316310 Spis posega v naratološka vprašanja m odem e proze, ki izpričuje proces stopnjevane paradigmatizacije svoje strukture. Pojem paradigmatizacije ob tem ni mišljen zgolj kot literamoteoretska, ampak tudi kot filozofska oznaka s širšimi duhovnozgodovinskim i implikacijami. Pričujoče razpravljanje je prelim inarno in razlaga predvsem temeljne koncepte, kot so strukturiranost literarnega dela glede na zakonitosti običajne rabe jezika (prvi del) ter pro­ blem pesniške in prozne strukture (drugi del). Tretji del obravnava pojem pa­ radigmatizacije in možne kategorialne zamenjave ter kritično sooča problem paradigmatskega principa z Lotm anovim konceptom priključevanja (prisoe- dinenie). J o la Š k u lj P A R A D IG M A T I- ZACIJA P R O Z N IH S T R U K T U R D is k u s i j a p o j m o v Transform acija, ki jo form alno in vsebinsko izpričuje sodobna p ri­ povedna proza, je tako izrazita, da za vajeno branje, prilagojeno trad icio ­ na lnem u rom anu, predstavlja določene ovire ali zadržke. V endar če naj bo m o d e m i rom an kot specifična um etn iška p raksa nekaj zares zavezu­ jočega, po tem m o ra biti opredeljen s takšnim i določili, ki so usodnejši korela t svojega časa. Razpravljanje pod gornjim naslovom im a za cilj s istem atično p re ­ misliti, kaj pom enijo posam ezne poteze, ki označujejo proces m odern i­ zacije rom ana, in ob tem poiskati s istem ska določila te r historični smisel procesa, hkrati pa opozoriti na m etodološko m ožnost, ki s svojim in- strum entarijem omogoči analizo gradiva, tako d a po tej poti p r idem o do sklepne teze, da gre v tekstih, ki izstopajo iz p retek le tradicije proze, za takšno modifikacijo, ki ji rečem o paradigm atizacija proznih s truk tur. P roblem je na nivoju drugačne analize - v kon tekstu Heglovih določil o li terarn ih vrstah in bistvu epoh - m ogoče do neke m ere preverjati tudi kot vprašanje lirizacije proze. V prašanje o sistem skih določilih in h isto ­ ričnem sm islu se pravzaprav nanaša na iskanje dom inante , ponavljajoče se s truk tu re , modela, jezika, gram atike ali nara tivne kom petence, sk ra t­ ka , im plicira iskanje takšne občosti, ki veljavno zadeva vso divergentno naravo m oderne rom aneskne prakse 20. stoletja, p a tudi posam ezne n a ­ stavke znotraj tradicionalnega evropskega rom ana. Gre torej za poskus ugotavljanja tem eljnega določila m oderne proze, takšnega, ki obvladuje zlasti makronivoje, pa tud i m ikronivoje pripovednih tekstov, to p a je m ožno zato, ker je to določilo h istorično zaznam ovano in opredeljivo. Tem a o paradigmatizaciji se nanaša na vprašanje, kaj so k onstruk ­ cijski principi m oderne proze, zan im a jo modifikacija relacijskih od n o ­ sov v pripovednem tekstu / Ce naj bo takšno določilo zares obče, potem m ora pojasnjevati in integrira ti specifične narativne poteze, ki pripadajo transform aciji tradicionalne prozne sistem skosti na vseh nivojih, form al­ n ih in vsebinskih. Zaslediti ga m oram o tako v rom anu toka zavesti kot novem rom anu in njegovi naslednji varianti novem novem rom anu, prav tako v vsem tako im enovanem avto tem atskem rom anu te r sploh v tistih tekstih, ki jih označujem o s po jm om a polifonični ozirom a dialoški ro ­ man. O predeljevati in utem eljevati m o ra znane a tribu te tega tipa p r ip o ­ vedništva, kakršni so antipsihologizem, fragm entarnost, sim ultanizem, nelinearn i način pripovedi, izneverjanje zahtevam sin tetičnega poteka, ukinjanje narativne progresije, p rincip digresije in dislocirane pripovedi, p rob lem sprevrn jene tem poralnosti, prekrivanje epizod, »slikarski« na ­ čin pisanja, kon trap u n k tičn a kompozicija; pojasnjevati m o ra koncepcijo ro m an a ko t »im aginarne psihologije« (Ortega y Gasset), p rob lem n o tra ­ njega m onologa in drugih potez pripovedi toka zavesti, pojav spacialne form e (J. Frank), serialne kom pozicije ozirom a o d p rte forme. Takšno do ­ ločilo m o ra osvetliti tud i znane ugotovitve o m odernem tipu p ripoved ­ ništva, kot so reduciran je rom anesknega dogajanja, navidezno izginjanje ali banalizacija zgodbe, upadan je vsebinske kom ponen te in intenzivira­ nje form alnega p lana pripovedi, razložiti tendenco h krajši form i p r ip o ­ vednih tekstov s poudarjeno form alno oblikovanostjo in številnimi ko­ respondencam i vsebinskega plana, izginjanje ideologije iz rom ana, bana- lizacijo junakove akcije, m arg inalnost dogajanja z m arginalnim i tipi ju n a ­ kov, tip pripovedi, k i je bolj prikaz stanj kot pravo dogajanje, drobljenje zgodbe na brezštevilne motive (literarni pointilizem), p ripoved kot niz slik, sta tičnih situacij, podan ih skozi sočasne, dolge, n edokončane ali raz­ veljavljene opise, sim bolnost ozirom a paraboličnost pripovedi in po ­ dobno. Pričujoča obravnava p rob lem a paradigm atizacije prozn ih s tru k tu r je p re lim inarna in pripravlja te r u re ja le izhodiščni r ep e rto a r pojm ov ozi­ rom a m etodoloških postavk, p o trebn ih za analizo takšn ih h istorično po ­ gojenih prem ikov v s truk tu riranosti m o d e rn e proze. Gre le za naj­ splošnejša m etodo loška pojasnila, v sred išču p a je diskusija kategorij, za­ je tih v naslovu, za katere je razvidno, da p ripadajo vokabularju tiste no ­ vejše li terarne teorije, ki jo označuje prizadevanje za sistematizacijo in m etodološko izčiščenost izhodišč te r izgradnjo lastnega deskrip tivnega jezika, torej takšne, ki izpričuje prizadevanje za konceptualizacijo oziro­ m a uvedbo nedvosm iselnih kategorij, k ar govori o težnji k vzpostavljanju nom otetične znanosti o literaturi. O bravnava se giblje v sečišču li terarne teorije z lingvistiko in filozo­ fijo, kajti zanim a jo, ali je na osnovi analize tem eljnih jezikovnih določil, kot jih je razbrati v funkciji konstrukcijsk ih principov teksta, m ogoče for­ m ulira ti bistvo m oderne proze, historični smisel njene s truk tu re . V filo­ zofiji (Hume, Peirce, VVhorf) in lingvistiki (Kruszewski, Saussure, Hjelm- slev, Jakobson) sta bila tudi izhodiščno defin irana po jm a paradigm at- skost in sin tagm atskost s svojimi dubletam i, ki jih je zaradi preglednosti verje tno po treb n o navesti. A lternativni izrazi za parad igm atskost (Hjelmslev) so asociacijski princip (Saussure), p rincip podobnosti ali re- semblance (Hume, Peirce) te r p rincip selekcije, sim ilaritete ali ekvivalen­ ce (Jakobson), m ed tem ko je pojem sin tagm atskosti zamenljiv z izrazi kontigviteta, stičnost ozirom a princip sosedstva ali kombinacije. O ba pojma, parad igm atika in sintagmatika, se v obm očju literarne vede u t r ­ jeno uporabljata , k adar razpravljam o o konstrukcijsk ih princip ih teksta. Sam o vprašan je o konstrukcijsk ih p rincip ih teksta je osrednje za prob lem s truk tu riranosti teksta ,1 predvsem pa je v najtesnejši zvezi z osnovnim i določili, ki tekst vzpostavljajo kot um etn išk i tekst. Tega vpra ­ šanja o konstrukcijskih princip ih seveda ne sm em o zamenjevati s kom ­ pozicijskimi vprašanji, k e r se p rob lem a n ikakor docela ne prekrivata. Pri tem je p o treb n o še poudariti, da določila um etn iškosti teksta n ikakor ne razum em o sam o kot občo, sistem sko kategorijo, am pak p redvsem kot nekaj h istoričnega in zato spremenljivega. S takšno koncepcijo pojm a konstrukcijskih principov pa se v do ločenem obsegu že odm ikam o od Lotm ana, po ka terem sm o pojem povzeli. Ob problem atik i konstrukcijsk ih p rincipov teksta je nu jn ih še dvoje pojasnil. (1) V prašanje o konstrukcijsk ih princip ih se veže n a vprašanje teksture ali površinske strukture (surface structure), to je, na vprašanje in- " te g r ira n ja ̂ tekstnih elem entov v v e tje sklope, višje enote. S tem so pove­ zana tuctTvpraSanjaform iranja tekstne realnosti ali tako im enovane pes­ niške resničnosti. P rob lem atiko konstrukcijsk ih principov teksta je m o ­ goče povezati z vprašanji p rekod iran ja prim arnega, občejezikovnega si­ s tem a v sekundarn i m odelativni jezikovni sistem um etn iškega tipa, kar seveda istočasno pom eni, da gre tud i za vprašan ja »prekodiranja« izven teksta obstoječe realnosti v rea lnost literarnega tipa. P rekodiranje je ved­ no rezultat specifičnega funkcioniran ja parad igm atske in sin tagm atske osi v s tru k tu r i um etn iškega teksta. Ta izrazito v okviru semiologije za­ stavljena vprašan ja so p ri L otm anu navezana na znane Jakobsonove ugo­ tovitve o naravi um etn iškega teksta, kak ršna pogojuje »literarnost«, na ugotovitve torej, ki b rez dvom a im plicirajo m ožen odgovor o ontološkem sta tusu um etnosti. (2) Ko povezujem o vprašanje o konstrukcijskih p r in ­ cipih in paradigmatizaciji, m islimo tud i na globinsko tekstno organizacijo (deep s tructure), ne zgolj na vprašan ja nara tivne sintakse, pač pa na vprašan ja gloETlje' sem antične s truk tu re , n a določila, ki opredeljujejo takšne p rob lem e rom ana, kot so recit, zgodba, akcija, ustro j junaka, p ri­ povedna perspek tiva in podobno, iz česar je razvidno, d a si po jem kon ­ strukcijskih principov teksta podreja tud i kom pozicijska vprašan ja in da tako im plicira tud i duhovnozgodovinska določila. V tem sm is lu je razum eti tud i zastavitev vprašan ja o paradigm atiza­ ciji proznih s truk tu r , ki ga m oram o v zadnji fazi povezati s filozofsko p ro ­ blem atiko o novih ontoloških in an tropološk ih koncepcijah. Toda zasta­ vitev takšnega vprašan ja zahteva, d a bi p red h o d n o razvili vprašan je o ro ­ m anu, o njegovih izhodiščih in od tod izvirajočih določilih za trad icional­ ni rom an, čem u r pa se je p o treb n o tu odpovedati, saj je pom em bno naj­ prej dati naslednja pojasnila v zvezi z naslovom. Kaj razum em o pod poj­ m om s truk tu ra? Kaj pom eni pojem prozna s truk tu ra , in predvsem , kaj so diferencia lna določila proze glede n a poezijo? Kaj pom eni paradigm a- tizacija? 1 .^Pojem strukture razum em o v skladu z uveljavljenim semiološkim pojm ovanjem , ki ugotavlja, d a je pojav um etn iškega teksta opredeljen s specifično s truk tu riranostjo jezika, p ri čem er ta s tru k tu r iran o s t nastaja prav zaradi posebnosti konstitu iran ja um etn iškega teksta glede n a p a ra ­ d igm atsko in sin tagm atsko os. Najbolj koncizna je ta opredelitev u m e t­ niškega teksta v Jakobsonovi formulaciji, ki pravi, da gre v pesniškem tekstu - p r i čem er m oram o pojem pesniški razum eti kot sinonim za um et­ niški ozirom a kot nem ški pojem D ichtung - za projekcijo p rincipa ekvi­ valence z osi selekcije (paradigm atskosti) na os kontigvitete (sintagmat- skosti) in se zato v takšnem tekstu vprašan je ekvivalentnosti postavlja v zvezo z vsemi jezikovnimi enotam i, z vsakim govornim planom . Na to strogo in precizno form ulo o m ehanizm u um etn iškega jezika se je zdelo p o treb n o sklicevati tud i Lotm anu v sam em izhodišču razpravljanja o s tru k tu r i um etn iškega teksta. Vzpostavljanje specifičnih odnosov m ed jezikovnimi znaki um etn iškega teksta je differentia specifica od neu m et­ n iške rabe jezika in je tem eljni pogoj, d a se tekst vzpostavi kot umetniški. V tem sm islu je m ogoče pojav in sm isel obstoja b esedne um etnosti raz­ um eti tako kot M ukarovski, ki pravi, d a je »pesniški jezik, p repo jen z es­ te tsko avtoteličnostjo, posebej oprem ljen, da prenovi človekov odnos do govornega ak ta in da prenovi odnos govora do m nogoplastne realnosti te r da s tem razkriva no tran jo zgradbo jezikovnega znaka in kaže na nove načine njegove uporabe« (prim . O jazyce bdsnickem, Slovo a slovesnost VI, 1940, str. 150)2, k a r povsem ustreza tud i tisti znani Lotm anovi o p re ­ delitvi bistva um etn iškega teksta, kl pravi, da u m e tnost s svojim poseb ­ nim avtoregulativnim sistem om »razlikovanja enakega in izenačevanja različnega« form ira novo semantikoTki ntToBštaja na nivoju naravnega jezika. Nastajanje dodatn ih pom enov je v bistvu vprašanje p rekod iran ja običajnega jezika v um etniški jezik ozirom a izvenum etniške realnosti v rea lnost um etn iškega teksta in v tem kon tekstu je p odana tud i Lotma- nova definicija struk tu re . Toda p reden citiram o to definicijo, je po trebno navesti še neka te re opredelitve osnovnega m ehanizm a um etniškega tek ­ sta. K er je v um etnosti, kot sm o že omenili, princip ekvivalence uveljav­ ljen tudi na osi kombinacije, p ride do izenačevanja sosednih (sicer neena ­ kih) enot, tako da kontigvitetna razm erja obvladuje tud i odnos ekviva­ lence in obratno . Ta avtoregulativni sistem im enuje Lotm an so-proti-po- stavljanje (rus. so-protivopostavlenie) in to predpostav lja odkrivanje enakega v različnem in razlike v enakem . Ta princip razlikovanja enake­ ga in izenačevanja različnega leži v sam em tem elju um etn iškega jezika, k ije ko t začetni tip3 nastal prav kot razlika od naravnega jezika (zato im a­ jo začetni tipi um etn iškega jezika tudi največ pravil ozirom a prepovedi) in se skozi zgodovino dogaja kot približevanje rea lnosti in kolokvialni rabi jezika, dok le r opozicija seveda ne izgubi svojega p om ena in ne začne delovati tendenca v drugo sm er. Zaradi pojava so-proti- postavljanja sta p rinc ipa selekcije in kom binacije v um etn iškem tekstu d rugačna kot v običajni rabi jezika. Princip ekvivalence v um etn iškem jeziku izenačuje, k ar v naravnem jeziku ni izenačeno, in princip kom binacije kom binira, kar se v naravnem jeziku ne m ore kom binirati, tako da sta kom binacija in selekcija elem entov v um etn iškem tekstu možni tudi v takšnih p rim e­ rih, ko v običajnem jeziku nista, p rav s tem pa p rihaja do p rekod iran ja ali do pojavljanja d odatn ih pom enov. V zvezi z m ehanizm om izenačeva­ nja različnega in razlikovanja enakega je tud i vprašanje vezanosti in ne ­ vezanosti um etn iškega jezika, s tem pa pojem struk tu re . V prašanje vezanosti in nevezanosti je v bistvu vprašanje o sis tem ­ skosti in nesistem skosti v verbalni um etnosti. »Pesniška u re jenost je vi­ deti z občejezikovnega stališča kot neurejenost, to d a pojavlja se (ko tekst sp re jm em o kot um etniški) tendenca, d^ se kakršna koli neure jenost teksta razum e kot u re jenost posebnega tipa« (Lotman, str. 140). N eure ­ jenost, nesistem skost um etn iškega jezika je n am reč sam o navidezna. »Umetnina živi od discipline,« je 1857 zapisal Theophile Gautier, vendar im a ta misel njegove poetike m nogo bolj obči pom en. U metniški jezik res opušča urejevalne p rincipe naravnega jezika (tako glede kombinacije, npr. sintaktične, kot glede selekcije, npr. izbor leksemov, pojav m etafo ­ re), to d a pri tem izpostavlja d rugačen tip sistem skosti. G re za kom ple­ m en tarnost, ki jo je - po L otm anu - m ogoče strn iti v naslednji zakon: 1. težnja k opuščan ju občejezikovnih pravil kom bin iran ja segm en­ tov je aktivna z rastočo m ero in tu gre za naraščajočo minimalizacijo pre­ povedi; 2. ta težnja k rastoči neure jenosti istočasno pogojuje naraščajočo ure­ jenost druge, pesniške strukture. Prva ugotovitev je v zvezi s tem, da pesniška konstrukcija ukinja re ­ d und an co jezikovne konstrukcije in pri tem izpostavlja lastno m inim al­ no m ero redundance . K ar pravi d ruga ugotovitev, omogoča, d a se pesni­ ški tekst sp loh vzpostavlja kot inform acija in hkrati kot inform acija spe ­ cifičnega, zasičenega tipa, s specifično gostoto, tako da je inform ativna tudi form alna s tru k tu ra jezika. »S truk tu ra je inform acija [ . . . ] Lepo je in­ formacija« (Lotman, str. 200). O m enjena specifična gosto ta pa je posle­ d ica dejstva, d a pesniški znaki ne p ripadajo nivoju govora (parole), pač pa glede na to, da jih obvladuje lasten sistem pravil, predstavljajo nivo jezika (langue). Specifična gostota, inform acijska zasičenost, form iranje nove sem antike, pojav polivalentnega jezika um etnosti oziroma, kot bi rekel W. Em pson, ambigvitete pesniškega izraza - vse to izhaja iz dejstva, d a je um etn išk i tekst langue, ne pa parole, to je, d a fo rm ira svoj lastni kod. TudTznana Lotm anova ugotovitev o navidezni razliki m ed neum etn iško in um etn iško komunikacijo, ki pravi, d a je prva konstitu irana d om inan t­ no po princip ih sem antike, d ruga pa po dom inanci form alnih principov, govori o poudarjen i urejenosti, sistem skosti ali s truk tu riranosti jezika um etn iškega teksta. »S truk tura naravnega jezika [ . . . ] se povsem avto­ matizira. Vsa govornikova pozornost je u sm erjena na sporočilo - p e rc ep ­ cija jezika (koda) je povsem avtom atizirana. V um etn išk ih sistem ih seda­ njega t ip a je sam a s tru k tu ra um etn iškega jezika inform ativna v ak tu ko ­ m unikacije. Zato se sam a ne m ore nahajati v stan ju avtomatizma.« (Lot­ man, str. 190) Pri vsem tem je treb a poudariti, da u re jenost um etniškega teksta ni izvedena do kraja, zato se tud i ne avtom atizira in ne postane s tru k tu rn o redundan tna , neinform ativna. Možno je reči, d a se u rejenost teksta ves čas javlja sam o kot » tendenca k organiziranju, ki raznorodni m ateria l razvršča v ekvivalentne nize, v endar hkrati ne ukinja njegove raznorodnosti.« (str. 189). V sekakor gre v um etn iškem tekstu za določeno sistem skost, za takš­ ne odnose m ed elem enti (na različnih, višjih in nižjih n ivojihU si m ed se ­ boj korelirajo in tako vzpostavljajo eno tnost v različnem. S istem skost ali vzpostavljanje eno tnosti v različnem pom eni p ri tem prav tisto, k ar pravi Jakobsonova form ulacija o zakonitosti um etn iškega jezika, d a je princip ekvivalence (tj. princip sistem a ozirom a istosti) uveljavljen na osi kom ­ binacije (princip m nogoterosti, različnosti). Ravno om enjeno form ulaci­ jo o enotnosti v m nogoterosti pa je m ogoče razum eti kot o p re d elitev poj­ m a s truk tu re . Lotm anova definicija s tru k tu re je p o dana p e r negationem : »Niz s jaopolnoma ukinjenim i omejitvami kom bin iran ja (da se za vsakim elem entom z enako verjetnostjo lahko pojavlja katerikoli od mogočih n a ­ slednjih elem entov) n i s truk tu ra . Pogoj [ . . . ] je, d a m nožica d iferencial­ n ih potez vsakega od njih predstavlja p resek vsaj enega elementa.« (str. 136) S tru k tu ra um etnosti je m etaforično opredeljena kot to in ne to, zna­ ni neznanec, nepopolna ekvivalentnost. Navedim o ob tem sam o še eno njegovo formulacijo, s katero opredeli, kaj je s truk tu ra , ki določa u m e t­ niški tekst. »Relacijska s tru k tu ra ni zb irka um etn išk ih detajlov, tem več množica odnosov, ki je p r im a rn a um etn iškem u delu in tvori njegovo os­ novo, njegovo realnost. V endar se ta m nožica ne organizira kot večnad­ stropna hierarhija b rez notran jih presekov, tem več kot kom pleksna struk­ tura, k i jo tvorijo podstrukture v m edsebojnih presekih in z večkratn im i vstopanji enega in istega e lem enta v različne konstrukcijske kontekste. Prav ti p resek i tudi konstitu irajo »umetnost« um etn iškega teksta. [ . . . ] To je zakon um etn iškega teksta: kolikor več zakonitosti se križa v dani s truk tu rn i točki, toliko bolj je videti individualen.« (str. 120) Takšna op ­ redelitev pojm a um etn iške s tru k tu re nakazuje tud i povezavo z aksiološ- ko problem atiko. Pojem s tru k tu re označuje torej sistem skost um etniškega teksta in si­ ce r sistem skost relacij različnih nivojev znotraj teksta in izventekstovnih relacij, m ed katere sodi tud i relacija do zgodovine. Do neke m ere se s poj­ m om s tru k tu re kot relacijskosti ujem a tud i pojem konstrukcijski p r in ­ cipi teksta, p rav tako pa zlasti s tradicijo ru ske form alistične šole uveljav- TjŠnTpojem postopka, toda ti pojm i nam lahko pom enijo sinonim e samo, če nosijo implikacijo zgodovinske označbe. Lotm an se je od pojm a posto ­ pek4 distanciral, ko g a je glede na form alistično pojm ovanje b istveno ko­ rigiral in dopolnil. Pojem postopka se je nanašal tako na konstrukcijska kot tudi kom pozicijska vprašan ja in seznam postopkov je predstavljal končno m ožnost opredelitve posam eznega teksta. Pojem postopka je oz­ načeval m ateria lno danos t teksta. V s tru k tu ra ln em pris topu pa je ta po ­ jem korigiran tako, d a predstavlja sam o stru k tu rn i e lem ent z določeno funkcijo. Za sklep k p rvem u vprašan ju lahko rečem o, da m oram o, (1) pojem s tru k tu re torej razum eti ne le kot tipološko (sistemsko) kategorijo, te m ­ več kot kategorijo, ki označuje zgodovinskost; (2) da se pojem s tru k tu re prekriva s pojm i sistem skost, relacijskost, konstrukcijski principi, hkrati pa je pogoj za obstoj teksta in za njegovo um etniškost.5 Tudi našo rabo paradigm atskosti in sintagm atskosti v zvezi z m odern im in trad icional­ n im rom anom je p o treb n o razum eti tako, da pojm a označujeta specifič­ ne, h isto rično u tem eljene relacijske odnose. O m enjenim pojasnitvam pojm a s tru k tu ra p rid ruž im o sam o še nekaj definicij:6 struktura - »avtonom na en tite ta no tran jih odvisnosti« (Hjelmslev, c itira Ben- veniste, Problemes de linguistique generale, 1966, 97) - »notranja u re jenost eno t nekega sistema« (Benveniste, 1966, 96) - »tista regulativnost, ki om ogoča v nizu, d a je transform acija enega e lem enta nu jno vzrok določenih k om plem entarn ih transform acij drugih elementov« (Goldm ann, Litterature et societe, 1967, 87) - s is tem atičnost sistem a sistem - celoten spoj, k o n s tru iran iz »enot, ki so vzajemno pogojene« (Ben- veniste, 1966, 96) - vzajem na pogojenost = s tru k tu ra 2. Drugo vprašan je o d p ira problem p rozne strukture. Toda kako za­ staviti vprašan je o razliki m ed prozo in poezijo, če je p rinc ip poezije iden ­ tičen s p rincipom um etn iške s truk tu re , naše vprašanje o prozi p a im a v mislih p rozna besedila, ki jim gre tud i s ta tus um etn iškega teksta. Težava vsekakor opozarja na neko iden tite to p rozne in pesniške organizacije. Toda ali je to res? V sakdanja skušnja daje d rugačen odgovor, saj se ji opo ­ zicija proze in poezije zdi prej analogna opoziciji neum etnosti in u m e t­ nosti, k ar sugerira tud i sam a etimologija izraza proza.7 Toda takšna p re d ­ postavka počiva lahko sam o na videzu in ne m ore im eti v rednosti vero ­ dostojnega odgovora, če p rob lem a analitično ne p re tresem o. P roblem razlike proze in poezije je vsekakor kom pleksen, k ar je ne nazadnje po ­ sledica m edsebojnega vpliva n junih posebnih določil skozi zgodovino li­ te ra tu re . Odgovore o d istinktivnih določilih proznega jezika glede n a jezik po ­ ezije m oram o iskati v zvezi z vprašanji o tipologiji um etn išk ih jezikov, pri čem er s e je h ie ra rh ičnost teh tipologij form irala glede na izhodiščni k ri­ terij organiziranosti vsakdanje rab e jezika. Znani sta tipologiji Tomašev- skega in Czernyja, ki ugotavljata h ierarhijo vsakdanja raba jezika - proza - poezija, toda za tipološkost upoštevata oba sam o sinhron i kriterij, ki nu jno pripelje do napačn ih zaključkov. Tipologija um etn išk ih jezikov pa je veljavna samo, če upošteva tud i do ločene h istorične prem ise. Namreč, če naj h ierarhija, ki jo postavljata B.V. Tomaševski in Zygm unt Czerny - po Markievviczevih navedbah tud i Jakobson - zares u streza resn ičnem u stanju o različni kom pleksnosti organizacije jezikov, po tem se vsekakor pojavlja vprašanje, kako je mogoče, da se tako v grški kot rim ski literaturi (in p o dobno bi lahko ugotavljali tud i za druge evropske literature) lirika, ki naj bi bila višje organizirani jezik, pojavi v zgodnejši fazi razvoja ku l­ tu re kot proza. V ta paradoks je b istveno zarezal Lotm an s p redpostavko, »da je um etn iška proza nastala na tem elju določenega pesniškega s is tem a kot njegova negacija« (str. 150); to m u omogoča, d a je om enjene tipologije po ­ stavil n a glavo, tako da je h ierarh ija organiziranosti um etn išk ih jezikov po njegovem kolokvialni govor - pesem - »klasična poezija« - umetniška proza. Ta tipologija upošteva tem eljno naravo um etnosti, ki jo izraža for­ m ula »to in ne to«, k a r pom eni, d a je izhodiščni tip um etn iške literature, k ar je izpričano bila poezija, nastal kot pou d ar jen a razlika od običajne rabe jezika, to pa ustreza dejanskem u zgodovinskem u zaporedju pojava •, poezije in proze. Toda paradoks o razliki m ed poezijo in prozo z Lotm anovo o p re d e ­ litvijo h ierarh ičnosti razm erja še vseeno ni zadovoljivo rešen, še p red ­ vsem, če upoštevam o dejstvo, d a stoji g rška lirika klasične dobe po svojih estetsko-vrednostn ih kriterijih m nogo više od kasnejše helen is tične p ro ­ ze, in to ne sam o glede na današnji okus, tem več tudi za tisti čas, saj je p rodukcija helenističnih rom anov veljala za trivialno. Če že ne povsem analogen, po tem je tem u vsaj precej so roden p rob lem srednjeveške lite­ ra tu re . Vemo, d a so se snovi b retonskega cikla sprva podajale v verzih kot epika, kasneje v verznih rom anih in ob zatonu srednjega veka v prozi, k ar navadno razlagam o kot degradacijo teh snovi in k ar spe t ne m ore podpira ti teze o ap rio rn o višji s tru k tu rn i organiziranosti proze. Lotm an p a o višji s tru k tu rn i organiziranosti proze v odnosu do poezije govori še n a več m estih. M ed drugim poudarja , d a je »proza kot um etn išk i feno­ m en kom pleksnejša s tru k tu ra ko t poezija« (str. 149) ozirom a »da je m o ­ deliranje um etn iškega proznega teksta neprim erljivo težja naloga kot m odeliranje poezije« (str. 153). Protislovje, ob katerega sm o zadeli, je raz­ rešljivo, če upoštevam o, da se p redpostavke o razm erju poezije in proze nanašajo izključno na um etn iško prozo, za to pa lahko zares trdim o, da je nastala n a izhodiščnih vzorcih poezije. Toda kakor je že res, d a je pojav um etn iške proze korelira l s p redhajajočim i pojavi umetniškejpoezijej, pa m oram o priznati, da gre p ri um etn išk i prozi tudi za korelacijo z n eu m et­ niško prozo, česar v om enjen i zvezi Lotm an ne pove. Ta fundus je n a p o ­ jav um etn iške proze očitno deloval zaviralno. N eum etn iška proza je ob ­ stajala že p red um etniško, npr. H erodotove zgodbe J ri n eka te rim veljajo za zgodovino, a jih m orem o jem ati tu d i drugače, vsekakor pa kot osnovo za nas tanek proze. Prav tako so za historije, potopise itd. delom a veljali še neka te ri helenistični rom ani. Da je proza kot u m e tnost kasen pojav, je nesporno . Bolj p rob lem atično je jasno določiti čas nas tanka um etn iš ­ ke proze, kolikor ni to proces, ki traja še danes. Takšna p redpostavka se zdi še najbolj up rav ičena in v tem smislu je treb a tudi v tezi o paradig- matizaciji proznih s t ru k tu r videti postavke, ki govorijo o p rocesu form i­ ran ja um etn iške proze. Začetne form e proze so bile p rep le t zgodovine, potopisa, filozofskega traktata . Elem enti referencialne funkcije jezika so bili v teh tekstih tako poudarjeni, da je pesn iška funkcija docela neraz- vidna, če je sploh bila priso tna, prav zato p a je tud i problem , ali sploh so­ dijo v obm očje um etnosti. P risotnost re to ričn ih obrazcev v teh tekstih ne pom eni um etn iškega oblikovalnega hotenja, saj je enake figure u p o rab ­ ljalo tud i govorništvo nasploh. Toda vprašanje o razliki m ed poezijo in prozo še vedno ni ustrezno razrešeno. O p roblem atičnosti te razlike govorijo tud i naslednji Lotma- jiov i stavki: »Gledanje n a poezijo in prozo kot n a nekakšne sam ostojne, m edsebo jno razm ejene konstrukcije, ki jih je m ogoče opisati b rez vza­ jem ne korelativnosti ('poezija je ritm ično organiziran govor, p roza je obi­ čajen govor’), nepričakovano pripelje raziskovalca p red nem ožnost, da bi se ta dva pojava razmejila. Ko se srečuje s preobiljem p rehodn ih form, je prisiljen sklepati, da trd n e m eje m ed verzi in prozo sploh ne m ore po ­ tegniti.« (str. 150-151) Sorodno stališče je imel tud i Tomaševski: »Bolj n a ­ ravno in p lodno je, če verza in proze ne preuču jem o TčoT dveh ' področij s t rd n o mejo, tem več kot dva pola, dvoje težišč, okrog katerih so se zgo­ dovinsko razvrstila rea lna dejstva. [ . . . ] U pravičeno je govoriti o bolj ali m anj proznih, o bolj ali m anj verznih pojavih. [ . . . ] Možno je napraviti sklep: da bi razrešili osnovno vprašanje o razliki m ed verzi in prozo, je koristneje, če ne p reuču jem o m ejnih pojavov. [ . . . ] V prvi vrsti se je tre ­ ba posvetiti najbolj tipičnim, izrazitim form am verza in proze.« (Stih i jazyk, 1959, 7-8) K akorkoli je že takšen pred log vabljiv, pa nam o razliki m ed prozo in poezijo vendarle še nič ne pove. Bolj dialektično kot Tomaševski gleda na p rob lem razmejitve J. H rabak, ko poudarja , da sta proza in verz opo- zicionalni strukturni dvoclen in da se za sodobnega b ra lca proza in poezija vzajemno projicirata, k ar pom eni, da je poezija za recepcijo proze po ­ m em b en izventekstovni s tru k tu rn i e lem ent in obratno . Razpravljajoč o m ejnih fo rm ah poezije in proze, o svobodnem verzu in poetični prozi, po ­ stavi H rabak naslednja teorem a: »Kolikor je v verzni form i m anj elem en­ tov, po katerih se verzi razlikujejo od proze, toliko bolj jasno m oram o raz­ likovati, da ne gre za prozo, am pak ravno za verz.« (Uvod do teorie verše, 1958, 7) »V prim eru , ko av tor poudari v prozi tip ične e lem ente verza, ta meja [s poezijo] ne sam o da ni odpravljena, tem več nasp ro tn o postane najbolj aktualna.« (Remarques sur les correlations entre le vers et la prose, surtout les soi-disant formes de transition, v: Poetics, P o e ty k a . . I, 1961, 241) To so že ustreznejša stališča, ki govorijo o določeni tipološki ko re ­ lativnosti poezije in proze, m ed tem ko je bilo stališče Tom aševskega nu- jen rezulta t form alističnega gledanja in razkriva vso svojo m etodološko a nezadostnost. Form alistični pojem postopka se je nanašal sam o na ma- teria lno p riso tne^elem enleleksta in ni upošteval, d a je dana organizacija teksta tudi funkcija predhajajočih postopkov in stilov. Lotm anova defi- ' nicija, kaj je verz in kaj proza, podaja p rav takšno kritiko razmejitve p o ­ ezije in proze: »Biti verz, biti proza - to ni sam o m ateria lno izražen s tru k ­ tu rn i sklop nekega teksta, tem več tudi funkcija teksta, pogojena s tipom ku ltu re v celoti, kakršne ne m orem o vedno enoznačno izvajati iz njego­ vega grafično fiksiranega dela.« (str. 150) In še: »Predstava o meji m ed verzi in prozo se povezuje ne sam o z realizacijo v tekstu [danih] posam ez­ nih elem entov s truk tu re , tem več tud i z njihovo sem antizirano odso tnos t­ jo.« (str. 152) Zanimivo je, da Lotm an pri vsej svoji kritičnosti n ik jer ne o po reka Jakobsonovim form ulacijam o distinkciji proze in poezije, k er ju ta opredelju je kot b inarn i par. Poezijo in prozo m oram o po tem takem razum eti v njuni m edsebojni korelativnosti in v vsakokra tnem specifičnem h isto ričnem razm erju. Ko- relativnost je torej tipološka in historična. Tipologija, kakršna je Lotmanova, izhaja iz historičnih dejstev in predpostavlja, da je s tru k tu ra proze kom pleksnejša od poezije, to pa zato, k er je nastala proza na tem elju določenega pesniškega sistem a kol njegova negacija. Da bi bil prozni jezik, ki n im a distinktivnih potez glede na vsakdanji neum etniški govor, zgodnejša realizacija um etnosti, je n e ­ mogoče. Izhodiščni tip um etn iške li tera tu re je po njegovem vsekakor lahko sam o poezija. »Pesniški govor je v začetku edini možni govor b e ­ sedne um etitosti« (str. 143), to pa zato, k er se je sam o ev iden tna različnost . pesniškega govora od vsakdanjega lahko estetsko percipirala . V tem I smislu je m ogoče razumeti, zakaj je v najzgodnejšem obdobju estetskega j u s tv a r ja n ja - po Heglovi term inologiji - m o ž n a sam o sim bolna um etnost. Teorem , ki ga v tej zvezi postavi Lotman, s tru k tu rn o pojasnjuje tudi smisel kasnejšega zasnutka m im etično-imitacijske um etnosti. »Da bi po ­ stal m aterial um etnosti, se jezik na začetku osvobaja podobnosti z vsak­ danjim govorom. Šele kasnejši razvoj vrača um e tn o st prozi, toda ne v p r ­ votni neoblikovanosti, tem več sam o v njegovi imitaciji. Tako prihaja do pojava prozaizma, 'pesniške svobode’ v poeziji in prozi, v literaturi v ce ­ loti. V endar je ta n ak n ad n a enostavnost um etn iško aktivna sam o na te ­ melju velike in v bralčevi zavesti stalno p riso tne pesniške kulture.« (str. 144-145) Poezija in proza korelira ta m ed seboj torej v sam em procesu zgodovine in v tem smislu govori tud i Lotman, da se o bdob ja dom inacije poezije in proze menjajo po določeni zakonitosti, k ar spom inja na dobro znane, pa povsem ah isto rične konstatacije Fr. Schlegla o m enjavanju kla­ sičnega in rom an tičnega stila. V tem smislu je m ožno opisati tud i neko konstanto , ki obvladuje historični razvoj um etn išk ih jezikov. Lotm an sklepa takole: ker »izhodiščni tipi predstavljajo sistem e z m aksim alno iz­ raženim številom omejitev«, se kasnejša evolucija po pravilu dogaja kot »opuščanje določenih p repovedi ali prem eščanje [teh] v razred fakulta­ tivnih«, tako da se evolucija subjektivno dojema kot poenostavljanje začet­ nega tipa. Ob tem Lotm an tudi poudarja , d a so se um etn išk i prevrati gle­ de na izhodiščni tip dogajali pod geslom boja za »naravnost in eno ­ stavnost®, pro ti »um etnostnim « om ejitvam prejšnjega obdobja, (str. 149) Te ugotovitve bi ustrezale procesu prozaizacije um etniške kulture. Toda to je sam o subjektivni vtis, s tru k tu rn o gre za vedno bolj kom pleksno kon ­ stru iran je um etn išk ih tekstov, to pa ustreza p rocesu poetizacije um etn iš ­ ke kulture, tistem u, k ar označujem o s pojm om paradigmatizacija. Ob tem p rob lem u sm o se delom a že približali tre tjem u vprašanju, ki naj pojasni, kaj pom eni pojem paradigmatizacije, a še prej m oram o za­ radi večje preg lednosti dati neka te re p re lim inarne odgovore, na kaj se nanaša pojem proze v našem naslovu. Z njim m islimo predvsem poteze, ki p ripadajo tipično proznim s truk tu rn im principom , pod čem er pa npr. Lotman razum e predvsem dvoje, (1) prozaizem na nivoju stila in (2) si- žejnost na nivoju kompozicije. Pri tem gre zlasti za rom an, in dodati je m ogoče še neka te re poteze, m ed drug im (3) narativno progresijo in p re d ­ vsem (4) na videz p oudarjeno referencialnost jezikovnega znaka, kar po ­ meni, da so elem enti referencialne funkcije jezika tako izraziti, d a je pes­ n iška funkcija povsem potisn jena v drugi plan ali p a sploh nerazvita. V zvezi s p rob lem om referencialnosti je tudi (5) vprašanje im itacijskosti in fiktivnosti, p ri čem er se zdi - to ustreza tudi Lotm anovim ugotovitvam - da tipično prozni tekst (cf. tradicionalni rom an) običajno vsaj na videz ni poudarjeno fiktiven. K ončno bi tipično prozno s tru k tu ro (prozaizem na nivoju stila) m og­ li opredeliti tud i z najkrajšo form ulacijo razlike od s truk tu rnega principa poezije, to je z Jakobsonovo, ki ji - kot edini tipološki razmejitvi, k e r p re d ­ postavlja prozo in poezijo kot opozicionalni s tru k tu rn i dvočlen - tudi Lotm an prav nič ne oporeka, naspro tno , na izhodiščnih m estih se skli­ cuje p rav nanjo. Po tej opredelitvi je prozni princip označen kot tendenca h kombinaciji, m ed tem ko poezijo zaznam uje tendenca k ponavljanju. Ti­ pično prozni s tru k tu rn i p rincip je torej poudarjeno sintagm atski ali kon- tigviteten, pesniški pa paradigm atski. Seveda m oram o upoštevati, d a s pojm om sintagm atski ali kontigviteten karak ter označujem o sam o tisto, k a r se sklada s p redstavo tipično proznega. Takšna opredelitev sam o ab ­ s trak tno teo re tično razm ejuje prozo od poezije in razrešitev prob lem a velja seveda sam o kot analitična predpostavka. Dejansko se proza in po ­ ezija skozi zgodovino u sodno prepleta ta, tako da razlike sploh ni m ogoče enosm iselno opredeliti. Skratka, to d iferenco mislimo le abstrak tno , p ro ­ zo in poezijo kot dve skrajnosti istega tipa. *— ------ 3. Proces vedno bolj kom pleksnega s truk tu riran ja um etn iškega tek ­ sta, kakršen opredelju je evolucijo, se sklada s tistim i predpostavkam i, iz katerih izhaja naša h ipoteza o paradigm atizaciji proznih s truk tur. Pojem paradigmatizacije se nanaša torej ravno na to (a) progresivno rastočo mero kom pleksnosti um etn iške s tru k tu re nasploh, na kom pleksnost, k i je v po ­ eziji običajno razvidnejša, hk rati pa (b) označuje prav uveljavljanje in pre­ nos kom pleksnosti pesniške strukture v s tru k tu riran o st m oderne u m e tn iš ­ ke proze. Takšna rab a pojm a se ujem a s prej om enjenim i stališči o n a ­ stajanju um etn iške proze na tem elju pesniške tradicije. Zgodovina pes­ niških postopkov se - kot sm o že ugotavljali - dogaja kot neukinljiva di­ nam ika m edsebojnega vplivanja pesniških in proznih principov, k ar po ­ meni, d a v razvoju um etn išk ih ku ltu rn ih tipov poezije ni ed ina aktivna um etn iška s truk tu ra , am pak da tud i razvoj poezije dobiva svojo d inam i­ ko od proznih postopkov. K orelativnost pesniškega in proznega je pogoj za m enjavo stilov in s tem za zgodovino um etn išk ih tipov sploh. V dolo­ čenih fazah je ta h isto rična korela tivnost v tisti točki, ko se verzi in proza kažejo v do ločenem smislu kot s tru k tu rn o enaki, kar om ogoča nastanek p reh o d n ih tipov um etn iškega jezika in o dp ira njihovo vrstno p rob lem a­ tičnost. Takšen p r im e r je rom an tična proza (prim. Novalis, Heinrich von Ofterdingen) ali poezija postrom antičnega obdob ja (W hitman) ali v post- sim bolističnem obdob ju Eliotova poezija. Paradigm atizacija proze je si­ cer po tem takem tra jen in enovit, ne pa tud i v sebi sklenjen proces. Ro­ m antični rom an i in rom ani, ki so prevzeli inovacije, kakršne je uvedla po ­ ezija simbolizma, kljub podobnostim v s truk tu riranosti niso rezulta t v sebi sklenjenega, enosm iselnega razvoja rom ana. Korelacija principov pesništva in proze pa hkrati, ko predstavlja ključni fak tor zgodovinskega razvoja litera ture ozirom a literarno um etn išk ih stilov, p ripom ore tudi k nas tanku novih form, kakršen je npr. svobodni verz. Sinkretizem pesniš- ^ k eg a jn proznega v rom antičnem rom anu, ali če vzam em o mlajše p rim e­ re, v Rilkejevem rom anu, Borgesovi prozi ali pa v kasnejših tekstih no ­ vega rom ana , je tako radikalen, da ti teksti n ikakor več ne ustrezajo niti vsakdanji p redstav i o rom anu niti analitičnim kategorijam, s katerim i sta defin irana rom an ali proza. Pojav paradigm atizacije proznih s tru k tu r o d ­ p ira tako tudi vprašanje o novi zvrsti ro m an a ozirom a proze. Toda tega vprašan ja tukaj ne bom o razreševali, čeprav v prid takšnih razmišljanj o ro m an u dek larativno govorijo številni avtoritativni spisi (prim. m anifestativne teze o francoskem novem ro m an u ali spise av to r­ jev am eriškega metafiction8 ali Borgesove deklaracije o njegovi prozi, ki d a je sam o povzetek nenap isan ih rom anov, itd.). V zvezi s p roblem atiko paradigm atizacije proze razvijamo tukaj le pred log m etodoloških in te r ­ m inoloških možnosti, da bi se šele na osnovi tega lotili raziskave o zgo­ dovinskih temeljih in podrobnejših s tru k tu rn ih razlikah m ed novejšim tipom pripovedništva in trad icionaln im rom anom . Previdnost je toliko bolj upravičena, k er se prik ljučujem o takšnem u uveljavljenemu dialek­ tičnem u stališču, kot ga form ulira Lotman, ko pravi: »Umetniški tekst [torej tud i rom an] nikoli ne p ripada enem u sistem u ali eni sami te n d en ­ ci; zakonitost in n jeno rušenje, formalizacija, v skrajni konsekvenci avto­ matizacija in dezavtomatizacija s tru k tu re teksta - to se dogaja v stalnem m edsebojnem trenju. Vsaka od teh ten d en c [ ten d en ca poezije in te n d en ­ ca proze, tj. paradigm atski in kontigvitetni p rincip] stopa v konflikt s svo­ jim s truk tu rn im an tipodom in obstaja sam o v odnosu do njega. Zato zm a­ ga ene tendence nad drugo ne pom eni ukinjanja konflikta, am pak njegov p renos na drugo raven. Tendenca, k ije zmagala, p ren eh a biti um etn iško aktivna.« (str. 145) S takšno p redpostavko zastavljamo tudi p rob lem pa ­ radigm atizacije proznih s truk tu r. Ko im am o v mislih tekste, ki jih ozna­ čujejo konstrukcijski p rincip i paradigm atskosti, k a r je, kot sm o rekli, ti­ pično za poezijo,9 nam seveda ti teksti še vedno pom enijo prozo ali ro ­ man, vendar povsem m odificiranega tipa. B istvene poteze pom em bnih novejših proznih tekstov, kakršne sm o spredaj nesistem atično omenjali, so tako sprem enjene, da prav v n ičem er ne ustrezajo uveljavljenim ugo­ tovitvam o bistvu rom ana, tud i ne Pirjevčevim tezam o ustro ju junaka, o vprašan ju akcije v rom anu in podobno, saj so bile postavljene za tra ­ dicionalni rom an. Toda ukinjanje kontigvitetnih razmerij na nivoju zgod­ be, kom pozicije in na m ikronivojih ne pom eni ukinjanja rom ana, am pak revitaliziran kon tinuum na drug i ravni. V tej zvezi bi se veljalo ponovno spom niti na že prej citirani H rabakov teorem . Pojem paradigm atizacije torej označuje tipološko in h istorično m o ­ difikacijo prozn ih s t ru k tu r in problem e, ki se v tej zvezi odpirajo , lahko s trnem o v naslednje točke: (a) paradigm atizacija kot uveljavljanje za poezijo značilnih struktur v prozi (poetizacija ali lirizacija proze); (b) parad igmatizacija kot stopnjevanje um etniškosti proze (estetizaci- ja proze ali uveljavljanje poudarjene inform ativne vrednosti sam e u m et­ niške strukture); (c) paradigm atizacija kot uveljavljanje konstrukcije tipa geometrijske­ ga ornamenta (Lotm anov pojem); (d) paradigm atizacija kot uveljavljanje odprte forme rom ana. Problem atiko paradigm atizacije bi lahko razširili še na neka te ra druga li te ram o teo re tsk a vprašanja, npr. paradigm atizacija kot hermeti- zacija proze ozirom a paradigm atizacija kot uveljavljanje ikoničnega tipa teksta (Lotmanov pojem), pa tud i na filozofsko vprašanje, ali pojav p a ra ­ digmatizacije predpostav lja specifično razum evanje resnice kot aspek- tizma, perspektiv izm a ozirom a ontološkega pluralizma. N ekatere ravno ­ kar om enjene pojm e je p o treb n o še razjasniti in v zvezi z njihovimi o- p redelitvam i vprašan je paradigm atizacije precizirati. Še prej pa ponov ­ no poudarim o, d a parad igm atskost pom eni tipično pesniški relacijski princip (prim. Levinovo teorijo poezije), da se pojem nanaša na način konstru iran ja tekstne realnosti in d a predpostavljam o, da takšen princip dom in ira vsem nivojem teksta. Pod p rincipom parad igm atskosti razum em o, da v tekstu prevladuje kom biniranje enakih ali s tru k tu rn o ekvivalentnih elem entov. Pojem pa ­ radigm atskosti ali p rincipa ekvivalence ustreza p redvsem Jakobsonovi rab i in njegovi diferenciaciji dveh stilov, m ed tem ko je v zvezi z Lotma- nom - ki s icer Jakobsonovi diferenciaciji ne o po reka - in z njegovo te r ­ minologijo treb a dati naslednje opozorilo. Lotm an obravnava kom bin i­ ranje enakih ali s tru k tu rn o ekvivalentnih elem entov kakor tud i kom bi­ niranje različnih s tru k tu rn ih elem entov v poglavju o sintagm atični osi s tru k tu re um etniškega teksta, p ri tem pa pravzaprav izrecno poudarja , d a je po njegovem sm iselno razlikovati dva nač ina kom bin iran ja ali z drugo besedo sintagm atskosti. K om biniranje s tru k tu rn o različnih ele­ mentov, ki ga im enuje stavčni tip kombiniranja, u s treza res principu sin ­ tagmatskosti, m ed tem ko nadstavčni tip kom binacij ali kom bin iran je s tru k tu rn o ekvivalentnih"elementov obvladuje princip paradigmatskosti. T u je bil Lotm an neprecizen in nedosleden , če tud i je v prejšnjem poglav­ ju o parad igm atsk i osi s tru k tu re sam poudarjal, da pojavi ponavljanja ozirom a ekvivalenc sodijo v obm očje paradigm atskosti. Ko v poglavju o sin tagm atski osi s tru k tu re govori o kom biniranju ekvivalentnih elementov, im a v mislih predvsem konkatin iran je odstav ­ kov, poglavij v celoto teksta ali, če p rem aknem o p rob lem na vsebinski nivo, tud i konkatin iran je p ripovednih situacij in dejanj junakov v enoto zgodbe. Toda kakorkoli je že vprašan je o konstitu iran ju enote, ki se im e­ nuje tekst, u strezno obravnavati pod naslovom sin tagm atska os s tru k tu ­ re, pa je n esp o rn o res, d a združevanje ekvivalentnih elem entov ne p re d ­ postavlja sintagm atskega principa; združevanje enakega sodi v obm očje paradigm atike. To je za nas vsekakor ključnega pom ena, saj im am o v mislih p redvsem takšne tekste, k ij ih prevladujoče opredelju je om enjeni tip parad igm atske konstrukcije. Izrečeno p rob lem atičnost bi potrd il tudi pregled opredelitev parad igm atsk ih in sin tagm atskih združevalnih načel (Hum e, Peirce, Saussure, Jakobson, Barthes), nas pa tu zanimajo - ne glede n a Lotm anovo poim enovanje - p redvsem še d ruge njegove ugotovitve v zvezi s p rob lem om združevanja s tru k tu rn o ekvivalentnih elementov. Ko Lotm an opredelju je razliko m ed kom bin iran jem s tru k tu rn o ek ­ vivalentnih in kom bin iran jem s tru k tu rn o različnih elem entov, poudarja , da v prvem p r im eru ne dobim o konstrukcije stavčnega tipa. Lotm an u p o ­ rab i v originalu nam esto form ulacije stavčni tip pojem fraza, pač po zgle­ du rabe v generativni gramatiki, k jer npr. ločijo noun phrase (NP), verbal ph rase (VP), lahko p a rečem o tem u tud i konstrukcija sintagm atičnega tipa. Celoto, ki združuje s tru k tu rn o enake elem ente, pa im enuje kon ­ strukcija geometrijskega ornamenta, in tako k onstru iran i teksti m u veljajo za o d p rte tekste. Ko form ulira razliko m ed kom bin iran jem s tru k tu rn o ekvivalentnih elem entov in kom bin iran jem s tru k tu rn o različnih ele­ mentov, p oda tud i definicijo odprte forme. »Bistvena razlika m ed kon ­ strukcijam i, ki p ripadajo verigi znakov, ki je v sebi specializirana (sta- ve.kL in tistih, ki p ripadajo verigi znakov, ki v sebi ni specializirana (tip ornam enta), je p riso tnost ali odso tnost konstrukcijsko določenega kon ­ ca in začetka. S tem je v zvezi tud i naslednje: m ed tem ko v prvem p rim e ­ ru dolžina stavka v znatni m eri določa n jeno konstrukcijo , je v d rugem p r im eru tekst po svojem značaju odprt.« (Str. 131-132) V zvezi s p rob le ­ m om o d p rte form e im a še eno pripom bo, k ije re levan tna za razmišljanje o m odernem ro m an u in o pripadajočih h istoričnih koncepcijah resnice, katerih analogon je. »Ko so m eje segm enta v večji m eri s tru k tu rn o do ­ ločene (ob odsotnosti s tru k tu rn o določenih kategorij začetka in konca teksta), nastaja iluzija s truk tu re , ki na videz posnem a govorni (neskonč­ ni) tekst (npr. govorni tekst v realnosti) in zato je lahko prek in jena in podaljšana v katerikoli točki kot o rn am en t ali neskončna zgodba.« (Str. 133) Našo problem atizacijo Lotm anove obravnave kom bin iran ja s tru k ­ tu rn o enakih elem entov v zvezi s sin tagm atiko av to r v nadaljevanju sam podpira, ko ugotavlja, da po teka kom bin iran je enakih elem entov v niz po d rugačnih zakonih kot kom bin iran je raznorodn ih elem entov. P redpo ­ stavljanje različnih zakonov združevanja potrjuje, da ne gre v obeh p ri­ m erih za isti, tj. sin tagm atski princip. Lotm anova opredelitev zakona, po ka terem se združujejo v niz ekvivalentni elementi, torej opredelitev p r in ­ cipa paradigm atskosti, se glasi: »K om biniranje enakih delov v nize ( . . . ) po teka kot priključevanje [rus. prisoedinenie , nem . Anreihung, shr. pri- sajedinjavanje] in v tem sm islu ponavlja tem eljno lastnost organizacije govornega teksta na nadstavčnem nivoju.« (Str. 132) V parad igm atsko o r ­ ganiziranem tekstu se elem enti naracije (npr. dogajanje, epizode, ele­ m enti karakterizacije, p r ipovedne situacije in podobno) integrirajo po p rincipu priključevanja ali adiranja, in m odel za vsako zvezo, ki nastane po takšnem principu, je - po Lotm anovi term inologiji - geom etrijski o r ­ nam ent. Če ta p rincip ad iran ja ali priključevanja sp re jm em o tud i kot k arak ­ terističen način s tru k tu r iran ja m odernega pripovedništva, po tem dvoje konsekvenc kom bin iran ja ekvivalentnih elem entov, ki ju om enja Lot­ man, nu jno velja tud i za tekste, ki jih opredelju je pojav paradigmatizaci- je. Ti dve konsekvenci sta: prvič, ponavljanje istega e lem enta zabrisuje njegovo semantično vrednost; drugič, ponavljanje istega e lem enta poudar­ ja pom en elementov, ki so izgubili pom en (torej s inka tegorem atsk ih besed, če upo rab im o Bloomfieldov term in), iz česa r lahko Lotm an izpelje teo ­ rem , da se s takšnim - mi bi rekli parad igm atsk im - tipom kom bin iran ja »sami elementi formalizirajo in semantizirajo njihovi fon?mlni odnosi« (str. 132). Ce bi to trd itev preverjali v zvezi z m o d e rn o prozo (rom anom ), bi lahko ugotovili, da tu res p rihaja do navideznega ukinjanja vsebinske kom ponente , do nekakšne desemantizacije, vendar pa hkrati takšno na ­ videzno ponavljanje istega, npr. istega dogodka, iste situacije (spom nim o sam o n a Q ueneaujeve Vaje v slogu) ali pa kopičenje podobn ih značajev in enakih usod, predstavlja tud i m etaforo za različne ravni dogodkov, si­ tuacij, karakterjev; vsebinskost tako ne izginja, naspro tno , celo pom no ­ žena je. V zvezi z d rugo om enjeno konsekvenco pa m oram o priznati, da v m o d ern em ro m an u dobiva p oudarjeno sporočilno v rednost tud i sam a form alna raven teksta. Princip ad iran ja ali priključevanja ozirom a p rincip geom etrijskega o rn am en ta velja s icer L otm anu kot m odel za shem o nara tivnega teksta nasploh in pri tem im a nedvom no v mislih, da se tako spajajo v celoto teksta vse enote, ki so višje od stavka (odstavki, poglavja ozirom a n a vse­ b inskem nivoju dogodki, epizode itd.), k a r je pravilo tud i za običajno rabo jezika. Toda Lotm an očitno tud i teh problem ov nara tivnega teksta ni preciziral in bolj strogo premislil. Njegova trditev, d a j e geom etrijski o rn am e n t m odel za narativni tekst nasploh, očitno ne upošteva d iferen ­ ciacije zgodovinsko izpričanih razlik k onstru iran ja in kom poniran ja p ri­ povednih besedil. K onstrukcijski principi trad icionalne naracije p retež­ no izpričujejo drugačno (tj. kontigvitetno) naravo kot konstrukcijski p rincipi rom an tične ali postrom an tične fragm entarne proze. Za m odel trad icionalne proze velja, da epizode sm iselno prehajajo d ruga v drugo po principu stičnosti, da je razvoj dogodkov in akcije stopnjevan, d a je fabula sklenjena, da je junakova u soda v tekstu dopolnjena; vse to za m o ­ d ern o pripovedništvo ni več značilno. Rom ani z o d p rto form o poznajo d ruga pravila. Princip priključevanja ali - kot rečem o - parad igm atskosti ozirom a m odel geom etrijskega o rn am e n ta torej ne obvladuje katerega­ koli p r ipovednega teksta, am pak nam velja za karak teristiko m odernega tipa proze. Princip parad igm atskosti torej ni le sistem ska, am pak tudi h istorična oznaka. V tem smislu bi bilo p o treb n o vprašan je o paradigm a- tizaciji proze zastaviti hkrati z vprašanjem o posebnem razum evanju res ­ nice ozirom a o posebnem razum evanju človeka in sveta. Lotm anovo razlikovanje kombinacij stavčnega tipa in kom binacij nadstavčnega tipa vsekakor ustreza našem u razlikovanju sintagmatske- ga (kontigvitetnega) in parad igm atskega principa. V endar pa nas bo ugo­ tavljanje parad igm atskosti in sin tagm atskosti v konk re tnem tekstu po ­ stavljalo p red n eka te re težave. Najprej že zato, ker je n am reč naša zavest v svoji izrazito in tencionalni naravi tako ustro jena, da sleherni niz p a ra ­ digem lahko sp rejm em o kot kontigviteto. Na to, da se p ri skrbnejšem raz­ iskovanju pokaže, d a je »težko abso lu tno razlikovati m ed kom bin iran jem elem entov na sintagm atični osi organizacije teksta, kakršno p rip ad a stavčnem u tipu, in prav takim kom biniranjem , kak ršno p ripada nad- stavčnem u tipu«, opozarja tudi Lotm an (str. 133). Ta nem ožnost razliko­ vanja m ed prvim in drugim principom p a ni sam o posledica s tru k tu re naše zavesti, tem več tud i sam e narave um etn iškega teksta, kot jo najbolj koncizno opredelju je Jakobsonova definicija, d a je pesniškost projekcija p rincipa ekvivalence z osi selekcije na os kombinacije. Ta Jakobsonova ugotovitev p rinaša p om em bne konsekvence za osnovna določila teksta. Projekcija p rincipa ekvivalence ali paradigm atskosti na os kontigvitete predpostavlja, d a je tekst svoja lastna parad igm a pom enov in smisla. Tekst kot celo ta funkcion ira kot en sam znak in je svoj lastni sistem, kar opravičuje tud i razum evanje um etnosti kot avtonom nega, avtoteličnega jezika. Ko Lotm an p revzem a Jakobsonove ugotovitve, zapiše, da »formirajo besede v um etn iškem tekstu, razpore jene d ruga ob drugo, v m ejah d a ­ nega segm enta, nedeljivo celoto - frazeologizem. V tem smislu vsak po ­ m enski segm ent (vključno tudi univerzalni segm ent - celoten tekst dela) ne korelira le z verigo pom enov, tem več tudi z nekim nedeljivim pom e­ nom, to je, pojavlja se kot beseda« (str, 133). Da se kot posledica p ro jek ­ cije osi ekvivalence na os kontigvitete besede v um etniškem tekstu reifi- cirajo, je tud i že Jakobsonova form ulacija (Linguistics and Poetics, 1960, 371).10 Pri Lotm anu pa najdem o to misel o reifikaciji in hkrati o težavah ločevanja enega in d rugega p rincipa v naslednji obliki: »Ko uvajam o poj­ m a začetka in konca teksta kot obvezno p riso tna s tru k tu rn a elem enta, s tem že dajem o možnost, da cel tekst jem ljem o kot eno besedo. V endar tudi segmenti, iz katerih sestoji, p r ipadajo stavčnem u (sintagm atičnem u) tipu, k er imajo svoj začetek in svoj konec in ker se organizirajo po dolo­ čeni sintagm atični shemi. Tako se vsak pom enski segm ent um etniškega teksta lahko razum e kot beseda ali kot veriga besed.« (str. 133) Ne sm e­ m o pozabiti, d a je tud i p ripom bo o zabrisanosti razlike m ed obem a p r in ­ cipoma, m etaforičnim in m etonim ičnim , v k onkre tn ih p rim erih že p red L otm anom izrekel Jakobson, ko je zapisal, d a je zaradi projekcije p rinci­ pa ekvivalence z osi selekcije na os kontigvitete vsaka m etafo ra nekoliko m etonim ična in vsaka m etonim ija metaforična. V endar pa je kljub tem u, da d ihotom ija paradigm atskosti in sintag­ m atskosti ni abso lu tna in da se v tekstu odnosi kom pleksno prepletajo, m ogoče v konkre tn ih p rim erih ugotavljati prevalenco enega tipa od n o ­ sov n ad drug im in tako je tud i analitično razlikovanje pesniškega kon ­ strukcijskega p rinc ipa (tendenca ponavljanja) in proznega konstrukcij­ skega p rincipa (tendenca kombiniranja) sm iselno in funkcionalno. To m ožnost podpira jo ne le Jakobsonove m etodološke sugestije in njegove lastne raziskave, am pak tud i dvoje knjig, ki sta izšli v času nastajanja naše razprave o paradigm atizaciji proznih s tru k tu r ," hkrati pa tud i teze Jo­ sepha F ranka o spacializaciji m odern ih literarn ih s truk tu r, za katere se je izkazalo, da se u jem ajo z našo izhodiščno predpostavko o parad igm a­ tizaciji proze. OPOMBE 1 Prim. Lotman, Struktura hudožestvennogo teksta, 1970; vsi citati so prevzeti po shr. prevodu, Beograd 1976. 2 Cit. po: Thomas G. VVinner, The Aesthetics and Poetics oj the Prague Linguistic Circle, Poetics 8, 1973, 85-86. 3 Zgodovina izpričuje - po Heglovi historični terminologiji - najprej simbo­ lični, potem klasični, kasneje romantični tip umetnosti. Pri tem opozicija simbo­ ličnega in klasičnega jasno kaže, da se prvotne umetnosti zasnujejo kot znak raz­ like, klasične pa kot znak približevanja resničnosti. 4 Lotmanove opredelitve pojma postopek: - »Umetniški postopek ni materialni element teksta, temveč odnos«, (str. 144) - »Postopka ne preučujemo kot materialno danost, temveč kot funkcijo z dvema ali več konstituenti. Umetniški efekt postopka je vedno odnos (npr. odnos teksta do estetskih norm epohe)«. (str. 143) - »Metafizični pojem postopka zamenjujemo z dialektičnim strukturni ele­ ment in njegova funkcija«. (str. 152) - Kot funkcijo strukture ali določenega strukturnega nivoja je treba upošte­ vati tudi tako imenovane m inus postopke, to je tiste odnose, ki nastajajo glede na fundus (npr. estetske tradicije neke zvrsti ali določil prejšnje stilne smeri). 5 Definicija teksta in definicija umetniškosti sta nujno v zvezi s pojmom struk­ ture. Tekst je »celotni kompleks strukturnih odnosov, ki so dobili lingvističen iz­ raz«, pri čemer imamo v mislih tako intertekstualne kot ekstratekstualne odnose. Ta ekstratekstualni del umetniške strukture ima na sebi mnogo subjektivnega do vključno individualno osebnega (problem recepcije, dekodiranja oziroma konkre­ tizacije teksta), pa tudi objektivnega (»zakonito, zgodovinsko in socialno pogojeno vsebino«). (Prim. Lotman, str. 153) Vmetniškost pogojujejo spredaj omenjene op­ redelitve strukture, pri čem er je ta struktura umetniškosti aktivna samo na tem e­ lju zgodovine kulture. Umetniškost in inovacija sta bila za praške strukturaliste soodnosna pojma. Lotman korigira njihovo formulacijo, ki se glasi, da je »inova­ cija toliko izrazitejša, kolikor bolj je oddaljena od tradicije«, s pristopom, ki ima na dnu tudi formulo to in ne to: »Kolikor dlje [je inovacija] od tradicije v mejah istega kulturnega tipa, toliko bližja ji je.« (prim. str. 390) 6 Cit. po: Gerard Genot, Elements tovvards a Literary Analytics, 1973, Poetics 8, 61. 7 Proza (lat. prosa sc. oratio = nevezan, neolepšan govor, iz: pro(r)sus = raven, preprost, nevezan). 8 John Hawkes (1925), John Barth (1930), Donald Barthelme (1931). Thomas Pynchon (1937), Joyce Carol Oates (1938), Ronald Sukenick. 9 Primerjaj: Samuel R. Levin, Linguistic Structures in Poetry, 1962 10 Objavljeno v: T. Sebeok (ed.), Style in Language, 1960 11 David Lodge, The Modes oj Modem Writing, 19771,19792; Hans Ostervvalder, T. S. Eliot: Between Metaphor and Metonymy, 1978