i j i ilovemki dnefnil^l
Iv Združenih držiTafi
Veli* z* ne leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Zrn New York celo leto -	$7.00
_ Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
GLAS NARODA
Xist:s!ovenskih _delaycev y Ameriki«
TELEFON: CHds«* 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. X., under Act of Congress of March 3, 1870
1 Tke largest Slovenian Daily in tke United State«.
limed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 214. — ŠTEV. 214.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 12, 1931. — SOBOTA, 12. SEPTEMBRA 1931
VOLUME XXXIX. - LETNIK XXXIX.
STRAŠEN ORKAN JE OPUSTOSIL ANGLEŠKI HONDURAS
mesto belize je popolnoma uničeno, in na stotine
, oseb je izgubilo Življenje
Med mrtvimi je tudi deset ameriških duhovnikov. Polovica his je popolnoma porušenih. — Niti ena stavba ni ostala nepoškodovana. — Povzročena škoda znaša na milijone in milijone dolarjev. — Letalcu se je nudila slika groze in opustošenja. — Rdeči križ je že pričel s pomožno akcijo. — Dosedaj so spravili izpod razvalin sto-petdeset trupel.
Francija pripravljena na razoroženje
polet preko pacifika se je izjalovil
MIAMI, Fla., I 1. septembra. — Zapadnoindij-fiki orkan, ki je včeraj popoldne obiskal mesto Belize v Angleškem Hondurasu, je zahteval od dvesto do štiristo človeških žrtev.
Polovica hiš v mestecu, ki šteje trinajst tisoč prebivalcev, je uničenih. Niti eno poslopje ni ostalo nepoškodovano. Povzročena škoda znaša na milijone in milijone dolarjev. Posebno so prizadele ameriške tvrdke.
Dosedaj so spravili izpod razvalin stopetdeset trupel. Najmanj enkrat toliko se jih nahaja med zidovjem podrtih hiš. Med žrtvami je tudi deset ameriških duhovnikov.
Ob poltreh popoldne je dospel orkan do Belize, glavnega mesta angleške kolonije, ter je -divjal s kratkimi presledki do polšeste ure zvečer.
Letalo panameriške zrakoplovne družbe, ki je letalo iz San Salvador v Belize, je prineslo zdravila in druge najnujnejše potrebščine.
2e prva poročila so omenjala, da je nad sto oseb mrtvih, poznejša so pa postavljala to število na tristo oziroma na štiristo. Število ranjenih je najbrž še enkrat tako veliko.
Kot rečeno, je bilo usmrčenih tudi deset ameriških katoliških duhovnikov.
Prva brezžična brzojavka iz Belize se je glasila:
—	Belize je opustošil orkan. Vse osobje Pan American Airways Company je na varnem. Stopetdeset oseb mrtvih.
Druga brzojavka je pa javljala:
—	Število mrtvih znaša od tristo do štiristo. Polovica hiš v Belize je uničenih. Stolpi za brezžično brzojavljenje so v razvalinah. Nujno potrebujemo materijal za popravo brezžične postaje.
Sinoči je obiskal vihar tudi okolico San Juana na Porto Rico. Mesto je ostalo nepoškodovano. Vihar divja ob severni obali Haitija ter ogroža mesto Santo Domingo.
Letalec, ki je dospel iz San Salvadora v Belize, je sporočil:
—	V Belize ni ostala niti ena hiša nepoškodovana. Sredi mesta, kjer so stala velika trgovska poslopja, je kup razvalin. Veter je odnašal -manjše hiše na morje. Reka Belize je pretopila bregove in preplavila z blatno vodo nižje ležeče kraje. V hangarju Pan American Airways Company si je poiskalo kakih petdeset domačinov zavetje. Edi-nole hangar je ostal, sicer so pa uničena vsa druga poslopja družbe.
—	Nobena hiša v Belize ni ostala nepoškodovana. Vse cerkve so porušene, med njimi tudi St. Johns vseučilišče, v katerem je izgubilo življenje
osemnajsti dijakov in deset katoliških duhovni-Vlada je organizirala posebno varstveno policijo, da prepreči plenjenje življenskih potrebščin.
Materijalna škoda znaša več kot dva milijona dolarjev. Ameriške tvrdke imajo četrt milijona dolarjev škode.
Zdravniki bi radi pomagali, toda njihova, pomoč ne zaleže dosti, ker je skoro vse zdravniške potrebščine uničila voda. Resno se je bati izbruha epidemij. Oddelek kaznencev je začel ob jutranji
V Whitehorse ob Yuko-nu so baje videli neko letalo. — Prebivalstvo v Seattle je zelo razburjeno.
SEATTLE, Wash., 1. septembra. — Že prevečerajšnjim zvečer bi imela dospeti sem ameriška letalca Don Moyle in C. A. Allen, ki sta se dvignila na Japonskem v namenu, da poleti ta v Združene države.
Prebivalstvo je jako razburjeno in razočarano obenem, kajti letalcem so nameravali ljudje prirediti tak sprejem, kakor snegu ni bil deležen še noben letalec na svetu.
Kot še vselej ob takih prilikah, so se začela pojavljati poročila, da so videli letalca oziroma njuno letalo tukaj in tam.
Tako je naprimer dospela brzojavka iz Whitehorse ob Yukonu, da so videli odtam neko letalo, ki je plulo v južni smeri.
Če je to Allenov.o letalo, je znamenje, da sta let-alca zašla daleč iz svoje prvotne smeri.
Par ur prej je sporočila brezžična postaja v Dutch Harbor, da je dobila pordMlo s parnika "Arthur B. Baldwin", da so poftniki opazili neko letalo v severovzhodni smeri. To je bilo 45 ur zatem, ko sta se letalca, dvignila.
Parniki obrežne straže, so že začeli iskati letalo. Najbolj nerodna pri tem je, ker ne vedo, kje ga iskati.
debata glede narodnostnih
manjšin
V večini držav se položaj narodnih manjšin ni izboljšal, pač pa, nasprotno — poslabšal.
repub. chile bo strogo kaznovala
Če bodo padli vladi v roko komunisti, ki so zasnovali zaroto, jih b o zadela smrtna kazen.
SANTIAGO, Chile, 11. septembra. Včeraj so krožila tukaj nepotrjena poročila, da bo dala vlada postre-liti vse komunistične agitatorje, ki Si zasnovali zaroto med mornarji. Vprašanje je seveda, če jih bo mogla izslediti.
V teku oseminštiridesetih ur bo vojno sodišče odločilo o usodi vcdi-
ŽENEVA, 10. sptembra. — Zasedanje VII. kongresa evropskih narodnih manjšin je bilo zaključeno. Na kongresu je bila sprejeta naslednji resolucija:
"Tako v državah, kjer so narodne manjšine zaščitene z manjšinskimi pogodbami, kakor tudi v državah brez zaščite narodnih manjšin, manjka z malimi izjemami še ved-| tel je v zarote, no potresno razumevanje za bistvo vprašanja narodnih manjšin. Kršijo se ustavno in mednarodno zajamčene pravice narodnih manjšin; pripadniki narodnih manjšin mno-gcJcje ne uživajo enakopravnosti pred zakonom in ne kulturne svobode, kakor ostali državljani. Na Vlada bi zamenjala nitrat z ru-vseh poljih javnega živi j an ja se skim oljem. V sedanjem času mora drugonarodni državljani ponekod importira ti vlada vsako leto za šest-
Minister za industrijo in minister za. zunanje zadeve sta razpravljala ,o trgovski p;god0i s sovjetsko Unijo, ki bi, če bi bila sklenjena, zelo izboljšala gospodarski položaj republike Chile.
zunanji minister
br1and zahteva varnost
2ENEVA, Švica, 11. septembra. — Francoski zunanji minister Aristide Briand je izjavil danes pred skupščino Lige narodov, da mednarodni položaj ni tako resen kot se splošno domneva. V smeri proti svetovnemu miru je opažati velik napredek, inkakorhitro bo rešeno vprašanje varnosti, bo uglajena pot za zmanjšanje oboroževanj. Pred vsem je pa potrebna varnost.
sistematično zapostavljajo. Bolj o-Stro kakor dcslej se izvaja v mnogih državah politika asimilacije.
Spoštovanje narodnosti je neizbežna potreba za resnično pcmir-jenje Evrope. Zaradi tega je pravna zaščita za vse manšine ena najbolj perečih nalog Lige narodov. Sedmi kongres narodnih manšin pa ugotavlja. da so bile Ligi narodov poslane pritožbe o najtežjih napadih proti premoženju in življenju posameznih narodnih manšin, a «&o bile prezrte, ali pa omalavaževane. Spričo tega naroča kongres predsedstvu, da opozori Ligo narodov na resnost položaja ter se zavzame z vso energijo za spremembo postopanja s pritožbami narodnih manjšin".
Glede vprašanja splošne razorožitve ugotavlja kongres v resoluciji, "da ni mogo5e izvesti materijal-ne razorožitve, dokler ne bo izvede-Mehiški senat se je od- na tu<di moralna razorožitev, ki pa
zval vabilu. — Edina1 jo 1,0 ™eoč* izvesti tele zado_
| voljivi rešitvi vprašanja obstaja na-Monroe rodnih manjšin".
in trideset mili jenov dolarjev raznih oljnih izdelkov.
mehika se bo pridružila ligi narodov
je
iz pod tika doktrina. — Mehiška soudeležba je velikega pomena.
MEXICO CITY, Mehika, 11. septembra. — Mehiški senat je objavil,
PREISKAVA 0 ATENTATU
RIM, Italija, 10. septembra. —
da je sprejel vabilo Lige narodov ter PoUcija v NeaPlju Je ^kljušdla pre-
iskavo zaradi atentata, ki sta ga dva
m. gandhi pozdravljen v franciji
Voditelj indijskih nacijo-nalistov je izjavil, d a ljubi vse ljudi na svetu, edinole fotografi in reporter ji so mu zoperni.
MJARSEILLES, Francia, 11. sept. Danes je dospel sem Mihatma M. K. Gandhi, voditelj indijskih naci-jonalitov. Namenjen je v Lond-n, kjer se .bo udeležil angleško-indij-ske konference.
Na nogah, je imel sandale, preko ledij platnen plošč, na ramenih pa volneno ogrinjalo.
Odtukaj se bo odpeljal do Rokav-skega preliva., kjer se bo vkrcal na to ali ono ladjo, ki ga bo odvedla v London.
Ko se je izkrcal, ga je pozdravila ogromna množica ljudi."Kot vedno ob takih prilikah, je bilo tudi sedaj navzočih dosti 'časniških poro-
časopisna kolporterja izvršila dne čevalcev in fotografov. 25. julija v galeriji Humb^rta I. pred 1 m Gandhi je rekel: — Nobenega
da se bo Mehika odavala vabilu. | Odgovor je skozfcnskoz ugoden, v njem pa ni omenjen 21. člen Ligine .	.
pogodbe. Ta .točka se namreč tiče' vrati uredn žtva fc^tičnega lista ( človeka ne sovražim n-a svetal, toda
"Mezaogicirno". Eksplozija bombe
pred uredništvom tega lista je izzvala (med neapoljskimi fašisti silno razburjenje. Atentatu so pripi-
Monxoe doktrine dočim je Mehika odločno proti vsaki krajevni po-gtctdbl.
Mehiški zunanji minister je izjavil, da je imelo. Mehika gotove vzroke, zateaj se ni že prej pridružila Ligi. Zdaj so pa nastopile drugačne razmere, in hoče zamujeno popraviti.
Ko je Wilson ustanavljal Lig-o na-
pa pravici povem, da so mi časniškl poročevalci in fotografi najbolj zoperni.
Navzlic temu je pa rekel časni-
sovali velik političen pomen in so karjem: — V London se podajam priredili velikanske manifestacije kot jetnik angleške vlade, toda kot za MizssoLnija, da bi tako dokazali, prostovoljni jetnik. Žal mi je, da
da je vse mesto za fašizem in njegovega voditelja.
ne morem ničesar reči o novi nacd-joTLalisticni vladi.
— Ali boste obiskali kralja v
Preiskovalne oblasti so dognale, da rodov, je Mehiko namenoma, igno- j bomba ni bila nevarna in da sta jo Buckingham palači? — SO ga vpra-riral, vfsled česar so ostali mehiški postavila pred uredništvo kolporter- ^ rodovedneži. državniki dosedaj popolnoma brez-1 ja Vincenc Alani in Alojz Caruzzo, I ~ Ne vem- — Je odvrnil. — Dru-briani napram tej ustanovi.	| ki sta se bila sprla z upravo lista & bodo odločali, koga bom obiskal
Mehiška udeležba v Ligi narodov f in se hotela na takšen način mašie- jkor^a ne-bo spravila v ospredje marsikatero vati. Atentat torej ni imel političnih 1	Je Poročevalec vprašal, če
pereče latinsko-ameriško vpraša- 1 motivov, oba atentatorja pa so iz-*50 v Lohdonu ravno ta ko oblečen kot
nje.	iročili sodišču.	je ^ ^^ ie odvrnil: — Zaenkrat
me še ne zebe, in mi ta obleka povsem zadostuje. V Londonu bom pa videl, kako bo.
Naloga udeležencev razorožitvene konference, ki se bo pričeia prihodnje leto, bo, ustvariti jamščine, ki bodo onemogočile vsako bodo jo vojno.
—	Svetovne razorožitve ne bo mogoče doseči, dokler se bost-a Amerika in Rusija odtujevali mednarodnim garancijam varnosti.
Tozadeivno izjavo je podal delegatom Lige narodov Salvador de Ma-duriaga, španski poslanik v Washing tonu.
—	Nevtralnost v slučaju vojne — ni več mogoča, — je dostavil govornik — in vsak narod, pa če je član Lige narodov ali ne, mora tako ▼ v:.j ni kot v miru deliti usodo drugih narodov.
Zunanji minister Briand je tekom seje odločno zanikal da si prizadeva Francija odgoditi razoro-žitveno konferenco.
Ce kje obstoji ta želja. — svečano izjavim. — da ne obstoji v moji deželi.
Zastopnik Francije se pa nikakor ne strinja s predi:.gom italijanskega zunanjega ministra Dina Grandija, ki je zahteval premirje v oboroževanju do razorožit vene konference, ki se bo začela meseca februarja.
Ko je prenehal govorita Briand. so zastopniki petih narodov, ki so bih v vojni nevtralni, izjavili, da se strinjajo s predogem italijanskega zunanjega ministra. Ti narodi oziroma dežele sp: Danska, Norveška, Švedska, Holandska in Švica. V odgovor na p:^xiv lorda Cecila,
naj se Francija in Nemčija čimprej sporazumeta, je Briand priznal, da obstoji med obema državama še par spornih točk.
civilna vojna na kitajskem
Boji so izbruhnili kar na dveh frontah. — Nan-kinčani s i prizadevajo prepoditi Kantončane iz Kiangsi province.
HONGKONG, Kitajska. 11. sept. V gorovju Trawuning v južnem delu province Kiangsi so izbruhnili že dolgo napovedani boji med četami nacionalistične vlade in kantonski-mi vstaši.
Južni del province Kiangsu vlada nankinška vlada le po imenu. Njen vpliv se je od dne do dne manjšal, in vsledtega niso Kanton oni naleteli skoro na nikak odpor.
Takoj sa je pa vse izpremenilo, ko se je p:, j a vil rra bojišču nan kin-ški general Čeng Hink Šu, ki je s svojo močno armado preprečil koncentracijo južnih vstašev.
Tudi v provinci Hunan je prišlo da vročih bojev. Nankinška vlada ima vse polno dela s povodnijo in s popl-avljenci, in baš to priliko skušajo izkoristiti kan ton ski vstaši.
Toda kot se je v zadnjih dneh izkazalo, najbrž ne bodo uspešni.
denarna nakazila — -
zori kopati grobove. Do pokopališča ni mogoče, ker so vse ceste pokrite z vodo. Žrtve katastrofe bodo pokopali na nekem samotnem kraju v bližini mesta.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din	500
Din	1000
Din	2500
Din	3000
Din	5000
$ 9.35 $ 18.50 $ 45.75 $ 54.60 * 90.50
Din 10,000 ____________________ % 180.00
V ITALUO	|
Ur 100 __________________	« 5.75
Lir 200 _______________	$11.30
Lir 300 ..................	116.80
Lir 500 _________	327.40
Lir 1000 ______________	|5i»
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH ^Pristojbin*, znala 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za Izplačilo veCJlh zneskov kot agora] navedeno, bodisi ▼ i Urah aH dolarjih, dovoljujemo še boljfte pogoje. Pri velikih
lih priporočamo, da se poprej i nam pi«mgnim potom
te glede nsfrtna nakazila.
Nujna nakazila izvršujemo po C*M|t LETTER za
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, H, T.
Telephone RArelay
t
GLAS NARODA
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 12, 1931
==
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A

"Gla* Naroda"

.and Published by ILOTKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L. Benedlk. Trnu.
of baaln«M at tbe oorporution «nd addresses of above officers: F. ltth Street, Bmifh at Manhattan, New Yark City, N. Y.
"QUI NARODA (Yaiea mt tha Psaple)
Issued lv«7 Day Except Sundays and HoUdays
■a celo lato velja Hat aa Ameriko
tan Kanado Sa pol leta .. Ha ftetrt leta
-$3.00
.....$1.50
Za Nev York sa celo leto 17.00 Za pol leta --------------------------$Ss60
Za inosemstro sa celo leto-----S7.00
Za pol leta __________________________43.50
Subscription Yearly $0.00-
Advertisement on Agreement.
•*Qlas Kaioda* Ishaja asaki dan izivemM nedelj In prarolfcor.
In osstmoatt se na priobčujejo. Denar naj ae blagovoli poMljatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejJnje blvaUUe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", SIV W. IStb Street, Ne« Yerk, N Y.
Telephone: CHelsea S—3878
DRŽAVNA (DELAVSKA FEDERACIJA
"Prejšnji teden se je vršila v Syracuse konvencija liewyorske delavske Federacije.
Bavili so se, kot je zadnji eas že običaj organizacij Ameriške Delavske Federacije, z gospodarsko krizo in nezaposlenostjo.
O tem se je že toliko govorilo, toda ukrenilo se ni do-sedaj še ničesar konkretnega.
Gospodje v Syracuse so sklenili pozvati predsednika, naj skliče posebno zasedanje kongresa, ki naj bi se bavilo izključno le z nadvse perečim vprašanjem: — kako naj se odpomore gospodarski krizi in kako naj se dobi delo in zaslužek za osem milijonov nezaposlenih.
To je v splošnem zahteva Ameriške Delavske Federacije, dočun je .šla newyorska Delavska Federacija nekoliko dalje.
Predsednik naj skliče kongres, in kongres naj av-torizira takozvane ''prosperitetne bonde" v znesku več bilijonov dolarjev.
Ti bondi naj bi predstavljali ljudsko posojilo, denar naj bi pa uporabile di"žavne in občinske oblasti za javne gradnje.
Ta predlog je bil soglasno sprejet, zavržen je bi pa drugi predlog, ki se tiče državnega zavarovanja proti nezaposlenost i.
Stavil ga je po naročilu konference ?a progresivno delavsko akcijo Abraham Lefkowitz, delegat unije učiteljev.
Toda kot rečeno, je predlog naletel na gluha ušesa.
Izza poraza angleške delavske vlade so se tudi v Združenih državah zelo skrčile prilike, da bi bilo mogotce doseči zavarovanje proti nezaposlenosti.
Kapitalisti namreč zatrjujejo, da so angleške finance zato zašle v tako zagato, ker je angleška vlada plačevala nezaposlenim podporo.
To so začeli smatrati v Združenih državah za svarilen vzgled, dočim je resnica, da se je angleški kapital preob jedel.
Takoj po koncu svetovne vojne so začeli angleški kapitalisti nalagati svoj denar v nemška, francoska, av-.strijaka, italijanska, belgijska in skandinavska podjetja.
Naložili so na bilijone dolarjev. Nekaj časa je bilo vse dobro in so delali ogromne dobičke, z nastopom splošne depresije so se pa dohodki zmanjšali.
Londonsko finančno središče se je naenkrat nahajalo v velikih finančnih zadregah.
Ne podpora, ki jo je plačevala vlada nezaposlenim, pač pa poldep angleškega imperialističnega finančnega kapitala je povzročil krizo, koje stroške naj plača po želji MacDonalda angleški delavski razred.
Prosvetni minister priporoča, vino.
Iz Jugoslavije.
fra&CDftkl prosvetni minister Bouatan Je razpo&kd vsem Soiam in IMIm mdsornlkuin okrofrtioo, v kateri na pesniški način opteuje vr-Sne In prednosti francoskih vin. *ravi, da ae čuti dolžnega paspeče-> iflsmirtH tttal sok. V ©fcroi-poudarja velike aaatage narod-Cosppdvla Yvwa Guyata za to pristavlja, da ttvi od |a Hoa na JTranccokem 7
nim ln oodovolienim. V iati sapi, ko kaže na pogoibanosne posledice zav-tivasi j a alkohola, ne pozabi samo z zmernostjo in na nekem mestu poudarja: "Ttoti, ki si privoščijo merico Vina vsak dan, so toliko kakor zawwOMMrt pred stauinja-vo. da 01 postali žganjepivd". Francoski učitelji, veli minister, morajo odločno pobijati alkoholizem, toda ne smejo pozabiti, da iii v primeru, da W vino izginilo iz kleti, stopilo na nje-vovo mesto žganje, kar bi pome-
Grob Iz 9. stoletja pred Kristusom.
Kakor poročajo iz Beograda, je bil te dni v Mokrinu po naključju odkrit starodaven grob, v katerem so našli okostje vojaka iz 9. stoletja pred Kr. Poleg okostja so našli v grobu sabljo z dvojno ostrino, sulico, nož ter koščeno lepotic-je. Okostje je še v dobrem stanju. Sodeč pd prsnem košu je bil vojak pravi atlet. Znanstveniki zatrjujejo, da se je v okolici Mokrina nahajala naselbina iz predzgodovin-ske dobe, ki se je razprostirala na prostoru štirih kvadratnih kilometrov. Naselbino pa so baje Turki porušili. Z odkoporvanjem naselbine se bo pričelo prihodnje leto.
Velik požar v Kaniži pri Pesnici.
V	mlinu Ehrlioh v Kaniži pri Pesnici je nastal zn.ra.di eksplozije tovornega avtomobila velik požar, ki je nagloma objel ves mlin in ga po-popolncma vpepelil, tako da je ostalo samo golo zidovje. Razen tega je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na stanovanjske poslopje, strojnico dii žago, ki so tik mlina. Gasilna društva iz Maribora, Studencev, Psobrežja, Radsvanja in Št. Dj-a so prispela na pomoč ter se je združenim gasilcem po težkem naporu končno le posrečilo ogenj omejiti.
Po požaru v tovarni sardin na Visu.
Poročajo, da je .v Komiži na otoku Visu <v polnoči pogoreli znana tovarna sardin, last tvrdke "Brača Mardešič". Tovarna je bila največje podjetje te vrste v Jugoslaviji ter je imela velik krog odjemalcev ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v inozemstvu. Požar je izbruhnil v zalogi olja ter se je naglo razširil na vse naprave in je vsa tovarna pogorela do ital. Skoda se ceni na približno deset milijonov dinarjev ter je le deloma krita z zavarovalnino. Zaradi požarne katastrofe je ostalp brez dela več sto delavcev, a močno so prizadeti tudi ribiči srednjega Jadrana, ki so dobavljali ribe tej veliki tovarni.
Zaradi ljubljanskih tatvin aretirana v Zagrebu.
3. agupsa je na zagrebškem kolodvoru aretirala policija neko Mag-go Pofcoanfkiz Novega Marofa, ki jo je ovadila sopotnica ljubljanskega vlaka Ana Nerad. Potočnikova jo je med vožnjo naprosila, nja ji da ročno torbo, da bi jo podložila pod glavo, ker je hotela spati v vagonu. V Zagretm je vrnila torbo, toda brez denarja. Pri preiskavi na policijski stražnici so našli v kovčegu Potočnikove razne stvari, ki jih je pokradla. .po ljubljanskih trgovinah, večinoma blago, obešeno na vratih trgovin.
Ameriški arheologi v Bosni.
V	kratkem prispe v Sara jevo skupina ameriških arehoiogov pod vodstvom profesorja Cardyja. Ekspedi-cije se udeleži tudi gospa Cardy, ki je financirala že več predhjsto-rlinih izkopavanj v Evropi. Clan ek-spedicije je tuidi znani .arheolog Uriah Fuohs. Skupno s kustosi jug. muzejev bodo Američani ogledali vse pre historične naselbine v Bosni.
Drzen roparski napad na poštni voz.
V Pa kraški poljani je 29. avgusta o polnoči vozil poštar pošto na kolodvor, oddaljen par sto metrov od poste. Med potjo je skočil izza drevesa neki človek, ki je ustrelil: proti poštarju iz revolverja. Poštar je pognal konja, na begu pa se je voz prevrnil v jarek, nakar je razbojnik ustrelil še enkrat, ne da bi zadel. Poštar je nato pustil konja na mestu in pobegnil v vos. Ko se je vrnil z ljudmi nazaj, so ugotovili, da je razbojnik oropal vsa priporočena in navadna pisma ter odnesel tudi vrečo z 18,000 dinarji. Uvedeno je bilo zasledovanje roparja, ki pa doslej še ni melo uspeha.
Delna sprememba banovinskih mej.
Kralj je podpisal 28. avgusta na BU-du zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja.
S tem zakonom so popravljene meje nekaterih banevin po izraženih in upravičenih željah posameznih krajev, ki so bile v skladu z gospodarskimi interesi in s potrebami čim lažjega prometa med kraji do-tišnih banovin. Glavne izpremembe so: iupamjski, vukovarski in vinkov-ški srez so združeni v savsko banovino,
mitroviški in šidski srez sta priključena dunavski baovini,
sreza Črnomelj in Metlika pripadata k dravski banovini, srez Čabar pa je združen s savsko banovino;
sreza moraviški in travniški sta združena z drinsko banovino,
srez stoiački in otok Korč ola prideta primorski banovini;
djakovški, podrimski in drveniški srez pripadejo k zetski banovini.
Razen tega so združene še nekatere občine s tistimi banovinami, s katerimi so v tesnejši geografski zvezi 1.
po laških zračnih manevrih
Pri zračnih manevrih je sodelovalo skoro devetsto letal, ki so bila razdeljena v dve skupini.
MILAN, Italija, 10. septemibra. — Te dni so se zakljmcile velike letalske vaje. Kakor znano, je pri vajah, sodelovalo 894 letal, ki so se razdelile v dva tabora. Tabor, ki je imel manjše število letal, je bronil tako-zvan nacionalni teritorij, tabor B je igral vlogo sovražnika in je imel okrog 100 letal več ko nasprotnik. Po petdnevnih borbah je sovražnik (stnamka IB) uničil Genovo, Spezio, železniško progo severno od Bol ogne ki v nedeljo s silnim napadom, pri katerem je sodelovalo is-krog 400 letal, še center nacionalnega teritorija — Milan. Sfranka A je bila spričo tega prisiljena, da je prosila za premirje, in s t€<m so se manevri zaključili.
Po uradnih pordelih je bilo pri letalskih vajah poškodovanih pet letal. Pet letalcev je bilo ranjenih, eden pa je vsled ran umrl.
VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DR2AV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
Vioge obrestujemo po 4°fo
Sakser State Bank
NEW YORK, N. T.
ŽIVLJENJE NA SUŠAKU
Sušak, 30. avgxKta. j . Iz našega kraja se v zadnjem ča- : su redko 'kaj čita, kar bi sicer bil! dober znak, da so "Kranjci" vedno! debro zaposleni in da ne pridejo do pisanja. Nahaja se tu v raznih privatnih in državnih službah precej Slovencev, ki so deloma zbrani v v Sokolu. Prvo društvo prireja po društvu "Simon Gregorčič", deloma večini zimske večerne zabave. Nje-gov bivši predsednik Adolf Lunaček, poštni pravnik, je zaradi posledic težke obolelosti pred krakim odšel v zasluženi pokoj ter se ne nahaja več na Sušaku.
Zadnji avgustov dež je s Primorja pognal precej gostov iz severnih krajev. Jesenska sezona z ugodnim vremenom utegne zopet privabiti nove skupine tujcev, ki pridejo uživat na morje prijetno jesensko klimo. Državno "oporavilište" v Mar-tinšcici, ki (vsako leto dcibi po par sto mladih gostov — dijakov iz vseh srednjih šol države — je letos moralo ukiniti drugo turnejo v avgustu, ki je bila rezervirana samo za dijakinje. Tako je stari lazaret ves avgust sameval v svoji idilični tišini. Želeti je, da bo drugo leto bolje v tem pogledu, sa j si tu opomore in izboljša zdravje velik del naše miadine, ki je v letu celih 10 mesecev priklenjena na- učilnice.
Na periferiji in v mestu samem se letos opaža dovolj jaka gradbena delavnost. Pod Trsatom, na Bou-levardu, na Pečinah ob ooali in proti Krimesji, povsod je zrastlo lepi število novih vil in stanovanjskih, hiš. Mestna hranilnica je dovršila svoje poslopje tik carinarnice na motsu in že posluje v njem. V poslopje je .vzidana velika mestna lira. Nedaleč Piramide, ob sami cesti proti Pečinam je v gradnji trinad-stropnoca tvornice "Alga", njej nasproti se je popolnoma renovirala dosedaj čisto zapuščena in skoraj -razsula zgradba (lastnina neke banke), ikl jo je bil -kupil domač trgovec. Pri novem "Domu narodnega zdravja" je v delu visoka trinad-stropnica s prelepim razgledom na KJvairner. Doe&tovljena je trmad-stropna stanovanjska hiša za. občinske uradnike nad tenišoem. Na prehodu cd restavracije "Kosovo" do Rečine smo dobili novo mestno tržnico s številnimi lepo urejenimi paviljoni in ribarnico. Stare stojnice z leseno hišo za prodajo rib na novem kes ju ob Hečini so izginile in tako se zdaj po 8 m širokem keju, od mejnega mostu pa vse do novega kamenitega pomola ob izli vu Rečine, razvija dnevna in večerna promenada. Kej sam je zvečtr lepo iluminiran.
Vsi .parobrodi za gornje Prim or je pristajajo sedaj ob novem pomolu na Brajdici ki pa je s 6 m širine za ta promet vseeno preozek. Njemu nasproti, preko bazena bivšegai Strausovega kopališča, so pričeli rušiti podrtijo prejšnjega lesenega pomola, katerega katastrofa je kini zahtevala tudi človeške žrtve. V kratkem, se boklo započela dela za zgradbo novega, kamenitega, 40 m dolgega pomola, ki pa bo moral biti širšji od "soseda". Na sami novi o-bali na Brajdici se dokončuje veliko zidano skladišče za monopolske stvari, a prihodnji mesec bodo lici-tirali dela. za zgradbo velikih javnih feklardišč na Karadjorjevem pristanišču (v Barošu) in za veliko stanovanjsko hišo carinskih umetnikov.
Kakor se išuje, so se razpisu teh del odzvale tudi nekatere slovenske tvrdke.
O veliki iluminaciji na predvečer desetletnice kraljevega vladanja se je zaradi dobave toka razpravljalo v javnosti, .&cda ne glede na to je res, da ima Sušak tak položaj, da prida razsvetljava posebno do izraza. Gledajoč od morja ali pa z Reke, si mogel reči, da je ves Sušak do Trsa t a v eni sami luči. Najlepše je sijala nova mestna hiša pod gimnazijo in pa palača Mestne hranilnice na trgu pred mostom. Parcbrcd "Karadjordje" je ob pol 22. napravil s številnimi gesti in godbo mal izlet ob obali. Ta dan se je osnoval tudi fond "Kruh nezapeslenim".
Naš vsepovsod znani, originalni tip Sušaka, Frane Bačič ("Kvaran-toto") je ravno omenjeni večer med baklado — za katero se je toliko venmal — tragično preminil. Revež je bil popoldne padel s strehe svoje borne barake rra tla ter je zvečer zaradi poškodb na glavi -v bolnici izdihnil. Na Trsatu pa so te dni pD^ kopali starino Josipa Liniča, ustanovitelja sušaškega Sokola in skozi' 50 let predsednika trsatske Čitalnice. -Dobro znani in priljubljeni obmejni komisar Fran Ujči^ je že dalj časa težka bolan v zagrebški kliniki. Vznemirjajoče vesti o njegovem stanju so prestale in želja vsega prebivalstva, posebno njegovih Istranov, je, da se kmalu ozdravljen vrne v našo sredo.
Avtobusna zveza v Ljubljano redno posluje in je videti, da je proga tudi jetos dovolj obiskana. Tudi zračna zveza z Zagrebom dobro deluje. Proga Sušak-Zagreb in obratno je po dosedanji statistiki v državi relativno najbolj obiskana.
Slednjič omenj-arrf še to. da ima "Jeka od Jadrana" letos novega pe-vovodjo v osebi Slovenca Koporca in se društvo z vnemo pripravlja na proslavo svoje desetletnice. X.
NEZNANO MESTO
V mestu Johannesburg v južni Afriki so te dni poslali posebno ekspedicijo v pučavo Kalahari, da poišče tamkaj neko mesto ki ga je bil opisal že pred 60 leti ameriški raziskovalec Farini, a danes ni o njem nobenega sledu več.
Farini opisuje v svojem delu. ki je izšlo leta 1871., natanko vse razvaline tega mesta, ki je danes bržkone že popolnoma pokrito s peskom, ki ga je nanesel veter iz puščave. Farini je prodiral v te kraje s severa in se je ustavil na pobočju nekega hribčka, kjer je našel sledove zidovja; to zidovje je preiskal in izrekel mnenje, da je moral ta zid igrati bržkone vlogo "kitajskega zidu". Začel je na o-značenem mestu tudi kopati in les odkril nekaj lepih podstavkov za stebre. Nikjer pa ni našel nobenega napisa, iz katerega bi se dalo sklepati, kakšno mesto da je to bilo. Domnevajo pač, da se je morala tam nahajati celo vrsta utrjenih naselbin, ki jih je napravilo neko nam neznano pleme, da za-brani pot do svojih zlatih rudnikov tujcem, toda gotovega ne vedo nič. Domnevajo dalje tudi, da je morala biti shranjena v nam neznanem mestu velika množina dragega kamenja. Tudi domačini-zamorci vedo o tem nam neznanem mestu marsikaj povedati. Ekspe-dicija bo imela torej težko delo, če bo hotela neznano mesto odkriti.
KI NAMERAVATI PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
o glasu j t e
"GLAS NARODA" m ČHm samo mi Članstvo, pač pa vii Slovenci v vasi okolici,
4BK2A,OGLASE SQ«EUK
Dozdaj, ko to pišem, še nisem či-tal, da sta se sestala italijanski ministrski predsednik Mussolini in papež Pij XI.
Sestanek je bil že v nedeljo napovedan.
Kadarkoli se bosita sestala, se bosta lahko sporazumela in si bosta z veseljem segla v roko.
Oba sta namreč Italijana.
Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da so v zadnjih desetih letih zaplenili suhaški agentje po Združenih državah en milijon osemsto itisoč kotlov za kuhanje žganja.
To je precej.
Malo čudno se pa sliši presenetljiva novica, da še vedno obratuje v Združenih državah devetnajst milijonov kotlov za kuhanje žgunja.
Če je to res — in sk;rcgctovo je res — se mora človek čuditi, toda ne številu kotlov, pač pa želodcu ameriškega naroda.
Ako ni prohibicija v desetih letih uničila ameriškega narodi, je to znamenje, da je čvrst in krtpak in da bo uspešno prestal še marsikatera drugo hujšo kugo kot je suha-ška.
*
Mehika bo postala članica Lige narodov. To je razveseljivo -dejstva. Malo resnične revolucije bi Ligi, po-s9oo v sedanjem času, piač nič ne škodovalo.
*
V Angliji je treba plačati od vsakega radio aparata nad dva dolarja d-avka na teden.
Amerika je že v marsikaterem pogledu posnela Anglijo, daj Bog. da bi jo tudi v tem.
*
Letos bo malo grozdja.
Oh, vi ne veste, dragi rojaki, koliko "vina" se da, napraiviti iz par baks grezdj-a. Razen peščice grozdja sta potrebni še dve stvari: dosti potrpežljivosti in dosti vede.
Toda tako "vino" je treba hitro piti, če ne, imaš jesih prej, predno
ti požene solata na vrtu.
*
—	Pred zaroko sem jaz govoril in ona je poslušala. Po zaroki je govorili ona, in jaz sem poslušal. Po poroki pa govoriva oba, poslušajo pa "sosedje!
*
Zadnjo nedeljo v tem mesecu bo v dvorani na Osmi cesti v New Yor-ku zabava, katero prirede slevenske žene. Že par let opaaam, da pravijo tej vsakoletni zabavi "coffee-klatseh".
"Klatsch*" je nemška beseda in se pravi po slovensko "klepetanje". V prenešenem pomenu tudi "obiranje" in "opravljanje".
Koncem zadnjega stoletja so se taki "klatsehi" tudi po nekaterih naših krajih precej vdomačili. Toda njihovo življenje je bilo razmeroma kratko.
Neki slovenski šaljivec jih je bil prav poštena napadel z btsedami:
—	Naše dame niso zame, vedno nemško govorč; hinderhonder — mitanjonder — pri kofetu žvrgole
Malo opravljanja in zabavljanja je sicer na vaaki slovenski zabavi, posebno če jo ženske prirede, toda zakaj bi to obešale na veliki zvon ter s tujo beseda "klatsch" oglašale svojo slabost.
Za popoldanske se tanke imamo Slovani lep izraz "čajanka". Zdi se mi, da je ruska beseda, ki se je pa hitro vdomačila pri vseh slovanskih nasnodih.
Pa mi povejte, kaj se lepše slia:
—	Zadnjo nedeljo popoldne bo v dvorani na Osmi cesti " cof fee-klatsch";
ali pa: Zadnjo nedeljo popoldne bo v dvorani na Osmi "čajanka".
Le priznajte ml, da je zadnje bolj prijetno našemu ušesu.
Pa bo nemara fca&era rekla: — Ja, saj ne bomo pile čaja. Saj čaja. sploh ne ba. Zakaj bi torej rejkle "Sajanfca"?
Le potolažite se in priznajte, da tudi kave oziroma kafeta ne bo pra v dosti.
Če bi bila pri "coffee-klatschu " oziroma pri "čajanki" sama kava ln čaj na razpolago^ se ne izplačalo prirejati niti "coffee-klaJtecha" niti "čajanke", ker bi bila presneto slaba udeleiba.
Tako se mi pa all, da bo precej ljudi.
" G L A S JI A ft O,D A "
NEW VO&K, SATURDAY, SEPTEMBER 12,1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 6. A. aeaersaag , - ,. ... _______ g. i tt
PR. L
POMOTA
"Zakaj sva se ločila?'• je odgovo- ' domislico in v lastnih živcih čutiUi1 jateljici pri nekem prija>telju in je
ril Pavel na vprašanje svojih prijateljev. "Zakaj sva se ločilai čeprav sva se ljubila? Zato ker sem hotel svojo ženo presenetiti. In veste, da ne smemo presenetiti nobene ženske. Pa 6ujte mojo zgodbo...
Bilo Je pozno poleti. Klara je bila na počitnicah pri svojem stricu. Nici-sar nisem imel proti temu, kajti Mimi je bila baš v deželi. Saj ie spominjate, Mimi, ki je vedno aaynala takšen vrišč, če ji nisem kupil istih toalet, klobukov, čeveljčkov kakor svoji ženi, čeprav to ni po v em žen ko. Toda Mimi ni hotela biti žena za rezervo in častihlepje jo je gnalo, da mora biti tudi na zunaj legitimna, pod čemer je razumela pač isto šiviljo, k: je delala za Klaro. Med nami povedano pa je bile to dobro izvedena kupčija, kajti v drugič so me slali modeli za petdeset odstotkov manj.
A čemu bi odpirali stare rane? Nadaljujem: Bilo je v soboto, zdi se rni, kakor da je bilo včeraj. Klara je nenadoma poslala br70-javko, da se vrne z veiernjm br-rt/vlakom v Ljubljano. Ker je bila Mimi prejšnji večer odpotovaia k. neki bolni prijateljici, sem skleni!, da ivojo ženo presenetim. Pred-. tavljal sem si to reč zelo razburljivo: do Kranja bi se ji peljal na-preti, tam bi vstopil v njen vlak ■ ii bi jo pozdravil s poljubom. To galantno dejanje bi ji moralo la-kati in bi jo prepričalo o moji ljubezni in morda bi zaprlo oko, če bi ji pcznsje prišle takšne in takžnc-scvorice do ušes.
Kar sklenjeno, tako storjeno. Stal sim v Kranju na peronu in čakal. Vsi poznate nestrpni občutek, kadar čakate na vlak in kakšno žen-iko, čeprav bi bila vaša lastna žs-na. Čutite se pol zaljubljenca in ,>oi detektiva, ča&Utate si 7a dobro
že v naprej preesnečeno radost, ki .jo pripravljate drugemu človeku. Čas tako hitro mine, če pripravljate dobro delo. Vlak je že pridrdral. Skočil sem v najbližji vagon prvega razreda, ustavil sem se ob zaprtem pol kupe ju. Vedel sem, da daje moja žena taknim kupejern <predno?t. Ali naj posrkam? Nu, čisto gotov nisem bil kajti zastori so bili razgrnjeni in če bi potrkal, bi bil tudi najlepši del presenečenja proč. Tu mi je padel pogled skozi špranjo med zastori na dvojico masivnih moških čevljev. — Hvala Begu, da sem ju pravočasno zapazil nič kaj .prijetno bi ne bilo. če bi zmotil zaljubljeni tete-a tete. Že sem hotel naprej, ko se jc v kupe ju nekaj zganilo in poleg moških čevljev se je pojavila dvojica ženskih čevljev, čevljev — rno-je žene. O tem ni bilo dvoma. To so bili čevlji, ki jih je nosila na potovanjih, polnizke pete, sivo usnjv? z obrobkl iz kačje kože. Nisem se mogel motiti.
Najprvo sem občutil bodečo bolečino, v naslednjem trenutku nepopisno togoto. Tako se mi je torej Klara zahvalila za moje zaupanje, ra moje ljubezen, mojo dobro voljo, da bi ji napravil veselo presenečenje! In že sem obdelav al k^ipejna vra^a s pestmi, brez obzira, brez zavesti. Hotel sem ju u-dariti v obraz, nezvestnico in njega, moža, ki se je ljubil v zaprtim kupe ju z mojo ženo. Tulil sem od bolesti in jeze. Videl sem,' da rtopajo ljudje iz sosednih kiipejev. A imel sem samo eno željo: da bi se vrata odprla.- Če ne, bi jih podrl z brcami.
Pa zaslišim šum zapaha. Vrata so se odprla, zagledam se v tuj moki obraz s stisnjenimi obrvmi. Porinem moža stran in zagledam — Mimi. Mimi, ki je prebila meni odpovedani dan namesto pri svoji pn-
Lmeia na sebi istotakšne čevlje kakor moja žena. Saj sem dal tudi njej napraviti takšne čevlje. Moj prvi občutek je bilo neskončno o-lajšanje. Kakšna sreča! Torej ne Klara, temveč Mirni me je goljufa -"la, Mimi, tki sem se je hotel jeseni itak odkrižati! Potem je bilo vendar vse dobro! Prosil sem skoraj s smehom za oproščenje in sem se hotel umakniti. Toda Mimin prijatelj je energično zahtevala pojasnila in ker sem molčal, se je obrnil do Mimi: "Ali poena tega gospoda?"
Mimi me je poznala. MTo je vendar Pavel," je dejala pomirj-ujoče, "spomni se vendar — Pavel, o katerem sem ti toiikorat pripoveda-la. Star, dober prijatelj."
"Toda, gospod," je besenel mož, cbrnjen pro^i meni, "čeprav je temu tako, kaj vas upravičuje, da prirejate škandal pred vrati mojega kupeja? Ves vlak je alarmiran in jaz te predrznosti ne bom mirno prenesel.''
Hotel sem odgovoriti, surovo --tu je padel moj pogled na hodnik, na potnike, ki so silili iz kupejev. Tik ob meni je stala Klara," vsa bleda, v očeh solze. Bila je v sosednem oddelku in je vse slišala. Imela je na svojih nogah čevlje iz kačje kože.
Skočil sem k njej. Naj me ima moj tekmec za strahopetca, vseka-ko sem se hotel izogniti dejanskemu spopadu. Klara je bila važnejša. Kako naj ji pojasnim?
"Hotel sem te presenetiti...." sem za jecljal.
Žena je junaško zadržala solze. Vrgla je samo pogled na Mimi in na njene čeveljčke. Pogled, ki je več povedal nego cel roman. In je menila suho: "Presenetiti? To ti je tudi uspelo, Pavel! '
Mesec pozneje sva bila ločena. Po moji krivdi, čeprav sem hotel svojo ženo samo presenetiti."
amerika v očeh znamenitega
EVROPEJCA
Knjigarna
216 West !8th Street
"Glas Naroda
New York, N. Y.
M
RAZNE POVESTI Uk
ROMANI:
»rLO&NA KNJIŽICA!
< Nadaljevanje J
fit 37. Uoutc it vali .......
fit. 'JH. Tarzan ln mw*g .
Ste*. 3». U »obema ....
fit. 47. Mi uteri J <tuie.....
Ale?. 48. Tvumtc ti vali Ste?. 49. TartAMv
At. 4D. fit. SO.
.... M
_____1__
Ji
Vara (Wftldova). brofi......... .35
Vojaka dm Balkanu, m slikami .. .28
Vrtnar, < Itn bind raaath Tagore).
trdo vezano .................75
broVrano ...................M
Volk pokora ik io druge povesti 1.—
Trdo rezano ...................1.25
C. it. trdo vesanc. Vinski brat .. 6. it. trdo Tesano. Viebuje 10 po-veatl	mm.««......*.*
M
IGRE:
j_! VlSnJega ropati ca, roman, 2 knjigi U«
IS Jf
Vojni, mir ali poganrtvo. L av. V postu Je tla, III. xt ...
iM
Tarzanov sin, trd ves ... .1.20 j Vnlotin Vodnika Ubrani
Mika De Orare..........UM Vodnik svoiciao naroda ................JK
At 81. Slov. balado In iwn Ji Vodnikovo pratlka L 1927.............30
fit. M. V Mtda................Vodnikova pratlka L 1*28 ...........A0
fit. u NarnitUen (kotnik ...... M! Vodniki In prcporold .....................SO
8l m. To In owinj goth .... JI ^^ mril ....................................•«•
ftt. 67. Tarzanov* mladost, Zadnje dnevi nesrečnega kralja ..	.dO
trd. ?«l ................IJB* kruhom, povest .....................35
fttov. M fit. 0».
Glad < (Dostojevski) I. del
fit«?*. tO. (Dostojevski)
mrtveca doma. II. dol ........U—
fit. 01. (Golar) Brstje In udri .79 fit. «2. Ml Jot. I. del. (Dostojevski) M
fit. 63. Idi jot, II. del .......... Ji
fit. 04. IdiJsC. III. del.......... 39
fitev. 68. IdUet. IV. del ...... jM
Ttl 4 ddl ..............SJ5
ko. Ble
ploaftoljt IL sv.
fee, Vojvoda rova 1
safe
UM
Tlfrovi zobje Tik ta fronto
Tstu, (Bevk), trd. vea.
Tunel. soe. roman

.7t

TM In mm aoi (
V	krampi Jih inkvizicije
V	rekstva (MatlSC) ....
V

Ul
o e o o o m «
Zadnja kmetica vojska.......... .75
Zadnja pravda. ............................ .74)
Zgodovina o nevidnem tloveku .. JU Zmaj Iz Bosu .................1%
Življenje slov. trpina. Izbrani opisi sv. aknpoj
▲lefiovec. 8 Zvesti sin.
i......
Ženini Zmoto In Zlata vas
Zbirka
II. del
Cd«. Pavlo
.LM 26 Jf
.45
.45
trgovec. Igrokas v d. dejanj M Cjrrnn de Berferac. Heroično ko-
laedlja * petin dejanjlb. Trdo vo-
sano ..........................LU
Edela. drama v 4. dej........... M
Gospa x morja, 5. dej....................75
Lokalna železnica, 3 dej................50
Marta. Semenj v Hlohmrruin, 4 dejanja ...................... Ai
Ob vojski. Isrokas v etJrlU sl^kab .»• Tončkove tajne na Miklavžev ve-tet JMladinaka igra a petjem v
8. dejanjlb .................. J§§
R.O A drama v 3 dejanjlb s predigro, (^apek). vea. .......... .41
Rsvizor. d. dejanj, trda vosaqa .. .75 Veronika DoocaUka, trda res____1A4
Zn krit In svobod«, Igrokai
dejanjih..................
v 5.
A*
tilrifa (Doyle) ....... M
nske mkdtto	»3i
Z C^lUjtlJJ |O nC^TO es	• Je™
Zločin in kazen, 1. in H. zveaek 1.— Napoleonovega bazarja .. JM
■dravafta Umika...... ,7t
Zlati panter ................... AO
Zvestoba do groba ____________________.1A0
ZBTOA SLOVENSKIH POTKI
L IV. Vi S. sv. 1
a sv. vi
4. vs. Povesti ta sUke B. sv. Stadsat jMU be. ** .-r
m • m • •
oseeooeeea
SPIBI MLADINO:
'OANOL)
v. tsdo	P4povodko In
........................
A /m. trdo d. ov.
» o e • • a a
M
VookpJo 13 po-
i a a a a a a • a o o a m m J^
VfOtpJe A PO-
Ljudski sder;
sr. Tiho^pw, b. dejanj .... as
6. sv. Po IS Mh, 4 dejanja .. M
Zbirka ljudskih lews
3. snopič. Mlin pod semlje, Sv.
. .Keia, Sanje ..................M
13.	snopič. Vootaika. Smrt Mnrijo device, Marijin otrok ........ ac
14.	snopič. Sv. Bottjan. Juaataa deklica. Blaterin hiaoasVss .... AS
15.	snop!S. Turid Kak Jota fa
20. snopič. Sv.
Francoski pisatelj Andre Mauiois takole opisuje Ameriko:
Evropec rai očita Američanu, da živi samo za dolarje. To pa ni teko. Američan živi samo za delo. Američani ne kupičijo denarja zaradi denarja, ampak zato, ker nimajo nobenega drugega posla. Želja po imetju je v Ameriki manjša kakor n. pr. v Franciji. Samo, da si Francoz rat^ predstavlja ©mejeu kapital, od katerega obresti bo lahko živel na stara leta. Američan, ki ne pozna pohajaškega življenja, (pa dela do smrti in obogati samo ■raito, ker ne more drugače.
Mlado ljudstvo ceni samo dele. Moški mora imeti pisarno ali tovarno, kjer preživi večji del dneva. Kdor nima pravega opravila, pa se v svojih svetih urah zapre v pisarno. Pohajač, ki ubija čas s či-tanjem knjg, ogledovanjem razstav in dvorjenjem ženskam, je v Ameriki neznana prikazen. Ni ga moškega, ki bi sj drznil igrati to vlogo. Ženske bi ga v tem primeru hudo karale.
Viprašal sem mlado Američanko, ki je dolgo živela na Francoskem: "Kaj ste pri nas najbolj opazili? ' Odvrnila mi je: "Če povem, boste strmeli. Bila je čisto postranska stvar. Stanovala sem v Rue de l Universite. V pritličju hiše je bila majhna -trgovina. Nekega dne sem moraia kupiti rokavice in sem se napotila tja. Kako pa sem se začudila, ko sem našla vrata zaprta Naslednji dan sem vprašala prodajalko; "Včeraj ste bili pač bolni? * — "O, ne,'* mi je odvrnila, "vreme ie bil0 lepo, pa sem zaklenila trgovino in se šla solnčnit v gaj....' — Vidite, ta odgovor mj je odkril neznan svet."
Neki profesor, ki ima Francozinjo 2a. ženo, mi je pripovedoval: "Naj-leipši izrek, ki sem ga slišal v svojem življenju, je prišel iz ust moje žene. Sedela sva v newyorski restavraciji. Kakor veste, je v ameriških restavracijah postrežba odlična. Tisti dan pa je dolgo trajalo preden sva prišla na vrsto. Zato sem pozval plačilnega natakarja in ga opomnil, da še nisva postreže-na. Plačilni se je opravičeval, moja žena pa mi je segla v besedo, češ: "Saj se nama ne mudi tako...." To me je najbolj prevzelo, to je bila pogumna, dragocena beseda, da s boljše nisem mogel želeti.''
Organizacija dine j a v klubu je tailorizirana. V čitalnici, kjer ležijo na mizah ameriški, francoski, angleški in nemški časopisi, najde vsakdo poleg stola jedilni list in naročilnico. Izbere n. pr. jed št. 13: prinesejo mu juho. Ali št. 29: ribo. St. 43: sladoled. Treba je na listek napisati samo te številke in ime, pozvoniti, pa se pojavi zamorec, ki odnese listek, nato pa se človek po-grezne v usnjat stol vzame v roko zadnjo zdajo "Diala" ali "Vanity Faira'' in čez pet ali šeist minut se vrne zamorec z naznanilom: "Dinner is ready." Gosta odvede naravnost k pogrnjeni mizi. na kateri
se že kadi naročena juha.
V Ameriki je vzgoja verstvo in po bogatinih dedujejo univerze kakor drugod cerkve. Ko sem otuskal vseučilišče Yale, je predsednik u-gotavljal, da so profesorji slabo plačani in da se bo zategadelj vršila subskripcija 20 milijonov dolarjev. V treh dneh je prišlo skupaj 18 milijonov. Dartmouth je prejel letos milijon dolarjev v čeku od nekega bivšega dijaka, ki ni hotel izdati svojega imena in je določil denar za novo knjižnico. Imovit Američan ne poena večje časti kakor denarno podpreti univerzo, iz katere je izšel. Vedno nova volila omogočajo, da se ameriške univer-
ze širijo. Yale ima n. pr. odsek za dramatsko umetnost in vzorno gledališče z najpopolnejšo kuliserijo in razsvetljavo na svetu. Zelo zanimivo jo je obiskati in izvedeti, da je iz nje izšel sloviti sodobni drama/tik Eugen O'Neill....
IZDAJALSKA TAJNICA
Nedavno so našli v arhivu ogrskega vojnega minjstrva zanimiv dokument, iz katerega je razvidno, da je tajnica avstrijskega maršala Konrada von Hoetzendorfa izdajala Rusom nad vse važne vojaške tajnosti.
Ko je bil avstrijski generalni stal) v Badenu pri Dunaju, je spre jel maršal v svojo službo kot ta j nico hčerko madžarskega grofa Margito de Vimola. Okoli tega de kleta so se smuk al i vsi častniki, toda ona je vse njihove ponudbe odbijala .Hotzendorf je dal spočetka iz previdnosti svojo tajnico strogo nadzorovati, ker so šle skozi njene roke vse, tudi najibolj tajne in zaupne odredbe in povelja, toda nikdar niso mogli ugotoviti kaj sumljiva ga.
Pozimi od 1. 1915. na 1. 1916. pa se je seznanila Margita z nadpo-ročnikom Szelay-jem in se je ž njim tudi na skrivaj jpor&čila na Dunaju, ker je vedela da Hoetzendorf v štabu ne trpi omoženih žensk. Takrat se je pa generalni štab ravno pripravljal na veliko ofenzivo proti Rusiji in načrt je bil izdelan do podrobnosti. Tcda prav tistega dne, ko bi se morala po načrtu začeti velika avstrijska ofenziva, so Rusi napadli na najmanj zavarovani točki nemško-avstrijsko fron-
ARABSKO 2ENSKO GIBANJE
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW XORS, N. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer,
Poslužnjmo se vsi brez Isjem« te stare in stanovitne banke.
O prvem araibskem ženskem društvu v Palestini, ki je bilo ustanovljeno leta 1929 ob priliki prvega arabskega ženskega kongresa v Jeruzalemu, se poroča:
"Navedeni kongres je med drugim sklenil, da je treba ustanoviti v vseh mestih Palestine arabska ženska društva. Naloga teh društev naj bo. da skrbe za zboljšanje gospodarskega in družabnega položaja žene in pa podpirajo vsako akcijo, ki stremi za dobrobitnm ljudstva.
Že prvo leto svoje ustanovitve je arabsko žensko društvo marljivo
delovalo. Članice odbora so nabi- _
rale živila, oblačila in denar za _________
maže, ki so bili 1. 1929 pri nemirih
avgusta meseca ujeti in zaprti. Ne- šanje je, kako bosta obrnila denar kaj mesecev kasneje so priredile' v zadnjem letu svojega življenja, debrodejno prodajo, pri kateri so j Boštjan se napoti v domačo vas. mohamedanke in kristjanke složno kupi kos zemlje in po naključju sodelovale. V tistih dneh so Dili odkrije tam petrelejski vrelec. Cea trije arabski jetniki iz?a avgustovih noč silno obogati. Zdaj se vrže s nemirov kljub vsem prošnjam za polnim zamahom v velikomestno /pomilošeenje usmreeni. Arabski na- življenje. Seznani se z žensko, ki rod je bil vsled te-ga zelo razbur- mu svetuje, naj ustanovi klub za jen. Odbor društva je sklenil ku- dernier eri vsega posvetnega. Vse pkti z dobičkom prodaje zemljišča,1 se mu posreči; celo v igralnici do-jih pokloniti udovam in sirotam biva brez konca in kraja. Samo usmrčenih, tako. da dobe darilo, ki ženska, s katero je živel, mu kma-jim bo s primerno pridnostjo do- i lu obrne hrt>et. Približala se je ne-našalo dohodke vse življenje.	kemu kiparju. Boštjan preboli to
Že eno leto po ustanovitvi je po- z lahkoto, ker je ni nikoli ljubil, zval osrednji odbor vse odbornice i Z njo ga je združila le volja, da bi ženskih arabskih društev iz vseli i vžil vse radosti, ki si jih mora prj-
mest Palestine v Jeruzalem, da se posvetujejo glede drugega ženskega kongresa. Čeprav niso določile drugega kongresa so sklenile, da se bodo vršili slični sestanki vsakega pol leta i-n vedno v drugem kraju. V poletju 1. 1930 sta prišla dva znana arabska znanstvenika iz Egipta v Palestino. Odbor je naprosil oba znanstvenika, da sta
■to in so s tem preprečili ne samo j predavala tudi za žene. Predava-nameravano ofenzivo, ampak so nji sta bili številno obiskani. Ven-Avstrijcem prizadejali tudi silne iz- dar pa so mohamedanke zamerile gube. Sedaj je postalo vsem jasno, j društvu ta korak, ker je bilo to v da je neko moral avstrijski načrt, nevejši zgodovini Palestine prvi-Rusom izdati — toda kdo? Policiji, ^t, da je moški predaval ženam.
PKSMI IK POEZLJZ:
AknpsOs In
broilrano trdo ves.
in romance, trda ves____..US
M n aladl Mb, trda ves .... .M
Kmcoljad (Utrm) ............ jm
trdo vezano ................ jm
MoJe lbssrje. (Ovni)............L»
Narles (Gradca), bnt..........
PrisMMrske pesmi. (Oroden), m JU
Slntoe (Alta«lit) ML.......... J«
Pohorske »otl (CHsoor) brofl. ....
nfsUm.
ZvmAL Zfalcks 9s*nU m sks mladino. Trdo


I ..... I


POZIV!
'Vsi naročniki katerim je, ozirpma bo v kratkem posla naročnina za list, so i^aprosoni, da jo po motnosti čimprej obnove. —
-Uprava "-G. M."
ki je t0 kočljivo zadevo preiskovala, je zopet prišel na pomoč največji detektiv — slučaj. V Brnu je namreč popadla nekega človeka na uiici božjast. Možu so priskočili na pomoč in v bolnišnici so preiskali njegove žepe, da ugotove, kdo je Na veliko začudenje pa niso našli v žepih nobene legitimacije, pač pa prepise uradnih aktov generalnega štaba. Sedaj je postalo vsem jasno, da gre tu za ruskega vohuna v Avstriji. Ko se je mož zopet zavedel, ni hotel spregovoriti niti besedice in čee nekaj dni so ga ustrelili. Nu-daljna preiskava pa je dognala, da so bili ti akti prepisani na pisal-sem stroju maršalove tajnice! Takoj so preiskali njeno stanovanje in našli so tam skritih nad 300,000 švicarskih frankov. Tajnico so prijeli in jo obsodili na smrt. Svojo krivdo je priznala, v polnem obsegu. Njen mož, nadporočnik Sza-lay, je bil pa takrat na fronti. Fo-klicall pa so so ga nazaj k štabu in prvo povelje, ki ga je tam prejel, je bilo povelje, naj komandi-ra oddelek vojaštva, ki je bil določen, da vohunko ustreli. Ko je mož zjutraj stal s svojimi vojaki na strelišču, Sq pripeljali tja njegovo ženo. On je mislil, da ga ne bo spoznala, toda v njenih očeh je bral, da ga pozna, čeprav ni zinila niti besedice. Nadporočnik je dal znak za salvo in Margita je padla mrtva na tla. Se tistega dne pa se je tudi nadporočnik ustrelil v svojem stanovanju, na robu zapisnika o njegovem samomoru pa stoji opazka: "Ustrelil se je s svojim službenim revolverjem.*'
Arabsko žensko društvo se posveča pred vsem socijalnim nalogam, za katere si pridobiva sredstev z dobrodelnimi prodajami in cvetličnimi dnevi. Njih prvi namen je boj proti siromaštvu in pa ustanovitev zavetišča za revne otroke.
BELO SUŽENJSTVO.
V Trma vi so odkrili dobro poslujo-čo agenturo za belo suženjstvo. Neki Hirschebein je pod pretvezo va-rieteja angažiral mlade ženske, ki jih je potem pošiljal daleč po svetu. Ker si je dopisoval z javnimi hišami v Atenah, Lizboni. Tunisu, Kairi M z Južnoameriškimi mesti, ga je policija pozvala na odgovor in zaprla njega in njegovo ženo.
Vi lahko imate
močne živce
Je presenetljivo kako hitro Xuta-Tone daj«? mof in silo oslabelim iiveem. Aku so vail livci slabotni in izčrpani, potem gotovo ne morate dobro spati ponoči, tedaj vzemite to Čudovito dobro zdravilo.
Očisti telo bolezenskih glivic, katere slabe vse organe in vas napravi, da se počutite stari In izčrpani, ko bi morali biti Se močni in polni tivljenja. Nuga-Tone vam bo <lal vse polno llvljenja. zdravje In moč. Je naprodaj v lekarni. Ako ga lekarnar nima tedaj nu redte naj xa naroči za vas od trgovca na de«-belo.	— Advt.
LETO BREZ KONCA
V Berlinu je izšel roman, ki 'Obravnava problem človeka, kat?ri je natančno poučen o uri svoje smrti. Pisatelj vodi črtatelja v tvor-nico, kjer se izdeluje neko mazilo, med čigar sestavinami je tudi radij. Delavci in delavke morajo k r-dravniški preiskavi. Dva med njimi, Boštjana in Dorotejo, pridrži zdravnik in jima pove, da bosta živela samo še leto dni. Lastnik tvornice pa je jnteresiran na tem,
da se ne razširi glas o škodljivosti njegovega izdelka in plača obema zaznamovancema smrti po poldrug milijon Din. Z denarjem lahko razpolagata -kakor ju je volja. Vpra-
vošciti človek njegove usode v zadnjem letu življenja.
Doroteja takisto nameri korake v domačijo. Z denarjem, ki ga ima na razpolago, bi si rada osnovala družino, dobila moža in imela otroka. Ko pa se približa temu cjlju, se zdrzne pred malomestnim življenjem in pobegne od svojega zaročenca v velemesto, kjer se kakor Boštjan vrže v vrtinec mamoni-zma.... V nekem nočnem klubu, kjer kadijo epij. se srečata z Boštjanom. Trenutek se zdi. kakor da se bodo njuna pota zlila v eno cesto.
Ko pa hočeta Boštjan in Doroteja nagniti kupico, da bi izpila vse radosti zadnjega leta, prime za nitke človeških lutk nevidna roka usode. Lastnik tovarne, kjer sta bila v službi, ju je ves čas nadzoroval. Zdaj poseže i sam v nujno življenje. Rad bi namreč dobil od Boštjana nazaj tisti poldrug milijon, ki mu ga je bil odštel. Le odvetnik ga očuva tega ropa. Zdaj šele pride na dan, zakaj terja denar nazaj: podkupil je bil namreč zdravnika, ker je hotel videti, kaj bosta dva zdrava človeka počela, k0 bosta vedela, da jima je živeti samo še leto dni. Z denarjem, ki gu je bil dal vsakemu od njiju na razpolago. ju je hotel samo preizkušati.
Zaključek romana je kakor človek pričakuje: Boštjan in Doroteja se najdeta in stopita pred oltar. Potem napravita potovanje okrog sveta in ko se vrneta, si hočeta
vzetj življenje. Le energičnemu posredovanju ad.vok.aLa., ki igra v romanu vlogo dobrega duha. gre hvala, da to v zadnjem trenutku prepreči in }u ohrani bodočnosti.
t Naznanilo
S žalostnim.sreem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je v stari domovini preminula naša ljubljena mati, oziroma stara mati
IVANA LEVSTIK
po (lomare 4'Bobnarjeva" iz Ribnice h. štev. .17, v Sloveniji, dne 27. avgusta 1931, jk» daljšem bo-Jelianju v 72. letu starosti.
Pokoj ni ca je fcila previdena s sv. zakramenti za umirajoče in pokopana po katoliškem obredu dne 29. avgusta 1931 na bližnjem farnem pokopališču.
Pokoj nico priporočamo v blag spomin.
Žalujoči ostali:
JOHN LEVSTIK, sin, Chicago, 111. FRANK LEVSTIK, sin s soprogo FRANCES, in sinovoma : FRANK in JOHN, Chicago, III.
IVANKA LEVSTIK, poroe. Zadnik in FRANCIKA, vnukinja, v Ribnici Jugoslavija
T
OLAINARODA"
new york, saturday, september 12, 1951
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
ČAKAM TE!
roman iz &tue1ua.
Zm Glas Naroda priredil G. P.
13
(Nadaljevanje.)
Andrej je prt bledel ter se vgriznil v ustnico. Brez strahu je pogledal grofico v oči in se nato viscfco vzravnal.
—	Ah vas snu m vprašati, gospa baronica, kaj vas je napotilo do te*a?
Baronica se je rezko zasmejala.
—	Vi pa še vprašujete, g-spod doktor Hammer? Vi ki ste bili toliko drzni, da ste začeli hoditi za mojo hčerjo? To je predrznost, da si večje misliti ne moremo. Mi vemo vse.
—	Če veste vse, morate tudi vedeti, da sem se v vaši hiši vedno dostojno obnašal.... In če ljubim baronico Silvo....
— Ni tudi noben zločin. — ga je prekinila Silva, — ker tudi jaz ljubim Andreja.
Stopila je k njemu ter ga prijela za roko. Zdelo se ji je. da je v njegovi bližini bolj močna in pogumna.
Baronica jo je pctegnila z njegove strani. Bila je rdeča ko rak in le je s težavo lovila sapo.
—	Moje mesto je ob Andrejevi strani, — je poudarila Silva, dočim se je cbrnil Andrej k baronu rekoč:
—	Gospod baron, slišali ste. kraj je rekla. Če3stno besedo vam dam da ji nisem dal nikdar prilike, da bi opazila mojo ljubezen, proti kaiteri se mse z vsemi silami boril. Toda slučaj je nanesel drug-ače. Bog ml je priča, da nisem nikdar iskal tega slučaja. Bilo je pač namenjeno, in zato vas prosim, gospod, bancn, da mi daste Silvo za ženo. Uverjeni ste lahko, da ji ne bo siabo pri meni. česar ji iz svojih pdčLih sredstev ne bom mogel dati, bom pač nadomestil s svojo veliko ljubzenijo. Njeno zadovoljstvo, njena sreča, bo moja edina skrb. Zavedam se, da se vam bo m^a prošnja čudna dozdevala, toda govorim, kot govori človek s človekom.
Govoril je mehko in prostodušno ter se ni dal motiti od rezkega baroni nega smeha.
Baron je cdgovoril mrzlo in trdo:
—	Verjamem vam, gospod doktor, toda menda mi ne boste zame-j Jili, če vam to vašo prošnjo gladko odbijem.
—	Slišali ste, gespod doktor, — je rekla grofica, —-in s tem naj bo' ta mučen pc-govcr končan. — Od Karla in Wilma se vama ni treba posloviti. Jima bom že jaz povedala, da ste odšli. Sicer imate pa zdaj s pospravljanjem precej dela.
V njegovem lepem, odkritem obrazu se je začrtala bolestna potega. Da, baronica je vedela v svojem ponosu, kje ga bo najhuje zadela.
I>a bi se ne poslovil od Karla in Wilma? To bd mu bilo težko, neizmerno težko. Morda je baronica opazila potezo v njegovem obrazu?
—	Obljubite mi, gospod doktor Hammer, da ne boste skušali sestati se ž njima. Nočem namreč, da bi se še kdaj srečali.
—	Obljubim vam, baronica, — je rekel z mračnim glasom.
—	Ti pa. Silva, pojdi v svojo sobo. Oče in doktor Hammer se imata dogovoriti o raznih kupčijskih zadevah.
—	Ne, mama, — je odvrnila Silva, — tako zlepa se pa ne dam. Predobro vem, kraj hečem, in Andreja ne zapustim pod nobenim pogojem.
Baronica jo je debelo pogledala.
—	Dobro, Silva, če vztrajaš pri svoji volji in trmi, ti ne preostaja drugega, ket da prenehaš biti najina hči. Sedaj pa izbiraj: odloči se zame in za očeta, ali pa za moža, ki je bil toliko prebrisan, da je znal prikleniti nase srce bogate dedinje.
—	To ni res, mati! — je zakričala Silva. — Tega ni storil. Usojeno jni je bilo, da ga moram ljubiti.
Andrej je smrtno prebledel. Žaljivka ga je strašno razburila. S težavo se je premagal in rekel s preteče mirnim glasom:
—	Baronica, nikar ne govorite kaj takega. Če vam nisem dobrodošel snubec, nimate še pravice, da bi me žalili. Silvina ljubezen pome-nja zame veliko, nepričakovano srečo, o 'kateri nisem nikdar niti sanjal, navzlic temu pa nožem napraviti razkola med njo in njenimi •stariši.
Prijel jo je za roko ter ji resno pogledal v oči.
—	Silva, slišata si, kaj je rekla tvoja mati. Dobro premisli, potem pa odloči. Če odločiš proti meni, se bom uklonil. Tvoj oče in mati ti le dobro želita. Spoštovati ju moraš in ubogati.
Outil je, kako je trepetala.
—	Silva!
Baroničin gias se je popolnoma izpremenil. Prej je bil preteč in ester, zdaj pa prosei in prijazen.
—	Silva, otrok mej, ti še ne poznaš življenja. Zakaj vendar siliš v revščino in pomanjkanje? Nikdar se ne 'boš priučila malomeistnemu življenju. Oh, ti ne veš, kako hitro mine ta hipna omama. Omami pa sledi kes, in življenje je dolgo, dolgo.
To so bile odkrite, dasi trpke besede, in Anrej je še bolj prebledel.
—	Silva, slišali ste, vaša mati resnico govori, — je rekel.
Vedel je, da jo muči in ji dela krivico, ker se v tem trenutku ne zavzame zanjo. Toda sama mora odločiti. On noče vplivati nanjo.
Silva je vzdihnila in pogledala v tla. Oh, kako so barantali zanjo! Strašen strah jo je navdal. Strah pred temno bodočnostjo. Kaj naj itori?
Oie in mati sta proseče strmela vanjo. Dolgo ju je gledala, nato Je pa obrnila svoj pogled k zaročencu. Stal je visoko vzravnan, mirno in odločno je gledal, le ustnice so mu komaj vidno drgetale. Pgleidala Je v njegove sinje, žareče in resne oči.
Tedaj je vedela, pri čem je. Pokoreč se vseprevladujoči sili, je skočila k njemu, ga objela, in vzkliknila:
—	Pri tebi bom, samo pri tebi in nikjer drugje.
Čutil je njeno utripajoče srce — kot da bi se uboga pogan j ana ptičlca pritiskala k njemu. Trdno jo je objel ter jo poglaxiil po kodfa-* tih laseh.
Ker baronica nI vedela, kaj početi, je britko zajokala.	1
—	Oprostita in odpustita mi, — je prosila Silva — ne morem in ne moreni drugače.
—	Če boš ubogala — je rekel baron strogo — pa ti bom odpustil. Kaj nisi slišala, da se doktor Hammer stopnja s tvojo materjo?
—	Da, oče. Vem pa. tudi, zakaj se strinja ž njo. Ker je tako od bear in tako plemenit. In bouš zaradi tega ga ljubim. Oeč-, on je vsa moja •reča, zakaj mi nočeš te sreče nakloniti? Umrla bd, če bi me ločili od njega.
—	Raje bi umrla kot pa doživela, da bi bila naša družina v zasmeh vsej okolici, — jo je prekinila baronica.
Silva se je stresla, prebledela in zaprla oči.
Baronica je pa nadaljevala:
—Ocapod doktor Hammer, zdaj so vam naši nazori jasni. In Jalto vam J^ položaj, jaz in moj mož bova trdno vztrajala na svojem stalittu. Od vas Je odvisno, če naj<u nočete pahniti v nesrečo.
Po kratkem molku Je nadaljevala: — Moja hči se »vam hoče žrtvo-t»«L Prodni vas, ne sprejmite te žrtve.
—	Bdinole Sliva ima odločevati — Je odvrnil Arklrej — to Silva je
OJlučila.
—	Da, Andrej, tvoja sem! — je vzkliknila deklica.
—	Tebi se meša, Silva, — je siknila baronica ter potegnila svojo hčer s terase.
Baron in Andrej sta ostala sama.
—	Jaz sem istega mnenja ko moja žena, — je povzel baron — in zato vas prosim, gospod dektor, da opozorite mojo hčer na njeno dolžnost. Z žalostjo moram priznati, da imate na Silvo zelo velik vpliv.
Baron je upal pri Andreju doseči ono, kar je bila Silva prej osorno zavrnila.
Andrej je za trenutek pomislil.
—	Dobro, baron, je dejal, — Jaa bom napisal pismo, v katerem bom Silvi še enkrat natančno pojasnil, kaj jo čaka. Najprej bcete pismo vi preči tali, nato ga boste pa dali nji. Meni gre predvsem zato. da me ne smatrate za človeka ki je imel nepoštene namene.
Baron je zamahnil z roko.
(Dalje prihodnjič.)
POUČNI SLOVAR ZA ESKIME
Najbolj svojevrstna knjiga novejšega pisemstva je nedvomno "Leksikon za Eskime", o katerem poročajo angleški listi. To je poleg svetega pisma edina knjiga, tiskana v jeziku Eskimov. Sestavil jo je George Binney, priredil pa misionar Pe-rett. ki je živel 40 let na Labradorju. Založila jo je družba iz zaliva Hudsona z namenom, da nudi pridnim Eskimom, prebivalcem lednih predelov Labradorja in kanadskega, visokega severa, vs?s kar mora vedeti človek o splošnih rečeh.
Razume se, da je knjiga pisana v zelo primitivnem slogu in primerno razmeram, v katerih žive Eskimi. V predgovoru stopi: Ta knjiga je luč solne a. Pokazala vam bo pot v težavne poljane življenja in vas bo napolnila z znanjem, ki je v njem potrebno. Delila bo z vami modrost belokožcev in vas učila, krako lahko postanete vi in vaši otroci srečnejši bogatejši. Čibajte jo torej zvečer ob svitu svetilk, govorite o njej z drugimi, da vam bo prijetno.
Angleški kraljev par opisuje knjiga kot zelo mogočno dvojico. Kralj
Jurij je velik lovec, njegov sin, princ VValeški, pa velik jahač. Pod njim stopi besedilo: "Najstarejši sin angleškega kralja lovi po svetu na veliki. štirinogi živali, ki ji pravijo konj in ki žre travo kakor severni jelen". Dalje poučuje knjiga Eskime, kako naj se ravnajo, kadar jih obiščejo zdravniki in mislonarji: "Če pride zdravnik k vam, da o-zdravi bolnika, ne smete od njega zahtevati, da vam preskrbi tudi hra no. Tudi božji možje, ki prihajajo med vas, da bi tolaži h vaše duše, nimajo darov. Takšna zahteva se vidi belokožcem zelo nehvaležna. "Daj nam naš vsakdanji kruh", pomeni, da si je treba pridobiti kruh z delom ali z lovom. Bog je ustvaril tulne, lisice in drugo divjad. Bog pa ne poj de za vas na lov. To moraite storiti sami".
Največji del leksikona je izpolnjen o higijeni. Obširna je razlaga, kako treba ravnati z dojenčki, kajti zarod pri Eskimih, čijih število se vedno bolj krči, je kardinalni problem njihove eksistence.
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S^tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lndev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE,
75
GA DOBE ZA —
NARODA
£16 West 18 Street
New Yorlfr N. Y.
ZANIMIVO MNENJE O STROJIH
V najnovejšem času se javno mnenje zlasti z ozirom na brezposelnost, vedno bolj obrača proti strojem. Znani angleški gospodarski pisatelj Herbert Casson pa je drugačnega mnenja; on piše nam reč:
"Čisto razumljivo in naravno je, da umetniki, idealisti in rokodelci ne marajo strojev. Z umetniškega stališča se da stroj res težko presojati; toda meni ne gre'v glavo, zakaj bi moral stroj biti lep? Mi tudi ne moremo od strojev zahtevati, naj bi dišali.... Samo bedak ocenjuje stroj iz istih vidikov kakor ocenjujemo rože ali pa solnčni vzhod.
Idealisti trdijo, da uničujejo stroji čuvstvenost delavstva in pravijc. da enakomerno delo človeka ubija. Oni ne marajo ne ropota, ki ga povzroča stroj, pa tudi ne discipline, ki mora vladati v fabriki. Pozabljajo pa poipolnoma na surovos'. ki je bila v navadi prej skoro po vseh deželah, dokler niso iznašli strojev. Suženjstvu je napravila konec industrijalizacija. Naravno je sicer, da nasprotujejo strojem ljudje, ki nimajo pojma o industriji, čudno je pa to, da nasprotujejo strojem tudi fabrikanti, ki gledajo v strojih le neko "nepotrebno zlo ' in pravijo, "stroji so predragi". — Žalibog je namreč še vedno precej fabrikantov, ki imajo mišljenje rokodelcev. Taki fabrikanti imajo ž? vedno ročno delo rajši kakor pa strojno, to pa zato, ker mislijo ti ljudje, da je le majhna nezadolže-na delavnica nekaj trdnega in solidnega. Ti ljudje pa žive v tej svoji veri le tako dolgo, dokler jih r.e požre to ali ono z modernimi stroji opremljeno podjetje. Slab stroj ali zastarel stroj pa spada v moderno podjetje 'prav tako kakor voziček za otroke na dirkališče z t avtomobile.
-Devet desetin vsega pisarniškega dela n. pr. nam opravlja dandanes stroj. Mi poznamo danes mehanično knjigovodstvo. Mi imamo stroje za seštevanje, imamo pa tudi že stroje za statistiko. Pisma narekujemo v stroj, pisalni stroi jih piše, stroj za naslove piše naslove in stroj jih frankira. Za kemike in druge iznajditelje danes ni nobenih mej več. Moderna fa-brika ima dandanes lahko tudi svoj zrak, ker si sama izdeluje toploto in vlago P° potrebi, brez ozira na vreme zunaj. V podzemni železnici v Londonu je zjak boljši in čistejši kakor pa po londonskih ulicah. Vsa ta čuda moderne tehnike pa ne stanejo nič, ampak nam prihranjajo lepe stroške.
Stroji so upanje bodočnosti. Stroj pomeni mir in udobnost, prijetnost življenja doma in na potovanju in srečo in zadovoljnost ljudi. Dobre plače omogoča samo stroj in do danes stroji še niso uničili nobenega naroda.
Čudeži na Španskem
Med špankim ljudstvom Sq pričele krožiti vesti, da se pojavlja Mati božja v raznih krajih baskiške dežele in v bližini Toleda. Seveda so začele romati cele procesije ljudi v ondotne kraje, ki so prepričani, da se ponavlja lurški čudež. Duhovništvo, ki se je držalo spočetka rezervirano, sedaj samo podpihuje t0 naziranje. Poročajo o številnih primerih verske blaznosti in halucinacij, ki jim zapadajo histerične osebe.
CENA DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
ikiquih slotkni budu)
KNJIGARNI HAS NARODA
n« wm* u m
Kretan je Parnikov
— Shipping N«wa —
14.	septembra:
Sierra. Cordoba. Bremen
15.	septembra: CleveUmd. Cherbourg, Hamburg
16.	septemb-a:	"
Deutsi-hland, Cherbourg, Hamburg Hermgaria. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg
17.	septembra:
Dresden. Cherbourg. Bremen
T 8. septembra: Olympic, Cherbourg Brlgt-nlund, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoll. Genova.
19. septembra:
Paris. Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
21.	septembra:
Reliant e, chert ourg. Hamburg
22.	septembra:
Bremen. Cherbourg. Bremen
23.	septembra:
New YtTk, Cherbourg, Hamburg
Mauretania, Cherbourg
Cleorge Washington, Cherbourg. Ham
burg
24.	septembra:
Berlin, Boulogne Sur Xler. Bremen
25.	septembra:
Saturnia, Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rot terdam
26. septembra:
France. Havre Leviathan Cherbourg
I 28. septembra:
Europa, Cherbourg. Bremen
j 30. septembra:
Alb-rt Ballln. Cherbourg. Hamburg Avjuiiana, Cherbourg
president Harding, Cherbourg. Hamburg
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot aa potovanje na ogromnih oarnifcih:
PARIS 19. sept.; 9. okt.
<3 P. M.> (5 P. M i FRANCE	26. septembra;
(7 P. M.i He de France 2. okt.; 23. okt.
• 10 P. M. 16 P. M. >
NaJkmjAa pot po fakuiid. Vsakdo j« ▼ posebni khbtni s vsemi m dernlml ud-ibiK.str*<t. —	m slavna fran-
coska kuhinja, tsrtdno nizke i-ene.
Vpr»«ajt* kutcregakbll
pooblaščenega agenta
FRENCH LINE
1» STATE STREET
NEW YORK. N. Y.
ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ
Do LJUBLJANE
IX XAZAJ PRŽKO HAMBURGA
50 V TRETJEM RAZREDU
(U. S. Davek Posebej ►
Ta cena je zdaj veljavna na vseh nasiti parnikih
rKEKU
$167.
Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali
Hamburg-American Lini
»BBoaoway . . . new took
pozor, rojaki
Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO
Denver, J. Schutte
Pueblo, Peter Culig, A. Safttf Salida, Louis Costello Walienburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS Aurora, J. Verbfch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard. Agnes Mo^pik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND Steyer, J. Cerne KitzmiUer, Fr. "Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frafcxk Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA
Omaha. P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Hi 3 Cleveland. Anton Bobek. Chas Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapn.k. Frank Zadnik Euclid, F. Bajt
Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kunše Niles. Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ
OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakpbeck Broughton. Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton. Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, die. A. Skerlj
Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City In okolico, Frank Fe_ renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown. John Polanc. Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprlvSek Midway. John Žust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton. A. Hr^n Unity Sta. in okolico. J. SkerlJ. Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovan Willock. J. Peternei
UTAH	l
Helper. Fr. Krebs
WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jos. Koren
Sheboygan. John Zorman
WEST ALLI3 Frank Skok
WYOMING Rock Springs. Louis Taucher Dlamondville, Joe Rollch
Vsak zastopnik ixda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; sa pol leta S3 ; za štiri mesece $2.; za četrt leta
$1.50.
New York City je $7. celo leto.
Naročnina sa Evropo t« 17. s* celo leto.