Rak dojke je najpogostej{i `enski rak v razvitem svetu in
tudi v Sloveniji. Breme raka dojke zaradi ve~anja vpliva
nevarnostnih dejavnikov in staranja prebivalstva strmo
nara{~a. Incidenca se s starostjo pove~uje in najve~ `ensk
zboli po 50. letu starosti.
Zaradi vse ve~jega dele`a rakov, odkritih v omejenem
stadiju (zgodnje odkrivanje), in napredka v zdravljenju raka
dojke se je pre`ivetje bolnic izbolj{alo. Kljub temu pa ostaja
rak dojke pri `enskah na prvem mestu med vzroki smrti
zaradi raka. V Sloveniji umre vsako leto za njim pribli`no
400 `ensk. 
Zaradi vse ve~jega bremena raka dojke se intenzivno i{~ejo
ne le novi in u~inkoviti na~ini zgodnjega odkrivanja, ampak
tudi mo`nosti njegovega prepre~evanja. Po desetletju
strokovnih laboratorijskih in klini~nih raziskav razpolagamo
danes z naslednjimi mo`nostmi prepre~evanja raka dojke: 
− kemopreventiva s tamoksifenom in klini~ne raziskave z
u~inkovinami z ve~jo selektivnostjo in manj{imi
ne`elenimi u~inki (v klini~nih raziskavah),
− profilakti~na mastektomija pri genski obremenitvi
(dru`inski rak) in
− profilakti~na odstranitev jaj~nikov.
O ugotovitvah klini~nih raziskav je poro~al J. @gajnar v
~lanku z naslovom »Kemopreventiva raka dojk«, ki je bil
objavljen v Onkologiji spomladi 2001. V isti {tevilki je M.
Zwitter objavil prispevek »Kemopreventiva raka dojke:
druga plat medalje«, v katerem izra`a svoje pomisleke
glede utemeljenosti medicinskega poseganja v `ivljenje
zdravih `ensk s kemopreventivo. 
Z ozirom na hudo breme raka dojke in veliko {tevilo bolnic
z neozdravljivo boleznijo in veliko {tevilo smrti zaradi raka
dojke, ki jih sre~ujem, ne morem mimo dejstva, da je
Zwittrova razlaga klini~ne raziskave NSABP1 povr{na in
delno neto~na, kar lahko nepou~enega bralca zavede. 
M. Zwitter v svojem sestavku dosledno navaja, da so bile v
klini~no raziskavo NSABP1 vklju~ene zdrave `enske. Res so
bile vklju~ene zdrave `enske, ki pa so se od `ensk, ki v
raziskavo niso bile vklju~ene, razlikovale po tem, da so
imele objektivno in ra~unsko ugotovljeno visoko tveganje,
da bodo zbolele za rakom dojke. Stopnja tveganja je bila
izra~unana po Gailovem modelu, ki predvideva riziko raka
za vsako posamezno bolnico, upo{teva pa: starost `enske,
starost ob menarhi, starost ob prvem porodu, {tevilo biopsij
dojke in prisotnost atipi~ne hiperplazije. Gailov model
napove absolutno tveganje za `ensko v naslednjih petih
letih v primerjavi s skupino bolnic iste starosti brez na{tetih
dejavnikov tveganja. Objektivnost in zanesljivost Gailovega
modela je navedena {tudija brez dvoma potrdila. 
Tudi sopojavom kemopreventive s tamoksifenom je bila
namenjena dovolj velika pozornost in skrb. Ugotovitve
ne`elenih u~inkov v NSABP1 nam posredujejo dobra
navodila za izbiro bolnic za kemopreventivo s
tamoksifenom. Rak endometrija se je pojavil skoraj
izklju~no pri `enskah, ki so imele predhodno nadomestno
hormonsko zdravljenje, in pri `enskah s prekomerno
telesno te`o. V podskupini `ensk, ki niso nikoli imele
nadomestnega hormonskega zdravljenja, rak endometrija
ob jemanju tamoksifena ni bil pogostej{i. Navedena
klini~na raziskava tudi jasno opozarja, da bolnice, ki so
kdajkoli prebolele globoko vensko trombozo ali plju~no
embolijo, za kemopreventivo niso primerne. Nadomestno
hormonsko zdravljenje ima bistveno ve~ja populacija `ensk
kot kemopreventivo, ki povzro~a ve~je tveganje za
trombemboli~ne bolezni in rak endometrija.
Ob ne`elenih stranskih u~inkih tamoksifena pa ne smemo
spregledati njegovega ugodnega u~inka na gostoto kosti in
ugodnega u~inka na zmanj{ano pojavljanje koronarne
bolezni. 
Uporaba kemopreventive s tamoksifenom (ali kak{nim
drugim selektivnim oblikovalcem estrogenskih receptorjev)
je strokovno zelo zahtevna odlo~itev, za katero se lahko
odlo~i samo tim usoposobljenih strokovnjakov. Taka `enska
mora biti tudi pod stalnim nadzorom, dobro podu~ena, da
ne bo `ivela v ob~utku la`ne varnosti. V de`elah, kjer ni
zdravstvenih predpisov in strokovne pristojnosti
posameznih zdravnikov niso zakonsko opredeljene in kjer
ni strokovnega nadzora, se ne poka`ejo samo dodatne
slabosti, ampak kemopreventiva predstavlja hudo nevarnost
(tak{no, kot jo v svojem sestavku opisuje M. Zwitter).
V klini~no raziskavo NSABP1 je bilo vlo`eno ogromno
dela, sama raziskava pa je temeljila na velikem strokovnem
znanju {tevilnih strokovnjakov in ni bila namenjena
koristim proizvajalcev zdravil. Na podlagi ugodnih
izsledkov te ameri{ke raziskave je bil tamoksifen ob koncu
leta 1998 v ZDA registriran kot zdravilo za prepre~evanje
raka dojke pri `enskah z ve~jim tveganjem zbolevanja. 
Strinjam se z mnenjem M.Zwittra, da je na podro~ju
kemopreventive raka dojke {e veliko neznank, zato naj se
kemopreventiva opravlja samo v okviru klini~nih raziskav,
saj brez njih tudi {e po desetletjih ne bomo mogli sklepati o
mo`nosti prepre~evanja raka dojke. 
Prepre~evanje raka dojke zahteva sodelovanje izku{enih
specialistov razli~nih strokovnih usposobljenosti in lahko
ONKOLOGIJA / odmevi
Jo`ica ^ervek
Kemopreventiva raka dojke: obe plati medalje
93
poteka samo v ustanovah, kjer tak{no sodelovanje obstaja.
Samo s takim na~inom dela je mo`no {e nadalje vplivati na
zmanj{anje umrljivosti zaradi raka dojke. Multidisciplinaren
in multiprofesionalen pristop je edini porok za uspeh,
napredek in varnost `ensk.
■
ONKOLOGIJA / odmevi
94