20. november 1999
številka 14
GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
JOŽE POJBIČ NAGRAJEN NA FOTOGRAFSKEM NATEČAJU SVOBODEN KOT PTICA
Urednik fotografije Soboških novin Jože Pojbič, novinar Dela, je za svojo fotografijo Bele štorklje s plenom dobil glavno nagrado na fotografskem natečaju Svoboden kot ptica. Natečaj sta že tretjič zapovrstjo pripravila Mobitel in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, razglasitev in razstava nagrajenih del pa sta bili v Cankarjevem domu v Ljubljani. To je tretja fotografska nagrada predsedniku Fotokluba Murska Sobota, katerega člani razstavljajo v kavarni Jelša, pa tudi drugod. Letos so se
predstavili tudi v partnerskem nemškem mestu Ingolstadt, razstave svojih fotografij pa izmenjujejo tudi s fotoklubom iz Djurdjevca. (V ponedeljek, 22. novembra, ob 18.00 vabijo vse ljubitelje fotografije na odprtje njihove najnovejše, pete po vrsti klubske razstave v kavarno Jelša.) Po predlani nagrajeni fotografiji hčerke Kaje s kanglico rib in očetom ribičem na obrežju Ledavskega jezera v Kraščih in letošnji prvi nagradi med diapozitivi na fotografski razstavi na temo Človek od zibelke do groba je to že tretja nagrada Jožetu Pojbiču. Čeprav je z novinarskimi dežurstvi polno zaposlen tudi ob koncih tedna, pa upamo, da bo poskrbel tudi za zanimivo naslovnico praznične številke občinskega glasila.
PRIJATELJSKO SREČANJE ŠTIRIH
So pesmi štirih in je naključno srečanje štirih na fotografiji Milana Vincetiča. Bolj kot v Soboške novine sicer sodi v PEN, ker je na njej poleg odgovorne urednice občinskega glasila direktorica lokalnega Vestnika. O tem, katera je prva in katera druga dama novinarstva, puščam v presojo bralcem obeh javnih glasil. Sicer pa je, kot kaže fotografija, posneta pred literarnim večerom v soboškem gradu, dovolj prostora za obe. Tokrat v družbi z Brankom Šomnom, publicistom in dolgoletnim radijskim novinarjem, ter kolegom Ernestom Ružičem, ki je v zadnjem času vse bolj pesnik. Pa seveda tudi sodelavec Soboških novin, ki je v predzadnji številki zapisal, da Sobota nima duše in za to ne bo dobil honorarja ustanovitelja in izdajatelja občinskega glasila. Avtor fotografije službe zaradi objave ne bo izgubil, saj je z Vestnika odšel na Pomursko založbo že v oktobru. Ce bo še v novembru padla kakšna ponudba po tesnejšem sodelovanju z nekdanjo
urednico Kulturnih obzorij domačega tednika (ter po kratki politični karieri in zaradi onemogočene vrnitve na prejšnje delovno mesto po izteku funkcije nekaj časa tudi občinski uradnici, ki zdaj odgovorno ureja regionalni program televizije Idea), bomo o njej poročali v decembrski številki občinskega glasila. Upam, da le-to zaradi nelojalne konkurence ne bo postalo Gajba, saj so jabolka v poznojesenski ponudbi iskana in jih ni potrebno tržiti.Tako kot v času ozimnice iskati krompir, ki ga tokrat primanjkuje in ga je tudi v življenju bolje imeti več, kot ga odmeri z izbranimi mediji povezana dnevna politika. Ta lahko tudi povzroča, da so pusti in mrzli dnevi brez sonca še bolj sivi in mrzli, kot so v naši pokrajini novembrski. Zato pa so toliko več vredni svetli prebliski iz toplejših dni, ko je nastala pričujoča fotografija; Irmi Benko, ki mi jo je podarila, se javno zahvaljujem
zanjo.	Brigita BAVČAR
Zadnje Soboške novine v tem letu bodo izšle 24. decembra, kakšen bo njihov koncept in čas izhajanja v letu 2000, pa je odvisno tudi od novoimenovanega izdajateljskega odbora.
Glasilo
SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET.
Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA,
Kardoševa 2.
Izdajateljski odbor:
Anton Slavic, Ernest Ebenšpanger,
Draga Pertoči, Jožef Recek,
Darko Rudaš, Drago Šiftar,
Franc Weindorfer, Franc Zver in Vili Žižek.
Odgovorna urednica Brigita Bavčar, oblikovna zasnova Franc Mesarič, fotografiranje Jože Pojbič, lektoriranje Mojca Maučec, tisk Solidarnost, d.d.
Fotografija na naslovnici: Jože Pojbič.
Naklada: 7000 izvodov.
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
1
SPOMINSKI DAN MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
Slavnostni govor Ele Ulrih-Atene
Zgodilo se je pred 55 leti, ko so štirje srčni mladi fantje - partizani doživeli svoj radostni trenutek v prepričanju, da je za njih in za slovenski narod napočil dolgo pričakovani čas svobode. Pa ni bilo tako! Usodno so se zmotili. Strašna fašistična zver se je v smrtnem boju vzpela še enkrat in še nekajkrat.
Ko je Horthy, madžarski regent, 15. oktobra 1944 razglasil kapitulacijo in zaprosil protifašistično koalicijo za mir, so v Budimpešti nastopile enote SS, gestapa in Wehrmachta - vodilni odredi nemških okupacijskih sil. Za predsednika vlade so postavili majorja Ferenca Szalasija, vodjo fašistične stranke puščičastih križev (njilašev), Hortiya pa prisilile, da je preklical razglas o kapitulaciji in izjavil, da odstopa s
položaja regenta v korist Szalasija. Ta je takoj izjavil, da nadaljuje vojno na strani Hitlerjeve Nemčije.
Skupina štirih partizanskih borcev in aktivistov - zanesenih od privida skorajšnje svobode in pod vtisom Horthyve kapitulacije je skovala drzen načrt o prevzemu oblasti v Murski Soboti. Niso seveda računali na presenečenja. Zgodilo pa se je prav to, Szalasiju vdani domači oblastniki so mu izkazali svojo privrženost s tem, da so po vnaprej pripravljenih seznamih zgodaj zjutraj 17. oktobra izvedli aretacije osumljenih rodoljubov in simpatizerjev NOG po vsem Prekmurju.
Okoli 8. ure so prišli madžarski vojaki v spremstvu njilaša Poredoša tudi po Brumnove, pri katerih so prenočevali štirje partizani: Miran, Juš, Bojan in France, ki naj bi tega dne  v   Soboti prevzeli oblast.
Po prvi zmedi zaradi tako nenadnega trčenja z okupatorskimi vojaki so se partizani uspeli prebiti iz hiše in se med bojem umakniti proti Črnskim mejam. Zasledovalcev - med katerimi je bil sam župan Hartner - je bilo zmeraj več in Juš je bil zadet. Obkoljen od madžarske soldateske se je v brezizhodnem položaju ustrelil sam. Preostali trije partizani so na umiku v suhi strugi potoka Dobel v kratki borbi pokosili štiri sovražne vojake in enega ranili. To je bila bojna zmaga. Žal je račun zanjo prišel že čez tri dni, ko se je fašist in izdajalec
viničar Novak na Vaneči polakomnil 10.000 pengov nagrade ter prijavil nič hudega sluteče partizane na njegovem skednju okupatorju. Okoli poldneva, ko so jedli Novakov zabeljeni krompir, jih je obkolilo kakih 120 madžarskih vojakov in žandarjev. Pričela se je neenaka borba treh patriotov proti več kot stotim okupatorjevim vojakom. lz borbe so živega odnesli le nezavestnega ranjenega Bojana. Zmagovalci te bitke so si zadovoljni čestitali, češ: “Sedaj je konec partizanov, sedaj bo pa mir. ” Prepričani, da so skupaj s partizani uničili tudi njihove sodelavce, saj so 17. in 18. oktobra aretirali okoli 90 ljudi -
v nekaj primerih cele družine z otroki vred. V taborišču Komarno so jih nato 81 predali nemškemu gestapu, ki jih je strpal v zloglasna nemška koncentracijska taborišča. Od 81 se jih je po koncu vojne vrnilo le 34 - med njimi trije partizani.
To je kratek izvleček iz opisa dogodkov v dneh okoli 17. oktobra pred 55 leti, kakor jih je zbral in zapisal zgodovinar Ivo Orešnik. Njihov pomen je za ljudi tako velik, poučen in enkraten, da zasluži trajen spomin in zaznamovanje v današnji občini in širše v Prekmurju.
Oktober 1944 je nadaljevanje prav tako krvavega oktobra 1941, ko je bilo osvobodilno gibanje v Prekmurju prvič brutalno zatrto - uničeno. Tudi takrat je okupator triumfiral v prepričanju, da je (ob pomoči domačih izdajalcev) dokončno zatrl osvobodilno gibanje Prekmurcev.
Val osvobodilnega gibanja se je dvignil še tretjič: dokončno in neustavljivo. Že od začetka decembra 1944, komaj dva meseca po Vaneči, je osvobodilni boj nezadržno rasel in se razširjal po vsem Prekmurju. Aktivisti OF, ki smo bili   v   Prekmurje poslani iz Štajerske, smo v domačinih vseh slojev (dijakov, inteligence, delavcev in kmetov) našli predane sodelavce in pomembno okrepili našo moč. Organizirali smo tridnevno konferenco aktivistov OF v   Strehovskih goricah z okoli 30 udeleženci, na kateri se je usposobilo za aktivistično ilegalno borbo proti okupatorju več udeležencev. Dober mesec za tem smo že ustanovili 1. prekmursko partizansko četo, v katero so vstopali najprej vsi, ki so dezertirali iz madžarske vojske in so se prostovoljno odločili za narodnoosvobodilni boj.
Seveda ta razvoj ni potekal gladko. Še so bila izdajstva, večji in manjši spopadi z okupatorjevo soldatesko - še so bile žrtve. Prekmurje je od leta 1941 do 1945 plačalo svojo osvoboditev z več kot 1000 življenji. K temu moramo prišteti še žrtve Rdeče armade ob osvobajanju Prekmurja. 521 jih počiva v skupni grobnici na soboškem pokopališču, nekaj sto pa jih je odnesla deroča Mura.
Tako smo v najbolj grobih obrisih označili boj za obstanek slovenskega naroda v Prekmurju, to je pod tretjim okupatorjem razkosanega slovenskega narodnega telesa. Žal se še danes in prepogosto dogaja, da pozabljamo na tretjega okupatorja, na njegova genocidna dejanja, ki so bila po svojih namerah in učinkih enakovredna nemškim nacističnim.
Poziv OF, da je osvoboditev in združitev vseh Slovencev mogoča le z oboroženim bojem, je bil vodilo tudi narodno zavednim ljudem med Muro in Rabo.
Ela Ulrih Atena, slavnostna govornica na letošnji akademiji v počastitev spominskega dne Mestne občine Murska Sobota - 17. oktobra
2
Z NOB so si v antihitlerjevski koaliciji priborili pravico do skupnega življenja v matični domovini Sloveniji.
Petinpetdeset le je minilo od takrat - od teh in neštetih podobnih dogodkov po vsej Sloveniji. In namesto da bi v jeseni našega življenja mirno pripovedovali že nekoliko romantizirane spomine našim vnukom, moramo kar najodločneje in argumentirano braniti resnico o NOB. Nekdanji sodelavci okupatorja, domobranci in drugi izdajalci se
skupaj z vodstvom katoliške cerkve, ki brani narodno izdajstvo škofa Rožmana, poskušajo znebiti bremena lastne krivde s tem, da klevetajo in blatijo NOB. Demonizirajo partizanstvo in osvobodilno borbo in jo prikazujejo le kot krvavo boljševiško revolucijo, ki naj bi bila kriva za vse žrtve. Argumenti, ki dokazujejo kaj drugega, ne štejejo. Vztrajno ponavljajo svojo izmišljeno konstrukcijo dogodkov, da bi tako diskriditirali NOB. Tak je tudi primer umora polanskega župnika Daniela Halasa, ki ga vztrajno pripisujejo partizanom, čeprav je sam turniški dekan Ivan Jerič, takrat najvplivnejši slovenski duhovnik v Prekmurju, to argumentirano spodbil.
Zveza združenj borcev NOB je veteranska organizacija, ki zastopa načelo, da je bil oboroženi boj proti okupatorjem edina rešitev pred uničenjem slovenskega naroda. Vsi trije okupatorji so nas zapisali smrti. Ob tem so današnja razglabljanja nekaterih (kot na primer A. Bajta) o smislu NOB, res nesmiselna, če ne kar abotna. Po njihovem bi nas tako ali tako osvobodili močnejši zavezniki.
Vrnimo se k našemu spominskemu dnevu. Dogodki, ki simbolizirajo upor Prekmurcev proti okupatorju v najtežjih razmerah, so zadostni tudi za utemeljitev občinskega praznika. Murska Sobota bi se s praznikom, vezanim na vseljudski upor proti okupatorju in na boj za svobodo, še dodatno promovirala kot glavno mesto uporne in svobodoljubne pokrajine.
IN MEMORIAM:
DR. VANEK ŠIFTAR
Devetega v novembru je umrl dr. Vanek Šiftar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, pravnik, nekdanji republiški in zvezni poslanec,torej politik in znanstvenik, humanist, romolog, soorganizator zgodovinskih simpozijev Modinci in nenazadnje urednik Mladega Prekmurca, revije intelektualcev to stran Mure v tridesetih letih.
V njej ostaja ob koncu devetdesetih let Vrt spominov in tovarištva, ki ga je na svoji domačiji v Petanjcih 19 negoval petdeset let in bil ponosen na vsako drevnino, ki raste v njem. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je bila ustanovljena 1997 leta z namenom, da svojevrstni naravni in kulturni park v spomin na zmago nad fašizmom v drugi svetovni vojni ohrani zanamcem. Pa tudi iztrga spominu dogajanje v Nadaždijevem dvorcu zatočišču izgnanin na Petanjcih, o katerem so v okviru raziskovalnega in izobraževalnega programa dr. Šiftarjeve fundacije govorili na dvodnevnem znanstvenem srečanju pred letošnjim praznikom reformacije na temo protestantizma pri nas v Radencih in na Tišini. Vaneka Šiftarja zaradi bolezni ni bilo med predavatelji, čeprav je šlo pravzaprav za njegov projekt. Zadnji med mnogimi, ki se jih je lotil v svojih osemdesetih letih, v katerih mu je pred visokim jubileju uspelo izdati tudi zbirko pesmi Pobiram orumenele liste.
Pokopan je v svojem Vrtu spominov, za njim pa ostaja spomin na razmišljujočega intelektualca, vitalnega “dečka”, kar je rad slišal iz ust podpisane.
Brigita BAVČAR
Udeleženci slovesne akademije v GalerijiMurska Sobota so pozorno prisluhnili slavnostni govornici.
Fotografija s ptičje perspektive galerije odkriva množico praznih stolov na ponedeljkovi večerni prireditvi. Slika s petkove otvoritve jubilejne razstave del Jožeta Horvata Jakija je bila povsem drugačna.
Čestitam vam k spominskemu dnevu občine z željo, da bi spomin na dogodke, katerim je posvečen, nikoli ne zbledel in da bi ga radostno praznovali.
3
SVETNIŠKI ZASEDANJI V SEPTEMBRU IN NOVEMBRU
DEVETA SEJA MESTNEGA SVETA
Začetek prve po dopustne seje Mestnega sveta Murska Sobota je bil 30. septembra, ko je izšla tudi 13. številka občinskega glasila in zato vas s septembrskim zasedanjem seznanjamo šele zdaj - v 14. številki Soboških novin. Vmes namreč niso izšle, pa tudi mestni svetniki se niso sestali, tako da tokrat poročamo z zaostankom, kar sicer ni prednost pisanja. Za javno glasilo pa je pomembno imenovanje izdajateljskega odbora na septembrski, 9. seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. Poleg župana Antona Slavica, ki ima poleg predsedujočega v mestnem svetu, podžupana, Rudolfa Horvata, ključno besedo o izidih in vsebini občinskega glasila, so v izdajateljskem odboru zajeti vsi predstavniki strank, ki sestavljajo mestni svet. Ernest Ebenšpanger iz Združene liste socialnih demokratov in Drago Šiftar iz vrst Socialnih demokratov imata izkušnje iz prejšnjega mandata. Franca Meolica iz stranke Zelenih je zamenjal Vih Žižek, novi člani pa so še Draga Pertoci, predstavnica Slovenske ljudske stranke, Jožef Recek iz Liberalne demokracije, Franc Zver, predstavnik Slovenskih krščanskih demokratov, Franc Weindforfer, predstavnik Demokratične stranke upokojencev in Darko Rudaš, predstavnik romske skupnosti.
Predlog za imenovanje izdajateljskega odbora javnega glasila Soboške novine (potrjen je bil z dvajsetimi glasovi za) je bila enajsta med 19 točkami dnevnega reda, po dopolnitvi z obravnavo točke - informacije o aktivnostih župana v zvezi z gradnjo železniške proge Madžarska-Slovenija.
PREDLOGI IN POBUDE ČLANOV MESTNEGA SVETA:
1.	Rudolf HORVAT, podžupan mestne občine je predlagal, da se mestni svet podrobno informira o razdelitvi sredstev evropske pomoči Republiki Sloveniji, pri tem naj odločno zahteva, da se največji delež te pomoči nameni naši regiji. Pri pripravi predloga za gradnjo centra za ravnanje z odpadki in zbiranju sredstev evropske skupnosti, je bil pridobljen podatek, da je naša regija najrevnejša. Ministrstvo za evropske zadeve je to tudi potrdilo. Vendar hoče sedaj Slovenija pri pridobitvi sredstev vso Slovenijo razen ljubljanske regije uvrstiti v manj razvita območja. Zato je potrebno tudi pri vladi odločno zahtevati, da se največ sredstev nameni naši regiji (sredstva iz programa ISPA so omejena v sedanji višini 16 milijonov evrov, polovica sredstev bo namenjena za promet, polovica pa za infrastrukturo). Za občane Cankarjeve ulice je zaprosil podporo mestnih svetnikov pri prizadevanjih za zaporo ceste za tovornjake. Edino naša regija je namreč izvzeta iz odredbe o prepovedi vožnje tovornjakov; na relaciji Madžarska meja-Gomja Radgona pa je dovoljena vožnja tovornjakov tudi ob dnevih, ko je na madžarski strani zapora. Zato bi kazalo s tem problemom seznaniti tudi predstavnike vlade.
2.	Ivan KAROLI je predlagal, da se iz sredstev za pospeševanje kmetijstva v letu 1999 - če je še kaj ostalo - plača regres za pšenico oz. mulj za apnjenje. Zahteval je tudi, da naj v prihodnje uprava izbrane izvajalce del pogodbeno zaveže, da le-teh ne bodo oddajah podizvajalcem. Pri gradnji plinovoda jih namreč pri zemeljskih delih opravlja že tretji podizvajalec. Ko so ga opozorili na nepravilnosti, pa je zatrdil, da ima tako nizko ceno, da se ne pokrivajo niti stroški in tako se od sestanka z direktorjem pri gradnji plinovoda ni premaknilo na bolje. Ker je bilo govora, da ni naročnikov, jih je bilo v Rakičanu zbranih že 100 in plačan prispevek v višini 2.300.000,00 SIT. Sredstva
so bila nakazana podjetju Mestni plinovodi Koper, vendar priključkov še niso naredili. Izrekel je tudi nezadovoljstvo nad odgovorom na vprašanje o stroških vzdrževanja KATV, ki ga je posredovala Družba za upravljanje sistema KATV M. Sobota. Menil je, da so stroški za vzdrževanje v višini 1.300 SIT previsoki, saj občani poleg tega plačujejo še RTV naročnino v višini 2.000,00 SIT.
3.	Drago ŠIFTAR je zaprosil, da Družba za upravljanje sistema KATV M. Sobota posreduje podatke o strukturi stroškov, če je to sploh možno, ah pa so do teh podatkov upravičeni samo delničarji na delniški skupščini, saj iz posredovanega odgovora ti podatki niso razvidni. Spomnil pa je tudi na dopis Podjetja Komunala, ki je prebivalcem blokov zagrozilo, da bo 5. oktobra zaradi neplačnikov ukinilo svoje storitve. Želel je pojasnilo direktorja Komunale, pa tudi mnenje župana, ker so ljudje ogorčeni predlagali odstop direktorja. Dodal je, da o tem ne razmišlja, ampak zgolj prenaša stališče stanovalcev, med katerimi je od 80 do 90 odstotkov rednih plačnikov. Z načinom, ki ga je ubrala Komunala, se ne da prisiliti preostalih 10 ah 15 odstotkov nerednih plačnikov. Zato upa, da se bo zaplet uredil. Želel je odgovor, ah bo Komunala res prenehala opravljati storitve ah pa gre le za grožnjo. Vprašal je tudi, ah ima Zavarovalnica Triglav za svojo novo poslovno stavbo uporabno dovoljenje. In če ga ima, kako ga je lahko dobila, saj prometni režim ni urejen v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom za območje Lendavska - sever, kjer imamo na že tako preobremenjeni severni vpadnici - namesto da bi to preprečih - še eno neugodno točko ter množico uporabnikov z vozili.
4.	Vih ŽIŽEK je v imenu Zelenih Sobote spomnil na pobudo iz prejšnjega mandata, da se bolnica z ogrevanja mazuta preusmeri na phn, saj je emisija pri kurjenju z mazutom postala tako nevarna, da seže celo v prostore bolnišničnih sob. Izumirati pa začenjajo tudi drevesa v rakičanskem parku. Bolnica porabi samo za predgretje mazuta na uro 39 kilovatov. Zaradi verjetne ukinitve podjetja Nafta Lendava se bodo stroški prevoza mazuta povečali za 60.000 SIT na prevoz, letno pa pripeljejo mazut 33-krat. V bolnici imajo narejeno vso inštalacijo do kurilnice, en agregat celo dela na plin, morah pa bi predelati še tri. Predračun za preureditev kurjave na plin znaša 49.900.000 SIT. Dalje pobudo, da se v proračunu za leto 2000 predvidi del sredstev za ta namen in s tem ornih onesnaževanje okolja ter prostorov bolnišnice.
5.	Franc MEOLIC je za Zelene Sobote dal pobudo, da koncesionarja pri gradnji plinskega omrežja prisilijo, da plin pripelje do vsakega gospodinjstva vsaj tam, kjer je narejena infrastruktura, pločnik in cesta, tako ne bo poznejših prekopavanj. Dogovoriti bi se bilo potrebno, da bi pri prečnih prekopih po cestah zahtevah, da se v prihodnje raje vrta, Vsaj tam, kjer je to tehnično izvedljivo, ker vrtina ne stane toliko kot dolgoročno brazgotina v asfaltu.
6.	Franc ZVER je ponovno spomnil na vprašanje (in zaprosil za pisni odgovor), kdaj bodo na južni kolektor priklopljeni stanovalci Žitne ulice. Pri gradnji južnega kolektorja bi bilo namreč potrebno v Mladinski ulici kopati približno 30 metrov, kar je sedaj izpuščeno.Zanimalo pa ga je tudi, zakaj je bila javna pot v ulici Ivana Regenta asfaltirana ožje, kot je bila prej?
- O odgovoru na vprašanje o stroških za vzdrževanje KATV je menil, da so previsoki, saj so v Murski Soboti 1.300 SIT, v Velenju pa le 1.000 SIT. Pozval je vse kabelske naročnike, da se prihodnje leto udeležijo zbora delničarjev KATV, saj se tam sprejemajo sklepi. Problemi namreč nastajajo, ko uporabniki dobijo položnice za sistem, ki je predrag.
4
ŽUPANOVE POBUDE IN ODGOVORI
Anton SLAVIC je o zaščiti občanov v Cankarjevi ulici dejal, da je problem železniške proge in križanj s cesto velik in še ni jasno kaj bo z nadvozom oziroma podvozom. Približno enako meglen je odgovor Ministrstva za promet in zveze. Ureditev Cankarjeve ulice je bila predvidena že lani, vendar se je ministrstvo izgovarjalo, da v Cankarjevi ulici nič ne delajo, ker mestna občina ni podpisala pogodbe. Ta pa ni bila pod-pisana zato, ker smo menili, da je izsiljevanje, če za državno cesto država terja, da pri popravilu lokalna skupnost pokriva 30 odstotkov. Kasneje je bil dogovorjen drugi odstotek sofinanciranja in pogodba podpisana. Za izvajalca del je izbran Pomgrad. Letos bo v Cankarjevi ulici urejeno križišče z ulico Zorana Velnarja in ulico Mikloša Kuzmiča. Na obisk je povabljena državna podsekretarka, zadolžena za ceste, Kovšetova, da si ogleda stanje, ker v pisarnah očitno niso seznanjeni s težavami na terenu. S problematiko Cankarjeve ulice je povezana tudi preusmeritev prometa. Odgovor o začetku gradnje avtoceste oz. mostu še v letošnjem letu pa je neresen, saj traja razpis trideset dni, prispele ponudbe je potrebno pregledati, tu pa je zima. Počakati bo potrebno tudi na iztek pritožbenega roka, nato izdelati izvedbeni projekt, vse pa traja najmanj dva meseca. Tako bi dejansko gradnjo mostu čez Muro po časovnem načrtu (ki bo gotovo doživel odstopanja, ker je to običajna praksa) začeli konec februarja. Če bodo marca, pa je tudi v redu.
Trditev o hkratni gradnji na trasi avtoceste: predvideno je, da bo takrat, ko bo avtocesta s strani Beltinec do Sobote narejena, promet speljan po priključni cesti na Tišinsko cesto, ne glede na to, kako bodo gradili most. To naj bi bil v tistem času obvozni promet. Podrobnejše informacije bodo posredovane na prihodnji seji, po dogovorjenem obisku direktorja DARSA za tehnično izvedbo projektov Peklaja in g. Brodnjaka iz Družbe za državne ceste, ki je direktor tega odseka avtoceste.
Ob gradnji plinskega omrežja je dobil župan informacije o nekorektni oz. nekakovostni izvedbi del in težavah s podizvajalci. Na to je opozoril direktorja Pomgrada Polaniča ter dobil odgovor, da težave nastajajo zaradi večjega števila ekip, obsega dela in hitrosti izvedbe. Ne glede na to je bil izvajalec
del opozoijen, da naj nadzoruje kakovost opravljenih del, zanjo pa je prvi dolžan poskrbeti koncesionar. Zato so ga ostro opozorili na delno vnovčitev garancije. Z grožnjo Komunale o prenehanju opravljanja storitev zaradi neplačevanja je bil župan pisno seznanjen, vendar se nikakor ni strinjal, da naj bi bil kaznovan nekdo, ki storitve plačuje. Komunala je zaradi neplačevanja v težkem likvidnostnem položaju, če se bo to stopnjevalo, ne bo mogla več pokrivati računov dobavitelja kurjave. V tem primeru bodo pa bodo kaznovani tisti, ki storitve plačujejo. Ali je šlo za nerodnost ali napačno interpretiranje, je težko reči, ne gre pa direktorja kar odstavljati, ker je poskušal reševati nastali položaj. Župan se v vsakem primeru zavzema za zaščito občanov, neplačnike pa poziva, naj dolgove poravnajo. Gradnja južnega kolektorja: priključki so predvideni še za letos. Koliko je tehničnih možnosti, da se priključijo še letos, pa bodo, bodo občani pravočasno zvedeli. Preusmeritev kurjave z mazuta na plin v bolnici: na to temo sta bila z vodstvom bolnice že opravljena dva razgovora. Bolnica je že posredovala predlog dogovora. Verjetno bo o tem potrebno spregovoriti še na mestnem svetu. Bolnica želi, da bi ji za objekt nekdanjega oddelka za ušesa, nos in grlo, ki je bil neuporaben, zemljišče pa je imelo vrednost, v drugi obliki pomagali pri nakupu plinskih gorilnikov. Zadeva je v teku, župan želi k sodelovanju povabiti ljudi, ki so bili takrat zraven, ker situacije za nazaj ne pozna. Zadeva je v teku in jo župan ocenjuje praktično za rešeno.
Po zazidalnem načrtu za območje Lendavska - sever je bilo na komisiji za urejanje stavbnih zemljišč dogovorjeno, da bo iz naslova plačanega komunalnega prispevka, ki ga je plačala zavarovalnica, urejen dovoz za objektom zavarovalnice. V ta namen je bila odkupljena Severjeva hiša, narejeni projekti in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Dovozna cesta bi se že začela graditi, vendar so se pritožili stanovalci bližnjega bloka v Lendavski. Pritožba je bila v Ljubljani na drugi stopnji že zavrnjena. Gradbeno dovoljenje kot tako je spet veljavno. Pritožba ni več možna, možen pa je upravni spor. Potrebno je počakati na iztek roka za možnost sproženja upravnega spora, nakar bo možno začeti graditi. Dovozna pot stanovalcem obenem omogoča, da pridobijo dodatna parkirišča, ki so v Lendavski potrebna. Ne gre za tranzitno, temveč dovozno cesto. Župan upa, da se bodo občani na koncu s tem vseeno strinjali, ker bo njim v prid.
ŽUPANOVA IZJAVA OB USTAVITVI DEL NA ŽELEZNIŠKI PROGI SKOZI OBČINO
Anton SLAVIC: “Z odločbo republiškega inšpektorja Vekoslava Rajha zaustavljena gradnja železniške proge skozi mestno občino potijuje, da smo nastopali argumentirano. Ni šlo le za pritisk, ampak varstvo zakonitosti. Priglasitev za opravilo tako zahtevnih del vsekakor ni bila dovolj, ker gre za naše okolje prenevarno gradnjo. Zato je bila zahteva po ustavitvi del in poostrenem nadzoru upravičena.
Spor z državo torej ni z moje strani, ampak je plod ignorance pristojnega Ministrstva za promet in zveze ter Slovenskih železnic. Ni nam razumljivo, kako se lahko kaj takega sploh dogaja. Pridobiti je potrebno soglasja, ob dovoljenjih, ki bodo vsebovala vse, kar vpliva na naše okolje. Verjetno se bom odločil celo za osebno tožbo tistih, ki so izdali neustrezna dovoljenja, ker gre za prekoračitev pooblastil.
Zamud pri gradnji ne želimo povzročati, vendar raje prevzemamo to odgovornost, kot pa posledice, nastale predvsem pri prečkanju nove železnice. Želimo biti stranka v postopku in doseči, da bo gibanje ljudi v prometu pri nas varno. Uvedba tranzitnega železniškega prometa brez ustreznih cestnih križanj bi odrezala zahodni del Prekmurja od soboške bolnišnice v Rakičanu in ogrozila prometno varnost. Tega pa ne moremo dopustiti.
Zato ne gre za županovo osebno nasprotovanje progi, če je ta skupni interes Slovenije. Vendar ne želimo biti njena žrtev in
zahtevamo takšne pogoje kot drugod pri podobnih gradnjah -obvoznice, ne pa prometno zmedo. Tudi to, da si ne želimo potniškega prometa skozi mesto, ni res in je zavajanje občanov.”
Obilica betona priča, da je bila vrhnja plast železnišker« trase skozi mesto zamenjana,kar za potrebe potniškega prometa skozi mesto gotovo ni bilo nujno. Kakšno bo cestno in železniško križišče pri mostu nad Ledavo, pa v času poročanja še ne vemo - jasno je le, da je bil ukrep republiškega inšpektorja pričakovan.
5
PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA V MESTNI OBČINI
Za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v mestni občini
so iz občinskega proračuna namenjene subvencije realnih obustnih mer v višini 3 odstotnih točk prosilcem:
-	SABOL TEXU, d.o.o., s sedežem v Murski Soboti, za posojilo v višini 35.000 evrov za nakup poslovnega prostora.
-	Jožetu KLEMENČIČU, s.p., s sedežem dejavnosti v Murski Soboti, za posojilo v višini 7 milijonov tolarjev za gradnjo proizvodne dvorane za izdelavo transportnih trakov za polnilne linije.
-	Štefanu TITANU, s.p., iz Bakovec za posojilo v višini 35.000 evrov za razširitev proizvodnih prostorov.
-	BARBELU, d.o.o., Murska Sobota, za posojilo v višini 35.790 evrov za nakup poslovnega prostora.
-	Nagibu FARIZIJU, s.p., Slaščičarna WINTER, posojilo v višini 7 milijonov tolarjev za razširitev prostorov.
-	AVTOHIŠI MEŠKO, d.o.o., za posojilo v višini 5 milijonov tolarjev za dokončanje novega avtosalona.
-	AGROMEXU, d.o.o., za najetje posojila v višini 7 milijonov tolarjev in rokom vračila osmih let (pri drugih doslej navedenih je vračilni rok pet let) za obnovo in opremo poslovnih prostorov v skladu z razpisnimi pogoji.
-	TIPNGU, d.o.o., s sedežem v Veščici, za posojilo v višini 3 milijone tolarjev za dokončanje proizvodnje dvorane.
-	Majdi OVSENAK, s.p., gostišče GAJ, za posojilo v višini 7 milijonov tolarjev z rokom vračila 6 let, za razširitev in obnovo gostinskega lokala pod pogojem uskladitve z razpisnimi pogoji.
-Vloga Branka CIPOTA, s.p., Murska Sobota, je bila zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev na 10. seji zavrnjena, na 9. seji mestnega sveta pa so bila proračunska sredstva za subvencijo realne obrestne mere že dodeljena tudi ATELJEJU ANTOLIN, Dušan Antolin, s.p., iz Bakovec za nakup dodatne računalniške opreme (skenerja, na katerem nastaja tudi barvna ovojnica občinskega glasila) - posojilo 7 milijonov tolarjev, in BENJAMINU, d.o.o., iz Murske Sobote za posojilo v vrednosti 2.500.000 tolaijev za nakup osnovnega sredstva - avtomobila za potrebe avtošole.
lz občinskega proračuna letos namenjajo za pospeševanje kmetijstva sredstva v vrednosti, ki ustreza subvenciji realne obrestne mere posojil v višini 6 odstotnih točk prosilcem:
-	Jožefu KOVAČU iz Veščice za posojilo v vrednosti 26 milijonov tolarjev z rokom vračila do leta 2006 in subvencijo 19 milijonov tolarjev za nakup kombajna za pobiranje sladkorne pese.
-	Alojzu LUKAČU iz Malih Bakovec za 6.217.390 tolarjev posojila za tudi za nakup specialne mehanizacije.
-	Štefanu KUHARJU iz Nemčavec za posojilo v višini 2.500.000 tolarjev, subvencionira pa se 1.650.000 tolarjev za nakup balirne ovijalke bal.
Po sklepu zadnje seje mestnega sveta pa bo subvencije deležen tudi Štefan KUHAR iz Veščice v višini dela posojila 1.028.787 tolarjev (od skupnih dveh milijonov ) za nakup vrtavkaste brane in žitne sejalnice.
DESETO SVETNIŠKO ZASEDANJE V ZNAMENJU POPRAVKA OBČINSKEGA PRORAČUNA
Med petnajstimi točkami dnevnega reda torkove (z martinovega preložene) seje so se mestni svetniki, ki že v drugo jih je bilo 22 zbranih, posvetili predvsem rebalansu občinskega proračuna in ga soglasno tudi potrdili. Pred tem pa prisluhnili poročilu o realizaciji prihodkov in odhodkov proračuna Mestne občine Murska sobota za minulo devetmesečno obdobje tega leta, ki ga je podal načelnik oddelka za proračun in finance v mestni upravi Bela Pavlič. Tako kot je tudi zapisal v gradivo za 10. sejo mestnega sveta, je bilo v obdobju januar-september doseženo 1.567.65,555,91 tolarja prihodkov in 1.542.589.841,10 tolarja odhodkov ter tako ustvarjen presežek 25.066.714,81 tolarja. Pri proračunskih odhodkih so bile ob koncu devetmesečnega obdobja manjše prekoračitve - zaradi nezadostnih predvidevanj ob pripravi proračuna v višini 3.141.888,11 tolarja, kar je bilo v začetku oktobra preneseno v tekočo proračunsko rezervo in bilo upoštevano ob pripravi popravka proračuna. Realizacija prihodkov proračuna pa je izpad pričakovane za to obdobje, in to zaradi neplačanih republiških sredstev za naložbe, ki bodo opravljene v tem in mesecu decembru. Prav tako pa so na izpad dosedanjih prihodkov vplivali še neizkoriščena posojila (tudi republiško od stanovanjskega sklada za gradnjo stanovanjskega objekta med Staro in Mojstrsko ulico v središču Murske Sobote) ter transferni prihodki za krajevne skupnosti. Nižja od pričakovane pa je tudi realizacija odhodkov, in to predvsem na račun investicijskih odhodkov. Zaradi daljšega plačilnega roka pri naložbah so zato ti odhodki bistveno večji v drugem polletju. Poslovanje v devetih mesecih je bilo kljub temu pozitivno.
Iz odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 1999 pa je razvidno, da se prihodki določajo v višini 2.474.151.000 tolarjev in razporedijo za tekoče obveznosti 1.443.830.000 tolarjev, sredstva rezerv 23.761.000 tolarjev in investicijske obveznosti 1.006.560.000 tolaijev.
Kot smo slišali v razpravi - po tistem, ko je predsednik nadzornega odbora Štefan Puhan dal zeleno luč za potrditev letošnjega rebalansa, vsi svetniki niso delili navdušenja nad njim. Ivan Obal je v svojem in imenu svoje stranke izrekel nezadovoljstvo nad prekmursko ponižnostjo do države, ki ni poravnala svojih računov do občine, kar se kaže v njenem za 8 odstotkov znižanem proračunu. Da ne bodo odpisani, je zagotovil župan Anton Slavic, priznal pa zares mačehovski odnos do naložb v družbenih dejavnostih. Največjega finančnega zalogaja - knjižnice (kije bila posebej podrobno predstavljena na 9. seji mestnega sveta in jo avtor projekta - arhitekt Iztok Zrinski podrobno predstavlja v tej številki Soboških novin) letos ne bodo začeli zgraditi. Zanjo še ni gradbenega dovoljenja - pa tudi ne pripravljenosti županov drugih občin za soudeležbo pri tej regijski kulturni ustanovi, čeprav tega župan mestne občine, ki so ga svetniki na minuli seji pooblastili za pogajanja, za mikrofonom na zasedanju tokrat ni govoril. Odgovoril pa je na vprašanje svetnice Nadje Ivanc Miloševič, ki je v občinsko sejno sobo prenesla glas ulice o predragem prekrivanju nogometnega stadiona kot naj večje naložbe letošnjega proračuna: da je v okviru dogovorjenih izhodišč.
Številk nismo preverjali, govora pa je bilo o 118 milijonih tolarjev. Pod proračunsko postavko 0711 Investicije v ureditev nogometnega stadiona, drsališča, kopališča je zapisano
6
48.500.000 tolarjev, pri devetmesečni realizaciji pa 10.208.662 tolarjev.
Svetnica Draga Pertoci, ki je vprašala, kako je s sredstvi za kopališče in drsališče, pa je dobila županovo zagotovilo, da je prvo urejeno in je bilo za obnovo namenjenih 24 milijonov tolarjev, drsališče pa bo tudi.
Po daljši razpravi je po predlogu svetnika Draga Šiftarja predsedujoči v mestnem svetu, podžupan Rudolf Horvat, dal predloga rebalansa na glasovanje - s pripombo, da mestna uprava pripravi pokazatelje neizterjanega od države oziroma državne transferje.
RED BREZ MIRU
Mir je bil iz odloka o javnem redu izpuščen, zato lahko še naprej pričakujemo - v parku in drugod, kjer se zbirajo glasneži z motorji ali brez njih ter različnimi nameni - nemir. Tudi zato, ker je odlok “le nekakšen osnovni sistem pravil in načel obnašanja in ravnanja, kateremu bodo predvidoma sledili drugi občinski predpisi, glede na potrebe, ki se bodo pokazale v prihodnosti. Njegov namen je da se v pravno formalni obliki uzakoni obnašanje in ravnanje posameznikov in pravih oseb, tako da bo sprejemljivo za vse in bo varovan splošni javni interes ter da se morebitne kršitelje, ki se temu ne bodo prilagodili, primemo kaznuje.” Po obrazložitvi odloka, ki ga je pripravila občinska inšpektorica Toplakova, obstaja bojazen, da brez ukrepanja
ODGOVORA NA SVETNIŠKI VPRAŠANJI O PLINSKEM OMREŽJU V OBČINI
IVANU KAROLIJU: “V skladu s koncesijsko pogodbo med Mestno občino Murska Sobota in koncesionarjem, Mestnimi plinovodi Koper, mora slednji pri gradnji in distribuciji plina skupaj s svojimi pooblaščenci izvajati in spoštovati vse zakonske predpise in norme za tovrstna dela. Nadzor nad izvedbo del opravlja nadzorni organ in s strani koncendenta odbor za nadzor nad izvajanjem gradnje plinskega omrežja na območju Mestne občine Murska Sobota. Vse pripombe o izvedbi gradnje plinskega omrežja se lahko naslovijo nanj.
V skladu z 9. členom koncesijske pogodbe in Pravilnikom o priključitvi in dobavi plina koncesionar sklene z bodočimi uporabniki zemeljskega plina pogodbo o priključku in dobavi plina. Ko je pogodba podpisana in nepovratni prispevek za priključitev plačan, mora koncesionar priključek tudi zgraditi. Zaradi hitrejšega in kakovostnega priključevanja uporabnikov na glavno plinovodno omrežje je bilo s strani mestne občine Murska Sobota kot koncendenta od koncesionarja zahtevano, da ob gradnji primarnega omrežja hkrati uredi tudi sekundarne priključke na parcele uporabnikov. Izvedba je seveda odvisna tudi od števila uporabnikov na posamezni trasi primarnega voda, koncesionar pa zagotavlja, da bodo zahtevo upoštevali.”
FRANCU MEOLICU: “Gradnja plinovodnega omrežja mestna uprava tekoče spremlja in od koncesionarja zahteva dosledno uresničevanje pogojev v izdanih soglasjih ter izpolnitev pogojev, ki jih izda pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Za spremljanje gradnje plinovodnega omrežja je bil v skladu s koncesijsko pogodbo imenovan tudi posebni odbor koncendenta (katerega podpredsednik je mojster za plin v mestnem svetu, ki je postavil svetniško vprašanje, na katerega odgovor prebirate) z namenom, da se opravlja nadzor oziroma kontrola nad izvajanjem del in izpolnjevanjem pogojev ob izdanih soglasjih. V skladu s pogoji izdanih soglasij pa mora biti gradnja plinovoda takšna, da čim manj prizadeva javne prometne površine, še zlasti asfaltirane. Sočasno z gradnjo - položitvijo primarnih vodov mora koncesionar zgraditi tudi vse priključke v mestu Murska Sobota na območju javnih prometnih površin, da ne bo kasnejših prekopov. Izjema so le občani oziroma lastniki objektov, ki pisno odklonijo priključitev na plinovodno omrežje. Povsod tam, kjer je to tehnično možno in ni infrastrukturnih vodov ter naprav, je najbolje prometne površine podvrtati.”
pristojnih služb v tem primeru ne bo šlo. Posebno še, na kar je bilo opozorjeno tudi v razpravi, ker redarska služba dela dopoldanskih osem ur, največ kršitev reda pa je v večernih in nočnih urah.
Po drugi obravnavi bomo odlok javnem redu predstavili tudi v javnem glasilu in morda bo, čeprav brez kazni, vzgojen. Prav tako pa vam bomo podrobno predstavili odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje gramoznice Bakovci. Po včerajšnjem prvem branju obstaja namreč dilema, ali bo to rekreacijsko središče znano kot Kamešnica, postalo industrijska cona. Do tega vprašanja so se svetniki različno opredeljevali, potrdili pa sklep o javni razgrnitvi. In sprejeli tudi sklep o razdelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere za pospeševanja razvoja malega gospodarstva in pospeševanja kmetijstva v mestni občini. S prejemniki vas seznanjamo v okvirčku, v poročilu z desete seje mestnega sveta v Murski Soboti pa dodajmo še potrditev javne službe za pomoč družini na domu in merilih za določanje plačil storitev. Svetnike je z odlokom, ki so soglasno potrdili, podrobno seznanila strokovna sodelavka v mestni upravi Rofina Bernjak, ki ga pripravlja tudi za objavo v novi številki občinskega glasila. Takrat bomo podrobno zapisali tudi pobude in predloge članov mestnega sveta ter župana z odgovori vred, tako kot smo to naredili v poročilu z 9. seje mestnega sveta, saj je bolj kot sama pobuda za svetnike in druge prebivalce pomembna njena uresničitev - če gre za dobro vseh občanov.
Brigita BAVČAR
Spoštovani občani !
Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Murska Sobota, izpostava Murska Sobota, ki na osnovi pogodbe opravlja za Mestno občino Murska Sobota odmero in izterjavo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vam je v začetku novembra poslala odločbe za odmero in plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1999, ob tem pa ste že med letom prejeli odločbo za leto 1998.
Glede na številna vprašanja in intervencije, ki ste jih naslovili na davčni urad in upravo mestne občine, vam želimo dati pojasnilo.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na osnovi 1. odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 7. in 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 15/87). Plačniki nadomestila (zavezanci) so neposredni uporabniki zemljišča, poslovne zgradbe ali stanovanjske zgradbe (imetnik pravice oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Z reorganizacijo lokalne samouprave in ustanovitvijo Mestne občine Murska Sobota, ki je s 1.1. 1995 nastala na območju prejšnje občine Murska Sobota, smo od prejšnje občine prevzeli način obračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se je obračunavalo za pravne osebe za tekoče leto, za fizične osebe pa za preteklo leto. Vendar pa ta način ni v skladu z načelom tekočega pobiranja davkov, prispevkov in drugih nadomestil, zato smo morali tudi pri fizičnih osebah preiti na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za tekoče leto. S to odločitvijo smo odlašali kar nekaj časa, saj smo se zavedali težav v posameznih družinah. Vendar pa smo bili letos v skladu z načeli novega Zakona o javnih financah in zagotavljanja lastnih prihodkov občine po Zakonu o financiranju občin, prisiljeni, da odpravimo to obračunavanje nadomestila z zamudo enega leta. Zato ste v prvem polletju dobili obračun nadomestila za leto 1998 in v začetku novembra še za leto 1999.
Zato vas prosimo za razumevanje in računamo, da boste pravočasno poravnali to obveznost.
Da bi vam sedanje težave v prihodnjem letu olajšali, pa vam zagotavljamo, da bodo odločbe za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za fizične osebe za leto 2000 izstavljene šele junija 2000.
Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota
7
NOV PROSTOR ZA STOJNICE S TEKSTILOM IN BIŽUTERIJO
Soboški “Ponte rosso” od tega meseca ni več na parkirnem prostoru med Galerijo Murska Sobota in Blagovnico, ampak na občinski parceli med centrom Šavel in nekdanjo Jeklotehno, katere novi lastnik je podjetje Tuš. Po zazidavi nove tržnice v središču mesta so stojnice s tekstilom in bižuterijo preselili na začasni prostor, kjer so stojnice zasedale parkirne prostore za jeklene konjičke skoraj poldrugo leto.
Sedaj pa so prodajalce, ki so pozirali pred selitvijo, preselili na mesto v neposredno bližino trgovskega centra.Ta še ni povsem zaživel, v novem objektu pa so tudi prazna stanovanja. Tako kot je ostala prazna tudi večina stojnic. Če je prodajalce pregnal mraz, ki je pritisnil sredi novembra, ali zato, ker se kupci še niso navadili na novo lokacijo, bo pokazal čas. Vprašanje, ki se poraja že sedaj, pa je: ali je modra prostorska združitev poslovno-stanovanjskega prostora s prodajo sejemskega blaga na istem mestu.
Če sodimo po razpravi svetnikov in tistem, kar je povedal župan na 10. seji mestnega sveta, gre le za začasno rešitev in zimski prostor.
Kje bo trajni, pa bi glede na dve povsem različni možnosti -meščansko, ki jo je med pobudami posredovala Nadja Ivanc Miloševič, in romsko, ki jo je predlagal Darko Rudaš - težko sodili brez strokovnih izhodišč in tehtnih analiz. Mestna svetnica je menila, da bi tovrstna prodaja blaga iz druge roke sodila na živilsko tržnico zunaj mestnega središča, saj ga kazi - in o tem je že bilo govora na mestnem svetu. Romski predstavnik v njem pa se je zavzemal za preživetje romskih družin, saj živijo prav od te preprodaje.
Darko Rudaš je zato zahteval pojasnilo, ali je sedanji prostor le začasen ali trajen. Ob koncu skoraj peturnega novembrskega zasedanja . občinskega sveta ga od župana Antona Slavica tudi dobil. Sledila bo torej zima in tej predvidoma z odjugo tudi nov prostor.
Za tekstil in bižuterijo na novi tržnici po presoji upravljalcev ni bilo prostora, zato so tovrstno prodajo s stojnicami začasno preselili na parkirišče.
Prodajalci so bili s stojnicami kar poldrugo leto v sožitju z avtomobili. Kaj so pri tem menili stanovalci nad Blagovnico in motorizirani kupci, jih nismo vprašali, navdušeni pa gotovo niso bili.
Vmesni ograji navkljub si delita center Šavel in novi soboški "Ponte rosso" skupni prostor, sožitja med obema pa, kot kaže, ne bo, saj so negodovanja meščanov vse bolj glasna.
Prazne stojnice in prav taka stanovanja v središču Murske Sobote pričajo o praznini nekega prostora in pomanjkanju pravih odločitev.
8
VAJA CIVILNE ZAŠČITE PRETOK 99
Mestna občina Murska Sobota je v obdobju 1995-1999 izvedla večino postopkov za ureditev področja zaščite, reševanja in pomoči (ZRP) tako z vidika načrtovanja ukrepov kot tudi razporejanja obveznikov v enote in službe civilne zaščite (CZ). Hkrati so bile za zagotavljanje požarnega varstva sklenjene ustrezne pogodbe s prostovoljnimi gasilskimi društvi ter pogodbe s podjetji in zavodi, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za varovanje ljudi in premoženja v naši občini.
Po ureditvi postopkov, navedenih v prejšnjem odstavku, smo začeli opremljati in usposabljati vse subjekte, ki so vključeni v sistem ZRP v mestni občini Murska Sobota. Opremljanje in usposabljanje je potekalo v skladu s programi financiranja opremljanja in priprav, ki jih je za vsako leto sprejemal Mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Da bi lahko preverili učinkovitost opremljanja in usposabljanja vseh subjektov sistema - kot tudi sposobnost vodenja v sistemu ZRP - smo v skladu s sklepom župana Mestne občine Murska Sobota pripravili vajo vseh struktur sistema ZRP PRETOK 99.
V prvi vrsti smo preskusili mobilizacijsko sposobnost vseh struktur, saj je bila nenapovedana. Pri tem smo sledili cilju ugotovitve možnosti aktiviranja in vročanja pozivov ter odzivanja tako pripadnikov enot in služb CZ kot drugih sestavin sistema. Nadaljnja naloga je bila povezana s samim imenom vaje - izva-
janje vseh postopkov ob naraščanju tekočih voda. Pri tem je potrebno predstaviti posamezne subjekte po zaporedju, kot delujejo v resničnih razmerah. Tako je vaja tudi potekala: kot prvi so opazovalci na merilnih točkah posameznih potokov in rek obveščali Regijski center za obveščanje M. Sobota o naraščanju voda pri vseh treh stopnjah ogroženosti pred poplavami. Vzporedno s tem so potekale vse aktivnosti za preprečitev nevarnosti oziroma za zmanjšanje posledic poplav - z obveščanjem Regijskega centra za obveščanje, aktiviranjem poveljnika CZ MO
Murska Sobota in poveljnika GZ MO Murska Sobota. Nadaljevali smo z aktiviranjem in pozivanjem članov operativnih gasilskih enot gasilskih društev ter vpoklicem štaba CZ ter ustreznih enot in služb CZ (enote za zveze, enota kurirjev ter tehničnoreševalne enote CZ). Ker so po predpostavki vode naraščale in prestopile nasipe, so bila v varovanje in pomoč vključena tudi posamezna podjetja z gradbenimi stroji in tovornjaki za zagotavljanje peska za utrjevanje nasipov. Zaradi razmočenosti terena se je po predvidevanjih na območju občine porušilo več objektov. Tako so bile ugotovitvi nevarnosti rušenja vpoklicane enote prve medicinske pomoči. Obstajala je namreč velika nevarnost poškodovanja ljudi ob morebitnih rušenjih.
Ob rušenju so se operativne enote PGD skupaj s tehničnoreševalnimi enotami CZ usmerile v reševanje zasutih in poškodovanih v ruševinah. V iskanje zasutih je bil poleg geofonistov iz sestave tehnično reševalnih enot vključen tudi del mobilne enote reševalnih psov Slovenije, ki so že sodelovali pri iskanju zasutih in poškodovanih v več potresih, nazadnje v Turčiji.
Pri vaji je bilo prikazano tudi reševanje ob nesreči v cestnem prometu, ki ga izvaja GD Murska Sobota, ter prikaz možnosti gašenja travniških in gozdnih požarov z letalom.
Aktivnosti, ki jih je v celoti vodil in usmerjal Občinski štab za civilno zaščito, so potekale v skladu s predpostavkami.
9
Glede na pristop, ki je izključeval poprejšnje obveščanje in uporabo sistema javnega alarmiranja, so se pokazale nekatere pomanjkljivosti predvsem pri uporabi načinov aktiviranja in pozivanja pripadnikov in članov operativnih sestavov. Ugotavlja se, da je temu potrebno nameniti posebno pozornost pri nadaljnjem opremljanju in pripravah vseh subjektov sistema. Posebej je bilo opozorjeno na nujnost dokončne ureditve javljanja višine voda, uskladitev pozivanja in aktiviranja enot in služb CZ ter operativnih sestavov. Pri posameznih subjektih je potrebno dopolniti opremo in zagotoviti stalno usposabljanje uporabnikov zvez za vse subjekte sistema v dogovoru z Regijskim centrom za obveščanje Murska Sobota.
Uspešnost vaje ocenjujemo z več vidikov. Tako se je pokazala sposobnost aktiviranja in pozivanja vseh subjektov sistema ZRP k izvajanju nalog zaščite reševanja in pomoči. V nadaljevanju se je v najtežjih možnih razmerah preverila usposobljenost uporabnikov zvez sistema ZA-RE.
Ocenjena je bila sposobnost delovanja posameznih organov vodenja v sistemu. Ob izvajanju aktivnosti - tako pri varovanju tekočih voda kot reševanja iz ruševin - pa se je preverjala usposobljenost in opremljenost vseh subjektov za izvajanje nalog pri varovanju ljudi in premoženja.
Ugotovitve bodo Občinskemu štabu civilne zaščite osnova za nadaljevanje priprav na področju sistema ZRP v mestni občini M.Sobota. Pripomniti je potrebno, da so bile aktivnosti v vaji izvedene v skladu s predpostavkami, da pa to ne pomeni, da so vse potekale brez pomanjkljivosti. Z zadnjo ugotovitvijo pa menimo, da so bili namen in cilji vaje v celoti doseženi, pomanjkljivosti pa postavljene kot naloge za nadaljnje delo.
Stanislav WOLF
UMIRANJE NEKE HIŠE...
10
POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Spoštovani Pomurci, cenjeni someščani!
S širino mojega nagovora vam želim nakazati zemljepisno in pomensko razsežnost projekta nove Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti in s tem povezana izhodišča in razloge, ki so vodili do arhitektonskega snovanja objekta.
Odločitev, da si pomurska regija zasluži ustanovo, ki bo s svojo dejavnostjo poleg običajnih knjižničarskih dejavnosti pokrivala tudi raziskovalno in znanstveno udejstvovanje, predvsem na področju domoznanstva, ni od včeraj. O tem je v študiji Programska izhodišča in zasnove gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti podrobno zapisal profesor Vugrinec, ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti.
Ta obsežni zapis je bil torej izhodišče za iskanje oblikovnih in funkcionalnih odgovorov v obliki arhitekturnih zasnov novega objekta knjižnice. Navedel bom samo nekatera bistvena izhodišča, ki so oblikovala arhitekturno zgodbo o novi knjižnici.
Objekt bo namenjen dejavnostim Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, to je izposoji knjižnega gradiva obiskovalcem vseh starosti, študijski in čitalniški dejavnosti knjižnice, raziskovalnemu delu in ohranjanju kulturne de-
diščine v tem koncu Slovenije. Navsezadnje pa naj bi postal kulturno središče mesta in s tem tudi prostor za mnoge tovrstne prireditve, eden od simbolov mesta, ki obiskovalcem ostane v spominu kot del identitete mesta in regije.
Nova knjižnica bo pomensko zapolnjevala tri področja:
- kot regionalni domoznanski center,
-	kot osrednja občinska matična knjižnica tudi za druge občine v Prekmurju,
-	kot lokalna mestna knjižnica mesta Murska Sobota in njene okolice.
Prav zaradi tega novi objekt zasluži
pozorno obravnavo in oblikovanje na ravni, ki presega lokalno mestno. Obsežnost obstoječega in predvidenega knjižnega in drugega gradiva, kot tudi dejstvo, da naj bi nova knjižnica pokrivala regijski prostor s 140.000 prebivalci, je do objekta postavilo določene prostorske in funkcionalne zahteve. Skozi takšne pomenske in vsebinske prednastavitve je bil oblikovan vsebinski program nove knjižnice, neke vrste seznam prostorov in potrebnih površin, ki jih zahteva tehnologija dejavnosti knjižnice, kar je pomenilo dokaj obsežnih 3660 kvadratnih metrov predvidene koristne površine.
Kot odgovor na pričujoče zahteve, pričakovanja, želje, dejstva... je nastala zgodba, povedana skozi zasnovo objekta nove knjižnice.
Predvideni objekt je umeščen v mestni prostor med Kocljevo ulico na zahodu (za predvideno obulično pozidavo), Zvezno ulico na jugu, objektom Galerije na severu in predvidenim “zelenim klinom” na vzhodu. Pomensko naj bi knjižnica predstavljala neki utrinek iz podobe mesta, zato si zasluži, da je v samem mestnem središču in se vključuje v mestno tkivo. Kot vemo, je od mestotvomega tkiva v Murski Soboti ostalo bore malo, zato ideja, da ga je potrebno na novo oživiti, revitalizirati, seveda ob upoštevanju duhovnih podob mesta iz preteklosti. Ena najstarejših ulic in mestnih povezav je “nekdanja” Zvezna ulica, ki s svojim nadaljevanjem Cvetkove ulice do Lendavske zarisuje eno najpomembnejših nekdanjih mestnih povezav. Prav temu smo pridali velik pomen in zarisali južni rob objekta skladno z zaukrivljeno konturo Zvezne ulice in s tem morebiti nastavili prvi “kamen” za njeno ponovno oživitev. Ker se ideje o prihodnjih conah za pešce v našem mestu le s težavo bližajo uresničitvam, ob tem mislim predvsem na vprašljivo zaporo Slovenske ulice, smo predpostavili, da bo sčasoma to funkcijo prevzela Zvezna ulica - ob bogati ponudbi kulturnih, trgovskih, poslovnih in še kakšnih vsebin.
Urbanistična zasnova objekta knjižnice delno gabaritno odstopa od idej, navedenih v natečajnih rešitvah za center mesta izpred let. Razlog za to pa je v prvi vrsti dejstvo, da v takratnih vsebinskih izhodiščih in zasnovah centra mesta knjižnici pomensko in prostorsko ni bilo namenjene dovolj pozornosti. Mestotvorna zasnova objekta temelji na upoštevanju mestnega pozidnega vzorca in mentalnih prostorskih potez iz preteklosti, to je ob upoštevanju nekdaj pomembne Zvezne ulice, nadgrajuje pa zasnovo centra predvsem z odpiranjem uličnega niza (poprejšnje pasaže) in omogoča poglede na novo knjižnico. Prav tako smo sledili širšim komunikacijam v mestnem prostoru, predvsem pešcev in kolesarjev, ki vodijo ob zasnovanem objektu, ne nazadnje pa z zasnovo podzemnih garaž, ki namenjenih širšemu krogu uporabnikov v centru, omogočili tudi motoriziran dostop do knjižnice.
V odnosu do makrolokacije je objekt oblikovan tako, da omogoča nadaljnje
programske zasnove, predvsem v povezavi z obstoječim objektom Galerije in prostorom pred njo. V mislih imam poznejše snovanje zunanjega prostora za kulturne prireditve na prostem (mogoče tudi pokritem...?) v povezavi z morda nekoč predvidenim objektom glasbene šole ob Kocljevi ulici. Zato je v zasnovi
nove knjižnice proti temu prostoru zastavljeno pomensko oblikovanje fasade z drugim vhodom v knjižnico, ki naj poveže notranje in zunanje kulturno dogajanje.
V odnosu na parkovni zeleni "klin" (po zasnovah središča mesta) so orientirani prostori čitalnic, ki s tem pridobijo komponento miru in stika z naravo. Objekt pa naj v to smer deluje monumentalno (fasade v kamnu), zastekljene fasadne površine pa zrcalijo parkovno zeleno silhueto in s tem vključujejo objekt v parkovni del mesta.
Najpomembnejši vtis objekta smo namenili južnemu, vhodnemu pročelju, ki z razširjenim prostorom Zvezne ulice -kot forumom, namenjenim pešcem -deluje kot ključni element novega uličnega prostora. Objekt s svojo subtilno zakrivljeno gradbeno linijo povzema mentalno potezo Zvezne ulice in z nadaljevanjem v “preboj” stavbnega niza v Kocljevo ulico tvori ulični vhod in rob Zvezne ulice.
Problem srečevanja gradbenih mas knjižnice in obulične pozidave Kocljeve ulice smo rešili z zasnovo fasade v gostem rastru okenskih odprtin, kar omogoča oblikovanje komunikacije za pešce med obema objektoma s programskim ciljem vhodov v manjše samostojne enote knjižnice. Nadaljnje snovanje te komunikacije za pešce predvideva tudi nadkrivanje s
transparentno kritino.
Arhitektonska zasnova objekta je podrejena časovno in stilno neodvisni pojavnosti v danem prostoru. V njegovi okolici ni bilo najti “arhitekturnih kvalitet”, ki bi se jim novi objekt v svojem oblikovnem izrazu moral “prikloniti”. Prav tako pa nismo podlegli nekim
namišljenim miselnim vzorcem o domnevni “panonskosti” objekta; navsezadnje bo stal objekt v mestu, vsi pa (upam) vemo, v čem je razlika med mestom in panonskim svetom. Zasnovah smo volumensko preprost objekt, ki pa naj govori o svoji vsebini z arhitekturnimi elementi na fasadi, s stebri kot prvinskimi in “svetimi” arhitekturnimi elementi že od začetkov civilizacije, z izborom "večnih" kamnitih materialov fasade in v prihodnost orientiranih elementov steklenih fasad. Predvsem poudarjen pa naj bo element glavnega vhoda v portalni obliki, ki ga ustvarja pročeljno stebrišče čez dve
etaži. Oblikovanje objekta ponuja podoživljanje štirih različnih, pa vendar sorodnih fasad, ki na okoliški prostor reagirajo vsaka po svoje. Streha je zasnovana kot ravna nepohodna streha z zaključnim vencem.
Notranja organizacija knjižnice temelji na preprosti zasnovi osi jug-sever, torej v osi glavnega vhoda, ki se na drugi strani objekta sklene z drugim vhodom. Ob tej osi so v glavnem komunikacijske funkcije objekta, torej vhodna avla, glavno stopnišče in dvigala. Samo os poudarja tako imenovana svetlobna hala čez vse etaže, ki v obsežen volumen stavbe prinaša dnevno svetlobo, obenem pa skrbi za klimatsko kakovost notranjega prostora knjižnice.
Osnovna os deli objekt na dva površinsko neenaka dela. Načelno je desni, (obsežnejši del) namenjen oddelkom izposoje, levi (manjši) pa študijskim in raziskovalnim oddelkom, prostorom za obdelavo gradiva, upravnim in sanitarnim prostorom.
Po vertikalni smeri obsega objekt poleg kletnih prostorov, ki so del obsežnejših podzemnih garaž, še pritličje in dve nadstropji.
Predlagam, da se sprehodimo po zasnovanih prostorih knjižnice!
Vstopimo skozi južni, glavni vhod, kjer nas sprejme obsežni prostor avle kot glavni vstopni prostor za obiskovalce knjižnice, obenem pa kot osrednji prireditveni prostor in prostor za razstave. Tu so informacijski center, glavni katalogi in informacije s spremljevalnimi prostori, garderobe in sanitarije. V povezavi z avlo je urejen manjši prostor, namenjen t.i. bukvami, nočni čitalnici, kjer je predvidena tudi skromnejša postrežba brezalkoholnih
11
12
pijač in kavnih napitkov. Ker bo bukvama delovala tudi zunaj odpiralnega časa knjižnice, vsebuje tudi sanitarne prostore in svoj zunanji vhod.
V	nadaljevanju avle je dvorana s 60 sedeži za manjše prireditve, v glavnem pa je namenjena seminarski dejavnosti in vzgojno-izobraževalnemu delu knjižnice. Z odpiranjem mobilne stene je možno prostor združiti z avlo in s tem omogočiti prireditve tudi za večje število obiskovalcev. Manjši skladiščni prostor je funkcionalni del dvorane.
V	globini objekta so področja otroških in mladinskih oddelkov, ki so od drugih ločeni z inventarjem in lahkimi predelnimi stenami. Ti oddelki vsebujejo tudi prostor za doječe matere in prostor za dezinfekcijo igrač.
Oblikovanje čitalnic in izposoje omogoča svobodno interno razporejanje knjižnih polic, s tem pa fleksibilnost ob internih spremembah ali dopolnitvah programskih zasnov knjižnice. Velik poudarek je pridan komunikaciji notranjih ambientov čitalnic in zunanjih naravnih in mestnih ambientov, predvsem skozi steklene površine, da ob tem pomena osvetlitve čitalnic niti ne omenjamo posebej.
Tretji sklop prostorov je namenjen dejavnostim potujoče knjižnice, bibliobusa in osebju. Namembnost teh prostorov je možno po dograditvi objekta na željo investitorja in glede na potrebe preurediti v prostore za manjšo prodajo. Projekt ne izključuje nobene od omenjenih rab prostora.
V centralnem delu objekta se v povezavi z glavnim stopniščem odpira svetlobna hala čez vsa nadstropja, ki je ob funkciji vnosa dnevne svetlobe v notranjost ob-
jekta in naravno klimatskemu prezračevanju prostorov namenjena še požarnovarstvenim zahtevam odvoda ob požaru.
S severne strani objekta je predviden vhod za osebje knjižnice, ki je v določenih razmerah lahko sekundami vhod tudi za obiskovalce - oziroma kot povezava z objektom Galerije in njenim trgom.
Podajmo se v prvo nadstropje po centralnem odprtem stopnišču - lahko bi se popeljali tudi s panoramskim dvigalom, namenjenim seveda starejšim obiskovalcem knjižnice, pa tudi invalidnim osebam na vozičku. Drugo, zaprto stopnišče, je internega značaja, prav tako tudi centralno osebno-tovorno dvigalo.
Prvo nadstropje je prav tako kot pritličje zasnovano v glavnem kot enoten odprti prostor s posameznimi oddelki, ločenimi z inventarjem in lahkimi predelnimi stenami. Izjema so le sanitarni prostori in dragi pomožni prostori. Polzaprti so oddelki Domoznanskega centra in Avdio-vizualnega centra. Glavni in najobsežnejši oddelek v tem nadstropju je oddelek za izposojo odraslim, sledijo pa mu oddelki prezenčne izposoje in oddelki za domoznanstvo, katerih del je tudi zaprti prostor za “oddih”, namenjen kadilcem. Čitalniški prostori so, tako kot v pritličju, orientirani proti parkovnemu zelenju, seveda z namenom, ustvariti privlačen ambient za nemoten študij.
Svetlobna hala v osrednjem delu je namenjena tudi stalnim in občasnim razstavam, videoprojekcijam in dragim medijskim predstavitvam.
V smislu požarne varnosti pa je na vzhodni strani objekta zasnovan intervencijski balkon z zunanjimi odprtimi interventnimi stopnicami za primer evakuacije.
Dostop v drago nadstropje je možen samo osebju knjižnice in obiskovalcem v spremstvu osebja knjižnice, saj so prostori v dragem nadstropju internega značaja. Do njih pridemo čez interno stopnišče in s panoramskim ali centralnim dvigalom.
Drugo nadstropje zavzema v največji meri centralni arhiv knjižnice. Odločitev o tem, da centralni arhiv ni v kleti, smo si privoščili iz preprostega razloga, pa vendar odločilnega. Eno je dejstvo, da naj bi v centralnem arhivu hranili najvrednejša zgodovinska in kulturna knjižna gradiva. Drugo dejstvo pa je, da je stoletna višina visokih voda v našem mestu stvar, ki je ne bi smeh kar tako pozabiti. Kdo si upa pomisliti, da bi pomembne kulturne spomenike v kleti lahko zalila voda? No, naj se sliši še tako črnogledo, dejstvo pa je, da smo najboljše razmere za hranjenje knjig in materialov lahko zagotovili v najvišjem nadstropju. Zasnova klimatskih naprav predvideva predpisane temperaturne razmere in relativno vlažnost. Dostopi do centralnega arhiva so izvedeni po najkrajših možnih poteh od obeh vertikalnih komunikacij, to je dvigal in centralnega stopnišča. V ta segment spada tudi centralni računalnik za celotni objekt.
Drugi del površin v tem nadstropju zavzemajo prostori za obdelavo gradiva, ki so funkcionalno vezani na glavni arhiv. Tem prostorom je prav tako dan velik pomen, da bo delo potekalo v kakovostnih prostorskih in delovnih razmerah, pa vendar ne odmaknjeno od osrednjega utripa knjižnice. Tu so še prostori uprave knjižnice, k tem spadajo tudi sanitarni in stranski prostori (čajna kuhinja, garderoba za osebje knjižnice, prostor za čistila...) Prostor za razgovor se odpira na pohodno pokrito teraso, primemo za slavnostne sprejeme...
Tretji del površin je namenjen centralnim prostorom za tehniko, klimatske naprave in ogrevanje.
Centralni del objekta osvetljuje svetlobna hala.
Pa poglejmo še v klet knjižnice, kjer je zaklonilni prostor za gradiva knjižnice, ki se v normalnih razmerah uporablja kot skladišče manj aktualnega oz. neaktu-
13
alnega gradiva, obenem pa za interno dostavo knjižnice. Zunanji dostop prek podzemnega javnega parkirišča do teh prostorov je predviden skozi zaprti predprostor, namenjen za razkladanje manjšega transportnega vozila in garažo le-tega. Nadaljnje povezave vodijo do dvigala in strojnice dvigala ter centralnega stopnišča, ki vodi v višja nadstropja knjižnice. V kleti so prostori za tehniko (delno klimatske naprave, hidrofonska postaja, električne razdelilne naprave...).
V drugem delu kletnih prostorov knjižnice je delavnica za hišnika oz. oskrbnika naprav v objektu in skladišče potrošnih materialov in inventarja. V tem delu je tudi dostop do panoramskega dvigala in do strojnice dvigala, prav tako pa interventne stopnice iz podzemnega parkirišča na prosto.
Tretji, najmanjši del kletnih prostorov je namenjen strojnici električnega agregata in interventnim stopnicam na prosto.
Kletni prostori knjižnice predstavljajo, kot rečeno, le del širših javnih podzemnih parkirišč, od tega je za osebje knjižnice rezerviranih 8 parkirnih mest.
Upam, da je bil kratek sprehod dovolj informativen za vsaj približno predstavo o zasnovani knjižnici.
Objekt, kot je knjižnica, se ne gradi vsakih nekaj let, zato je bilo pomembno, da smo pričujočo zasnovo ustvarjali v sodelovanju s strokovnjaki s področja knjižničarstva, s predstavniki Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti in ob svetovanju dr. Novljanove iz ljubljanskega NUK-a. Za nasvet in izkušnje pa smo poprosili tudi dr. Schubert, di-
rektorico münchenske mestne knjižnice Gasteig, ki je po pregledu projektov prijazno posredovala svoje pripombe in nasvete. Preveč prostora bi porabil, če bi hotel našteti vse, ki so prispevali h končni podobi objekta, omeniti pa moram, da nosijo levji delež pri snovanju knjižnice moji münchenski arhitekti in prijatelji -gospodje Obersteiner, Otto, Schmidt-Col-linet in Novotny - ki so mi pri samem snovanju veliko pomagali in si v duhu “prijateljstva do Slovenije” prizadevali k
dobri zasnovi soboške knjižnice. Omeniti pa seveda moram tudi podjetje Statikon in gospoda Pirlinga, ki je s svojim podjetjem prevzel vlogo povezave med idejami iz bavarske prestolnice in strokovnjakov-projektantov iz Pomurja.
Res je, da v samem procesu snovanja nismo povprašali za nasvet ali mnenje vsakega, ki bi si v našem mestu to želel, prav tako je res, da bi se dalo veliko stvari napraviti tudi drugače; projekti so v sklepni etapi pridobivanja dovoljenj in dokončanja izvedbenih projektov. Kakšna bo nadaljnja pot do končnega cilja - nove knjižnice, pa je navsezadnje odvisno tudi od složnosti in podpore Pomurcev pričujočemu projektu.
Prizadevanja soboškega župana Slavica, da bi prepričal druge občine v Pomurju, kako je nova regionalna knjižnica lahko samo skupni cilj in s tem povezano sofinanciranje vseh soudeleženih, so v teku. Če bo zavladal razum, če bomo Pomurci znali biti složni in bomo razumeli pomen bodoče ustanove, bodo na pomlad “zapeh krampi in lopate”...
Iztok ZRINSKI
Na podlagi 8. in 9. člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku Mestne občine Murska Sobota (Ur. list RS, 1/96) MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
objavlja
RAZPIS
za podehtev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku v letu 2000 za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih.
Podeljene bodo nagrade:
-	nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali življenjsko delo v kulturi (nagrado prejme posameznik ah skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ah življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ah mednarodnem prostoru),
-	plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke v kulturi (plaketo prejme posameznik ah skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture),
-	priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo v kulturi (priznanje prejme posameznik ah skupina za uspešno delo in prispevke k razvoju kulturnih dejavnosti v občini) in
-	priznanje Mestne občine Murska Sobota mladim ustvarjalcem v kulturi
(priznanje prejme posameznik ah skupina za uspešno delo in prispevke k razvoju kulturnih dejavnosti v občini).
Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2000.
Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ah pravne osebe.
Predloge z utemeljitvami pošljite na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, do 15. decembra 1999 s pripisom: Nagrade ob kulturnem prazniku.
14
JUBILEJNA RAZSTAVA JOŽETA HORVATA-JAKIJA V GALERIJI MURSKA SOBOTA
Po skoraj dvajsetih letih v svoji rojstni Soboti ponovno razstavlja svoja dela Jože Horvat-Jaki. Človek, ki ga tako kot mnoge uspešne ustvarjalce domače okolje najprej ni sprejelo in je moral s trebuhom za kruhom ter se je izkazal v zahodnem svetu, da so ga začeli čislati tudi v domačem okolju. Taistem, v katerem je bilo soboško občinstvo po njegovi prvi samostojni razstavi v prostorih Obrtne zbornice 1957. leta v dvomih ali je Jože Horvat genij ali bedak. Jaki je postal kasneje, 1959. leta na Reki, kjer ga je tako poimenoval hrvaški književnik Slavko Mihalič in to je potem postal njegov psevdonim, po katerem je znan.Tako kot njegova dela s katerimi se ta slikar in grafik predstavlja v Sloveniji in na tujem. V svojim petdesetih ustvarjalnih letih se je izkazal na različnih področjih: v klasičnem slikarstvu, grafiki in risbi, tapiserijah, suhih freskah, knjižnih ilustracijah in oblikovanju na ročno izdelanem papirju, tekstilu, zlatu, steklu in keramiki ter morda še kakšnem materialu, ki ga nismo našteli. In povzeli tisto, kar je na vabilu na otvoritev razstave in na njej povedal direktor Galerije Murska Sobota, Franc Obal.
Umetnika je z izbranimi besedami na otvoritvi jubilejne razstave predstavil tudi Zoran Kržišnik, nekdanji ravnatelj modeme galerije v Ljubljani. Kot dober poznavalec likovne umetnosti in tisti, ki je v monografiji Jožeta Horvata Jakija (1965. leta jo je založila in izdala Pomurska založba) v spremni besedi dal prvo strokovno priznanje
Jakijevi umetnosti pri nas. Ločnica med akademskimi slikarji in likovnimi ljubitelji je namreč še vedno zelo prisotna. Dokončno
potrditev pomena Jakijevega slikarstva za razvoj sodobne slovenske likovne umetnosti pa je njegova uvrstitev med najpomembnejše ustvarjalce, med katere ga je v svoji knjigi Slovenska likovna umetnost 1945-1978 umestil Jure Mikuž, prav tako nekdanji direktor Modeme galerije v Ljubljani.
V Murski Soboti je obisk na otvoritvi jubilejne razstave potrdil, da imajo Jakijeva dela svojo ceno in čeprav je večino svojih slik ter drugih umetnin podaril svojim prijateljem in znancem, mu razstavnih ekspo-
natov ne manjka. Pa čeprav razstavlja tudi v Ljubljani in Velenju, kjer je bila v Gorenju tudi tiskovna konferenca ob izidu njegove monografije, katere izid je omogočila tudi soboška Mura.
Podpisa in zapisa obeh predsednikov uprav: Boža Kuhariča iz Mure in Jožeta Staniča iz Gorenja dajeta zajetni publikaciji težo, čestitkam ob bližnji umetnikovi 70. letnici pa se pridružujemo vsi ljubitelji likovne umetnosti.
Sam je ob tej priložnosti v monografijo zapisal:” To je moja knjiga, je podoba mene
in poti, ki sem jo prehodil. Tako to vidim in občutim. Nikogar nisem vprašal za svet. Mislim, da imam pravico sam predstaviti svoje delo, ki je bilo velikokrat močno hvaljeno, pa tudi velikokrat prezrto-posebno doma.
Izbral sem tista svoja dela, do katerih imam poseben odnos. Ne bom razlagal, zakaj? Slikar sem ne pisatelj. Ker pa je prav, da knjigo spremlja tudi nekaj besed, sem si dovolil dodati odlomek iz pisanja nekaterih, ki so opazili moj prispevek k slovenski umetnosti, mu sledili ali vsaj želeli slediti in so me na nek način opozarjali na moje možnosti in mojo prihodnost. Vsak iz svoje strani so poskušali razumeti moja stremljenja in razpoloženja. Z njimi bi tudi v današnjem času, ta trenutek lahko vodil dialog.
Žal sta dva že med pokojniki- živečemu pa se zahvaljujem za sistematično spremljanje mojega ustvaijana, za dovoljenje, da odlomke objavim in za prijateljstvo, ki naju veže.
Nazarje, v maju 1999	Jaki”
V novembru pripišimo, da smo ponosni na rojaka, ki se je narodil 4.3.1930 v Murski Soboti in iz Kroške ulice, kjer še vedno stoji njegova rojstna hiša, odšel v svet ter se vrnil. Pa čeprav samo na otvoritev razstave v soboški galeriji , kjer smo mu nazdravili in čestitali ter mu še naprej zaželeli ustvarjalna leta. Namerno pa zaradi slovesnosti trenutka skušali preslišati grenkobo, ko je želel vedeti zakaj ga ne sprašujemo po slabih letih v sicer pestrem življenju. Zaradi lastne izkušnje in vere v dobro, ki poplača trud, kot je monografija vloženo delo.
Brigita BAVČAR
TERMINAL NA SOBOŠKEM ODRU
Vzhodnoslovenska premiera plesne predstave Matjaža Fariča Terminal, s katero sta se na grajskem odru predstavili plesna skupina Flota in prekmurska rock skupina Psych-Path, je bila najodmevnejši kulturni dogodek te jeseni. Plesna drama je nastala v sodelovanju Cankarjevega doma in Zveze kulturnih društev Murska Sobota, avtorica fotografije pa je Ana Zavadlav.
Jože HORVAT - JAKI
15
ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA
LOTOSOV CVET KAROLINE KOLMANIČ
Tak je naslov mladinskega romana domače pisateljice Karoline Kolmanič, avtorice štirinajstih knjižnih del in upokojene pedagoginje, ki marsikoga še dandanes nauči nemškega jezika.
Na 239 straneh knjižne novosti, ki jo je založila Karantanija, na literarnem srečanju pa predstavil njen urednik Zlatko Režonja, je lirična ljubezenska zgodba mladostnikov. Lotosov cvet - po opisu avtorice, ki je bila v Egiptu na obisku pri sinu, snežno bel, razcveten in razkošen - je bil v Murski Soboti posebno zanimiv. Po prizadevanjih soboških vrtnarjev, ki so se dodobra namučili, da so ga aranžirali za Marijo Horvat, ki ga je Karolini Kolmanič vročila na odmevni in dobro obiskani prireditvi na Lendavski 5a, je izzval izjemno pozornost. Prireditev je sodila v okvir praznovanj 80. obletnice priključitve Prekmurja Sloveniji, zato je bila uvodna himna na njej pravšnja. Besedilo zanjo je napisala Karolina Kolmanič, uglasbil jo je Aleksander Vlaj, zapel pa kvartet, v katerem poje. Navdušil je tudi za klavirjem, manj pa vitalno avtorico besede predsednika društva upokojencev Murska Sobota v tistem delu, ko je Jože Vild napovedal njen okrogli jubilej v letu 2000, saj se ženska leta javno ne izdajo.
OBNOVA KINODVORANE
Dvorana kina Park, ki je tudi večnamenska soboška dvorana, je po pol stoletja, odkar obstaja, potrebna temeljite obnove. Tudi zato, da bodo lahko v Murski Soboti gostovala gledališča z večjo igralsko zasedbo, saj je grajski oder premajhen za večje gledališke ansamble. Zato bo po prenovi kinodvorana postala sodobna gledališka dvorana. Naložbena vrednost prenove za novo tisočletje je 200 milijonov tolarjev. Pri njej bodo ohranili sedanjih 450 sedežev, saj jih grajska dvorana lahko sprejme le 150, dodali pa bodo polkrožni balkon okoli odra. Pri tem bo potrebno paziti, da spomeniško zaščitena stavba arhitekta Franca Novaka ne bo izgubila značilnega videza, zato je bil na natečaju izbran projekt, ki v celoti upošteva arhitekturne prednosti sedanje kinodvorane. Kakšna bo akustika in neokrnjena projekcija filmov po preureditvi, pa bomo videli.
TRGATEV LIPE
Slovensko kulturno društvo Lipa Munchen je minuli mesec v Nemčiji organiziralo vinsko trgatev. Za ples in razpoloženje je poskrbel znani slovenski ansambel Ptujskih pet, trgatev pa je bila v dvorani in ne vinogradu, saj je bila to ena priložnostnih in dobro obiskanih prireditev naših zdomcev v tujini. Tako kot v partnerskem mestu Ingolstadt se vse bolje organizirajo tudi Munchnu - odkar društvu predseduje Drago Kočar, ki je že dolgo zaposlen v projektnem oddelku tovarne avtomobilov BMV in se je letos doma srečal z Abrahamom.
Arheološki oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani bo ta teden končal prvi del arheoloških izkopavanj na poljih pri bakovski gramoznici. Izkopavanja, ki jih vodi dr.
 Mitja Guštin, so del izkopavanj, predvidenih na trasi avtoceste skozi Pomurje. Prihodnje leto bodo arheologi nadaljevali delo na tej lokaciji, brskali pa bodo tudi na Popavi pri Lipovcih, na Jezerih v Rakičanu ter Krogih in Kotarih pri Bakovcih.
Prve najdbe kažejo, da so bila ta tla poseljena že v prazgodovini, našli pa so tudi sledove slovanskih naselij.
16
KONČNO NEKAJ ZARES BREZPLAČNO Središče za samostojno učenje
Gotovo ste ob naslovu nejeverni. Vendar drži. Učimo se lahko brezplačno, in to ne samo med domačimi štirimi stenami, ampak v prostoru, opremljenem s sodobno tehnologijo in ob stalni strokovni pomoči.
Središča za samostojno učenje so nastala ob projektu Razvoj organiziranega samostojnega učenja, ki ga izvaja Andragoški center Republike Slovenije. Cilj projekta je uveljaviti samostojno učenje kot bistveni del izobraževanja, ki v razmerah stalnega napredka tehnologij - kot tudi uveljavljanja prostega pretoka idej, blaga in ljudi - poskuša ohraniti in dvigniti izobrazbeni ustroj ter omogočiti osebnostni razvoj in konkurenčnost prebivalstva. Sledeč tej ideji se je projekta lotila tudi Ljudska univerza Murska Sobota ter ob pomoči Ministrstva za šolstvo in šport vzpostavila Središče za samostojno učenje kot eno od svojih številnih dejavnosti.
Središče je torej prostor, kamor se ljudje prihajajo samostojno učit. Na voljo je pet učnih mest: tri so opremljena z računalniki, eno z video- ter eno z avdioopremo. Za potrebe učenja računalništva so računalniki opremljeni z ustreznimi programi, kot so WINDOWS, WORD, EXCEL in njihovi stalni spremljevalci. Sodobno programsko opremo spremlja tudi ustrezna
literatura, najlepše od vsega pa je, da vam je na voljo stalna strokovna pomoč in svetovanje.
Računalnik je prav tako velik prijatelj pri učenju tujih jezikov. Interaktivni programi s “študentom” na sebi svojstven način komunicirajo: “odvrtijo” mu dialog ah pesem, postavljajo mu vprašanja, zahtevajo iskanje določenega predmeta, preverajo pravilnost vpisanih besed ipd. Tako učenje kar hitro postane igra. Vendar je obiskovalcem prav tako na razpolago klasična metoda, torej video- in avdiokasete s knjigami.
Na voljo so tudi številne zgoščenke s področij medicine, glasbe, astronomije, geografije in še marsikaj bi se našlo. Naj čisto na koncu omenimo še uporabo interneta, ki je pa edina reč, ki jo je v Središču potrebno plačati. Ampak Središče s tem ne služi denarja. Potrebno je poravnati le stroške telefonskih impulzov.
Da bi se začeli učiti, je potrebno le stopiti do Ljudske univerze v Slomškovi 33, zaupati nekaj osebnih podatkov, rezervirati termin - in to je vse. Za dodatne informacije lahko pokličete telefonsko številko 36 575 (vsak de- lavnik od 10. do 18. ure).
Romeo VARGA
TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA IN PRIZNANJE MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA
Župan Anton Slavic je v tednu vseživljenjskega učenja, ki je potekal od 18. do 24. oktobra , v Ljubljani prejel priznanje Andragoškega centra republike Slovenije za izjemne dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Univerzo za tretje življenje v Murski Soboti vodi strokovni delavec Ljudske univerze Marjan Čenar, direktorica Lilijana Grof pa je na tiskovni konferenci in oktobrskem srečanju v dvorani Pinki podrobno predstavila tudi drugo dejavnost programa izobraževanja 1999/2000.
Poleg že tako odprtih vrat Ljudske univerze v Slomškovi ulici je bila zanimiva tudi stojnična ponudba v središču mesta, kjer so mimoidoče gostih s kostanjem in svojo izobraževalno ponudbo Senja za učenje.
PROJEKT
PRAZNUJEMO
Letošnje leto je mednarodno leto starejših in poteka pod geslom Sožitje generacij, zato smo se v našem razredu odločili, da se bomo starejših tudi spomnili. Smo l.c razred v devetletnem programu na Osnovni šoli 2 v Murski Soboti - podružnična šola Krog. V razredu je 17 učencev, skupinsko pa jih vodiva učiteljica Anita Borovič in vzgojiteljica Majda Marenče. Najprimerneje se nama je zdelo, da se dedkov in babic spomnimo v tednu otroka in takrat smo izvedli projekt Praznujemo, del tega je bila tudi enodnevna likovna delavnica z babicami in dedki.
Cilji projekta so bili:
-	učenci doživljajo in spoznavajo, da so nekateri dnevi v letu posebej pomembni, ker so jim ljudje pripisali poseben pomen,
-	učenci doživljajo in prepoznavajo različne čustvene izraze pri sebi in drugih,
-	učenci raziskujejo in spoznavajo uporabnost materialov in z njimi likovno ustvarjajo.
Pri likovni delavnici nam je pomagala Otihja Kreft iz Kroga, nekdanja učiteljica in uveljavljena likovnica. Delavnica je potekala v Lovskem domu v Krogu, za kar je poskrbel dedek enega od učencev. Tam smo preživeh celo dopoldne. Delavnice se je udeležilo veliko babic in dedkov, nekateri učenci so prišli kar z obema. Delo je potekalo z vmesnimi odmori za malico in družabne igre, obiskala pa nas je tudi lokalna televizija Idea. Začeli smo s kratkim programom za babice in dedke, nato pa je bilo delovno. Najprej so učenci skupaj z babicami in dedki s prstnimi barvami ustvarjali na večjo polo valovite lepenke, delali so v skupinah, motiv je bil prost. Nato so na karton lepih kamenčke in ličje, motiv so zopet izbrali sami. Delo je potekalo v prijetnem razpoloženju, “starejši” pa so nas presenetili z vztrajnostjo, zamislimi in zavzetostjo. Čudovito je bilo opazovati, kako se izkušnje in ustvarjalnost prenašajo na mlajši rod, na vnuke - in obratno.
Dela smo razstavili v vaško-kultumem domu v Krogu in imeli ob odprtju tudi prvi roditeljski sestanek s starši učencev 1. c razreda - devetletke v Krogu.
Anita BOROVIČ
17
TEDEN OTROKA IN SKRB ZA PROMETNO VARNOST
Prvi dan v letošnjem tednu otroka je bila Slovenska ulica v Murski Soboti dopoldne zaprta, saj so prav otroci s svojimi risbami na asfaltu opozarjali na (ne)vamost v prometu. Papirnati sklepi in prazne obljube so namreč premalo in krvni davek (tudi otrok) na naših cestah prevelik.
Mesto je številnim študijam navkljub še vedno prometno neurejeno, glavna ulica prometnica in dobre želje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu premalo za zagotovitev
dejanske varnosti otrok. Posebno še, če se nanjo spomnimo le ob dnevih, kot je mednarodni dan otroka, ko jim je namenjene več pozornosti kot sicer. Takole sta se trudili deklici in risali, prav nič pa ju ni motilo, da bo njuno risbo spral prvi dež.
Zebre, po katerih naj bi hodih pešci, so na marsikaterem cestišču že zelo slabo vidne. To pa drži tudi za priložnostni asfaltni zapis, s katerim mladi osveščajo tako sebe kot starejše.
POTOČEK NA VANEČI
Imava se rada je naslov letošnjega otroškega parlamenta in v literarnem krožku prve soboške osemletke so se na to temo razpisali učenci pod mentorstvom učiteljice Elizabete Ruže Rožman. Poslala nam je besedilo Srečanje. Priložila pa tudi fotografijo iz soboškega vrtca Potoček, kjer v mnogih kotičkih spoznavajo poklice in ne pozabljajo na naravo.
Tako so v toplejših dneh obiskali kmetijo na Vaneči, si ogledali stroje in se s starejšimi, ki jih je dandanes le še redko kje videti, tudi poigrali. Ob koncu pa so se vsi skupaj tudi “poslikali” za spomin na zanimivo doživetje in objavo.
18
TREZINO SENJE
Tudi letos je bila Treza v Mursld Soboti sejemska in mestno središče je bilo zaprto za promet.
Kdaj bo za promet ob drugih dnevih Slovenska ulica zaprta, ne vemo, pa čeprav je bila predmet različnih prometnih študij.
Izbira cekarjev je bila izjemna in če sodimo po fotografiji, je ponudba presegla povpraševanje.
Zima je pred vrati, potrebno se bo toplo obuti in si pravočasno priskrbeti obutev, ki v deževnih in dnevih s snežno brozgo ne bo "zamakala".
Orodja na sliki so lahko tudi hladna orožja in kot kaže, so šla dobro v promet. Upamo lahko, da bodo v tem nasilnih časih uporabljena le za osnovni namen.
Praznino začasnega parkirišča tam, kjer bosta knjižnica in novi trg, je zapolnila suha roba in druga sejemska ponudba.
19
V SOBOŠKI BOLNIŠNICI POSKUSNI PROJEKT NEGOVALNE OSKRBE
V začetku naslednjega leta bodo v soboški bolnišnici začeli izvajati poskusni projekt negovalne bolnišnične oskrbe, je na novinarski konferenci prisotnim povedala Daniela Mörec, pomočnica direktorja bolnišnice za zdravstveno nego. Problematika bolnikov, ki po končanem zdravljenju zaradi socialne stiske, osamljenosti in potrebe po zdravstveni negi enostavno ne morejo zapustiti bolnišnice, je v pomurskem prostoru že znana. Morebitna podaljševanja hospitalizacije povečujejo število bolniško oskrbnih dni preko meja dogovora z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar negativno vpliva na likvidnost bolnišnice.
Ker je delež prebivalstva, starejšega od 65 let, v Pomurju višji kot drugje po Sloveniji, prav pri njih pa je zanimanje za podaljšano bolnišnično oskrbo največje, so prizadevanja soboške bolnišnice za ta projekt več kot upravičena. Že doslej je bilo sicer možno podaljšati bivanje v bolnišnici, a na lastne stroške.Cena bivanja na dan je bila 7200 tolarjev, zato je zaradi na splošno nizkega standarda v Pomurju do tega prihajalo le zelo redko. "Konec maja letos je v vseh slovenskih bolnišnicah potekala študija potreb po teh tako imenovanih negovalnih posteljah in v naši bolnišnici je bilo takrat petnajst takšnih bolnikov, ki bi spadali v negovalno enoto," je povedala Daniela Mörec. Bivanje v negovalni bolnišnici bo omejeno na največ tri mesece, možno pa je organizirati tudi dnevne centre, v katerih bi bolniki lahko bili od enega do sedem dni ali pa ob koncu tedna. Sicer pa bo, kot je povedal direktor soboške bolnišnice, Bojan Korošec, dr.med., v celotni Sloveniji naslednje leto za ta projekt namenjenih 180 milijonov tolarjev, soboška bolnišnica pa bo z njim začela kot ena prvih. V prvem obdobju bodo zanj namenili 20 do 30 postelj, sicer pa končna oblika, velikost in ostale podrobnosti še niso znane.
PRIZNANJE ZA TRUD
Po daljših prizadevanjih je vodstvu soboške bolnišnice uspelo pridobiti priznanje petih bolniških postelj za ortoptiko in pleoptiko na očesnem oddelku, s čimer je priznanih dodatnih 1825 bolniško oskrbnih dni v delovnem programu oziroma okrog 39 milijonov tolarjev prihodkov letno.To priznanje po Koroščevih besedah vliva optimizem za nadaljne delo tega oddelka, ki ga vodi specialistka olftalmologinja Marija Rudollf Vukan in v okviru soboške bolnišnice deluje že 20 let.
RAZPIS ZA PORODNIŠNICO
Tudi glede problema gradnje nove porodnišnice v Murski Soboti so se, potem ko je bilo v letošnjem proračunu zanjo
zagotovljenih 35 milijonov tolarjev, začele stvari premikati dalje. Projektna naloga, ki je osnova za vse nadaljne delo, je bila pripravljena v dveh različicah. Ena predvideva novogradnjo na južni strani kirurškega bloka, druga pa, da se del postelj z ginekološkega oddelka preseli v prostore kirurgije, s čimer bi bilo treba novogradnjo zmanjšati za okrog 900 kvadratnih metrov. Sredi oktobra je bil v Uradnem listu objavljen javni razpis, doslej pa se je za izdelavo projekta ti naj bi bili pripravljeni do sredine naslednjega leta zanimalo že šest ponudnikov. Sicer pa v soboški bolnišnici predvidevajo, da bo za gradnjo in opremo nove porodnišnice končana naj bi bila leta 2003, potrebnih 1,5 milijarde tolarjev.
NOVI PATOLOŠKI ODDELEK DELUJE
V soboški bolnišnici pa je začel delovati tudi povsem novi patološki oddelek, na katerem opravljajo medicinske, sanitarne in sodne obdukcije, zaposlen pa je en specialist patolog, Jurij Borovšak, dr.med. Prihodnje leto želijo poleg prosekture na tem oddelku uvesti še histološki laboratorij citološki že deluje, a ga nameravajo v bližnji prihodnosti razširiti in posodobiti, zato bodo potrebovali tudi še kakšnega specialista patologa. Lani je bilo v Pomurju opravljenih okrog 300 obdukcij, zaradi nemogočih razmer za tovrstno delo, kakršne so bile na pokopališčih, odkoder je vsa voda in ostale tekočine šlo neposredno v kanalizacijo, je bilo odprtje tega oddelka v bolnišnici nujno.
Nataša GIDER
Nova porodnišnica, v kateri bodo boljši pogoji kot v stari, bo gotovo pripomogla, da bo otroški vlakec zelo dolg, v pokrajini ob Muri pa več rojstev kot smrti, čeprav nova patologija že deluje.
20
GNEČA NA SOBOŠKI TRŽNICI
Prvič, odkar je nova soboška tržnica, se je na njej zaradi sezonskega nakupa krizantem in drugih aranžmajev pred dnevom mrtvih, ko grobove pokojnih svojcev in prijateljev ter znancev poleg sveč okrasimo tudi s cvetjem, zbrala množica prodajalcev in kupcev.
K sreči je bil dan sončen in tako ni zamakalo s strehe, pa tudi sicer dežniki niso bili potrebni.
Kadar dežuje so namreč mokri tako prodajalci kot kupci in zato oboji opozarjajo na pomanjkljivosti novogradnje.
CESTARSKI DNEVI 99 V MURSKI SOBOTI
Bo dejstvo, da so slovenski cestni in prometni strokovnjaki letos v oktobru zborovali v središču pokrajine z najslabše vzdrževanimi cestami, kaj pripomoglo k ohranjanju cestne infrastrukture? Osrednja tema je bila namreč prav ta in če posredujemo prvega med devetimi povzetki predstavljenih referatov in razprav, ki jih je pripravil strokovni in organizacijski odbor srečanja, bi moralo biti tako.
Zapisali so namreč: “Vzdrževanje cest je dejavnost, ki ji moramo v prihodnje nameniti še več pozornosti. Dvigniti je potrebno kakovost te dejavnosti in zagotoviti zadostno višino sredstev za ohranitev primernega stanja cestnega omrežja.”
Zdaj je treba ugotoviti, kaj je “primemo stanje” in ah veljajo kriteriji za vso deželo, ali pa se moramo na njenem najbolj oddaljenem severovzhodnem delu zadovoljiti s tistim, kar imamo: vedno slabše vzdrževane ter z gradnjo železnice in balkanskim transportom dodatno obremenjene ceste in skrb zbujajoče število prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Če je cestnina za uporabo avtocest v Sloveniji ključni vir za zagotavljanje sredstev za ustrezno raven zgrajenih avtocest in odplačilo najetih posojil za njihovo gradnjo, potem naj bo namensko uporabljana. Ne pa zlorabljena v druge namene, kajti sicer bomo povišanim cestninam navkljub še dolgo čakali tako na avtocesto kot spremembe na bolje. Ugotovitve skoraj 600 udeležencev cestarskih dnevov 99 so namreč bile, da je četrtina naših cest v izredno slabem stanju. To vemo iz vsakdanjih nevarnih poti, radi pa bi zvedeli, zakaj Ministrstvo za promet in zveze dovoli odlivanje denarja za vzdrževanje cest v druge namene, če je krvni davek na naših cestah tako visok. Strokovna srečanja brez vpliva na politične odločitve pa so le prijetna strokovna združenja brez učinka.
TEČAJ ZA SLEPE IN SLABOVIDNE
Letošnje mednarodno leto starejših je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota obeležilo z izvedbo tečaja Pomoč starejšim osebam z okvaro vida nad 60 let. Potekal je v dijaškem domu 13. v tem mesecu, udeležilo pa se ga je 30 članov. Vodja tečaja je predstavila področja premagovanja gibalnih ovir in vsakodnevna praktična opravila ter tehnične pripomočke za branje in pisanje.
Pri svojem delu so udeleženci aktivno sodelovali. Cilj izvajanja je bil, da slepi oziroma slabovidni starostnik ostane čimdlje v domačem okolju, ter da se razvija razumevajoči odnos med svojci in prijatelji do osebe z okvaro vida.
Klobasa iz sejemske ponudbe gotovo tekne in je dobra podlaga za prevladujoči "tekoči" del naših tradicionalnih prireditev.
21
OBVESTILI IN RAZPIS
OBVESTILO GOSTINCEM
V skladu z Zakonom o gostinstvu (Ur. 1. RS št 1/95 in 40/99) in s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. 1. RS št 78/99) morajo gostinci in kmetje, ki opravljajo gostinsko dejavnost, prijaviti razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat ali kmetijo organu lokalne skupnosti (občini), pristojnemu za gostinstvo.
Razpored obratovalnega časa gostinskega obrata oziroma kmetije se prijavi na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobite na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, soba št. 15. Obrazec za prijavo je pripravljen kot kopirnik. Po potrditvi prejme original gostinec (Prijava namreč ob potrditvi prevzame vlogo odločbe), ena kopija ostane občini, eno pa občina posreduje Statističnemu uradu.
Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, določa, da so nosilci gostinske dejavnosti obvezni prijaviti razpored delovnega časa 15 dni pred:
-	začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto (zadnji rok 15.12.)
-	začetkom obratovanja gostinskega obrata ali kmetije
-	spremembo obratovalnega časa gostinskega obrata ali kmetije.
Med Ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem ter Statističnim uradom je prišlo do dogovora, da se hkrati s prijavo obratovalnega časa zberejo tudi nekateri statistični podatki o vseh gostinskih obratih. Zato je obrazec Prijava razporeda obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije) dopolnjen z vprašanji o gostinski mreži in zmogljivostih slovenskega gostinstva. Iz pridobljenih rezultatov bo Statistični urad pripravil obširni prikaz mreže gostinskih obratov in njihovih zmogljivosti do ravni naselja. Prav tako pa bodo rezultati služili za dopolnitev Poslovnega registra Slovenije.
Prosimo Vas, da naj so obrazci izpolnjeni natančno in popolno ter, da upoštevate zakonski rok prijave ter se tako izognete morebitnim nevšečnostim.
OBVESTILO TRGOVCEM
Na podlagi 17. člena zakona o trgovini (Ur. 1. RS, št. 18/93) in Pravilnika o obratovalnem času prodajaln (Ur. 1. RS, št. 78/98) morajo trgovci obratovalni čas prodajaln prijaviti na predpisanih obrazcih v dveh izvodih in jih oddati pri pristojnem organu lokalne skupnosti (občine), pristojnem za trgovino. Trgovci lahko obrazce dobite na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, soba št. 15.
Gre za obrazce, ki so nespremenjeni in se za prijavo obratovalnih časov trgovin uporabljajo od sprejetja novega Pravilnika o obratovalnem času prodajaln (od leta 1998).
Trgovci morajo prijavo obratovalnega časa prodajalne na predpisanem obrazcu prijaviti oziroma vložiti 15 dne pred:
-	začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto (zadnji rok 15.12.)
-	začetkom obratovanja trgovskega obrata
-	spremembo obratovalnega časa trgovine.
Prosimo Vas, da ste pri izpolnjevanju obrazcev natančni ter, da upoštevate zakonski rok prijave.
Darja PINTARIČ
Mestna občina Murska Sobota - oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (UL RS, št. 22/98):
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO 2000
1.
Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti mestne občine Murska Sobota razpisuje kandidature za sofinanciranje programov športa v mestni občini Murska Sobota za leto 2000.
Sofinancirani bodo programi:
-	šport predšolske, osnovnošolske in srednješolske mladine
-	šport v društvih in klubih 
šport mladih - redna splošna vadba šport mladih - šport za dosežek
(selektivni šport)
Športnorekreativna dejavnost odraslih kakovostni šport in vrhunski šport kategorizirani športniki,
-	šport invalidov,
-	šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
-	najemnina športnih objektov,
-	športne prireditve,
-	založništvo,
-	investicijsko vzdrževanje in investicije.
2.
Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje:
-	imajo sedež in delujejo na območju mestne občine Murska Sobota,
-	predložijo dokazilo o plačani članarini svojih članov za tekoče leto,
-	imajo redno dejavnost, za katero so registrirani vsaj dve leti.
Izvajalci prikažejo izpolnjevanje pogojev na posebnih obrazcih.
3.
Rok za prijavo je 20. december 1999 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.
(Informacije in obrazci tudi na Športni zvezi M. Sobota, Mladinska 3, tel.: 37 960)
4.
Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi Meril za vrednotenje športnih programov v mestni občini Murska Sobota.
Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe.
Mestna občina Murska Sobota Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti
22
ŠPORT - 34. OKTOBERSKI TEK
Po enoletnem premoru je Športna zveza M. Sobota skupaj z Združenjem atletskih sodnikov pripravila 34. tradicionalni ulični tek, ki je potekal po Slovenski, Grajski, Kardoševi in ulici Š. Kovača. Sodelovalo je 187 tekačev, nastopali so v štafetnih tekih v kategorijah osnovnošolcev in srednješolcev ter tekih članov in članic na 2500 in 5000 m.
Prireditev so popestrili tudi s tekmovanjem v hitrostnem rolanju.
V kategoriji dečkov 5. - 6. razred je zmagala OŠ Tišina, med deklicami pa OŠ 3 M. Sobota, v kategoriji dečkov 7. -8. razred je zmagala OŠ Puconci, med deklicami pa OŠ 3 M. Sobota. Med srednješolci je bila najboljša štafeta Gimnazije M. Sobota med mladinkami in SETUAŠ M. Sobota med mladinci. V teku članov je zmagal Romeo Živko iz Celja, med članicami pa Sonja Roman AK Pomurje M. Sobota.
Štafetni tek mladincev je dobila ekipa Srednje ekonomske, trgovske in upravno- administrativna šole iz M. Sobote.
Hitrostno rolanje je bilo prvič na tem tekmovanju, zbrali pa so se predvsem najboljši tekmovalci domačega Roller kluba.
Reprezentanca mestne občine Murska Sobota je na 34. krosu občinskih reprezentanc za pokale Dela v Velenju dosegla svoj največji uspeh, saj je v skupni razvrstitvi zasedla 3. mesto s 165 točkami za Velenjem in Železniki.
Slika prikazuje Sonjo Roman na zmagovalnih stopnicah po osvojitvi 1. mesta v teku članic.
Številne točke pa je prispevala tudi Lucija Cvetko, obetavna atletinja, ki je zmagala v teku mlajših pionirk.
ŽUPANOVA OBDARITEV MODELARJEV Z OBČINSKIM SREBRNIKOM
Modelarska sekcija aerokluba Murska Sobota se je udeležila evropskega in svetovnega prvenstva v Izraelu ter navdušila z osvojitvijo prvega mesta v evropski konkurenci.
Uspeh sta zagotovila tretjeuvrščeni Boštjan Bagari in šestouvrščeni Dejan Gomboc. Na sprejemu pri županu je uspešne modelarje Anton Slavic obdaril z ličnim srebrnikom z grbom Mestne občine Murska Sobota.
23
VESELI DECEMBER
Dragi otroci, spoštovani starši!
December je mesec pričakovanj, presenečenj, praznovanj -skratka, mesec veselja.
Je mesec, ko pridejo kar trije dobrotniki: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. To je gotovo čas, na katerega nam ostanejo najlepši spomini na otroštvo. Prav zaradi tega je potrebno nameniti našim otrokom kar največ pozornosti, še posebno letos, ko se poslavljamo od tega in vstopamo v leto 2000. Veliko prelomnico si bodo otroci še bolj zapomnili, če jim bomo pripravili nekaj res lepega. Pa ne le draga darila. Starši, obdarite jih z najlepšimi darili - z ljubeznijo in zavetjem. Vzemite si čas in skupaj preživite dolge popoldneve.
Pri Mestni občini Murska Sobota smo se odločili, da otrokom in vam, spoštovani starši, pripravimo posebno lepo pričakovanje božično-novoletnih praznikov. Okrasitev mesta bo letos še bogatejša, v parku pa vam bomo pripravili pravljični svet najbolj priljubljenih pravljic tega stoletja. Pravljice potrebujemo vsi, otroci in odrasli. Kako turoben bi bil svet, če ne bi bilo nobene otroške vere, nobene poezije in fantazije in ne domišljije. Če se zatečemo v pravljični svet, si lahko naredimo naše bivanje znosnejše. Prihajajte torej z otroki v mestni park in skupaj doživite tihe skrivnosti pravljic.
Ob tem pa bo mnogo prireditev. Skoraj vsak dan se bo kaj zgodilo. Napovednike prireditev spremljajte v lokalnih medijih, v nadaljevanju podrobneje predstavljam prireditve za otroke, ki so jih pripravile organizacije in podjetja v mestu. Društvo prijateljev mladine Murska Sobota (DPM) jih je poimenovalo VESELI DECEMBER.
Sobota. 4. decembra dopoldne
odprtje drsališča pri BTC-Nakupovalnem središču M. Sobota nastopa: Drsalni klub Celje organizator: BTC Murska Sobota
Ponedeljek. 6. decembra ob 17.00
PRIHOD MIKLAVŽA zabavna predstava MEH ZA SMEH nastopa: gledališče UNIKAT iz Ljubljane - po predstavi pride Miklavž Organizator: DPM M. Sobota vstopnina: vstop prost prizorišče: grajsko dvorišče
Torek. 7. decembra ob 17.00
lutkovna predstava RDEČA KAPICA nastopa: lutkar BOŠTJAN SEVER iz Kranja organizator: DPM M. Sobota vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci prost vstop prizorišče: grajska dvorana
Torek. 14. decembra ob 17.00
lutkovna predstava PIKA NOGAVIČKA nastopa: Lutkovno gledališče PIKI iz Slovaške organizator: Zveza kulturnih društev M. Sobota vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci prost vstop prizorišče: grajska dvorana
Sreda. 15. decembra ob 17.00
gledališka predstava ZVEZDICA ZASPANKA nastopa: Dramska skupina staršev iz Vrtca organizator: Zveza kulturnih društev M. Sobota vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci vstop prost prizorišče: grajska dvorana
Četrtek. 15. decembra ob 16.00
Božični koncert učencev Glasbene šole M. Sobota nastopa: učenci Glasbene šole M. Sobota organizator: Glasbena šola M. Sobota vstopnina: vstop prost prizorišče: grajska dvorana
Ponedeljek. 20. decembra ob 15.45 in ob 16.45
predstava z jasličnimi figuricami BOŽIČNA ZGODBA nastopajo: vzgojiteljice Vrtca Lavra organizator: župnijski zavod sv. Nikolaja, vrtec Lavra prizorišče: Župnijska dvorana župnijskega urada sv. Nikolaja vstopnina: vstop prost
24
Ponedeljek, 20. decembra ob 17.00
koncert ROMANE KRANJČAN
nastopa: Romana Kranjčan in
otroški pevski zbor Glasbene šole iz Domžal
organizator: DPM M.Sobota
vstopnina: vstop prost
prizorišče: grajsko dvorišče
Torek. 21. decembra ob 17.00
produkcija plesne šole LARA iz M.Sobote nastopa: plesna skupina LARA pod mentorstvom Klavdije Zrim organizator: plesna šola LARA vstopnina: vstop prost prizorišče: kino Park M. Sobota
Sreda. 22. decembra ob 17.00 koncert BOŽIČNIH PESMI
nastopajo: mešani otroški pevski zbor evangeličanske in baptistične cerkve M. Sobota in pevski zbor baptistične cerkve
iz M. Sobote, mentorica Lidija Gumilar organizator: Baptistična cerkev M.Sobota vstopnina: vstop prost prizorišče: grajsko dvorišče
Četrtek. 23. decembra popoldne
zabava s ČUKI
nastopa: glasbena skupina ČUKI organizator: BTC M. Sobota vstopnina: vstop prost
prizorišče: BTC-Nakupovalno središče M. Sobota
od ponedeljka. 27.. do petka, 31.decembra, vsak dan ob 11.00
pravljične ure z Vesno pripoveduje: Vesna Racman
organizator: Pokrajinska in študijska knjižnica M. Sobota vstopnina: vstop prost kraj: grajska knjižnica
PRAVLJICE SO.
MNOGI TRDIJO, DA PRAVLJIC NI VEČ.
TO NI RES.
PRAVLJICE SO ČUDEŽI DROBNIH DOŽIVETIJ, PRAVLJICE SO SANJE SREDI BELEGA DNE.
(Franjo Frančič)
Ponedeljek. 27. decembra ob 17.00
PRIHOD DEDKA MRAZA V MESTO predstava PESMI IZ PIKINE SKRINJE nastopa: Lutkovno gledališče PIKA iz Lenarta organizator: DPM M.Sobota vstopnina: vstop prost prizorišče: grajsko dvorišče
Torek. 28. decembra ob 17.00
lutkovna predstava JANKO IN METKA nastopa: lutkar CVETO SVER iz Kranja organizator: DPM M. Sobota vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci vstop prost prizorišče: grajska dvorana
Sreda. 29. decembra ob 17.00
čarali bomo s čarovnikom BINČEM nastopa: čarovnik BINČ organizator: DPM M. Sobota vstopnina: vstop prost prizorišče: grajsko dvorišče
Vlakec bo vozil ob popoldnevih 6.,20.,22.,27. in 28. decembra.
Seveda pa nismo pozabili tudi na mlade od 15. leta. Za njih se je Zveza kulturnih društev Murska Sobota vključila v MREŽO ZA MOBILNOST TEATRA. Gre za distribucijo neinstitucionalnih produkcij, ki jo je sprožil Zavod za odprto družbo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS z namenom, da bi dolgoročno ohranjal neodvisne produkcije, saj gre za izjemno bogato in kakovostno gledališko ustvarjanje, ki do sedaj ni imelo možnosti prestavitve širši slovenski javnosti. V Murski Soboti bodo
v četrtek. 9.. petek. 10.. in ponedeljek. 13.decembra
predstave: Sex, drugs&rock'n'roll v produkciji Gledališča Glej iz Ljubljane, Know your enemy, prav tako v produkciji Gledališča Glej in Žlica za velike v produkciji Teatra Bu in koprodukciji Gledališča Glej.
V soboto. 11. decembra ob 18.00
diaprojekcija PORTRET RDEČEGAMORJA predava: Borut Furlan
organizator: Potapljaško društvo Murska Sobota prizorišče: grajska dvorana
V petek. 17. decembra ob 19.00
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ZA MLADE nastopajo: HLADNO PIVO iz Zagreba RACIJA iz Ljubljane in predskupina BLEED ON iz Radenec organizator: Mladinski informativni in kulturni klub - MIKK prizorišče: telovadnica SSTŠ
petek. 31. decembra ob 22.00
DOŽIVIMO VSTOP V LETO 2000 NA PROSTEM V središču mesta bomo pripravili posebno prizorišče, kjer bodo mladi pričakali leto 2000.
Ker so pri napovedanih dogodkih iz različnih vzrokov lahko možne spremembe oziroma dopolnitve (tako obljubljajo v Kovinotehni in Mercatorju, Sparu in Hervisu), spremljajte informativne medije. O silvestrovanju na prostem na obeh prizoriščih vas bomo podrobneje obvestili v prihodnji številki Soboških novin, ki bo izšla pred božičem.
Vprihajajočih prazničnih dneh vam želim obilo užitka!
Brigita PERHAVEC
DEDKOM IN BABICAM V POZDRAV
Ne samo zato; ker minevajo dnevi, posvečeni starejšim, ampak predvsem zato, ker imajo svoje babice in dedke radi, so otroci iz skupine vzgojiteljice Anice Mesarič in pomočnice Majde Podlesek v vrtcu Gozdiček v ulici Stefana Kovača v Murski Soboti sredi novembra zanje pripravili pravo predstavo: krepko uro petja, plesa in igric so videli in slišali njihovi dedki in babice, ki so bili tačas njihovi gostje v vrtcu in na koncu so zapeli še skupaj.
Mnogo ponosnih nasmeškov in solza ganjenosti je bilo videti med nastopom na starejši strani dvorane, še več pa po nastopu, ko so malčki svojim babicam in dedkom odnesli darilca, ki so jih izdelali sami, jim posedli v naročja in poščebetali z njimi. In ko so se po kratki pogostitvi s kavo in keksi sivolasi gostje razšli, sta vzgojiteljica Anica in pomočnica Majda v
igralnici ostali skoraj sami! Za večino malih navihancev je bila skušnjava prevelika in kar na hitro se je med njimi pojavila epidemija želodčnih in podobnih težko preverljivih težav. In kaj so hoteli dedki in babice? "Žrtvovali" so se in svoje vnučke že sredi dopoldneva odpeljali na "okrevanje" v domačo oskrbo.
Jože Pojbič