 Mike Hammer. SATI 6.00 Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Jeannie; 9.05 Ognjeni vihar, ameri- ška nadaljevanka, ponovitev; 11.10 Zlata hit parada narodno zabavne glasbe, ponovitev; 12.05 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie; 15.05 Falcon Crest; 16.00 16.00 Booker; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Gledališka predstava: 22.15 Tvoja žena, nepoznano bitje, nemški film; 0.15 Vizija teme, ameriški film. TELES 6.30 Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s TELE 5; 10.35 VVildcat, ponovitev; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni show; 13.00 Model in vohljač; 13.25 Bim, bam, bino: 17.50 Model in vohljač; 19.00 Na zob; 19.25 Poročila: 19.40 Kviz; 20.15 Fahrenheit 451, ameriški film; 22.20 Ruska ruleta, ameriški film: 23.50 Egualizer; 0.40 Policijska postaja Hill Street, ponovitev; 2.30 Divji zahod. SOC 3 SAT 9.00 Čas v sliki: 13.00 Čas v sliki; 13.10 Poročilo iz tujine; 13.45 Zabavno glasbena oddaja (ponovitev od 14.1.1991); 14.45 Veseli glasbeniki; 15.45 Glasbena oddaja iz serije nedeljskih koncertov; 16.30 Glasbena oddaja Rudija Buettner-ja; 17.35 Narednik Bery: 5. ... in vesela vdova: 18.00 Slike iz Švice: 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Eksplozivno - sodni poročevalci poročajo: 21.00 Flirt s smrtjo o aidsu v Riu; 21.45 Kulturni žurnal: 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Jadranje okoli sveta - ameriški film, 1974 (igrajo Joseph Bottoms, Deborah Raffin, Charles Jarott); 0.05 10 pred 10. RTLPLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila; 8.30 Ponovitev različnih nadaljevank; 11.45 Gemini Man; 12.30 Vedno, kadar je jemal pilule; 13.00 En oče preveč: 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba ; 15.05 Dallas; 15.55 Chips; 16.45 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Divja vrtnica, ponovitev: 18.45 Poročila; 19.15 Nazaj v prete- klost; 20.15 Narodno zabavna glasba; 21.15 Gottschalkov show; 22.15 Sternov TV magazin; 0.55 Boj zoper mafijo. PRO 7 6.20 Jane in Kathleen; 7.05 Risanke; 9.05 Air Force: 9.55 Trojica s štirimi pestmi: 11.00 Brez ljubezni ne gre, ameriška komedija: 12.40 Srečno potovanje, ponovitev; 13.35 Hura, spet smo samski, nemška komedija, ponovitev; 15.10 Primer za profesorja Chasa; 16.05 Utrip življenja, začetek nove ameriške družinske nadaljevanke; 17.00 Risanka; 19.05 Highwayman, začetek nove ameriške nadaljevanke; 20.00 Poročila; 20.15 Bounty, ameriški pustolovski film; 22.15 Jake in Mc Cabe; 23.05 Nebesa vedo, ameriški film; 1.05 Nočni sokol; 1.55 Črni Jack, ameriška kriminalka, ponovitev; 3.40 Avtostopar. TVS 1 20.05 NOČNE POTEZE (Night Moves) scenarij: Alan Sharp režija: Arthur Penn fotografija: Bruce Surtees glasba: Michael Small igrajo: Gene Hackman, Jennifer VVarren, Edvvard Binns, Harris Vuiin, Melanie Griffith PRIREDITVE OD ČETRTKA 9. 1. 1992 DO SREDE 15. 1. 1992 četrtek, 9. januarja Ljubljansko Ljubljana: 8.00 Razstava del akademskega slikarja Krištova Zupeta in oblikovalca Petra Lovrina, galerija Slovenijales. 9.00 Dnevi plesa 92’, Linhartova in Kosovelova dvorana CD. 10.00 Razstava Antično steklo Argyruntuma, arheološki muzej Zadar, galerija Cankarjevega doma. 19.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Nikolaj Aleksejev, za modri abonma I. in II., Gallusova dvorana CD. 19.30 Pohujšanje po Cankarju, predstava, Slovensko mladinsko gledališče Štajerska Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Hudson Hawk, am. akcijska komedija, Union. 16.30 in 18.30 Moje modro nebo, am. krimi.-komedija, Metropol. 18.00 in 20.00 Zandalec, am. erotična drama, Mali union. 20.30 Svila, saten, seks, trda erotika, Metropol Maribor: 19.30 E. Kalman Kneginja Čardaša, dirigent Stane Jurgec, za red Sobota 1 in izven Rogaška Slatina: 19.00 Najet da ubije, am. akcijski, kino Zdravilišče. 21.00 Ognjemet strasti, am. erotični, kino Zdravilišče Gorenjska Kranj: 10.00 Razstava, ilustracije Prešernovih pesmi, galerija Prešernove hiše: 10.00 Razstava, Bojana Bense, galerija Lipa. 19.30 G. Feydean Do-re-mi-fey-deau, tri komedije, za četrtek in izven, Prešernovo gledališče Kranj. Jesenice: 9.00 Skupinska razstava, likovna dela skupine Dotik, razstavni salon Dotik. Vogel: 7.30 Obratovanje gondole, ugodna smuka Dolenjska Novo mesto: 16.00, 18.00 in 20.00 Vrnitev v Piavo laguno, am. pustolovska melodrama, Kino dom kulture Koroška Slovenj Gradec: Razstava Naca Rojnika, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec petek, 10, januarja________________ Ljubljansko Ljubljana: 9.00 razstava Poetika osemdesetih let v Slovenskem slikarstvu in kiparstvu, kustos Andrej Medved, Moderna galerija. 9.00 razstava Heim Zobernig, Mala galerija, 9.00 Dnevi plesa 92’, Linhartova in Kosovelova dvorana CD. 19.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Nikolaj Aleksejev, za modri abonma I. in II., Gallusova dvorana CD Radomlje: 16.30 Razstava France Slana, galerija Janeza Re-panška dija, Metropol. 18.00 in 20.00 Zandalec, am. erotična drama, Mali union. 20.30 Svila, saten, seks, trda erotika, Metropol Maribor: 19.30 Kneginja Čardaša, E. Kalman, dirigent Stane Jurgec, za petek 1 in izven Rogaška Slatina: 19.00 Sladke sanje, am. ljubezenski, kino zdravilišče. 21.00 Ognjemet strasti, am. erotični, kino zdravilišče Gorenjska Kranj: 19.30 G. Geydean Do-re-mi-fey-deau, tri komedije, za sobota II. in izven, Prešernovo gledališče Kranj Dolenjska Štajerska Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Hudson Hawk, am. akcijska komedija, Union. 16.30 in 18.30 Moje modro nebo, am. krimi.-kome-dija, Metropol. 18.00 in 20.00 Zandalec, am. erotična drama, Mali union. 20.30 Svila, saten, seks, trda erotika, Metropol Rogaška Slatina: 17.00 in 19.00 Najet da ubije, am. akcijski, kino Zdravilišče. 20.00 Koncert, udeleženci seminarja čelistov, Razstavni salon ponedeljek, 13. januarja Novo mesto: 16.00, 18.00 in 20.00 Vrnitev v Piavo laguno, pustolovska melodrama, Kino dom kulture am. Ljubljansko sobota, 11. januarja Ljubljansko Ljubljana: 9.00 Dnevi plesa ’92, Linhartova in Kosovelova dvorana CD. 19.00 J. Strauss ml. Netopir, za red F, izven in konto, SNG opera in balet Štajerska Ljubljana: 19.30 Mednarodni mojstrski ciklus, Igor Ozim - violina, Aci Bertoncelj - klavir, srebrni abonma, dvorana Slovenske filharmonije Štajerska Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Hudson Hawk, am. akcijska komedija, Union, 16.30 in 18.30 Moje modro nebo, am. krimi-kome-dija, Metropol. 18.00 in 20.00 Zandalec, am. erotična drama, Mali union, 20.30 Svila, saten, seks, trda erotika, Metropol Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Hudson Hawk, am. akcijska komedija, Union, 16.30 in 18.30 moje modro nebo, am., krimi.-kome-dija, Metropol. 17.00 Vse o zaščiti okrasnih rastlin, Slavko Zgonc, mala dvorana Narodnega doma. 18.00 in 20.00 Zandalec, am. erotična drama, Mali union. 20.30 Svila, saten, seks, trda erotika, Metropol Maribor: 19.30 Koncert pihalne godbe, slovenska UNZ, Milivoj Šurbek, SNG Maribor Rogaška Slatina: 17.00 in 19.00 Sladke sanje, am. ljubezenski, kino zdravilišče. 20.00 Koncert, David Grigorjan, Ljudmila Lisovaja, Razstavni salon Dolenjska Novo mesto: 18.00 in 20.00 Vrnitev v Piavo laguno, am. pustolovska melodrama, kino dom kulture Dolenjska Novo mesto: 16.00, 18.00 in 20.00 Vrnitev v Piavo laguno, premiera am. pustolovske melodrame, Kino dom kulture Gorenjska Kranj: 15.30 G. Feydean Do-re-mi-fey-deau, tri komedije, zaključena predstava za Srednjo kovinarsko šolo, Prešernovo gledališče Kranj Dolenjska torek, 14. januarja Štajerska Novo mesto: 16.00, 18.00 in 20.00 Vrnitev v Piavo laguno, am. pustolovska melodrama, Kino dom kulture Notranjska Celje: 16.30,18.30 in 20.30 Vrnitev v Piavo laguno, am. pustolovska romanca, Union. 16.30 in 18.30 Moje modro nebo, am. krimi-komedija, Metropol. 18.00 in 20.00 Betty Blue, franc, ljubezenska drama, Mali union. 20.30 Svila, saten, seks, trda erotika, Metropol Vrhnika: 20.00 Novoletni koncert, ŽPZ Concinite, MPZ Liko, Sreda. 1 S. ianUSfBfi Komorni ansambel Vrhnika, Cankarjev dom * ~ " nedelja, 12. januarja Štajerska Štajerska Celje: 16.30,18.30 in 20.30 Hudson Hawk, am. akcijska komedija, Union. 16.30 in 18.30 Moje modro nebo, am. krimi-kome- Ljubljansko Ljubljana: 9.00 Dnevi plesa '92, Linhartova in Kosovelova dvorana CD Celje: 16.30,18.30 in 20.30 Vrnitev v Piavo laguno, am. pustolovska romanca, Union. 16.30 in 18.30 Moje modro nebo, am. krimi-komedija, Metropol. 18.00 in 20.00 Betty Blue, franc, ljubezenska drama, Mali union. 20.30 Svila, saten, seks, trda erotika, Metropol NA SLOVENSKIH PLATNIH HUDSON HAWK akcijsko-pustolovska komedija režija: Michael Lehmann scenarij: Števen E. de Souza, Daniel VVaters fotografija: Dante Spinotti glasba: Michael Kamen igrajo: Bruce VVillis, Danny Aiello, Andie MacDovvell, James Coburn Bruce VVillis je našemu občinstvu že dobro poznan. Spoznali smo ga v televizijski seriji Delo na črno in nato še v velikih uspešnicah Die Hard in Die Hard II. Njegov smisel za zd/uževanje komičnih pa tudi povsem resnih osebnostnih potez v enem samem liku mu je prinesla nemalo slave in širok krog občinstva. Hudson Hawk je film, katerega scenarij je pisan na kožo igralcu kot je Bruce VVillis, ki igra Eddieja Havvkinsa, tatu, pripravljenega, da se po vrnitvi iz zapora umakne iz posla. mWši%, flf \ " /5 STEKLENA TIŠINA drama režija: Carl Schnekel scenarij: Carl Schnekel, Bea Hellman fotografija: Dietrich Lohmann igrajo: Martha Plimpton, Jami Gartz, George Peppard, Gayle Hunnicut »Steklena tišina« je pripoved o boju s smrtonosno boleznijo, o življenju in prijateljstvu. Obetavna balerina Eva zboli za rakom. Odloči se, da se ne bo vdala. Ob njej je Claudia, s katero si postajata vse bližji in skupaj postopno premagujeta razredne in kulturne razlike. V skupnem boju proti zahrbtni bolezni se vse bolj spoznavata in odkrivata druga drugo. VRNITEV V MODRO LAGUNO ameriški ljubezensko-pustolovski film režija: William A. Graham igrajo: Milla Jovovich, Brian Krause Film Modra laguna je pred leti navdušil milijone gleda cev po vsem svetu. V kolektivnem spominu cele gener; cije odraščajočih najstnikov je ta film zasedel eno izme vidnejših mest. Vrnitev v Modro laguno je nadaljevan tega filma. Fant in dekle uspeta preživeti na pustei otoku. Prepuščena sama sebi se srečujeta z lastnir spolnim dozorevanjem, morskimi nevarnostmi in okrut MUZIKA JE BIZNIS povedano točiti alkoholne f******»**^»****»»*^»****»***»*tt***e*******,**tft^: pijače osebam, ki niso pol- f ^ VSAKOGAR Krasno. Novo leto je zamenjalo turobnost starega in od Silvestrovega do naslednje velika žurke bo preteklo dovolj časa, da si bomo lahko malce oddahnili. Pa ne od silnega žuriranja, verjetno bolj od brezplodnega tuhtanja, kje stakniti denar za koncerte in žure. Sicer pa bo leto 1992 po vseh začetnih pokazateljih v znamenju raznih mini-fe-stivalov. Govorim o Sloveniji. Že vnaprej je tudi jasno, kdo bo potegnil kratko: izvajalci, ali bendi, če hočete. Igralo se bo zastonj, oziroma za potne stroške, če se bo seveda sploh igralo. S honorarji lahko računajo samo tisti bendi, ki so že toliko afirmirani, da bodo organizatorji že v naprej vohali dobiček. Celo skupine iz prve pop in rock lige so se morale sprijazniti z občutnim padcem višine honorarjev. Počasi smo se začeli približevati stanju, v katerem se nahaja under-ground scena v domovini Rock’n’Rolla, Ameriki. Začeli bomo tudi razumevati, zakaj so Ameri tako nori na Evropo. Vsako leto je na turnejah po Evropi več in več ameriških bendov. V Ameriki je skorajda nemogoče organizirati turnejo za skupine, ki še niso dodobra poznane in za katerimi ne stojijo založbe in promoterji. V klubih je pre- ...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE! PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE... Več avtorjev MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Vsebina: - Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja - Prenehanje potreb po delu delavcev - Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev - Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev - Varstvo pravic delavcev - Sodno varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - Pravice za primer brezposelnosti - Zdravstveno varstvo - Socialno varstvo - Mesta sindikalno-pravne pomoči Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja. Cena 145,00 tolarjev. Naročite jo lahko pri CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko pa tudi po telefonu na št.: 321-255, 110-033. ' '***»*e+***e»*****t»*fot*t*»*t**t**■»******++*#++»•+'1 Pragvvald: »Mi imamo pa singlco!« noletne. V Ameriki je starostna meja 21 let. Jasno je, da mladina predstavlja večino rock občinstva. Mladoletnim osebam je skoraj v vseh državah ZDA prepo- U vedan vstop v nočne bare, U zaradi alkohola seveda. Nič ;: napačnega, porečete. Že, ;; že, toda v to skupino šteje- l; jo tudi klube z rock glasbo. !; Pokažite mi zdaj lastnika j I kluba, ki bo videl profit un- ; | derground rock bendu. Vsej revščini in usihanju kupne moči navkljub lahko torej rečemo, da tako hudo pri nas še ni. Tudi ta trditev do neke mere drži, Če odmislimo revščino in usihanje kupne moči namreč. Vrnimo se raje k festi-valčkom, ki sem jih bil omenil. Zakaj se zdi, da je za hude čase najbolj primerna ravno ta oblika koncertnega dogodka? Predvsem zaradi stroškov. Če zna orga- , nizator zmanjšati stroške lo kar nekaJ dobrih koncerna razumno mejo in hkrati t°Y’ Potem pa je koncertna najti dovolj popularno ime dejavnost skoraj popolno-za vrhunec večera, lahko 1713 zan]rla; Seveda pa je k sodelovanju povabi manj 9aPovecl’ ki predvideva ob-znane skupine, ki si želijo cutno izboljšanje po sestih afirmacije ter hkrati postavi mesecih ze globoko opti-tako nizko ceno vstopnic, m|sticna. da se mu prireditev izplača. Po drugi strani pa je težko pričakovati, da se bodo koncerti dogajali še kje drugje kot na takšnih prire- Govorice so še zmeraj ditvah in seveda v tistih ne- najbolj kalorična hrana kaj vztrajnih in hvalevred- britanskega glasbenega finih klubih, ki v Sloveniji še ska. Tokrat so si privoščili sploh delujejo. MADONNO. Obtožili so jo, Napoved za to leto bi to- da ima AIDS. V današnjih rej lahko bila ravno obratna časih so takšne govorice kot je bila bilanca prejšnje- že skoraj res prava obtož-ga, ko se je do vojne zgodi- ba. No, vrla kraljica peroksida je vse gladko zanikala in napovedala tožbo obrekovalcem. Toda nas bolj zanimajo govorice, ki imajo bolj tehtne razloge, da se pojavijo v našem časopisu. MADONNA naj bi namreč prav kmalu osnovala svojo trash pop založbo. Kaj to pomeni? Gospodična Ciccone obožuje skupine kot so BABES IN TO-YLAND in HOLE ter jim tudi hoče na primeren način pomagati. Ljubčki, v devetdesetih se bo še marsikaj zgodilo! LOU REED bo po treh letih molka izdal novi LP, ki bo posvečen njegovima bližnjima prijateljema, ki sta oba umrla za rakom. Doc Pomus in Lincoln Svvados sta Reedu veliko pomenila, poleg tega pa tudi vemo, da je Lou Reed že od nekdaj nagnjen k bolj temačnim in mor- bidnim zadevam. Album je morda že v prodaji, imenoval pa naj bi se »Magic And Loss«. Domače novice NOVICE Tole pravzaprav niti ni popolnoma domača novica pa tudi nova ni več, toda vredno jo je objaviti: izšel je namreč novi NO NAME MAGAZINE, eden izmed najboljših tovrstnih izdelkov daleč naokoli. Tokratna številka prinaša ogromno informacij na kvalitetno tiskanem papirju. Bendi iz vse Evrope, bendi preko luže, itd., itd. Edini slovenski metal magazin in hkrati edina publikacija z zelo uspešno distribucijo v tujini. Če naklada že ni pošla, ga lahko naročite na naslov: JURE KELHAR, Grenvviška 10 a, 62000 Maribor. In če seveda znate angleško. LOKALISTI PRAGVVALD, Pragvvald,?” EP, MKC Hej! Kaj je to? Death Metal bend, ki začne svojo ploščo s fun-funky intro-jem in ga konča z blu-esom? Žarne je to vsekakor najbolj prijetno domače vinilno presenečenje v zadnjem času! Pa ne, da bi bil ravno kakšen funk-manijak ali pa blueshead tudi metalierosnisem, toda fantje so očitno hoteli pokazati, da bo slovenski metal morda še prinesel Carcass: fotke so bolj krvave kot muzika. kaj novega in predvsem zabavnega. Če so res imeli narediti kaj takega, jim je to nedvomno uspelo! In zdaj k metalnemu delu EP-ja. Presenetljivo dobro posneto in za naše razmere tudi idejno O. K. Enostavno in prav nič dolgočasno. Če bodo Pragvvald uspeli ohraniti trenutni kvalitetni nivo, se jim ni treba bati za fante. Vsekakor zelo priporočljivo. Če poslušate Metal in vas zanima, kaj se dogaja pri nas, si to ploščo preprosto morate omisliti. Naročite jo lahko na naslov: PRAGVVALD P. O. BOX 26 63313 Polzela TREND Jesti in piti ostanke z novoletnih zabav. REKLI SO Keith Richards: »Moja žena mi vedno reče dobro jutro, ko vstanem, čeprav je mogoče že pozno popoldne.« Raymond McGinley iz Te-enage Fanclub: »Večina bobnarjev po koncertu vrže svoje palice med občinstvo. Naš bobnar pusti palice pri miru in v občinstvo vrže sebe.« LESTVE Velika Britanija (NME) - albumi 1. OUEEN - Greatest Hits II 2. MICHAEL JACKSON - Dangerous 3. SIMPLV RED - Starš 4. OUEEN-GreatestHits 5. U2 - Achtung Baby 6. GENESIS - VVe Caht fNo r» pej 7. MICHAEL BOLTON - Time, Love & Ten-derness 8. TINA TURNER - Sim-ply The Best 9. PAUL VOUNG - From Time To Time - The Singles Collection 10. ENYA - Shepherd Moons ZDA (Billboard) — albumi 1. U2 - Achtung Baby 2. GARTH BROOKS - Ropih The VVind 3. HAMMER - Too Legit To Ouit 4. NIRVANA - Nevermind 5. MICHAEL BOLTON - Time, Love & Ten-derness 6. GUNŠNROSES - Use Your lllusion II 7. METALLICA - Metailic 8. GENESIS - VVe Caht Da npo 9. ICE GUBE - Death Certificate 10. MARIAH CAREY - Emotions Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. MYBLOODY VALENTINE - Loveless 2. TEENAGE FANCLUB - Bandvvagonesgue 3. NIRVANA - Bleach 4. THE LEVELLERS - Le-velling The Land 5. TUMOR CIRCUS - Tumor Circus 6. THE MOONFLOVVERS - Hash Smits 7. CARCASS - Nercro-tism - Descanting The Insalubrious 8. HOLE - Pretty On The Inside 9. StETIENNE - Foxbase Alpha 10. THE LEVELLERS - A VVeapon Called The VVord Velika Britanija (Folk Ro-ots) - Folk glasba 1. THE POUGES - The Best Of The Pouges 2. LOHN LEE HOOKER - Mr Lucky 3. THE LEVELLERS - Le-velling The Land 4. SIMON & GARFUNKEL - The Definitive Simon & Garfunkel Collection 5. BILLY BRAGG - Doht Try This At Home 6. MARY BLACK - Babes In The VVood 7. CAPERCAILLIE - Deli-rium 8. NANI GRIFFITH - Late Night Grande Hotel 9. CHRISTY MOORE - The Collection 281-91 10. PAUL SIMON - Con-cert In The Park Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia 1. RDEČI BARON - Se-xopati 2. 1 xBAND - Prva zapoved 3. BULDOŽER - Vojno lice 4. U’REDU - Le en dan 5. SOKOLI - Še je čas 6. MAD DOG - Greva dol 7. DIRTY NOISES - Cra-zy Cowboy 8. AVTOMOBIL! - Drugačno nebo . 9. DON MENTONY BAND - mrtve rože 10. U’REDU - Na vrhu nebotičnika Slovenija - domače viže 1. MARELA - Sanje Novega leta 2. MIRO KLINC - Vinska resnica 3. CIK - Srečno oče 4. ALFI NIPIČ - Oče voščimo ti 5. AVSENIK - Najlepše želje 6. ALPSKI KVINTET - Gorjanski zvon 7. MODRA KRONIKA - Šnopček 8. BRATOV ZEME - Slovenci smo korenine 9. ZUPAN - Mami za praznik 10. SIMON CEGNAR - Slovenska pesem DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CELJE, Ul. XIV divizije 6 ' i r* n-b £ 4- ^ K > Odprto pismo Drugače spolno orientirana manjšina v Sloveniji doživlja v zadnjem času nove pritiske. Razprava okoli ustave je to manjšino odrinila povsem na stranski tir. Organiziranost in dejavnosti Roza kluba so vse bolj tarča novega klerikalizma. V tako spremenjenih okoliščinah so nam vse manj naklonjeni tudi mediji. Če smo pred sedmimi leti lahko govorili o bombastičnem prikazovanju homoseksualne populacije v medijih, lahko zdaj beležimo pretirano previdnost ali celo molk. Verjetno je znano, da je lani jeseni prišlo do dogovora med Valom 202 in Roza klubom, da Roza klub pripravlja na dva tedna polurno oddajo o polju in tematiki svojega delovanja. Oddaja, ki smo jo imenovali Roza val, je šla v eter od 8. 11. 90 pa vse do konca junija 91. Po poletni shemi naj bi se v jeseni, pod vodstvom novega urednika Vala 202 nadaljevala, vendar z nekaterimi spremembami. Roza klub je ugotovil, da mu Val 202 jemlje vse kompetence nad oddajo. Zato ostro protestiramo ter: — prekinjamo vsakršno sodelovanje z Valom 202 Radia Slovenija — prepovedujemo nadaljnjo uporabo imena Roza val — predlagamo bojkotiranje tega in njemu sličnih medijev. ROZA KLUB, Ljubljana Stavka? Ob prebiranju Neodvisnega dnevnika sem zasledil članek s sledečo vsebino: »Ljubljana, 12. - Jutri se bodo v Ljubljani sestali upravniki slovenskih zaporov? ki so nezadovoljni s položajem, v katerem so slovenski zapori. Predvsem jih skrbijo temeljne človekove pravice zapornikov, finančna situacija, sistemska ureditev razmer za delo glede na nove zakone in odnos ministrstva za pravosodje in upravo do zaporov. Upravniki naj bi se odločali tudi o skupni stavki zaposlenih in zapornikov.« Ob branju tega so se mi vprašanja kar sama vsiljevala: Je to novinarska raca, je prvi april, je znanstvena fantastika, kaj naj to pomeni, komu je namenjeno, s kakšnim ciljem, ozadjem, kdo je iniciator tega, je to kakšna provokacija, ali pa je čisto resna zadeva ? Glede na to, da se v Kpd Dob, in vsaj mislim, da poznam sistem, me je ta članek vzpodbudil da napišem kar mislim, saj smatram da zgoraj omenjeni članek nima nikakršne zveze z realnostjo znotraj Kpd Dob, predvsem kar se nanaša na t. i. temeljne človekove pravice. Da bi to svojo trditev argumentiral, bi moral razložiti vse in to podrobno, saj le tako lahko človek, ki razmere ne pozna, sebi ustvari vsaj približno sliko. Ker pa je prostora za natančnejšo obrazložitev premalo (lahko bi napisal roman), navajam samo suhoparna dejstva. Strokovni delavci Zavoda Kpd Dob (ne vsi)! ne samo da se ne držijo že obstoječih zakonskih norm, dovolijo si tudi kršitve Kazenskega zakonika, glede na to da pa to trdi nek obsojenec, je najbolj zanimivo to: sodišče ne reagira. Avtorju članka bi postavil čisto konkretna vprašanja. Od kod ta informacija, da naj bi se upravniki odločali o skupni stavki zaposlenih in zapornikov? Absurdno se mi že zdi samo to, kako si sploh lahko nekdo (četudi upravnik Kpd-ja) brez predhodnega soglasja drugega zamisli nekakšno stavko. Sprašujem se tudi, na kateri »valovni dolžini« bi se pa naj našli, t. j. za kakšne inte- rese bi naj šlo in za koga ? Na koga bi se naj vršil pritisk, saj stavka kot taka je v bistvu izsiljevanje nečesa kar nekdo pač želi, tako so vsaj označili stavko, ki je bila v Kpd Dob leta 1990. Kot sem že uvodoma navedel - kup vprašanj - zanima me ali bo tudi kakšen konkreten odgovor. Predvsem kdo in zakaj? DRAGO SRPAK, Dob Po bitki za domovino še boj za družino Slovenija poje svoj zgodovinski refren, kar bi se želelo oglasiti zavoljo kdo bi vedel česa vse, se PORAZGUBLJA ob teh visokih tonih. »VSE JE ENA SAMA PESEM« bi k temu dodal znanec iz ljubljanske Drame Bojan Štih, ko bi preživel in ko bi doživel slovensko epopejo z letnico 1991: in morda bi se iz svoje svetovljanske Ljubljane, za katero je v junijskih dneh utripalo tudi zadnje štajersko srce, znova ozrl prek ramena in prek TROJAN, proti Mariboru, proti mestu, ki ga je doživel kot kazen tam v letih svojega direktorovanja v Drami in ki ga je ob odhodu zanalašč kaznoval še sam, ko mu je pritisnil pečat in ga opredelil s SIVINO, ki ji ni videti konca. Bojan je bil človek izjemnih razsežnosti, ki svojih besed ni trosil kar tako naokoli, in ki seveda tudi te klofute Štajercem ni primazal brez vzroka; najbrž, kajti resničnih ugovorov zoper to klofuto tisti hip ni bilo. Mesto je bilo zažrto samo vase m aferam od komunale do športa ni bilo kraja. Zabolelo je najbrž do kosti in čakali smo na trenutek, ko se bomo oklofutani pobrali. Tisti srečni čas, vidite, smo zaživeli zadnje obdobje, morda ga živimo prav zdaj. Seveda tu ni slepomišenja, ni barantanja z resnicami, ki se plazijo okrog našega vsakdanjika, ki načenjajo vsako družinsko blagajno, ki razkrivajo nove tovarne in podjetja brez prave perspektive, ki nam ponujajo številke o novih brezposelnih, o študirajoči mladini brez dela, o stiskah in tegobah pri iskanju strehe nad glavo, o življenjskem boju za preživetje naših otrok, o vsem tem in o tistem o čemer nas je pogosto še govoriti skoraj sram. PREK TEGA LABIRINTA VSAKDANJIH SKRBI IN TEŽAV se je težko ozirati na leto, KI JE MIMO IN SE TRKATI PO PRSIH. Živimo zgdovino, živimo čas, ki so ga sanjali naši dedje in tisti davno pred njimi. Živimo preroške stavke iz Prešernovih verzov in seveda to ni sprehod skozi zmage, ampak je boj do zadnjega lasu na glavi in do zadnjega tolarja v žepu. Živimo, da bi preživeli ta čas in zaživeli tisto, kar pride po njem. ŠTAJERCI smo v zgodovinskem boju za Slovenijo samo eden tistih najbolj MOGOČNIH OPORNIKOV pri rojevanju vsega novega, od tu, izpod Pohorja in od Mure naj bo tudi glas proti Ljubljani in na vse strani najbolj močan, NAJ SE SLOVENIJA KONČNO ZAVE POTENCIALA ŠTAJERSKE PO SLOVENSKIH IN PO TUJIH ZNANSTVENIH INSTITUCIJAH, a naj se zave tudi ogromne množice delavskih ljudi v delavskih oblačilih, ki so gradili Slovenijo in ne samo njo - tudi po Avstriji, Nemčiji, Pakistanu, Libiji, Ameriki in Iraku gre desetletja dolgo glas o pridnih rokah iz tega slovenskega konca. POVSOD SMO IN NIKJER NE ŽELIMO MANJKATI, sploh pa ne tam, kjer naj bi preštevali »denarce« tudi iz naših denarnic. Prek takšnih diagonal mi spreletava misel ob koncu leta, ki se ga bomo Slovenci zavedli šele s časovno distanco, leta, KI NAM JE PRINESLO VOJNO, A TUDI ZMAGO V NJEJ, leta, KO SMO PELI IN SMO JOKALI, ko smo sredi zgodovine komaj še opazili in zaznali kaj vse gre mimo nas, kako ogromna je pravzaprav žrtev vsega, kar živimo in kar dobivamo. TU SEM SODIJO OTROCI, NJIHOV BOJ ZA OCENE, ZA ZNANJE, ZA NJIH NASMEH, OTROŠKI SMEH, IN PROSTOR POD SONCEM. Velike reči, ki jih živijo njihovi starši, so jim vzele smeh v družini in veselje do tistih majhnih skupnih reči. TO JE TISTA ŽRTEV, KI JE ZANJE SEVEDA NAJVEČJA, in ki jim ni mogoče izmeriti cen. Tem navidez drobnim rečem naj velja misel v teh prazničnih dneh. Poizkusimo porezati tisto, kar štrli v zgodovino in se za hip ustaviti. Poizkusimo se zazreti v oči svojih najdražjih in si BREZ BESED PRISEČI, DA SO ODSLEJ ONI TISTI, KI NAJ DOBIVAJO. Recimo si, da je zgodovina za trenutek zaokrožila naš boj za domovino. Poizkušajmo OB VSTOPU v Evropo in v novo leto napovedati bitko vsemu, kar nas RAZOSEBLJA in potiska vstran od omizja z dobrotami. Po boju za domovino napovejmo boj za gospodarstvo in še začetek boja za družino. ANTON ROUS, Maribor Še o preimenovanju ulic, trgov, itd. Zelo smo zaskrbljeni borci, mladina, krajani, celo šoloobvezni otroci na tako hitri in vehementni aktivnosti o preimenovanju nekaterih ulic, šol, itd. Res je, da je Celje prednjačilo po preimenovanju ulic po nekaterih velikih ljudeh iz revolucije, kateri pa s Celjem niso imeli veze in prav je, da se objektivno oceni kdo je kdo. Ne moremo pa se strinjati s komisijo, katera je sestavljena sicer iz eminentnih osebnosti, brez predstavnikov Muzeja revolucije, sedaj Muzeja novejše zgodovine in tudi zelo odgovornega občinskega odbora Združenja borcev NOV ter domicilnih enot NOV - Celje. Gre predvsem za Celje, katero je v pretekli zgodovini bil delavski in v revoluciji predstavljal močan steber današnji Sloveniji. Zelo nam je hudo,-da v novi demokraciji tako hitro brišemo vse tisto, kar je bilo resnično ustvarjenega. Istočasno moramo priznati tudi storjene napake v preteklosti. Mogoče bi lahko bilo več ustvarjenega ali pa tudi manj? Saj vidimo sedaj v dveh letih »ekspanzijo gospodarstvo, izgradnjo stanovanj, probleme šolstva, zdravstva, socialne politike invalidov, upokojencev, brezposelnih, ko nas že skoraj dve leti ne izkoriščajo več YU BIROKRACIJA.« Skoda da se politiki ne obračajo tudi do velikega števila do nekdaj relativno zadovoljnih občanov, kateri so sedaj na robu siromaštva. Nasprotno pa se razsipništvo in pridobitništvo tako razmahuje, da se ne vidi konca. In res je, da bodo bogati še bolj bogati, revni in osiromašeni pa še večji reveži. In prav v teh težkih gospodarskih kritičnih časih nalagamo novo breme krajanom in občinskemu proračunu, s preimenovanjem šol, ulic, trgov, itd. Res neracionalno. Do danes še nobeden ni povedal kolikšno bo direktno breme vsake hiše, krajana in koliko bo stalo preimenovanje tudi občinski proračun. Zakaj? Resnično v težkih gospodarskih časih, nekateri trdijo najtežjih v ekonomskem smislu, se lotevamo novih stroškov preimenovanja ulic, šol, trgov, itd. (dame govorimo o nakupu precejšnega števila najdražjih avtomobilov za posamezna ministrstva v Ljubljani). Ne vprašajo, ne KS, ne organizacij, ne krajanov, kaj je narobe z npr. Stanetovo, Zidanškovo ulico, Šlandrovim trgom in ostalimi, čeprav smatramo, da nekatere niso primerne, kot tudi ne čas za preimenovanje. Se enkrat, v tej vehementni evforiji vprašamo za vse nastale stroške. Demontaža, montaža tablic, izdelava novih, saj to zahteva nove obrazce, naslove podjetij, štampiljke, nove legitimacije, registracije, telefonske spremembe in še in še dokumentov. Stvari vidimo, da so šli mimo KS, krajanov, ter je v rokah nekaterih, kateri imajo platno in škarje, res je, da za ceno platna nihče ne sprašuje, razen davkoplačevalcev. Da stvari res niso tako enostavne moramo pogledati tudi nazaj, že 2. maja 1945 je glavni štab NOV in ROS z enotami IV. operativne cone, začel boj ja dokončno osvoboditev Štajerske in Koroške. Večna želja Šlandro-ve brigade je bila, priti in osvoboditi Celje. Po hudih borbah za zasavske rudnike, kjer smo razminirali rudnike, ter v velikem napornem maršu, pod stalnimi in težkimi boji v drznih prodorih z nemškimi SS enotami, žandarmerijo in ostalimi enotami motorizacije, topništvom, pomešano z ustaši in četniki prebilo 9. maja ob pol petih v Celje in z svojimi preizkušenimi borci in bataljoni z yso energičnostjo redne vojaške slovenske enote takoj zapečeta pogajanja in razorože-vanje ogromne okupacijske soidaieske. Zavedajoč se svoje operativne naloge smo istočasno zavarovali vse vitalne objekte Celja. Tako je brigada vzpostavila komando mesta Celje skupaj z političnimi delavci Celja ter izdali načrt za celotno obrambo mesta posebno še za ind. cono Gaberje, bolnico, Štore, vodovod in ostalo. V času poizkusa preboja četnikov in nemških oboroženih sil je SNUB Slavka Šlandra v Celju in bližnji okolici razorožila preko 20.000 okupatorskih vojakov in pomagačev z celotno mehanizacijo in preprečila uničenje Celja. Prav radi prednjih velikih zaslug je brigada Slavka Šlandra dobila tudi domicil v Celju in ime po delujočem heroju v Celju Slavku Šlandru. Brigada je dobila ime skoraj Celjska, tako kot Zidanškova - Pohorska, zato se bomo borili borci Šlandrove brigade z občani Celje proti preimenovanju Šlandrovega trga z vsemi mogočimi demokratičnimi sredstvi. Ravno tako se strinjamo z borci XXI. brigade Miloš Zidanšek, da se ne preimenuje Zidanškova ulica v Gosposko, saj se jo že prijemlje sicer v humorju »Hernn Gasse«. Cesto XIV. divizije in V. prekomorske brigade, žalostno je, da je motivacija za preimenovanje nekaterih ulic na tako trhlih nogah, kot pa zahodne demokracije, kot jim pravimo, ohranjajo imena, v najbližji Avstriji, po nekaterih vojskovodjih, cesarjih, in še in še. Ravno tako ima svoja poimenovanja poleg trgov in ulic Italija po brigadah in enotah ter mučenikih II. svetovne vojne, da ne govorimo o Franciji, Belgiji, Nizozemski itd. Prav zaradi vehementnih potez protestiramo proti preimenovanju pomembnih ulic iz novejše zgodovine, ko pa istočasno iščemo imena fevdalcev iz zloglasnega fevdalnega sistema. Istočasno neupoštevajoč še živo generacijo in dogodkov iz novejše zgodovine zelo pomembnih za novo republiko Slovenijo. Istočasno ko se nekateri priznani akterji trudijo za izbris ulic po mestih v katerih je bilo izgnanih veliko Celjanov v Srbijo in preživeli štiriletno okupacijo pa se lahko in hitro odločamo za poimenovanje ulic nemškega mesta, v katerem živi nekaj naših zdomcev in z katerimi imamo sicer dobre odnose. Smo se in se bomo borili proti takšni dvolič- nosti katera je zelo kratkega veka. V končnem razmišljanju pa se vprašamo od kod tako »tehtna« pobuda ali od krajanov KS ali samo od nekaterih politikov, kateri ustvarjajo nove antagonizme in nepotrebne velike stroške, katerih ni še nobeden predstavil, na žalost. Ustava je sprejeta, pred durmi so tudi nove volitve in res je da se slabo piše tistim, kateri se bodo v bodoče namesto z organizacijo gospodarstva, zdravstva in kulturo ter s socialnimi problemi, da ne govorimo o brezposelnosti reševali primarno nekatere obrobne probleme, katere pa so nekaterim na žalost tudi politična preokupacija. Lažje se je lotevati preimenovanja ulic in trgov, kot smo že rekli, gospodarstva itd. Predlagamo, da se ponovno sestane komisija za preimenovanje ulic, trgov z predstavniki Muzeja novejše zgodovine, občinskega odbora ZZB NOV ter domicilnih enot iz Celja XIV. divizije, VI. SNUB Slavka Šlandra, borcev XI. SNOB Miloša Zidanška, V. prekomorske brigade, I. tankovske brigade SSSR, II. grupe odredov, II. bataljona VDV in štajerskih političnih aktivistov. Zaradi usklajevanja nikakor pa z degradacijo nekaterih pomembnih stvari, katerih pa se občani in borci ne bomo odrekli. SKUPNOST BORCEV VI. SNOB Slavka Šlandra, domicilni odbor Celje, predsednik STANE KOKALJ-JANEZ Šentjurčani, bodimo meščani nade, ne obupa! _ Najmlajše slovensko mesto Šentjur z okolico ima bogato kulturno dediščino, ki iahko omogoči donosno turistično gospodarstvo. Kljub temu ga sedanjost bremeni z najgrozljivejšo dejavnostjo samomorom, ki je resen problem in znak neke brezizhodnosti ali nesmisla življenja. Življenje pa je kakršno koli že je, edini smisel, upanje in ustvarjanje v sožitju pa mu daje čar in zanimivost. Začeli smo novo leto, prvo leto v samostojni slovenski državi in leto drugih demokratičnih volitev s katerimi želimo izbrati bolj kompetentne in odgovorne ljudi za vodenje naše mlade države in lokalne samouprave. Vse to bomo počeli z upanjem, da se naše želje, ki smo jih ob prehodu v novo leto 1992 izrekali drug drugemu, tudi v največji meri ustvarijo. Želimo torej srečo, zdravje in uspehe. V slovenski pesmi je zapisano, da kdor želi v življenju srečo imeti, naj prid no dela in moli naj vmes. Ce se ob tem spomnimo dejstva, da kdor poje dvakrat moli, potem nismo daleč od sreče, ki je v perspektivi turističnega gospodarstva, ki jo pogojuje kulturna preteklost, njeno negovanje in dejavnost, ki omogoča njeno prodajo, to je lepa narava, gostinstvo in uslužna obrt. Za vse to imamo čudovite možnosti, ki jih lahko ustvarimo z solidarnostjo vseh, kar pa tudi najbolj osrečuje ljudi, saj se krog dajanja in prejemanja najlepše vrti in izmenjuje. Za to je potrebno izdelati projekt, ki nas bo združeval in hkrati omogočal tudi smisel, veselje in dohodek. Krajevni odbor Svetovnega slovenskega kongresa za Šentjur, daje pobudo za izdelavo turistično gospodarskega projekta Rifnik, ki bi naj dolgoročno omogočil ohranitev in obnovo vseh arheoloških objektov (grada in izkopanin) in dostopnost z vsemi komunikacijskimi in gostinskimi možnostmi. Vrh Ritnika 577 m/m predstavlja pomembno slovensko in evropsko kulturno zgodovinsko najdišče, ki hrani dokaze o življenju ljudi od kamene dobe naprej. Tu so najdeni sledovi nadal nje železne dobe, pa vse do prihoda Rimljanov. Med domačini so takrat prevladovali Kelti. Tu so nadalje vidni temelji slovenske kulture in katoliške vere od 5. stoletja naprej. Zato ni slučaj, da je leta 1990 začel celjski opat gospod Friderik Kolšek v krščanski baziliki po nekako 1400 letih z tradicionalno sy. mašo. l/se to so omogočila 20 letna izkopavanja, ki jih je vodil celjski arheolog prof. Lojze Bolta. Razpadajoča srednjeveška graščina pa lahko predstavlja zanimivo komunikacijsko točko, ki lahko z gostinsko preureditvijo poveča možnost ogleda te zanimivosti. To so vsekakor pomembni elementi za Rifniški turistično gospodarski projekt, ki ga z zasnovo fondacije v okviru mednarodnega združenja slovenskih razvojnih partnerjev, ki deluje v okviru SŠK (Svetovnega Slovenskega kongresa) verjetno lahko realiziramo. KO SSK Šentjur je za zaključek leta 1991 organiziral koncert Kamniških kolednikov v farni cerkvi z namenom vzbuditi interes pri meščanih Šentjurja za rifniški projekt. Sponzorji koncerta (Elba-Koželj Anton, Eurosport - Amon Martin, Gradbena mehanizacija - Hajnšek Martin, Frizerstvo - Janežič Jani, Kamnoseštvo - Martin Pevec, Gradbena mehanizacija - Milan Frece, Gostilna - Bohorč Jani, Cvetličarna -Majda Mauer, Mizarstvo - Milan Tovornik, Trgovina KEA - Darko Kukovičič, TIP - Lipa Šentjur, Skupščina občine Šentjur), ki so bili napisani na programskem listu so vsi pozitivno sprejeli spremljevalno pismo z pobudo za fondaci-jo Rifnik, poslušalci koncerta pa so prispevali 972 tolarjev kot prostovoljni prispevek. Upamo, da bo pobuda za ohranitev te bogate kulturne dediščine naletela na splošno odobravanje, zato pričakujemo še odmeve poslušalcev koncerta z pisnim soglasjem prejemnikov pisma in ostalih oblastnih, kulturnih in društvenih dejavnikov. (Dosedaj je dalo soglasje 20 uglednih meščanov, poleg našega uglednega rojaka podjetnika v Avstraliji g. Alfreda Brežnika). Vsa soglasja zbira g. Lojze Artič na mestni (krajevni) skupnosti Šentjur. Člani KO SSK Šentjur smatramo, da se na ta način Šentjurčani lahko povzpnemo na višji nivo po gospodarski kot kulturni lestvici v naši mladi državi in omogočimo več smisla in upanja za ustvarjalno in zadovoljivo življenje v našem mladem mestu. Da bi postalo perspektivno tudi bolj zdravo mesto, priporočamo tudi vključitev v gibanje WHO za zdrava mesta in tako ustvarimo Šentjur kot veselo in parkovno mesto. V tem smislu želimo srečno, zadovoljno in uspešno leto 1992 vsem simpatizerjem slovenstva in priporočamo aktivno sodelovanje! FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur Prireditelji, pozor! Prosimo prireditelje po vsej Sloveniji in zamejstvu, da nam pošiljate napovedi svojih prireditev (naslov, datum, ura, kraj, mesto prireditve) za čim daljše obdobje. Objava brezplačna. Hvala! Uredništvo Super napovednika STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI S.O.S. IZ POSTELJE Spoštovani g. Koritnik, sem šestnajstletno dekle in hodim v drugi letnik naravoslovne šole. Moj problem je, da Imam zelo majhne prsi. Skoraj vse moje sošolke so lepo razvite, le jaz nimam skoraj nič prsi. Najprej me ni skrbelo, ker sem mislila, da bodo še zrasle, toda zdaj še mi že resnično zdi, da bom celo življenje takšna. Ali obstajajo kakšni hormonski preparati, ki bi pospešili rast prsi? Kaj pa operacija? Ali je to treba pri nas posebej plačati? Bojim se, da me noben fant ne bo hotel, če bom »ravna kot deska«. URŠKA Iltil najprej bi te rad pototaiii glede fantov Prepričana si. da ne boš mogla imeti fanta zaradi majhnih prst. Napaka, ljuba moja Urška, ljudje običajno nimajo veliko botj pomembnih kvalitet, pa vseeno povsem normalno funkcionirajo. Vzemiva kot primer zdravo pamet Večina ljudi se dandanes obnaša, kot da jih pamet ni še nikoli srečata. Ostali se obnašajo, kot da jih je, a je šia na drugo sbsn ceste, kijub temu pa vsi tepo živijo, > kot da bi bilo vse v najlepšem redu. Toda ne bom te tolažil, ker mi nisi pisala zaradi tega, temvečjaradlope^jejnhormonpv^ „----------------------------------------- . ..111 »lili......... ‘ Takole /e. Operacija, s katero ti vsadijo silikonske vložke v prsi. /e zelo draga m močno dvomim, da H bo uspelo v sušnih letih, ki prihajajo, zbrati dovofj denarja. Če si boš po šolanju našla kakšno dobro drža\r>e službo, si boš v primem bolezni pri zdravniku lahko morda brez problemov plačala participacijo, na lepotno operacijo pa kar pozabi. ......... r-------------------------------- -—»r Tudi hormonskih preparatov ti ne morem priporočiti. V tvojih letih lahko narmeč pnde do precej neželenih stranskih učinkov. Lahko ti začne -rasti brada, po prsih : postaneš kosmata, zraste ti grba, inteligenčni kvocient se ti zniža na minimum in nato v najhujšem primeru postaneš popevkarica ah pa voditeljica zabavnih odda) na TV Slovenija. Ne bi te rad strašil, toda cena. ki bi jo plačala za malo večji prsni obseg, bi bila lep^veHka, settnezdl)......... - , 7 . v in je sorazmerno poceni Če ga boš pha resno vsak dan. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Zasebno se boste znašli v zelo spremenjenem položaju, ki bo zahteval tehtnega premisleka. Četudi bo načeto vaše samoljubje, ne gre tiščati glave v pesek. V svojih dejanjih bodite do kraja premišljeni. Srečne številke 4, 13, 15, 41. Bik 21. 4.-20. 5. Delate si nepotrebne finančne skrbi in vidite nevarnosti, ki jih sploh ni. Bodite brez skrbi - vaš gmotni položaj bo kmalu zelo stabilen, strah se bo pokazal kot neutemeljen. Previdni bodite pri športu. Srečne številke 5, 18, 24, 35. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Nekateri zasebni problemi vam gredo vedno bolj na živce. Če hočete to spremeniti, se morate potruditi in poiskati vzroke, kar pa bo seveda zelo težko. Sicer boste v prihodnjih dneh doživeli presenečenje. Srečne številke 4, 41,43, 47. Rak 22. 6.-22. 7. Poklicno boste zadeli v polno. Izognili se boste namreč nekemu prepiru. V zasebnem življenju skušajte vsekakor obvladovati svojo eksplozivnost, sicer vam bo šlo marsikaj narobe. Pazite na zdravje. Srečne številke 7, 22, 33, 44. Lev 23. 7.-23. 8. V prihodnjih dneh vam ne bo ravno lahko obdržati vse v toku, zato bi potrebovali dovolj zaupljivega svetovalca. V neki srčni zadevi, ki je pomembnejša kot mislite, lahko pokažete več poguma. Srečne številke 7, 11,34, 47. Devica 24. 8.-23. 9. dopustite, da bi vas partner ** preveč denarno podpiral, ampak mu dajte vedeti, da so obveznosti obojestranske. Denarnica bo precej prazna, z novimi izdatki ne računajte. Previdni bodite v prometu. Srečne številke 9, 27, 45, 49. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Teden se bo začel zelo čudno in vam bo prinesel nekaj presenečenj. Kljub temu ne bo razloga za slabo voljo, saj se vam bo vsaj v srčni zadevi marsikaj razbistrilo. Pazite na denarnico in dokumente. Srečne številke 11, 26, 34, 42. Škorpijon 24. 10.-22. 11. L*""3 Živite v presenetljivem brezdelju, a bi bilo dobro, da bi odmor izrabili in dokončali, kar vam je ostalo nedokončano. Tudi priložnosti, ki so se samo nakazovale, bi lahko zdaj s pridom izrabili. Srečne številke 3, 14, 15, 46. Strelec 23. 11.-21. 12. Ne bodite pri svojem delu preveč BlSI dlakocepski, sicer mu ne boste kos. Natančno delo je sicer potrebno, pedantnost v vašem primeru ne. Izogibajte se zaprtih prostorov, obstoji nevarnost infekcije. Srečne številke 8, 13, 35, 39. Kozorog 22. 12.-20. 1. fcjjj Z okoljem utegnete priti v konflikt, če ne boste ubrali popolnoma pravilnih tonov. Obvladajte svojo živčnost in razdraženost, z zadržanostjo vam bo vse uspelo veliko bolje. Ne zanašajte se na srečo. Srečne številke 7, 13, 21, 36. Vodnar 21. 1.-19. 2. V neki zadevi imate trenutno zavezane roke, vendar premislite, videli boste, kdaj bo vozel popustil. Dotlej bi bilo potrebno še nekaj potrpljenja. Posel, ki vas muči, za nekaj časa prespite. Srečne številke 2, 15, 21, 34. Ribi 20. 2.-20. 3. Kritična pripomba nekega delovnega tovariša naj vas ne vznemirja preveč, ampak se raje z vnemo lotite poslov. V zameno za jezo lahko v zasebnem življenju pričakujete resnično zelo dobro novico. Srečne številke 5, 14, 31, 44. BESEDE UMETNIKA Henry Miller (...) Obdobje kulture je minilo. Nova civilizacija, ki ji bo morda potrebno nekaj stoletij ali nekaj tisočletij, da se utrdi, ne bo neka druga civilizacija; ona bo neprekinjeni niz uresničitev vseh tistih prizadevanj, ki so jih predhodne civilizacije nosile v sebi. Mesto, zibelka civilizacije, tako kot ga poznamo ne bo več obstajalo. Seveda pa se bodo ohranila jedra, vendar bodo gibljiva in fluidna. Narodi naše Zemlje ne bodo več ločeni med seboj z mejami držav, temveč se bodo svobodno gibali in mešali (prepletali). Ne bo več obstojala utrjena razporejenost ljudskih množic. Vlade bodo prepustile mesto usmerjanju, v širokem smislu te besede. Politik bo izumrl, kot je izumrla ptica dodo. Nikoli ne bomo postali gospodarji strojev, kot si nekateri zamišljajo; le-ta bo končno zavržen, vendar šele tedaj ko bodo ljudje dojeli naravo skrivnosti, ki jih povezuje z njihovim nastankom. Oboževanje, preučevanje in podrejanje stroja bo prepustilo mesto privlačni moči vsega tistega, kar je resnično magično. Vse to pa se nanaša na veliko večji problem, t. j. vprašanje oblasti in posedovanja. Človek bo končno moral dojeti, da mora biti oblast neprestano odprta, fluidna in svobodna. Njegov cilj tako ne bo imeti v posesti moč, temveč njeno širjenje. (■. ■) NOVA ŠTEVILKA MZINA Končno kultura Politični kotel, ki že dolgo časa vre, je pri nas do te mere sprimitiviziral ljudske množice, da res ostali tisk, ki ni udarjal med krvi željne množice s prvo žogo, že nekaj let životari ali celo propada. S tem so bili tudi časopisi, ki se ukvarjajo s kulturo, prisiljeni na marginalnost. Ravno zato smo lahko toliko bolj veseli zadnje številke Mzina, ki se je iz informativno—fanzinskega iz časopisa, oziroma zbornika Mreže za Metelkovo prelevil za Metelkovo prelevil v zaresno in ambiciozno zastavljeno revijo za kulturo, ki v svojem širokem spektru zajema področje od »etablirane« do t. i. drugačne kulture. V najnovejši, 6. številki, na kateri ugledamo penis oblikovalca Matjaža Vipotnika, narejen za Ulm Boštjana Hladnika Maškarada, nas nemudoma udari nova, boljša notranja oprema in kvaliteten papir. Čeprav le-ta baje prenese vse, se je uredništvo Mzina tokrat odločilo z intervjujem predstaviti v Parizu živečega slovenskega skladatelja Vinka Globokarja, kateremu sledi tekst Lele B. Njatin in intervju z Matjažem Vipotnikom, ki si je s svojimi plakatnimi in knjižnimi designi postavil prioriteto na domačem trgu. Med intervjuji naj še omenimo pogovor z Mladininim fotografom, Argentincem Diegom Andresom Gomezom, plesalko Tanjo Zgonc, režiserjem filma Nestrpnost Nevenom Kordo (se še spominjate Borghesie?) in glasbenim presenečenjem lanskega leta, reško skupino Regoč. Poleg intervjujev pa niso zanemarili niti komentarsko kritiških pogledov na kulturo, v kateri se dotikajo tako teatra, filma, plesa, likovne umetnosti, recenzije knjig, plošč..., kakor tudi širše odpirajo trženje v kulturi, ki smo ga dobili pred kratkim in promovirajo obraze in skupine. Ne manjka niti sprehod čez meje ter seveda obvezne informacije o delovanju Mreže in tekst o Aidsu. S takšnim konceptom so Mzinovci pokazali, kako združiti nekaj, kar so ostale edicije zavrgle, pozabile ali namerno ignorirajo, z uveljavljenim, oziroma, kako pristopiti k »splošnemu« na samosvoje zanimiv in svež način. Peter Tomaž Dobrila LETO KATEDRINE KNJIŽNICE Obrobno je osrednje »Tisto, kar Katedro dela Katedro, je prav obravnavanje zapostavljenih tematskih sklopov in po drugi strani anatomija fus-note: kar je obrobno, je Katedri osrednje. Osrednjost takšne vloge je prikrita: bolj je na očeh tistih, kijih pritegnejo obrobni zapisi kot sol pri temeljitem razumevanju središčne poante.« Tak, nekoliko filozofski, a dobro razpoznaven stavek smo zasledili v uvodu knjižnega programa mariborskega akademskega časopisa Katedra v letu 1992. Pomeni torej, da se za mnoge slovenske intelektualce »enfant terrible« slovenskega časopisa (revialnega) prostora v nastopajočem letu preizkuša tudi še kot knjižni izdajatelj in založnik. Katedrin program najprej napoveduje Eseje Vilka Rav-njaka — gre pravzaprav za zbirko treh esejev, O zlu, Erotikon in Ritualno gledališče. Zapisani so (bodo ) v stilu »new age« antropologije, ki da »povezujejo sociološke, filozofske in psihološke teorije z naravoslovnimi in ezoteričnimi znanji, da bi tako vzpostavili nov univerzalni jezik razumevanja človeka in zgodovine«. Morda nas v Kate-drinem knjižnem programu še najbolj pritegne označba Eseja o zlu, ki »proučuje agresivnost in destruktivnost kot človekov obči problem: raziskuje filozof-skometafizično naravo zla, analizira negativni, senčni aspekt psihe in z vidika ezoterične psihologije gradi novo .filozofijo sence1, raziskuje dinamiko destrukcije in možnosti nevtralizacije zla.« Naslednji natis bo Uroboros Zorana R. Novakoviča, v Sloveniji živečega in ustvarjajočega Srba. Uroboros je izumrla žival, zmaj, ki je žrl samega sebe. Gre za kratko prozo, za zbirko zgodb, zgodbic in domislic, ki »teoretske probleme lingvistike prikazuje na lahkoten literaren način«. Dvojezična knjiga (v srbskem izvirniku in slovenskem prevodu) bo imela tri dele. Prvi bo imel naslov Uroboros (štirideset kratkih in ena neskončna (?!) zgodba. Moja Evropa je odsev sodobnega, aktualnega in stisk polnega časa, na koncu pa pridejo še Vojne zgodbe (v katerih pa gre za razmišljanje in ne za kakšno poročilo iz Vukovarja ali kaj podobnega). Glasba - izziv svobode ali resnice sveta je naslov dela izpod peresa Rajka Muršiča. Obravnava nekatere dementne filozofije glasbe (»Izhodišče modrovanj o glasbi je teza, da ima glasba lastno substancialno jedro, ki ga ni mogoče prevesti v nam racionalno razumljiv jezik (bolje rečeno govor).« Tuiavii Tiavejski je južnopa-cifiški poglavar, ki je veliko govoril svojim rojakom-domo-rodcem, ko so ti imeli le še zelo malo ali nič stikov s civilizacijo belcev. Svoje najboljše govore je otočan po obisku Evrope strnil v zbirko z naslovom Papala-gi in kot takšni bodo tudi izšli v Katedrinem knjižnem programu. V slovenščino bodo previdni iz nemščine, v kateri so izšli v zgodnjih dvajsetih letih. Kajpada ge za hudo kritiko belstva oziroma »belega« načina razmišljanja, zato je stvar za nas še posebej zanimiva. Sedem puščic Hyemeyohstsa Storma je še ena »protibelska« zadevščina. Tvorijo jih zgodbe, v katerih avtor posreduje filozofijo Indijancev in pretrese, ki so jih ti spričo svojega pojmovanja sveta doživljali v stikih z belci. Ni naključno, da se je Katedra odločila uvrstiti to delo v svoj program ob 500. obletnici takoimenovanega odkritja Amerike. Za slovensko politologijo in sociologijo bo naposled prava poslastica Zbornik o regionalizmu, ki povzema misli na isto-pomenskem simpoziju v okviru festivala Altera pars v Mariboru spomladi 1991. Avtorji prispevkov so Nada Antauer, Lo-redana Bogliun Debeljuh, Andrej Brvar, Nadja Čobal, Andrej Fištravec, France Forstnerič, Vekoslav Grmič, Bruno Hartman, Marko Jenšterle, Aurelio Juri, Ermin Kržičnik, Rastko Močnik, Matjaž Mulej, Bernard Rajh, Štefan Smej, Mile Šetinc, Mitja Visočnik in Branko Žnuderl. Braco Zavrnik MALA DRAMA SNG LJUBLJANA Izganj alci hudiča Kot nalašč se Izganjalci hudiča pojavijo tik pred letom 1992, ki bo za Slovence v marsičem odločilno. Zdi se, kot da bi hoteli pregnati vse negativnosti iz človeka in njegove okolice, da bi tako brez te splošne znane metafore »hudič, hudičevo« lahko boljše in mirneje živel v prihajajočem letu, od katerega si vsi skupaj ogromno obetamo. Že od nekdaj velja, da je gledališče zrcalo življenja. To trdi- -tev je posredno v Hamletovem govoru izrekel že znameniti Shakespeare, zato primerjati gledališče in življenje mogoče vendarle ni tako nesmiselno, kot se zdi na prvi pogled. Izganjalci hudiča bi bili v vsakdanjem življenju gotovo bolj dobrodošli, potrebni, kot pa na odrskih deskah. Kljub temu bomo spregovorih o tistih, gledaliških, fiktivnih, nerealnih Izganjalcih hudiča, ki so se pojavili v ljubljanski Mali Drami. Pravzaprav so plod domišljije mladega slovenskega dramatika Matjaža Zupančiča, ki je nekje dejal, da s pomočjo literature zapisuje gledališče in kot režiser oživlja v Uteraturi speče gledališče. Pri Izganjalcih, ki so Zupančičevo prvo dramsko delo, je čutiti vpliv Becketta, Cankarja, Gruma, Sartra in drugih, ali kot je sam dejal: »Pinter in Beckett sta brez dvoma izredna dramatika in bilo bi neskromno, šteti se za njuna učenca, vendar sam ne morem nič drugega, kot nadaljevati tam, kjer onadva končujeta - v tem je čas, ki ga živim moj zaveznik in tisto edino, kar vedno znova vzbuja moje začudenje in prizadetost.« To, kar se dogaja na odru, je zalezovanje in izganjanje in to na osrednjem prizorišču doga- janja - hodniku pred zaprtimi vrati. Preprosto povedano gre za to, da se gledalci lahko dobro uro zabavajo nad t. i. »špega-njem« dveh zakonskih parov srednjih let skozi ključavnico sobe, kjer prebiva vsem, tako nastopajočim kot publiki, neznana gospodična, ki se nikoli ne pojavi. Tudi vrata njene sobe so ves čas zaprta. Silno radovednim zalezovalcem uspe dognati le delček resnice; »žen-skine žareče oči, ptiča, ki zoblje drobtine z njenega vznemirljivega vratu, na katerem ostajajo kaplje krvi, psa, ki liže njena stegna,...« Vse ostalo pa si zalezovalci lahko le domišljajo in to jim uspe na zelo domise-len način. Na koncu ostaja nerešeno vprašanje: Kdo je hudič, ki ga je potrebno izgnati? Ali je to Ženska? Ali je to Človek, v katerem se skriva nekaj, kar ruši ustaljena pravila in norme, nekaj kar je vredno obsojanja, nemoralnost, nečistost. Sicer pa, ali niso prav takšni tudi Izganjalci, ki žal vidijo le druge, v sebi pa se slastno napajajo ob poželjivosti. Takšni pač so. Župančičevi Izganjalci hudiča. Če je bil cilj ustvarjalcev, da bi se gledalci ob tem erotično grotesknem zalezovanju zabavali, jim je to nedvomno uspelo. K čemur sta prispevala tudi in- timni prostor Male Drame in potnik, Andrej Nahtigal in igra tako rutiniranih igralcev, Barbara Levstik. kot so: Boris Juh, Alenka Vi- Taja ToitlC slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88,9 MHz STEREO KULTURNA RAZGLEDNICA IZ EVROPE Dunaj iiber alles V časih, v katerih se nam zdijo kakršni koli premiki že skoraj sanjski, saj nikoli ne vemo, kaj nas bo pričakalo naslednji dan, ko odpremo oči, doživimo potovanje v prestolnico srednje Evrope kot prvo malo avanturo. Še sploh, če nas po prestopu meje čaka pravo presenečenje — v vsej zgodovini potovanj v Avstrijo ali preko nje nam prvikrat avstrijski carinik popolnoma premeče avto. Kovčki, osebna prtljaga, torbice... Vse v veri, da bo našel kakšen odvečen liter slivovke ali prekomerno škatlico cigaret. V tej svoji odločni nameri nam carinik s svojim avstrijskim naglasom in poskusi izgovarjanja slovenskih besed (čeprav smo znali nemško) izgleda dokaj smešen. No ja, pa smo vsaj bolje nazaj zložili svojo prtljago. Avstrijski tretman Nikoli nisem razumel, čemu tolikšna panika ob litru slivovke in nenehna vprašanja »ha-ben sie etwas mit? Schnaps oder was...« Kako to, da se vsa silna Evropa ob poplavi svobodne trgovine še vedno ni spomnila uvažati originalnega žganja iz Slovenije, Bosne ali od koderkoli drugod in ga morajo naključni turisti vsakokrat tihotapiti. Kljub poplavi vseh whiskeyev, ginov, bourbonov, tequil, vodk ... Smešna folklora. S slivovko.se namreč odpirajo marsikatera vrata na zahod. Prijatelj mi je pripovedoval, kako si je z njo pridobil prave prijatelje v tujini, ko so jo prvič poskusili. Izgleda, da smo še vseeno za marsikoga črna lisa na zemljevidu. Ampak to pot več niso težili za pristno domačo nalepko SLO, ki sem jo moral kupiti, ko so mi neznanci odtujili stari YU in SL. Vsaj v tem pogledu so se sprijaznili z nami in nam policaji več ne zaračunavajo 150 šilingov za »neprimerno« (nepriznano) nalepko. Gospod Hundertwasser Duhaj je bil pred nami. Naložen avto je izgledal poseden kot Krpanova kobilica, čeprav so Brdavsovi časi zdavnaj minili. Ampak po poltretji uri vožnje smo zagledali center habsburške monarhije, ki se ga da zaslutiti že na zadnji črpalki, ki jo je oblikoval najbolj razvpiti dunajski umetnik Friedrich Hundertwasser. Včasih se je pisal kot Stowasser in se je preimenoval v bolj domač priimek. Vse z njim povezano trenutno pomeni uspeh, denar, biznis, a na drugi strani stagnacijo in prezir. Takšen odnos imajo do svojega častnega občana, ki se bohoti iz razkošnega stanovanja v strogem centru Dunaja, na Štefanovem trgu, pri katedrali, predvsem mlajši, ki ne padajo na kilograme njegovih podpisanih »umetniških« spominkov. Pri množicah turistov, ki jih vsakodnevno prepeljejo do razvpite Hundertvvas-serhaus, pa takšne reakcije ni opaziti. Stowasser na razprodaji Verjetno najbolj oblegana stanovanjska hiša na svetu se trese od jutra do večera. Polne roke fotoaparatov, majic, knjig, posterjev, značk, svinčnikov, razglednic, oblek, rut in vrečk s simbolom hitijo prečr- tati še eno sivo liso na turističnih zemljevidih. Ne moti jih do zemlje pohojene trava v okolici hiše in celo sam gospod Sto-vodnik se ne huduje. Raje je zraven postavil božično-novo-letni paviljon, v katerem lahko za čedne šilinge kupite vse, kar je povezano z njgovim imenom. Fetišizem do amena. Tistim z večjimi umetniškimi apetiti pa ponujajo poleg hrenovk in coca cole letos odprto KunstHaus (Umetniško hišo), v kateri si lahko privoščite ogled življenjskega dela in zbirke samega Hundertwasserja. Seveda je odveč poudarjati, da je hišo sam projektiral in jo ima bolj ali manj za svojo last. Pustimo škandale, ki so sledili takšni ekspanziji enega umetnika in že ves čas odmevajo po Dunaju ter so skoraj zasenčili podobne ob odprtju t. i. Ha-asove hiše, moderne zgradbe v starem centru mesta, na mondenem Grabnu, ki je dobila ime po drugem dunajskem slavnem arhitektu, ki prej omenjenemu gospodu skače v zelje. Ob vstopu v Hundertvvasser-jev božji hram najprej naletimo na že standarno toplo soparo, ki udari v obraz, saj se v vseh njegovih projektih pod velikimi strešnimi steklenimi površinami in tistimi, prekritimi z zemljo in travo, pretekajo hektolitri vode, ki prostoru uravnavajo temperaturo in vlago. Za nas, navajene suhega zraka je ta klima dokaj tropska. Nikakor tropska pa ni prodajalka kart, ki nam je kljub novinarskim izkaznicam pripravljena zaračunati le za nekaj odstotkov (namesto 50 šilingov 40) nižjo vstopnino. Njen prisiljen nasmešek nas prestraši, da bo gospa dobila krč obraznih mišic, zato raje poravnamo vsotico in se ponovno spomnimo milijonarja Hundertwasserja, kako s šampanjcem v roki nazdravlja svojemu mestu, ki zna poskrbeti zanj. Da potrdim, kakšen rubežnik je, naj omenim, da je bila to edina galeri-. ja, v kateri so celo novinarjem zaračunali. Sprehod med umetnikovimi življenjskimi likovnimi deli postane čez nekaj časa duhamo- ren. Vedno bolj nam je spomin preletela prijateljeva krilatica, da Hunderttvasser že trideset let ni napravil ničesar novega. Žive barve in razsute oblike pa vseeno zmorejo dovolj zanimivosti, da priznamo, da ga je enkrat v življenju vredno videti. In nikoli več. Tako kot njegovo hišo, kije bila najprej grajena za reveže, nato pa je postala ena najbolj »chic«. Niti fotografije z njegove ladje niti s parfumerko Palomo Picasso nas ne morejo prepričati, da je vreden toliko, kolikor se sam ceni. Smešno je, da je naprej slikar in nato bolj ali manj uspešen politični aktivist (in memo-riam Joseph Beus), ki se je zavzemal za naravi bližje človekovo življenje, ostal najbolj znan kot arhitekt, ob katerem moramo priznati, da je še najbolj uspel kopirati in nekako naslediti barcelonskega čarovnika Gaudija. Če smo že pri arhitektih, naj mimogrede zabrenkam na domače strune v spomin vsem častilcem kulta Jožeta Plečnika - po temeljitem prelistavanju knjige o arhitektih 20. stoletja ga namreč nisem nikjer zasledil omenjenega. Se spet samo trese gora? Čilenec, Rusi, Japonci, Italijani... Mogoče bi izgledala umetniška hiša s poševnimi stebri, nalomljenimi ploščicami, ogledali in nepravilnimi okni potegavščina, če ne bi v zgornjih nadstropjih razstavljal sodobnik Pleta Mondriana, Ferdinanda Legeija, Maxa Ernsta, pesnika Andre Bretona Čilski slikar Roberto Sebastjan Antonio Matta Echaur-ren, ki se olajšujoče imenuje kar Matta, čigar ime je tesno povezano s koncem surrealiz-ma in začetki abstraktnega ekspresionizma . v prvem trenutku vsaj zmede. Namreč prvič zato, ker zanj skoraj še nisem slišal in drugič, ker se s svojimi sanjskimi podobami nenehno giblje na tleh realnega, kjer izhaja iz človeškega telesa, ki ga skuša vliti v okolje modeme tehnologije in mu dati takšno podobo. Za prvo polovico stoletja so bile njegove podobe novo odkritje. A ne glede na bogove, ki nas vedno manj zanimajo, se odločimo, da je dunajskega »vodovodarja« za vse večne čase dovolj in raje stopimo izven kroga nedružabnih opazovalcev med družabne posedalce po znanih klasičnih dunajskih kavarnah. Teh v mestu mrgoli in so nedvomno mestna poseb- Hundertwasserjeve slike... nost. Če ima London pube in Pariz restavracije, ima Dunaj ravno kavarne. Ni vam jih potrebno predstavljati, saj so bile pred nekaj časa tudi pri nas, a nujno je poudariti njihov namen. V njih namreč ljudje celo po nekaj ur sedijo ob srebanju 'ene kave in listanju vseh časo- »Eisenstem — ponos sovjetskega filma« še dodatno zanimiv. Očitno so na vzhodu že zrušili dva kulta, ki na zahodu dobrih sedemdeset let po revoluciji šele prihajata v modo. Aleksandra Mitte se spominjamo še z minulega beneškega festivala. Potem pa se vprašajmo, kdo • 1*1 _ . __I_______ • pisov, da vam ne more biti jas- je bil naprednejši. Čudna se mi no, navajenim na hitrost, da so je zdela tudi pripomba v knjigi napitki dokaj zasoljeni. Sacher Seveda prevladuje tradicionalni izbor, v katerem ima hotel Sacher posebno mesto. Turisti z nahrbtniki ali krznenimi plašči se tlačijo v njem, da bi si privoščili razvpito Sacher torto za 45 šilingov. Sigurno je boljša kot drugod. A drugače vam bolj priporočamo prijetno zavetje kavarne Cafe Museum na Karlsplatzu, kjer ne boste imeli problemov z akhmatizacijo na preveč nadišavljene fine gospe in kravatarske gospode. Hkrati vam predstavlja izvrstno izhodišče za enega najlepših dunajskih trgov, na katerem lahko obiščete tudi znamenito Karlovo cerkev, pred katero je nastopil leta 1989 sam papež Janez Pavel II., in galeriji Hišo umetnikov ter Zgodovinski muzej mesta Dunaja. V Kiinstlerhausu smo bili priče dokazom, da je Rusija še vedno »in«, saj je v njej potekala razstava Od revolucije do perestrojke, na kateri smo se lahko sprehodili skozi rusko likovno zgodovino od Maleviča naprej. Poudarek je bil na slikarjih — žrtvah Stalinove politike. Ni dvoma o njenih kvalitetah. Drugi del omenjene hiše je gostoval razstavo risb in slik ruskih režiserjev, ki je nosila naslov Od Eisensteina do Tar-kotvskega in prikazala, kaj so znani filmarji delali za platnom. Seveda sta bila obvezna doprsna kipa Lenina in Stalina, najbolj pa so v oči padli njuni J katerih je Stalinov Cirilica, revolucija, perestrojka — lllllllllll Rusi so še vedno »in« obiskovalcev, kjer je nekdo napisal Eisenstein = Picasso. O. K. V drugi muzej nam ni bilo omogočeno vstopiti, ker je bil zaprt kot tudi večina ostalih. Na Dunaju smo tako spoznali, kaj pomeni imeti božične in novoletne praznike, ko je večina galerij zaprta, sploh, če so majhne in privatne, ostale pa imajo omejen delovni urnik. Tako smo lahko vstopili še v grafično zbirko Albertina in v Umetniški forum (Kunstfo-rum), katerega so zavzeli Japonci s svojimi klasičnimi tuš-vodenke risbicami izpred nekaj stoletij. Izredno zanimivo razstavo s podnaslovom Valujoči svet so popestrili tudi kipci, stari kimoni in samurajski oklep iz 17. stoletja. Habsburška tradicija se ne da Edina, ki niso nasedla božič-no-novoletnemu zaprtju, so gledališča. Silvestrski večer so kuhala s polno paro, naj vedo, kje se morajo pokazati Dunajčani zadnji dan v leti. Zato nas ni čudilo, da so bile predstave razprodane večernim toaletam. Med njimi nosi posebno ceno zadnji musical, naslednik maratonskih Cats in Fantoma opere, Freudiana, oda Sigmundu Freudu v Theater an der Wien. Še ena dunajska ikona, je tako preko avtorjev E. Wo-olfsona in A. Parsonsa doživela svoj pop krst. Seveda, saj se je Mozart-jahre izteklo. A recept je treba izkoristiti. Prav tako kot na vseh ostalih tovečernih prireditvah, med katerimi je mrgolelo klasičnih koncertov, ki jim piko na ž postavi tradicionalna gala prireditev v Operi. Lansko leto so zaključili s hitom Jožefa Straussa, Netopirjem, ki ga dobro . poznamo tudi pri nas. In če ste si že lahko privoščili takšen večer, potem morate nujno na novoletni koncert Dunajskih filharmonikov. Spet tradicija. Ampak to ni za nas. Če vidiš na Dunaju Ruse, Japonce, Italijane, Francoze, Američane, Afričane in še kaj, nikakor ne moreš mimo dveh ikon: Egona Schieleja in Gustava Klimta, ki imata svoje častno mesto na lepi razgledni točki, na aveniji Princa Euge-na, na dvorcu Belvedere, stari habsburški rezidenci. Pri tem se vidi, kako ponosni so Dunajčani nanju. Klimt na parfumih, Schiele na koledarjih. A te dni se je zbirka obogatila z razstavo dvanajstih Schielejevih slik iz ameriške zbirke. Na žalost je zaradi silvesterskega zaprtja nismo mogli videti, kar pa ni motilo velikega duha. Wienerschnitzel Zaprtja so motila tudi marsikatero gostilno ali kavarno, ki se je v prednovoletni mrzlici odločila zapirati že zgodaj popoldan. To ni hodilo navzkriž z diskotekami, ki začnejo obratovati šele zvečer. Bolj je moteče, da ob zgodnjih jutranjih urah, ko je še kakšne pol ure do zaprtja, zahtevajo 100 šilingov za vstopnino in nočejo slišati nobenega razpravljanja. Raje vas vestni redarji takoj napotijo proti vratom. Tako trdo varianto uporabljajo tudi v diskoteki U4, ki je na postaji podzemne železnice U4 ob donavskem kanalu in vanjo vdira skoraj vse, kar na Dunaju nosi črno usnje. Pa tudi iz nje, ko je treba nekoga nesti. Zato je bolje kar kam v jutranjo popraz-nično kavarno na še en požirek z že dobro razpoloženimi gosti. Teh na Dunaju nikakor ne manjka. Nihajo po vsej centralni peš coni, kjer so slavili odhod 1991. in prihod združenega 1992., da ste se morali prav truditi, da niste napačno stopili. Vsaj v kakšno črepinjo. Predstavljajte si. kako izgleda javna veselica v mestu, ki ima dva milijona prebivalcev. Ne sliši se niti zvenenja zvona katedrale Sv. Štefana, ko ura odbije polnoč. Njeno razbijanje tako slišijo samo tisti, ki imajo pri sebi radio in poslušajo prenos. To počnejo vsi Dunajčani, ki na novoletni večer najraje zaplešejo ob Straussovih valčkih ali ponovno prebujenem Mozartu. To sta alfa in omega njihove glasbene tradicije. Novoletna pesem: Na lepi Modri Donavi. Pa čeprav ni več niti duha o modrini. Važno je, da tradicija ostaja, Donava ne zameri. Malo bolj netradicionalni smo izgledali mi. Baje ža nekdanje Jugoslovane velja, da niso hodili na Dunaj kot turisti, kar je običajno za Italijane, Američane, Japonce ... ampak delat ali (bolj po slovensko) nakupovat. To si v zadnjem času težje privoščimo, saj nas realne avstrijske cene odvrnejo od večjih nakupov. Tako poleg delovne sile sedaj največ mesta zavzemajo ubežniki iz Hrvaške, ki pa niso tako očitni kot n. pr. v Gradcu, kljub obilici domačega tiska, med katerim slovenski zavzema zanemarljivo (nikakršno) mesto. Pa tudi naše govorice ni bilo preveč slišati in nam je nemudoma postalo jasno, da so nakupi v Celovcu ali Gradcu že opravljeni. Le kdo bi se v tako pomembnih dnevih še ukvarjal s tem, zato smo se rajši odločili za večerjo, čeprav smo si morali najprej dodobra obrusiti pete, saj smo stežka našli luknjo, ki bi bila primerna. Po nekaj časa iskanja pa smo le naleteli na človeku prijazno in nabito polno okolje, kjer smo si v pristni italijanski restavraciji, v kateri so se natakarji, čeprav so bili rasni Avstrijci, trudili govoriti italijansko (verjetno zaradi vzdušja in priljubljenega »mama mia« stila), hladnokrvno ob vseh pizzah, špagetih in lazanjah naročili vvienerschnitzel mit kartofell und salat. Mar nismo bili na Dunaju? Peter Tomaž Dobrila Foto Vojko Stiplovšek EKSKLUZIVNO: GORAN PRPIČ, TENIŠKI AS DRŽAVE HRVAŠKE Vojna, šele nato tenis Goran Prpič gotovo sodi med najboljše teniške igralce na svetu, vendar pa v zadnjem času, namesto pričakovanega prodora med najboljših deset, izgublja tekmo za tekmo. Sam pravi, da v tem trenutku pač ne more misliti na drugega kot vojno v domovini. Tenis igra le zaradi tega, ker na ta način propagira Hrvaško, denar, ki ga zasluži pa nameni hrvaškemu zboru narodne garde. Goran Prpič je bil vedno človek, ki so ga imeli vsi radi. Ob njegovem imenu ni bilo nikdar niti najmanjšega incidenta, novinarji se še nikoli niso pritožili, da jim je odklonil intervju, tudi v zanj najtežjih časih je za vsakega našel prijazno besedo. Zato smo bili vsi veseli, ko se je Goran pred štirimi leti tako zmagoslavno vrnil na teniška igrišča, potem ko so ga zaradi poškodbe kolena praktično vsi povsem odpisali. Prpič nosi na kolenu še vedno poseben, kar strah vzbujajoč steznik, toda na igrišču se to ne pozna. V minuli sezoni je Goran pokazal, da ga v mladosti niso zaman šteli za veliki up svetovnega tenisa. Po mnogočem je bila to daleč najuspešnejša sezona v njegovi karieri, žal pa se je v trenutku spremenila v eno bolj žalostnih, ali po njegovih besedah — hudičevo. To tudi ni čudno, saj je Prpič Hrvat, velik domoljub, in zato so v njegovi glavi prisotne povsem druge misli kot teniške. Z Goranom sva se pogovarjala nekaj dni pred odhodom v Miinchen na finalni turnir za Grand slam. Prijetni Zagrebčan je bil, kot vselej, tudi tokrat prijazen, če- prav se je videlo, da je to praktično povsem drug človek. Povedal je, da je prišel v Kranjsko Goro zato, da bi se vsaj malo skušal pripraviti za največji turnir leta, kjer lahko igra le 16 najboljših igralcev na svetu s štirih turnirjev za Grand slam. »Pogoji so tu izvrstni, imam mir, dobra igrišča... Toda kaj, ko se ne morem skoncentrirati. Misli mi venomer odhajajo domov, v Zagreb in ostale še bolj ogrožene kraje »Lipe naše«. Kako bom igral tenis, ko moji rojaki umirajo za domovino, ki je prav tako moja kot njihova. Tudi nima smisla, da igraš, če veš vnaprej, da nimaš možnosti za zmago. Zmagati pa ne morem. Prvič, ker sploh ne verjamem, da lahko, saj sem v zadnjih tednih več časa prebil v zaklonišču kot na treningu. In če verjameš, da lahko zmagaš, po mojem ne moreš zmagati. In drugi razlog, da ne morem zmagati — vse skupaj mi nič ne pomeni. Zmaga, poraz, to je v tem trenutku nepomembno. Že med tekmo razmišljam, kaj bom dejal na tiskovni konferenci po srečanju, da bom čimbolj pomagal k uveljavitvi Hr- iPs vaške, da bodo ljudje vedeli, da sem Hrvat in bodo uvideli, da si Hrvati resnično želimo zanke, ki so nam jih nastavili Srbi sneti z vratu,« je tarnal Goran Prpič. Če sem v tistem trenutku vsaj še malo dvomil v njegove besede, če sem pomislil, da je organizatorjem pač vseeno pod katero zastavo igra Prpič in jih zanima le kaj Goran naredi na igrišču, potem sem se v resničnost njegovih izjav prepričal po porazu že v prvem kolu Miinchenskega turnirja v tekmi z domačinom Michaelom Stic-hom. Kolega Ivo Milovanovič, ki je obiskal turnir v Nemčiji, je iz Miinchna prinesel tudi urad- Slovenski športniki leta 1991 Zadnji četrtek preteklega leta so v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesno razglasili slovenske športnike leta 1991. Najvišja priznanja med posamezniki sta prejela športnika belih disciplin. Med ženskami jo je prejela Nataša Bokal, drugouvrščena s svetovnega prvenstva v slalomu. Med moškimi posamezniki je največ glasov dobil skakalec Franci Petek. Najboljši športni kolektiv preteklega leta so bili košarkarji Smelta Olimpije. Priznanje pa sta še prejela veslača Iztok Čop in Densi Žvegelj, druga s svetovnega prvenstva na Dunaju. ni dokument s tiskovne konference, ki jo je imel Prpič po porazu s Stichom. Novinarje je kljub temu, da je bila velika večina Nemcev, ki bi jih morala zanimati zmaga svojega ljubljenca, bolj zanimal Goran Prpič. In to ne kar tako! Le na začetku so mu postavili eno ali dve vprašanji o tekmi s Stichom, le toliko, zaradi lepšega, potem pa so kot jastrebi »udarili« po politiki. Za razliko od srbskih športnikov, ki se v takem položaju raje umaknejo in pravijo, da ne bodo dajali izjav, je Goran ostal miren, na vsako vprašanje je imel že pripravljen odgovor. Ali ste vi zahtevali, naj bo na drogu hrvaška namesto jugoslovanske zastave? »Seveda! Že pred več kot mesecem dni!« Drugače ne bi nastopili? . »Ne!« Imate hrvaški potni list? »Da, imam ga!« Ali so z njim kakšne težave, ali ga cariniki na mejah sprejmejo? »Vendar me je carinik vprašal, če imam tudi tistega ... Moral sem mu pokazati tudi onega.« Mislite, da vas drugače ne bi spustili v Nemčijo? »Ne vem. Nisem se hotel prepirati, zato nisem niti poskusil.« Ali res tudi med vojno živite v Zagrebu? »Kje pa naj bi? Zagreb je moj dom. Kadar nisem na turnirjih, grem domov in živim kot vsi ostali moji rojaki.« In tako v nedogled. Novinarji so Prpiča spraševali vse možno. O tem, kdaj misli, da bo Hrvaška priznana in bodo tudi njeni športniki lahko zanjo nastopali tudi na največjih tekmovanjih, pa če bi nastopil na olimpiadi pod olimpijsko zastavo, vse do podrobnosti o vojni sami. Prpič pa jim je pridno odgovarjal in vselej se je iz njegovih besed dalo slutiti, da obsoja nesmiselno vojno in srbski ter vojaški politični vrh, ki sta jo začela. Da verjame, da se Hrvati borijo za pravično stvar in da ne bodo popustili do konca... Ko sem to bral, sem se spomnil kaj mi je Goran odgovoril v Kranjski Gori, ko sem ga vprašal, zakaj potem sploh nastopa, dokler traja vojna. Prpič je dejal: »Lahko mi verjamete ali pa ne, toda ko se je vse skupaj začelo, so iz različnih športnih krogov prišle tudi pobude, naj se ustanovi posebna, športna četa. Takoj sem se javil in ponudil pomoč domovini. Toda prepričali so me, naj še naprej hodim po turnirjih, tudi če izgubljam, da pa naj ljudem, ki jih na potovanjih srečujem, verjemite da je med njimi veliko zelo vplivnih, povem resnico o vojni na Hrv-šakem. Prepričali so me, da je ravno šport naravnost idealen za tako dejavnost. Kot vemo, so se zaradi športa začele nekatere vojne. Še večkrat pa je bil šport prav tisti dejavnik, ki je ljudi in narode v vojnah zbližal in odločilno pripomogel k temu, da so se nehali vojskovati.« In tako Prpič opravlja svojo sveto misijo. Težko zdaj rečemo, če uspešno, toda dokazal je, da je dober človek in velik domoljub. Kot veste, pa skoraj ves izkupiček od turnirjev, odkar traja vojna, nameni v dobrodelne namene. Enkrat za pomoč Narodni gardi, drugič kaj drugega. Po porazu v prvem kolu je Prpič v Miinchnu zaslužil 100. OOOdolarjev? 0. OOOzelenih bankovcev je namenil za pomoč hrvaškim otrokom. Ostalih 30.000 pa tako poberejo visoki nemški davki, stroški potovanja ... In še eno stvar, ki vas bo gotovo zanimala, mi je Prpič povedal v Kranjski Gori: »Z Ivaniševičem sva idealen par. Nikoli se ni znal prav izražati, besede pač niso njegovo najmočnejše orožje. Toda, čeprav je imel v tej sezoni zelo slabe rezultate, se je to ravno od vojne na Hrvaškem naprej spremenilo. Goran je nekako »iz principa« naenkrat zaigral bolje. Začel je zmagovati na igrišču in z njegovimi zmagami zmaguje tudi Hrvaška. Jaz pa svoje delo, upam da uspešno, skušam opraviti izven igrišča, po tekmi. Ali nisva idealen par? Pa še nekaj vam bom zaupal, to bo za slovenske bralce zelo zanimivo. O Slobodanu Bobi Živojinoviču, ki ga še nikjer na svetu niso sprejeli tako dobro kot ravno pri vas, na turnirju Slovenia Open v Domžalah. Ko se je začela vojna v Sloveniji, smo bili skupaj v Wimbledonu, kjer se je začenjalo Odprto prvenstvo Velike Britanije. Bobo je, ko je slišal novico, izjavil: »Počelo je!« pri tem pa si je zadovoljno mel roke. Od takrat se ne pogovarjava več, čeprav sva bila nekoč dobra prijatelja.« Kaj naj rečem ob tem ? Živo-jinovič gotovo ne bo nikdar več ljubljenec domžalske ali katerekoli slovenske in hrvaške publike. Zato pa bomo vselej stiskali pesti za Gorana Prpiča! In za mir na Hrvaškem! Goran Obrez Simona Vovk Cesta na Ostrožno 113, 63000 Celje, Telefon & fax. 063^34-222 Bliža se NOVO LETO. To je čas, ko lahko vašim poslovnim partnerjem in prijateljem izkažete pozornost. Mi vam v ta namen lahko ponudimo naslednje artikle, seveda z vašo reklamo: * žepne koledarje * namizne koledarje v obliki bloka * stoječe namizne koledarje * stenske koledarje * novoletne voščilnice * vžigalnike * kemične svinčnike LIDIJA ASANOVIČ, ZAGREBŠKA PEVKA, JE PO DVEH LETIH SPREGOVORILA Za Slovenijo sem bila mrtva Zakaj je mlada zagrebška pevka, ki je leta 1989 s skupino Srebrna krila nastopala na Pesmi Evrovizije, kjer je s pesmijo Mangup osvojila šesto mesto, morala zapustiti bend, s katerim je dosegla svoj največji dosedanji uspeh? Zakaj je preživela dve leti v anonimnosti? Zakaj sojo v Sloveniji razglasili za mrtvo? Kje je sedaj in kaj dela? V ekskluzivnem pogovoru za Novo dobo govori Lidija Asanovič. Evrovizija — prijeten izlet V Koper je pred dnevi prišla pevka Lidija Asanovič, ki je znana kot solistka v skupinah Poslednja igra leptira in Srebrna krila. Kdo se ne spominja pesmi Dečko, 'ajde oladi ali Mangup in simpatične temno-poltne deklice, ki je kot metuljček skakljala po odru in razpihovala srca tako mlajših kakor tudi starejših, ki imajo radi zabavno glasbo. Vsekakor je bil njen največji dosedanji uspeh sodelovanje na Pesmi Evrovizije, kjer je leta 1989 v Dublinu s skupino Srebrna krila iz Zagreba nastopala kot predstavnica nekdanje Jugoslavije in s pesmijo Mangup osvojila odlično šesto mesto. »Zame je bil to nepozaben izlet, ki mi je omogočil, da sem videla Dublin in doživela vzdušje tega natečaja, ki, moram reči, name ni naredil posebnega vtisa. Drugače to doživetje ni vplivalo na mojo na-daljno kariero. Tako sem tudi hitro pozabila Dublin«, pravi Lidija in dodaja: »Sodelovanje na Evroviziji je lep spomin, toda ne pomeni, da mora biti pomembno za kariero nekega pevca. Zame je bila to ena izkušnja več in nič dugega.« Stran od Srebrnih kril Potem ko je zelo uspešno nastopala v skupini Poslednja igra leptira se je Lidija Asanovič znašla v znanem ansamblu Srebrna krila iz Zagreba. Njen uspeh v Dublinu ni bil neopažen, njen odhod od slavnih »Kril« pa je vzbudil veliko pozornosti ljubiteljev zabavne glasbe. O razlogu tega slovesa Lidija pravi: »Ker je prišlo do nesporazuma med menoj in bobnarjem, sem morala zapustiti skupino, na katero me, kljub temu, vežejo lepi spomini. Razlog tega nesporazuma je bila moja izjava v nekem časopisu, da bi ra- da nastopala kot solistka. To ni bilo všeč bobnarju naše skupine in začele so se neprijetnosti. Rezultat tega je bil moj odhod iz benda. Se vedno pa mislim, da sem imela prav, kajti želja vsakega mladega pevca je, da bi enkrat postal solist. Naš bobnar je razumel mojo izjavo kot napoved, da bom odšla iz Srebrnih kril. Da moja izjava ni bila tako resna, kaže sedanja situacija. Še vedno nastopam v skupini. Odrekla sem se želje, da bi postala solistka. Enostavno ne morem brez benda. Ko vidim kaj so dogaja z mojimi kolegicami, ki so zapustile skupine, sem še bolj zavezana na bend.« S Cicom v Evropo Lidija je še vedno vedra in živahna, po čemer se je spom-ninjamo iz časov njenih nastopov. Lidija se je po odhodu iz Srebrnih kril poročila in za nekaj časa izginila iz javnega življenja. Pred šestimi meseci se je živahna pevka znašla v skupini Hit House — International Top Band iz Celovca. »Res je bila pavza dolga, čeprav sem nekaj časa nastopala v skupini v kateri je igral moj mož. Ko sem prišla v Hit House, sem našla svoje pravo mesto. Sodelovanje s Cicom Mra-zem, ki je vodja tega benda, je izredno, tako da imam razlog za veselje in zadovoljstvo. Moj imidž je na nek način ostal isti. Edina razlika je v tem, da sedaj pojem samo v tujih jezikih«, med smehom pravi Lidija. Cico Mraz že šest let s svojo skupino križari po evropskih Helena Blagne je zmagala Dnevnik Slovenske novice je ob zaključku preteklega leta organiziral izbor naj pevcev in pevk leta 1991. V kategoriji pevk je več kot odločno zmagala Helena Blagne. Z dokaj velikim zaostankom ji na drugem mestu sledi Božidar Wolfand. Njen hit leta je postala pesem Angel varuh moj. Na vprašanje ali je ona sex simbol slovenskega popa je Helena odgovorila: »Nisem kriva, če sem ljudem všeč.« PETROL z vami na poti disko klubih in zimskih centrih. Prosili smo ga, naj nam pove kaj več o svoji skupini in razlogu njihovega prihoda v Slovenijo: »V Slovenijo smo prišli, da bi si malo oddahnili. Razen tega z našim menagerjem pripravljamo poletno turnejo po Španiji. Pred odhodom v Španijo bomo aprila ponovno prišli sem in za promocijo bomo izvedli nekaj koncertov. V Španiji bomo ostali dva meseca, v juliju pa bomo nastopali na Malti. Avgusta bomo spet prišli v Koper. Načrtujemo nastope v Portorožu in drugih slovenskih mestih«, pravi Cico Mraz, doma iz Bjelovara. Nastop v vodilnih diskotekah O svojem bendu Hit House Cico Mraz pripoveduje: »Naša skupina, ki jo je pred šestimi meseci osvežila Lidija, ki se je odlično vklopila, nastopa v vodilnih diskotekah po Nemčiji, Avstriji, Švici in Italiji. Igramo tudi v znanih zimskih centrih, tako da imamo veliko dela. Izvajamo stvari, ki so trenutno najbolj popularne in se nahajajo na top listah. Lidija in jaz pojeva izključno v tujih jezikih. Enostavno smo se prilagodili evropskemu glasbenemu tržišču. Upam, da bomo tega leta nastopali tudi v Sloveniji, oziroma v tem delu Evrope. Načrtujemo koncerte širom vaše države, toda sedaj ne morem povedati natančno, ker je vse odvisno od našega menagerja«. Ljudje so vračali vstopnice Lidijo na Slovenijo veže nek neprijeten dogodek. »Imate prav. To se je zgodilo medtem, ko sem pela v skupini Poslednja igra leptira. V času našega gostovanja v nekem slovenskem mestu (ne spomnim se več katero je bilo), sem res doživela veliko neprijetnost. Čeprav so bile vstopnice za naš koncert razprodane, so jih ljudje začeli vračati. Razlagali so, da sem imela nesrečo. Receptor hotela, kjer smo bili nastanjeni, mi je celo rekel: »Nehajte blefirati, vi niste Lidija. Lidija Asanovič je plačala z glavo in jo ni več med živimi.« Podobno se mi je zgodilo tudi v Zagrebu, kjer so me vprašali: »Kaj ti nisi mrtva?« Ne, tudi to se dogaja v našem poslu. Nekdo je napisal v slovenskem časopisu, da sem umrla. Še vedno ne vem, kdo je to storil in zakaj. Ker ni imelo smisla, se za to nisem interesirala. Edino kar sem naredila, je bilo, da sem v zagrebškem časopisu demantirala to grdo vest«, pravi Lidija. »Drugače mi je Slovenija ostala v lepem spominu. Upam, da bom z mojo sedanjo skupino Hit House spet nastopala pred občinstvom. Prvič sem v tem delu Slovenije na Primorskem, in zelo mi je všeč. Komaj čakam, da pride poletje, ko bom zopet prišla.« Tako smo se tudi sami prepričali, da je Lidija še kako živa, da je v odlični formi, in da je naravnost iz anonimnosti stopila na evropski oder. Zoran Vlajič Foto: Zdravko Primožič NOV? 190BA vj BREZ ODŠKODNINE ZA 13 LET PEKLENSKIH BOLEČIN N/ Škarje v trebuhu Inge Jann pripoveduje: »Ne morem razumeti razsodbe deželnega sodišča Niirnberg-Fiirth, ki mi ni dosodilo odškodnine za 13 let življenja v bolečinah, ki jih je povzročil malomaren zdravnik.« Triinštiridesetletna Inge je bila aprila 1976 operirana na žolču. Operiral jo je je kirurg dr. Erich Raab (ime je spremenjeno) in v pacientkinem trebuhu pozabil operacijske škarje. Škarje so pritiskale na vretenca, kar je imelo za posledico vsakodnevne bolečine, ki so Inge prisilile na življenje v postelji. Zdravniki niso vedeli kaj z njo početi. Po 13 letih je eden končno prišel na idejo, da jo pregleda z rengtenom, kjer so bile škarje odkrite in takoj odstranjene. Rentgenski posnetek Škarij v telesu in »pozabljivec«. Inge je tožila dr. Raaba za 100.000 DEM odškodnine, sodni medicinski izvedenci pa so podprli kirurga, češ da se to lahko zgodi z veliko verjetnostjo vsakemu kirurgu! Je pa zanimivo, da je Raab po treh letih od prvega posega v Inge, opravil še lepotno operacijo brazgotine, vendar se na pozabljene škarje ni spomnil. Ingino tožbo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno, še več: plačati je morala 8000 DEM za kirurgovega odvetnika. I \ r Žrtev kirurgove malomarnosti Inge Jann V vojsko pa ne Prejšnji torek se je vojaškim oblastem predal dezerter sovjetske armade Aleksander Ple-hanov. Mož se je sedem let skrival v Sibiriji v neki zapuščeni kolibi ter se ves ta čas preživljal z ribami iz bližnjega jezera. Plehanov se je skrival v gozdovih okoli Bajkalskega jezera, predal pa se je, ko je od turistov slišal za amnestijo vojaških dezerterjev. Kljub temu, da je jedel v glavnem ribe, je včasih nabavljal živež in obleko tudi pri turistih, ki so obiskovali jezero. Na služenje vojaškega roka je odšel 1983, ko je bil star 19 let. Dezertiral je še isto leto. Zdrav je kljub temu, da izgleda dosti starejši, kot bi bilo normalno za njegovih 26 let. V teh letih je pozabil pisati, bere pa lahko samo tiskana besedila. Oblasti so povedale, da ga zaradi dezerterstva ne bodo kaznovali, a moral bo odslužiti še šest mesecev vojaškega roka, ki mu je ostal. Miss sveta leta 1991 V ameriškem mestu Atlanta so tik pred koncem leta izbrali novo najlepšo zemljanko. Tokrat so se odločili, da je najlepša Nimbeth Beatriz Leal Jimanez, ki je doma iz Venezuele. Dvajsetletna lepotica je študentka industrijskega inženiringa. Med najlepše ženske na svetu po sobotnem izboru še sodita prva spremljevalka Leanne Bucke iz Avstralije in druga spremljevalka južnoafriška krasotica Diana Tiden-Davis. Filmski igralec George Bush______________________________ Če je to uspelo Reaganu, zakaj ne bi še Bushu, si je mislil sam ameriški presednik. Tako bo v prvi polovici januarja nastopil v seriji televizijskih spotov, ki jih bodo predvajali v Veliki Britaniji. Z njimi bo skušal privabiti čimveč turistov v ZDA. Serija bo stala 1,6 milijona dolarjev, pripravlja pa jo združenje ameriških industrijskih družb. Prvi spot bodo predvajali 13. januarja. »Kaj torej še čakate, predsednikovo povabilo?« bo gledalce vprašal Bush. Propagandne oddaje bodo imele skupen naslov. Zdaj ste vi na vrsti, da odkrijete Ameriko. Če bodo oddaje gledalci dobro sprejeli, jih bodo predvajali še na Japonskem in v Nemčiji. V letu 1992 samo Claudi j a Od januarja do decembra 1992. leta boste imeli samo Claudijo — je bila ideja italijanske firme Landmark. In lahko rečemo, da so se prav odločili. S Claudijo so posneli velik stenski koledar, ki so ga sne-mali od karibskih plaž do Mar-tinika, kjer je menjavala bikinije, perilo in oprijete hlačke. Prvih stotisoč izvodov koledarjev so prodali v treh dneh. Claudi-ja Schiffer je na pol milijona primerkov koledarjev postala božično darilce, ki je preplavilo tržišče. Kolikšen bo Bushov igralski honorar ni znano, zagotovo pa ne bo dosegel rekordnih Schtvarzeneggerjevih honorarjev. Kennedyev nečak Mozart za nekaj uric______________________________ Hans-Jiirgen Schatz je v Salzburgu smuknil v kostim moža, katerega občuduje. Obiskal je skladateljevo rojstno hišo, listal originalno partituro opere Don Giovanni in se posladkal z »Mozartovimi kroglami«. jo je posilil Hans-Jiirgen Schatz: obleka (ne) naredi človeka (Mozarta) Patricia Bovvman, ki je začela enega najbolj razvpitih sodnih procesov v zadnjem času v Ameriki, je po osmih mesecih neprijetnih zasliševanj in obtoževanj, ki jih je v živo prenašala ameriška televizija (na kanalu Sky One smo proces lahko spremljali tudi pri nas), končno odkrila svoj obraz. »Poštena sem, ničesar se nimam sramovati in v čast si štejem, da se vam smem predstaviti,« je izjavila po dolgih mesecih anonimnosti, potem ko je obtožila posilstva nečaka pokojnega ameriškega predsednika Johna A. Kennedyja — Wil-liama Smihta. Med prenosi televizijskih kamer je namreč njen obraz zakrivala elektronska tančica. S svojim nastopom pa je postavila na laž trditev, objavljeno takoj po razsodbi, da z odločitvijo sodnika ni zadovoljna. Prepričana je, da bo njen primer spodbudil druge žrtve posilstev k iskanju pravice. Po televiziji je povedala ravno nasprotno. Ko je slišala, da so Smitha oprostili, je omedlela. V intervju v živo je privolila zato, da bi postavila na laž trditev Smithovega odvetnika, da je duševno motena osebnost. Vztrajala je pri trditvi, da je Smith na sodišču lagal, da je privolila v odnos z njim. Obtožila je obrambo, ki je iz sojenja naredila farso: »Človeka, ki me je posilil, so pred mojimi očmi spremenili v dobrodušnega kužka, ki poljublja šolarje. Saj to vendar ni politična kampanja ...« v Se mrtev ubijal_________________ Belfast je sicer navajen na teroristične akcije vseh vrst, a ta, ki se je zgodila 3. decembra, je presenetila tudi vsega navajene meščane. Povsem običajna krsta, na pokojnikovo željo ovita z irsko trobojnico, je na vsem lepem eksplodirala. V njej je bil skupaj z bombo 25 letni pripadnik IRA Frenki Ry-an, strasten sovražnik Angležev, ki je bil prejšnji teden ubit v boju proti njim in njihovi oblasti v Severni Irski. Cicciolina pričakuje otroka Najbolj poznana kraljica ! porno industrije Ilona Staller-Cicciolina je v življenju najbolj občutila kruto dejstvo, da mora v življenju vse plačati. Čeprav se je pred nedavnim poročila z ameriškim pop umetnikom, ki živi v New Vorku, so ji ameriške oblasti prepovedale vstop v ZDA. »Takšne osebe so pri nas ne-zaželjene«, so izjavili. Mož Jeff Koons je zaradi tega še posebej prizadet, kajti Cicciolina je seča. Jane Fonda se bo poročila______________________________ Jane Fonda (53), igralka, kraljica aerobike, hčerka Henryja Fonde... se bo kmalu poročila z milijonarjem Tedom Turnerjem (53). Ted je med drugim tudi lastnik televizijske mreže CNN. Čeprav je Jane dvakrat preložila poroko s Tedom, je tretji termin določen. Ted ji bo podaril del delnic vrednih osemnajst milijonov mark. Jane se ob tem denarju ne počuti kupljena, saj je na svojih fitness videih in knjigah zaslužila več kot sto milijonov mark. Za primer ločitve se je Ted zavaroval tako, da Jane po njej ne sme zahtevati ničesar. Cher ima nove prsi Neutrudljiva Cher je promo- j virala novi video - Cher Fit- j ness. Znana pevka in igralka | v njem odkriva skrivnosti svo- | jega telesa, katerih nikoli ni I skrivala, niti tajila. Sedaj je I priznala, da čari pripadajo tudi f estetski kirurgiji. Ob promociji novega videa je povedala, da je bila njena operacija prsi podobna nočni mori. Zanjo je to bilo mazaško delo, ker so prsi po operaciji izgledale slabše , kot pred njo. Imena kirurga ni izdala. % | Tehtal je 567 kilogramov Dioniz se vrača v Rim V ameriški zvezni državi New York je umrl 46 letni Walter Hudson, ki je še pred štirimi leti veljal za najtežjega človeka na svetu. Ob svojih 182 centimetrih višine je tehtal, pred štirimi leti, kar 567 kilogramov. Ko je septembra 1987 leta obtičal med vrati svoje spalnice, odkoder so ga rešili gasilci, se je odločil za hujšanje. Takrat je okrog pasu meril že 247 centrimetrov. Odločil se je za radikalno kuro in je v štirih mesecih izgubil tretjino telesne teže, imel je le 380 kilogramov. Takrat je tudi prvič po osemnajstih letih stopil iz stanovanja. Hujšal pa je še naprej. Konec leta 1988 je tehtal le še 236 kilogramov. Konec preteklega leta je umrl zaradi srčne kapi, tehtal pa je 506 kilogramov. Težave so se začele, ko so hoteli umrlega VValterja odnesti iz hiše. Morali so porušiti steno in ga natovoriti na konzolno dvigalo, nato pa na tovornjak. Pri tem je pomagalo deset junaških in zares močnih fantov. Antični grški kip boga Dioniza, ki ga je italijanski diktator Benitto Mussolini med drugo svetovno vojno posodil Nemčiji, je berlinski kulturni sklad vrnil v Rim. Dva metra visoka marmorna skulptura je bila od leta 1954 razstavljena v muzeju Pergamon v vzhodnem delu Berlina, zdaj pa jo bodo vrnili v arheološki muzej, kamor spada. Zaradi ljubezni v skupno smrt____________________ Ob obali grškega letovišča Lagonisi je ljudi osupnil dogodek, ki so ga gledali. Opazovali so agonijo, zadnjih trenutkov življenja delfinskega para. Najprej je izdihnil težko ranjeni samec, ki so mu ribiči verjetno z dinamitom odstrelili rep in plavuti. Ko je še živ plaval proti obali, je okoli njega obupano krožila samica in oddajala takšne krike, da jih očividci ne bodo pozabili do konca življenja. Ko je delfin poginil, se je z vso silo vrgla na skale in še sama poginila. Par so pokopali blizu kraja njune smrti. Na istem kraju bi verjetno lahko postavil spomenik nesrečni ljubezni. BIOLOŠKODINAMIČNI NAČIN PRIDELOVANJA HRANE Kmetujte z nami IZREZUJTE Z NAMI Nadaljevanje iz prejšnje številke Česen, čebula in pelin kot sredstva za varstvo rastlin 1. Prevrelka (gnojevka) iz čebule in česna 500 gramov česna in čebule namočimo v 1C Utrov vode. Obe rastlini lahko uporabimo vsako za sebe ali pa ju mešamo. Prevrelki lahke dodamo liste črnega ribeza. Desetkrat jo razredčimo in z njo polivamo grede in pod krošnjami dreves, da povečamo odpornost prot glivičnim boleznim. Ta prevrelka posebno dobro učinkuje pri krompirju in jagodah. 2. Zvarek (brozga) iz čebulnih lupin 20 do 50 gramov rjavih lupin namakamo 4 de 7 dni v 1 litru vode in pripravimo kot zvarek. Nerazredčenega škropimo proti pršicam in glivičnim boleznim kot sta na primer krompirjeva ali paradižnikova plesen 3. Čaj iz čebule in česna Pripravimo ga iz 75 gramov sesekljane čebule ali česnovih strokov in 1 litra vode. Nerazredčenega škropimo na rastline in na tla. Deluje proti pršicam, zlasti jagodnim, in glivičnim boleznim. 4. Pelinova prevrelka (gnojevka) Pripravimo jo iz 300 do 500 gramov svežih ali 30 gramov posušenih pelinovih rastlin v 10 litrih vode. Prevrelko škropimo spomladi nerazredčeno neposredno na rastlino, proti gosenicam in proti mravljam. 5. Pelinov čaj Pripravimo ga iz istih količin kot pelinovo prevrelko. Trikrat razredčenega škropimo v juniju in juliju proti listnim ušem in jabolčnemu zavijaču. 6. Pelinov zvarek (brozga) Pripravimo ga iz istih količin kot prevrelko. Jeseni škropimo z dvakrat razredčenim zvarkom proti pršicam na robidnicah. Mešana kultura in njeni učinki Mnogi od vas ste že opazili, da nekatere rastline odbijajo nekatere škodljivce. Če sadimo ali sejemo rastline v skladu s kozmičnimi zakoni in ne v monokulturah, bomo pomemb- no prispevali v boju proti škodljivcem. Naš vrt bo tako sam odganjal bolezni in škodljivce. Če pa se bodo le preveč namnožili, jih bomo pregnali z biološkimi škropivi. Naslednje kombinacije rastlin učinkujejo na sledeč način: Korenje in čebula: Medsebojna obramba pred korenjevo in čebulno muho. Zelena in cvetača (tudi druge vrste kapus-nic): Ščiti zeleno pred rjo, kapusnice pa pred napadom gosenic, zlasti kapusovega behna. Solata z redkvico ali redkvijo: Solata ščiti redkvico in redkev pred napadom bolhačev. Čebulne rastline, kot je čebula, česen, por in drobnjak: zaščita pred plesnijo. Krebuljica v vrstah solate: Obramba pred ušmi, zgodnjo plesnijo (peronospora), in polži. Močan vonj prežene tudi mravlje. Šetraj v vrstah fižola: Fižol ostane dolgo časa brez uši, zlasti črne fižolove uši. Bazilika ob kumarah: Ščiti pred zgodnjo plesnijo (peronosporo) in privablja čebele. Boreč ob kolerabici in drugih kapusnicah: Varuje pred škodljivci, njegovi kosmati listi odganjajo polže. Peteršilj s čebulo ali paradižnikom: Splošna obramba pred škodljivci. Listna zelena kot posevek pred zeljem, kasneje jo pustimo rasti med vrstami zelja: Ščiti pred gosenicami in bolhači in deluje kot obramba pred kapusovem belinom. Čebulnice med jagodami: Preženejo polže in voluharje; obramba pred plesnijo. Jagode z gorčico ali ognjičem: Obramba pred ogorčicami. Česen ob lilijah in vrtnicah: Za obrambo pred mišmi. Pelin ob ribezu: Ščiti ribez pred rjo. Sivka ob vrtnicah in drugih rastlinah: Odganja mravlje in listne uši. Žajbelj, timijan in ižop: Odganjajo gosenice; sadimo jih le ob robu zelenjavnega vrta. Žajbelj pod vrtnicami: odganja uši. Vrtna kreša, kapucinka in tagetes pod sadnimi drevesi: Proti ušem in drugim škodljivcem. Tagetes (tudi študentovska roža, smrdljivka): Z intenzivnim vonjem odganja škodljive žuželke tudi na sosednjih rastlinah. Pod zemljo odganja ogorčice (nematode). MALI OGLASI Nova doba uvaja največjo tržnico na Slovenskem. Iz slovenskih regijskih časopisov brezplačno poobjavljamo tisti del objavljenih malih oglasov, ki po našem mnenju tudi vas zanimajo. Pri izbiri bodite pozorni na klicne številke telefonov, ki so po regijah različni. V Novi dobi objavljeni mali oglasi pa so še naprej zastonj. Vaše sporočilo izpišite le na objavljeni formular in nam ga pošljite do zadnjega dne v tednu. Uspeh vas bo presenetil. NOVI TEDNIK RADIO UFI IF N KUPIM POSEST, stara poslopja, gozd, kupim. Javite, kje se nahaja, velikost in ceno. Šifra: »POSEST« PUHALNIK tajfun, rabljen, z motorjem, kupim. Tel.: 785-138 POSESTI TRAVNIK 4000 m2 na Ostrožnem (Celje), prodam. Tel.: 816-227, popoldan KMEČKO hišo z gospodarskim poslopjem, primerno za obrt, prodam. Tel.: 741-475, zvečer ZAZIDLJIVO parcelo v Celju, prodam. Inf. na tel.: (062) 796-580 VSELJIVO hišo v Šentjurju s telefonom in zemljo, prodam. Inf. na tel.: 711-338, zvečer HIŠO za rušenje, prodam. Pohorska 13 a, tel.: 36-017, 772-800 POSLOVNI prostor, 30 m2 v zgornji etaži v Nami Levec, ugodno prodam. Tel.: 25-001 NOVI vikend nad Libojami s hišno številko, vodo in kletjo, cena zelo ugodna, nujno prodam. Resni kupci pokličite na tel. 411-642 HIŠO, tretja faza, v Žalcu, prodam ali zamenjam za vikend. Tel.: 714-423, po 20. uri TRAVNIK, 85 arov in star kamnit objekt prodam. Telefon (066) 33-132 HIŠO v gradnji, 3. faza, v centru Planine pri Sevnici, ugodno prodam. Inf. na telefon: 783-192 HIŠO v Celju, 4. faza, prodam ali menjam za stanovanje. Inf. na telefon: 24-255 (063) GOZD, 1 ha in 200 arov, blizu Radeč, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (067) 73-656 POSESTVO z gospod, poslopjem prodam v Trnovljah pri Čelju 112. »Cena po dogovoru« NOVO hišo v VI. fazi v Preboldu, ugodno prodam ali dokončam po dolgovom. Ugodno. Tel.: 713-002, od 18. dp 22. ure HIŠO z gospod, poslopjem garažo in vrtom, 16. arov zemlje — njive, ob asfaltni cesti, voda, elektrika, vse urejeno, prodam. Inf. na tel.: 28-986 HIŠO z vpeljano trgovino, prodam. Šifra: »SAVINJSKA DOLINA« DOBRO vpeljano trgovino, možne razne kombinacije, prodam. Tel.: 37-807 STANOVANJA GARSONJERO v Celju, 30 m2, prodam. Tel.: 0602 / 85-381 STANOVANJE 73 m2, v Šentjurju, prodam. Tel.: 741-355 STANOVANJSKO PRAVICO za dvosobno stanovanje v centru Žalca, najboljšemu ponudniku, prodam. Izselitev takoj. Tel.: 711-954 GARSONJERO 27 m2 v Celju, centralna, dvigalo, prodam. Tel.: 28-944 STANOVANJSKO pravico v Celju prodam. Kličite popoldan na tel.: 38-117 ENOSOBNO stanovanje, prodam. Tel.: 32-530 ENOSOBNO stanovanje v Celju, prodam. Šifra: »ZELO UGODNO« NAJAMEM stanovanje v Celju ali v okolici. Inf. na tel.: 28-746 (ob delavnikih), Grubič ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje v središču Celja za deset mesecev. Ponudbe pod šifro-»77823» ENOSOBNO stanovanje menjam za večje v Laškem ali Rimskih Toplicah. Tel.: 731-020 ODDAM dve sobi, skupaj ali posamezno s kuhinjo in kopalnico, centralno ogrevano v Celju. Šifra: »3. JANUAR« ODDAM večje stanovanje v bližini Celja. Tel.: 745-272 ENOSOBNO centralno ogrevano stanovanje (32 m2), na Hudinji, menjam za večje. Inf. na tel.: 726-204, od 6. L pa na tel.: 39-347, od 16. ure dalje ZAPOSLITVE NUDIMO pripravništvo natakarici ah kuharici. Bife Gaberc, Prožinska vas 43, Štore ŠOFERJA C in E kategorije zaposlim v domači in mednarodni špediciji. Šifra »RESEN« ZAPOSLIM natakarico za samostojno pripravo pizz in druge priročne hrane. Tel.: 063/741-698, 37-964 AKUSTIČNI APARATI -GLASBILA RAČUNALNIK commodore C-64 z dodatki, kasetofon, igralno palico in nekaj kaset z igrami, prodam za 15.000 SLT. Tel.: 33-445 PIANINO, forster, predvojni, rustikalen, prodam. Tel.: 27-803, Celje SATELITSKI aparat resiver, prodam. Tel.: 701-198 TELICO, 450 kg za zakol, prodam. Jezernik, Rupe 1, Šmartno v Rožni dohni PRAŠIČA 150 kg za zakol, prodam. Glavač, Pečovnik 12, Celje PRAŠIČA 160 kg in 5 let staro kravo, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Hilda Golob, Završe 1, Grobelno PRAŠIČA 140 kg, za zakol, prodam. Franc Kristan, Trnovec 17, Šentjur, tel.: 742-181 TELICO, simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Martin Mlinarič, Leskovec 8, Škofja vas KRAVO, mlado, brejo 8 mesecev, ter prašiča za zakol, prodam. Hermina Jelenc, Vodice 5/Šlivnici, ob cesti na Planino OPREMA SOBNO peč na trdo gorivo, »kamin Emo 5« prodam. Tel.: 731-608 SPALNICO, ugodno prodam. Vlado Jozič, Stanetova 24, Celje ali telefon: 24-526 EMO central 20 1, prodam*- Rebernik, tel.: 721-590 ŠTEDILNIK, 4 plin s pečico za 4000 tolarjev, termoakumulacijsko peč 3 kw za 4000 tolarjev, prodam. Petek od 17. do 20. ure na tel.: 742-249 OTROŠKO posteljico z jogijem, prodam. Mlakar, Teharje 8, tel.: popoldan — 39-995 RAZNO PRODAM IZVAJAMO vse vrste mizarskih del po naročilu. Posebej ugodno izdelujemo vse vrste lesenih stopnic. Tel.: 779-187 V NAJEM oddam prostor, 50 m2, za mirno dejavnost s skladiščem. Janko Fajs, Lemberg 19, Podplat GRADITELJI; Pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in boj-lerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tel.: 39-878 V NAJEM oddam opremljeno lastniško stanovanje, 50 m , za tri leta, ali prodam. Kličite v nedeljo od 11. do 12. ure na telefon: 34-915 RAD bi spoznal preprosto dekle do 40 let. Sem osamljen, zato iščem sorodno dušo za ogled kino predstav, sprehode v naravo. Sem ljubitelj glasbe. Če bi se mi katera želela pridružiti, naj se javi pod šifro: »VSE LEPO« PODARIM dva ljubka kužka mešanca. Inf. na tel.: 33-812, popoldan INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in elektrotehniko za vse stopnje. Pridem tudi na dom. Tel.: 714-730 POLAGAM stenske in stropne obloge, 1 m2 - 100 SLT. Tel.: 772-859 V NAJEM oddam neopremljen lokal, 50 m2, nemembnost ni določena, v Celju. Tel.: 34-915, v nedeljo, od 11. do 12. ure NAKLADALKO 16 m3, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 772-148 MIZARSKO delovno mizo (»hobel pank«) ugodno prodam. Tel.: 778-089 TRAKTOR univerzal tip 651 DT, 48 kw, leto izdelave 1976, prodam. Franc Završnik, Zakl 3, Gomilsko, tel.: 726-014 SLAMOREZNICO, traktorsko kosilnico z dvojnim nožem, prodam ah menjam za BČS. Tel.: 741-302 MONTAŽNO garažo v Vrunčevi ulici v Celju, ugodno prodam. Tel.: 34-774 KRAVE in star hlevski gnoj prodam ah zamenjam za sladko seno. Tel.: 748-042 GARAŽO v Žalcu, nov šivalni stroj Bagat in kombinirano mikrovalovno pečico prodam. Tel.: 713-537 POMIČNA vrata, 90x200 cm, smuči, pancerje, prodam. Dvoršek, tel.: dopoldan 441-235, interna 161, Melita GARAŽO v Novi vasi (Pohorska), prodam. Tel.: 32-702 ALFA33,1,3S, 1987,38.000 kmin stroj za pomivanje posode, ugodno prodam. Tel.: 31-585 PARCELO za vikend in domače žganje, ugodno prodam. Tel.: 35-260 BOROV in hrastov, okrogel les, prodam. Tel.: 779-123 BIOHIT, lazuro za les, večjo količino, prodam. Tel.: 27-691 VRTNO KRILO, magahonij, širine 75 cm, ugodno prodam. Tel.: 37-311, popoldan V JURKLOŠTRU oddam urejen prostor 70 m2 za kakršnokoli obrt ter hladilno vitrino in blagajno, prodam. Šifra :v »UGODNO« IŠČEMO gospo srednjih let, ki je pripravljena na našem domu čuvati 17 mesečnega fantka. Šifra: »SOLIDNO PLAČILO - NOVA yAS« ODDAM garaži v Žalcu in Celju ter prodam gostinski kavni aparat. Tel.: 711-500 V BLIŽINI Celja oddam prostore za mirno obrt, lahko s stanovanjem. Tel.: 745-272 MORDA kje sameva dekle ah mamica, si morda brez službe in finančnih sredstev, razočarana, brez upanja na boljši jutri. Če imaš veselje do kmetovanja, se javi meni. Star sem 30 let, ne pijem, ne kadim, s srednje veliko mehanizirano kmetijo, novo hišo, avtom itd. Prosim za resne ponudbe pod: »PRIDI V NOVI DOM« DOMAČE rdeče vino Jurka, Izabela, prodam. Alojz Vidmajer, Bevkova 4, Žalec, tel.: 714-474 LOKAL s centralnim ogrevanjem in telefonom, velikost 25 m, v središču Žalca, prodam ah oddam v najem. Tel.: 711-397 ŽAROMETA za jugo, klubsko mizico, preprogo 200 x 300 cm in gugal-nega konjička, prodam. Telefon: 39-236 ZA 125 P prodam: novo lamelo za sklopko, 2 sprednja teleskopa, 2 naslonjali za glavo, 2 platišči z gumami, 165 x 13 in A-testiran vlečni priklop. Braslovče, telefon 701-577 dOISSSMMGLAS PRODAM Prodam KRAVO po izbiri. Tine Hafnar, Binkelj 7, Škofja Loka Prodam 10 dni staro TELIČKO, čmobelo. Vrba 23. Tel.: 802-088 Prodam TELIČKO frizijsko, staro 10 dni, Struževo 9, Kranj Prodam MESO od krave in večjo kohčino domačega ŽGANJA. Sr. Bitnje 18, Žabnica Prodam MESO mladega bika. Tel.: 65-548 Prodam PRAŠIČA 180 kg težkega. Tel.: 422-558 Prodam TELETA težkega 100 kg. Velesovo 40, Cerklje Zaposlitve V Sp. Gorjah iščem občasno varstvo za 4 mesečnega sinka na vašem ah našem domu. Tel.: 725-853 Nudim DELO na domu. Dela se za izvoz. Plačilo v DEM. Tel.: 622-511 Nudim DELO na domu — PAKIRANJE. Pošljite vaš življenjepis. Sprejemam samo pisne ponudbe. Vido Zupančič, Štefetova 7, Kranj Iščemo mladega, pridnega fanta za DELO v Biljard klubu v Kranjski Gori. Šifra: SLOVENEC Pridnim in poštenim nudim honorarno DELO. Tel.: 41-493 ah 422-305 Živah Prodam 10 dni starega BIKCA. Praportna polica 29, Cerklje Prodam 10 dni starega BIKCA. Sp. Brnik 25, Cerklje Prodam 10 dni starega BIKCA. Podbrezje 67, Duplje Prodam 5 tednov starega BIKCA. Podbrezje 160, Duplje Prodam PRAŠIČA z« (061) 627-080 Prodam 3 tedne starega TELIČKA. Tel.: £3-148 . za zakol. Tel.: Prodam 7 tednov stare PRAŠIČ-i. Pivka 7, Naklo Prodam BIKCA za pleme. Tel.: 45-S7 V Besnici dobite nemško HRANO OPREMO za pse. Tel.: 403-286 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA, rmljen z domačo krmo.Tel.: 48-051 Prodam MESO od krave. Tel.: 68-37 Prodam črno PUDLICO, staro l tednov. Tel.: 70-505 Prodam srednjo ŠNAVCERKO z rodovnikom. Tel.: (061) 823-078 Prodam dva mlada MUCKA. Tel.: 213-994 Prodam PRAŠIČA za zakol. Šmartno 28. Cerklje. Tel.: 422-806 Storitve RTV SERVIS Porenta. Breg ob Savi 75, Kranj. Tel. 401-347 IZOLIRAM cevi centralne kurjave. Tel.: 79-043 SERVIS mopedov, tudi na vašem domu! Tel.: 78-386 MONTAŽA centralnih kurjav. Tel.: 65-817, zvečer Stanovanja Iščem STANOVANJE v Kranju ali okolici, za dobo 1 leta. Šifra: SLOVENKA Prodam 2-sobno STANOVANJE v Kranju. Cena po dogovoru. Tel.: 312-535 Takoj oddam v najem ogrevano, opremljeno SOBO, s souporabo kopalnice. Tel.: 325-861 Prodam 1-sobno STANOVANJE. Šifra: PLANINA HI. Prodamo lastniško 1-sobno zasedeno STANOVANJE, 31 nr v Škofji Loki. Cena ugodna Tel.: 217-259. Prodam 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, tel.: 326-358 Zaposlitve Zastopnike - prodajalce za prodajo revije Faca na osnovnih in srednjih šolah iščemo. Reden in odličen zaslužek. Ponudbe: Luxuria, p. p. 91, 61111 Ljubljana. Tel.: (061)268-661, int. 360 DELO V AVSTRIJI! Želite katalog z naslovi za 1.600 delovnih mest, po povzetju 580 SLT, na Januar 92, p. p. 5, 62392 Mežice Iščem EKIPO za izvajanje notranjih in zunanjih ometov. Tel. 221-321 int. 25-68, Grašič STORITVE A VTOKLEP A RSTVO, Lacko Branko, Radovljica, Bevkova 37. Tel.: 75-807. Veterirani — plačljivo tudi z prehrambenimi boni Lamelne zavese, žaluzije in rolete izdeluje ROLETARSTVO NOGRA-ŠEK. Milje 13, Visoko pri Kranju. Tel.: 43-345 ali (061) 50-720 OBREZOVANJE in PODIRANJE drevja. Tel.: 263-437 POSESTI V najem oddam GARAŽO v Lescah. Bric. Vojkova 7, Lesce Oddam ali prodam GARAŽO v Gradnikovi ul. Tel.: 213-218 PARCELO z lokacijsko dokumentacijo, 600 m2 v Besnici pri Kranju, prodam. Tel.: 216-964 OTROŠKA OPREMA Prodam kombiniran italijanski otroški VOZIČEK. Suha 2, Kranj. Tel.: 43-423 Nov otroški AVTOSEDEŽ Bob, prodam. Tel.: 691-442 OBVESTILA MALA ŠOLA GOVORNIŠTVA — tečaj retorike za srednješolce, bodoče intelektualce & Usposabljanje za jasno ustno izražanje in javno nastopanje. Pričetek: 12. 2. 1992. Organizator: Studio GRIVA, Planina 3, KRANJ. Informacije tel.: 323-752, od 8. do 11. ure Iščem kandidata za igro FAIR PLAV. Šifra: DOBER ZASLUŽEK TRGOVINA CEKIN. Avtocamp Dragočajna. Vam želi Srečen božič in uspešno novo leto. Obratovalni čas, ob delavnikih 8-12 ure, 14-18 ure, sobota in nedelja 8-12 ure, 16—18 ure. SE PRIPOROČAMO! Inf. na tel.: (061) 627-067 STROJIM krzno ovc, zajcev, koz. Tel.: 311-248 LITERARNA DELAVNICA — tečaj kreativnega pisanja za osnovnošolce in srednješolce. Usposoblja-nje za učinkovito pisno izražanje. Pričetek: januar 1992, Organizator: Studio GRIVA 11, Planina 3, Kranj Inf. na tel.: 323-752, od 8. do 11. ure OSTALO Prodam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. Tel.: 324-457 Stare KNJIGE prodam. Dolenc, Cankarjeva l/a, Jesenice Prodam 2 uokvirjena GOBELINA. Tel.: 801-132 Prodam električni SVINČNIK za risanje na les. Tel.: 218-929 Nujno potrebujem POSOJILO - 20.000 DEM. vrnem 32.000 DEM v 6 mesecih. Tel.: 217-891 JABOLKA, neškropljena, prodam. Tel.: 78-823 Prodam domačo PŠENICO in OVES. tel.: (061) 823-078 Prodam jedilni KROMPIR po 5 SLT. Tel.: 49-524 Prodam 9 mesecev brejo TELICO, domače KRVAVICE in ZELJE. Pra-šc 15 Mavčiče Prodam mini ŠTEDILNIK ( 2 plin, električna pečica), termoakumulacijsko PEČ, 3,5 KW in zastekleno OKNO z roleto, dim. 80x120 cm. Tel.: 324-594 Prodam 2 nova JOGIJA in 5 let star PRALNI STROJ. Tel.: 325-479 Prodam nova vhodna VRATA, kupim KIPPERBUSCH. Tel.: 43-202 Prodam rabljene SMUČI Elan CR 3000. Tel.: 73-798 Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO Melodija, tel.: 329-119 Prodam smrekove PLOHE, deb. 5 in 8 cm ter DESKE colarice. Tel.: 45-672 Prodam malo rabljen SMOKING, št. 25 in ŠKORNJE št. 42-43. Tel.: 215-122 BUNDO za 10 let poceni prodam. Tel.: 216-104 V Kranju ob glavni cesti oddam DELAVNICO - samostojni objekt 60 m2 za mirno obrt ali slično. Tel.: 246-650 Oddam manjši PROSTOR za servis ali delavnico. Tel.: 633-752 Prodam motorno žago HUSOU-ARNO, tip 266 SG, novo. Tel.: 622-581 Proam rabljen barvni TV. Tel.: 403-665 OVERLOCK Pfaff, nov, z garancijo, prodam. Tel.: 215-650 Prodam RECEIVER Shenvood, 2x100 W, nov. Britof 277, Kranj. Tel.: 241-504 Prodam RAČUNALNIK C-64, z opremo. Tel.: 218-480 Ugodno prodam PEČ Kiipper-busch, električni RADIATOR in termoakumulacijsko PEČ 2,5 kW. Tel.: 43-005 Čelni NAKLADALEC TN 360 A, prodam. Tel.: (061) 823-078 Prodam segmentni BRUSILNI STROJ Hann in Kolbe ter tridimenzionalni GRAVIRNI STROJ Deckel GK 21. Tel.: 212-685 Prodam 4 močnejše ELEKTROMOTORJE. Tel.: (0608) 82-651 Prodam PRALNI STROJ in črno-bel TV Gorenje. Tel.: 661-156 Prodam ŠTEDILNIK s pečico ter nov betonski MEŠALEC. Tel.: 310-240 Prodam 150-litrsko zamrzovalno OMARO Gorenje, stara 5 mesecev, še v garanciji. Cena 15.000 SLT. Pečnik, Rudija Papeža 3, Kranj Prodam kombinirani ŠTEDILNIK, 2+2. Corona Iskra, ter PIANINO. Tel.: 329-063 Satelitske ANTENE z montažo, dobav takoj. Tel.: 242-864 Komplet ZX Spectrum 64 K, prodam za 100 DEM. Tel.: 77-774 Prodam električni ŠTEDILNIK Gorenje. Tel.: 213-244 Prodam ŠTEDILNIK ITPP-Kuper-busch, za etažno ogrevanje. Cena ugodna. Tel.: 403-235 Prodam industrijski PISALNI stroj SINGER. Tel.: 631-058 068 POSEST HIŠO s telefonom, elektriko, vodo, urejeno kanalizacijo, z vrtom, na lepi lokaciji na Mirni, prodam. Tel.: (068) 25-827. DVOSTANOVANJSKO HIŠO, primerno tudi za obrt, v Krškem ugodno prodam. Tel.: (063) 831-365, vsak delavnik od 7. do 15. ure STANOVANJSKO HIŠO v No- vem Ihestu (Kandija), 105 m2 stanovanjskega prostora, 61 m2 poslovnega prostora, 94 m2 vrta, prodamo. Tel.: (063) 857-584 ali (063) 831-502. NEDOKONČAN VIKEND (34 m2) z vinogradom (9a) in stavbišče (29 m2), s travnikom (7 a) v Karteljevski gori pri Novem mestu prodam. Re-zelj, Hmeljčič 6, 68216 Mirna Peč. ZELO UGODNO prodam domačijo (22 arov) v bližini železniške postaje Brežice. Tel.: (061) 343-963. VIKEND PARCELO, z vso dokumentacijo, v izmeri 700 m2 (10 DEM/ m2), pri Novem mestu, prodam. Inf. narek: (061) 553-412. V PAVLOVI VASI 20 pri Pišecah prodam parcelo (35 a), nadomestna gradnja. Voda in elektrika v stavbiš-ču. Če ste interesent, se oglasite pri Damjanu Rožmanu, Artiče 38 a, Ar- tiče. PRODAM parcele: njiva (44 a), pašnik (15 a), travnik (1 ha), na relaciji Trebnje-Grmada-Dobrnič. Lahko posamezno ali vse skupaj. Vse po dogovoru. Gabrijela Lazar, Brilejeva 19, Ljubljana-Dravlje. V ŽALOKI nad Šentrupertom prodam novo hišo s 1000 m2 zemlje. V račun vzamem tudi avto. Informacije na tek: (061) 267-550, zvečer. ZAZIDLJIVO PARCELO z izko- pom v Črnomlju prodam. Tek: 27-573. MEŠANI GOZD od 40 do 50 a v okolici Šentjerneja kupim: Tek: 42-295. V SEVNICI na trgu ugodno prodam enonadstropno dvostanovanjsko hišo z garažo. Tek: (061) 312-351, (061) 214-791. NOVO HIŠO v Črnomlju prodam. Možna zamenjava. Tek: 27-297. PRODAM adaptirano hišo na Ledini pri Sevnici, z vinogradom in gozdom, v izmeri 120 arov. tek: (068) 81-938. HIŠO v bližini Sevnice, smer Planina, ugodno prodam. Tek: (064) 328-724. STAREJŠO HIŠO v Črnomlju na parceli 1200 m2 prodam. Prešernova 9. VIKEND z vinogradom na Vinjem Vrhu pri Škocjanu prodam. Tek: (061) 454-903, (061) 214-907. PRODAM 1,25 ha njive pri Metliki, tek: (061) 371-023. NJIVO (12 arov) v Griču pri Podturnu prodam za 150.000 SLT. Tek: 27-094. OBVESTILA ŽALUZUE - ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. Tek: (068) 44-662. POPRAVILA TUDI NA DOMU — avdio video naprav: čiščenje glave, priključki, servisiranje, vgrajevanje avtoradia in drugo. Podrobnejše informacije in naročila. Tek: (068) 42-641, Horvat - Vasič DELO NUDIMO vam dinamično honorarno delo na območju Dolenjske. OD 35.000 SLT. Tek: (061) 632-614. SIMPATIČNO DEKLE za delo v bifeju na Kočevskem zaposlimo, lahko tudi pripravnico. Zaželen lasten prevoz. Tek: (061) 575-081. NATAKARICO redno ali honorarno zaposlimo. Tek: (068) 47-749. TRGOVCA tehnične stroke redno ali honorarno zaposli tehnična trgovina. Informacije na tek: (068) 27-197. CAFE GIOVANI v Novem mestu zaposli dekle brez obveznosti za delo v strežbi. Tek: 27-296. DEKLE za strežbo v bistroju zaposlim. Vse informacije dobite osebno v bistroju ALFA v Črnomlju. DVA MLADA FANTA sprejmeta kakršnokoli delo na dom. Tek: (068) 33-322. BAZNO TRAKTOR ZETOR 7245 in telico, pripuščeno, ugodno prodam. Tek: (068) 76-528. TRAKTORSKO PRIKOLICO (4 t) prodam. Tek: 28-643. FERGUSON 35, letnik 1963, prodam. Edo Zupančič, Gor. Polje 16, Straža ŠAMONAKLADALNO PRIKOLICO 15-20 m3 kupim. Tek: (061) 375-168. PRAZNIKI se bližajo, ne praznujte jih sami! Pokličite AFRODITO ženitno posredovalnico v Kranju. Tek: (064)324-258 ali (064) 51-245, do 22. ure. Ženske nosebei vabljene! LOKAL za mirno obrt oddam. Tek:(068) 21-947. ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero najame mlad par. Tek: (062)415-189. DVOSOBNO STANOVANJE, v Kočevju, ugodno prodam. Tek: (061) 852-030. PRODAM biljard - stari tip (na jurčka) in TOTRATERM cevi za talno ogrevanje (fi 16). Tek: 28-250, zvečer. SINGER, novo entlarico, 4-nitno, prodam. Kupcu nudim delo. Prodam tudi neraztegljiv trosed ali dva dvoseda za 200 DEM. Tek: (061) 266-940. OLJNI GORILEC, nemški, malo rabljen, ugodno prodam. Tek: (068) 25-827. KUPPERBUSCH prodam. Tek 927-772. KRAVO za zakol in prašiča prodam. Miklič, Gor. Kamence 9, Novo mesto. PRALNI STROJ GORENJE prodam. Tek: 28-505. VIDEOREKORDER Gorenje, star 1 leto, prodam. Tek: 84-827. PLETILNI STROJ Brother KH 830, dvoredni, z vso dodatno opremo, prodam. Tek: 28-479. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (2,5 kW), rabljeno dve sezoni, prodam za 6.000 SLT. Tek: 65-036. SPALNICO, brez omare in jogija, garnituro za kopalnico in stranišče s splakovalnikom prodam. Tek: (0608) 42-620. PRODAM več brejih ovac ah zamenjam za govedo. Tek: 78-125. primorske novice 066 POSEST 2.400 m2 zemljišča, na območju k. o. Podstenja, II. Bistrica, prodam. Tek (051) 274-769 ZAZIDALNO PARCELO, z vso dokumentacijo v Ajdovščini — Gradišče, prodam. Voda in elektrika na parceli. Cena po dogovoru. Tek (065) 71-767 PARCELO, 60.000 m2, gozd, sadovnjak. pašnik, oddaljeno 2 km od Ilirske Bistrice, prodam najboljšemu ponudniku. Tek (066) 73-308 HIŠO, manjšo, lahko vikend, ca 100-120 m2, na območju Izole, Portoroža. najamemo. Tek (066) 75-757 HIŠO na slovenski obali, ca 100-120 m2, lahko tudi starejšo hišo na deželi kupimo. Tek (066) 75-757 STARO HIŠO in 1400 m2 travnika na Gorah nad Idrijo prodam. Tek (061)452-530 V CENTRU Ajdovščine oddam v najem lokal za trgovino ali poslovno dejavnost ter zemljišče s skladiščnim objektom. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »dogovor takoj« POSLOVNI PROSTOR na Goriškem oddam v najem. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »Najboljši ponudnik« HIŠO, novo, Koper-Žusterna, prodam. Tek (066) 34-476,od9. do 12. in od 16. do 18. ure VILO v Rovinju, 500 m od centra, ob gozdičku, z vsem komfortom, garažo, vrtom, prodam za 200.000 DEM ali zamenjam za podobno v slovenskem primorju. Tek (052) 814-820 HIŠO, v centru Pirana, prodam. Tek (066) 25-524, zvečer HIŠO, enonadstropno, nedokončano, 4 km od Sežane, prodam. Tek (067) 73-239 VRSTNO HIŠO, v Postojni, ovčje staje, nedokončano, III. gradbena faza, prodam. Tek (067) 22-695 STANOVANJE SOBO oddam solidnemu gospodu, nekadilcu. Tel (066) 21-879 ZAMENJAM TRISOBNO lastniško stanovanje na Markovcu, 73 m2, klet, 3 balkoni, centralna za enakovredno stanovanje z vrtom oz. vrstno hišico. Tek (066) 23-208 STANOVANJE ali stanovanjsko pravico, kupim. Ponudbe na koprsko uredništvo pod šifro »Devize« TRISOBNO komfortno stanovanje, 75 m2, takoj vseljivo, opremljeno ali prazno, v Portorožu-Lucija, Obala 124/2, prodam. Tek (066) 70-248 od 14. dalje DVOSOBNO družbeno stanovanje v centru Izole zamenjam za garsonjero z doplačilom. Tek (066) 65-878 DVOSOBNO, opremljeno stanovanje, v Luciji, v vrtom, oddam za dalj časa. Pisne ponudbe na ogk oddelek Koper pod šifro: Prilika NUJNO IŠČEM dvosobno, opremljeno stanovanje v Kopru ali okolici. Tek (066) 36-736 STANOVANJE nudim mlajši ženski. Tek (066) 25-059 STANOVANJSKA OPREMA OMARO, 4 regali, prodam, Tek: (065) 22-903, popoldne POSLOVNI prostor, 80 m2, s higienskimi prostori, pisarno, telefonom in skladiščem, 40 m2, oddam najboljšemu ponudniku. Tek: (066) 34-494 ELEKTRIČNI agregat, nov, fero-zo Daihatsu 4x4, 20.000 km, puško Borovlje, kombinirko, s sul-montažo, daljnogledom Svarovski, kal R-65 in menjalne cevi 12x12, prodam. Tek: (066) 34-494 KRZNENO jakno srebrna lisica, italijanske izdelave, št. 44-46, prodam za 3.000 DEM ali t. po. Tek: (066) 25-419 DVE zimski avtomobilski gumi za fičota, prodam. Tek: (066) 25-848 HLEVSKI gnoj prodam. Dostava na dom. Tek: (065) 43-084 Storitve ZAMRZOVALNA skrinja pušča, ledi, rosi. Obnova dotrajane izolacije. Tek: (066) 36-392 SERVIŠ gospodinjskih aparatov »expres« Gorenje, LTH, Obodin... Tek: (066) 62-990 Ženitne ponudbe 37-letni fant, invalid, iz Trsta, vabi žensko, ki bi bila pripravljena z njim deliti dobro in zlo. Pokličite na tek 001 392-775 Razno POSLOVNI PROSTOR, 28 mču22, v Kopru-Markovec, center za gradom, že v obratovanju, telefon, oddam s 1. 2. 1992 dalje. Najemnina za dve leti vnaprej 950.000 SLT. Tek: (066) 64-216 AVTOPRIKOLICO, skoraj novo, zelo ugodno prodam. Vrhovec Andrej, Horjul, 93, Vrhnika ZELO UGODNO PRODAM GOBELIN »zadnja večerja« 110x70,ročno delo, okvirjen,prodam. Tek: (066) 36-055 POSLOVNI prostor, 160 m2, oddam. Ponudbe na ogk oddelek Koper pod šifro »Izola« ZAHVALA! Najlepša hvala Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Dr. Fondi za uspešno operacijo, dr. Pavlinu in sestri Nataši za pomoč v težkih trenutkih in vsemu osebju na intenzivnem oddelku. Posebno pa dr. Kovačeviče-vi. Obenem želim vsem skupaj nadalj-nih uspehov, posebno pa zdravja v novem letu 1992, pacientka Veronika Delo MOJSTRA za izdelavo kovinskega nadstreška iščem. Tek (065) 32-669, popoldne Živali DOBRIM ljudem podarim 4-me-sečno križanko ovčarke z rotvajletjem in mladega kratkodlakega mešančka, majhne rasti. Tek (066) 33-082 KRAVO, po prvem teletu, prodam. Tek (065) 89-038 NEMŠKE ovčarje, 4 kom., stare 2 meseca, prodam. Tek (066) 83-804 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Tek (066) 51-291 KRAVO prodam. Polanc, Goriške fronte 60, Šempeter POLOVICO krave prodam. Tek (065) 53-696 TRI PSIČKE kokeršpanjel, brez rodovnika, stare 6 tednov, prodam. Inf. po tek (065) 61-512, zvečer BIKA, 600 kg, domača hrana, polovico ali celega prodam. Stanko Lozar, Vrtovin 106, Črniče, tek (065) 67- AKUSTIČNI \PARAT1 TECHNICS komponente reciever SA-G X100, ojačevalec SU 810, dvojni kasetofon RSTR Z 12, enojni kasetofon RS BX 404, CD Player SL PG 100 in tuner ST 610, vse novo z garancijo, ugodno prodam. Tek (061) 321-401 PANASONIC TV color, ekran 63 cm in 55 cm s teletekstom, nov, ugodno prodam. Tek (061) 321-401 TECHNICS ojačevalec SUV 40,2 x 70 wat, prodam. Tek (066) 25-759 TELEFONI daljinski Panasonic KX-T 3620 B in daljinski s tajnico KX-4200 B, vse novo, ugodno prodam. Tek (061) 321-401 SONY TV KVX 2931 D, ekran 72 359 ČISTOKRVNEGA nemškega ovčarja, starega 1 leto, prodam. Tek (065) 25-242 in (065) 26-012, služba KRAVO po izbiri, visoko brejo, prodam. Tek (065) 69-068 PUDLE, apricot, z rodovnikom, odličnih staršev, stare 8 tednov, prodam. Tek.: (065) 50-711 Storitve INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in energetiko za srednje in osnovne šole. Tek: (066) 36-766 TRAKTORSKE zadnje gume, dim. 11/228, prodam. Tek: (066) 81-376 DIESEL FREZO, 10 kw, prodam. Tek: (066) 58-902 ENOBRAZDNI PLUG za traktor TV 53/640 prodam. Joško Zorn, Oševljek 4, Renče cm, nov, ugodno prodam. Tek (061) 321-401 RAZNO FOTOLABARATORIJ potrebuje dekle iz območja Postojne za občasno pomoč pri delu. Dekle z veseljem in smislom za opravljanje te dejavnosti naj se oglasi od 17. do 19. ure na tek (066) 58-540 HERBALISE potrebuje agente za razširitev prodajne mreže. Tek (066) 62-849, od 9. do 12. ure ROCK Band Sory išče pevca. Tek (065) 48-405 DIPLOMIRAN inženir vam hitro izdela načrte adaptacije — novogradnje. Vodi nadzor in svetuje. Tek (065) 23-342 IŠČEMO moderno jadrnico (poliester), dolžine ca. 12 m, samo poznane firme. Tek (066) 75-757 POSLOVNI prostor, 25 m2, do 4. gradbene faze, v Luciji, ugodno prodam. Tek: (066) 62-849, od 9. do 12. KAFE BAR na Markovcu, v obratovanju, ugodno prodam. Tel.: (066) 62-849, od 9. do 12. ure ZASTAVO 101, letnik 76, opel rekord D, karoserijo, komplet in dele motorja, ugodno prodam. Tek: (066) 33-714 Aparati, stroji, gosp. oprema HIDROFOR, z ustrezno pripadajočo opremo, prodam. Tek: (067) 78-276 ŠTEDILNIK Gorenje kombiniran, 2 elekt. + 4 plin, z uro, še v garanciji ugodno prodam. Tek: (066) 71-374 ŠTEDILNIK, 2 elekt. + 2 plin, termoakumulacijsko peč, 4 kW, trodelno pomivalno korito, malo rabljeno, ugodno prodam. Tek: (066) 71-275 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 140 litrsko, v garanciji in nov vgradni hladilnik, prodam. Tek: (065) 69-035 ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 380 litrsko, prodam. Tek: (065) 65-314 HLADILNO SKRINJO, 410 litrsko, eno leto staro, prodam. Tek: (065) 24-174 Aparati COMMODORE 64, kasetnik, gio-stic igre, prodam. Tek: (066) 33-788, po 18. uri PIANINO Pearl river, star dve leti, v odličnem stanju, prodam. Tek: (067) 72-894 PANASONIC VIDEO recorder NVJ 45, 4 glave, nov, ugodno prodam. Tek: (061) 321-401 SINTHESIZER roland M, elektr. kitaro Gherson in bas kitaro Arifang, prodam. Tek (067) 76-028, Franetič Davorin, Senožeče 82 AVTOMOBILI FIAT 750, letnik 1979, registriran do 8/92. Tek: (063) 712-812. TRAKTOR Sachs diesel 500, s priključki, v voznem stanju, prodam. Tel.: (063) 723-403. Z 750, športno urejen, registriran do 5/92, prodam, cena 850 DEM. Željko Lipnik, Pustike 5, 63253 Pristava pri Mestinju. ŠTEDILNIK Gorenje, 2 elektrika + 2 plin, poceni prodam. Tel.: (063) 32-04. TROBENTO Jamaha, smučarski kombinezon (št. 52), otroško stajico, avto sedež, pralni stroj Gorenje, smuči, velikost 200cm,prodam. Tel.: (063)712-812. KOPALNO KAD 160, nova, bele barve, orodam, cena 5.000 SLT. Tek: (063) 776-739. KRZNENO JAKNO bizam. štev. 38, prodam. Tek: (063) 850-343, popoldne. OTROŠKO SOBO, zakonsko posteljo in regal za dnevno posteljo, ugodno prodam. Tek: (063) 854-026. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, star 2 leti, 4 električne plošče, ugodno prodam. Tek: (063) 25-855 za Anico, dopoldne od 6. do 14. ure. MIZARSKO tračno žago godno prodam. Škoberne, Glavni trg 34, Sevnica. DVOREDNI PLETILNI STROJ regina in šivalni stroj Mirna v omarici, prodam. Tek: (063) 38-891. GARAŽO v Dečkovem naselju oddam v najem. Tek: (063) 27-779. PEVKO išče ansambel zabavne in narodne glasbe, zaželeno znanje kakšnega instrumenta. Tek: (063) 852-094. PLETILNI STROJ Pfaff Du-omatic 80 — Deco — računalnik, malo rabljen, prodam, cena 1000 DEM. Tek: (064) 218-524. TELETEKST za Gorenjsko televizijo, prodam. Tek: (063) 821-708. IM V prikolico za štiri osebe, ugodno prodam. Tek: (063) 31-328. PEČ za centralno 35/40 tisoč cak, Uni standard z vgrajenim bojlerjem TVT Boris Kidrič, nova, prodam cca 25% ceneje (61.000 SLT), oz. po dogovoru. Tek: (063) 772-035. DVOINPOLSOBNO stanovanje, 64 m2 v bližini Celja, s centralnim ogrevanjem, ugodno prodam. Tek: (063) 34-428. ENOSOBNO stanovanje v Ljubljani, Moste-Polje, oddam. Tek: (063) 857-874. OLJNI GORILNIK Nova 2000 BE Abig, kupljen 12. 11. 1990, ugodno prodam. Tek: (063) 26-095. TROSED, ohranjen, cena 5.000 SLT ter dva avtoradia z zvočniki, prodam. Tek: (064) 329-728. ZLOŽLJIVO POSTELJO, primerno za vikend, ugodno prodam. Tek: (064) 73-273. ZA NEDOLOČEN ČAS nudim samskemu dekletu ali mamici z enim otrokom, stanovanje v skupnem gospodinjstvu. Stanarina bo poravnana z gospodinjstvom. Brane Zlodnjak, Pod vrh 11, 63314 Braslovče. GS break, fotoaparat practica BX 20 s flešem in varilni aparat 220/380 V do 230 A, prodam. Tek: (063) 37-315. KRZNENO JOPO (dolgo), štev. 42-44, prodam. Tek: (063) .36-938, zvečer. VESPO PX 200, letnik 1984, APN 6, smuči RC comprels x, 195 cm, z vezmi salomon 447 in čevlji, štev. 42, več tekaških smuči in vezi s čevlji, fotoaparat Kiev z objektivom in dodatki. Tek: (063) 855-769, popoldne.. STANOVANJE v stolpnici (v Celju),-72 m2/600 DEM. Tek: (063) 772-661. PRENOSNI TV Ldetve Opta, čb, 37 cm ter surf burja, dobro ohranjen, možno plačilo na obroke. (063) 35-822. NOV£ 190BA ____ v LADO 1600, letnik 1981, prodam ali menjam za jugo 45, R4 ali 126 P. Tel.: (063) 770-047 od 6. do 14. ure JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Tel.: (063) 37-927, po 18. uri LITA PLATIŠČA, štiri (Dolničar) z gumami Semperit 165/70 R 13 in 2 gumi semperit 165/60 R13, ugodno prodam. (063) 39-393. OSTALO ZAJCE domače reje za zakol ali nadaljno rejo ter zajčje kože belgijski orjak, prodam. Tel.: (063) 33-358 ANSAMBEL Simona Cegnarja iz Vinske gore išče izkušenega vokalista 2. tenor za resno delo. Tel.: 865-578 ali 853-896, popoldan. DEKLE za delo v gostišču išče mlad podjetnik. Tel.: (063) 841-781, Drago STANOVANJE, 70 m2, prodam. Tel.: (063) 27-192 DVE PEČI na olje, termoakumulacijsko peč 6 kW, dva oblazinjena stola, zavese s karnisami - komplet, električni štedilnik, toaletno omarico, prodam. Tel.: (063) 240-097, vsak danod 18. do 20. ure TROSOBNO STANOVANJE v Žalcu prodam ali oddam. Tel.: (063) 778-144 MESEC DECEMBER - MESEC POPUSTOV! POKLIČITE NAŠO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST! Tel.: (063) 441-215 ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849 NAS PRIJATELJ - VAŠ GOST Nagrajenci 1. TURISTIČNA AGENCIJA DOBER DAN Šempeter; 7- dnevni najem apartmaja za 5 oseb na Golteh, umetniška slika Josipa Generaliča, 20 enodnevnih smučarskih kart in še nekaj prikupnih darili - Marija ŠRAMEL, Boletina 20, PONIKVA 2. JELŠA Šmarje pri Jelšah; Vida FAJER, Gunduličeva 6. MARIBOR 3. LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA CELJE; hranilna knjižica s 5.000,00 tolarji: Terezija JAGER, Ob železnici 2. CELJE 4. KOVINOTEHNA CELJE; multipraktik: Jože ŠKET, Za tremi ribniki 4, MARIBOR 5. ATOMSKE TOPLICE Podčetrtek; vikend paket za 2 osebi; Mateja ŠPENDEL, Korčetova 12, MARIBOR 6. SLOVENIJALES Celje; nakup v vrednosti 4.000,00 tolarjev: Ivan STRMOLE, Goriška 4, CELJE 7. MEŠIČ; smučarski tekaški čevlji: Janko JAMNIŠEK, Zakovska cesta 112 a, MARIBOR 8. KEROS Rogaška Slatina; expres kuhalnik za filter kavo: ŠTEFKA ZAVRŠNIK. Gotovlje 149, ŽALEC 9. COMET; mali električni namizni brusilni stroj: Nada FLIS. Pod gradom, 1, SLOVENSKE KONJICE ' 10. BLAGOVNICA ZREČE; paket presenečenja: Milan PANTO-VIČ, Goriška 17 c, MARIBOR 11. BIO DOM Celje; blagovni popust v višini 5.000,00 tolarjev: Martina ŠTOR. Prešernova 12, MARIBOR 12. Trgovina STRAVS Šmarje pri Jelšah; kolo play bayk: Cveto JEZOVŠEK, Šmarje 196 13. AVTO.TEHNIKA CELJE; garnitura gedor ključev: Marijan FAJGL, Prušnikova 6, MARIBOR 14. EMO HIŠNA ENERGETIKA Celje; električni radiator Marija HOSTNIK, Strtenica 6, PRISTAVA 15. ROGAŠKI VRELCI; 6 zabojev DON ATA, Mg (vsak mesec 1 zaboj); Marija PLOHL. Doberteša vas 16 a, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 16. BLAGOVNI CENTER CELJE; paket presenečenj: Tanja PETEK, Rakuševa ulica 15, ORMOŽ 17. EMO POSODA Celje; bio univerzal pekač: Zdenka PLEMENITAŠ, Gozdna ulica 1, ROGAŠKA SLATINA MALI OGLAS ZASTONJ KURONEI MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. glasbeni instrumenti in oprema Stara cesta 9, Ostrožno, Celje telefon (063) 36-784 Vljudno vas vabimo v prenovljeno in razširjeno prodajalno, kjer boste lahko izbirali: - električne, klasične, akustične, dvanajstrunske in elektroaku-stične kitare EKO, FENIX in KRAMER, - synthesizerje HOHNER, CASIO, KAWAI, FUJIHA... - mikrofone SHURE, MONACOR, MC CANNON, - klavirje in pianine ASTOR, PETROF, BELARUS, - bobne STYX, - stojala QUIK LOK za klaviature, kitare, zvočnike, mikrofone... - strune ROTOSOUND in FENDER za kitare in bas kitare, - ojačevalce EKO, ROLER, - orglice in blokflavte HOHNER, - konektorje in kable in še mnogo drugega. Delovni čas: 10-14 in 16-18 ure CL N CC □: ‘ir C (0 E.E 3 > O) O O c 0-0) - c 2 N o .£ d) LO Cfi 0 . & g-s Sp l?< 1 => O) o a N ra o c TD a> SLOVENIJA 95^ 1992 »NOVA DOBA« MARKOVIČ OSNOVNO MERILO PRA- KANT0N V ŠVICI ČUDOVITA TOČKA NA POHORJU NAJVEČJA REKA V SIBIRIJI KRUTI RIMSKI CESAR MALAJSKA BLAZNOST s?' RELIGIJA NAŠ PONOS, NAŠ SIMBOL EMIL ADAMIČ GL. MESTO TOGA GORA V BOSNI DOKONČANO TISK. DELO REKA V ROMUNIJI PREBIVALKE OTOKA OB ANGLIJI NAPREZANJE OBVEZNOSTI DO DRŽAVE MESTO V KATALONIJI UTEŽNA ORIENTU IVAN ČARGO P0NAV- UALNI GLAGOL EVROPSKA NAROD- NOSTNA SKUPNOST ZANIČUIV IZRAZ ZA ZAMORCA RUSKI AVTO SLOV. BISTRICA GORA V BERN.ALPAH KRIŽANKA: FRANCI PAVŠER PIŠKOT POD SRBSKI LITERAT (M0M0) SKUPŠČINA OBČINE KRAJ PRI OPATIJI MIT.KRAU LAMIT0V SOKRATOV TOŽILEC OTOK V INDONEZIJI 7 DIVJA RACA KRAJ PRI POREČU STARINSKI KUVIR TEKSTILNA RASTLINA DLAKA HRVAŠKI PETROL ORAČ MLEČNA DELIKATESA Nagradna križanka Nove dobe 1. nagrada: knjiga ZADNJI KNEZI CELJSKI V DEŽELAH SV. KRONE - vezava v platno 2. nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe 3. nagrada: majica NOVE DOBE Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 13. januarja do 9. ure dopoldan Nagrajenci novoletne nagradne križanke iz prejšnje številke 1. nagrada: 5.000,00 SLT - Bešter Tone, Roblekova 11, 64240 Radovljica 2. nagrada: 3.000,00 SLT - Stibilj Ivanka, Endliherjeva 14, 61113 Ljubljana 3. nagrada: 1.000,00 SLT - Bradač Mira, Ljubljanska c. 10, 63000 Celje 4. nagrada: knjiga ZADNJI KNEZ CEJSKI V DEŽELAH SV. KRONE - vezava v usnje - Flego Ana, Kosovelova 5, 65000 Nova Gorica 5. nagrada: knjiga ZADNJI KNEZI CELJSKI V DEŽELAH SV. KRONE - vezava v platno 6. nagrada: 6-mesečna naročnina - Rus Franc, Slovenska vas 28/a, 61332 Stara cerkev 7. nagrada: komplet kozarcev - Knez Oto, Ronkova 11, 63000 Celje 8. nagrada: 3-mesečna naročnina - Pipal Ksenija, Migojnica 2/a, 63302 Griže Nagrajencem čestitamo! Rešitev novoletne križanke iz prejšnje številke VPLETENOST, SALINOMETER, EROS, TEMOTA, KIST, NIMES, REKET, TRAVA, JUS, VETERINA, N, PAST, OBDARITEV, NILS, SLASTI, BORMIDA, CELEC, KAPLAN, OŽE, KORITO, CIMOS, IVA, LIV, ŠVICARKA, LEV, ACA, ČELADA, STAR, ANIENE, NSU, ATOMI-ZEM, AGRO, RK, OCEAN, KANAKI, ODEJA, EST, ANANAS, NAPAD NAROČILNICA priimek naslov naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika V ir » m « NOVf 190BA m*.____ SRBSKA VOJAŠKA LETALA Z RUSKIMI PILOTI NA SLOVENSKEM NEBU Migi nad Janšo in Slaparjem Vojaška letala JA se nemoteno spreletavajo po slovenskem nebu. Janša, Slapar in Kacin, ki so ob primerih kršitve slovenskega zračnega prostora s strani Vojaškega letalstva JA v novembru tiščali glavo v pesek, so ob zadnjih preletih MIG-ov končno spregovorili. Zakaj so molčali ob prejšnjih kršitvah. Mogoče zato, ker je Janša izjavil, da Slovenija »povsem nadzoruje nižje zračne plasti«, kar pa se je izkazalo za netočnost. O MIG-u nad Savinjsko dolino 7. novembra 1991 in o drugem, ki je nad Slovenijo letel najmanj deset minut, nakar se je spustil na celovško letališče, smo v Novi dobi že pisali. O prvi kršitvi se baje odgovornim v Republiki Sloveniji ni niti sanjalo, medtem ko je spektakularni pobeg pilota v Avstrijo zahteval tudi uradno pojasnilo. Slovenska protiletalska obramba je imela menda namen sestreliti letalo, vendar jim je odpovedala fotocelica, kar je tudi za laika v vojaških zadevah prozorno opravičilo. Na MIG-a se pač ne spravlja z eno samo raketo »Strela 2M«, ki jih ima Slovenija v oborožitvi, temveč delujeta vsaj dva strelca, če ne še več. V desetih minutah bi vojaško letalo lahko izvedlo napad, dan pa ni bil niti preplah za zračno nevarnost. Trditev, da je bilo letalo neoboroženo, je nesmisel. Na nižjih višinah je mogoče kvečjemu ugotoviti, če letalo nosi rakete ali ne, o bombah in topovski ter mitralješki municiji v notranjosti aparata pa ni mogoče ničesar vedeti. Kršitev je bilo še več — neko vojaško letalo je novembra letelo tudi nad Dobrovnikom pri Lendavi. O nemoči slovenske protiletalske obrambe priča tudi silvestrsko zasledovanje in streljanje na hrvaško cessno nad Zgornjo Polskavo. Tokrat sta MIG-a letela zelo nizko in bi ju lahko vsaj poskušali sestreliti. (Raketa »Strela 2M« ima doseg okrog treh kilometrov.) Cessna, ki je imela dovoljenje za pristanek na letališču v Mariboru, jo je poceni odnesla. Skoraj neverjetno je, da sta jo MIG-a zgrešila, saj 23 milimetrski letalski topovi z ustreznimi namerilnimi napravami veljajo za nezgrešljive. Sta pilota zgrešila nalašč? Vojaški krilati vsiljivci se kaj malo menijo za nedotakljivost slovenskega zračnega prostora, saj so na večji višini od 3000 metrov popolnoma varni. Očitno pa tudi pod njo. Republika Slovenija, ki si (formalno) prizadeva za nevtralni položaj v vojni na Hrvaškem, z nekaterimi dejanji izziva JA. Slovensko prometno in obrambno ministrstvo sta pred več kot dvema mesecema dovolila pristanek petim hrvaškim letalom na letališču Rakičan pri Murski Soboti. Se odgovorni sploh zavedajo, da lahko vojaško letalo po poldrugi minuti letenja iz Čakovca, napade letališče v Rakičanu, ne da bi jih slovenski protiletalci poskušali sestreliti? Petkovo prebijanje zvočnega zidu nad Domžalami je bilo najbrž predvsem v funkciji demonstracije moči in razbijanja okenskih šip. Če drugega ne, imamo zdaj Slovenci na znani r////////////////////////////////////////////////////////////////y/7////////////////////}//////////////////////////////// |p» zavarovalnica tric|lav Mč M TAKO VARNO, Da ne bi potrebovalo zavarovanja v///////////////////////z///zy/z//////y///////////s////////////////////////////////////////////////////////////////////, Janez Janša: Kaj so spet naložili? lokaciji v zraku vsaj luknjo v zvočnem zidu. Skoznjo bodo lahko letela tudi Janšina pod-zvočna letala, s čimer bo dosti prihranjenega, saj supersoniki veliko stanejo. Upamo, da bo Janši z obljubljenimi 10,6 milijardami SLT iz slovenskega proračuna uspelo organizirati protiletalsko obrambo, ki bo segala više od treh kilometrov. Pilotu . lovca-bombnika tipa MIG 21 ali MIG 29 je pač vseeno, če odvrže kasetno bombo s treh ali desetih tisočakov. Letala, ki so nazadnje kršila slovenski zračni prostor, so bila baje brez oznak. Predvidevajo, da gre za letala iz uvoznega kontingenta stopetdesetih MIG-ov, ki jih je JA menda kupila v bivši Sovjetski zvezi in na Kitajskem. Z njimi naj bi prišlo (priletelo) tudi 200 do 400 sovjetskih pilotov. Če so govorice vsaj deloma točne, se znajo štrene na balkanskem nebu še grdo zaplesti. Zadnji dogodki na našem nebu so končno prisilili tudi odgovorne, da spregovorijo slovenski javnosti. Kacinov nastop v TV dnevniku je izzvenel povsem neprepričljivo, ko je dejal, da so vedeli, da letalo, ki je prebilo zvočni zid nad Domžalami, ni bilo na bojnem poletu. Imeli naj bi ga tudi na radarju. Neukrepanje protiletalske obrambe je pojasnil z izogibanjem konfliktov z JA nekaj dni pred priznanjem. (Kako naj bi protiletalci ukrepali, če je letalo letelo na višini nad 6000 metrov?) Poveljnik TO, Janez Slapar pa meni, da je za streljanje slovenske protiletalske obrambe na letala JA potrebna politična odločitev. Torej je potrebno prej sklicati skupščino, preden bodo sklatili sovražno letalo? Dajanje preplaha za zračno nevarnost in odhod ljudi v zaklonišče ob nevarnosti (kar je potencialno vsak prelet letala JA) pa ne potrebujeta skupščinskega žeg-na. Janša priznava, da je slovenska protiletalska obramba nad določeno višino nemočna, z mnenjem, da gre pri tem za politično odločitev, pa označi prvo trditev za irelevantno. Če je res kar so povedali vodilni, da gre pri neukrepanju ob kršitvah zračnega prostora za politično odločitev, ki zaradi izogibanja incidentov z JA tik pred priznanjem Republike Slovenije požira zastraševanja in izzivanja JA, še ne pomeni, da tega ne bi mogli slovenski javnosti sporočiti že lani novembra. Vsekakor je slovenska protiletalska obramba izgubila zaupanje slovenskih državljanov. Upajmo, da bo priznanje Republike Slovenije zaustavilo tudi srbska letala. Letalski strokovnjak, upokojeni polkovnik Stanko Jelačin, ki smo ga poprosili za komentar, pa o tem meni: »Povsem jasno je, da so bili letalski preleti akt izzivanja in zastraševanja. Šlo je lahko tudi za izvidni-ške polete z aerofoto ali radarskim snemanjem. MIG-i lahko to dejavnost izvajajo tudi pri nadzvočnih hitrostih. Težko verjamem, da sta dva MIG-a zgrešila cessno. Če bi hotela zadeti, bi šla cessna dol! Slovenija potrebuje učinkovito protiletalsko obrambo, saj je mogoče Ljubljano doseči z vojaškim letalom od katere koli državne meje prej kot v osmih minutah.« Gino Vareško, letalski major: »Preleti vojaških letal JA so bili najverjetneje namenjeni izvidovanju, ki so ga vršili z aerofoto snemanjem. Trditev, da so bili avioni brez oznak, je sporna, saj oznak na visokoletečem aparatu ni mogoče opaziti. Opazne bi bile kvečjemu pri avionih, ki sta v nizkem letu streljala na cessno. Drugače pa so vsi Migi 21 Vojnega letalstva JA srebrne barve, Migi 29 pa sivo olivne. Torej je bilo letalo, ki je prebilo zvočni zid nad Ljubljano, sigurno Mig 21. Dvomim, da v vojaških letalih JA sedijo tudi ruski piloti.« Franc Furland