16 Didakta 192 MLADOSTNIKOVA POT DO MOČNE SAMOZAVESTI / Avtorici: Vesna Trančar, dr. znanosti – programa »Ekonomija in poslovne vede«, predavateljica na ŠC Ptuj in Kim Širec, učenka 2. letnika Gimnazije Maribor Kako postati »boljši in močnejši«, je pogosto vprašanje mladostnika, ki zre sam vase. Dejansko gre za vprašanje o samozavesti. Močna samozavest omogoča lažje doseganje zastavljenih ciljev, večjo trdnost, odpornost ob soočanju z izzivi ter možnost, da odraščamo zunaj mreže nasilja. Načinov, kako postati samozavestnejši in kako pri otroku oziroma mladostniku izgraditi močno samozavest, je veliko. V prispevku bomo poskušali predstaviti te poti in metode, kako okrepiti lastno samopodobo in samospoštovanje. POSAMEZNIKOVO DOŽIVLJANJE SAMEGA SEBE Pozno otroštvo in mladostništvo pred- stavljata obdobje prehoda iz otroštva v odraslost. Predstavljata dobo oblikova- nja identitete in samopodobe posame- znika. Z osebno identiteto se oblikuje samopodoba, ki posameznika spremlja v vlogo odraslega. Od samopodobe je odvisen tudi uspeh vstopa v dobo odraslosti. Navadno je visoka stopnja samospoštovanja pozitivno poveza- na z družbeno integracijo in stopnjo sposobnosti prilagajanja (Bajzek et al., 2003, str. 55). Osebnost je to, kar dejansko smo. Ven- dar pa ima vsakdo tudi svoje lastne predstave, zaznave, misli in pojmova- nja o tem, kaj je, in tudi o tem, kakšna je njegova osebnost. Vsakdo si oblikuje podobo o tem, kdo je in kakšen je. Govorimo o samopodobi (angl. self- -concept) (Musek, 2010, str. 395). Sa- mopodoba je to, kar mislimo o sebi. Z drugimi besedami: samopodoba je po- sameznikovo doživljanje samega sebe1. Je skupek podob in predstav, ki si jih oblikujemo o sebi (Lekić et al., 2010, str. 14) in je vse tisto, kar si mislimo o sebi, svojih sposobnostih, lastnostih, o svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih (Kompare, 2006, str. 140–143). Samopodobe ne oblikujemo le v skla- du za lastnimi potenciali, lastnostmi ter izkušnjami, temveč se vidimo tudi skozi oči drugih, torej je slika o nas v veliki meri taka, kakršno so nam 1 Prirejeno po: Institut za razvoj človeških virov. (2014). Kaj je samopodoba. Prido- bljeno iz: http://www.psihoterapija-ordi- nacija.si/sl/osebnost-in-odnosi/225-samo- podoba-in-samovrednotenje.html. vcepili odrasli v našem otroštvu, saj so bili ti naše prvo »ogledalo«. Od tega, kateri del prevladuje – samo- podoba na podlagi realnih lastnosti ali na podlagi slike in pričakovanj drugih, pa je odvisno naše samovrednotenje ali samospoštovanje. Vsakogar od nas določajo številne la- stnosti, po katerih se ljudje razlikuje- mo med seboj ali pa smo si po njih podobni2. Samopodoba se nanaša na različna področja našega življenja, in sicer: na naše telo, delo, študij, odnose z dru- gimi in podobno. Nekatere lastnosti so bolj povezane z našim vedenjem, kot na primer razburljivost, družab- nost, mirnost, spet druge z odnosom do drugih ljudi in do dela, na primer natančnost, prijaznost, poštenost, prizadevnost in podobno. Nekatere lastnosti določajo telesno podobno, to so telesna višina, barva oči in podob- no, druge označujejo sposobnosti in nadarjenost za glasbo, ročne spretnosti itd. Tako razlikujemo med telesno, po- klicno, akademsko, socialno, čustveno in religiozno samopodobo (Lekić et al., 2010, str. 14; Kompare e tal., 2006, str. 142). 1. Telesna samopodoba je prepričanje o svoji telesni privlačnosti, o telesni kondiciji, slogu oblačenja ter primer- java lastnega videza z drugimi in pre- pričanja o tem, kako nas vidijo drugi. 2. Socialna samopodoba obsega predstave in pojmovanja, kakšna je 2 Prirejeno po: Institut za razvoj človeških virov. (2014). Kaj je samopodoba. Prido- bljeno iz: http://www.psihoterapija-ordi- nacija.si/sl/osebnost-in-odnosi/225-samo- podoba-in-samovrednotenje.html. kakovost naših odnosov z drugimi (po- sebej z vrstniki istega in nasprotnega spola), koliko smo priljubljeni, kako smo sposobni sklepati prijateljstva ... 3. Akademska samopodoba zajema pojmovanja in predstave o lastnih sposobnostih in učnih dosežkih na različnih področjih: doživljanje lastne učne (ne)uspešnosti, sposobnosti za učenje, zanimanja za šolske predmete, zaupanje v lastne intelektualne spo- sobnosti … 4. Religiozna samopodoba pomeni oceno lastne duhovnosti (Kompare et al., 2006, str. 141). Največkrat slišimo, da ima nekdo »po- zitivno samopodobo«. Pozitivna samo- podoba pomeni, da tudi, če nismo za- dovoljni z vsemi svojimi lastnostmi, se lahko sprejemamo in se imamo radi ter smo prijatelji samemu sebi (Lekić et al., 2010, str. 14). Samopodoba je sestavljena tudi iz re- alnega in idealnega jaza. Realni jaz predstavlja to, kar si mislimo o sebi, idealni jaz pa je to, kar bi radi bili oz. si želimo, da bi bili. Najsrečnejši so tisti, pri katerih je razlika med realnim in idealnim jazom zelo majhna. Večja kot je razlika, več ima oseba strahov, nezadovoljstva, motenj itd. Prav od te razlike je odvisno tudi samospoštova- nje. Na sliki 1 prikazujemo, da večja, kot je ta razlika, manjše je samospo- štovanje in obratno (Kompare et. al., 2011, str. 183). Kot opazimo, obstaja razlika med samopodobo in samospoštovanjem. Samopodoba je tesno povezana s sa- mospoštovanjem. Samospoštovanje je Didakta 192 17 del samopodobe in pomeni vredno- stno oceno samega sebe. Kakšna je ta razlika, najlažje ponazorimo na sliki 2. Posameznik na osnovi informacij iz okolja, v katerem živi, oblikuje pred- stavo o svetu in drugih v njem. Zazna- va samega sebe in oblikuje koncept ali predstavo o tem, kar je. Govorimo o samopodobi. Samospoštovanje pa pomeni vrednotenje samopodobe in pripis vrednosti vsem tem informa- cijam, ki sestavljajo koncept samega sebe (Bajzek et al., 2003, str. 56). Gre za pripis predznaka samemu sebi na lestvici pozitivno–negativno (Musek, 2019, str. 397). Oseba z večjim samo- spoštovanjem ima do sebe večje zaupa- nje, se ne obsoja in si dopušča napake. Osebe z nizko ravnjo samospoštova- nja pa kažejo navzven visoko stopnjo zaupanja vase, da bi v očeh drugih dvignile lastno vrednost (Bajzek et al., 2003, str. 56). Avtorji Lekić, Tratnjek, Tacol in Konec Juričič (2010, str. 9–135) navajajo deset korakov, s katerimi lahko izboljšamo svojo samopodobo in s tem dvignemo tudi svojo samozavest. Z namenom, da bi lahko tudi bralec te raziskovalne naloge izboljšal samopodobo in dvi- gnil samozavest, sem teh deset korakov predstavila tudi v svoji raziskovalni nalogi. KORAKI DO POZITIVNE SAMOPODOBE Spoštujem se in se sprejemam. Samospoštovanje pomeni zaupanje v lastno vrednost. Ko se spoštujemo, smo zadovoljni sami s seboj in se cenimo. Občutimo, da smo vredni ljubezni, sreče in spoštovanja drugih ljudi. Postavljam si cilje in si prizadevam, da bi jih dosegel. Ko dosegamo zastavljene cilje, prido- bivamo samozavest. Čutimo, da ima naše življenje svoj smisel. Spoznavamo se in se pozitivno ocenjujemo. Zane- semo se nase in ne potrebujemo tuje pohvale. Sodelujem z drugimi, jih spreje- mam in imam prijatelje. Prijateljem lahko zaupamo, z njimi se pogovarjamo o vsakdanjih stvareh. Kar počnemo skupaj, je zabavno. Prijate- lje lahko prosimo za pomoč, pa tudi sami smo jim pripravljeni pomagati. Če imamo prijatelje, čutimo, da smo povezani z drugimi, da nas sprejemajo, da smo del skupnosti. To veča našo sa- mozavest in nam daje občutek, da smo pomembni. Pri tem je pomembno, da pomagamo drugim ljudem, se trudi- mo, da jih razumemo, jih sprejemamo takšne, kot so, da znamo sodelovati in se pogovarjati. Ne izogibam se problemom, posku- šam jih reševati. V življenju se srečujemo z ovirami, težavami, problemi, ki jih poskušamo reševati. Vendar ni vseeno, kako se spoprimemo z njimi. Reševanje težav je uspešnejše takrat, kadar se spopada- mo s svojimi problemi, se v nas utrjuje zavest, da lahko sami obvladujemo svoje življenje. Uspešno premagovanje problemov prispeva k pozitivni samo- podobi in osebni čvrstosti. Znam se spopasti s stresom. S stresom se srečujemo vsi ljudje in se mu ne moremo popolnoma izogniti. Lahko se učimo, kako se na učinkovit način spoprimemo s problemi ter s tem zmanjšamo škodljive učinke stre- sa. Osebno se utrjujemo in se zato znamo prilagoditi novim okoliščinam. Razmišljam pozitivno. Na ljudi, stvari, dogodke lahko gle- damo pozitivno ali negativno. Svoje misli lahko izbiramo. V vsaki situaciji, ob vsakem problemu, ob vsem, kar se nam dogaja, se vedno lahko odloča- mo, kako bomo razmišljali. Tega nam nihče ne more preprečiti. Misli nam nihče ne more vzeti. Prevzemam odgovornost za svoje vedenje. V vsakem trenutku sami odločamo, kako bomo ravnali. Odgovorni smo za svoje vedenje. Ne moremo vedno izbirati, kaj se nam bo zgodilo. Lahko pa izberemo, kako se bomo na to od- zvali in kaj bomo v določeni situaciji naredili. Zavedam se, da sem edinstven in neponovljiv. Ljudje smo si različni. Nihče ni takšen, kot sem jaz. Smo enkratni, unikatni, neponovljivi in zato dragoceni. Postavim se zase. Vsi imamo pravico do samozavestnega in odločnega vedenja. Takemu vedenju pravimo asertivno vedenje. Asertiven človek se zaveda svojih občutkov, inte- resov in potreb ter jih zna jasno izra- ziti, vendar tako, da pri tem upošteva tudi druge ljudi. Prepoznavam, sprejemam in izra- žam svoja čustva. Pomembno je, da se učimo prepo- znavati svoja čustva in jih ustrezno izražati. Imamo pravico pokazati in razložiti negativna čustva, prav pa je, da pri tem upoštevamo čustva drugih. Učimo se postati čustveno zrel človek. Slika 1: Vpliv razlike med realnim in idealnim jazom na samospoštovanje Vir: (Kompare et al., 2011, str. 183) Slika 2: Razlika med samopodobo in samospoštovanjem Vir: (Kompare, 2014) 18 Didakta 192 Čustveno zrel človek zna uravnavati svoja čustva, to pomeni, da jih pri sebi zna prepoznati in jih na primeren na- čin tudi izraža. Oseba s pozitivno samopodobo re- alno zaznava svojo osebnost, svoje sposobnosti in potrebe. Skrbi zase, se spoštuje in ne dovoli, da bi jo drugi razvrednotili ali kratili zadovoljevanje njenih potreb, ter ne zanemarja svojih sposobnosti. Človek s pozitivno samopodobo ceni svoje osebnostne lastnosti, telesne, temperamentne in značajske, ter svoje sposobnosti. Postavlja si visoke cilje, se brez težav spoprime s problemi in težavami, lažje sodeluje z drugimi, je bolj neodvisen od drugih in je bolj pogumen pri sprejemanju novih iz- kušenj in izzivov3. OCENJEVANJE SAMEGA SEBE Rodimo se z edinstveno kombinacijo lastnosti, talentov in sposobnosti ter zmožnostjo, da jih razvijemo in se oblikujemo v avtonomno in samoza- vestno osebo. Zgodnje otroške izkušnje spodbuja- jo ali pa zavrejo ta razvoj4. Juriševič (1997) poudarja, da se prav v otroštvu oblikujejo in utrdijo temelji samospo- štovanja in samozavesti. Za otrokovo samospoštovanje je odločilno pred- vsem domače okolje, saj na otroka močno vpliva mnenje, ki ga imajo starši o sebi in kakšen je odnos med staršema. Starši z velikim samospošto- vanjem spodbujajo svoje otroke, da se tudi oni naučijo visoko ceniti sebe in obratno5. 3 Prirejeno po: Institut za razvoj človeških virov. (2014). Kaj je samopodoba. Prido- bljeno iz: http://www.psihoterapija-ordi- nacija.si/sl/osebnost-in-odnosi/225-samo- podoba-in-samovrednotenje.html. 4 Prirejeno po: Institut za razvoj človeških virov. (2014). Kaj je samopodoba. Prido- bljeno iz: http://www.psihoterapija-ordi- nacija.si/sl/osebnost-in-odnosi/225-samo- podoba-in-samovrednotenje.html. 5 Prirejeno po: Babybook. (2011). Kako graditi samozavest. Pridobljeno iz: http:// babybook.si/otrok/vzgoja-otroka/samoza- vest/kako-pomagati-nesamozavestnemu- otroku.html Samospoštovanje (angl. self-esteem) ali samovrednotenje je ocena samega sebe. Pove nam, koliko smo zadovoljni s seboj, ali se ocenjujemo pozitivno ali negativno6. Najpomembnejši značilnosti samospo- štovanja sta: človekov občutek, da je vreden ljubezni, in občutek sposobno- sti (Humphreys, 2002, str. 16). Posameznikovo samovrednotenje je odvisno od dveh primerjav: notranjega samovrednotenja (naši uspehi v pri- merjavi z našimi ambicijami) in zuna- njega samovrednotenja (naši uspehi v primerjavi z uspehi drugih). Večinoma ravnamo skladno s svojim samozaupa- njem, to pomeni, če zaupamo vase, si postavimo višje cilje, če se ne cenimo dovolj, so naši cilji nižji7. Prav tako tudi med samospoštovanjem in samozavestjo obstaja razlika. Zato samospoštovanja in samozavesti ni mo- goče enačiti, čeprav sta pojma pove- zana. V primeru, ko ima posameznik zdravo samospoštovanje, s samozave- stjo nima težav. Obratno pa ne velja (Kobal Soršak, 2012, povzeto po Juul, 2008). Samospoštovanje je po trditvi Juula (2008) veliko pomembnejša la- stnost pri premagovanju težav in pri tem pohvala nima bistvenega pomena (Kobal Soršak, 2012, str. 21–23). Močna samozavest človeka ne navdaja z ve- čjo mero samospoštovanja. Če imamo občutek, da smo sposobni za nekaj »velikega«, to še ne pomeni, da smo v sebi in s seboj zadovoljni8. Avtor moderne psihologije, William James, pravi, da je samospoštovanje tem večje, čim uspešnejši smo in čim nižja pričakovanja imamo. O sebi ima- mo lahko boljše mnenje, če dosežemo večji uspeh v svetu ali zmanjšamo svo- ja hotenja. Nathaniel Branden pa je 6 Prirejeno po: Institut za razvoj človeških virov. (2014). Kaj je samopodoba. Prido- bljeno iz: http://www.psihoterapija-ordi- nacija.si/sl/osebnost-in-odnosi/225-samo- podoba-in-samovrednotenje.html. 7 Ibit. 8 Povzeto po Društvo Novita. (2014). Za- upam v svoje sposobnosti? Pridobljeno iz: http://drustvonovita.wix.com/drustvo-no- vita#!kaj-zmorem-od/c1280 samospoštovanje opredelil kot vero v našo zmožnost, da lahko razmišlja- mo in se spopadamo z osnovnimi iz- zivi življenja, ter vero kot pravico, da smo srečni, občutek, da smo vredni, zaslužni in upravičeni do tega, da se zavzemamo za svoje potrebe, želje in da uživamo sadove svojega truda (Se- ligman, 2011, str. 40–42). POMEN DOBRO RAZVITE SAMOZAVESTI PRI POSAMEZNIKU Samozavest je občutek sposobnosti. Samozavestni smo, ko verjamemo vase, ko smo notranje naravnani tako, da imamo občutek zaupanja v lastne spo- sobnosti, kakovost in presojo (Kobal Soršak, 2012). Napačno je mišljenje, da je samozavest domišljavost, aroganca, samoljubje ali samovšečnost (Loy Mc- Ginns, 1999, str. 13; De Angelis, 2004, str. 52). Samozavest pomeni, verjeti v svoje sposobnosti, da lahko določeno stvar opravimo dobro. Za to pa je treba premagati strah in ovire (De Angelis, 1995, str. 51). Samozavest nam daje po- gum, da se spoprimemo z življenjskimi izzivi. Resnična samozavest se ne gradi na podlagi tega, kaj počnemo, temveč na podlagi zaupanja v svoje notranje sposobnosti, da lahko naredimo, kar si želimo. Samozavestni ljudje se lotijo izziva kljub morebitni možnosti, da do- živijo zavrnitev ali poraz. Neuspehe in poraze vidijo kot priložnost za učenje. Samozavestnejši ljudje lažje sklepajo prijateljstva, so srečnejši v ljubezni, izpolnjujejo zastavljene cilje, so bolj komunikativni in bolj uživajo v življe- nju (Kobal Soršak, 2012, str. 19–25). Samozavest se odraža tudi v višji odloč- nosti. Skupaj s samozavestjo in odloč- nostjo lažje dosegamo nove cilje, zato je višja tudi motivacija. Motivacijo za aktivnost razlaga tudi teorija samou- činkovitosti, ki trdi, da je motivacija enaka samozavesti, pomnoženi z ja- snimi cilji. Torej, bolj smo samozavestni in jasnejši so naši cilji, večja bo motivacija9. 9 Prirejeno po: Health.com. (2014). Obšolske dejavnosti, ki pomagajo pri samopodobi. Pridobljeno iz: http://sl.265health.com/con- ditions-treatments/depression/1014034277. html#.VKbg8iuG_75. Didakta 192 19 Znaki pomanjkanja samozavesti so: strahovi pred novimi izzivi, neuspe- hom, spremembami, predanost per- fekcionizmu in podobno10. Literatu- ra (Trzesniewski, K. H. et al., 2006, 381–390) navaja, da ima mladostnik z nizko samozavestjo slabše duševno in telesno zdravje, slabši življenjski standard in višjo stopnjo tveganja za kazniva dejanja v odraslem obdobju, v primerjavi z mladostniki z visoko samozavestjo. Avtor De Angelis (1995, str. 77) izpo- stavlja tri oblike samozavesti, in sicer: - vedenjsko samozavest, - čustveno samozavest in - duhovno samozavest. Vedenjska samozavest pomeni zaupa- nje v svoje sposobnosti, da se lotimo dela in da naredimo določene stvari, ne glede na to, ali so to čisto preproste stvari ali pa nekaj bolj zahtevnega. Čustvena samozavest je zaupanje v lastno sposobnost obvladovanja svo- jega čustvenega sveta. To pomeni, da znamo prepoznati svoje občutke, da v življenju naredimo prave čustvene odločitve. Duhovna samozavest pomeni posame- znikovo prepričanje, da bo življenje teklo v pravo smer. Brez slednje samo- zavesti je težko do popolnosti razviti prej omenjeni samozavesti. Zato lahko rečemo, da je za popolno samozavest potrebno ravnovesje med vsemi tre- mi področji samozavesti (De Angelis, 1995, str. 77–79). Podobno kot pri zgoraj predstavljenih pojmih tudi pri samozavesti velja, da je samopodoba celota, samozavest pa je le njen del (Erjavec Tekavec, 2011, str. I). Bolj kot smo uspešni v neki aktivnosti, bolj samozavestne in kompetentne se počutimo, toliko lažje bomo dosegali zastavljene cilje. Vse našteto pa vodi 10 Povzeto po Društvo Novita. (2014). Zaupam v svoje sposobnosti? Pridobl- jeno iz: http://drustvonovita.wix.com/ drustvo-novita#!kaj-zmorem-od/c1280 in Kobal Soršak, 2012). k višji motivaciji. Ko bomo dosegli uspeh, bomo tudi motivirani, da ga znova dosežemo (Kovač, 2015). Kot smo do sedaj spoznali, nam sa- mozavest odpira vrata do zastavljenih ciljev in uspešnega življenja. V nada- ljevanju si poglejmo socialne dejav- nike, ki vplivajo na posameznikovo samozavest. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA SAMOZAVEST POSAMEZNIKA Družina Odnosi, ki jih gradimo z drugimi ose- bami iz okolja, se začnejo takoj po roj- stvu in trajajo do smrti. Na oblikovanje samopodobe in samozavesti vplivajo socialni dejavniki, kot so družina, uči- telji, vzgojitelji in sovrstniki (Kobal Sor- šak, 2012, str. 19–25). Za otrokovo samozavest so v prvi vrsti pomembni medsebojni odnosi v dru- žini. Pomembno je, da so starši otro- ku dober zgled in da priznajo svoje napake ter se z otroki o njih tudi po- govorijo11. Družina je temelj razvoja samospoštovanja in samozavesti. Otrok preko svojih prvih odnosov z očetom in materjo spoznava svoje lastnosti in oblikuje koncept o samem sebi. Poleg tega ima v odnosu s starši in drugimi družinskimi člani prvič priložnost, da samega sebe spozna za vrednega lju- bezni, spoštovanja, zaupanja, sreče, občudovanja in za nekoga z realnimi možnostmi in sposobnostmi (Kobal Soršak, 2012, str. 19–25, prirejeno po Bajzek et al., 2003). Domače okolje je najpomembnejše za otrokovo samospoštovanje. Na otroka močno vpliva mnenje, ki ga imajo nje- govi starši o sebi. Starši s samospošto- vanjem spodbujajo svoje otroke, da se naučijo ceniti sami sebe. Za omenjeno velja tudi obratno. Otrokovi občutki negotovosti so odvisni tudi od tega, kakšen odnos imajo njegovi starši med seboj. Najpomembnejša so prva leta. Na otroka pa vpliva tudi, kakšen odnos 11 Prirejeno po: Druzina.enaa.com. (2015). Kako naj otrok postane samozavesten in odgovoren. Pridobljeno iz: http://druzina. enaa.com/Otroci/Vzgoja/Kako-naj-otrok- postane-samozavesten-in-odgovoren.html. imajo starši do njega. Ali spodbujajo in razvijajo njegovo samospoštovanje ali ne (Humphreys, 2002, str. 66). Ker je starševstvo dvosmerni proces, pri katerem se razvijajo tako otroci kot starši, lahko hkrati z otrokom starši sami krepijo svoje samospoštovanje (Juul, 2008). Prvi odnosi s pomemb- nimi odraslimi so na splošno mešani. Če so odrasli otroku naklonjeni, ga hvalijo, spodbujajo, podpirajo ter so nežni in razumevajoči z njim, če mu postavljajo izzive, se z njim igrajo in ga potrjujejo, se takšen otrok najverje- tneje ceni. Če pa je otrok, nasprotno, velikokrat pogrešal naklonjenost ali skrb, če so ga zmerjali, zasmehovali, kritizirali ali telesno zlorabljali, če je bil velikokrat deležen sovražnega mol- ka, če so odrasli od otroka pričakovali kaj nestvarnega in so mu postavljali previsoka merila vedenja, ima takšen otrok slabo mnenje o sebi12. Vzgojitelji in učitelji Učitelji in vzgojitelji (v nadaljevanju učitelji) so pomemben dejavnik obliko- vanja samospoštovanja in samozavesti otroka, saj ga usmerjajo, mu zagota- vljajo pogoje za učenje ter mu poma- gajo do spoznanj o lastnih sposobno- stih (Kobal Soršak, 2012, str. 19–25, povzeto po Burns, 1982 in Adamčič, 2001). Otroci, ki jih poučujejo učitelji z visokim samospoštovanjem in visoko samozavestjo, bodo sami sebe zazna- vali kot bolj uspešne in pozitivne (Ko- bal Soršak, 2012, str. 19–25, prirejeno po Locke & Ciechalski, 1995). Vsak otrok mora čutiti, da je cenjen in po- memben. To je pomembno v obdobju otroštva in mladostništva, zato se mo- rajo tega zavedati tudi učitelji (Kobal Soršak, 2012, str. 19–25, povzeto po Žibert, 2011). Vrstniki Tudi prvi stik z vrstniki v vrtcu oziroma osnovni šoli vpliva na oblikovanje sa- mopodobe in posledično samozavesti mladostnika. Z leti sovrstniki pridobi- vajo vedno pomembnejšo vlogo pri 12 Prirejeno po: Wikipedia.org. (2015). Richard Evelyn Byrd. Pridobljeno iz: http://sl.wikipedia.org/wiki/Richard_Eve- lyn_Byrd in Kobal Soršak, 2012. 20 Didakta 192 ustvarjanju samopodobe in samozave- sti otroka. Ker se z odraščanjem pove- čuje tudi čas, ki ga mladostnik preživi s sovrstniki, se posledično povečuje tudi njihov vpliv na samopodobo in samozavest posameznega mladostnika (Kobal Soršak, 2012, str. 25 povzeto po Adlešič, 1998, str. 160−176). Na splošno se zdi, da postaja social- no okolje mladostnikov dandanes vse manj varno. Upravičeno naraščajoča je tudi zaskrbljenost staršev, ki celo omejuje mladostnikove dejavnosti v prostem času. Posledično mladostniki vedno več svojega prostega časa pre- živijo v socialni izolaciji, pred televi- zorjem ali računalnikom. Slednji dve obliki kratkočasenja pa ne bogatita njegovega intelektualnega in socialne- ga razvoja. Tako izgubljajo priložnosti za pridobivanje socialnih spretnosti v interakciji z vrstniki (Warden & Christie, 2001, str. 17), ki jih ponujajo tudi obšolske dejavnosti. Izoliranost in prepuščenost računalniku in televiziji pa pogosto vodita do antisocialnega vedenja13 mladostnikov, ki v družbi predstavlja vedno večji problem. Mladostniki v obdobju odraščanja spoznajo, da obstaja vse več situacij, ko se morajo odločati sami. Včasih so odločitve lahke in enostavne, so pa tudi takšne situacije, v katerih po- gosto ne vedo, kako naprej. Pogosto nastopi problem, kadar poskušajo drugi mladostniki z antisocialnim vedenjem vplivati na vrstnike, tako da nekaj morajo storiti ali opustiti, ali da od njih vedno nekaj pričakujejo, ali da morajo ravnati enako kot oni, na primer: neopravičeno izostajanje od pouka, nagajanje mlajšim, pitje alko- hola, poseganje po drogah, uničevanje stvari … Pod omenjenimi pritiski se 13 Tako vedenje avtorja David Warden in Donald Christe označujeta kot antisocial- no vedenje in ga definirata kot poskus, da bi drugi osebi fizično ali psihološko škodoval. Takšno vedenje temelji na čustvih jeze in sovražnosti. Nasprotno opisanemu vedenju je prosocialno ve- denje, ki pomeni prizadevanje posamez- nika, da bi s svojimi sredstvi dosegel pozi- tivne rezultate, ki bi koristili drugemu in temelji na zmožnosti empatije (Warden & Christie, 2001, str. 7 in 37). mladostnik vedno sooča s problemom izbire. To je odločitev, ali se bo nega- tivnim vedenjskim vzorcem uprl ali pa se bo pritiskom podredil. Za slednje se bo odločil predvsem iz strahu, da bo »prijatelje« izgubil, če jih zavrne, da ne bo sprejet v družbo, ker ni ravnal po njihovih ukazih in podobno. Na takem razpotju se mladostnik počuti napeto, tesnobno in zbegano. Prav v tem trenutku je potrebna močna sa- mozavest. Če smo samozavestni, smo odločni, zaupamo vase, se spoštujemo in znamo izraziti svoja prava čustva (Vodopivec, 2012). To pomeni, da zna- mo oceniti problem in se zavedamo, da sami odgovarjamo za svoje odloči- tve in dejanja ter znamo negativnim vplivom odločno reči »ne«. Ker je slednje težko, sem v nadalje- vanju prikazala napotke, kako lahko dvignemo samozavest in odločno rečemo »ne« negativnim ravnanjem sovrstnikov. KAKO LAHKO POGLOBIMO SVOJO SAMOZAVEST? Največja nevarnost, s katero se sreču- jemo na poti osebnostnega razvoja, je strah. Strah je »bolezen« naše družbe. Bojimo se začetkov, sprememb, od- ločitev, neuspehov pa tudi uspehov. Zavedati se moramo, da se lahko v vsa- kem trenutku odločimo za novo pot, s katero poglobimo lastno notranjo moč in samozavest (Jeffers, 1997, str. 1). Za utrditev in poglobitev samozavesti je potrebna močna volja. Večina avtorjev meni, da je potrebno verjeti vase in si zaupati, da zmoremo. Napotki, s katerimi si lahko dvignemo samozavest: 1. Pri dvomu o uspehu je potrebno reči le: »Zmogel bom.«14. 2. Spremenimo temelje svoje osebno- sti. Kusterjeva (2014)15 trdi, da že v zgodnjem otroštvu gradimo resnico 14 Povzeto po: Društvo Novita. (2014). Zaupam v svoje sposobnosti? Pridobl- jeno iz: http://drustvonovita.wix.com/ drustvo-novita#!kaj-zmorem-od/c1280. 15 Prirejeno po: Kuster, V. (2015). Kako povečati samozavest. Pridobljeno iz: http://www.vlastakuster.si/Kako_ pove%C4%8Dati_samozavest.php. o sebi in o življenju okoli vas. Če želimo pridobiti samozavest, je tre- ba spremeniti prepričanja o sebi v taka, ki bodo krepila samozavest. Na primer: - sem dovolj dober, - zaslužim si, - ljudje me imajo radi, - če se potrudim, mi vedno uspe, - zmorem in podobno. 3. Pozitivni notranji dvogovor naj po- stane samodejen. Shapiro (1999) poudarja, da je učenje pozitivnih izjav o sebi na pamet (na primer spisek desetih stvari, pri katerih smo uspešni) težka naloga. Pozi- tivni notranji dvogovor pa mora postati samodejen. To pomeni, da je učinkovit šele tedaj, ko ga s ponavljanjem vtkemo v svoje mi- šljenje in vedenje. Vendar s trdno voljo in oblikovanjem »duševnih slik« lahko premostimo negativne situacije (fizična bolečina, ustra- hovanje sovrstnikov, psihološka stiska in podobno) (Shapiro, 1999, str. 100–103). Duševne slike pred- stavljajo podobe, ki posamezniku vlijejo moč ter zbujajo samozavest in sproščajo tesnobo. 4. Namesto na omejitve se osredoto- čimo na zmožnosti. Avtor Loy Mc- Ginns (1999, str. 17) poudarja, da je vsak posameznik zelo pomemben in da v nas ležijo velike sposobnosti in viri, zato smo sposobni veliko več. Naj ob koncu parafraziram Richarda Evelyn Byrda16, prvega človeka, ki je letel od severnega do južnega pola: »Ljudje smo daleč od tega, da bi popolnoma izkoristili svoje vire. Obstajajo globoki vodnja- ki moči, ki jih nikoli ne bomo upo- rabili« (Loy McGinns, 1999, str. 18). 5. Izberimo si tisto aktivnost (obšolsko dejavnost), v kateri bomo lahko pre- izkusili svoje sposobnosti. Ni neu- speh, če nam spodleti. Uspeh je, ker poskušamo (Jeffers, 1991, str. 82). ZAKLJUČEK Današnja družba je vse bolj zahtev- na. Uspevajo tisti, ki so samozavestni, 16 Prirejeno po: Wikipedia.org. (2015). Richard Evelyn Byrd. Pridobljeno iz: http://sl.wikipedia.org/wiki/Richard_Eve- lyn_Byrd. Didakta 192 21 pogumni, ki si znajo zastavljati cilje ter posedujejo veščine, da jih tudi dosegajo. Za take posameznike velja, da se ne podrejajo oziroma uklonijo negativnim vplivom okolja, temveč se znajo postaviti zase. Pot do samozave- stnega človeka je naporna in zahteva veliko energije ter truda. Oblikovati se prične v otroštvu, pomembno prelo- mnico pa predstavlja mladostništvo. Gre za obdobje oblikovanja identitete in samopodobe vsakega posameznika. Samozavestnejši ljudje lažje izpolnju- jejo zastavljene cilje, suvereno gradijo odnose, sprejemajo življenjske izzive, izberejo pravo službo in se enostavno bolje znajdejo v vseh življenjskih okoli- ščinah. Vsekakor lahko trdimo, da sta samozavest in pozitivna samopodoba odločujoča dejavnika, ki vplivata na našo uspešnost na vseh življenjskih področjih. Literatura in viri Adamčič Pavlovič, D. (2001). Samospo- štovanje z vidika vedenjsko kognitivne terapije. Psihološka obzorja, št. 10., str. 91–96. Adlešič, I. (1998). Razredna klima učen- cev osnovne šole. Pedagoška obzor- ja: Didactica Slovenica: Časopis za didaktiko in metodiko, letnik 13, št. 3/4. Babybook. (2011). Kako graditi sa- mozavest. Pridobljeno iz: http:// babybook.si/otrok/vzgoja-otroka/ samozavest/kako-pomagati-nesa- mozavestnemu-otroku.html Bajzek, J., Bitenc, M., Hvalič, S., Lo- kar, A., Removš, J. in Strniša, Š. (2003). Zrcalo odraščanja. Radovlji- ca: Didakta. Barle, A. (2014). Značilnosti sodobne družbe. Pridobljeno iz: http://www. fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266- 080-2/011-022.pdf Burns, R. B. (1979). Theselfconcept in theory, measurement, developmen- tandbehaviour. New York: Longman. Centa, K. (2014). Obšolske dejavnosti so za otrokov razvoj pomembne, a niso servis za starše. Pridobljeno iz: http://www.novitednik.si/ne_ prezrite.php?id=1566. De Angelis, B. (1995). Samozavest. Kako si jo pridobiti in kako živeti z njo. Ljubljana: Založba Karantanija. Društvo Novita. (2014). Zaupam v svoje sposobnosti? Pridobljeno iz: http://drustvonovita.wix.com/ drustvo-novita#!kaj-zmorem-od/ c1280. Druzina.enaa.com. (2015). Kako naj otrok postane samozavesten in od- govoren. Pridobljeno iz: http:// druzina.enaa.com/Otroci/Vzgoja/ Kako-naj-otrok-postane-samozave- sten-in-odgovoren.html. Erjavec Tekavec, S. (2011). Samospošto- vanje, samozavest in samopodoba. Pridobljeno iz: http://filternet.si/ os/clanki/. Glonar Vodopivec, M. (2012). Kako naj rešim problem? Odločaš ti. Spodbuda h krepitvi lastnega odločanja in razu- mevanja. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Health.com. (2015). Obšolske dejavno- sti, ki pomagajo pri samopodobi. Pridobljeno iz: http://sl.265health. com/conditions-treatments/ de- pression/1014034277. html#. VKbg8iuG_75. Humphreys, T. (2002). Otrok in samo- zavest: kako doseči in utrditisamo- spoštovanje že v mladih letih. Lju- bljana: Mladinska knjiga. IRDO. (2013). Mednarodna konferen- ca: Družbena odgovornost in izzivi časa. Izobraževanje in komunicira- nje za več družbene odgovornosti. Pridobljeno iz IRDO: http://www. irdo.si/images/2013-sklepi.pdf. Institut za razvoj človeških virov. (2014). Kaj je samopodoba. Pridobljeno iz: http://www.psihoterapija-ordinaci- ja.si/sl/osebnost-in-odnosi/225-sa- mopodoba-in-samovrednotenje. html. Jeffers, S. (1997). Čar samozavesti. Ljubljana: Založba Ganeš. Juriševič, M. (1997). Dejavniki oblikova- nja samopodobe šolskega otroka. Ma- gistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za psihologijo. Juul, J. (2008). Kompetentni otrok. Ra- dovljica: Didakta. Klis, T., Keuc, Z. in Holnthaner Zorec, K. (2007). Obšolske dejavnosti-sestavni del izobraževalnega procesa na II. gi- mnaziji Maribor, v Obvezne izbirne vsebine in obšolske dejavnosti na gimnazijski ravni izobraževanja. Maribor: II. gimnazija Maribor. Kobal Soršak, N. (2012). Spodbujanje otrokovega samospoštovanja v vrtcu. Diplomsko delo. Univerza v Mari- boru. Pedagoška fakulteta. Kobal, Grum, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 1. izdaja, 3. natis. Kokalj Kočevar, M. (2004). Tudi to je šola-šolske in obšolske dejavnosti. Lju- bljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije. Komisija za delo zgodo- vinskih krožkov. Kompare, A. (2006). Uvod v psihologijo. Ljubljana: DZS. Kompare, A. (2014). Psihološke delav- nice. Pridobljeno iz: http://www2. arnes.si/~ssposesk1s/ssskse/samo- podoba.pdf. Kompare, A. (2014). Samopodoba. Pri- dobljeno iz: http://www2.arnes. si/~ssposesk1s/ssskse/samopodo- ba.pdf. Kompare, A., Stražišar, M., Dogša I., Vec, T. in Curk, J. (2011). Psihologija. Spoznanja in dileme. Ljubljana: DZS. Kovač, E. (2015). Kako do motivacije in samozavesti v športu. Pridobljeno iz: http://www.aktivni.si/psiholo- gija/rad-delam-tisto-v-cemer-sem- -dober/. Kreibich, R. (1986). Die Wissenschaft- sgesellschaft – Von Galilei zur Hi- gh-Tech-Revolution. Frankfurt am Main: Suhrkamp. Kuster, V. (2014). Kako povečati samoza- vest. Pridobljeno iz: http://www.vla- stakuster.si/Kako_pove%C4%8Dati_ samozavest.php. Lekić, K., Tratnjek P., Tacol A. in Ko- nec Juričič, N. (2010). To sem jaz. Verjamem vase. Priročnik za fante in punce. 10 korakov do boljše sa- mopodobe. Celje. Zavod za zdra- vstveno varstvo Celje. Locke, D. C. in Ciechalski, J., C. (1995). Communication techniques for tea- chers.Washington: Taylor & Francis. Loy McGinnis, A. (1999). Samozavest. Kako lahko uspete, a ostanete to, kar ste. Ljubljana: Lisac & Lisac. Musek, J. (2010). Psihologija življenja. Vnanje Gorice: Inštitut za psiholo- gijo osebnosti. Račič, I. (2014). Obšolske dejavno- sti so odlična življenjska popotni- ca. Pridobljeno iz: http://www. dnevnik.si/magazin/prosti-cas/ 22 Didakta 192 obsolske-dejavnosti-so-odlicna-zi- vljenjska-popotnica. Seligman, M., E., P., Reivich, K., Jaycox, L. in Gillham, J. (2011). Optimističen otrok. Ljubljana: Modrijan založba. Shapiro, Lawrence, E. (1999). Čustvena inteligenca otrok. Kako vzgojimo otroka z visokim čustvenim količni- kom. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Stitu, P. in Barry, M. (2012). Orodje. Spremenite probleme v pogum, sa- mozavest in ustvarjalnost. Ljubljana: Založba Primus. Trzesniewski, Kali H., Donnellan, M. Brent, Moffitt, Terrie E., Robins, R. W., Poulton, R., Caspi, A. (2006). Low self-esteem during adolescence predicts poor health, criminal beha- vior, and limited economic prospects during adulthood. Developmental Psychology, Vol 42 (2), 381–390. Vidic, J. (2014). Zakaj obšolske dejavnosti niso razkošje. Pridobljeno iz: http:// www.rtvslo.si/mmc-priporoca/za- kaj-obsolske-dejavnosti-niso-razkos- je/345954. Warden, D. in Donald, C. (2001). Spod- bujanje socialnega vedenja. Dejavno- sti za spodbujanje socialnih medse- bojnih veščin in vedenja. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. Wikipedia.org. (2015). Richard Evelyn Byrd . Pridobljeno iz: http://sl.wikipedia.org/wiki/ Richard_Evelyn_Byrd. Žibert, S. (2011). Vpliv samopodobe na osebnost in učno uspešnost učen- ca. Nova Gorica: Melior, Založba Educa.