Tudi Bežigtad ima perspektivo v kmetijstvu
Če poznate Bežigrad kaj bolj <ot le ob Titovi cesti in v svoji <rajevni skupnosti, vam je goto-/o že padel v oči nasad jabolk, ki Db Črtomirovi in Hacquetovi ulici trka na vrata Centra Gre za 40 arov velik sadovnjak ali vrt Kme-ijskega Inštituta Slovenije. Nje-3ov direktor Slavko Gllha se je sohvalil, da pospravijo s poskus-lega nasada vsako ieto lep pri-delek predvsem novih sort.
Kmetijski inštitut Slovenije bi 30 svojih letih spadal med metu-caleme. Na ustanovno listino se ¦nu je leta 1898 podpisal takratni jubljanski iupan Ivan Hribar in tako odprl sistematično. strokov-
no in raziskovalno delo v sloven-skem kmetijstvu. Danes je inšti-tut eden redkih v državi. ki zdru-fu|e pod svojo streho različne zavode: za poijedelstvo in seme-narstvo, iivinorejo, sadjarstvo fn vinogradništvo, varstvo rastlin, za mehanizacijo in za ekonomi-ko kmetijstva ter centralni labo-ratorij Tako so na enem mestu združeni strokovnjaki raztičnih profllov, kar predstavlja za Stevil-ne raziskave, za strokovna in ser-visna opravila veliko prednost. Prav novim mladim kadrom pri-pisujejo na institutu velik pomen, zato so z veseljem sprejeli akcijo vzgoje novih raziskovalcev do le-ta 2000. Sami jih bodo. s pomoč-jo Raziskovalne skupnosti Slove-nije tako pridobili štirinajst.
Ker je tudi stavba Kmetijskega Instltuta že srečala Abrahama (v tridesetih letih je bila ob Ijubljan-skem nebotičniku in bežigrajski gimnaziji med najsodobnejšimi), kar sama kliče po sanaciji. Na inštitutu zato načrtujejo, da bo-do čez dve leti - ob devetdeset-letnici delovanja zgradili nov la-boratorij na 750 kvadratnih me-trih površine prav tako na beži-grajskl lokaciji ob Črtomirovi uli-ci. In ko že govorimo 0 naložbah, ne smemo mimo številnifi nasa-
dov - sadovnjak v Prevojah, po-skusna polja za selekcijo in in-trodukcijo poljščin in vrtnin v Ja-blah, poskusna polja za selekcijo krompirja v Komendt ter poskus-ni hlev v Grobljah, na katerih 114-članski kolektiv inštituta (med njimi je okoli 45 raziskoval-cev) dosega lepe uspehe.
Te pa je moč zmeriti s številni-mi novimi sortami krompirja, vrt-nin, jabolk in jagodičja, s pridela-vo osnovnega semena, z analizo vin, zemlje. krmil in zaščitnih sredstev, skratka z vsem, kar so v teh letih napravili. Ker je prav kmetijstvo področje, kjer se stva-ri najbolj počasi odvijajo v korak s časom in napredkom, so zato njihovi uspehi toliko večji. Prva, najstarejša ovira za razmah tega področja je v Ijudeh samih. Slo-venski kmet je, kot je dejal Slav-ko Gliha, konzervativen. Do neke mere je to tudi prav, saj bi, če bi prehitro verjel vsaki novosti, že zdavnaj propadel. Žal pa se po-nekod tudi koristni predlogi zato prepočasi uveljavljajo. Poglejmo samo primer krompirja. Sloven-ski pridelovalci bi morali bolj po-gosto menjavati njegovo osnov-no seme, saj se najkasneje po Stirih letih izrodi. Tudi nove sor-te, predvsem rdeč in rumen krompir se pri nas ne uveljavlja-jo. Skupaj z Irci smo menda edini evropski narod, ki prisegamo le na krompir z belim mesom. Svoj hektarski pridelek krompirja bi morali z dobrim semenom in gnojenjem vsaj dvakratno pove-čati, da bi lahko na polovici zem-Ije, kjer zdaj gojimo krompir, rastlo kaj drugega, na primer krmna ali krušna žita.
In že smo pri zemlji, velikem problemu slovenskega kmetij-stva - velikem zaradi svoje majh-nosti. Ore za tako Imenovanl zemljiSki maksimum - 10 hekta-rov obdelovalne zemlje, kolikor jo po obstoječi zakonodaji lahko kmet ima (v hribovskih predelih do dvaiset hektarov, od tsga naj-
'manj tretjino travnikov), ki naj bi se s predvidenimi novostmi re-publiške in zvezne ustave pove-čal. »Takšne spremembe bi bile nujne, saj imajo naSi kmetje veči-noma stroje, ki zmorejo obdelati 30 hektarov zemlje. premorejo pa je le 6 hektarov. Zalo naj bi imel kmet toliko zemlje, kolikor jo zmore s svojo strojno opremo in s svojim delom ter ob polnih htevih obdelati,« pravi Slavko Gliha. Le tako bi lahko sledili trendom kmetijstva v razvitejših državah - večanje površine kme-tijskih gospodarstev, manjšanje njihovega števila ter večanje pro-duktivnosti.«
In nazadnje: ima tudi Bežigrd kot pretežno mestna občina kakSne možnosti v kmetijstvu?
•Vsekakor,- meni Slavko Gliha. »Nobene panoge ne smemo pod-cenjevati, upoštevati pa je treba predvsem tradicijo. In za Bežigra-dom je tradicija pridelava in prede-lava zelja. Bežigrad ima pridne kmete in prav bi bilo, da bi del te zemlje ostal vedno namenjen kme-tijstvu. Mestu tahko tudi pSenično polje na njegovem robu predstavlja okras in pljuča.« je konial.
VIDA PETROVClC