KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil NOVO MESTO, 22. junij 1988 št. 12-13 Partnerstvo, ki se krepi Kdor čaka, dočaka! Res da nismo le čakali, pač pa smo v tem času opravili veliko tega, da smo končno prišli do tako težko pričakovanega podpisa Pogodbe o sovlaganjih, Id ga bosta v sredo, 22. junija 1988 v Novem mestu podpisala Marjan Anžur in J. M. Lepeu. Ta dan bomo s podpisom ~ Pogodbe o skupnih vlaganjih ~ Dodatka k pogodbi o dolgoletni industrijski kooperaciji ~ Konvencije o dobavi opreme — ter vseh aneksov, Id so v skladu z Okvirno pogodbo (podpisano 12. 2. 1988) naše sodelovanje z Renaultom poglobili. Več o dogodku preberite v naslednji številki Kurirja. Ko bi bilo le več takih! Z akcijo »Kurir—dopisnik« nadaljujemo. V petek, 10 junija, smo se člani uredništva, najzvestejši sodelavci Kurirja in gostje zbrali na skromni slovesnosti v hotelu Metropol. Podelili smo priznanja najzaslužnejšim sodelavcem in »bukov svinčnik« tistim, ki najbolj vztrajno ne sodelujejo z nami. Če vas zanima, kdo so ti, poglejte 10. stran Kurirja! Najboljši vozijo Renault Neverjetne pozornosti zaposlenih so bili deležni naši najboljši smučarji, ki so 2. junija 1988 obiskali našo delovno organizacijo in prevzeli vozila renault. Avtomobile jim je za določen čas (zaradi njihovih uspehov) dodelila smučarska zveza. Kako so preživeli nekaj ur v IMV, pa vam v sliki in besedi odkrivamo na 20. strani. Začeli smo z njim Začetki, bolje rečeno zametki Industrije motornih vozil segajo tja v ll'tu 1954, prava industrijska proizvodnja prvega jugoslovanskega "'•stavnega vozila pa sega v leto 1958. Po tridesetih letih proizvodnje 25. maja 1988 v ozdu Tovarna avtomobilov — Proizvodnja III — k&rosemica izdelali zadnjo karoserijo vozila, s pomočjo kakšnega je *ra*el današnji IMV. v«č o tem dogodku preberite na 4. strani. Tesneje z Evropo Danes, ko iščemo poti in možnosti, ki bi nas tesneje povezovale z razvito Evropo po dvet-desetem letu, je toliko pomembneje, da sta oba naša osnovna proizvodna programa te možnosti že našla in da tesna navezanost in stik z zahodno Evropo postaja vse čvrstejši. Tokrat bo govor o povezovanju prikoliške dejavnosti z Evropskim združenjem proizvajalcev prikolic (ECF), katerega član je IMV Adria postala lani v Londonu. Združenje je bilo ustanovljeno pred 25 leti in so vanj vključeni vsi proizvajalci mobilnih prikoliških enot, proizvajalci opreme za kampiranje, trgovci, lastniki kampingov itd. Pomen članstva v ECF je predvsem v tem, da se celotna evropska industrija prikolic in uporabniki organizirajo glede na tehnične normative in marketinške pristope. V ECF in seveda EGS obstajajo natančna merila, kako proizvajati in uporabljati prikolice, članstvo v ECF pa omogoča pravočasno informiranje o vseh dogajanjih na tem področju in je moč tudi pravočasno ukrepati. Tega, kaj danes pomeni pravočasna informacija, pa ni potrebno posebej poudarjati. Že lani na londonski seji je bila izbrana gostiteljica 10., jubilejne konference, to je IMV Adria. Konferenca je bila na pobudo večine članov 25. in 26. maja 1988 na Bledu. Za nas kot organizatorje konference je bila razveseljiva rekordna udeležba, pa tudi dejstvo, da je večina udeležencev izrazila željo, da si ogleda našo tovarno prikolic v Novem mestu. Seveda smo jim ustregli. Pravo zadovoljstvo je bilo slišati kopico pohval na račun organizirane proizvodnje, reda n discipline, ki so jih zaznale »izostrene« oči gostov. Ugotovili so, da smo ena najsodobnejših proizvodenj prikolic v Evropi in da imamo ustvarjene vse pogoje za kvalitetno delo. S to ugotovitvijo se seveda strinjamo, saj vemo, da je kvaliteta proizvoda tista, ki nam laho še bolj odpre vrata na zahtevna tržišča. Na konferenci je bil govor o prodaji prikolic. Ta je v preteklih letih upadla, a se spet počasi in vztrajno dviguje. Žal v vseh državah članicah ECF ne vodijo točne statistike in so podatki le približno točni. Letos se je kot opazovalka prvič udeležila konference tudi Turčija, ki daje vedno večji poudarek turizmu, in sicer prav kamperskim oblikam oziroma načinu FLJ -DRIVE. Na konferenci so opravili tudi volitve vodstva ECF, katerega predsednik ostaja po tajnih volitvah FREDY MAYER, velik prijatelj Jugoslavije. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) | V okviru konference je bil organiziran tudi podpis Beren-ske listine o turizmu na prostem. Podpisnice so vse članice ECF. V imenu republiškega komiteja za turizem je listino podpisala Bogomila Mitič, v imenu IMV pa Marjan Anžur in Pavle Noč. Kot smo zapisali v Kurirju pred letom, naše članstvo v ECF ni le formalizem, pač pa postajamo enakovredni člani in prav letošnja konferenca in brezhibna organizacija, ob kateri so bili udeleženci več kot zadovoljni, pomeni še en svetleč kamenček v mozaiku dobrega imagea Adrie. I Hllfif JŠ .sc : Foto: Udeleženci 10. konference ECF na Bledu 26.5.1988 BERNAE CHARTAE DE FERIIS «IN APERTO« PR1MUM LLGIS CAPUT HOMINIS IURES LAUDIBUS EFFERUNT CUICUMQUE TEMPUS ESSE QUIESCERE ET OT1AR1. SECUNDUM LFCIS CAPUT UNUSQyiSQUE OT1A ET OTIORUM LOCA DELIGERE POTEST. TERTIUM LEGIS CAPUT APERTUS AER OTIORUM DECRETORIA PARS ET ORBIS TERRARUM FERIARUM EST qi;artum i ccis capu r II QUI IN APERTO OTIIS FRUUNTUR NATURAM AMANT TEGENTQUE. HUMANOS SINE DISCRIMIN1BUS OCCURERE CUPIUNT. 1NTERESSE VOLUNT ET MELIORI INTELLEGENTIAE ET MAIORI TOLERANTIAE ET VERAE SOLI DA RITATI INTER NOSTRAE ORBIS TERRA E INCOLAS. HOC FACTUM FT SUBSCRirTUM F.ST ANNO DOMINI NUAJI XXXV KAt.fcNDIS NOVFMBRIS GIBANJE PRODAJE PRIKOLIC V EVROPI IN JUGOSLAVIJI V OBDOBJU 1986/87 S PROJEKCIJO DO LETA 1990 VSE PRIKOLICE A D RIA TRŽNI DELEŽ '86 '87 '88 '89 '90 '86 '87 '88 '89 '90 '86 '87 ■88 '89 '90 Francija 33.000 31.817 31.800 30.000 30.900 3.300 3.512 3.450 A. 200 i.900 9.2 11.A 1A,0 1A,0 15.9 Nemčija 26.000 28.A50 28.A50 29.000 27.000 1.000 1.060 920 1.380 1.A50 3.8 3.7 A,6 4,8 5,3 Nizozemska 16. 700 17.200 17.200 17.600 17.600 1.700 1.954 1.570 2.000 2.000 10.7 11.A 11,A 11,A 11.4 Anglijš 2A. 000 23.170 23.170 19.000 20.000 646 701 900 850 900 2.7 3,0 A.5 A.5 4,5 Italija 10.000 10.000 10.000 11.000 11.000 2.100 2.A01 2.300 2.600 2.700 21,0 24,0 23,6 23,6 24,5 Danska 6.200 6.350 6.350 5.500 5.000 A30 444 450 500 500 6.9 6,9 9.1 9.1 10,0 S vvdska+NDrveška 17. 700 LA.600 1A.600 12.000 12.000 1.000 950 1.000 1.100 1.200 6,A 6,5 9.2 9,2 10,0 Belgija 2.200 2.500 2.500 2.400 Z. 400 600 665 550 550 550 25,0 26.6 22,9 22,9 22,9 Grčija 1.150 1.000 1.000 1.000 1.000 830 682 630 650 650 72,0 68,0 65,0 65,0 65,0 Španija A. 500 A. 500 A. 500 A. 500 900 600 1.200 1.200 1.200 20,0 13,0 26,6 26,6 26,6 Portugalska 1.000 1.000 1.000 1.000 - - 100 100 100 - - 10,0 10,0 10,0 EVROPA 137.000 1A0.551 140.570 133.000 132.400 12.000 12.970 13.070 15.130 16.150 8,8 9,2 11.4 11,4 12.2 JUGOSLAVIJA 3.9 7 A 2.300 2.000 2.500 2.500 1.974 810 1.500 1.500 1.500 INTEGRALNO UPRAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI Končni vrstni red tekmovanja glede kakovosti med TOZD-i oziroma OBRATI v obdobju maj 1987 - april 1988 A. PRIKOLIŠKI PROGRAM Maj 1987 - April 1988_____ 1. TOZD TO MI 120.0 % 2. TOZD TPP ŠEN 110.2 % 3. TOZD TPD ŠM 105.3 % 4. TOZD TP ČR 96.4 % 5. TOZD TAP BR 95.6 % 6. TOZD TP NM 94.6 % B. AVTOMOBILSKI PROGRAM Maj 1987 - April 1988 1. OBRATII 120.0 % 2. OBRAT SUHOR 104.7 % 3. OBRAT III 104.0 % 4. TOZD TADO BM 101.4 % 5. OBRAT V 100.1% 6. OBRAT I 89.4 % 7. OBRAT IV 89.2 % V prikoliškem programu je najboljši rezultat za omenjeno obdobje dosegla TOZD TO - MIRNA. Večjo realizacijo od 100 % sta dosegli TOZD TPP ŠENTJERNEJ in TOZD TPD ŠMARJETA. Povprečna dosežena realizacija kakovosti za TOZD-e prikoliškega programa je 103.7 %. V avtomobilskem programu je najboljši rezultat za omenjeno obdobje dosegel OBRAT II (Proizvodnja II). Večjo realizacijo od 100 % imajo še: OBRAT SUHOR, OBRAT III, TOZD TADO BELI MANASTIR in OBRAT V (Proizvodnja V). Posebej je treba poudariti zelo spodbuden dosežek v OBRATU V (Proizvodnja V), kateri je celo večji od planiranega (100.1 %) Povprečna dosežena realizacija kakovosti za avtomobilski program je 102.1 %). Povprečna realizacija za DO IMV je 102.8 %, kar je zelo dober rezultat. Služba informatike in planiranja kakovosti Nebojša SEMEN Dosežene realizacije kakovosti v obeh programih za maj — 1988 Najboljšo realizacijo v prikoliškem programu za mesec MAJ -1988 sta dosegla TOZD-a TO MIRNA in TPD ŠMARJETA, več kot 120.0 %. A. PRIKOLIŠKI PROGRAM MAJ - 1988 rfoZD TO MI 120.00 % 2. TOZD TPD ŠM 120.00 % 3. TOZD TPP ŠEN 110.90 % 4. TOZD TP ČR 103.60 % 5. TOZD TP NM 98.30 % 6. TOZD TAP BR 94.20 % B. AVTOMOBILSKI PROGRAM Najboljšo realizacijo v avtomobilskem programu za mesec MAJ — 1988 je dosegel OBRAT II, več kot 120.0 %. Dosežena realizacija je MAJ _ J988 zelo dobra (večja od planirane) z izjemo OBRATA IV. 1. OBRATII 120.0% 2. OBRATIH 112.4% 3. OBRAT SUHOR 104.9 % 4. TOZD TADO BM 104.7 % 5. OBRAT I 102.2 % 6. OBRAT V 100.0 % 7. OBRAT IV 87.4 % Služba informatike in planiranja kakovosti Nebojša SEMEN IMV RENAULT Delovanje krožkov za izboljšanje proizvodnje v prikoliškem programu: najprej pospravi pred svojim pragom S krožki za izboljšanje proizvodnje smo pričeli v prikoliškem programu novembra 1987. Biro za inudstrijski inženiring je Priče z izobraževanjem in uvajanjem krožkov za izboljšanje proizvodnje. Začeli smo na vgradnji pohištva, nadaljevali na sendvič liniji, vzdrževanju in tudi v dislociranih enotah v Šentjerneju, Črnomlju in Brežicah. Trenutno je skupno osem delujočih krožkov, ki se redno (Štirinajstdnevno) sestajajo in rešujejo probleme svojega delovnega okolja po metologiji krožkov za izboljšanje proizvodnje. Po začetnih sestankih, kjer srno se seznanili z namenom krožkov, smo prešli na sistematično delo, ki poteka ob sodelovanju pospeševalcev, vodij krožkov in nekaterih strokovnih služb. Naj poudarim, da so delavci v Proizvodnji pravilno razumeli smisel krožkov in se dejansko otili reševanja nalog iz svojega clovnega okolja. Dosledno sle-ln'° načelu »najprej pospravi Pred svojim pragom«, zato tudi ni nepotrebnega razpravljanja in kritiziranja. Med delavci vlada pripravljenost in zanimanje za delo v krožkih, pri delu aktivno sodelujejo, potrebno jih je za to pravilno motivirati, nagraditi, njihove predloge pa čim hitreje uresničiti in na ta način spodbujati množično inventivno dejavnost na prikoliškem programu. Zato moramo ob tem poudariti potrebno aktivno sodelovanje vodstva, od direktorja prikoliškega programa do vodij strokovnih služb. Predvsem se pričakuje pravilno razumevanje namena krožkov in uresničitev predlogov pri vodjih strokovnih služb. Na prikoliškem programu v Novem mestu skrbi za povezavo med krožki in strokovnimi službami Dušan Rešetič, ki opravlja dela in naloge vodje službe kontrole kakovosti. Za začetno delovanje so bili izbrani naslednji oddelki: vgradnja pohištva, sendvič linija in vzdrževanje. Na vgradnji pohištva delujeta dva krožka, ki jih vodita Rajko Zupančič in Jure Teropšič. Reševali so se problemi pomanjkanja orodja, dostave vijačne robe na traku, dostave potrebnih elementov na delovno mesto za vgradnjo pohištva, vzdrževanja orodja in priročnega skladišča vijačne robe. Na sendvič liniji delujeta dva krožka, ki jih vodita Anton Kastelic in Vilko Zupančič. Reševali smo probleme odlaganja in transportiranja pločevine na linijo, transportiranje vezane plošče na liniji in poškodbe sten. S tem v zvezi so bili izdelani ustrezni vozički in izdelani predlogi, kako zmanjšati število poškodb sten. V vzdrževanju deluje en krožek pod vodstvom Alojza Bega. Reševali smo dviganje orodja iz skladišč, obračalno napravo za podvozja prikolice, čiščenje in vzdrževanje strojev na sendvič liniji, nabavo torbe in vozičkov za orodja za vzdrževalce. Vsi reševani problemi so v večini primerov rešeni in se v proizvodnji uporabljajo, na ostalih pa je potrebna občasna kontrola in vzdrževanje. V dislociranih tozdih deluje po en krožek v Šentjerneju, v Črnomlju in Brežicah. V Šentjerneju je pospeševalec tov. Cvelbar, vodja pa Franc Jarkovič. Reševali smo problem pomanjkanja vozičkov, ki so tudi že izdelani. V Črnomlju je pospeševalec tov. Špehar, vodja pa Vid Bošnjak. Reševali smo problem prestavitve omaric in organizacija dela po delovnih operacijah. V Brežicah je pospeševalec tov. Sečen, vodja Alojz Fuke. Reševali smo problem skladiščenja toplega poda. Z rezultati dela krožkov smo v prvi fazi zadovoljni, problem pa bo v nadaljevanju večje angažiranje in sodelovanje strokovnih služb in delavcev, ki organizirajo in razporejajo delo v proizvodnji (izmenovodje, oddelkovodje). Po planu imamo predvideno, da do konca tega leta pokrijemo celotno proizvodnjo z delovanjem krožkov. Rezultati pa so tudi taki, da je delovanje že sedaj vprašljivo. Pričakujemo tudi dolgoročno uspešnost. luJfif Božo Kočevar Po tridesetih letih Ob otvoritvah novih proizvodnih hal, prezentaciji novih modelov ipd. običajno poskrbimo, da dogodek ne gre kar tako mimo nas. V nasprotnih primerih pa je navadno drugače. Toda tokrat ni tako. Vsaj s tem zapisom želimo posvetiti pozornost vozilu, ki se poslavlja iz proizvodnih hal, te hale pa smo zgradili tudi z njegovo pomočjo. Trideset let mineva od tedaj, ko so ga mladi, zagnani konstruktorji skonstruirali. Eden od njih, Martin Sever, je v Življenju in tehniki (februar 1982) rojstvo našega »kombija« takole opisal: »Na koledarju je bil zapisan april 1958. Konstrukcijski biro smo organizirali v Ljubljani v nekem stanovanju v »Dukičevem bloku«. Terminski plan, ki smo ga izdelali za uresničevanje tega »navitega« roka, nam ni dovolil nobene proste nedelje, da o sobotah sploh ne govorimo. Najbrž ni splošno znano, da zahteva izdelava karoserijskih delov in njihovo sestavljanje risbe v merilih ena proti ena. To pomeni, da smo morali po razrešitvi konstrukcijskih podrobnosti, kot so razni stiki, prerezi in podobno, narisati celotno vozilo v naravni velikosti. To smo delali v jedilnici na tleh: takrat smo se več preplazili po trebuhu kot med služenjem vojaškega roka. Za izdelavo prototipa smo zgradili model vozila v naravni velikosti. Gradnje tega modela smo se lotili v Novem mestu, v razmajani, s koli podprti baraki, ki so ji v Motomontaži rekli mizarska delavnica. Vsaka risba je šla še »topla« v delavnico in tako so se naši risarski dosežki kar sproti spreminjali v otipljive oblike vozila. Vzporedno smo reševali konstrukcijske probleme podvozja, torej obeh prem s pogonom, okvirja voznega podstavka, vzmetenja, mehanizma za upravljanje zavor in instalacij. Nemalokrat se je delo zavleklo pozno v noč: Koncem junija se je težišče dela popolnoma preselilo v Novo mesto. Tam smo morali izdelovati nad tisoč posameznih delov in delavcev ter jih sestaviti v vozilo, ki naj bi ga jeseni predstavili v Zagrebu. Težav in problemov ni bilo malo in komaj smo jih sproti reševali. Težko je bilo z materiali, težko z delovno silo in težko z izdelavo samo. Zlasti za posamezne dele prem in drugih mehanskih sklopov nam je manjkalo izkušenj, orodij in primernih strojev. Takrat smo se šli še plansko gospodarstvo in nekatere materiale smo morali planirati in naročiti daleč vnaprej. Kos ekspandirane pločevine za masko vozila sem na primer le z veliko težavo »spulil« v Avtokaroseriji (sedaj Avtomon-taža) in tov. Rojina, ki mi jo je preskrbel, jo je moral tako rekoč ukrasti iz lastnega podje- tja, da sem jo z biciklom potem lahko zapeljal na kolodvor, od tam pa v Novo mesto. V delavnicah je bilo vsak dan bolj vroče. Vroče zaradi rastočega poletja, še bolj pa zaradi datuma jesenskega sejma v Zagrebu, ki se je približeval s hitrostjo brzovlaka. Bolj ko smo intenzivno delali, več je bilo problemov in vse smo morali rešiti večinoma na kraju samem, kar v delavnici. Najbolj napeto je bilo, ko smo prišli tako daleč, da smo karoserijo sestavili s podvozjem. Avto je začel postajati sam sebi podoben in zanj so se začeli zanimati tudi tisti pesimisti, ki so naše početje ves čas gledali z nezaupanjem in bolj od daleč. Ampak delo se je kar kopičilo, bolj ko se je približeval usodni zagrebški termin. Kot je to menda v navadi skoraj povsod v svetu, smo zadnje dni pred sejmom delali kar »nonstop«, dan in noč. Sem in tja si malo zaspal, naslonjen na mizo, pa zopet naprej. Še danes se z občudovanjem spominjam vztrajnosti, delavcev, ki so sodelovali pri gradnji prototipa in kasneje pri izpolnjevanju vrste napetih nalog. Uro pred otvoritvijo sejma je bil avto pripravljen za prevoz v Zagreb. Samo poliran ni bil, ker je ravnokar prišel iz lakirnice in barva še ni bila docela suha in utrjena. V Zagreb smo ga odpeljali s tovarniškim kamionom. In ko smo ga nalagali, se je v tovarni zbral domala ves kolektiv. V Zagrebu smo imeli že vse tako »organizirano«, da smo avto vtihotapili na razstavni prostor šele po uradni otvoritvi sejma. Na sejmu smo seveda poželi uspeh in mislim, da so že takrat naši »prodaj niki« zabeležili vrsto potencialnih kupcev novega vozila.« V šestdesetih letih je stekla serijska proizvodnja dostavnih vozil. To leto je bilo narejenih prvih 100 vozil in 78 % sestavnih delov. Dnevno je bilo narejenih 5 vozil in celoletna proizvodnja je bila prodana takoj. To je že tedaj narekovalo razširitve kapacitet, pravilnost izbora takšnega tipa vozila pa potrjuje že dejstvo, da je bil to prvi jugoslovanski avto, ki je dobil atest v zahodni Evropi. In leta 1963 IMV postane prvi in tedaj edini jugoslovanski proizvajalec avtomobilov, ki svoj proizvod prodaja na zahodnoevropski trg. Takratna organiziranost IMV je temeljila na ekonomskih enotah in vodja II. ekonomske enote, v okviru katere so bili lakirnica, sestava in varenje karoserij, montaža, galvanika in mizarstvo, je bil v letih 1960 — 1973 Milan Kukovec. Leta 1959 pa smo na Beograjskem sejmu predstavili jugoslovanski javnosti tri vozila, Kom-bibus za prevoz potnikov ali blaga ter furgon in kamionet nosilnosti do ene tone, naslednje leto pa je stekla serijska proizvodnja novega dostavnega vozila, v katerega smo do leta 1967 vgrajevali tri val j ni dvotaktni motor z oznako 3=6, kar pomeni, da je 3-valjni motor po moči enak 6-valjnemu od firme Auto Union. Zagnanost in uspehi, doseženi s konstrukcijo prvih vozil, je narekovala širjenje programa, tako da smo že leta 1963 izdelovali dvanajst izvedb dostavnih vozil nosilnosti 1 do 1,25 tone, to je: kombibus, servis, turist, intervencijsko, gasilec, kamionet, sanitet, PTT servis, specialni (cestar) s podaljšano kabino itd. Velik interes na domačem in tujem trgu za naša vozila nam je narekovalo tudi povečanje proizvodnje, tako da smo že leta 1963 izdelali 1550 vozil. Primerna konstrukcija dostavnega vozila nam je omogočila že leta 1962 izvoz v Avstrijo, na Dansko in na Švedsko, leta 1964/65 sanitetna vozila v danes vidim perspektivo osvajanja takšnega vozila v navezi z licenčnim partnerjem. Zapolnitev te vrzeli iščemo skupaj z Renaultom, ki nam lahko ponudi ustrezne agregate, ostale dele (karoserijo) pa lahko sami osvojimo. Na tržišču je vse bolj čutiti željo po štirikolesnemu pogonu in prav bi bilo, da z našim bodočim konceptom temu prisluhnemo. Vendar pa, kot veste, smo trenutno v IMV preokupirani z osvajanjem osebnih vozil in ko bo prva faza za nami, bomo pričeli tudi s prej omenjenimi aktivnostmi. Želel pa bi povedati, da ni razloga za strah, da bi delavci, ki so delali na kombijih, ostali brez dela; vključili jih bomo v proizvodnjo osebnih vozil, ki smo jo samo v času odkar ne proizvajamo več R-18, povečali od 160 na 195 vozil R-4 dnevno.« Kombijev IMV v proizvodnji ni več, srečevali pa jih bomo še lep čas na naših cestah in se spominjali tistih pionirskih dni avtomobilske industrije, IMV in mož, ki so napravili avto, ki smo ga proizvajali 30 let: Martin Sever, brata Zalokar, Čedomir Černelič, Milan Kukovec, Anton Sladič, Stane Pustovrh, Stane Kolenc, Alojz Hren, Alojz Blatnik, Kos, Rolih itd. so imena, ki so najtesneje povezana s tem vozilom. Za gospodarskim vozilom IMV pa ostaja spomin tudi v našem časopisu, saj si je nadel ime po eni od njegovih inačic. J.Š. vzhodno Evropo za zdravstveno službo Češkoslovaške (1200 vozil). Leta 1967 je firma Auto Union šla v stečaj in IMV si je moral poiskati novega partnerja za dobavo motorjev, to pa je narekovalo tudi rekonstrukcijo vozil zaradi prehoda z dvotaktnega motorja na štiritaktni motor firme BLMC (Britiš lej-land motor korporejšen), ki je bil po gabaritih večji in močnejši. Vse do leta 1973, ko je IMV prekinil sodelovanje s firmo BLMC. Prav tega leta pa je ljubljanski Litostroj opustil montažo vozil francoske firme RENAULT, ker se je usmeril izključno v strojegradnjo, je IMV prevzel od Litostroja kooperacijsko pogodbo za nadaljnje sodelovanje z RENAULTOM za proizvodnjo osebnih in dostavnih vozil. S tem si je IMV °dprl nove možnosti nadaljnjega razvoja avtomobilske proizvodnje. Tako smo že leta 1973 izdelali 1800 dostavnih vozil v novi koncepciji konstrukcije karoserije in podvozja (šasije z Renaultovim motorjem) z oznako IMV 1600 R. V naslednjih letih proizvodnje pa smo yeč pozornosti posvečali pro-•zvodnji osebnih vozil, program dostavnih vozil pa smo po letu 1980 »zanemarjali«. Tako smo izdelali v tem obdobju naslednje količine gospodarskih vozil: eta 1963 - 1530 vozil, eta 1964 - 1586 vozil, eta 1965 - 1504 vozil, eta 1966 - 1268 vozil, eta 1967 - 835 vozil, eta 1968 - 1903 vozil, eta 1969 - 2594 vozil, eta 1970 — 2621 vozil, eta 1971 - 2649 vozil, eta 1972 - 3492 vozil, eta 1973 - 2209 vozil, eta 1974 - 475 R, BLMC 71 eta 1975 - 2913 vozil, eta 1976 - 3099 vozil, eta 1977 - 2628 vozil, eta 1978 - 2442 vozil, eta 1979 - 1318 R, 1329 D leta 1980 - 507 R, 926 D Nov leta 1981 - 812 R, 119 D leta 1982 - 852 R, 69 D leta 1983 - 1361 vozil, Jeta 1984 — 755 vozil, leta 1985 - 199 vozil, leta 1986 - 240 vozil, leta 1987 - 349 vozil. Z drugo polovico leta 1988 je proizvodnja gospodarskih vozil usahnila. In kaj sedaj? To vprašanje smo zastavili podpredsedniku PO DO IMV Vladu Bahču, ki je nekoč sam delal v konstrukciji dostavnih vozil. »Drži, da v IMV nismo ustvarjali na izpopolnitvi gospodarskega vozila, ki je tako zastare- lo. Vso pozornost smo usmerili na proizvondjo osebnih vozil in prikolic, vsaka sprememba dostavnega vozila pa je zahtevala investicijske vložke. Vsega nismo zmogli. Tako smo gospodarskemu vozilu tu in tam napravili lepotne posege in ga ohranjali pri življenju, saj ga je trg še vedno sprejemal. Časi se pač spreminjajo in IZ DPO IN SAMOUPRAVE 3. seja OO ZK DSSD: S sklepi konference v prakso! Čeprav so komaj izzvenele besede z govorniških odrov minulih konferenc ZK, so se komunisti v delovni skupnosti zbrali na 3. seji. Sejo so posvetili predvsem zaključkom oziroma nalogam, ki jih čakajo po teh dogovorih. Izpostavili so zlasti tista področja, ki bolj neposredno zadevajo našo družbenoekonomsko prakso ali pa vzbujajo pozornost in zanimanje članstva. Soočeni z množico nalog, ne nazadnje tudi tistih, ki izhajajo iz skromnih rezultatov »minulega (ne) dela«, so skušali izluščiti vsaj nekaj tistih, ki imajo prednost spričo aktualnosti dogajanj v IMV. Bržčas pomeni V rednem delovnem času ne gre? Delegati DS DSSS so na 4. redni seji med drugim obravnavali poročila sektorja o opravljenih nadurah v prvem trimesečju tega leta in plan nadur za naslednje trimesečje. Delegati so menili, da bi bilo potrebno pridobiti tudi poročilo o nadurah projektne skupine DO, in sprejeli sklep: Delavski svet sprejme poročila kadrovsko pravnega sektorja, organizacijsko informacijskega sektorja, računovodskega sektorja, posebne finančne službe in sektorja kontrole kakovosti o nadurnem delu, opravljenem v obdobju januar-marec 1988, in istočasno odobri delo preko polnega delovnega časa za posamezne sektorje oz. službe, predvideno s poročili za obdobje april - junij 88, kot sledi: — KPS - planiranih 400 nadur družbena prehrana — KPS — planiranih 400 nadur samoupravni oddelek — OIS - planiranih 350 nadur — Rač.sek. - planiranih 150 nadur — PFS — planiranih 100 nadur — SKK - planiranih 300 nadur s pripombo, da se delavcem SKK, ki so vezani na proizvodnjo TA in s tem na delo ob sobotah (ki v DSSD niso delovne), pa bodo imeli zaradi tega večje število nadur, odobri povečanje nadur od planiranih za drugo trimesečje. Projektna skupina v DO naj izdela poročilo o vseh opravljenih nadurah. In naj pripomnimo le to! Ko vsepovsod ugotavljamo problem nizke delovne storilnosti, slabo izrabo delovnega časa, pa da ne ponavljamo starih izpetih refrenov, ki jih v Jugoslaviji tako radi vsevprek prepevamo, malo pa ukrepamo, si ne moremo kaj, da se ne bi spet (kdove kolikokrat že ) vprašali, kaj pa mi. Pa ne le v DSSS, drugod je teh ur (spomnimo se nekaterih poročil, objavljenih tudi v Kurirju, iz proizvodnih tozdov) še več. Marsikje gre za slabo organizacijo dela, če je namreč res potrebno toliko nadurnega dela, zakaj pa ne bi (vsaj tam, kjer se to nenehno ponavlja) še nekoga zaposlili. Morda bi bilo to ceneje... Mladi se ne strinjamo KM ZSMS DO IMV ni pravočasno ukrepala v zvezi z obravnavo in sprejetjem plana sklada skupne porabe za leto 1988, ker se je zamudila z volitvami za predsedstvo KM ZSMS DO IMV, Na prvem sestanku predsedstva KM ZSMS DO IMV Novo mesto dne 2. 6. 1988 smo se mladinci odločili, da svoje negativno mnenje v zvezi s kriteriji za podelitev stanovanjskega posojila, objavimo v KURIRJU. Mladi se s kriteriji za podelitev stanovanjskega posojila ne strinjamo, saj kriterij najmanj šest let neprekinjenega dela v DO mladim prav gotovo ne daje spodbud in možnosti za samo- stojno ustvarjanje življenjske poti. Čeprav se strinjamo s tem, da bi določitev drugačnega kriterija te kriterije določevati glede na dejansko stanje in potrebe po stanovanjskih kreditih. Potrudili se bomo, da ponovno sprožimo obravnavo v zvezi s kriteriji za določitev stanovanjskih kreditov in upamo, da nam bo to uspelo. Obstaja namreč tudi pravna podlaga za naše zahteve, saj so bili kriteriji sprejeti protizakonito. Predsedstvo KM ZSMS DO IMV gotovo prizadela koga drugega pa menimo, da bi bilo potrebne zadetek v črno dogovor, da so si za obravnavo na naslednjem sestanku izbrali temi, ki zagotovo najbolj angažirata miselnost delavcev v IMV: razvoj in dosedanji rezultati pogovorov Renault-IMV ter vpliv najnovejših gospodarskih ukrepov na poslovanje naše delovne organizacije. Morda na prvi pogled to niti nista tako novi temi, vsekakor pa gre tudi za kvalitativno nov pristop k obravnavanju za IMV, kar že malce klasične vsebine, vendar tako, kot smo se o tem dogovorili na konferencah ZKS in ZKJ. Naivno bi bilo pričakovati, da se bomo v tako kratkem času znebili zapečkarskih in oportunističnih miselnih manir, vsekakor pa gre bolj za preverjanje pripravljenosti kot neke kvalitativne usposobljenosti za nov način razmišljanja in ukrepanja. V času sestanka se komunisti še niso seznanili s programi, ki jih za pokonferenčno obdobje pripravljajo organi ZKS (o tem naj bi bila tekla beseda 10. junija), zato je pričakovati živahno aktivnost tudi pri usklajevanju tekočih akcijskih programov. Osnovna organizacija je izvolila novega člana sekretariata — Boža Kočevarja, starega imve-jevca in priznanega družbenopolitičnega aktivista, ki bo zagotovo pomembno prispeval h krepitvi akcije organizacije kot celote. Pa še nekaj pristavimo: po silnih naporih sta končno urejena arhiv in evidenca v tej osnovni organizaciji. Da problem ni bil od muh, pove ugotovitev, da celo dosedanji evidentičar ni imel urejenega lastnega evidenčnega kartona!? Komunisti so spregovorili še o nekaterih problemih. Zaskrbljujoč problem pa je nastal, ko so skušali rezimirati aktivnost pri evidentiranju kandidatov za sprejem v članstvo. Molk, ki je svoje zgovorno povedal. HUM Simo Gogič Janez Stanovnik v Črnomlju V torek, 7. junija, je bil na obisku v občini Črnomelj predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik. Obiskal je nekatere delovne organizacije in imel s širšim družbenopolitičnim aktivom razprave o aktualnih nalogah pri izvajanju zastavljene ekonomske politike. Pogovora so se udeležili tudi predstavniki TOZD Tovarne °PM™Cm0me‘l'l«lfif D. L Sindikat v kovinski in elektro industriji V okviru organiziranja razprav občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto je konferenca sindikata OOS DO IMV Novo mesto sklicala 9. junija 1988 sestanek s TEMATSKO RAZPRAVO o gradivu za razširjeno sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. V razpravi so aktivisti sindikata v kovinski in elektroindustriji dali poudarek na naslednja področja: — ustvarjanje možnosti za delo, gospodarjenje, ustvarjanje, delitev dohodka in osebnih dohdokov; — prestrukturiranje gospodarstva, socialna politika in dograjevanje socialne varnosti de'avcev, ki je ogrožena s tehnološkimi in ekonomskimi presežki; — ocenjevanje in preverjanje uspešnosti in učinkovitosti samoupravne in poslovne organiziranosti. Zaključke razprave bo delegat iz te dejavnosti posredoval na razširjeni seji RS ZSSS, ki bo 24. junija 1988. kunr m. g. Spremembe pri urejanju delovnih razmerij 17. 12. 1987 je zvezna skupščina sprejela spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu, s katerimi smo bili bolj ali manj seznanjeni iz dnevnega časopisja, po televiziji in od drugod, podrobneje pa jih bomo obravnavali ob koncu tega in v prihodnjem letu, ko bomo odločali o ustreznih spremembah in dopolnitvah naših že sprejetih in o novih samoupravnih splošnih aktih. Program aktivnosti bo, kot običajno, pravočasno objavljen. Na podlagi sprememb so bili ustrezno spremenjeni oziroma dopolnjeni še nekateri drugi zakoni in drugi predpisi za podrobnejše urejanje in izvajanje zakona o združenem delu. Tudi te bomo obravnavali pozneje, prav in nujno pa je, da se vsaj v osnovi seznanimo s spremembami in dopolnitvami tistih njihovih določil, ki zadevajo naše vsakodnevne odnose pri delu in zlasti uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz IV. in V. poglavja zakona o združenem delu (medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu in varstvo pravic delavcev) in republiškga zakona o delovnih razmerjih. To velja še posebej, ker se naš novi pravilnik o delovnih razmerjih (sprejet v maju 1987) v več primerih sklicuje na zakon in torej nekatera spremenjena zakonska določila, ki so bila sicer obrazložena v obravnavah pred odločanjem o sprejetju pravilnika, uporabljamo v IM V neposredno. Ker pa bomo, kot je bilo že povedano, vse spremembe obravnavali podrobneje pred odločanjem o ustreznih spremembah in dopolnitvah pravilnika o delovnih razmerjih, bomo v nadaljevanju opozorili le na tiste, ki so glede vsakodnevnega dela najpomembnejše ali zanimive, ali pa bi njihovo nepoznavanje utegnilo neugodno vplivati na uresničevanje pravic, obveznosti in odogovornosti posameznih delavcev. Take spremembe (zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih) so zlasti: 1. za opralvjanje del oz. nalog (delokrogov) se lahko določita največ dve stopnji strokovne izobrazbe, pri izbiri za njihovo opravljanje pa ima Prednost kandidat z višjo izobrazbo, če izpolnjuje tudi druge Pogoje. V IMV opredeljujemo zahtevano izobrazbo z obrazci RAZVID 1^-3 kot sestavnimi deli Pravilnika o razvidu del oz. nalog. Če se za določen delokrog (izjemoma) zahtevata npr.: »višja ali srednja« izobrazba, >ma prednost kandidat z višjo izobrazbo, če seveda izpolnjuje tudi druge pogoje iz obrazcev, kot so: delovne izkušnje, posebna znanja (npr.: tuji jeziki, izpiti...), posebne zdravstvene in psihofizične sposobnosti in podobno. Če teh ne izpolnjuje, se lahko izbere kandidat s srednjo izobrazbo, seveda če tudi on izpolnjuje ostale pogoje; 2. poskusno delo je podaljšano in lahko traja do šest mesecev (prej tri mesece); 3. Kandidat, ki želi skleniti delovno razmerje v TOZD oz. DSSD in se je prijavil na »oglas oz. razpis o prostih delih in nalo- »ustrezna sredstva za odpiranje novih delovnih mest«, vse v skladu s posebnim zakonom in samoupravnim sporazumom (s področja zaposlovanja); 5. v večji meri so spremenjena ali dopolnjena določila o začasnem in trajnem razporejanju delavcev v drugo TOZD oz. DSSD v sestavi DO IMV ali izven nje, vendar lahko ugotovimo, da so naši samoupravni splošni akti (samoupravni sporazum o združitvi v DO IMV -97. do 99. člena in pravilnik o delovnih razmerjih — 74/2 člen) skladni s spremembami in večji r“ *** “** *“w*~w j *--- njegova vloga zavrnjena, ima pravico zahtevati varstvo pravic (»pritožbo«), najprej pri delavskemu svetu TOZD oz. DSSD, nato pa pred sodiščem združenega dela. Po spremembah so roki glede varstva pravic (»pritožbeni roki«) močno skrajšani, tako da lahko »zavrnjeni kandidat« vloži zahtevo delavskemu svetu v 15 dneh od dne, ko je bil pisno obveščen o »zavrnitvi« (prej v 30 dneh); delavski svet mora odločiti v naslednjih 30 dneh (tudi prej 30), kandidat pa lahko (če ni zadovoljen z odločitvijo delavskega sveta ali če ta ne odloči v 30 dneh) vloži v nadaljnjih 15 dneh (prej 30 dneh) zahtevo pri sodišču združenega dela. V nadaljevanju bomo videli, da so skrajšani tudi drugi roki glede uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, vsi zlasti zato, da bi se pospešili postopki, saj gre njihovo zavlačevanje tako v škodo prizadetih delavcev, kot tudi vseh drugih delavcev v TOZD oz. DSSD; 4. Obveznost glede »sprejemanja pripravnikov« je ostala nespremenjena, vendar je po spremembah TOZD oz. DSSD, ki zaradi »specifičnosti delovnega procesa in drugih objektivnih razlogov ne potrebuje pra-pravnikov«, lahko te obveznosti oproščena, mora pa plačevati potrebni. Ker smo bili z vsem že seznanjeni (vsaj z objavami in obravnavami ob odločanju o sprejetju samoupravnega sporazuma in pravilnika), primerov in pogojev za razporejanje delavcev ne bomo ponavljali; 6. v zakonu o združenem delu so nova določila, po katerih »ima delavec, ki mu preneha delovno razmerje zaradi prenehanja njegove OZD, pravico do denarnega nadomestila in drugih oblik varstva v skladu z zakonom« (s področja zaposlovanja); 7. pomembna novost so dopolnitve, tako zakona o združenem delu kot tudi zakona o delovnih razmerjih, po katerih lahko »poslovodni organi (direktorji TOZD, vodja DSSD, PO DO IMV) in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (vodilni delavci) izdajajo sklepe: o začasnem razporejanju delavcev na druga dela oz. naloge v nujnih primerih, ko gre za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavcev in drugih delovnih ljudi, za odvrnitev nepopravljive škode, za izpolnitev nujnih delovnih nalog; o nujni uvedbi dela preko polnega delovnega časa; o odobritvi plačane odsotnosti z dela zaradi neodložljivih razlogov; za začasno odstranitev delavca z dela ali iz TOZD (DSSD), kadar bi navzočnost delavca resno ovirala nemoten in varen potek dela.« Isti delavci (poslovodni organi oz. vodilni delavci) lahko tudi »izrekajo ukrepe za lažje kršitve delovnih obveznosti, o čemer morajo takoj obvestiti delavski svet, in dajejo mnenja o prispevku delavca k delu.« Pooblastila iz prvega odstavka te točke, kakor jih urejajo naši samoupravni splošni akti, so v glavnem skladna z zakonskimi dopolnitvami, vse novosti pa so nujna posledica enotnih zahtev po večjem redu in delovni disciplini, že navedenih krajših postopkih in smotrnejšem ter učinkovitejšem odrejanju oz. izvrševanju delovnih nalog. Predvidevamo, da bomo uredili novosti glede postopka za izrekanje disciplinskih ukrepov za lažje kršitve delovnih obveznosti po pooblaščenem delavcu — posamezniku z ustreznimi dopolnitvami pravilnika o delovnih razmerjih, pooblastila glede mnenj o prispevku delavcev pa s predvidenim ocenjevanjem (osebna ocena) v novem sistemu delitve osebnih dohodkov; 8. zanimiva novost so dopolnitve določil o delovnem času, po katerih se »lahko izjemoma določi tudi krajši delovni čas od 42 ur na teden, če se v TOZD preizkusno skrajšuje delovni čas, vendar le v TOZD po programu, ki ga na predlog Gospodarske zbornice Slovenije sprejme Skupščina SR Slovenije, pod pogojem, da s tem so- (Nadaljevanje na 8. strani) IliUUi* lituu tritz mulier ESSIINGEN ■ irim* Mm in (Nadaljevanje s 7. strani) glasa republiški upravni organ za delo, po predhodnem mnenju Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije.« S pobudami za skrajševanje delovnega časa smo bolj ali manj seznanjeni, z zakonskimi dopolnitvami pa je zaenkrat uvedeno le »preizkusno skrajševanje po posebnem programu«, ki ne zadeva IMV. Zato velja še naprej 42-urni delovni teden, dopolnitve pa smo prikazali zlasti zaradi različnih, zaenkrat neutemeljenih zahtev in tolmačenj glede skrajševanja delovnega časa. Tudi novega petega odstavka 79. člena zakona o delovnih razmerjih, po katerem »lahko delavci v TOZD, ki delajo v treh ali štirih izmenah..., določijo krajši delovni čas«, še ne moremo uresničevati. To zlasti zato, ker gre (po smislu celotnega besedila člena) za skrajševanje v posebnih delovnih pogojih, ki jih moramo v sodelovanju s pristojnim upravnim organom, po poprejšnjem mnenju sindikata, predhodno raziskati in tudi opraviti ustrezno analizo ter pripraviti ukrepe glede organizacijskih, tehnoloških, ekonomskih in drugih vprašanj in rezultatov, sicer bi se že tako velik obseg sklada neproduktivnega delovnega časa, ob istočasnem izjemnem obsegu nadurnega dela, še povečal; 9. spremenjena določila zakona o delovnih razmerjih glede varstva materinstva navajamo (smiselno) v celoti: — »med nosečnostjo in po porodu ima delavka pravico do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka v skupnem trajanju 365 dni, kar izrabi: porodniški dopust — v obliki odsotnosti z dela 105 dni, po preteku porodniškega dopusta pa dopust za nego in varstvo - v obliki odsotnosti z dela 260 dni ali tako, da dela 21 ur na teden (praviloma štiri ure na dan) do 17 meseca otrokove starosti®; — »skupnosti otroškega varstva s samoupravnim splošnim aktom določijo, da ima delavka, ki rodi dvojčka ali hkrati več živorojenih otrok, težje telesno ali duševno prizadetega otroka ali nedonošenčka, daljši dopust za nego in varstvo otroka..«; — podrobnejše izvajanje dopusta za nego in varstvo otroka se določi s samoupravnim splošnim aktom skupnosti otroškega varstva. S tem oziroma s predpisi o družbenem varstvu otrok se določi tudi višina nadomestila osebnega dohodka za ves čas odsotnosti zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego ter varstvo otroka po prejšnjih (dveh) alineah«; — »delavka ima pravico delati 21 ur na teden oz. praviloma do 4 ure na dan tudi, dokler otrok ni star tri leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. V takem primeru gre delavki osebni dohodek samo za dejansko delo.« Določila zakona o pravici oz. obveznosti do nastopa porodniškega dopusta 45 oz. 28 dni pred porodom in o pravici matere do podaljšanega porodniškega dopusta 42 dni, če se otrok rodi mrtev ali umre po rojstvu, ter o pravici do dopusta oz. odsotnosti otrokovega očeta so ostala nespremenjena. 10. zaostrena je disciplinska odgovornost delavcev: — zakon o združenem delu določa več novih hujših kršitev delovnih obveznosti, kot tudi več kršitev, za katere se mora ali sme izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, naš pravilnik o delovnih razmerjih pa je z novostmi v glavnem usklajen; — disciplinski ukrep denarne kazni se »sme izreči v višini do 15 odstotkov povprečnega čistega osebnega dohodka delavca, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih, in sme trajati do šest mesecev« (prej največ deset odstotkov v mesecu kršitve); — disciplinski ukrep razporeditve k drugim delom oz. nalo- gam se sme izreči za čas od treh do dvanajst mesecev (prej ni bilo dolnje meje in se je delavec lahko prerazporedil tudi za čas, krajši od treh mesecev), — »disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se (obvezno) izreče za hujše kršitve delovnih obveznosti, če delavec neopravičeno izostane z dela zaporedoma tri delovne dni oziroma s prekinitvijo najmanj pet delovnih dni v 12 mesecih« (do sedaj po našem pravilniku: pet zaporednih delovnih dni ali pet delovnih dni v obdobju šestih mesecev); — disciplinski postopek se lahko začne tudi na zahtevo delavca, ki vodi del OZD (vodja sektorja, obrata...), za začetek oz. zahtevo pa ni več pooblaščen sindikat; — izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za hujše kršitve delovnih obveznosti, zaradi katerih se ta ukrep izreče obvezno (153. člen zakona o združenem delu), se ne more več odložiti; — v disciplinsko komisijo se ne volijo tako imenovani zunanji člani (v IMV jih na volitvah 4. 2. 1988 nismo volili); — disciplinska komisija dela v polni sestavi ali v senatu treh članov (naš pravilnik o delovnih razmerjih določa senat); — »pristojni organ v TOZD (DSSD) mora začeti postopek za razrešitev delavca, ki je upravičen in dolžan začeti disciplinski postopek, če tega ne stori v predpisanem roku (6 mesecev od dneva, ko se je izvedelo za kršitev oz. v letu od dneva, ko je bila storjena); — če je vložil ugovor zoper odločbo disciplinske komisije samo delavec v postopku, se v postopku na drugi stopnji ne sme izreči strožji disciplinski ukrep; - postopek pred sodiščem združenega dela zoper dokončno disciplinsko odločbo lahko sproži tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja in OZD, »če je z odločbo bistveneje oškodovan njen interes«; — »uvedba in vodenje disciplinskega postopka zastarata po poteku šestih mesecev od dneva, ko se je zvedelo za storjeno kršitev delovne obveznosti oz. po preteku enega leta »od dneva, ko je bila kršitev storjena (prej: »v roku, ki ni smel biti daljši od enega leta, od dneva, ko je bila kršitev storjena«); - »pravnomočna odločba disciplinske komisije o izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov«; ta določila, po katerih se lahko delavcu na podlagi pravnomočne odločbe disciplinske komisije odteguje denarna kazen neposredno od osebnega dohodka, naš pravilnik o delovnih razmerjih že vsebuje; 11. tudi določila o prenehanju delovnega razmerja so zaostrena. Spremembe so zlasti v sistematiki razvrstitve, po kateri so črtana določila primerov oz. pogojev, v katerih delavcu lahko preneha delovno razmerje, in prenešena v določila o (obveznem) prenehanju oz. prenehanju delovnega razmerja po samem zakonu, v nekaj pogojih in v nekaj novih načinih prenehanja. Zaradi boljšega celovitega pregleda navajamo najpomembnejša spremenjena oziroma dopolnjena zakonska določila (169. čl. zakona o delovnih razmerjih in 173. člen zakona o združenem delu) v celoti: 11. 1. — 169. člen zakona o delovnih razmerjih: »Delavcu preneha delovno razmerje: - če pisno izjavi, da ne želi delati v TOZD (DSSD) »(»eno-transka odpoved« delovnega razmerja, z obveznim t. im. odpovednim rokom od 30 dni do šestih mesecev); - če se s pooblaščenim organom pisno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v TOZD (DSSD — t. im. »sporazumno prenehanje«); - če noče opravljati del oziroma nalog, ki so mu ponujene in ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, oziroma če se noče dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela; — če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del oziroma nalog, za katere je sklenil delovno razmerje; — če je sklenil delovno razmerje v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom; — če na poskusnem delu ni dosegel ustreznih rezultatov dela; — če ni prihajal na delo zaporedoma sedem delovnih dni, o razlogih pa ni obvestil svoje OZD; — če se ugotovi, da ni zmožen opravljati del oziroma nalog, ki so mu zaupane, ali pa trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, ali pa ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, pa noče opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti; - če je delavcu izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.« 11. 2. — 173. člen zakona o združenem delu: »Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu: - če noče dati pisne izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD (DSSD) - z dnem, ko ni hotel dati pisne izjave oziroma z iztekom zadnjega dne za takšno izjavo; - če se na način, ki ga predpisuje zakon, ugotovi, da je za delo popolnoma nezmožen — z dnem, ko mu je vročena pravnomočna odločba o ugotovljeni popolni nezmožnosti za delo v TOZD (DSSSD); - ko dopolni 40 let zavarovalne dobe (delavec) oziroma 35 let zavarovalne dobe (delavka) ali ko dopolni 65 let starosti (delavec) oziroma 60 let starosti (delavka) in najmanj 15 let zavarovalne dobe; - če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog — z dnem, ko je TOZD (DSSD) vročena pravnomočna odločba; — če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsoten več kot šest mesecev — z dnem, ko začne prestajati kazen; — če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki naj traja več kot šest mesecev, in mora biti zato odsoten z dela — z dnem, ko se začne izvajati tak ukrep. Pripravniku, ki sklene delovno razmerje za določen čas samo zato, da bi opravil pripravniško dobo, preneha delovno razmerje po samem zakonu z iztekom časa, ki je določen za pripravniško dobo. Delavka lahko ostane na podlagi zahteve v delovnem razmerju, dokler ne dopolni 40 let zavarovalne dobe ali ne dopolni 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ne glede na 3. alineo prvega odstavka tega člena lahko preneha delavcu delovno razmerje tudi, preden izpolni pogoje za osebno pokojnino, oziroma lahko ostane delavec v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi pogojev za osebno pokojnino v primerih in pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon; 12. izredno pomembne so spremembe rokov za uveljavljanje varstva pravic delavcev, ki so, kot je bilo že navedeno, močno skrajšani. Po novem delavec lahko vloži zahtevo za varstvo pravic v TOZD oz. DSSD (»pritožbo« — po 256. členu pravilnika o delovnih razmerjih delavskemu svetu TOZD oz. DSSD) v roku 15 dni od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, oz. od dneva, ko mu je bila vročena odločba (prej v roku 30 dni), pristojni organ (delavski svet) pa mora o njem odločiti v nadaljnjih 15 dneh (prej 30) in o tem pisno obvestiti delavca. »Če delavec ni zadovoljen z odločitvijo ali če pristojni organ (delavski svet) ne odloči v 15 dneh od vložitve zahteve (»pritožbe«), ima delavec v nadaljnjih 15 dneh (prej 30 dneh) pravico zahtevati varstvo pravice (začeti spor) pri sodišču združenega dela, vendar tega ne more zahtevati, če ni zahteval varstva svoje pravice (»vložil pritožbe«) najprej pri pristojnem organu (delavskemu svetu) v TOZD oz. DSSD « Na skrajšanje rokov opozarjamo ponovno, ker ima lahko njihovo nespoštovanje neugodne posledice, saj delavski svet prepozno prispelih zahtev za varstvo pravic (»pritožbe«) praviloma ne obravnava in jih lahko enostavno zavrže. Opozarjamo tudi, da je rok za ugovor zoper odločbo disciplinske komisije, ki sicer ni bil spremenjen, še krajši in je osem dni od vročitve odločbe delavcu. Simon Drobnič Izobraževanje vodilnih delavcev v neposredni proizvodnji V sklopu aktivnosti na področju izobraževanja in kadrovske prenove je eden izmed prvih program funkcionalnega izobraževanja vodstvenih delavcev. V našem časopisu je bil že predstavljen. V letu dni, kar poteka program izobraževanja, je bilo organiziranih in izvedenih sedem skupin za vodstvene delavce iz proizvodnje vseh TOZD. Izobraževanje, tako način kot vsebina, je izredno pozitivno ocenjeno pri udeležencih. Udeleženci so mnenja, da so vsebine programa, kot so psihologija timskega dela, motivacija za delo, naloge vodje in usposabljanje za delo, tiste, ki jih potrebujejo in za katere bi si želeli še nadalnjega izobraževanja. Že na začetku izobraževanja si udeleženci izberejo temo za seminarsko nalogo, v kateri obdelajo problem v proizvodnem procesu. Pri izdelavi seminarske naloge uporabijo pridobljena znanja iz program izobraževanja, ki ga obiskujejo. Seminarsko nalogo izdelajo ob pomoči mentorja, ki si ga izberejo iz vrst predavateljev. Zaključek programa izobraževanja predstavlja zagovor seminarskih nalog. Do sedaj so izdelali in zagovarjali svoje seminarske naloge udeleženci treh skupin. Naloge so zelo kvalitetno izdelane in večinoma vsebujejo uporabne predloge za izboljšanje proizvodnega procesa. Nekatere od nalog imajo celo predloge inovacij, zato so predlagane za ustrezne nagrade. Udeleženci 1. skupine: 1. KRHIN Boris, TOZD TA 2. LAKIČ Marjan, TOZD TA 3. MARKELJC Jože, TOZD TA 4. BIZJAN Miro, TOZD Mirna 5. VOVK Tomaž, Obrat Semič 6. ZUPANČIČ Pavel, TOZD Šmarjeta 7. DANEV Savo, TOZD Mirna 8. PRAZNIK Franc, TOZD Šentjernej 9. SEPAHER Ivan, TOZD Črnomelj, 10. FLORJANČIČ Roman, TOZD TP 11. RISTOVSKI Jordan, TOZD TP Udeleženci 2. skupine: L K1C Bogdan, TOZD TA 2. KAPLAN Janez, TOZD TA 3. PEDEŠ1Č Vojko, TOZD TA 4. SAŠEK Vinko, TOZD TA 5. NARAT Jernej, TOZD Šentjernej 6. ZUPET Igor, TOZD Mirna 7. ŠINKOVEC Ivan, TOZD Črnomelj 8. BUTALA Anton, TOZD Črnomelj 9. BORIN Franc, TOZD Mirna 10. BARTOLJ Franc, TOZD Mirna Udeleženci 3. skupine: 1. BLATNIK Alojz, TOZD TA 2. KASTELEC Anton, TOZD TA 3. VRŠČAJ Miro, TOZD TA 4. PILETIČ Jože, TOZD TA 5. ANDOLJŠEK Franc, TOZD TA, 6. PLANKAR Drago, TOZD TA 7. GORŠIN Jože, TOZD TA 8. BRULC Jože, TOZD TA 9. STAREŠINIČ Anton, TOZD Črnomelj 10. KAŠIČ Janez, TOZD Mirna 11. ČRTALIČ Miran, TOZD Šentjernej Podelili smo značke Kurir Predsednica uredniškega odbora Vida Mamilovič je spregovorila o težavah, s katerimi se na področju informiranja še vedno srečujemo in o pomenu dopisnikov. Bronasto značko Kurir je dobil tudi Anton Repovž, kateremu gre zahvala, da je bilo v Kurirju več proizvodnih informacij. Trudimo se, da bi delali čim bolje in si želimo, da bi bili vi z našim delom zadovoljni. Saj ste prav vi bralci, edini pravi barometer, ki kaže kvaliteto našega dela. In koga, čigavo delo imam v mislih? Uredniški odbor. Brez pretiravanja lahko zatrdim, da članom uredniškega odbora Kurir ni pomembno le to, kakšen je »Kurir*, ampak si tudi prizadevajo, da bi področje informiranja organizirali sistematično, torej tako, da bi in hitro pravočasno prišla do vas vsaka informacija. V ta namen smo spodbudit sindikalno konferenco DO IMV, da v sodelovanju z nami (uredniškim odborom) prične javno razpravo v OOS o informiranju. Namen razprave je jasen: zvedeti in prisluhniti željam zaposlenih, kaj izboljšati in kje, da bomo vsi bolje obveščeni. Trenutno večji del obveščanja poteka prek Kurirja, ki je začel izhajati leta 1964. V štiriindvajsetih letih se je naš Kurir še kako spreminjal. Zadnjih nekaj let predvsem s pomočjo delavcev oziroma sodelavcev - dopisnikov. Akcijo našega uredništva »Dopisnik Kurir* poznate, naj vas spomnimo le, da je DS DO IMV na našo pobudo sprejel tudi pravilnik (objavit smo ga v eni prejšnjih številk) o podeljevanju ZNAČKE KURIR. Ta značka in skromna slovesnost ob podelitvi je pravzaprav edini način, da se vestnim sodelavcem oddolžimo za njihovo sodelovanje, ki občutno pripomore k pestrosti in raznolikosti Kurirja. V petek, 10. junija 1988, smo v hotelu Metropol drugič podelit ZNAČKO KURIR. To pomeni nadaljevanje akcije RS ZSSS • 1000 delavcev - sodelavcev*, začete leta 1980. Žal je bila akcija bolj kampanjska, kot ne in je utonila v pozabo, mi pa vendarle vztrajno nadaljujemo s pridobivanjem sodelavcev. Naj s tem v zvezi pripomnim, da ni sodelavec le tisti, ki piše (vsi pač nismo za to), pač pa tudi tisti, ki informacije v uredništvo posreduje. Ravno posredovanje informacij je naša šibka točka, saj je tako rekoč nemogoča, da bi v kolektivu, kot je naš (po številu zaposlenih), lahko le z enim profesionalno zaposlenim delavcem pokrit vsa področja. Tu je še veliko vrzet, pri posredovanju informacij - tu mislim predvsem na tiste delavce, ki so to dolžni storiti po svoji funkciji oziroma položaju, pa tega ne počno, bomo morat veliko več napraviti in zaostriti odgovornost... Naj se vrnem k sami svečanosti podehtve, ki se je tudi letos izkazala kot potrebna in uspešna. Če nič drugega, je to EDINA priložnost, ko se veliko govori in razmišlja o informiranju. Sam dogodek je potekal ob krajšem kulturnem programu, v katerem sta sodelovala Šentjer-nejski oktet in humorist Toni Gašperič. Zbralo se je prek trideset udeležencev, med katerimi naj omenim Jara Novaka, (RS ZSS), Francija Juršiča, OK ZSS, Lidijo Jež, predsednico komisije za obveščanje in pot-tično propagando pri OK ZSS, Janeza Slapnika iz Tiskarne Novo mesto in Zdravka Slaka, podpredsednika PO DO IMV. Žal ni uspelo priti kolegom iz Metalne in predsedniku konference sindikata DO IMV. Navzoče je pozdravil odgovorni urednik Vojko Crobovšek, predsednica UO Vida Mamilovič, pa je spregovorila o informiranju v naši DO in o pomenu dopisnikov. Dejala je: »Uredniški odbor, ki v sedanji sestavi dela malo več kot eno leto, ugotavlja, da se od takrat do danes kaj bistvenega na področju informiranja v naši DO ni zgodilo. Kljub mnogoštevilnim poizkusom in raznim oblikam, ki smo jih iskali na rednih sejah UO, da bi zainteresirah odgovorne delavce za posredovanje informacij, pozivov prek glasila itd. z informiranjem v DO ne moremo biti zadovoljni. Še vedno ugotavljamo, da je pomen in vloga informiranja v združenem delu vprašanje, ki ga pri vsakodnevnem rednem delu mnogi hote ah nehote potiskajo ob stran. Veliko smo o delu in težavah, s katerimi se kot UO srečujemo, že napisah v Kurirju, poročah smo DS-DO IMV, v zadnjem času pa še ustno informirah poslovodne strukture, zato mislim, da danes o tem kaj več ne bi govorih. Bolj ah manj vsi poznamo problematiko in resnično upamo, da se bomo čez leto dni na našem tretjem srečanju lahko drugače pogovarjah. Da pa le ne bi prisotni, predvsem mislim na naše goste, dobih vtis, da je vse samo črno, naj povem še nekaj svetlejših podatkov. Akcija, ki smo jo začeh lansko jesen, bolje rečeno, sodelovanje z UO iz Metalne Maribor že kaže na boljše čase. Za kaj gre? V želji, da bi izme-njah izkušnje, pridobih kaj novega, smo se povezah z UO Metalne, tovarne, ki ima področje informiranja v primerjavi z nami zares na zavidljivi ravni. Radijska oziroma razglasna postaja je njihov adut in z idejo o uvedbi razglasne postaje v IMV tudi mi prodiramo. Načelne odobritve o osvojitvi projekta so dane, na nas pa je, da temeljito pripravimo predlog od idejne zamish do izvedbe projekta. Mislimo, da je tudi v naši DO, ki zaposluje veliko število delavcev, nujno poskrbeti za brezhiben pretok informacij s pomočjo oblike, ki obenem zagotavlja ažurnost in pravočasnost posredovanih informacij. To pa bi z radijsko postajo najlažje dosegh. Druga, svetlejša točka so naši zvesti dopisniki. To ste predvsem vi, ki danes prejemate (nekateri že drugič) priznanja za svojo zvestobo, in še nekateri, ki jih sicer ni tu, bodo pa zagotovo na tretjem podeljevanju značke Kurir. Vsem tem se v imenu UO zahvaljujem za sodelovanje in želim, da si z dopisovanjem v KURIR še naprej pridobivajo in pridobivate točke za osvojitev še kakšnega tovrstnega priznanja. In ne nazadnje mi dovohte, da se za (čeprav profesionalno) delo na področju informiranja zahvahm naši glavni urednici Jasni Šinkovec, ki nas spodbuja Ernest Sečen, dolgoletni sodelavec Kurirja, urednik rubrike Brežiška stran, je že drugič dobil zlato značko. Ima tudi veliko zaslug za to, da smo v brežiškem tozdu dobili še dva redna sodelavca: Ivanko Bogo-lin in Janeza Klavžarja. Našo Bodečo nežo smo poimenovali »BUKOV SVINČNIK -konferenci ZK DO IMV in prikoliški dejavnosti. KURIR. Podelili smo ga letos prvič, in sicer k sodelovanju in je vedno polna energije in idej. V veliki meri Qre le njej zasluga, da je naš časopis KURIR v obliki, kakršna je, pridobil na kvaliteti. To vam zatrjujejo tudi številni bralci. Zato ti, urednica, hvala za vse in pogum za naprej v želji, da se prihodnje leto srečamo še v večjem številu z boljšimi rezultati na področju informiranja. Vsem zbranim želim prijeten večer!« Sledila je podelitev priznanj. Predsednik DS DO IMV Vlado Cvetkovič je Ernestu Seč.nu predal že drugo zlato značko Kurir. Zlato značko si je s pisanjem prislužil še Jože Turk. Srebrno značko so dobili: Nebojša Semen, Vesela Banič in Štefan Pepelnjak. Bronasto pa so prejeli: Marjan Anžur, Božo Kočevar, Marjan Jamnik, Brane Dolinar, Janez Klavžar, Anton Fabjan, Anton Repovž in Ivanka Bogolin. Značko in priznanje smo za vzorno sodelovanje podelili še sektorju kontrole kakovosti in računovodskemu sektorju; sta redki izjemi med strokovnimi službami, ki imata posluh za informiranja in se zavedata njegovega pomena. Novost letošnje podehtve je bil več kot meter dolg z metlo na enem in radirko na drugem koncu, imvejsko moder »BUKOV SVINČNIK — KURIR«, ki smo ga za VZTRAJNO nesodelovanje podelili konferenci ZK in prikoliški dejavnosti. Svinčnik ima pomen »prehodnega pokala« in namen opozarjati, da ob vseh težavah le ne gre zanemarjati informiranja. Prav gotovo bi jih lahko podelili znatno več kot značk... Tako. Sedaj pričenjamo nanovo in upamo, da nas bo naslednje leto na podelitvi še več. Zato sodelujte z nami! NAŠ POGOVOR Z... •••• • • v:X;-: :::: X; • vX; •• :::: XyXvX- >>>>>&& Nenehno v kontaktu Radmila Maraš, direktorica predstavništva IMV Beograd Nekateri imvejci smo jo imeli možnost spoznati na salonu avtomobilov v Beogradu, kjer nas je s svojo dinamičnostjo in neposrednostjo navdušila. Ob enem njenih obiskov matični hiši smo jo prosili za pogovor. Ljubeznivo in brez oklevanja se je odzvala. KURIR: Za »ogrevanje« nam Povejte nekaj o sebi? MARAŠ: »Običajno zače- njamo takole: Rojena sem bila 14. 3. 1954 v Sarajevu, po obveznem osnovnem in srednjem šolanju sem študij nadaljevala in končala na ekonomski fakulteti v Beogradu. Moja prva zaposli-tev je bila v banki, kjer sem delala nekaj let in dobro spoznala devizno poslovanje. Ves čas pa sem bila aktivna v raznih oblikah družbenopolitičnega življenja!« „ KURIR: Novincem v IMV, ki jih predstavljamo v tej rubriki, radi zastavimo vprašanje, zakaj, 'z kakšnih razlogov so se odločili za IMV. Pa naj velja tudi za vas. MARAŠ: »Povsem slučajno. Bila sem že prezasićena z delom v banki, ki ni povsem ustrezalo jnojemu dinamičnemu značaju. vedno iščem kaj novega, rada se učim in spopadam s povsem novimi področji. Z IMV sem (v banki) že imela opravka, prav tako še z nekaterimi slovenskimi firmami in o njih dobila dokaj dobro mnenje. O IMV sem vedela, da je afirmirano podjetje, ki ima perspektivo. V delu, ki mi je bilo ponujeno, sem videla in še vidim izziv, možnost kreativnega dela in pred tem nikoli ne bežim.« KURIR: Tako ste postali ena najmlajših direktoric (te so v IMV redkost). Kako v tej funkciji vidite vlogo predstavništva, ki ga dostikrat zmotno enačimo s poslovalnico v Beogradu? MARAŠ: »Menim, da mora predstavništvo imeti v prvi vrsti afirmativno vlogo, da IMV kot delovno organizacijo predstavlja v dobri luči. Tako moramo v čim večji možni meri koristiti organe in institucije, ki se po svojem statusu ukvarjajo in spremljajo posle z inovatorji mislim predvsem na organe zvezne uprave: zvezni sekretariat za zunanjo trgovino, gospodarsko zbornico Jugoslavije, zvezni sekretariat za finance, ZIS ipd. Dejstvo je, da ima vsaka moderna organizirana družba v svojem sistemu podobne organe, ki na neki način usmerjajo, koordinirajo in tudi nadzirajo tako ekonomske, kot tudi politične odnose. Tega ne moremo, obiti. Res, da velikokrat kritiziramo, delo zvezne uprave, ki s svojim pretiranim administriranjem včasih zavira naše poslovanje (v smislu izdajanje potrdil ipd.). Vendar se moramo temu čimbolj približati, kar lahko storimo najbolje z živim, neposrednim kontaktom. Na ta način jih lahko nenehno opozarjamo in seznanjamo z našim delom, plani, težavami in jim sugeriramo, kako bi lahko vse skupaj uspešneje in učinkoviteje rešili. V tem smislu želim, da naše predstavništvo pripomore k temu, da vse ki nam pri doseganju ciljev lahko kaj pomagajo, čim bolje seznanimo z vsem potrebnim. Menim, da moramo biti nenehno prisotni na vseh tistih mestih, kjer se o nas razpravlja, da moramo imeti nenehne stike z mediji javnega informiranja, tudi ko gre za propagando.« KURIR: Ali pri svojem delu uvajate novosti, ki bodo morda pripomogle k doseganju teh ciljev? MARAŠ: »Najprej želim vzpostaviti tesen stik matične firme s predstavništvom, saj menim, da je to osnovni pogoj za boljše medsebojno poznavanje. Predstavništvo mora biti sestavni del IMV in razdalje, ki nas sicer ločuje v kilometrih, pri odnosih ne smemo čutiti. Zato menim, da predstavništvo svojo funkcijo lahko izpolni le ob povsem izpolnjenem pogoju, da je dobro in pravočasno informirano o vseh dogajanjih v matični firmi. Glede na to, da sta tako proizvodnja kot prodaja spremenljivi področji s čestimi spremembami, moramo to medsebojno informiranje, kontaktiranje čim hitreje in čim temeljiteje vzpostaviti!« Čas, odmerjen za pogovor, je kar prehitro minil in Radmila Maraš, ki vsak obisk v Novem mestu temeljito izkoristi za spoznavanje IMV in problemov, je odbrzela z obljubo, da bo ohranila stik z uredništvom in da bodo poslej vesti iz beograjskega IMV v Kurirju pogostejše. Koliko in kako smo v proizvodnji V delali v maju V proizvodnji V smo v maju zaradi težav, ki smo jih imeli zaradi pomanjkanja materiala in delovne sile, postavili manj vozil, kot smo planirali. Proizvedli smo samo 4346 vozil R-4, kar je 109 vozil manj, kot je bilo planirano. Iz tega sledi, da je bila dnevna kadenca postavitve 188,9 vozila na dan pri vozilih R-4 ter 1,52 vozila na dan pri dostavnih vozilih. Poudariti moramo, da so bili vzroki za manj postavitev vozil predvsem zaradi: — zborov delavcev v obeh izmenah, — pomanjkanja motorjev iz uvoza, — manjših tehničnih zastojih na opremi in napravah, — nezadostni udeležbi delavcev na delu v času organiziranega dela ob prostih sobotah (14. in 21.5.88). Na adjustaži smo končno predali 2572 vozil R-4 oziroma 59 %, medtem ko je bilo kar 1788 ali 41 % vozil predanih v nedovršeno proizvodnjo. Poglavitni vzrok za nedovršeno proizvodnjo R-4 je bilo pomanjkanje materiala, predvsem vijakov za zadnjo premo, prednjih in zadnjih odbijačev, prevlek za sedeže, pomičnih šip za prednja vrata itd. Od dostavnih vozil smo jih predali samo 17, ostala vozila pa so zaradi pomanjkanja materiala ostala v nedovršeni proizvodnji. Za organizacijo dela v času nadurnih sobot ter organizacije kompletiranja nedovršene proizvodnje smo porabili v maju 6343 nadur. Poseben problem je predstavljal zamenjavo ciljev zadnje preme, saj smo za kompletiranje oz. zamenjavo vijakov na 282 vozilih porabili blizu 1000 nadur. Glede na to, da smo letos razglasili poleg leta kakovosti še leto EKONOMIČNOSTI, menimo, da bo za uresničitev tega gesla potrebno večje angažiranje in odgovornost spremljevalnih služb, če nočemo, da se bo letošnje leto ne glede na naše želje sprevrgla v leto neekonomično-sti. Ne moremo tudi mimo tega, da ne bi omenili, da so nas v maju pestili stalni problemi pomanjkanja delovne sile. Res je, da imamo v proizvodnji V po spisku dovolj delavcev, vendar ko ob začetku dela preverjamo prisotnost delavcev na delu, ugotavljamo, da ne moremo realizirati planskih ciljev. Zato vsem namišljenim bolnikom in tisti, ki si pravice o koriščenju dopusta razlagajo po svoje, v poduk in razmislek: če ni dovolj delavcev, ni planirane proizvodnje, če ni količine, ni ostanka dohodka (beri denarja), če ni dohodka, ni možnosti za povečanje osebnih dohodkov, in še bi lahko naštevali po sistemu »če... ni...... Člankov v Verigi je veliko, vprašanje pa je, če jih bomo s takšnim delom uspeli skleniti. Mnogim, mislim pa, da veliki večini, je to cilj, zato vsem tistim, ki sedaj tako še ne mislite, poziv, da se nam pridružite. Anton Repovž 1 Pripis uredništva! Naš namen je bil, da se bralcem Kurirja in ljubiteljem rubrike FOTO ŽEBLJIČKI opravičimo zaradi tehnične napake, ki ji je botrovala naglica. Napis na tabli bi bil na fotografiji, natisnjeni v Kurirju, nečitljiv. Želeli smo ga zmontirati dodatno, pa smo na koncu pozabili. In glej ga zlodja, dobimo v uredništvo OBVESTILO, ki razlaga, zakaj table ni bilo... Mi tega (priznamo!) nismo opazili... Veseli nas, da reagirate... - U Obvestilo V maju so delavci VIBA filma snemali v IMV film o naši DO! Pri tem je bila seveda vključena tudi proizvodnja V. Zaradi snemanja oddelka opreme vozila in želje snemalcev, da se ta linija posname iz ptičje perspektive, smo pač morali »sporno« tablo kakovosti, ki je zbodla v oči fotoreporterje KURIRJA, dvigniti višje, da snemalca pri delu ni ovirala. Po končanem snemanju smo »sporno« tablo že namestili na njeno nižje stalno mesto. Upamo, da zaradi tega kakovost ne bo padla, želimo pa si, da bi se osebni dohodki le dvignili. Če pa so od dvigovanja oz. spuščanja table odvisni naši osebni dohodki, jo bomo namestili oz. dvignili še više. Repovž V razmislek: Ko nekomu ni vseeno... V vse težjih pogojih gospodarjenja, ob vrtoglavi rasti cen in realnega padanja osebnih dohodkov je tudi nezadovoljstvo delavcev vse večje. Postali smo bolj kritični in večkrat tudi kritizerski do vseh stvari, ki oblikujejo naše delo in življenje. Z zadnjimi volitvami smo izvolili nov samoupravni aparat delovne organizacije. V ta apa-jat je vključena tudi komisija samoupravne delavske kontrole, katere osnovna naloga naj bi bila bdeti nad samoupravnostjo in zakonitostjo na vseh področjih življenja delovne organizacije- Tista baza, ki je izvolila svoje predstavnike v DPO in komisije, se potem umakne v ilegalo, enako mnogi delegati, ki so delegirani na ta mesta. Tako na koncu vse delovanje sloni na predsednikih delegacij, komisij itd., a vsi ostali v bazi samo čakajo, kaj naj bi se oziroma se bo zgodilo. Na svojih delovnih mestih smo sposobni živahno kritizirati delovne samuprave, če pa bi bilo potrebno vse take ali drugačne polemike konkretizirati, bi se ta baza umaknila v molk. Poleg rednih delovnih obveznosti je na eni strani večkrat tudi težko uskladiti delovne obveznosti in na drugi delovanje v samoupravnih organih, ki naj bi bili sestavni del življenja zdravega kolektiva. V ljudeh se vse bolj poraja strah, da bi izgubili svoje delovno mesto, če bi javno opozorili na napake oziroma na nepravilnosti, ki se dogajajo v delovni organizaciji. Predstavniki samoupravne delavske kontrole na ravni TOZD oz. DO ne moremo biti »vohunska služba«, ki bi na detektivski način odkrivala nepravilnosti v DO. Največje bogastvo so vsi zaposleni in vsak bi moral biti toliko osveščen, da bi lahko brez strahu pedlagal ukrep komisiji samoupravne delavske kontrole. Do takšnih pobud prihaja poredko oziroma sploh ne pride. Komisije samoupravne delavske kontrole brez aktivnega sodelovanja vseh zaposlenih v delovni organizaciji, predvsem brez odgovornejšega sodelovanja direktorjev in vodij, ne bodo opravile tistega, za kar so bile izvoljene. Po drugi strani predsedniki in člani teh komisij nismo strokovno usposobljeni za to delo in ga opravljamo, »kot vemo in znamo.« Po izteku mandata se pa potem čudimo, zakaj DPO oziroma komisije niso dobro delovale. Zahtevamo, da komisije podajajo poročila o delovanju v mandatu. Nihče pa se prej ne vpraša, ali so bili izpolnjeni osnovni pogoji za delovanje. Res je potrebno zagotoviti v delovni organizaciji več samoupravnega reda in discipline na vseh ravneh. kunr j. m Tako je bilo 200 prijav odklonjenih in to je bil razlog, da stare prikolice v Privlaki, namenjene odprodaji, ostajajo v kampu, s čimer je bilo rešenih še nekaj vlog. Seveda pa vseh vlog, ki so se večinoma nanašale (normalno) na čas kolektivnega dopusta, ni bilo možno rešiti, čeprav nam je šlo nekoliko na roke vsaj to, da sta prikoliška in avtomobilska dejavnost vsaj za teden dni zamaknili kolektivni dopust. V prid odločitvi, da se letuje v naših kampih, govori seveda tudi cena, saj za 10-dnevno najemnino standardne štiripo-steljne prikolice in prevoz z avtobusom zadošča regres, ki je bil letos izplačan. Ugodnost pa je seveda tudi obročno (5 obrokov) odplačevanje. Na vse bolj povečan interes letovanja v naših prikolicah gre računati in se na to pripraviti tudi v bodoče. J.Š. Interes večji od možnosti Letos beležimo še en imvejski rekord — rekordno je bilo namreč število prijav (950) za letovanje v naših zmogljivostih. Očitno je, da nas kriza prisiljuje k iskanju cenejših možnosti, to pa naša lastna ponudba je. Za obliko »sindikalnega turizma« so se letos odločili tudi tisti, ki so včasih na to gledali zviška. Časi se pač menjajo. Povečano zanimanje in dejstvo, da je bilo interesentov več počitnic tisti s šoloobveznimi otroki. Dodatne točke dobijo kandidati na delovno dobo v IMV. Eden od kriterijev daje prednost materam samohranilkam. Odbitne točke so le v primeru letovanja v naših prikolicah v prejšnji sezoni. Poseben kriterij in dodatne točke dobijo prosilci, če sta oba zakonca zaposlena v IMV. Socialni status ni posebej opredeljen v teh kriterijih.« Z občnega zbora O občnem zboru ŠD IMV ne moremo poročati, ker ga (ŠE!) ni bilo zato naj vas seznanimo, da je občni zbor izvedla strelska družina »LOJZE DRAGAN« IMV Novo mesto. V poročilu predsednika strelske družine je med drugim navedeno, da delo v strelski družini ni potekalo po zastavljenem programu in to zaradi premajhnega števila članov. Družina ima malo strelnega orožja, od tega je večji del potreben popravila. Vse to je pripeljalo do postopnega izstopanja članov iz vrst odličnih strelcev. Do sedaj je strelsko družino vodil Anton Ancelj, ker je dosedanji predsednik Slavko Gradišar ni mogel zaradi prezaposlenosti (gradnja). Na občnem zboru je Marjan Vehar predlagal, da se orožje strelske družine pregleda ter popravi in da se poskuša nabaviti kaj novega. Predlagal je tudi, da družina z obstoječim orožjem in člani, ki so pripravljeni aktivno delati, ponovno oživi. Primopredaja orožja in arhiv sta razvidna iz zapisnika. Izvedli so tudi volitve: — upravni odbor — 5 članov: predsednik: Drago Bon podpredsednik: Marjan Vehar ref. za strok, delo: Anton Ancelj orožar: Jože Jereb član: Slavko Gradišar - nadzorni odbor - 3 člani: predsednik: Slavko Gradišar tajnik: Anton Gazvoda član: Srečko Luzar Za ureditev treningov v športni dvorani sta zadolžena Marjan Vehar in Slavko Gradišar. kot možnosti, je povzročilo precej slabe volje med zaposlenimi. Zato smo Jožeta Turka iz službe družbenega standarda prosili, za nekaj odgovorov. Veliko pritožb je letelo na delo komisije za počitniško dejavnost. Kakšno je bilo njeno delo in kako ga je opravila? TURK: »Vemo, da je bil razpis letovanja objavljen v Kurirju z rokom prijav do 20. aprila. Seveda tudi tokrat niso spoštovali tega roka. Strokovna služba je pripravila predlog razporeditev, to pa je bilo letos toliko težje napraviti zaradi povečanega števila prijav, saj jih je bilo kar 40 % več kot lani. Komisija za počitniško dejavnost pri sindikalni konferenci je pregledala predlog, ga popravila in na podlagi tega smo potrdili 750 prijav!« Kateri so glavni kriteriji pravilnika, po katerem se obravnavajo vloge in končno odloča, kdo bo lahko letoval v naših prikolicah? TURK: Kriterijev je več. Prednost imajo delavci z družinami, in sicer v času šolskih Poslovanje IM V v okviru občine, regije, republike in kovinske industrije v letu 1987 Informiranje o poslovno finančnih rezultatih je zaradi pogostih sprememb obračunskega sistema vse težje. Nov zakon o ugotavljanju prihodka in dohodka kot temelj obračunskega sistema je veljal v začetku leta 1987 in se je od prvega periodičnega obračuna do zaključnega računa kar trikrat spremenil. Zaradi tega imamo neprimerljive podatke za leto 1987 z letom prej in med posameznimi obračunskimi obdobji leta 1987. V tabeli 2 sem poskušala izločiti vpliv obračunskega sistema, zato sem prikazane podatke za leto 1987 prilagodila obračunskemu sistemu, ki je veljal v letu 1986. Pri tem sem upoštevala metodologijo Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnice Novo mesto. DO IMV je v okviru občine v letu 1987 ustvarila 267.463 mio din celotnega prihodka ali 132,8 % več kot leto prej. Ker je rast hitrejša v primerjavi z gospodarstvom občine (118,1 %), regije (118,2 %), republike (107,3 %) in kovinske industrije Slovenije (101,7 %), je tudi naš prispevek k celotnemu prihodku posameznih gspodarstev večji. DO IMV ustvari 31,3 % celotnega prihodka občine, 23,2 % prihodka regije, 1,1 % prihodka republike in 10,2 % prihodka kovinske industrije Slovenije. Če letošnji celotni prihodek povečamo za prejete revalorizacijske obresti in pozitivne tečajne razlike ter ga tako prilagodimo obračunu za leto 1986, bo njegova rast večja, deleži pa bodo ostali nespremenjeni (glej tabelo 2). Kljub ukrepom ekonomske politike, ki so bili v letu 1987 vse prej kot stimulativni za izvoznike, so prihodki DO IMV ustvarjeni na tujem trgu naraščali hitreje od celotnega prihodka DO IMV, in sicer za 48 indeksnih točk (v okviru občine). Temu primerno se je povečal delež prihodkov, ustvarjenih na tujem trgu, v celotnem prihodku DO IMV v okviru občine z 42,1 % v letu 1986 na 50,8 % v letu 1987. Gospodarstvo občine je ustvarilo 28 % prihodkov na tujem trgu, gospodarstvo regije 24,5 % republike 12,2 % in kovinske industrije 18,2 %. Navedeni podatki kažejo na nadpovprečno izvozno usmerjenost gospodarstva občine, kar je nedvomno zasluga DO IMV, ki ustvari več kot polovico (56,7 %) vseh prihodkov občine na tujem trgu in je največji izvoznik v občini. DO IMV ima pomembno vlogo izvoznika tudi v regiji (delež rizacije amortizacije rasla še hitreje kot materialni stroški. DO IMV je v občini ustvarila 37.680 mio din dohodka, kar jo uvršča na prvo mesto med gospodarskimi DO v občini. Z 20,2-odstotnim deležem v dohodku gospodarstva občine je DO IMV najbolj vplivala na višjo rast dohodka gospodarstva občine v primerjavi z ostalimi gospodastvi. Pri prilagojenih podatkih je rast dohodka predvsem v DO IMV, pa tudi v ostalih primerjanih gospodarstvih, znatno višja (glej tabelo 2). Sama višina dohodka ne pove, ali so delavci v temeljni organizaciji dobro ali slabo poslovali, zato je potrebno doseženi dohodek proučevati v različnih primerjavah. Najustreznejša je primerjava DO IMV s kovinsko industrijo zaradi podobne tehnične opremljenosti dela. DO IMV je v letu 1987 ustvarila 8.003.000 din dohodka na delavca, kar je za 739.000 din več dohodka na delavca kot v kovinski industriji. V nasprotju s produktivnostjo pa donosnost DO IMV še vedno zaostaja za kovinsko industrijo kljub znatnemu napredku glede na leto 1986. Medtem ko je DO IMV ustvarila v letu 1987 45,1 din dohodka na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, je kovinska industrija z 48,3 din dohodka na 100 din povprečno porabljenih sredstev v rahli prednosti. Tudi delitev dohodka je doživela spremembe. Obrazci »Bilanca uspeha« in Posebni podatki« so prilagojeni novemu sistemu, v njih pa imamo kumulativne podatke, ki v celoti niso primerljivi in vsebinsko ne ustrezajo postavkam, v katerih so izkazani. Če doseženi dohodek DO IMV v okviru občine 37.680 mio din zmanjšamo za del skupnega dohodka, ki pripada drugim 2.065 mio din, povečamo pa za izgubo zaradi nekritih obveznosti iz dohodka in čistega dohodka 486 mio din, dobimo 36.101 mio din razporejenega dohodka. V DO IMV je razporejeni dohodek nižji od doseženega, medtem ko je v primerjanih gospodarstvih zaradi hitejše rasti izgube situacija nasprotna. Struktura razporejenega dohodka DO IMV v okviru občine je taka: 21 % razporejenega dohodka odpade na obveznosti, odvisne od dohodka; 14 % predstavljajo obveznosti, neodvisne od dohodka; 59 % je razporejenih OD in skupne porabe, najmanj dohodka pa smo razporedili za akumulacijo 6,2 %. V primer- IMV 48,4 %), v kovinski industriji (delež IMV 29,1 %) in v republiki, kjer ustvari skoraj dvajsetino vseh prihodkov na tujem. Na višino celotnega prihodka vplivajo tudi nerealizirani prihodki. Zaskrbljujoča je 3,6-kratna rast nerealiziranih prihodkov v DO IMV. Medtem ko je bilo konec leta 1986 0,8 % fakturirane realizacije neplačane, je konec leta 1987 v DO IMV v okviru občine že 1,3 % neplačane realizacije oz. 21 % vseh nerealiziranih prihodkov občine odpalo na našo DO. V zaključnem računu je DO IMV na področju občine ugotovila 229.784 mio din porabljenih sredstev ali 133,4 % več kot v prejšnjem letu. Ta kategorija je imela v novem obračunskem sistemu precejšnje vsebinske spremembe, zato prikazana rast ni pravilna. Iz razpoložljivih podatkov za leto 1987 lahko ugotovimo, da bi imela porabljena sredstva, povečana za revalorizacijske obresti in negativne tečajne razlike za obratna sredstva ter zmanjšana za revalorizacijske stroške brez revalo- rizacije amortizacije, večjo rast tako v DO IMV kot v gospodarstvih občine in regije (glej tabelo 2)- Iz tabele 1 je razvidno, da ekonomičnost (celotni prihodek na 100 din porabljenih sredstev) v DO IMV stagnira, prav tako v gospodarstvu republike, medtem ko se v ostalih premerjanih gospodarstvih poslabšuje. Realnejšo sliko dobimo, če računamo ekonomičnost iz podatkov v tabeli 2. Ekonomičnost je v tem primeru v DO IMV izboljšala vendar ne dovolj, da bi dohitela primerjana gospodarstva, kjer ekonomičnost stagnira. Hitreje kot porabljena sredstva so v DO IMV in primerjanih gospodastvih naraščali materialni stroški. Materialni stroški so se najbolj povečali v DO IMV. DO IMV v okviru občine beleži 167,4-odstotno rast materialnih stroškov, ki skupaj z revalorizacijo porabe zalog predstavljajo 93,3 % vseh porabljenih sredstev. Enaka ugotovitev velja tudi za amortizacijo, ki je zaradi revalo- javi z letom 1986 lahko ugotovimo, da smo delež akumulacije v razporejenem dohodku zmanjšali za več kot polovico. Razlog pa moramo iskati v hitri rasti obveznosti, odvisnih od dohodka (za 227,3 %) in razporejenih OD, ter skupne porabe (za 153,5 %). Zelo podobna je struktura razporejenega dohodka v primerjanih gospodarstvih. Povprečni obračunani čisti osebni dohodek na delavca na mesec je znašal v DO IMV v okviru občine 256.183 din in je bil za 141,7 % večji kot v letu 1986. Občinsko in regijsko povprečje presegamo za 1 %, še vedno pa zaostajamo za povprečjem republike.(6 %) in povprečjem kovinske industrije Slovenije (1 %). Če primerjamo rast povprečno obračunanih osebnih dohodkov na delavca na mesec z rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je bila 131,9 %, ugotovimo, da so se osebni dohodki v naši DO v letu 1987 tabela 1 realno povečali, v ostalih primerjanih gospodarstvih pa zmanjšali. Gospodarstvo občine je imelo v letu 1987 povprečno 23.827 zaposlenih na podlagi delovnih ur. Od tega je bilo 18,5 % zaposlenih v naši DO. Zmanjšana razlika med povprečno zaposlenimi po urah in povprečno zaposlenimi po stanju konec meseca v DO IMV kaže na izboljšano izrabo delovnega časa, oziroma zmanjšanje odsotnosti z dela, kar pa ne velja za gospodarstva občine in regije. Težka gospodarska situacija je neugodno vplivala na oblikovanje dolgoročnejše poslovne politike v DO IMV in primerjanih gospodarstvih, o čemer zgovorno priča poslabšana akumulativna sposobnost. V zaključnih računih gospodarstva občine je 10 organizacij združenega dela izkazalo 3.839 mio din izgube. Med njimi so tri temeljne organizacije naše DO z 12,7-odstotnim deležem, ki so izgubo pokrile še pred oddajo zaključnega računa iz sredstev rezerv TOZD Tovarne avtomobilov. Tako kot dohodek tudi izguba v zaključnih računih za leto 1987 ni realno izkazana. Posledica neizravnane revalorizacijske bilance je, da imajo vse tri naše TOZD v občini Novo mesto v bilanci uspeha izkazano izgubo, v bilanci stanja pa revalorizacijsko rezervo. Če bi poslovni sklad DO IMV prilagodili obračunskemu sistemu, veljavnemu za leto 1986 (poslovni sklad, povečan za postavko prenos v poslovni sklad in negativne tečajne razlike za osnovna sredstva, ter zmanjšan za revalorizacijo osnovnih sredstev in amortizacije), bi se poslovni sklad za obratne namene povečal v DO IMV v okviru občine za 7.367 mio din oz. skoraj 2-krat glede na leto 1986 (glej tabelo 2). Vir: 1) Informacija o poslovanju organizacij združenega dela s področja gospodarstva v letu 1987, SDK — podružnica Novo mesto, marec 1988. 2) Podatki in kazalci iz zaključnih računov OZD in delovnih skupnosti s področja gospodarstva v SR Sloveniji za leto 1987 (1. knjiga), SDK v SRS — centrala Ljubljana, april 1988. 3) Zaključni račun DO IMV za leto 1987, Računovodski sektor DO IMV, februar 1988. IMV v okviru obč. Gospodarstvo občine IMV v okviru reg. Gospodarstvo regije IMV v okviru rep. Gospodarstvo republike Kovinska industr. Slov. 1987 1.87/86 1987 1.87/86 Delež IMV 1987 1.87/86 1987 1.87/86 Delež IMV 1987 1.87/86 1987 1.87/86 Delež IMV 1987 1.87/86 Delež IMV 1. Celotni prihodek 267.463 232,8 854.567 218,1 31,3 281.024 232,3' 1.211.857 218,2 23,2 291,298 230,0 26.551,684 207,3 U 2.858.961 201,7 10,2 Prih. na tujem trgu 135,7% 281,1 239.359 252,4 56,7 143.854 279,2 297.209 255,4 48,4 151.541 272,9 3.252.034 247,6 4,7 519.877 263,0 29,1 2. Porabljena sredstva 229.784 233,4 668.653 220,4 34,4 239.517 232,8 944.852 221,2 25,3 248.450 229,420.621.956 207,4 1,2 2.200.549 205,6 11,3 - Materialni stroški 214.415 267,4 498.300 234,0 43,0 223,705 267,7 703.303 234,4 31,8 233,201 265,0 11.347.542 221,8 2,1 1.849.797 213,0 12,6 3. Stroški revalorizacije 13.127 - 67.230 - 19,5 14.447 - 105.563 - 13,7 15.303 - 2.008.730 - 0,8 330.624 - 4,6 4. Amortizacija - skupaj 8.356 301,1 31.435 292,9 26,6 8.723 307,7 43.434 282,1 20,1 8.811 300,5 1.015.679 260,3 0,9 113.077 266,0 7,8 5. Doseženi dohodek 37.680 229,0 186.473 210,8 20,2 41.507 229,0 267,564 208,7 15,5 42.848 233,3 5.949.590 207,3 0,7 669.772 191,4 6,4 6. Razporejeni dohodek 7. Izločanje iz doh. in čistega 361.101 229,3 187.642 211,2 19,2 40.085 230,2 272.561 210,4 14,7 41.602 232,3 6.150.207 210,5 0,7 728.805 205,8 5,7 doh. za sploš. in skup. porabo 10.769 275,8 59.733 235,6 18,0 12.265 276,2 86.990 234,3 14,1 12.761 276,7 1.835.540 228,2 0,7 220.601 219,2 5,8 8. Cisti dohodek 23.175 222,2 121,715 199,7 19,0 25.729 221,1 171.054 196,7 15,0 26,419 225,1 3.852.381 194,9 0,7 409.119 172,4 6,5 9. Razporejeni osebni doh. 10. Razporejeni OD in skupna 19.366 262,9 106.086 222,5 18,3 22.076 262,3 153.707 222,0 14,4 22.943 261,7 3.265.854 221,5 0.7 394.216 217,6 5,8 poraba 21.405 253,5 112.355 219,0 19,1 24.115 251,8 161.641 218,2 14,9 24.982 251,6 3.454.761 214,1 0,7 412.930 207,9 6,0 11. Akumulacija 2.256 95,1 12.047 107,3 18,7 2.257 92,0 15.815 102,6 14,3 2.257 92,0 571.830 136,7 0.4 45.002 102,6 5,0 12. Sredstva za reprodukcijo 7.358 142,9 31.004 141,1 23,7 7.614 144,0 42.183 136,9 18,0 7.638 144,1 1.201.676 148,7 0,6 106.609 123,4 7,2 13. Izguba 486 125,2 3.838 242,5 12,7 642 - 7.721 298,0 8,3 819 - 240.919 350,8 0,3 73.658 835,1 1,1 14. Nerealizirani prihodki 3.417 363,8 16.297 310,7 21,0 3.417 363,5 22.754 270,4 15,0 3.407 363,5 627.366 234,1 0,5 74,079 232,3 4,6 15. Obresti - skupaj 13.138 130,6 72.535 251,0 18,1 15.127 138,8 110.432 249,8 13,7 16.740 140,0 2.536,599 299,3 0,7 415.294 281,7 4,0 16. Poprečno uporabljena posl. sredstva 89.039 129,9 352.999 179,2 25,2 92.454 130,6 499.970 182,0 18,5 95.071 130,8 13.524.782 181,9 0,7 1.386.568 176,3 6,9 17. Popreč. štev. zaposl. po urah 18. Poprečno štev. zaposl. po stanju konec meseca 4.416 107,4 23.827 101,9 18,5 5.110 107,2 35.483 101,8 14,4 5,354 107,1 708.252 101,1 0,8 82.206 100,8 5,8 4.374 106,1 24.032 102,3 18,2 5.070 105,7 36.067 102,2 14,1 5.319 105,8 713.472 100,9 0,7 91.604 100,8 5,8 KAZALCI: 1. CPna 100 din porabljenih sred. (v %) 116.4 99,7 127.8 98,9 117.3 100,0 128.2 98,2 117.2 100,0 128.8 100,0 129.9 98,1 2. Doh. na delavca (v tisoč din) 3. Doh. na 100 din poprečno 8.533 213,1 7.826 206,8 8.123 213,6 7.541 208,7 8.003 217,8 8.400 205,0 7.264 189,9 uporab, posl. sredstev (v %) 4. Poprečno obračunani čisti 42.3 176,3 52.8 117,6 44.9 175,4 53.5 114,8 45.1 178,3 44.0 114,0 48.3 108,5 OD na delav. na mes. (v din) 256.183 241,7 254.605 219,4 252.397 241,7 249.356 219,8 250.420 241,4 265.882 220,4 252.052 214,6 5. Akumulativna sposob. (v %) 2.5 71,4 3.4 59,6 2.4 68,6 3.2 57,1 2.4 70,6 4.2 75,3 8.2 57,1 6. Reproduktivna sposob. (v %) 8.3 110,7 8,8 76.5 8.2 109,3 8.4 75,0 8.0 109,6 8.9 81,7 7.7 70,0 Opomba: Kovinska industrija Slovenije zajema tri panoge: predelava kovin, strojna industrija, proizvodnja prometnih sredstev. tabela 2 V mio din IMV v okviru občine Gospodarstvo občine IMV v okviru regije Gospodarstvo regije 1987 1 87/86 1987 1 87/86 1987 I 87/86 1987 I 87/86 Celotni prihodek 279.046 242,8 889.023 226,9 292.725 241,9 1.264.371 227,6 Porab, sredstva 230.773 234,4 689.280 227,2 241.066 234,4 968.445 226,8 Dohodek 48.273 293,3 200.302 226.4 51.659 285,1 296.485 230, t Poslovni sklad 8.452 195,8 35.462 253,0 7.552 174,5 54.538 240,3 Opomba: Primerjava z gospodarstvi republike in kovinske industrije Slovenije ni narejena, ker za ti gospodarstvi ni znan podatek o negativnih tečajnih razlikah za osnovna sredstva. BREŽIŠKA STRAN MMmtm Prepihu odzvonilo? Na zadnji seji delavskega sveta v Brežicah so delegati iz proizvodnih oddelkov zahtevali, da se mora v kratkem rešiti problem, ki jih pesti že vse leto. Razmeroma majhna proizvodna hala ima namreč štiri ogromna drsna vrata, skozi katera se neprestano dovaža material iz skladišč ali zunanjih tozdov ter odvažajo gotove prikolice. Ker je frekvenca prometa skozi ta vrata zelo visoka, vrata sama pa so dokaj težka za neprestano odpiranje in zapiranje, je veliko delavcev neprestano izpostavljeno prepihu. Kako pa prepih deluje na zdravje, dobro vemo. Delegati so zato sprejeli sklep, da se skušajo čimprej nabaviti zaščitna vrata, s čimer bi se izboljšali pogoji dela ter dal prispevek k zmanjšanju bolniške, ker je ta še vedno previsoka. E. Sečen ANTON ČERNELIČ: »Pogrešal vas bom« Občinsko tekmovanje ekip CZ v Brežicah Ob 125-letnici Rdečega križa ter ob dnevu civilne zaščite, dvajsetem juniju, je bilo 22. maja občinsko preverjanje znanja, usposobljenosti in pripravljenosti ekip prve medicinske pomoči. Sodelovala je tudi naša ekipa za PMP v sestavi: Lidija Strgar, Angelca Jurman, Marija Novosel, Terezija Suša, Vidka Vučanjk, Milena Skomina, Jožica Matjašič, Ivica Pešec. Med številnimi ekipami je ta ekipa pokazala kar dobre rezultate. Istega dne je bilo tudi občinsko tekmovanje gasilskih enot. Naša ekipa v sestavi Branko Ambrožič, Jože Černoš, Jože Dušič, Jože Verstovšek, Vojko Božič, Željko Režek, Janko Vretič, Jože Grmšek, Jože Cizelj in Vasilij Kretov, se je kar dobro odrezala in zasedla odlično 5. mesto. Ekipo je pripravljal Franc Povh, pooblaščenec za požarno varnost. Obema ekipama je poveljeval namestnik poveljnika CZ Franc Gerjevič. Udeležencem tekmovanja je ob koncu čestital direktor TOZD Franc Zorko, ki je s svojo udeležbo prijetno presenetil naše tekmovalce. Vsem udeležencem čestitamo za dosežene uspehe. kurir Stajka Kotur Najvišje priznanje Koturjevi Konec maja je bilo na brežiškem stadionu tekmovanje pripadnikov občinskih ekip civilne zaščite. Ob tej priložnosti je občinski štab za civilno zaščito podelil najprizadevnejšim aktivistom s tega področja dve zlati in šest srebrnih značk civilne zaščite. Zlato značko je zavestno delo pri opravljanju najodogovrnej-ših nalog s področja SLO in DS prejela naša sodelavka Stajka Kotur, srebrno pa poveljnik enot civilne zaščite v našem tozdu Franc Piltaver. Priznanji sta prišli v prave roke. Čestitamo! S. E. jv-vSi.":':- f~s.. •/."T'■ 'I . \ V- Sredi maja se je umaknil k zasluženemu počitku naš dolgoletni sodelavec Anton Černelič. V IMV TOZD TAP Brežice Vrsto let je bil »mojster« na montažnem traku, zadnja leta pa je za lesnimi stroji marsikdaj rešil tozd iz zadrege, ko je šlo za to, kaj storiti s pohištvom, ki ni primerno za vgradnjo, da o izdelanih šablonah delovnih mizah in regalih, ki jih je izdelal, niti ne govorimo. Predvsem pa bomo pogrešali njegovo vedrino, optimizem in šale s katerimi nas je znal spraviti v dobro voljo tudi takrat, ko nam ni bilo do smeha. Na poslovilnem večeru pri njem doma je zbranim ganjen dejal: »Ne morem še prav dojeti, da ne bom več vsakodnevno hodil med vas. Pogrešal vas bom!« Tudi mi tebe, Tone! Sodelavci Namizni tenis V Brežicah smo že petič izvedli tekmovanje v namiznem tenisu za prehodni pokal osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Tekmovanje je namenjeno vsem delavcem naše TOZD, žal pa se ga je letos udeležilo le pet zaposlenih. Kljub temu pa smo videli lepe in izenačene boje. Prehodni pokal za prvo mesto je tokrat osvojil Janez Klavžar, za njim pa je bil vrstni red tak: 2. Boris Radanovič, 3. Boris Štaba (lanski zmagovalec), 4. Ernest Sečen in 5. Željko Stepanovič. E. S. Tenis Tenis kot oblika (zelo) aktivne rekreacije dobiva v Sloveniji vse večjo veljavo. Tudi med delavci naše TOZD je zanimanje zanj vedno večje, zato smo morali letos v Cateških Toplicah najeti eno igrišče več kot lani. Zaenkrat se tovrstne rekreacije bolj ali manj redno udeležuje devet naših delavcev, pričakovati pa je, da bo tenis pritegnil še koga. E. S. Nekaj kratkih - ENO OD DELEGATSKIH VPRAŠANJ na zadnji seji delavskega sveta se je glasilo: Zakaj ima tovariš P. V. čistejšo delovno haljo kot direktor? Iz tega sledi, da nekateri mislijo, da bi se delavski svet moral ukvarjati tudi z osebno higieno zaposlenih. NA LETOŠNJIH SEJMIH prikolic se bomo v Evropi predstavili, kot kaže, s povsem novimi, pravzaprav revolucionarnimi modeli prikolic. Iz TA so nam namreč sporočili, da za vzorce programov C in D še najmanj mesec dni ne bodo delali šasij, ker zanje še nimajo načrtov. Nova revolucionarna prikolica bo torej brez šasije, kar bo bistveno zmanjšalo njeno težo. Nekoliko okrnjene bodo le njene vozne lastnosti. - SKRIVNOSTNA KA-TRCA za poletne dni, ki je bila bralcem predstavljena na 14. strani 8.-9. številke KURIRJA, že lep čas sameva v prostorih IMV. Nagrado dobi tisti, ki ugane, kaj pomeni kratica JK, ki izstopa na pokrovu motorja nad desnim žarometom. - MOJSTER Lopatič ni dal ta teden nobene izjave o golobih. E. S. Kako je bilo in kako bo Včasih nas še bolj kot proizvedene zanimajo prodane količine naših proizvodov, saj se še iz časov »plehnatih travnikov« spominjamo, kaj pomeni slaba prodaja in kopičenje zalog. Ob vseh pripetljajih jugoslovanske ekonomske politike, ukrepih in najrazličnejših poizkusih, ki so bili izvajani v prvem polletju, nas zato toliko bolj zanima, kako je bilo in kako bo z našo prodajo. Na zastavljeni vprašanji nam je odgovoril direktor sektorja marketinga avtomobilske dejavnosti Ivan Ban. BAN: »Že, ko pogledamo številke, lahko ugotovimo, da 9686 prodanih vozil v prvih petih mesecih tega leta predstavlja precejšnje povečanje v primer- javi z letom 1987 v enakem obdobju. Iz tega zornega kota lahko prodajo ocenimo izredno pozitivno, če opzorim le na nenormalne razmere, ki v preteklosti niso bile tako prisotne. Vemo, da je v prvih mesecih veljal takoimenovani Mikoličev zakon — zamrznitev cen. Te težke trenutke smo prebrodili morda laže kot drugi proizvajalci, saj smo si že lani zastavili plan proizvodnje tako, da smo pomaknili večjo količinsko proizvodnjo v prvo obdobje; kupci intenzivneje kupujejo v tem obdobju, ki mu sledi delno zatišje zaradi dopustov. Ravno ta odločitev nas je morda postavila pred konkurenco, v boljši položaj, saj smo tako Doseženi rezultati prodaje v obdobju januar—maj 1988 glede na plan za leto 1988 4.300 fc.u. rekoč do maja imeli sprotno dobavo vozil, kar je eden ključnih elementov prodaje. Povečanje prodaje se nanaša tako na vozila R-4 kot (tako izvoza) kot tudi bult up programa.« S prodajo v prvih petih mesecih smo torej lahko zadovoljni, vendar pa je pred nami druga polovica leta, ko je vsaj na začetku prodaja nekoliko slabša. Kakšna so pričakovanja in plani v zvezi s tem? nega kot privatnega sektorja).Trenutno je prodaja minimalna, kar je normalna reakcija trga po vsakem povečanju cen. Po 15. junija pričakujemo oživljanje prodaje največji trenutni 'hendikep’ pa je, da nimamo možnosti takojšnje izdobave vozil R-4 (rok izdobave avg.) in bult up (julij). Kljub vsem vplivom, ki gredo v smeri zmanjšanja kupne moči, ocenjujemo, da bomo naše letošnje plane prodaje le dosegli, čeprav sta julij in avgust tradicionalno meseca mrtve sezone (dopusti...).« BAN: »Res je, življenje in prodaja gresta naprej, nas pa čakajo težki problemi. Povečanje cen, ki smo ga izvedli, je bilo le za nekaj odstotkov večje od drugega tečaja. Največji problem bo padec kupne moči tako družbe- Ostanimo optimisti, da nam bo po 15. juniju spet šlo in da bomo tako v izvozu kot doma (tu nas morda res lahko skrbi vprašanje kupne moči) v prodaji še naprej uspešni. Hunr jš obdobju januar—maj za leto 85, 86, 87, 88 Pregled prodaje (sprejetih vplačil) v obdobju januar—maj 1986,1987,1988 IflDUSTRIJfl mOTORfllH VOZIL novo mESTO VOZIL IZ PRODAJNEGA PROGRAMA IMV TIP VOZILA CCM KSAV Prodajna cena FCO Tovarna Maloprodajna cena za družbeni sektor Maloprodajna cene za obdane 1. LASTNI PROGRAM RENAULT 4 OTU 1108 34/25 7,986.000,- 9,822.780,- 10,900.890,- 2. U V 0 Z N I PROGRAM RENAULT 5 CAMPUS 1108 47/34 17,363.000,- 21.356.490,- 23,700.495,- RENAULT 5 TR 5V 1237 55/40 21.153.000,- 26.018.190,- 28.873.845,- RENAULT 5 GlS 1397 68/49 21,750.000,- 26,752.500,- 29,688.750,- RENAUU 5 TD 1595 55/40 22,950.000,- 28,228.500,- 31,326.750,- RENAULT 5 GT Turbo 1397 120/88,5 30,675.000,- 37.730.250,- 41,871.375,- RENAULT 9 Exclusive 1397 68/49 21,604.000,- 26,572.920,- 29,489.460,- RENAUU 11 D Spring 1595 55/40 25.321.000,- 31,144.830,- 34.563.l65.- RENAUU 21 GTE 1995 120/86,5 32,611.000,- 52.829.820,- 57,232.305.- NEVADA GaS 5 e. 1721 90/65 31,402.000,- 50,871.240,- 55,110.510,- RENAUU 25 Tl Menag. 1995 120/86,5 40,350.000,- 65,367.000,- 70,814.250,- RENAUU 25 V6 Injection 2864 160/115,5 55.507.000,- 108,238.650,- 115,732.090,- E1PRES 1,4 ' 1397 60/43 21.705.000,- 26,697.150,- 29,627.325,- EXPRES'DIESEL 1595 55/40 23,591.000,- 29,016.930,- 32,201.715,- ESPACE Menag. GTS 1995 110/79,5 43,172.000,- 43,172.000,- 56.512.148,- TRAFIC T2B3 Mlnibus 2068 60/43 40,382.000,- 40,382.000,- 52,860.038,- 1RAFIC 1B23 FS p.a. 2068 60/43 32,220.000,- 32,220.000,- 42,175.980,- TRAFIC 1553 Minibus 2068 60/43 42,182.000,- 42,182.000,- 55,216.238,- tRATIC t2B8 Minibus 1721 69,5/50 35,526.000,- 35,526.000,- 46,503.534,- TRAFIC *318 Furgon 1721 69, 5/50 31,512.000,- 31,512.000,- 41,249.208,- aRAFIC 328 F.S. p.s. 1721 69.5/50 33.359.000,- 33.359.000,- 43,666.931,- MASTER QH 94 2445 72/52 42,610.000,- 42,610.000,- 55.776.490,- Metalik lak ca B-4 Matallk lak ca R-5 Metalik lak za R-9 Me»alik lak ca R-ll Metalik lak ca B-21 Me‘alik lak ca R-25 Me»alik lak ca E&pace Icvadba R-4 KPL Milica Izvedba R-4 Aabulaneni Tonlrana atakla ca R-5 Tonlrana stekla ca R-ll Tonlrana atakla ca R-25 Kllaa naprava ca R-25 ABS (antiblokirnl eis*. ca R-25) Dva dodatna sedala Espaee Odprtina na s»rehl Espaee Brisalec / Boiilnlk redaj Espaee Vrtljiva sedela spredaj Espaee Orelec Jugo kebasmo GV Gasilni apara* GV 318.963,- 586.403,- 612.835,- 612.835,- 805.388,- 1,266.474,- 1,172.157,- 641.140,- 728.878,- 425.610,- 501.409,- 587.542,- 4,497.292.- 6,681.412,- 1,807.415,- 1.657.496,- 544.536,* 1,172.157,- 610.000,- 42.000,- CPOMBA: l. Pari»e»a vseh cen Je FCO Tovarna Novo neeto brez tranapor»nih s»roikov. 2. Veljavna lestvica a ) osebna vozila: stopenj proae*nih do 950 cca 15 S< do l600 cc«i 23 * do 2000 cca 62 % nad 2000 cca 95 # davkov: ♦eaelj.p.d. ♦ 13.5 # »eaelj.p.d. ♦ 13.5 * ♦eaelj.p.d. ♦ 13.5 * ♦eaelj.p.d. ♦ 13.5 # ob!. In rep. p.d. ob!, in rep. p.d. ob!, in rep. p.d. ob!, in rep. p.d. (SR Slov.) (SR Slov.) (SR Slov.) (SR Slov.) b) dostavna voz, t Novo aes»o, dna 01.06.1988 ca dos».v. ♦ar.&f. 1. - je 17,4 % »eaelj. p.d. in 13,5 Jf ob!, in rep.p.d. (SR Slov.) Vrtcev premalo Vsako leto je čedalje več potreb po varstvu predšolskih otrok v vzgojno varstvenih ustanovah. V nasprotju s tem pa so lani sprejeli intervencijske ukrepe o omejevanju družbenih sredstev za skupno porabo, ki so skrčili tudi sredstva za otroško varstvo. Z zakonom o omejevanju skupne porabe so bila sredstva preusmerjena v druge namene, o čemer delegati niso mogli samoupravno odločati. To je zaostrilo razmere na področju otroškega varstva v občini in v delegatskih vrstah se je nemalokrat zastavilo vprašanje, o čem naj delegati sploh odločajo, saj je jasno, da so družbene usmeritve take, da bo tudi letos za družbene dejavnosti manj denarja, to pa bo slabe razmere v otroškem varstvu nedvomno še zaostrilo. Preden preidemo na številke, bi se ustavili pri novem, bolj izpopolnjenem pravilniku o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v WO. Najbolj bi starše zanimal 7. člen tega pravilnika, ki govori o prednosti pri sprejemanju otrok. Prednost imajo: — otroci zaposlenih staršev, študentov in dijakov (ob predložitvi ustreznih potrdil); — vzgojno, socialno in materialno ogorženi otroci (ob predložitvi ustreznih mnenj); — otroci, ki jim je zaradi motenj v duševnem in telesnem razvoju potrebno nuditi posebno skrb, če so v VVO za to zagotovljeni ustrezni pogoji (ob predložitvi mnenja ustreznih strokovnjakov); — otroci, ki jim je bila odložena vključitev v 1. razred osnovne šole; — otroci - dvojčki, ali otroci iz družin z več otroki; — posvojeni otroci, rejenci, otroci invalidnih staršev. Ob enakih pogojih imajo prednost: — otroci, ki več let čakajo na sprejem; — otroci staršev, ki imajo več let delovne dobe v občini Novo mesto; — otroci staršev, ki opravljajo zelo odgovorna dela in nimajo drugih možnosti varstva, o čemer poda izjavo delovna organizacija teh staršev. Za nas je od letos pomemben tudi 8. člen tega pravilnika, ker se je naša DO odločila pridružiti se ostalim večjim DO, ki že imajo tk. i. kadrovska mesta v VVO. IMV bo sofinanciral gradnjo vrtca v Mirni peči. Ko bo gradnja realizirana, se bodo otroci, ki se sedaj vsak dan vozijo, vrnili v domače okolje, spraznila pa se bodo mesta v Novem mestu. Tako naj bi si pridobili razpolagalno pravico za 20 mest ■n to za dobo 20 let. Število vseh prispelih prošenj je bilo 760, od teh je bilo 406 sprejetih in 354 odklonjenih prošenj. Za Novo mesto je bilo 612 prošenj, od katerih je bilo 346 sprejetih in 266 odklonjenih. Šetnernej: prošenj je bilo skupno 88; sprejetih 34, odklonjenih 54. Straža: prošenj je bilo 41; sprejetih 22, odklonjenih 19. Mirna peč: prošenj je bilo 19; obravnavane bodo jeseni, ko bo nov vrtec. IMV je imel 117 prošenj svojih delavcev za Novo mesto, za Šentjernej 22, Stražo 4 in Mirno peč 5. Če pogledamo najprej Šentjernej, je bilo od 22 prošenj, sprejetih 9 otrok. Od 4 prošenj za Stražo, je bil sprejet le 1 otrok naših delavcev. Za Mirno peč pa načeloma otroci niso bili sprejeti, saj bodo jeseni dobili nov vrtec, ki bo sprejel vse otroke. Iz razpredelnice, ki prikazuje število prošenj naših delavcev in število sprejetih, je razvidno še leto rojstva. Letnik Št. prošenj Št. sprejetih Št.odklonjenih 1982 4 3 1 1983 9 7 2 1984 14 9 5 1985 20 10 10 1986 28 13 15 1987 42 11 31 117 53 64 Vlagalci vseh 64 odklonjenih prošenj iz Novega mesta, 22 prošenj iz Šentjerneja in 4 iz Straže imajo možnost pritožbe. V ta namen je bilo puščeno nekaj prostih mest, nekaj roditeljev pa je zavrnilo dobljeno mesto v VVO. Pritožbe bo obravnaval svet VVO predvidoma sredi junija. Letos se je veliko delavcev pritoževalo nad slabim obveščanjem. Tako jih skoraj polovica ni prišla na anketni pogovor glede sprejema v VVO. Ostali pa so menili, da situacija glede organiziranega varstva le ni tako pereča kot sicer je. Ker je za mlado družino varstvo otrok bistvenega pomena, še enkrat apeliramo na vse ljudi, ki bi morali poskrbeti, da pride informacija pravočasno do delavcev, da to tudi naredijo, jih opozorijo. Pri tako visokem številu odklonjenih otrok v naši DO in sicer nikakor ne moremo biti zadovoljni z odgovorom tov. Gabriča na skupščini skupnosti otroškega varstva. Bil je seznanjen s perečim, zgoraj navedenim stanjem, pa vidi rešitev edino v tem, da si gospodarstvo oz. DO same pomagajo z odkupi mest v VVO. Vesela Banič Iz kovinskega obrata Oglašamo se iz Kovinskega obrata Brežice. Seznaniti vas želim, da smo v maju v naši dislocirani enoti organizirali osnovno organizacijo ZSMS, ki je sodelovala pri urejanju okolja in praznovanju 1. MAJA. Na pobudo sindikata so naši varilci sodelovali na tekmovanju kovinarjev POSAVJA, naš delavec Josip ŠPELJAK je osvojil 1. mesto v elektrovarjenju, Franc NOVAK pa 2. mesto v plamen-skem varjenju. Naš predsednik IO OOS ZSS Rajko POŽAR je bil odlikovan s SREBRNIM ZNAKOM Zveze sindikatov SLOVENIJE. Za zdaj toliko, o naših prihodnjih akcijah pa kdaj drugič. AFORIZMI Polž je idealen patriot samo zato, ker ne more pobegniti iz svoje hišice. Na barikadah je umrl samo zato, ker je branil dragoceno bidermajersko pohištvo, ki so mu ga revolucionarji zmetali na ulico. Vladar, ki je obkrožen s samimi votlinami, zmeraj sliši odmev svojih lastnih besed. Nesmrtnost je kopje v hrbet razvoja! Tokrat je obveščanje delovalo brez ovir. Kot blisk se je po tovarni avtomobilov razširila vest: Smučarji so v tovarni! In res. Malokatera delegacija je deležna tolikšne pozornosti zaposlenih, kot je je bila deležna ta. Nekateri so celo ugotavljali, da bo plan tega dne težko dosežen. Smučarji Mateja Svet, Primož Ulaga, Matjaž Debelak, Miran Tepeš in Matjaž Zupan so prišli v IMV po avtomobile, ki so si jih s svojimi dosežki v minuli sezoni po pravilniku smučarske zveze prislužili, bolje rečeno, prismu-čali. In zakaj Renaultova vozila in prav petice? Ne po naključju. Primož Ulaga, ki je bil pri nas na obisku že tretjič, nam je to pojasnil tako: »V naših pogodbah je napisano, da si z uspehi oziroma medaljami lahko prislužimo avto na uporabo. Sami tekmovalci, ki smo vsi Seveda tudi brez avtogramov ni šlo. Najboljše smučarje je sprejel in jim čestital Marjan Anžur. Poudaril je, da bo IMV še naprej sodeloval z Yu ski poolom! Milan Kukovec je smučarje popeljal skozi proizvodnjo Tovarne avtomobilov in jim razložil, kako nastajajo štirice. ljubitelji petič, smo seveda vztrajali, da naj bodo to Renaultove petice. In tako smo danes tukaj! Te petice, ki jih danes prevzemamo, so prav gotovo varčna vozila, seveda pa bi bil kot ljubitelj hitrosti še bolj zadovoljen z R-5 turbo!« Mateja, ki ta hip še nima vozniškega izpita, pač pa na tem vztrajno dela, je nad petico navdušena: »Avto je super. Škoda, da ni rdeč. Ampak to niti ni tako pomembno, pomembneje je to, da ga imam, saj mi bo v tej nenehni naglici, v kateri živim, prišel še kako prav. Seveda pa bom morala najprej narediti izpit, danes me bo z njim domov odpeljal kar moj trener!« Ob prevzemu vozil so fantje dali prednost pri izbiri barve Mateji. Pred odhodom domov pa so si smučarji z zanimanjem ogledali delavnico — pripravljalnico športnih vozil! Na kratki priložnostni slovesnosti je nastopil naš pevski zbor, ostali zaposleni pa so dogodek spremljali z oken in balkonov. Seveda so pevci izkoristili priložnost in se slikali s smučarji. Velika zlata medalja na 55. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu V sodelovanju s kmetijsko fakulteto Novi Sad in projektno organizacijo ATELJE iz Novega Sada je IMV izdelal prototip novega stroja za obdelavo zemlje, imenovan »rotacioni razri-vač RR - 300«. Ta stroj, širine 3 m, zamenjuje klasični plug. Njegova prednost je v tem, da z različnimi noži dosega globinsko rahljanje zemlje do 90 cm ter omogoča neposredno setev. Prototip so izdelali v našem tozdu v Belem Manastirju. Predstavili smo ga maja na kmetijskem sejmu v Novem Sadu, kjer je dobil veliko zlato medaljo v okviru VII. predstavitve inovacij in izsledkov v kmetijski tehniki. V.M. kurir Najuspešnejši v izvozu Po Gospodarskem vestniku povzemamo seznam SOZD in DO iz SR Slovenije, ki so bile lani najuspešnejše v izvozu. Seznam 200 izvoznikov je pripravila Narodna banka Slovenije. Del seznama objavljamo, v celoti pa ga najdete v 12. štev. Gospodarskega vestnika (25. 3. 1988). Izvoz in uvoz v SR Sloveniji obdobje: januar 1987 - december 1987 Konvertibila Preračunano po tečaju ZIS v 1000 din J = 1262 0300 Zap. SOZD In DO delež delež it. Izvoz v Izvozu UVOZ v uvozu saldo 1 IMV Novo mesto 260.451 868 8.51 252,350 217 8.84 8.101 651 2. Iskra SOZD Elektrokovmske industrije Ljubljana 244.541 616 7.99 188.423877 6.60 56 117 739 3 SOZD Gorenie Velenie 192.874 610 6,30 166.799 218 5.84 26.075 392 4 SOZD Slovenija papir L|ubl|ana 168.836 018 5.52 152,142.364 5,33 16,693 653 5 SOZD Umles Ljubljana 121.617 006 3,97 47,272 868 1,66 74.344 1 38 6. SOZD Slovenske železarne Ljubljana 104,927 258 3.43 93,164 832 3.26 11.762 426 7 SOZD Sava Kranj 83.587 166 2,73 91.001 883 3,19 -7.414 717 8. SOZD Slovenijales Ljubljana 79.719 898 2.60 42.090 611 1,47 37.629 287 9 SOZD Kemija Ljubljana 67.763 382 2,21 88 572.692 3.10 -20809 310 10. Industrija usnja Vrhnika 65.086 648 2,13 46,279 112 1,62 18.807 536 11. Krka Tovarna zdravil Novo mesto 61.531.256 2,01 52.361 751 1.83 9,169 505 12. SOZD Umal Maribor 56.989 312 1,86 73,337.617 2.57 -16.348 305 13. SOZD Mercator-KIT Ljubljana 54,484 161 1.78 31.033 278 1,09 23.450 882 14 Tovarna avtomobilov Cimos Koper 51.747 905 1,69 45.546 549 1,60 6,201 356 15. Lek tov farm. in kemičnih izdelkov Ljubljana 48.488 480 1,58 64.723 487 2,27 -16.235 007 16 SOZD GLG Bled 46,781.400 1.53 32.506 114 1.14 14.275 286 17. Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor 42.725 842 1,40 36.411 721 1.28 6.314 121 18. SOZD združeni proizvajalci strojne opreme Ljubljana 41,015.672 1,34 37,170 690 1,30 3,844 982 19. SOZD Emona Ljubljana 35.730 903 1.17 19,171 814 0.67 16,559 088 20. Unior kovaška industrija Zreče' 34 690 450 1.13 10,283 561 0,36 24.406 888 Avtodom na supermaratonu V Italiji vsako leto priredijo tekaško tekmovanje — superma-raton na 100 km od Firenz do Faenze. Nanj uradno povabijo določeno število najboljših, že uveljavljenih tekačev svetovnega slovesa, med katerimi dosegajo visoko ceno tudi naši slovenski tekači. Povabili so tudi Maksimiljana - Milana Klemenčiča s spremstvom, v katerem sva bila še Polde in Dušan. Vabilo ni bilo presenečenje, pa vendar smo se najprej vprašali, kako in s kakšnimi sredstvi naj gremo tek. Mrzlično smo iskali pokrovitelje. Vaša DO se je takoj odzvala in nam dovolila uporabiti in testirati avtodom. Še nekaj reklamnega materiala in bili smo nared. Iz Novega mesta smo se odpeljali 27. maja. Po začetnem privajanju na avtodom smo že oddrveli proti Ljubljani, nato mimo Trsta, Bologne in vse do Faenze. Parkirali smo v samem centru, se pokazali s kapami z nalepkami IMV, delno napolnili hladilnik in si ogledali ciljni prostor. Po prekratki noči je bil na vrsti ogled proge. Milan jo je poznal že od prej, midva s Pol-detom pa vseh 100 km do Firenz nisva verjela, da je to progo mogoče preteči. Ustavili smo le v slikoviti hribovski vasici Casa-glia,. razložili rodovednežem, ki so naskrivaj pogledovali v avtodom, odkod smo in kar naenkrat pripeljali v Firenze. Pokazali smo se prirediteljem, vzeli startno številko in po enournem ogledu mestnih znamenitosti začeli s pripravami. Zapisati si vse številke najhujših konkurentov, pripraviti časovne razpredelnice, načrt poti in postankov, osvežilne napitke, majice, copate in vse, kar spada k tekmi, sploh ni enostavno. Moški stisk roke in Milan je ostal sam med 3200 tekmovalci pred startom ob 16. uri. Prvič smo se dobili po 10 km! Milan j bil v vodstveni skupini. S Poldetom sva bila navdušena in tudi ostali gledalci ob progi so bili. Videli so, kdo ga spremlja. Pravzaprav so bolj gledali avtodom in napis Jugoslavija. Vsi vodilni so namreč imeli po dva, tri avtomobile za spremstvo, mi le enega, a tega za tri. Polde je vozil, Milan tekel, sam pa sem skakal iz avtodoma k Milanu in nazaj. Mokra brisača, suha brisača, ta napitek, one copate in kmalu bi vse zamešali. Vzpon z 900 m višinske razlike na razdalji 50 km. Čas na 42 km, to je za klasičen maraton, je kljub hudemu vzponu pokazal, da smo v formi. Bil je boljši od letošnjega zmagovalnega v Radencih. Kolona tekačev se je raztegnila. Še vedno smo se odlično držali, toda pred nami je bilo še pol poti. Začeli so se krči, bolela je prepona, pri teku navzdol so trpeli in se upirali sklepi. »Le še 20 km, Milan, dajmo!« In kot odmev najinega spodbujanja še zamolkli »bravo« in ploskanje iz neke hiše v temi. Gledalcev je bilo vse več. Faenza! Še 10 km po mestu. Luči, navijanje, ploskanje in: »Forza, Jugoslavija!« Cilj na mestnem trgu. Italijanska policija bi kmalu še avtodom spustila v ciljni prostor, tako smo jim bili všeč. Zato sva s Poldetom tudi videla Milanov prihod in podelitev priznanja. Jugoslavija je bila namreč ekipno tretja, to mesto pa so dosegli Hribernik, Močnik in Milan. Ostali naši so odstopili ali pa se niso uvrstili v ekipo za tretje mesto. Z veseljem sva nadaljevala le midva s Poldetom, ki je Milanu iskal zavetje v avtodomu. Res je bil utrujen. Spet smo se vozili, tokrat domov. Počasi ob analiziranju teka, napak in načrtov za naprej v Novem mestu. Preden smo stopili iz avtodoma, je Milan rekel: »Fanta, vsi trije smo se dobro ujeli, a v ekipi smo bili pravzaprav štirje, tudi avtodom!« Mflr ' Dušan Csipo Zakaj ne počitnice enkrat drugače! Nudimo vam najem avtodoma Prijetno presenečeni nad Kompasovim oglasom v Delu, smo se odločili iz teh razlogov da ga objavimo v Kurirju: j Ig g r-T spisa mB !||l: issči — da vas opozorimo, da tudi domači trg ni imun za ta vozila; — da vam ponudimo varianto, kako lahko organizirate svoj dopust; — da tudi v lastni hiši razmislimo o možnosti nabave inventarja za avtodome našim delavcem. Zakaj pa ne!? Obiskali smo lesni sejem v Italiji Vodilni delavci TOZD Črnomelj smo konec maja obiskali sejem lesnoobdelovalnih strojev Interbimal v Milanu. Tam so predstavljali svoje izdelke predvsem proizvajalci iz zahodne Evrope. Iz Jugoslavije je razstavljal stroje le Ledinek iz Maribora. Na sejmu so bili v glavnem zastopani stroji za finalno obdelavo in le nekaj strojev za primarno obdelavo lesa. Pri zahtevnejših strojih se je uveljavila uporaba numeričnega krmiljenja, ki omogoča kvalitetno obdelavo, enakomeren pomik orodja, izvajanje več različnih operacij na enem stroju, ni potrebno izdelovati šablon in izmet je zmanjšan. Glede na to, da so stroji zelo dragi, bi bilo potrebno z vidika ekonomike, organizacije in tehnologije proučiti nabavo takšnih kapacitet za našo TOZD. Če upoštevamo dejstvo, da v celotnih stroških pri proizvodnji lesnih elementov predstavlja strošek izdelave 8 do 12 %, materialni stroški, pa 70 do 75 %, je jasno, da moramo iskati prihranke pri materialih, kar pa je pogojeno z uvedbo tehnologije za optimiranje razreza lesa na žagi, pri razrezu plošč in v decimirnici. Na sejmu so bili takšni stroji zastopani v velikem številu. Opremljeni so bili z računalniškimi programi za optimiranje, predvsem pri razrezu plošč. Žal pa ugotavljamo, da slovenska strojegradnja ne more slediti ekspanziji visoke zahodne tehnologije pri obdelavi lesa. Nekateri slovenski proizvajalci se poskušajo uveljaviti s posnemanjem zahodnih proizvajalcev, ko pa takšni stroji »oživijo«, so že zastareli in nezanimivi za predstavitev na mednarodnih sejmih zunaj Jugoslavije. Ivan Lakner Program dela društva inženirjev in tehnikov Novo mesto Glavni cilji in namen delovanja Društva strojnih inženirjev in tehnikov Novo mesto so pridobivanje strokovnega znanja doma in na tujem, strokovno delovanje društva za potrebe združenega dela v Novem mestu ter srečanja inženirjev in tehnikov. 1. Delo po sekcijah: — v okviru sekcij republiškega DSIT, — specifičnosti za novomeško področje, — Programe objavljamo v nadaljevanju. 2. Strokovna predavanja: — uvajanje CAD/CAM sistema v prakso, — integralno upravljanje kontrole kvalitete, — energija, varčevanje, ekologija, — inženirinski pristop k delu (analiza vrednosti), — ogled strokovnih svetovnih videofilmov. 3. Tehnološki razvoj v svetu. 4. Strokovna ekskurzija v inozemstvu. 5. Tovariško srečanje strokovnjakov 17. 4. 1987 in 16. 4. 1988. 6. Sodelovanj e pri izdelavi programov funkcionalnega izobraževanja s strojniškega področja. 7. Organizacija izvedbe seminarjev in strokovnih izpitov za novomeško področje. 8. Obdelava strokovne svetovne literature. 9. Strokovne obdelave določenih projektov s strojniškega področja. Sekcija za energetiko 1. Ustanovitev sekcije in organiziranje dela (rok 15. 12. 87 - nosilec naloge Jože Malenšek, dipl. str.) — evidentiranje članov in določitev poverjenikov v posameznih okoljih. 2. Aktivno sodelovanje pri projektu plinifikacije Dolenjske, ki ga vodijo gospodarski zbornici Dolenjske in Posavja ter občinska energetska skupnost in Petrol DO Zemeljski plin Ljubljana. Ker je to za Dolenjsko projekt stoletja, ki naj bi se realiziral do leta 1992, je izredno pomembno, da energetiki čim-več sodelujemo pri njegovi realizaciji. 3. Organizacija strokovnega izpopolnjevanja: — organizacija predavanj, — predstavitev raziskovalnih nalog ORS Novo mesto s področja energetike, — organizacija ekskurzij. 4. Sodelovanje pri akcijah DSIT Novo mesto. (sekcija za kakovost in standardizacijo) v večjih OZD novomeškega območja, in sicer v: - IMV, - NOVOLES, - KRKA, - NOVOTEKS, - ISKRA Tenel, - PIONIR, - SŠTZU. Želimo predvsem pritegniti delavce kontrol kakovosti v omenjenih OZD. 2. Organiziranje predavanj in drugih oblik usposabljanja članstva. V tem letu nameravamo organizirati za vse člane DSIT, posebno še za člane naše sekcije, 4 predavanja s področja KAKOVOSTI. Zato želimo pridobiti naše vodilne satrokovnjake in na ta način tudi popularizirati KAKOVOST v širšem okolju. Vsako četrtletje bi organizirali eno predavanje in sicer po naslednjem zaporedju: 1. KAKOVOST KOT STRATEŠKA OPREDELITEV OZD Predavatelj: mag. BOJAN TOMŠIČ, dipl. inž., direktor sektorja kontrole kakovosti IMV, Novo mesto. 2. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI VHODNIH MATERIALOV IN SISTEMSKO DELO Z DOBAVITELJI Predavatelj: IZTOK OMLADIČ, dipl. inž., vodja sektorja kakovosti GORENJE - DO GOSPODINJSKI APARATI. 3. KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE Predavatelj: DRAGO DOLENC, dipl. inž., samostojni svetovalec pri ZAVODU ŽA PRODUKTIVNOST DELA Ljubljana. 4. KONFERENCA O KAKOVOSTI Predavatelj: prof. dr. RADOVAN ANDREJČIČ, redni profesor na VISOKI TEHNIČNI ŠOLI - UNIVERZA Maribor. SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE L Sekcija za vzdrževanje se bo pri svojem delu ukvarjala predvsem s problematiko vzdrževanja delovnih sredstev v delovnih organizacijah, iz katerih se bodo člani DSIT vključevali v delo sekcije. Delovni sestanki bodo organizirani redno enkrat mesečno, in sicer zadnji četrtek v mesecu v prostorih izobraževalnega centra IMV - v grmskem gradu v Novem mestu. Na pobudo katerekoli DO in skladno s problematiko bodo sestanki organizirani na drugih lokacijah. Odgovoren: vodja sekcije. Rok: stalna naloga 2. Za koristno in ustvarjalno delo sekcije pa tudi za izdelavo Člani sekcije bodo sodelovali pri skupnih akcijah DSIT Novo mesto. SEKCIJA ZA ORODJARSTVO: L Ustanovitev sekcije in organizacije dela: - vključevanje orodjarn iz DO novomeške regije (vključiti je tudi DO, ki nimajo orodjarn, pa bi morda potrebovale usluge), - evidentiranje članov in določitev poverjenikov v posameznih DO, - program aktivnosti. 2. Izdelava kataloga strojne opremljenosti orodjarn novomeške regije (nosilci naloge so predstavniki orodjarn). 3. Predstavitev poteka izdelave orodij v posameznih orodjarnah novomeške regije (pogovor o tej temi predvidoma 16. 5. 1988). 4. Izbira materialov za različne tipe orodij in termična obdelava (pogovor o tej temu predvidoma 16. 5. 1988). 5. Seznanitev predstavnikov orodjarn z izobraževalnim programom za orodjarje (zadolžen tov. Lenart — SSTZU, predviden rok 13. 6. 1988). 6. Reševanje konkretnih problemov v dogovoru in po naročilu DO. 7. Ogled orodjarn v DO novomeške regije (po dogovoru). 8. Sodelovanje sekcije na vsakoletnem tekmovanju kovinarjev. 9. Sodelovanje pri akcijah DSIT Novo mesto. SEKCIJA ZA KAKOVOST IN STANDARDIZACIJO: Program dejavnosti obsega dve področji, in sicer: L Širjenje članstva DSIT Načrtujemo, da'bomo v letošnjem letu opravili aktivnosti za popularizacijo članstva v DSIT podlag za medsebojno sodelovanje bodo predstavniki DO, vključeni v delo sekcije, pripravili opise in preglede organizacijske strukture službe vzdrževanja v svoji DO ter problematiko, s katero se srečujejo. Odgovorni: člani sekcije. Rok: 26. 5. 1988. 3. Pregled opreme in strukture rezervnih delov ter analiza možnosti sodelovanja na področju diagnostike. Odgovorni: člani sekcije. Rok: 30. 6. 1988. 4. Izobraževanje kadrov v vzdrževanju in skupni nastop sekcije v programu strokovnih seminarjev Društva vzdrževalcev Slovenije. Odgovorni: člani sekcije. Rok: stalna naloga. 5. Organizacija strokovne ekskurzije v Cinkarno Celje. Odgovoren MARKO RAJKO VAČ A. Rok: oktober 1988. Poleg navedenih nalog se bomo na rednih sestankih sproti dogovarjali in dopolnjevali program dela. SEKCIJA ZA MOTORJE IN VOZILA (JUMV) Program dela obsega predvsem naslednja področja: L Širjenje članstva sekcije s populariziranjem dejavnosti tudi skozi izvajanje konkretnih strokovnih nalog. Pritegniti želimo predvsem strokovnjake, ki se ukvarjajo z avtomobilizmom. 2. Izmenjava strokovnih in organizacijskih informacij med sekcijami JUMV v SRS in z zveznim društvom za motorje in vozila, z obiski in v pisni obliki. 3. Načrtujemo organizacijo enega od rednih letnih skupnih strokovno organizacijsko družabnih srečanj sekcij JUMV SRS v Novem mestu. Gostitelj srečanja bo IMV. Za to srečanje bomo pripravili strokovno temo. 4. Oblikovali bomo prvo konkretno strokovno nalogo za gospodarstvo in to bo: »Analiza in osnutek predloga programa za DO IMV«, v okviru tega bo tudi okrogla miza o tej temi. Vodja sekcije za energetiko MALENŠEK, dipl. inž. Vodja sekcije za orodjarstvo VOVK, inž. Vodja sekcije za kakovost in stand. mag. BOJAN TOMŠIČ, dipl. inž. Vodja sekcije za vzdrževanje MARKO RAJKOVAČA, inž. Vodja sekcije za motorje in vozila VANJA LJUBEČ, dipl. inž. Vodja sekcije za varjenje IVAN OŠTIR. inž. . kunr Invalidska upokojitev Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec: — invalid I. kategorije invalidnosti; — invalid III. kategorije invalidnosti, ki mu ni zagotovljena prekvalifikacija oz. dokvalifikacija, ker je star nad 50 let (moški) oz. (ženska); — invalid II. in III. kategorije invalidnosti, brez poprejšnje prekvalifikacije oz. dokvalifikacije, zmožen za drugo ustrezno delo, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oz. prerazporeditev, ker je star nad 60 let (moški) oz. nad 55 let (ženska); — vojaški invalidi od I. do VI. skupine in — borci NOV pred 9. 9. 1943, pri katerih je podana vsaj II. ali III. kategorija invalidnosti. Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine je potrebno izpolnjevati naslednja pogoja: — pogoj pokojninske dobe, — pogoj invalidnosti. Kdo lahko sproži postopek za ocenitev na invalidski komisiji: 1. delavec sam s tem, da pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja izpolni poseben obrazec za začetek postopka in ga lastnoročno podpiše; 2. zdravnik, in sicer po končanem zdravljenju oz. konziliju zdravnikov na ta način, da izpolni obrazec 3 in priloži vse izvide; 3. skrbnik za tiste osebe, ki jim je odvzeta opravilna sposobnost. POGOJ POKOJNINSKE DOBE Pogoj pokojninske dobe je razviden iz delovne knjižice. To je javna listina, ki rabi za dokazovanje vrste strokovnosti (stroke, poklica), stopnje kvalifikacije, delovne dobe, števila in vrste zaposlitev itd. Brez nje ni dovoljeno skleniti delovnega razmerja. Rabi nam za dokazovanje dejstev, s katerimi si uveljavljamo pravice, ki je zanje podlaga ali pogoj delo v delovni organizaciji. Pokojninska doba je pogojena s starostjo. Čim starejši je delavec, tem več pokojninske dobe mora imeti. Pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja določa zvezni zakon, da mora pokojninska doba, dopolnjena do nastanka invalidnosti, pokrivati najmanj tretjino delovnih let, ki se računajo kot polna leta od 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. PRIMER: Delavec je star 50 let. Delovna doba pri tej starosti znaša 30 let (50-20 = 30). Tretjina delovnih let od 30 je 10 let. Če ima delavec pri starosti 50 let najmanj 10 let pokojninske dobe, si pridobi pravico do invalid- ske pokojnine, seveda ob pogoju popolne izgube delovne zmožnosti, sicer pa ne. Na prikazanem primeru si lahko vsak sam izračuna, če ima izpolnjen pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja. POGOJ INVALIDNOSTI O pogoju oz. obstoju invalidnosti poda izvedeniško mnenje invalidska komisija, ki se pri ocenjevanju delovne zmožnosti ravna po pravilniku o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pravilnik je eden od najpomembnejših samoupravnih splošnih aktov skupnosti. Določa postopek in pravila, po katerih si uveljavljamo tako zavarovanci kot upokojenci svoje pravice, ki so nam dane na podlagi zakona, statuta in drugih aktov. Od 1.1. 1987 velja dopolnjen oziroma nekoliko spremenjen pravilnik. Spremembe predpisov je pogojevala tudi spremembo pravilnika. Invalidska komisija poda izvedeniško mnenje na podlagi zbrane medicinske dokumentacije (ta naj ne bi bila starejša od treh mesecev) v invalidskem spisu in opisa del in nalog, na katerih je delavec zaposlen, to pa posreduje delovna organizacija. Pri tem moram poudariti, da so kriteriji pri podajanju izvedenskih mnenj invalidske komisije dokaj strogi. V 56. členu pravilnika o postopku je namreč navedeno, da invalidske komisije pri dajanju izvedenskih mnenj upoštevajo naslednje: — določbe zakona, statuta tega pravilnika, drugih splošnih aktov skupnsti, samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar in samoupravnega spora- zuma o seznamu poklicnih bolezni; — načela in dosežke sodobne znanosti na področju izvedenstva o invalidnosti in preostali delovni zmožnosti; — enotne kriterije za podajanje izvedenskih mnenj o invalidnosti, preostali delovni zmožnosti, telesni okvari in potrebi za pomoč in postrežbo drugega; — splošna in etična načela stroke. Invalidska komisija pri ugotavljanju obstoja invalidnosti in ocenjevanju delovne zmožnosti lahko ugotovi več možnosti: — da zdravljenje oz. medicinska rehabilitacija še ni končana ter poda mnenje o potrebi nadaljnjega zdravljenja oziroma medicinske rehabilitacije; — v primeru, da delavec ni zmožen opravljati nobenega dela več, niti se s poklicno rehabilitacijo zanj ne more usposobiti, poda izvedeniško mnenje, da je podana I. kategorija invalidnosti. Tako ocenjeni delavec je invalidsko upokojen, seveda, če izpolnjuje oba pogoja. Delovno razmerje mu preneha po samem zakonu. Invalidska komisija poda izvedeniško mnenje tudi o delavčevi preostali delovni zmožnosti: — kadar gre za II. kategorijo invalidnosti, — kadar gre za III. kategorijo invalidnosti, — kadar invalidnost ni podana, — kadar gre za spremenjeno delovno zmožnost, — kadar je nastopilo zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti, — kadar je nastala neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, — odloča še o stopnji in odstotku telesne okvare in — odloča o dodatku za pomoč in postrežbo. Invalidska pokojnina je sestavljena iz odstotkov za dopolnjeno delovno dobo in dodatka na invalidnost. Dodatek na invalidnost se odmerja v odstotku od pokojnine in je odvisen od zavarovančeve starosti ob nastanku invalidnosti ter od razmerja med delovnimi leti in zavarovančevo pokojninsko dobo. Znaša od 5 % do 20 % (lahko 10 ali 15 %), vendar skupaj pokojnina ne sme presegati 85 % od pokojninske osnove. Mlajši ko je delavec invalidsko upokojen, višji dodatek ima na invalidnost, starejši upokojenci pa imajo manjši dodatek. Dodatek na invalidnost je sestavni del invalidske pokojnine in se upošteva tudi, kadar je invalidska pokojnina osnova za odmero družinske pokojnine. Invalidska pokojnina ne sme znašati manj kot 45 % pokojninske osnove za zavarovanca, ki je postal invalid pred dopolnjenim 60. letom starosti oziroma manj kot 55 % pokojninske osnove za zavarovanko, ki je postala invalid pred dopolnjenim 55. letom starosti. Če je zavarovanec postal invalid po 60. letu starosti oz. zavarovanka po 55. letu starosti, ne sme znašati invalidska pokojnina za zavarovanca manj kot 35 % oz. za zavarovanko ne manj kot 40 % pokojninske osnove. Po dopolnjeni starosti, ženska 55 let in moški 60 let, nobeden ni upravičen do dodatka na invalidnost, saj bi pri navedeni starosti morali napolniti polno pokojninsko dobo. V praksi je v takih primerih težko pojasniti, zakaj so posamezniki prikrajšani. Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ima za delo nesposobni invalid pravico do invalidske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo. Delavci, ki po oceni na invalidski komisiji niso upokojeni, ostanejo še naprej v delovnem razmerju in imajo iz naslova delovnega razmerja zagotovljeno socialno varnost. Drugače pa je s tistimi, ki ob oceni na invalidski komisiji ne izpolnjujejo pogoja pokojninske dobe, komisija pa je podala izvedeniško mnenje, da gre za popolno izgubo delovne zmožnosti, kar pomeni, da niso sposobni opravljati nobenega dela več. Do izvedeniške pokojnine niso upravičeni, delovno razmerje pa jim preneha po samem zakonu. V takih primerih poskušamo zanje urediti družbeno denarno pomoč pri socialnem skrbstvu oziroma centru za socialno delo. Ta je lahko kot edini vir za preživljanje ali dopolnilni vir. Do katere vrste pomoči so upravičeni, je odvisno od premoženjskega cenzusa družine, v kateri živijo. Prihodnjič: Vloga delovne organizacije v pripravljalnem postopku za ocenitev na invalidski komisiji kurir Marija Božič •y.v■ •"■ XvXvX>vX\\ VIVVIČV/AV.VAV.V.V.V.V.V.V. ••• .....v.......-...-.:... '-•'-•'•'•'V ■XAvlvXvl'Xv Zaživel klub Avto šport IMV- Renault Tekmovalna ekipa Avto šport IMV-Renault IMV se je že v preteklem letu vključil v tekmovalni šport z ustanovitvijo lastnega kluba Avto šport IMV — Renault. V svojem klubu imamo dve tekmovalni vozili R-5GT Turbo (voznik Roman Jerneje) in R-4 GTL (voznik Matjaž Flego). V letošnjem državnem prvenstvu v rallyju smo pripravili pokalno tekmovanje z R-4. V ta namen je bilo v naši delavnici pod vodstvom Rudija Šalija narejenih pet vozil R-4. Z njimi že tekmujejo Matjaž Flego iz našega kluba Avto šport IMV-Renault, Jani Trček iz ARD Kompas Hertz, ter Igor Furlan iz AK Donit Olimpija (vozilo je plačal Autocommerce TOZD Volan. Z ostalima avtomobiloma pa bodo tekmovali mariborski Ferromoto ter zasebni seviser Podmiljšak iz Levca pri Celju. Mikavnost tega tekmovanja je končna nagrada R-5 GT Turbo za zmagovalca, v kateri pa tovarniška ekipa IMV ne sodeluje. Letos sta za nami že dve rally tekmvoanji: rally INA-Delta in Strelsko tekmovanje Ob 45-letnici ustanovitve XV. SNOU divizije je VP 5496 iz Novega mesta v sodelovanju z OK ZRVS Novo mesto in drugimi organizirala prvo strelsko tekmovanje v streljanju s »papom« za pokal XV. udarne divizije, ki je bilo 28. maja 1988. Seveda je tekmovala tudi ekipa naše delovne organizacije in zasedla prvo mesto pred ekipama VP 5496 in KS. rally Saturnus, naj večja avtomobilistična prireditev v Jugoslaviji. Na rallyju INA-Delta se naši tekmovalni vozili nista posebno izkazali, zato smo ostali brez rezultatov. Na 11. rallyju Saturnus konec maja pa smo dosegli zelo lepe rezultate. Voznik Jerneje in njegov sovoznik Gregorič sta z R-5 GT Turbo dosegla 15. mesto v generalni razvrstitvi in 3. mesto v razredu nad 1300 kubikov v prvenstvu Jugoslavije. Matjaž Flego s sovoznikom Otom Luznarjem pa sta s tovarniško »štirico« dosegla 27. mesto v skupni razvrstitvi, ter presenetljivo 3. mesto v razredu do 1150 kubikov v prvenstvu Jugoslavije. Ostale »štirice« so v skupni razvrstitvi v rallyju dosegle naslednje rezultate: Trček 33. mesto in Furlan 36. mesto. O uspešnosti naših tekmovalcev na rallyju Saturnus govori tudi podatek, da se je od 93 pripravljenih posadk na cilj v Portorož pripeljalo le 51. Za dober začetek tekmovalne sezone moramo poleg tekmovalcev pohvaliti še trud naših mehanikov pod vodstvom Šalija, ki skrbijo, da sta naši tekmovalni vozili vedno tehnično brezhibno pripravljeni za tekme. Obvestili bi vas še radi, da se lahko tudi vi včlanite v naš klub Avto šport IMV-RENAULT, ki vam nudi enake ugodnosti kot članstvo v kateremkoli AMD pri nas. Podrobnejše informacije dobite na interni številki 48. L člen Namen omenjenega tekmovanja je olajšati možnost tekmovanja čim večjemu številu (zlasti mlajših) tekmovalcev, pri čemer naj bi stroški tekmovanja ostali sorazmerno nizki. 2. člen Vsako vozilo renault 4, ki bo sodelovalo na kateremkoli rallyju za državno rally prvenstvo Jugoslavije, bo avtomatično prijavljeno tudi za tekmovanje Renault 4 »88«. 3. člen Vsako vozilo renault 4, ki bo sodelovalo na tekmovanju, bo moralo ustrezati predpisom F. L A. in različnim spremembam oziroma predelavam, ki so potrebne za sodelovanje na tekmovanju, skladno s homologacijskim zapisnikom renault 4, kot ga zahteva F.I.A. 4. člen Katerikoli predstavnik Renaulta oziroma njegov uradni zastopnik ima pravico preveriti, če so izpolnjeni pogoji iz 3. člena in v nasprotnem primeru izključiti tekmovalca s posameznega tekmovanja. 5. člen Prvouvrščeno vozilo renault 4 v skupni razvrstitvi bo dobilo 12 točk. 6. člen Ob zaključku tekmovalne sezone bo voznik prvouvrščenega vozila (oziroma njegov klub, odvisno od internih predpisov posameznih klubov) za nagrado brezplačno prejel novo vozilo renault 5 GT Turbo (brez davka). 7. člen Ob zaključku vsakega rallyja bo posadka prvouvrščenega vozila 200.000 dinarjev 160.000 dinarjev 120.000 dinarjev 8. člen Ker gre za tekmovanje, nobenemu od vozil renault 4, ki bodo sodelovala na tekmovanju, ne bo zagotovljena proizvajalčeva garancija, kot je določeno v splošnih pogojih uveljavljanja omenjene garancije. 9. člen Uradna tekmovalna ekipa IMV ne sodeluje v nagradi pod členom 6., ampak samo v nagradah pod členom 7. Renault 4 prejela: drugouvrščena tretjeuvrščena :::::::::::: ŠPORT IN REKREACIJA ...»S..Si®**. Z rekreativnim oddihom letos nadaljujemo Verjetno se še spomnite naslova iz KURIRJA »Pozno, a vendar koristno«. To je bil prispevek, ki je govoril o nečem novem za delavce IMV. Pa pustimo sedaj to, kaj je bilo in kaj ne, važno je, da z rekrativ-nim oddihom nadaljujemo, zatorej ne drži trditev nekaterih, češ: to je bilo enkrat, pa nikoli več. Letos sta odšli na rekreativni oddih dve skupini. Prva je bila v Tuheljskih Toplicah od 15. do 25. maja, druga pa v Poreču od 22. maja do 1. junija. (Iz Poreča pa v prihodnji številki Kurirja.) Na pot v Tuheljske Toplice je odšlo 44 delavcev. Nekateri so odšli z lastnim prevozom, ostali so se odpeljali z avtobusom. Le malokdo je točno vedel, kje so te toplice, še manj pa si je lahko predstavljal, kako velik športni Turizem nas bogati V uredništvo smo dobili prijazno pismo iz ČGP DELO, TOZD Studio marketing Delo, ki pričenja oziroma nadaljuje akcijo »Turizem smo ljudje« z novim sloganom TURIZEM NAS BOGATI. Dolenjci slovimo kot gostoljubni ljudje in naša gričevnata dežela je ena najprivlačnejših, tako že ti dve dejstvi ponujata, neizčrpne možnosti. Razmislimo o njih in ukrepajmo. Ne moremo pa si kaj, da ob objavi tega oglasa ne bi pomislili na naš dom pri Miklavžu na Gorjancih, saj tudi možnosti tega doma gotovo še nismo izkoristili dovolj. GOSTU LAHKO POGRNEM PRAŽNJI PRT, LAHKO PA GA PUSTIM ZA ČRVIVO MIZO... Lepa je la moja dežela na sončni strani Alp. Toliko lepote na majhnem prostoru. Raznoterosti, ki se ne ponavljajo. Vse to lahko radodarno ponudimo gostu ali pa ljubosumno zadržimo zase. Lahko mu prijazno zaželimo dober dan ali pa zlovoljno odidemo mimo. Mimogrede mu lahko povemo, da samo pri nas raste Blagajev volčin, ali pa tisto pravljico o Zlatorogovem kraljestvu. Lahko nas pa to prav nič ne briga; saj je vseeno, ah tujec to ve ali ne. Gostu lahko odrežemo debelo »kajlo« domačega kruha in mu natočimo liste kapljice, ki je polna sonca, ali pa ga pustimo lačnega. Lahko mu ... ali pa ne.. . Teh »lahko« je nešteto. Če jih bomo uresničili samo drobec, potem bomo bogatejši. Tako in drugače. Bo že držalo: turnem smo ljudje in turizem nas bogati. Turizem nas bogati Vsakodnevo razgibavanje in ugrevanje pred pričetkom športnih aktivnosti. Najbolj je priljubljena aktivnost, ko miruješ in uživaš. kompleks z bazeni in igrišči je tam. Z aktivnostmi smo pričeli naslednji dan. Najprej z zdravniškimi pregledi in na osnovi tega so bili rekreativci razdeljeni v tri skupine: A, B in C. Vsak od voditeljev je imel svojo skupino, s katero je delal vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Začenjali smo z lahkotnim razgibavanjem — ogrevanjem organizma, nato pa smo izvajali razne športne aktivnosti (odbojka, mini golf, namizni tenis, kegljanje, balinanje, plavanje itd.). Najtežji so bili prvi dnevi, saj je bil le malokateri navajen takega načina dela. Od vseh športnih aktivnosti je bilo najbolj priljubljena podvodna masaža, ki so jo voditelji Brane, Mladen in Katarina ponavljali tudi izven rednega programa. In kaj naj zapišemo na koncu? Da je bilo dobro, koristno in lepo. Hrana je bila dobra, večeri zanimivi, le spanja je nekaterim manjkalo, za kar so poskrbeli maturanti, ki so slavili celo do jutra. Skupine, ki bodo še šle v Tuheljske Toplice, bodo gotovo navdušene, i HUfif v.n. Pesmi dolenjske dežele DRAGOTIN KETTE (1876-1899). Rojen v Premu na Notranjskem, umrl v Ljubljani. Bil je sin učitelja, a s petnajstimi leti je osirotel. S stričevo pomočjo je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Zaradi neke pesmi je bil izključen iz šole, tako da je gimnazijo nadaljeval v Novem mestu, kjer je tudi maturiral. Pri vojakih je dobil jetiko in kmalu po odpustu umrl v ljubljanski Cukrarni. Pisati je začel že zgodaj. Že v Ljubljani je bil član Zadruge, kjer se je spoznal s Cankarjem, Murnom in Župančičem. Tudi v Novem mestu je ustanovil dijaško zadrugo in mnogo pesnil. Objavljal je v revijah Angeljček, Ljubljanski zvon, Nova nada in Vrtec, pa še tu in tam. Svoje zbirke ni doča- kal. Izšla je šele po njegovi smrti, leta 1900: uredil jo je Anton Aškerc. Zbrano Kettejevo delo pa je izšlo šele leta 1940 v ureditvi Franceta Koblarja. Na Dolenjskem je Kette v svojem kratkem življenju preživel samo dve leti, vendar je znaten del njegove poezije tako ali drugače povezan s to deželo, zlasti še z Novim mestom. Tu se je neuslišano zaljubil v Angelo Smolovo, iz česar je nastala vrsta prelepih ljubezenskih pesmi. Kette je pisal tudi o dolenjskih ljudeh na splošno, o njihovih šegah in življenju, o čemer nam priča vse polno verzov, ki kot pisani krokiji sestavljajo podobo dolenjske prestolnice v času na prelomu stoletja. Tiha in nema se vije krog mesta in ga objema kot ljubica zvesta. Zadnja luč sije še tam izmed vej, Krka se vije počasi naprej... Adijo, adijo! Na Krki Ljubica, naj se obličje ti zjasni, ljuba, ne joči nikdar! V daljno krajino, ah, v boj opasni kliče me car. Da se še ljubiva, da se še vidiva, ljubica, upaj, morda še kdaj ali morda nc prideva nikdar več skupaj.. Morda še kdaj bom gledal ti v lice v sladkem zavzetju... ali počival v tuje zemljice hladnem objetju. Adijo!... Kakor meglice, kakor vodice sredi te reke časi hitijo... Morda na veke, ljuba, adijo! (1897) f-y'yy FOTO ŽEBLJIČKI •čvlvlvlvlvlv Kje iskati odgovor? Takole zaskrbljeno smo zalo- varjamo.« Ni ji lahko. Včasih bi tili in presenetili z našim objekti- človek v IMV prej kje odkril izvir vom Spasenko Lazarov, ki ureja nafte, kot dobil odgovor na rubriko »Vi sprašujete, mi odgo- zastavljeno vprašanje... Od ideje do izvedbe Pot, ko novi modeli prikolic zagledajo luč sveta, je dolga in trnova. Mnenja, ideje, predlogi se krešejo... Posnetek je nastal v fazi oblikovanja novih modelov prikolic, kjer so tokrat ob razvoj-nikih sodelovali predstavniki PVT marketinga in drugi. Kakšni pa dejansko so novi modeli ADR1E, ki si nadeva tudi nov emblem, bomo zvedeli na promociji v Portorožu konec tega meseca. Slovo od kombija! Morda bo spomin na prijetno preživeto popoldne, v družbi prijateljev in sodelavcev, organizirano ob zaključku proizvodnje kombijev, olajšal slovo od vozila, na katerega smo bili kar sentimentalno navezani. Komentar naj bo vaš! Ste za sodelovanje? Če ste, nam v uredništvo pošljite vaš Na kratko komentar k fotografiji. Najizvirnejše čaka knjižna nagrada. 4 S. • Toliko časa je že minilo za razpravo in obdelavo sprejete mikro organizacijske sheme TOZD in DSSD v sestavi DO IMV, da to prav gotovo pomeni, da nas bodo v kratkem presenetili še s čim novim... NE PREZRITE: »Organizacija je živa stvar, ki se nenehno spreminja«, upamo le, da se ne bo toliko, da je ne bo več moč spoznati... • Nekateri pravijo, da se bojijo, da ne bi od mikroorgani-zacije ostale le mikro plače. •• • Ukrepi ZIS nas vse bolj vodijo v »diabetično« prehrano. V naši menzi so s tem pričeli že dosti prej... • V TOZD TA je v ponedeljek, 6.6.1988 med zaposlenimi zavladala panika, ko so ob prihodu na delo pred tovarno opa- zili zastavo »kakovosti« spuščeno na pol droga... • Kovinarji so tekmovali, vendar je videti, da so tekmovanja preživela stvar, saj se jih NITI imenovani člani ocenjevalnih komisij ne udeležujejo več. • OO ZK v IMV se po podatkih strokovne službe, ki se že nekaj mesecev neuspešno trudi zbrati podatke o novo izvoljenih sekretariatih, nikakor ne morejo sestati. Ob množici zahtev nedavne konference v Beogradu po akciji, bo kot kaže, še naprej ostalo pri besedah, če baza (z redkimi izjemami) tudi drugod spi spanje pravičnega. • Pri svetem Miklavžu na Gorjancih so se na sedmini v počastitev spomina na »preminuli« kombi zbrali vsi njegovi zdajšnji in nekdanji tvorci. Zvonjenja v dolino ni bilo slišati... NAGRADNA KRIŽANKA 4 i 3 4 S I c, * 6 9 lo j-f 11 <4 it O ii IS lo 2\ 14 ir ■ & ie *1 Nagradna križanka Tokrat smo v uredništvo dobili REKORDNO MALO REŠITEV. Upamo, da magični kvadrati niso bili pretrd oreh ali pa ste se križank naveličali... Dvomimo, sicer pa bomo videli. Fred vami je nova naloga. Rešitve pošljite v uredništvo do 18. junija. Izžrebani nagrajenci so: Marjanca Oštir, DSSD — ekspe-dit Tomaž Mehle, Mazi — ERC Mimi Zrimšek, FFS Vesclinka Mandič, DSSD Jože Turk, TOZD TA — kontrola kakovosti. Vodoravno: 1. Poskočna skladba 6. Makedonska pijača 8. Drevo s trdim sadežem 9. Oznaka za Cankarjev dom 10. Klica, cima 11. Potomec 12. Oznaka za srebro 13. Azijski nadomestek za meso 14. Muslimanski praznik 16. Slavnostna pesem 17. Prebivalka azijskega plemena 21. Francosko-švicarski pisatelj 22. Avtomobilska oznaka za Vranje 23. Sl. pisatelj (Vitan) 24. Srbska igralka (Eva) 25. Oznaka za astat 26. Avto iz SZ 27. Slovenski skladatelj (Bert) 29. Delavec živilske stroke Navpično: 1. Hrvaški oporečnik (Dobro-slav) 2. Žival z velikimi ušesi 3. Tovarna v Škofji Loki 4. Avtomobilska oznaka za Kikindo 5. Delovanje, aktivnost 6. Črv v moki 7. Muslimansko moško ime 11. Izdelovalec sodov 13. Bivši egiptovski predsednik 15. Gostinski objekt ob glavni cesti 17. Dolina v Julijcih 18. Razteleševalec 19. Geometrijsko telo 20. Začetnik partovske dinastije Arsakidov 24. Rudnik v Istri 26. Severni jelen 28. Avtomobilska oznaka za Delnice Ivan Čemas Konec tega meseca odhaja v pokoj Ivan Cemas, ki ga imvejci dobro poznamo tudi v dislociranih tozdih. Vedno resnega obraza, točnega, discipliniranega in dobrega voznika osebnega vozila, ki nas je ob svoji navidezni strogosti, vedno znova presenečal z duhovitimi opazkami. Srečno je svojo modro osem-najstko še zadnjič vso čisto in sijočo, kot običajno, zapeljal v garažo in šel s svojimi kolegi nazdravit na svoj zadnji delovni dan v IMV. Poln je načrtov, kako se bo poslej v celoti posvečal svojemu vinogradu in družini. Naj se mu zahvalimo za vse srečne in varne vožnje, ter mu zaželimo še mnogo, mnogo let. Srečno! IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšck. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Barbara Krajnc, Vida Mamilovič - predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Urednik rubrike: Spasenka Lazarov. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.