Opravila v šolski drevesnici jeseni. »retečeni mesec nismo imeli v šolski drevesnici nič važnega opravila. Drevesca so nain zrasla, ako smo jih celo letq pravilno oskibovali, da jih je veselje gledati. Sedaj bode prišla zima, zato niora skrben vrtnar kolikor raožno paziti, da mu zima ne pokvari, kar smo celo leto z velikim trudom dosegli. Zgodnji sneg nara zamore drevesca polomiti in skriviti, zato vsakemu svetujem, naj v drugi polovici tega meseca odstrani vse listje raz cepljena drevesca; s tera je največja nevarnost odstranjena. Zemlja med drevesci naj bode lepo poravnana, da se ne nabira deževnica po jamah. Drevesca se jeseni nič ne obrezujejo, ampak su puste na miru do spomladi. Letošnji divrjaki se konec tega rneseca skopljejo, povežejo v šope in zakopljejo s koreninarni na priležnem kraji. Ravno to se zgodi s tistimi pikiranci, koje mislimo po zimi in spomladi požlahtniti. Glavna skrb vsakega šolskega vrtnarja pa bodi, da si preskrbi dosti vsakovrstnega sadnega semena, da bo zainogel podlage sain doma vzgojiti. Kdor divjake kupuje, raora porabiti, kar dobi, doraa si jih pa lahko toliko vzgojimo, da najlepše porabimo, a vse zanikerno odstranimo. Seme naj bode vsikdar od nežlahtnega sadja, ker žlahtno sadje ima navadno bolj občutljiv les. Pri divjaku je pa glavna stvar, da ima trpežen les. Seme lehko naneso učenci, za koje jira da učitelj nekaj šolskega blaga. Serae se hrani na zračnem suhem kraji do setve. Seje se najbolje konec tega ali v pričetku prihodnjega meseca. Sejemo vse, razven orehov in kostanja najraje jeseni. Orehi in kostanj se pa stratificujejo t. j. denejo se z vlažnim peskom pomešani v kak zabojček ali lonec in to se hrani v kleti, ali se pa zakoplje v zemljo kakih 20 do 30 cm globoko. Sadi se Še le spomladi, kadar vreme dopusti, ko so že vzkalili. Za sejalnico odločimo gnojno zemljo, potem jo vsaj 20 cm globoko prekopljimo in poravnajmo. Na prekopani in poravnani sejalnici napravimo v vrstah po 4cw globoke jarke 25 cm narazen. Da nam pa jesenske setve miši ne pokončajo, morarao seme na to pripraviti. Vzame se ne preredek belež t. j. apnena voda. V to se strese seme in potem toliko pepela prisuje, da se vse posuši. Na ta način se prime vsake peške neka apnena in pepelnata skorja in ravno ta skorja je najboljši pripomoček, da nam jesenske sestve miši ne pokončajo. Tako pripravljeno seme posujerao ne pregosto po pripravljenih jarkih in z grabljami zasujemo. Ako imamo mešanec pri rokah, je dobro, da ga malo potresemo po zvršeni setvi. Sejalnice z frišnim gnojern gnojiti, pa nikdar ne smeino. Sejalnica se tudi lahko pokrije z brinjevimi ali smerekovimi vejami. Ako smo vse to zvršili, potem smo za letos z delom v vrtu dokončali. Kdor raisli spomladi cepiti črešnje, ta naj si cepov preskrbi še pred mrazom, ker ravno črešnjevi cepovi najraje ozebejo. S tem smo dokoncali najvažnejša opravila v šolski drevesnici, prihodnjo pomlad se hočemo pa pomeniti o zelenjadarstvu. A. Likozar.