Časnikarska slovenščina, »Slovenec«: »Glavno besedo imajo u r o j e n c i« (die Eingeborenen), — »Možje ugibajo o izgledih (Aussicht) za bodoče petelinje borbe.« — »Mojo globoko čutečo zahvalo!« — »Vozovi ,gorenjca', ki ni bil preveč zaseden, so bili že zasedeni.« — »Zgradba železniške proge Knin— Pridubič je razdeljena v srečke (Baulose) 1, 2 in 3.« — »Vzrok predstoječe nesreče je baje neprestano deževje.« — »Jutrišnji dan je določen za pledojerje.« — »»Tagespost« pa si pusti celo telegraf i r a t i.« — »Slovenska delegacija na Dunaju ne stori v tej zadevi popolnoma svojo dolžnost.« — »... ter se poizve prodajalne pogoje v zavodovi  pisarni.«
»Slov, Narod«: »Šel je v pisarno, koder je dvignil 27 K.« — »Našli so pri njem u 30 K.« — »Župan je izdal neljub incident.« — »Gre za dokončitev tega, za kar je večina delovala.« — »Brzojavka ,Vijenaca' v Varaždinu.« — »Huda kompro-mitacija.«
»Dan«: »Samostanski bivarji so prišli vsak večer izpraznit košarico.« — »Predstoječe volitve.« — »M atematični, pisalni, slovstveni učitelj.« — »Z v e n k gorečega poljuba.« — »Od velike radosti je v e r i ž i 1 oči.« — »Gerlanc je bil prepira-željen in je venomer iskal incidenta.« — »Naše kopališče prednjači od vseh drugih kopališč.« — »Naši rojaki so jo morali, za pregnati predpisani čas, vdariti na Trsat.« — »Minister Forst-ner je napravil povsod utis naklonjenosti.« »Zapustil je tri o m o ž e n e sinove.« — »Izprosimo si taka lopovstva uganjati nad našo mladino.« — »Pustolovska slika se bode predvajala. Čudoviti dogodki se trudijo s presenetljivim uspehom odgo-
varjati neusahljivi fantaziji duhapolnega in domišljij vzkipečega romana.« — »Slovenski del naše nacije čuva v gorah mrtvo stražo na severni naravni granici Jugoslavije.« — »Ti cilji so narodu brezbrižni.«   —   »,Aha!'   je   rekel   vitez  m a š i n a 1 n o,«
—    »Vladna stranka bi bila odglasovala obe predlogi.« — »Radi bolezni je bilo z ječo odlašano.« — »Taka taktika mora zasejati hudo kri.« — »Mi ne znamo nobenega veselja užiti, brez da bi njega (alkohol) povabili, nobene slavnosti vršiti, brez da bi njemu ne odločili častnega mesta . . . Ko bi zamogli vse solze zbrati . . .  solze  srcetrgajoče  revščine!«                     D,
Znanstvena slovenščina. Psevdonimni slovstveni poročevalec »Vede« piše: »In vendar je malo romanov, ki so vkljub vsem casanovskim aliram pisani tako malo pour scandaliser les bons bourgeois... Kajti to, kar nam zeva v obraz, to je . . . vereščaginska slika narodne moral insanitv, ki nas duši in davi in ki široko odpira okno in duri ne le tujcu, marveč lastnemu malodušju. I n s o m m a ,sistemu' . . . Vse to je roman res dal, vkljub W a s c h z e 111 u , , ,«
—  Ta kritik je znamenit ne le vsled svoje psevdonim-nosti, temuč tudi zato, ker piše v petih jezikih hkrati in ima pri tem še dovolj časa in zbranosti, da nam namigne, da mu celo rusko slikarstvo ni neznano. Znamenit je, toda razumljiv ni; škoduje mu, tudi njemu, prebujna slikovitost stila. Kajti če bi kdo izdelal tisto sliko, o kateri govori: Moral insanitv nas duši in davi, pri tem odpira, in sicer široko odpira okno, potem še duri, skoznje prihaja tujec, in medtem ko se že itak dušimo, se nam pridruži skozi okno ali duri še malo-dušje — če bi se res našel tak Vereščagin, bi moral svoje delo psevdonimno signirati, kakor to že prakti-cira naš vrli znanstveni psevdonim,
Mati Jugoslavija:   »Prej so znali otroci vsaj po en jezik; odkar je guvernanta Ilirija v hiši, ne znajo nobenega več,«
<©>    244    «©»