Leto XVII. V Celju, dne 20. februarja 19(17. Štev. 22. DOMOVINA Uredaifttvo je aa BrkiDtiJevi ceetl 613. — Dopise blagovolite fran kirati, rokopisi se m vračajo. likala trikrat na teden, vsak BesM)ek, srede in mM ter ve^a sa Avstrijo In Nemalo 12 kron, pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko In druge dežele toliko ve«, kolikor znaša pcetnlna. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron GO vin. Naročnina s« poAllja upravnistvu. pUfaJe ne vnaprej. Ia laserate se pia^uje od vsake petlt-vmte po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje ln*erate in mnogokratno in*crirai\l« znaten popust B6ČM priloga »Slovenski ToHm k". še enkrat o „kmetskem" vprašanju. L Citam v na&ih listih neprestano o .kmetih", .kmetskih" potrebah, .kmet-skem" programa, o ..kmetskem" vprs-ianju, čitam zahteve nadih slovenskih .kmetov" in vriva ae mi mnogokrat — kakor bom v teko teh vrstic dokazal — opravičena misel, da oni gospodje. ki rabijo izraza .kmet" in .kmetaki" mislijo le jeden primeroma maloštevilen aloj ljudstva. In to je tkoda; kajti za tem tiii veliko soci-jalno vpraianje. ki je za celi nai narod dalekoseine važnosti. Koga imena jemo pri ui na de-leli .kmeta" ? Večje posestnike, če le ne samo velepoaeatnike. V mislih so mi seveda posestniki, kateri volijo po kmetakih občinah v prvem razreda ali pa imajo celo pravico voliti kot vele-poaestniki v okrajne zastope. Knjilevni slovenski izraz pa imenuje .kmete" vae poaeataike aa deleli. Resnično naie ljudstvo ta mnogo natančnejie loči; kajti med knjilevnimi kmeti je le malo ouik, katere ono v iatini imennje. .kmete", tem več je pa majhaih posestnikov, kajlarjev. četrtgrantarjev, oagornjakov, lelarjev in kakor ae še imenujejo po mnogih krajih. Med temi ia med kmeti v Ijadakem emisln besede pa obstoji veliko nasprotje glede njihovih potreb in njihovih aahtev, katerega ljudstvo samo dobro čati in |a ob vsaki priliki izraia. četudi je primešane dostikrat na jedoi strani mnogo bebavosti oa drogi pa prav človečke zavisti. Čudimo se tedaj, kako je mogoče prezreti socijologom in politikom ta globoki prepad med Ijud-stvom na deleli in kako je mogoče sestavljati za ta dva popolnoma različna. da celo zelo si nasprotujoča sloja isti „kmetski" program. Se le pri takem razmejevanja človek iivo občati. da dela take programe posredno ali neposredno dolga roka — (endalnih veleposestnikov, ka. je le .Dom." dokazala v 17. in 18. it. tega letnika in kar hočemo ie nekoliko izpopolniti. Omenjeni majhni posestniki ie niso dosedaj igrali nobene nloge v slovenskem javnem iivljenjn. dasi ao najite-vilnejli aloj slovenskega ljudstva. Bili ao kvečjemu zairaj le statisti in podporniki ljudi, kateri nikoli niso zastopali njihovih koristi. Šli so za nje na podlagi nacijonalae ali klerikalne ideja v volilni boj, ne da bi premišljevali sami, imajo li od tega kako korist ali ne, ne de bi premiiljevali tndi politiki, kateri so jih potegnili s .kmetskimi" programi za seboj, ali morejo koristiti ali ae s svojimi programi tem majhnim posestnikom, ki nagibljejo po svojem iivljenjn, značaju in opravila zelo močno k delavstva. Ds pa bodo ti ljudje ie igrali veliko ulogo v naiem javnem političnem Iivljenjn, jim zagotavlja njihovo itevilo, njihove lastnosti in drage okoličine. o katerih bom ie govoril. Premislimo tudi samo mimogrede LISTEK. Diogen. Hrvata i »pinJ Avgust šenoa. prevedel -aj— (Dal je J .Oh koliko boja je bilo za to škofovo mesto", spregovori grofica igraje se s svojimi kodri. Klobnšicki je bil Zagreba sit Ni maral za politične spletke. Živeti hoče mirno kakor pravi kavalir. Postal je kaloški nadškof. Ko se je to razneslo, oglasi se eela trnma patronov in klijentov zaradi zagrebške škofije. Pisma, odposlanci itd. Toda Tansi je prodrl. Bosanski škof, raš domačin. — da se ne priložujete nad nami Madjari. — je dober mož brez strasti, precej izobražen. Povrh ste ga vi velečastiti sami priporočili za bosanskega škofa, kakor so mi pravili, — sposoben ho menda tndi za Zagreb. No oprostite gospoda, kradem vam tnkaj dragoceni čas. doic.t pa me čakajo važni opravki Še enkrat, oprostite gospa baronica! .Moj pok Ion! Pričakujem, da je bil to začetek nagega trajnega občevanja. Z Bogom gospa polkovnica. pozdrav gospoda Klefeldu! Vi gospod baron pa mi pozdravite vašo ljnbeznjivo grofico. Z Bogom velečastiti! Častitam vam še enkrat. Z Bogom!" Grofica ae pokloni ljnbeznjivo ae-lemn drnštvn, splava kakor vila po sobi in zgine a povzdignjeno glavo pri vratih. Komaj je ntihnilo šnmenje svilene obleke, oživi takorekoč od strele omamljeno društvo, samo kanonik Kr-čelič je stal bled. sklonjene glave kakor kip iz kamna; na visokem, bledem čeln pa se mn je aaH" debela žila. .Tansi škof", vzdahne jezua Kle-I feldova. .kakšen škandal. Kdo je Tansi?" .Hm! Hm!" zamrmra starka, topo strmeč v svoje naročje in gladeč s trepetajočo roko svileno preprogo. .I>a". škandal! Botrček! Baltazar! Velečastiti, pridite semkaj!" — Kanonik stopi k starki. Ona ga prime za obe roki, povzdigne glavo in reče jokaje: .Slišite, propadli smo! Kaj je ta Tansi? In vi tako modri, tako nčeni! (Jh, dobro vem, čigavo maslo jo to. To je podban. to je on! Toda le čakaj!" le nekoliko važnost naših majhnih posestnikov v slovenskem narodnem življenju. Ker ne nadi majhno očetovo posestvece vsem strokom dovolj kruha, gredo v svet za njim; nekateri se posvetijo obrtništvu, dragi se izselijo na Prusko ali v Ameriko, tretji gredo v dole — odtod čadno uboštvo našega srednješolskega in še boli visokošolskega dijaštva — in le malokateri ostane doma, ali na posestvu, ali pa pomnoži sloj kmetijakih delavcev. Trdimo mirne dnše, da nam daje ta ma-loposestniški del našega ljudstva najbolj inteligentnih, delavnih in žilavih Ijndi — dokazal bi to lahko, ako bi le malo posegel v vrsto naših odlič-njakov in razumnikov, ki žive ali so ie pomrli — in trdim udi, da leži v teh ljudeh bodočnost našega ljudstva in bodočnost naie kmetijske narodnogospodarske moči. O tem pa dalje na drugem mestu. Kaj pa se je dosedaj zgodilo v Avstriji vobče in na Slovenskem posebej v prid tem majhnim ljudem, ako odštejemo splošne, za vse stanove veljavne postave? Nič. Imamo visoke in srednje gospodarske šole — a te jim ne koristijo prav nič. Bodisi da se prerijejo njihovi sinovi po težavnih itndijah skozi nekaj ali pa tudi vse razrede potrebnih srednjih Šol in obiskujejo imenovane gospodarske šole — kaj imajo njihovi očetje pri svojem gospodarstvu, kaj ima cel rodni kraj od tega? Nič, prav nič. Ssj gredo isnčeni mladi ljudje kot uradniki in oskrbniki na nemška veleposestva in so naroilno-gospodarski za vselej zgubljeni. Narodno gospodarski pa so tndi za vselej zgubljeni vsi delavci in obrtniki, kateri gredo drugam, ker jim največkrat nbožen domač kraj ne nudi zaslužka, kateri bi bil primeren njihovemu znanjn in njihovi izobrazbi. Kaj bi nam tedaj pomagalo blagostanje nekaterih .kmetov"? Družabne razlike, ki že sedaj obstoje, bi se poostrile, uboštvo .majhnih" še povečalo — drugega nič. Par lastovk ne napravi spomladi - in nam je treba splošnega blagostanja. Imamo nadalje živinozdravniške visoke šole; a te zopet koristijo majhnim posestnikom prav malo, ker država in dežela slabo plačujeta živirozdrav-nike v primeri z njihovo sedanjo izobrazbo in so ti na ta način navezani na visoke honorarje. Povrh tega so še Nemci. Tako pa bujno cvete .karpfu-šerija" in marsikatero živinče pogine na .domačih" zdravilih in zada posestniku udarec, katerega čuti več let Prav malo pomagajo majhnemu posestniku tudi nižje gospodarske šole; da bi pa se vpeljalo v ljudske šole kaj več gospodarskega pouka — na to nikdo resno ne misli. Zatorej bi bilo nujno potrebno preurediti dosedanji avstrijski Ijndskošolski učni načrt tako. da bi se bolj oziralo na narodnogospodarske vede in malo manj na neplodne abstraktne znanosti. Kako pa je z društvi gospodarskimi in izobraževalnimi? Kratko po- .Motite se mati", pristopi resno Troib, .to je strupena kača grofica Terezija". .A", reče začudena starka in odpre usta proti sinu. Bačanka? Kako si to misliš? .Da", reče Krčelič. .gospod baron govori resuico; .Tansi je orodje Ba-čanov. slepo jih nboga. Zgodi se božja volja. Prvo bitko smo zgubili. Ne ob-upajmo!" .Toda pamet, zasluge, hvaležnost ?" vpraša starka. .Tega ni na svetu", reče kanonik. .Zakaj ste ga priporočili za bosanskega škofa?" .Da ne postaue škof v Zagrebu", odgovori kanonik. „Ukanil sem se. Tansi. moj smrtni sovražnik je škof, večina kapitelja se drži škofa, škof se oklepa Bačanov". .Bačani so Ogri", pripomni Troilo, .torej je zaključek pravilen." .Jaz se čudim vaši hladnokrvnosti", zajeclja jezna polkovnica. .Da logično mislim?" skomizne Troilo z ramami .Baronica, to je moja navada." .A pismo?" vpraša Krčelič. .Da vidimo", reče Troilo in po-gledo pismo, .dekret!" Kraljevi pečat! fttajmo naslov: .Presvitlemu gospodu grofu Ljudevitu ErdOdyju Moslovač-kemn, banovemu namestniku in ." .In?" povzdigne Krčelič glavo .Generallajtnantu banske pokrajine". nadaljuje Troilo, „to je nov naslov". .To ai mogoče", skoči polkovnica pokonci. ..Je", reče Troilo, .tukaj čitajte!" .Razumem", nasmehne se toplo Krčelič. .to je obliž umirajočemu I.judevitn. da miruje — do smrti. .Zbogom baronica", reče Klefel-dova, .pisat grem možu. Boj na nož!" .Zbogom", šepeta zamišljeno Ju-lijana, .boj . . ." .Mir, mati!" odvrne resno Troilo. .Kaj pravite vi, velečastiti?" .Prosim počakajte, da premislim", odgovori kanonik. Vsi so onemeli, cele hiše se je polastil nek tihi strah; samo nekdo je potisnil v svoji sobici glavo v vzglavje in bridko jokal, bila je to — Rozika (Dalje prihodnjič ) vedano veliko ae govori, a malo dela Ljudem manjka potrebne predizobrazbe in umevanja za taka društva, zato ne gredo v nja. četudi bi lahko odrinili tiste krone ndnine: povrh tega pa se pri nas posknfta z vsemi mogočimi izboljšavami pri -kmetih", majhne posestnike pa se zanemarja, daai mi je znano iz lastne skušnje, da so ti slednji veliko bolj dostopni napredku ko prvi in to i/, raznih vzrokov, katerih mi ne dopušča prostor naštevati. Ker so nadalje majhni posestniki slabo ali prav nič zastopani v auto-uomnih zastopstvih, kakor v občini, okr. zastopu in 'eMnem zboru in ker delaj«) takozvani kmetski poslanci veleposestniško politiko, potem se ni čuditi, da se je za male posestnike tako malo zgodilo Svetovno-politični pregled. Domače dežele. Društvo hišnih posestnikov v Gradcu je imelo dne 17. t. m shod. na katerem sta govorila bivša državna poslanca za Gradec minister dr. v. Derschatta in Hoffmann-\Vellenhot. Minister Derschatta je v svojem govoru dejnl. da so se Nemci z vso odločnostjo poprijeti dela za volilno leformo za to. da so si zavarovali ne-prikrajšano narodno posestno stanje. Volilna reforma je bila neizogibna. Nemci bi je ne bili mogli zaprečiti. zato so jo kot dobri politiki rajše na-, pravili sami. kakor da bi jo bili drugi napravili brez njih in proti njim. Uspehi, ki so je v bojo za volilno reformo Nemci dosegli, govorijo za nje. Na Moravskem so si z upeljavo narodnostnega katastra takorekoč zem-Ijeknjižno zavarovali za vedno 17 mandatov (Po številu nemškega prebivalstva bi jim jih pritikalo morda polovica.) Na Spodnjem Štajerskem ko si priborili mandate ter so ..rešili" vse trge in mesta, da se niso vtopila v slovenski večini kmetakih občin; Kočevcem so priborili mandat in uzakonili določbo, da se brez njih sovolje ne bo mogel nikdar premeniti. (Res krasni uspehi njih modre, dalekovidne in premišljene politike). Govoril je nadalje o pogodbi z Ogrsko ter zavrnil madžarska očitanja, da Avstrija grozi s popolno ločitvijo od Ogrske. Groziti so začeli Ogri, Avstrija sedaj odgovarjn na te grožnje. Splošno prepričanje v Avstriji je, du treba konečno jasnosti glede obsegu in vsebine nove pogodbe. Pogodbe na kratko dobo so nevzdržljive. ker prečijo ves naš gospodarski razvoj in sedaj velja edino le načelo: ali jasno pogodbo na dolgo dobo — ali popolno ločitev. Tu načela so prešinile 2e vse avstrijske kroge, sprejela je bode todi vlada in bodoči parlament. O nalogah prihodnjega parlamenta govoreč je omenil minister Derschatta, da se bode moral leta 1909 pečati z reformo osebnega dohodninskega, zemljiškega in hišnega davka ter uvaže-vati pri tem velevažno vprašanje saniranja deželnih in občinskih financ. Drugo veliko in važno vprašanje, katero bo moral rešiti prihodnji parlament je reforma državne nprave. To treba postaviti na čisto drugo stališče; na državno upravo treba dati primeren upliv ne samo juristu, kakor do sedaj, ampak tudi tehniku, industrijalcu, trgovcu. poljedelcu in hišnemu posestniku. Konečno poziva volilce naj si izberejo za svojega poslanca pravega nemškega moža. ki bode z drugimi Nemci vred odločno branil nemške narodne koristi ter v narodnih vprašanjih postopal složno z vsemi Nemci brez razlike na stranko. Hoffmann - Wellenhof je govoril podobno, obsojal malenkostno in tis-kalično postopanje poštne uprave, katera je zvišala poštne, brzojavne in telefonske pristojbine iz gole dobič-karij ter dokazala, da ji je dobiček od teh naprav bolj na srcu. kakor potrebe prebival*t"a Povdarjal je potrebo, da se občine razbremenijo potom starostnega in invaliditetnega zavarovanja. Država pa naj prispeva ne samo za ta zava-rovauja ampak tudi za odgojo in oskrbo zapuščenih otrok Za obrtništvo mora država skrbeti ter storiti potom Sol in obrtnih muzejev več za njega razvoj nego do sedaj Zbor je pohvalno vzel na znanje govore svojih bivših poslancev ter iima je ponudil zopet kandidature. Goriški deželni zbor je začel dne 18. t. m. svoja posvetovanja. V prvi seji je bil sprejet zakon o vničenju poljskih miši. Solnograški deželni zbor je sprejel predlog naj se vlada pozove, da si pridobi od ogrske vlade jasno in obvezno izjavo temeljem katere bode mogoče skleniti z Ogrsko novo pogodbo. če pa te izj&ve ne more dobiti naj v najkrajši dobi pripravi vse potrebno zs popolno gospodarsko ločitev od Ogrske ter predloži novemu parlamentu zakonske predloge o ločitvi vojske in vnanjih zastopstev. V ogrskem parlamentu je bila zopet gonja proti Slovakom. Poslanec Szmereczanyi je utemeljeval svojo interpelacijo na pravosodnega ministra s tem. da se državno pravdništvo prav nič ne briga za to, da „Slovensky Tyždennik' v ognjevitih člsnkih „hujska* proti Madžarom, da celo Čehi potujejo po Slovaškem in Širijo tam panslavistične knjige, brošore in časopise. da še celo amerikanski Slovaki dajejo podpore slovaškim dijakom. Slovaški voditelji so v veduem stiku s Čehi ter širijo svoj narodni slovaški program, sloneč na skrajno demokratičnem temelju. Prečital je v dokaz nekoliko člankov iz .Slov. Tyždennika", .Časa" in .Slovanskega pfebleda". Pravosodni minister Gttnther je na to izjavil, du mu je vse znano in da je dal državnim uradom povelje: •nuj stvar na kratko odpravijo" s tem gibanjem. — Se li bode gospodi v resnici posrečilo nemadžarske narodnosti nu kratko udušiti, je psč veliko vprašanje. Avtonomni carinski tarif še ni na dnevnem redu in se vedno bclj jasno kaže. da so se Madžari poslužili tega orožja, dn bi izsilili novih gospodarskih in političnih privilegij. --«- ----- vunnju orzuve. — Bolgarsko. Smrt kneginje Klementine je nspruviia na vse stranke in vse prebivalstvo globok uiis. Pokoj-niča je bila velika dobrotnica revnih, zato so jo tudi vsi ljubili. Opozicijonalni blok, kateri je bil sklical na minolo nedeljo (17. t m.) protestne shode proti vladi po vsej kneževini, je te shode z ozirom na smrt kneginje Klementine preložil na 3. marca. — Nemčija. Novo izvoljeni državni zbor je otvoril cesar s prestolnim govorom. v katerem se volilcem zahvaljuje za njih patrijotično postopanje za časa voiiter. Pravi, da bode vlada predložila vse predloge, tikajoče se afrikanskih kolonij v prav malo spremenjeni obliki že v prihodnjih dneh zbornici v pretres ter se nadeja, da parlament dovoli vse potrebne kredite. V vzhodni Afriki je upor udnšen. v zapadni Afriki pa še ne popolnoma, vendar bode v docledni dobi mogoče posadke v teh krajih znatno zmanjšati. Nemškim kolonistom bo treba dati znatne državne podpore, da se jim škode, ki so je za časa vojsk«- trpeli, vsaj deloma povrnejo. Osnuje se poseben kolonjalni urad. da reorganizuje upravo kolonij, kakor to zahteva čas iu potreba dežele Cesar je nato udaril po socijalnih demokratih ter jim zabrusil v obraz, da niso še nikdar nič storili zu delavstvo, čeprav se izdajajo za edine opravičene njegove zastopnike. Volilci te stranke štejejo še na milijone. Nemški delavec pa ne sme zaradi tega trpeti, ker je stranka grešila. Vsako zakoaodajstvo mora stati na načeln socijalne obveznosti delavskim krogom nasproti. Konečno omenja, da stoji Nemčija v srčnih odnošajih z zavezniki, v dobrih in korektnih z vsemi drugimi ter da se udeleži mirovne konference v Haagu Dan 31. januarja t. 1. je bil za vino-rejce ormoških in ljutomerskih goric važen dan, ko so prinašali domači vinorejci poskušat in prodajat svojo izvrstno vinsko kapljico, katera se prišteva k najboljšim evropskim vinom. Leta 1873. je poslalo v svetovno razstavo na Dunaj 22 posestuikov orinoško-Ijutomersko vino; izmed teh posestnikov je bilo 17 odlikovanih: nekaj jih je dobilo priznalLe diplome, nekaj srebrne kolajne za zasluge in nekaj kolajne napredka. Da so naša vina že prej in še pozneje na različnih mestih in pri različnih priložnostih dobila priznanja in odlikovanja, je umevno. Ormoško vinorejsko društvo pa si je dalo tokrat nalogo, ormoška-ljulo-merska vina spraviti na semenj, da se kupec sam prepriča o dobroti in množini vina z različnih hribov in iz različnih let, da kupec spozna posestnike, se 2 njimi sam pogaja, in je na ta oačin v direktni zvezi, ne da bi mu bilo treba nezanesljivih posredovalcev. Na ponudbo je bilo okoli 4000 hI vinu, kuterega uzorci so bili razstavljeni v 500 steklenicah v veliki Škorčičevi dvorani. Vina so bila skoraj iz vseh vrhov ormoških in ljutomerskih vinskih goric, in sicer so bili zastopani: Litmerk, llum, Brebrovnik, Vinski vrh, Kajžar, Kog. Visoki Strmec, Presika, Slamnjak, Železne dveri, Pavlovski vrh. Svetinje, Jeruzalem, Ilovec, Iiahonci, Drakšl, Šardinje, Rnneč. Korački vrh, Gomila. Cerovec i. dr. Prodajalci, oziroma razstavljalci so bili sledeči: Vinerejsko društvo, Kle-tarsko društvo, Petovur, dr. Geršak Sever (Ormož); Menhart, cerkev (Vel. Nedelja); Cajnko (Šardinje); Korpar (Oslušovci); Irgolič (Sodinci); Habjanič (Iiibanja); Stanič, Baumann (Hardek); Šoštarič (Pavlovci); Bohanec, Gedeker, Kukovec (Svetinje); grof d' Avernas (Zerovinci); Bombek (Lešnica); Rajh (Veličane); Rižnar, Gril, Kuharič, Lašič (Runeč); Stuhec (Lahonci); Rižnar (Sv. Tomaž); Hojnik (Trnovei); Simonič, Petovur (Ivanjkovci); Petovar (Litmerk); Tkalec, Trstenjak (Pavlovski vrh); Vtičar, Masten, Zidarič, Plaveč (Hum); Zadravec (Sulovci); Simonič, Stajnko, Keček, Kociper, Schenkl, Ver-hovšek, Pajtler. Saffin, Korpun, Janžek, Raušl, Zadravec, Volaj, Lukman, Miško (Brebrovnikj; Stampar, Meško, Bra-tušek, cerkev, Kirič. Mavric, Tomažič, Rajh (Sv. Miklavž); Trstenjak (Pušinci); Ko>i, Gran (Obriž); Kočevar, Kolarič, Cajnkar, Cnlek, Ana Klemenčič. Dečko. Ktefanec (Središče); Zabavnik, Prater (Vitan); Munder. Cajnko, Kerečič (Ja-strebci); Bedjanič, Savora, Hedžet, Tomažič, Vrbančič. Zadravec. Gregorinčič (Sveti Bolfenk); Novak (Vodranci); Stajnko ml. in st., dr. Varda, Krainz, Jnrkovič, Sever, Sorten. Rajh (Ljutomer), Markovič, Dunaj (Ce2anjevci) Puconja iCven); grot Lamberg 131 a«. njakV. Kocbek. Mihalič (Mala Nedelja); Brunnsee-Weinberg (Tettenhengst); dr. Simonič (Radgona). Kupcev je bilo nad 40 iz vaafc večjih krajev Spodnjegu in Srednjega Stajerja ter Kranjske, ki so pokupili do 800 hI vina Cenu je bila od 40 v naprej: najdražje vino (muškateljc) j« prodal po 2 kroni I gosp. Štampur ii Vuzmetinc. Od deželnega odboru je bil navzoč vinorejski ravnatelj Stigier. od države vinorejski nadzornik Mntjašič, od okr. zastopa dr. Omulec, poslanec Kočevar. središki župan Sinko in dr„ ter okoli 30 ekonomov is raznih krajev. Vinorejski inštruktor g. Afflč pu je pri tej priliki podajal vsestranske strokov-njaške nasvete in pojasnilu bodisi prodajalcem ali kupcem, tako, da lahko trdimo, da si je on iztekel za dober izid tega vinskega semnja največ zaslug, kakor gre za prireditev tega semnja občno priznanje ormoškemu vinorej-skemn društvu ter njegovemu načelnika g. dr Geršakn. Slovenske novice. Štajersko. Zn -Celjski odsek Prosvete* je daroval g. Vinko Stergar, rudarski nsdkomisar v Celju. M lepih knjig. V imenu dobre stvari mu bodi izrečena na tem mestu prisrčna hvala! — Predavanje o nladenlšklb zmotah br. dr. Antona Schvaba, zdravnika v Celjn. ki se je vršilo dne 16. t m. v mali dvorani „Nur. doma" je vzbudilo splošno odobravanje in priznanje. Obisk je bil dovoljen le moškim članom vseh celjskih narodnih društev in je bil tako povoljen. da bi bila mala dvorana skoro pretesna. Celjski Sokol, kot prireditelj tega predavanja, je pa zopet pokazal, kako dobro razumeva Tyršev nauk: .Stvar sokolska pa, kakor se obrača do vseh slojev in stanov pomeni sedaj toliko, kolikor telesno in tudi nravstveno vzgojevanje in plemenitenje vsega našega naroda, njegovo vzgojevanje do moči, nevstra-šenosti, plemenitosti in večje ubran-ljivosti in mora torej težiti za tem. da se bo naposled zbral ves narod v njenem krogu." — Telesnim vajam se morajo pridružiti tudi vaje duhu in duše. Kuj koristi nsjboljšemu telovadcu, če prihaja za 2 ali 3 ure redno nn teden v telovadnico, uko pu potem prečuje v zakajenih beznicah po cele noči. ako mu nlkohol razjeda telesno ustrojstvo, ako mu spolni ekscesi lomijo in mehčajo mišice. Tnk človek je sicer telovndec — pu Sokol ni! V tem edinem primeru kažemo idejo sokolsko. Ne vudimo telesu zaradi telovadbe. temveč, da telesu, duhu in duši ohranimo ali pn pridobimo zdravja, svetosti in moči do pozne starosti. Nn ta nučin si vzgojimo v naših sokol-nicah cele može. ki vsaki od njih najtrdneje zastavi odkazano mu mesto v življenju. Predavatelj br. dr. Schwab bode nadaljeval to svoje predavanje prihodnji teden. Želeti je le, dn se gn udeleži zlasti vsa naša mladina, kateri se nudi najlepša prilika, poučiti se o nevarnostih brezskrbnega živetja. Br. dr. Schurabu pu sokolsku hvala! — Celjskim slovenskim peveem In pevkam se uljudno naznanja, da se vršijo pevske vaje za S. Gregorčičevo slavnost ob pondeljkih za ženski sbor. ob torkih in petkih pa za moški zbor. vselej ob 8. uri zvečer v čitalnici i® se vsi prosijo, da se gotovo udeležujejo vaj ob določenem časn. — Če se bo pri tem kaj spremenilo, sklenilo se ho to pri vajah ali v skupnih odborovib ;sejah in se pozneje v obče naznanilo. Pogreb umrlega g. Franc« K. VoAnaka, ki ne je vriil včeraj ob pol 4. uri popoldni na okoliiko pokopališče, je sijajno dokazal, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik v Oeljn. Spremile so ga na zadnji poti vse takajlnje odlične narodne rodbine in veliko dragega občinstva. Mrtvaški voz so krenili lepi venci, zadnji darovi Ijnbezni njegovih dragih in drngih znanih družin ter društev Ob odprtem grobn so mn zapeli pevci .Celjskega pevskega društva" in »Slov. del podp. društva" kot poslednji pozdrav .Na grobeb". Za pokojnikom, s katerim je izgubilo aaie celjsko slovenstvo in fte posebej obrtništvo značaj nega. delavnega mola. lalnje bolna vdova in šeatoro otrok, med njimi fte dvoje majhnih deklic. Naj ma bo žemljica lahka! Narodna čitalnica v Žalcu otvori javno Ijndsko knjiinico v nedeljo, dne '24. februarja ob 8. n r i predpoldan v ljudski šoli. Knjige si lahko izposodi vsakdo. Žalčani in okoličani — poslužite se prilike! Odbor u pogorel ee v Kad mlrju v Savinjski dolini naznanja cenj. dobrotnikom, da se je razdelilo po odbitju vseh stroSkov — med po požara dne 3. sept 1906 ponesrečene Radomirce — znesek «910*25 K in sicer naaledno Odbor je razdelil K 100 — Dne 14. nov 1906 je bilo razdeljeno pod nadzorstvom c. kr. okr. glavarja g. pl Supanchicha - 2665 — C. kr. okr. glovar je razdelil 9. januarja 1907 . 413681 in obresti vloge v c. kr. poštni hranilnici e 8*44 Skupaj K 6910*25. Da se je nabrala tako ogromna svoU v pomoč ponesrečenim pogorelcem — je pač v prvi vrati zasluga c. kr. okr. glavarja g. pl. Supanchicha. ki je s svojim človekoljnbljem trkal na višja mesta a tndi z veliko vnemo posegel v oblitje in tako pripomogel k nabranemu. med Radomirce razdeljenemu denarja. Gospodu c. kr. okr. glavarju torej izrekamo v prvi vrati najsrčnejšo zahvalo! Ker pa je odbor o priliki zadnje razdelitve končal svojo nalogo, se tem potom zahvaljuje še enkrat vsem blagim dobrotnikom - darovalcem in tudi .Domovini", ki je objavljala v svojih predalih nabrane darove. Bog plati vsem! Joaip Terčak, Gregor Dnpelalk, nadučitelj, župnik. Ignacij Ntrmeeki, učitelj, Ivaa Stlglle, Vartln ti rej, posestnik. posestnik. Franc Slatlnlek, posestnik in gostilničar. Nova SUfta pri Gornjem gradu. V zadnji seji je tukajšnji občinski zastop soglasno izvolil naduči-telja g. Ivana Kelc-a v priznanje nje-govega SOletnega raslužnega delovanja v šolskih in občinskih zadevah svojim častnim občanom. Čestitamo! — Poštna sprememba v Ločah. Poštna opravitcljica Mara Pernat šla je radi bolezni na dopust Pogrešali jo bodo Ločani kakor tndi zunanji Ijndje ne samo radi njene postrežlji-vosti na pošti, ampak tudi izven urada. Na njeno mesto prišel je neki Roiker do sedaj na Slatini. — Središč. Zadnja številka .Domovine" ima članek iz ptujske okolice o nemških izpiskih iz krstnih knjig, katere je glavarstvo v Ptuju župnijskim nradom priposlalo Res čudno! v ormoški okraj poslalo pa je isto gla-varstvo nemško - slovenske tiskovine. Nek inpnijski nrad izpolnil je bil iste nemški in glavarstvo je izpis priposlalo občini v sestavo imenika za nabor. Župan je nemško vlogo vrnil in tirjal slovensko, a le Ae po tretji vrnitvi — ko je žapan pripomnil, da ne seatavi imenika, ako se izpisek iz krstnih knjig slov. ne polije, je glavarstvo istega aa slovenski jezik prestavilo (ne lupnijaki nrad) in ga občini poslalo. Krivda bode na občinah, ker sprejemajo nemške tiskovine; ko bi jih občine vračale, pošiljalo bi glavarstvo dvojezične. Nek župan rekel je finančnemu uradniku, da nobena stranka v občini ne bo o časn litriranja kotlov za iganjetočje podpisala razvidnih pol ako bodo nemške, in ta občina dobila je dvojezične v obeh jezikih izpolnjene dopise. Občine in posamezniki zahtevajte vse v slovenskem jeziku in ustreči se vam mora. — Volilni shod g. Kr. Roblča. V nedeljo dne 17. t. m. je poročal bivši državni poslanec g. Fr. Robič v Orehovi vasi o svojem delovanju v državnem zboru. Shoda se je udeležilo okolo 80 kmetov iz Frama. Zborovalci so vzeli poročilo na znanje ter proglasili g. Fr. Robiča svojim kandidatom za prihodnje državnozborake volitve. Samomor v zapora, 4. t. m. ho našli prevžitkarico Marijo Dečko v Jastrebcih blizu Središča mrtvo v postelji. Sodnijska komisija je dognala, da je bila zadušena. Kot sumljivega so zaprli 76 let starega hlapca Tučiča. Krivdo je ficer pred preiskovalnim sodnikom v Ormožu dosledno taji; — 17. t. m. pa so ga našli v zapora mrtvega. Obesil se je na oknu z brisačo. — Mesto dlstriktnega zdravnika na Ptnjakl gori blizu Ptaja je razpisano. Lahko se tolažimo, da — Slovenec ne pride tje, zato ker imamo hvala Bogu le malo dijakov, ki bi bili tako .neumni" in bi študirali medicino. Naj se bogate pri nas Nemei in Čehi — kaj nam do tega! — Značaj In analov sekeljskegn svetnika je dobil g. dr. Ivan 2olgar, ministerijalni tajnik v ministrskem predsedstvu. — Shod rNemškega političnega društva" v Ptaja. Ne zanimajo nas vsi tisti prepiri in prepirčki nemških in nemlkutarskih poglavarjev na shodu .Nemšk. pol. draitva" v Ptuju; ne ta-nimajo nas niti krokodilove solze, katere je pretakal podžupan Steudte za bivšim kandidatom sodnikom Glasom. Kaj mudite — ali ni bilo nekoliko smešno, ko se je vredni Nemec Steudte ginjeno zahvaljeval dr. Glasa, da je posegel v volilni boj? Kno dejstvo pa je jasno: nemika ljudska stranka je izgubila tla v Ptuju, vse plove v vse-nemski tabor; vsenemci bodo tudi bržkone odločili danes, kdo bo sa-stopal Ptai v prihodnjem državnem zbora. Linhart, nrednik ..Štajerca-, se je ogreval za nemško slogo in napadal vsenemce, da bolj energično napadajo .Štajerca" in njegovo idejo ko isti slovenski listi. — Zastrupiti ae je hotel 191etni mehanik Spružina v Ptuju. Na postni torek je povabil v odsotnosti matere veliko dražbo v hišo, celo godbo; napravil je s tem znatne doigove. Mati ga je radi tega trdo prijela, na kar je fant vzel strup. Sedaj trpi grozne bolečine; malo upanja, da bi ozdravel — »Nftdmarka" je pokupila v fct. Ujm v Slovenskih goricah že približno 300 oralov slovenske posesti, da jo parcelira za nemško kolonizacijo. Stvar utegne postati opasna za Slovence, ako se ne zganejo pravočasno z vso energijo ne. obrambo! „SQd-marka" je prišla do spoznanja, da je deuar, ki ga je .posojevala" faliranim spodnještajerskim nemškutarskim trgovcem, obrtnikom in posestnikom popolnoma zavržen in ne koristi čisto nič njenim germanizatoričnim namenom; radi tega bo to kolikor mogoče opustila in se bo vrgla na intenzivno, sistematično nemško kolonizacijo. Pozor torej, dokler je še čas! — Deželni šolski svet je nastavil kot učiteljico v J*rihovi prov. učiteljico v Pristovi gspdč. Marijo Goričan in pri Sv. Lovrencn v Slov. goricah prov. učiteljico v Velenju Silvo Binter. Upokojen je na svojo prošnjo g. Franc Podobnik, nadučitelj na Hajdinu. Def. učiteljici, gspdč. Viktoriji Gfttzl v Žalcu je dovoljena možitev z def. učiteljem, g. Francom Pristovšekom istotam. — Svojo leno ubil. Dne 12. t. m. je Fijavš, po domače Gril. posestnik pri Sv. Jerneju pri Ijočah ubil svojo ženo. Tolkel jo je uko dolgo po glavi, da je bila mrtva. Žena je hotela svojega sina braniti pred očetom, katerega je mislil kaznovati, radi česar je oče tako vzkipel, da je ubil ženo. Ubijalec se je sam javil c. kr. sodniji v Konjicah. Pred kakimi 10 leti je v isti hiši ustrelil oče ubite ženske svojega sina Uboga žena je mati več otrok. — Krščanski soeljalet postavijo v Mariboru proti Wastianu lastnega kandidata. Ako bodo Slovenci kakor pri zadnjih občinskih volitvah z njimi volili — bo-li to v iateresu slovenskega naroda v Maribora in na Spodnjem Štajerskem i — Samomor. Ustrelil se je v Maribora v nedeljo zjutraj ob pol 6. uri špediter in tesarski mojster Kari Kiff-mann. Vzrok so baje financijelne razmere. Prejlni večer še si je hotel izposoditi pri nekem gostilničarja na Grajskem trgu 500 gld. a jih ni dobil. — Športno društvo »Maribor" In pripravljalni odbor »Marlborekega Sokola" priredita v soboto, dne 33. t m. zabavni večer v restavraciji »Nar. doma". Na programu je petje in tam-buranje. Ker se posebna vabila ne bodo razpo&iljala, se tem potom vabijo vsi člani in prijatelji društev k obilni udeležbi. Začetek ob 8. uri, vstopnina prosta. — Obesil se je zadnji petek v Maribora prodajalec prest Avgast l«ab. Živel je s svojo družino v veliki bedi, ker ni dobil zaslužka in je imel baje že dalje časa namen se usmrtiti. — Posojilnica v Mariboru je imela v 35. upravnem letu prejemkov K 2,345.414 79 izdatkov K 2,323.116 08, tedaj vsega denarnega prometa kron 4.668.53087. Zadružnikov je bilo 3020 z 120.330 K vplačanih deležev. Hranilne vloge so znašale z obrestmi vred K 3,569.86406, stanje posojil pa je bilo K 3,001.82745. Čisti dobiček znaša K 30.00301 in se razdeli tako: deležnikom 5% dividenda = kron 5313*35, nagrada ravnateljstvu in urad-ništvu K 3700, raznim društvom in korporacijam K 8.050. tri ustanove za vseučiliščnike za leto 1906/7 K 900 in ostanek se razun 1136*75 K, katere se prepustijo ravnateljstva v svrho dobrodelnih namenov, pripiše rezervnemu fondu, kateri znaša sodaj K 207.433 05. Kranjsko. — Društvo slovenskih književnikov Iu čaanlkarjev je imelo minolo soboto v Ljubljani svoj redni občni zbor. Društvo je imelo v minolem letu skupaj 108 članov. Dohodki so znašali 6354 K 63 h, troški 256 K, tako da ima droštvo 5841 K 81 h čistega premoženja, ki je naloženo v raznih« hranilnicah. Društvo se je udeležilo po svojih odbornikih gg. Pustoslemšku in Tratenjaku kongresa jugoslovanskih književnikov in časnikarjev v Sofiji, I io gg. A. Gabrščeku in Kavčiču pa pogreba S. Gregorčiča. Kcroikt. — Narodno In goapodlajsko šolo v St. Jakoba v Božu začno zidati prihodnjo spomlad. Gradivo že pridno dovažajo. Tudi načrt in proračuni so v redu iu od oblasti potrjeni. Kmalu bodo razpisali in oddali stavbena dela. Slovenski rodoljnbi spominjajte se tega prevažnega podjetja! — Spodnji Dravograd. Pri občinskih volitvah 22. novembra 1906 so zmagali pri obč. volitvah Nemci le v prvem razredu z enim glasom večine in sicer s pooblastilom častnega občana Murmajrerja. bivšega okr. glavarja v Volšpergu na Koroškem. Slovenci so proti temu pooblasilu in ob jednem proti volitvam v prvem razredu vložili protest katerega je sedaj deželna vlada koroška ngodno rešila. Odločila je, da omenjeno pooblastilo ni veljavno, ker je častni občan, ki stauuje v Gradca, vpokojen in ni bil službeno zadržan priti k volitvi. Vršiti se mora tedaj za prvi razred nova volitev — C. kr. poštni uradi v službi — nemštva. Zadnji »Mir" priobčnje v dokaz temu neverjetna dejstva. Na pošti v šmarjeti v Rožn nočejo sprejeti na pošti .Štajerca", katerega so nekateri vrnili s pripomnjo .se ne sprejme" in se jih je na pošti celo — opsovalo! — Na pošti v Žitari vasi. katero opravlja glasoviti Seifriz, ni hotela sprejeti njegova hči ekspedito-rica naročnine za »Mir". To so stvari, nasilstva, za katera bi se moral bri gati ves slovenski svet! Vzgledi vlečejo! — Dllja — kril. Razni socijalno-demokratični in nemški listi so pisali, da je dal žnpnik Drumeckjr v Podgorju, odstraniti z groba nekega .nemškega" delavca Rezmana .zadnji dar ljubezni ostalih", nagrobni križ, samo radi tega, ker je nosil nemški napis Župnik je imel radi tega velikih sitnosti z žandarmi, sodnijsko komisijo itd. Reč pa je taka: imenovanemu delavcu je umrla lena. rodom Čehinja. s katero je skrajno surovo ravnal. Se le dolgo po smrti je vzel 2 in pol metra dolgo in 40 cm široko desko, napravil za njo nemški napis in postavil na grob. Žnpnik je seveda dal to desko odpraviti, ker je vzhajala javen škandal. Na to pa ga je delavec ovadil pri sodniji — in nemški ter drugi listi so prinašali grozna poročila o tem fanatičnem slovenskem župnika ter o slovenski podivjanosti, katera tudi »zadnjih darov ljubezni" ne spoštuje — Pevsko društvo „Zvezda~ v Kodlšah pri Vltrlnju mislijo pre-osnovati v pevsko in izobraževalno društvo. — BorovIje. Meseca marca se vrši občni zbor tukajšnjega kousum-nega društva. Dosedaj so bili v odbora zanesljivi domačini, ki so dobro gospodarili. Vodja soc demokratov v Borovljah g. Neazler. rojen Čeh a hnd nemškntar agitira m^i svojimi sodragi proti sedanjemu odboru, s katerim misli pri volitvah čisto .poramati". Slovenci, ki ste udje konsumnega društva in imate volilno pravico, adeležite se mnogoštevilno obč. zbora in oddajte glasove le domačim, zaupnim, zanesljivim možem! — Kako bodo Izpadle drlavuo-zborske volitve v beljaškem okraju V Beljaški voiilni okraj je po zadnjem ljudskem štetju imel 33.553 prebivalcev, med temi so našteli 6337 Slovencev. Pri dežclnozborakih volitvah leta 1902 jih je bilo 5599. ki so imeli volilno pravico. Oddanih glasov je bilo 2361. Od teh je dobil Breitenegger (n. nac.) H99, Wadlnig (krač. soc.) 344. in Riese (soc. dem.) 1106 glasov. Pri ožji volitvi med Riesejem in Breiteneggerjem je dobil v tem okraju Riese 1317 glasov, Breitenegger pa 1169. Zmagal je Breitenegger na podlagi glaaov v drugih okrajih. Doeedaj pa ao v tem okraju le štirje kandidatje: vsenemec, pristaš nemške ljudske stranke, soc. demokrat in kršč. socijalec. Nemci so pregledali volilno statistiko, ki za nje ni ugodna in delajo sedaj na to, da bi se ali umaknil vsenemec ali pa kan* didat nemške ljudske stranke Kakor ae razvidi iz gornjih podatkov ima največ apanja soc. demokrat. 6337 po vladi naštetih Slovencev pa ima tudi precej mot. ki imajo volilno pravico — zato bodo najbrl v tem okraju Slovenci odločili, kdo bo zmagal. — Boleh. (SUdmarka). Dne 9. t m. je bil letni občni zbor .SAdmarkine podružnico v Rolekn". Drnštvo šteje 150 udov in je odposlalo 400 K glavnem« odbora. Kajiinice se je posln-Zevalo >7 bralcev, ki so prebrali 1333 kajig. V odbor so med dragimi izvoljeni: kontrolor Nsgl, distriktni zdravnik dr Tobisch, notarski kandidat Dreo ia posestniki Adamič. J. Ček. Anton Bernold in drngi. Knkor se vidi, obmejni Slovenci nikoli ne morejo dosti storiti za nsrodno obrambo. Umestno bi bito. dn bi koroikn podrnl-aice drnlbe uv. Cirilu in Metodo otvorile svoje lsstne ljudske knjilnice. saj to lahko atorijo nn podlngi prnvil, ki obnegnjo tndi to točko. — Kandidatare na Koroikem. V beljuikem volilnem okraju so ae dooedaj pojavili Stirji kandidati. Nemška ljudska stranka kandidira dr. L Aicbelbergs, vaenemci c. kr. profeaorja zgodovine nn celovški gimnusiji dr. J. Angererja, aocijalni demokratje Rieseja, aamški krščanski aocijalci R. ft adlniga. Na jaiDO zahodni in nn zahodni strani Beljaka prebiva aad 80% Slovencev. Vsenemci ao sklicali 3. febr. v Beljaka zborovaaja Povabili so tndi nemško Ijndako stranko, dn sa pobotajo i njo radi kaadidatare. Toda a. Ijad str. jo vsako pogajanje glede kaadidatare odklonila. V .slovenskem* volilnem okraja kandidira zopet pivovarn ar, trgovec, pottar, veleposestnik, gostilničar, tovarnar fleifriz, ki pa an je pokazal po-polaoma nesmolnegn parlamentarca Zinil je In enkrat v drlavnem zbora in tnkrnt je govoril o .ljubi komiki slogi", ki naj bi vladala med Nemci in Slovenci ter o .kancelpangrafa", ker no mn slovenski komiki duhovniki tstek kamen v pivovarnankem lelodea. Slovana v .svojem" okraju ie aiao postavili kandidata. V ziljaki ia kaanlaki dolini kandidira vsenčiliški profesor v Inomostu dr. Wnldner, katerega je ie marši k a-terokrat zntrknil naš poslanec Gra-feaaaer v deželnem zbora. V celovškem okraja kandidira na nemški strani Kiiscbner, gostilničsr in posestnik nn Žihpoljah. Tadi Slovenci postavijo, kakor sklepamo po zaapaem shoda v Celovcu v tem okraju kandidata. Kot tretji kandidnt v roienakem okraju ae je pojavil Kirchmajr. Sei-Iriz naaimpntičon obrtnikom v pliberškem okrnjn. .Kirntner Tagblntt", glasilo nemikik krščanskih aocijalcev obsoja kandidaturo velepo-aestaika Seifriza v' dopisa is Pliberka ia pravi, dn veleindnstrijec ne more biti ssstopnik srndnjegs obrtnega stnnn. — Tri jnvM ljudske shode je priredilo včeraj politično drnštvo .Edinost' v Trato i. a v Rocolu, Skednju in Rojonu. Dnevni red je bil: .Protest proti krivicam volilnega načrta sa mestni svrt in deielni zbor triaški". Shodi so se vsi v rado vršili, le v Bojanu je bilo nekoliko prepira s soci-jslisti Sprejete resolucije protestirajo proti nameravani krivični volilni reformi za triaški mestni svet. oziroma deielni zbor. — Pončnl tečaj za mizarje priredi od 4. marca do 13. aprila zavod za pospeševanje mnlo obrti v Gorici. Poučevalo se bode o tem času ob nedeljah in praznikih. Obrtniki vseh detel so se začeli organizirati, se strokovno izobraževati; čas je, da se tndi naši spodnještajerski obrtniki ganejo. Slovenski obrtniki, vzdramite se ter pridite vsi na obrtni shod. ki bo prihodnji mesec v t>lju. — Hranilne skrlajlee je u peljala Trgovsko-obrtna zadruga" v Trsta. Nabavila je majhne lelezne skrinjice, katero bo dajala posameznikom in tndi celim drulinam na dom. Kdor bo ielel imeti tako skrinjico, naloti pri trgovsko-obrtni zadrugi malo hranilno ulogo in vzame skrinjico s seboj. Ključi ostanejo v uradu. Doma se potem lahko nabira vinar do vinarja, desetica do desetice; ko je skrinjica polns. se jo zanese v urad. sprazni in pripiše nn-brani znesek. Tak način hranjenja se je dobro obnesel v Ameriki, nn Dnnsjn in tudi un Hrvatskem. Na Spodnjem Štajerskem je apeljala to le ptujaka .šparkaaa". Ali bi ne mogli mialiti nn to tndi nuši denarni zavodi? — Bilančna seja .Jadraaake banke". V zadnji aeji upravnega svets .Jadranske banke" je predložilo ravnateljstvo prvo bilanco (za leto 1906), iz katere izhaja čisti dobiček 97.165 K 86 h, ki odgovarja kapitallnciji od t'7*/i. Upravni svet je vzel predloieno bilanco nn zanje ter je sklenil pred-loiiti občnemu zbora, ki se bode vršil 10. mnrca t. L sledečo razdelitev čiategu dobička: Bedaema rezervnemu londn pripade v smislu prnvil 4.658 K »8 h (5% čistega dobička), delaičarjent 5% dividendu v ukupnem znesku 50.000 K, rednemu rezervnemu fondu nndnljni prispevek 15.141 K 78 h, tako da isti naraste nn S0.000 K, rezervnemu londn xa eventualne zgube 10.000 K, miro-vinskems zakladu J OOO K. Na novi račun ae je preneslo 10.088 K 78 h. Centitnmo .Jadranski bnnki* na krasnem uspehu, ki prekata najsmelejše aade. Droge slovanske deiele. — Tinkam htoMi an Boh Rank«. Proti kneza Ferdinandu je jelo nn Bolgarskem silno vreti in ni izključeno, da bi ga ne zadela ista usoda kakor njegovega prednika Aleksandru Battenberškega. Knes se skuša obdržati na površju samo še z nasilnimi sredstvi in se poslnfnje v to svoje vlade, ki se ma slepo pokori v vsem, karkoli sankate. Nedavno tega je vlada predložila sobranju nov zakon, po katerem se drakonsko kaznuje raz-ialjenje kneza. Zakon je večina sprejela in je stopil takoj v veljavo, pretekli teden sta pa te sedela dva bolgarska urednika na zatotni klopi radi raztaljenja veličanstva, in sicer odgovorni nrednik „ Balkanske Tribune' in odgov. urednik .Den-a". Prvi je bil obsojen na eno leto ječe in na denarno globo 9000 levov, drugi pa na dve leti ječe in na denarno globo 5000 levov. Tako tiranstvo bo pač samo pospešilo pad Koburtanov v Bolgariji. — D rt »t no flnančno ministrstvo je dovolilo, da se ustanovi v Travniku „Hrvatska banka". To bode v tem majhnem mestu te tretji denarni zavod. — Vinogradi Hrvatske in Slavonije merijo skupno 128.602 oralov. Od 1. 1892 do 1906 je nanovo zasajenih z amerikanskimi trtami 38.856 oralov. — Konzorcij mladinskih pisateljev se je osnoval v Oseku. Vsako leto hoče izdati po en zbornik z razno- vrstnimi spisi za mladino. Urejeval bo ta zbornik znani pisatelj za mladino K. F. Magjer. — lažantka praviva. Sodišče je obsodilo slovaškega tiskarja Roberta Svoča na eno leto ječe in 800 kron globe, ker je v .Katoliških Novinah" baje ščuval proti matarski narodnosti ter hvalil obsojtna tnpnika .Inrigo in Hlinko. Tako se foeri pravica na Ogrskem! Zahvala. Slavna posojilnic« v Vojnika blagovolila je tndi letos podariti 20 kron kot podporo abogim nCencea aa Ljabefni. ta kateri dar •e imenovanem tavodn naj topleje tahvaljuje k rajal Maki avet ia ftoUko vodstvo v LjaWal, dar 17. «vc+a».a 1M7. ».■dlla ■- 1 ia -.i.l--i_ . _- a ,. ----a. v n iijv imam pvm pa izviatrmin cenen, par H 3 krasa i« za SaMti pri P. K.MŠ4 a Ma. aeaeagasasMgsgggsaBasasaBB se odda s I. marcem eventttclno tudi hrano. J. Vrečer, Celje. i Jandaslet" nmmji A mZmlrfmanlM llaamaaaMl (VB 5 rovom PPQNQ eleganten popolnoma nov in malo rab* Ijen je po ugodni ceni naprodaj. Kje. pove upravniitvo .Domovine" v Celjn. MU PIHHKtikl izurjenega v trgovini ^ mešanim bla^ kateri je tadi dober nutnufaktnri«t sprejme Jakob Dareani r 2utptt. berku. Kranjsko. Plača po dogovor