N a j večji slovenski dnevnik v Združenih državah Vejja za vte leto - - . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 IMršIovenskihidelaTecTT AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Issued everr day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 199. — ŠTEV. 199. Entered as Second Clan Matter« September 21,1903. at the Post Office at Hew York, N. Y., nndsr Act of Oangtmt of March $, 1979. _ NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 25, 1927. — ČETRTEK, 25. AVGUSTA 1927. _TELEFON: COBTLANDT 287», VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Razburjenje se še ni poleglo. IZGREDI V INOZEMSTVU RADI SMRTI SACCA IN VANZETTIJA Trupli Sacca in Vanzettija bodo vpepelili. — Opustili so prvotni namen, da ju balzamirajo ter razkazujejo po iztočnih mestih. — V vseh evropskih glavnih mestih so se vršile velike proti-ameriske demonstracije. — Združene države mirne. AMERIŠKO VOJAŠTVO "POMIRJA" NICARAGV0 ZDRUŽENJE VOJNIH ŠOL Španska Je sklenila, združiti vse svoje armadne sole. — Skrčiti hoče vojaške izdatke. — Mir v Maroku je ojačil proračun. Mornariški vojaki napadeni iz zasede, so ubili dva "bandita".— Napadeni v džunglji Nicaragve so! Arinpin 0 7 0f A . . . v . , MADRID, Španska, 24. avgusta. Amerikanci vrnili ogenj ter razpršili četo tride- j Kot del splošnega načrta, da se se tih. | skrči armadne izdatke, je sklenila j vlada kombinirati pet vojaških WASHINGTON, D. C., 24. avgusta. — Dva' mornariški vojaki niso imeli nikakih izgub. •Seržant Thomas Bruce, povelju- Obrambni komitej je objavil, da bosta trupli Sacca in Vanzettija razstavljeni v Bostonu, nato vpe-peljeni. Več kot ! 50 piketov je plačalo globe v Bostonu, a šest jih je sklenilo obrniti se na višja sodišča. Ljudska množica je skušala napasti ameriški konzulat v Ženevi, a jo je prepodila velika nevihta. majhnemu oddelku mornari-. ... . --11 •• Vf)Jal;o T družbi enega čast- izgredi in proti-ameriske demonstracije so se za- nika in domačega orožništva ter vršile v številnih mestih Evrope, Argentine in A v- nekega ameriškega lastnika rudni-stralije. zaPllst'l Jiearo, namenjen v jMurra, ko so pričeli banditi stre-Ukna neKe katoliške cerkve v ^levelandu so Diia ]jati nanj in njegove spremljeval- razrušena vsled eksplozije neke bombe. Banditi so šteli kakih trideset [mož ter so se nahajali v zavetju, BOSTON, Mass., 24. avgusta. — Trupli Nicole [vendar pa so bili razpršeni, ko so Sacca in Bartolomeja Vanzettija je izročila včeraj mornariški vojaki vračali ogenj. ,, . v . , i Ni se sporoeilo, ee .ie bil se kak na- popoldne država Massachusetts bostonskemu o-|(laljni ubit ali ranjen razvell dveh' brambnemu komiteju, ki se je celih sedem let bo-jbanditov. ril, da obvaruje pred smrtjo oba obsojenca. Komitej je definitivno sklenil, da bo razstavil bandita sta bila ubita v severnih džungljah Nicaragve dne 16. avgusta tekom nekega spopada a-meriških mornariških vojakov, — soglasno z spo ročilom n a mornariški department. Dogodek se je pripetil v pokrajini. kjer je operiral general San-jdino. o katerem pa se domneva se- DRUŽINSKA trupli do nedelje, nakar se bo vršil javen pogreb daj. da je zapustil deželo. Dočim našli truplo Mrs. hm v kleti njena pokopališče Forest Hill, kjer bosta trupli vpe- *o banditske tolpe aktivne v se-j nega doma. Ženska^ki je bila sta-pelieni vernih džungljah, je rekel admi-j ni 55 let. je imela v svoji glavi ra- n i"lili. t i ral Seller v »»daljni brzojavki na ne krogel. Truplo je našel njen Predlog, da se balzamira trupli potom posebne- mornariški department:— Po mo-|i»ož. dr. HiU. okulist, od katerega ga procesa, da se ju lahko razkaže pod steklom V j jem mnenju je kritična doba "po glavnih mestih združenih držav, je definitivno za-■ G™erai Mon vrnil obrambni komitej. je živela lojeno že sedem let. Njen sin. Harry HiU, prejšnji j čada. liberalni voditelj, ki je spre-'dijak Knox Collega. je izginil iz jel mirovne poproje Združenih dr- Streator predvčerajšnjim Razmišljajo pa O nadaljnih načrtih za nadalje-jžav 7.a končanje zadnje revoluei-(ter je odšel na dom Williama vanje Sacco-Vanzetti agitacije po tej deželi in po J*"1 krftkira l>re?lfldaI P<>-Brvdgesa. nekega prijatelja v Cbi-1 ^ i lozaj iz aeroplana ter je mnenja. Cagu. kjer je prenočil. Včeraj zju- celem svetu. J da je mogoče bandite premagati in(traj je zopet izginil ter rekel svo- Bostonski komitej je objavil pozno včeraj zve- razpršiti, čer, da je sklenil izročiti pepel Vanzettija takoj po vpepelitvi njegovi sestri Luigi, ki ga bo odvedla v New York in nato v London, odkoder bo odpotovala v Pariz in v Italijo. akademnj v eno splošno šolo, ki bi odgovarjala West Pointu ter bi bila v Saragozi. A' tej šoli bodo bodoči španski častnik i deležni splošnega izvež- Ameriški te^om l>rvih treh let, nakar bedo odposlani drugam, da se špe-eijalizirajo za službo, katero si bodo izbrali Svota 7.270.000 peset je bila določana za zgrajenjc in o-premo akademije, rrn 4 /int\t | * } Španske vojaške šole so bile te-1 KAUtUUA kom zadnjih, dvet let zaprte za no-- j ve dijake in ta korak so vprizorili, Ženska iz Streator, m.'^'T "T? "T-"' ."J" T • t., .. , ' bitek častnikov, ki ze obstaja. Ta je bila UStreliena in nje-|prebitek, ki je pomenjal veliko no truplo zakopano v j breme za zj-.kladnieo, je sedaj že kleli. — Oblasti iščejo skoro P°P°,noma absorbiran. sina, starega 22 let. Prvikrat v zadnjih osemnajstih letih je preživela Španska skoro celo poletje brez resnih bojev v Maroku. Ta mošnja pozicija izgleda sedaj precej solidna in uradniki zro z zadovoljstvom na izboljšanje finančnega položaja. Prejšnji deficit je bil posledica neprestanih vojaških operacij. General San Gurjo, vrhovni poveljnik sil v Afriki, se mudi sedaj v Madridu ter se posvetuje glede vojaškega položaja v Maroku. Španska avtoriteta prevladuje skoro vsepovsod v ozemlju, ter se domneva. da se ne nahaja več kot tri ali štiri tisoč rtišk v rokah vstašev. Vlada namerava poslati domov čete. z izjemo domačih zborov in onih. ki so stalno prideljene Maroku. Pričakuje se skorajšno po-i BERLIN ZMEDEN RADI WALKERJA Zupan glavnega mesta v Nemčiji je odklonil obisk pri banketu v hotelu, ki noče razobesiti republikanske zastave. — Ameriški klub skuša uveljaviti kompromis. BERLIN, Nemčija, 24. avgusta. — Radi tako-zvanega nedomoljubnega stališča velikih berlinskih hotelov, ki niso hoteli razobesiti narodne zastave na nemški ustavni dan dne 1 I. avgusta, se župan Walker iz New Yorka najbrž ne bo mogel sestati z berlinskim veležupanom Boessom na banketu Ameriškega kluba v hotelu Kaiserhof v četrtek zvečer. CHICAGO, 111, 24. avjrusta. — Policija v Chicagu je iskala včeraj zevčer dva in dvajset let starega sina Mrs. Mary Ann HiU iz Streator. III. potem ko so včeraj zjutraj zvečer Nezavedajoč se dejstva, da so je napolnila ves svet. V Berlinu pa berlinski občinski uradniki spre-. bo newyorski župan slovesno sprejeli politiko bojkotiranja berlin-|jet od demokratičnih mestnih tiskih hotelov, ki nočejo razobesiti radn i kov terse javno oglaša, da narodnih zastav na narodne praz- bo imel Jimmv enega svojih slav-nike, je naslovil Ameriški klub nih pobanketnih govorov", povabilo nt. vrhovnega župana J LOXDOX. Anglija, 24. avgusta. Boessa. ter ga prosil, naj priso-("Z Bogom, čudoviti London" — stvuje javnemu banketu, ki se bo je vzkliknil župan Walker ko je vršil na čast Yorka. županu mesta New odpotoval včeraj iz Londona Berlin. Berlinski veležupan je dvorijivo odvrnil, da bi rad prisostvoval, da pa je to nemogoče njemu in njegovim tovarišem vspričo politike, ki je bila sprejeta. A čeraj so Ne pričela pogajanja med eksekutivnim komitejem Ame riškega kluba in berlinskimi uradniki, na temelju katerih bo mogoče veležupan Boess mogoče vendar privolil v to. da prisostvuje banke- j tu. Ameriški klub je obljubil, dil-bodo črno, rdečo in zlato zastavo nemške republike gotovo razobesili poleg ameriške zastave na zido- BYRD SE BO REVANŽIRAL Poveljnik Byrd bo odve-del francoskega trgovskega ministra Boka-nowskega po zraku v Canado v novem Fordovem aeroplanu. CURTISS FIELD, L. L, 24. av- ., , i . , t — i t * gust a. — Poveljnik Richard P vih banketne dvorane. Klub je tu- , j- u- -i j l -' i>yrd bo ncletel tekom jutra isti je- di objavil, da bo skusal napotiti i , J J J ga dne z Maurice Bokanowskim, francoskim trgovskim ministrom v najnovejšem Fordovem Stout vsemetatekem aeroplanu v Toronto, Canada. Bokano\v«ki, ki bo dospel v New hotel Kaiserhof. da bo razobesil nemško republikansko zastavo ameriško zastavo ob vhodu v hotel v četrtek zvečer. T'prava hotela je obljubila po- | jemn prijatelju, da hoče iti k briv-. !cu. Državni pravdnik Hanson I,ar Plemen- k} se še niso jLa Salle okraja, je rekel, da je'udala- Prk"e!i 80 ^konstrukcijo (mladi mož }>otreboval denarja in cest m drugih javnih del in v krat- Tri hiše porušene vsled dinamita. ___c________... __i Pred kratkim je bil aretiran pod moderne i>oljedelske stroje. Pepel Sacca bodo izročili njegovi ženi, o kateri' CHICAGO, lih, 24 avgusta p^bival^^r^t^r ni še znano, kaj namerava storiti žnjim. i / eksl 'ozlJe dlnaiD,;a.S0 blle zadevo je poravnal njegov oče. leS ZJl aj na zapadni strani \a(]a]'njl tf0rj"a "0 bila s st vi" Bostonski komitej pa razmišlja, Če naj naroči porušene tri hiše. Osem nadaljnih " Ja ^^ '.f je" . , , 1.1.1 .1 . .....1 • na na temelju ugotovil Brvdgesa nekega dobrega kiparja, ki bo napravil smrtni ma- h,s pripelo goreti, najmanj 500 ])rpd poIicj:o Brvd?es je preje ži- oseb je bilo prepodenih iz stano- , " * " . it. v. v vel v Streator. i da mu mati ni hotela pomagati. |kem bodo poslali v rifsko zem,je Princ Jurij se je hotel baje usmrtiti. vanj na cesto, in šipe v okrožju več blokov so bile razbite. V hiši, kjer ski obeh usmrčenih. V kratkem bo organiziran nov Sacco-Vanzetti obrambni komitej, z glavnim stanom v New Yor-kut da nadaljuje z agitacijo, dokler ne bo razkrito vse delo justičnega departmenta v lovu na radikal- ce ^ ied sedmimi leti. Namen te agitacije bo po-jnapad z dinamitom. Tri moške, ki skus, da se dokaže, da je obstajala zarota med y_.nje^ih VS stičnim departmentom in sodišče Massachusettsa, da sc. iznebita Sacca in Vanzettija na ta način, da ju obsodijo umora, katerega nista izvršila. Prvotni komitej je izdal proklamacijo, v kateri se glasi: — Nujna nedolžnost, katero poznamo mi in v katero vrjame ves pravično misleči svet, mora biti simbol za nadaljevanje boja, da se ne bo i ikdar več prostituiralo pravice s predsodki in sarvointe- resi. DUNAJ. Avstrija, 24. avgusta. Iz Beograda poročajo, da je vpri-— Rekel mi je*, da ga hoče pu-'zoril prejšnji prestolonaslednik, se je očividno završila eksplozija, stiti mati bre* ker ie princ Džordže samomorilni poskus, je imel žganjekuh John Scalife, h°tel Poroiht,< ~ ^ lziavil Bryd-jtekom katerega se je baje resno zloglasen bandit ski vodja, in poli- eija domneva, da je veljal njemu storili, pogiešajo in policija išče med razvalinami njih trupla Senator Wagner proslav 1 jen v Nemčiji. BERLIN, Nemčija, 24. avgusta. Zvezni senator Robert F Wagner, iz New Yorka, ki se nahaja v zveznem glavnem mestu, je dobil iz svojega domačega kraja. Nastaet-ten v bližini Wiesbadena sporočilo, da bo po njegovem tamosnjem 'prihodu imenovan častnim mešea- ŽENEVA, Švica, 24. aV§usta. — Velika ljudska množica se je pričela včeraj zvečer zbirati pred a-|310m 0blastI majhnega mesteca so meriškim konzulatom in oblasti so se pripravile nai°b * J o i t i proglasih dan njegovega prihoda nove izgrede. Poklicale so na pomoč vojaštvo, ki za praznik, vendar pa je odvrnil je bilo pripravljeno, da energično zatre vse nemire, senator "Wagner, da ne more spre- Zi i r> i . . ii.l jeti te časti in da bo vsled tega do- vezna vlada v Bernu, zelo vznemirjena vsled iz-spel tjakaj prihodnjo nedeljoT gredov predvčerajšim zvečer, ko je bil en človek u-j vsled česar bo postal posebni praz-bit ter so demonstrantje razbili veliko sip na pala- nik nepotreben, či Lige narodov, je pozvala oblasti v Ženevi, naj I v zveznem .glavnem mestu je pokličejo milico za zavarovanje življenj in lastni- jbiI senator Wagner gost amerilke-ne ter ob istem času tudi namignila, da bo v sluča- '** F0*1?**11 Jak:oba Sch«™™ .i ii.i . f v iter številnih ziiftnih trgoveKnn po- ju potrebe poslala tjakaj redne zvezne čete. Ilitikov. v , rr, r fres. — Mogoče ima to kaj oprav- poškodoval Zdravniki baje komaj ka s to zadevo. - ---------' Zaglul paša umrl. LONDON", Anglija, 24. avgusta. Neko poročilo iz Kajire javlja smrt Zaglul paše, predsednika egipčanske poslanske zbornice, voditelja nacijonalistov in zagovornika neodvisnosti Egipt«. a jaz ne vem. lupa jo. da lža varni s„ se ,i,ora)i bo- llja,. fe ki ,„, ilekat,ri „„ vpr.fc.'L;,''«^"^.^,;"™^ rm. Spominja« s, blapopokojne- vali. /akaj ne )li5,.m ve- v G. x I j -» <•» Buha. ki je potoval bodisi pes je5 (la mi jf ,lal tir(lina klju.-|iv.'slr.,i,„..:,„ „' ,„ J l i- • i ti ' Midnoino narasla. Ko ^nio se »rc- ]b7,S' 7 'V3"11. «co na usta. Take opazke sem vsa j budm, jp 1Hn y fflbj , 1 od kraja do kraja in obiskoval raz- sIi5al po Grdinove-a shodu v Gil- lcn. 0,p me ■ y ne indijanske družine. Med Toue- bcrtn Bi, sem povabljen k razvit-'in 1)lan:,a SVil ' nr, tft ' . i . -r^, - - -r, • i i i In pianiia Ma na prosto. Oce ^e i« rom in Elv jo jpzero Bcrnside, ka-; i„ 7i.ctave ondot-i>u^ dnwtvi I •• , i . i , - , . to J zasiave onaoi.i.oa arusna. oprijel n<>ke«a zaboja, jaz sem pa mor je pokoju,k mnogokrat zaha- je najprej a 0 .svoJ2a?le(lal yclJk Star5nsk k]avir 1 jal. Da cas, so se izpremenil, Tu- .. tp?ovini ko je pa mene ,a?1(Jjo pIaVa| rpk, Hhrn ^ * di dandanes Izhajajo sem mlad, mfd p,3lu5aIcK me je kar z g0-'skobacal nanj. In tako sem sprem: mmmm.-Z - jmis.jonarj,. toda le na dobre ease. vorniSke 0(lra nahruli, z limi , 1 UNomwooo«uwomwooo n. y. n . - 1____«,,, 1 „ I r 'J'" ' >« nnl-'e- '5tauoval Vri svojem očetu, kovaču' v ^ M,,1T1 sem i°biskal^r- ni Ameriki zbira gradivo za zgo- kak, bab, v Evrjpi veffa taraosr.jepa priseljenca Mr I Žlahtna gospoda hoče biti še vedno nekaj drugega dr" Ho;ev::rf « Domžal. • ■ t j — Poročil se je Fran C! koi so navadni ljudje. Žlaličici skušajo navadne ljudi prekositi v tem onem oziuu. <) marki ju Hertfordu poročajo, da je hotel biti vge zanimal tisti del njegovega govo- ne bom nikdar pozabil, ra, v katerem je rekel, da on lah- if. ko vsakega sprejme v K. S. K. J.., Rojak se je 0])rav!JfjI v Evropo pa če je preiskan od zdravnika ali Samo na obisk, seveda. Na parnik ne. Radoveden sem. kakšne posle-'„a je Spreinljala /ena in ob >Iore-diee bo imela taka taktika za Jed-> britko jokala ()n -Q je I kol je vedel in znal. Tekom poletja sem^se sestnl z Toda ona je jokala in jokala, raznimi znanci od blizu in daleč. Oči je liofela iz jokali Pred kratkim sem tudi sluf-ajnol _ Tak nikar ne jokaj no. Res, :%rečal slovenskega zgodovinarja da mi bo .lolgčas. pa si bom že po-Rev. Zap!o*i ika. I). D., ki po sir- magal. Xi zlodej. da bi ne dobil tolažil orup. u- Francu Golinarju. Oče ima hišo in čitelj. z Vavpotovo, učiteljico iz kakih yet oralov zemlje. Pri lliai 'T«k«>ba Skalata. Po nerodnosti ne-;ili Slovenjgradca. se je bolj i:labo gospodarilo. Zato kn£ra ro.iaka se Je ponesrečil z av- ospodarilo v med tomobilom. te očetom in trnom. V soboto sta bila Prsih- Tu(li r ienni S0 obrfl- rlovjno naših prvakov. Žal mi je. da si ni mnjrr] n;ilr>- ____ _ Ženske «o iznajdljive. Prijatelji Brezsrčen ljubimec. Šele 19-letni zidar Josip Beljak'oba zaposlena pri posestniku Oster- ™ na hn]'"- naenkrat: — vojak, igralec, pisatelj, žurnalist, farmar, iz Areiina pri Vojniku je začel cu, kjer stajse med delo m prepira- Kojak Mr. Zobre se je podvrgel nlesalec in vinski ajrent. jljubavno razmerje z nekim dekle- la. Okoli 11. se je sin napram oče- °Peraeiji in jo je srečno prestal torn, ki se mu je končno udalo. Ko- tu izrazil, da bo hišo zaž«»al Operirana ie bila tudi soproga Mr. . . i 5 * O ' i . na Ely. t'as je. da ^e zbere skupaj, ka se ni porazgubilo. Pozdrav! Mat i jr Pogorele. To je preveč za navadnega človeka, kam sele za mar- maj pa> zasluti, da }>astaja ma. kija- "" /i, mu je bilo očetovstvo mučno ter'deli hoditi okoli hiše, medtem, ko1 Bivši srbski prestolo naslednik Jurij, je bil pa samo jo skuSal otresti na vsc m°-'drugih domačih ni bilo doma.j bahjek, kar tudi ni poseben kredit za člana zdrave in Ž Z* fT* nat°-jc ?orcti na i „ .... bnM JJ»bljenki najprej, da nave- hlevu. Ogenj »e je naglo razširil pristne narodne lamilije. de kot očeta koga-drugega. Ivo se In res so jje, okoli 14. ljudje vi- Antoufl 0;rnika. trgovca ter so- Naročajte se na "(Hu.; Naroda" fr i Tako dolgo je zahajal v Pariz in v Nico, da mu j UK-oska bolezen zlezla v možgane. in uničil tudi hišo z gospodarskim mu t p. ni posrečilo, ji je pozneje poslopjem. Xa liee mesta je prva Jirozil ter jo S pestmi suval v tre- priletela požarna hramba i/. Buče-XT , t . , , buh z nanienom, da bi povzroči od- ^ovec iu takoj za njo i/ Stare nove ^a francoski bolezni ti-pe tudi *koro vsi Jugoslovan- pravo ploda. Ko se mu tudi to ni vasi Radi ])0manjkanja vode je ski državniki, toda hvala Bogu — le v političnem zmislu. i'^^'10- j" počakal na binkošt- bila nji,J0V0 de]o otežkočeno Vse-To je ozdravljivo, dasiravuo ima lahko veasi lmde t^K^JT^ Ti ^Skakor , y cerKM. IVO bTa se sesu7 ji je s sa- v akeiJOt z „evrjetno naglico in se posleaiee. mokresom zastavil pot ter ji gro-!je J)a obe]l stnmh ,:okazala izred. ---[Zll da <10 umor:, ako vztraja pri izvežbauoSt gasilcev. Posebno .svoji trditvi. Ivo všc n. nič iwina-1^ iz Starc nove vasi so potrcbo. RAZOČARANI GENERALNr MAJOR !galo. jo je trikrat udaril z reval-. vali komaJ - mhmt da je briz , ver jem po trebuln, s tako močjo,"lla za{:.eIa delovatL dva me-porodila. Imel je kljub temu smolo, ker je Nikdar »e nisem za- otrok ostal pri življenju. Pred okr. Ko je brizgalna iz Stare nove vasi pustila vodo na hlev, se je; gledalcem nudil grozen prizor. Iz-, pod tlečega sena. ki je bilo na lile-1 Generalni major angleške armade, Morris, je rekel. da ^ naslednjega dne . . . , . *seca pred iznošenjem — Kar naravnost, brez ovinkov vam povem,----- sem vstopil v angleško armado. vzemal za vojno, pač pa vedno za mir. In rečeno je bilo, 'sodiščem y Celju se je brezsrčnež(vU"so's7pokazaii ostanki človeškc. da je miru le tisti deležen, ki je na vojno dobro pripravljen. To je pa res le v gotovem oziru. Država, ki se.temeljito in dobro pripravlja na vojno, ima presneto hitro tisto, na kar se je pripravljala. — O tem sem se uveril tekom svojega dolgega službovanja. PROHIBICIJA V JUGOSLAVIJI zagovarjal s silobranom, kar mu pa ni pomagalo. Dobil je dva meseca težk? ječe. ga telesa. Navzoči so v njem takoj spoznali Osumljenega sina Franca. Odgorela mu je do polovice leva roka in leva noga. Glavo pa je imel Iz Žalca i -o"' o Ko ' (Zavito v vri Čo, tako d;i je del las z ca pQio„ajo. omaj «asjosta| nednta|cnj(>n yz ]e?e trupla j Strašna toda v Savinjski dolini. Iz Žalca poročajo: Koi je še-le prestrašila vest o veliki v, j. ... . jp sklepati, da je najprej zažgal, škodi, ki jo je povzročila toča na? ■ • , , • - ,, seno m sl-jino, k, je bila na hlevu J Bizeljskem že je le-ta obiskala tudi nas. Razsajala je jugozapadno in severozapadno žalskega trga ter uničila hmeljišča. Padala so kakor nato si glavo zavil v vrečo, se zaril | j v seno in tako čakal na smrt. Naj njem ni bilo najti nobenih znakovj .. i - ■ j . , ... i nasilnosti, ki bi dali domnevati kaj ISl sicer se uveljavljena, toda toliko SO dosegli sulia-^ZJfraJ drugega. Način samomora da mno- či. da morajo biti tiste dni, ko se vrše volitve, zaprte vse 1 e vse i"lz e P° n^ po ozore i sklepati na trdno voljo samo- 1 .hmeljevih kobul. Hmeljarji ki .. r . . . . J ostarne m vse kavarni • • i i- tt • i morilca, ki si je pri zdravem tple- >uui,p iu \?>t Ktivaiiic. j imajo okoli \rbja in proti Gotov- ^ mstji dr0r*ti samezne ude Oziroma, če so odprte, ne smejo kavarnarii in birtie Ijam hmeljišča, trpijo ogromno .su.!m> 1 1 lK>s^niezne u e» 1 0 0 , j kajti smrt gotovo ni takoj nasto- drugega točiti kot belo in črno kavo, pašarete in vodo. .sk°(to. v i - tj. -i -i j- Ista usoda je prizadela tudi ob- , ' , . . , ., zadnje volitve so se vršile v znamenju te zapovedi o- ?ina gt Pcter v dolini >G ^ral0 neprimeren je bil pač na- ziroma prepovedi. ' škodovana° p" so' Tstala 'hmeljišča ^^ kak° S° P0SPrabili ostanke ga nesrečneža. Ker je bil vsak sum kaznjivega dejanja izključen, so ga j Smrtna kosa. !na v rakev in ga ta- j it * -c , A • , , , ikoj odpeljali v mrtvašnico v Kri-j V starosti 12 let je umrl ugled- . ... ... . , . . s , ■, .. zevce. Od domačih ga nikdo ni ho- rn^ posestnik m ^-rostilmcar v Le- A , , , , , . I , . tt r, r itel niti pogledat,. Nobena solzam skovcu pri Krškem Franc Lavrm-' , ' ... • „ . : . , . potekla za nesrečnikom, pae pa jef zanimivega računa, ki je bil predložen po volitvah okraj ^ . ./ bilo slišati mnogo neokusnih opazkj '— V Globokem, v obcim Marija , v., ... .. ,J \At, , - , T .. „ . , ,od navzočih gledalcev. Odpeljali Gradec: jc umrla Luiiza Reitter,1 . , , ,. . 120 sodčkov piva; 300 litrov vina; 20 litrov žganja; bivša posestnica termalnega kopa> kot V0^™* ^^vrzen- lisča v ifimskih Toplicah v 81. le-«03' Zf ^J*™ T? "i ?10Sll° . , . t no oko, četudi je bil kristjan. To- Vsak račun je treba poravnati. jtu sta^ost,Q t . i Ida kdor misli človeško, je vendar-rr 1- i. U ~ Dne 9. avgusta je umrla v . „ x * , ^ ludl ta bo poravnan. J. • , . . A . ,le čutil s tem nesrečnikom, kate- 1 i Ljubljani <0 let stara posestnica1 , , , In stranka, ki je prišla li koritu, ga bo poravnala z Kristina Šimsa Ife?a so\slabe domat e razniere veseljem. I - v Litiji je umrl Josip Meiek^6 T Star __ _ v lepi starosti 79 let. Pokojnik I ^ V 31 ** ZapnSCa Ze"° m --1--——- .. , - .. :,otroke. Eojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte - l.m0A ltT P°sestmk m fst:,mcar''S1 * r ^ i je *a Litijo m ves okraj pridobil V nekem slovenskem trgu je doživela demokratska vzhodno žalskega trga. stranka občuten poraz. Poraženemu ni ničkaj prijetno pri sreu in neprestano stika, kje bi dobil priliko za maščevanje. In poraženi kandidati so brskali, dokler niso izbrskali mive^a računa, ki je bil predlo nem naeelstvu'nasprotne stranke: 120 sodčkov piva; 300 litrov t petsto porcijonov guljaža ter več tisoč cigar in cigaret. TEKOM letošnje pomladi in poletja ste želeli marsikateremu Va ših prijateljev vesele počitnice in«rečno pot v stari kraj. Ti, ki so se med tem vrnili Vam vedo povedati, ka ko lepo je tam, ako se pride na obisk kot "AmerikanecM. Vsak si želi tak obisk, da vidi po večletni odsotnosti zopet rojstno grudo .a preživi v družbi domačih nekaj prijetnih tednov. Za potovanje, ki stane več sto dolarjev, je treba štediti precej časa. Delavec si pa more prihraniti denar le, ako izloči od redne plače gotov znesek za gotov namen. Zato je priporočljivo, da zlaga za vsak namen dolarje na po seben kupček, dokler se jih ne nabere zadostno število. Ako že imats pri nas vlogo, Vam izsta vimo za tak sklad novo knjižico, tako Vam bo lažje opazovati, kako se povečuje kupček in kako se približujejo Vaše počitnice. Obresti po 4% tudi nekoliko pomagajo, zlasti ker jih računamo od začetka vsakega meseca naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Včeraj >em bil v parku. Po-nesreči sem sedla na sveže pobarva j no klop in »i v-o obleko zaninzala. Danes mi je moral mož kupiti novo obleko. — To je p:i nerodno, — ji je od-vi-ftjla prijateljica. — Tudi jaz sem iifhenjena v park. Povej mi, kje je tista klup.' * Mlada punca je privedla xvoje-Sfa fanta n;i dom ter jra predstavila očetu in materi. Oba. oče in mati. sta bila 5p razmeroma mlada. Ko so s,' nekaj časa pogovarjali, sta se odpravila fant in punca v kinematojrraf. — Xo. !;ako ti ugajajo moji sta-jrisi.' — je vpr-išala. — Fina Človeka cge "František sem." — Bil je zaveden Ceh. To mi je dopadlo. iičspl. Povedal mi je sam. da ni tolikr. ve>'»4 jedi. e'garet in drugih stvari, l:i mu jih mati pošilja, tudi ne tega d« je tako hitro prejel, ampak da ga njegova mati noben teden na pozabi — to mu lajša vse trpljenja in pomanjkanje. Prišli so še trije ali štirje zavoji — potem pa je prišel nenadoma ukaz za odhod na fronto. Poslovil se je. zahvalil se lepo /it uslugo ter prosil, če pride še kak zavoj zanj, naj ga pošljem za njim. Seveda sem obljubil — in odšel je' In res je prišel še eden. Odposlal sem ga na naslov, ki mi ga je pustil.—a zavoj je prišel nazaj. Tedaj sem čakal obvestila NAZNANILO. Zadnje dni junija me je zapustila žena in vzela s seboj tudi sina. po katerem mi je žal. Če kdo ve kje hit njegov zavoj m na njegovo mater. * JShu-aj je hotel, da sem prišel sam v bolnišnico. Nisem Se pozabil tiste dolge, črne noči. ko so prihajali go Čez teden dni je že prišel mal ri iz prvega nadstropja strašni kli. zabojček — iti vojak ga je bil zelo ei in vzdihi. Kni so vpili, drugi rjoveli. Kilo 1 >i mogel razumeti njiho ve telesne in duševne bolečine.' Proti jutru je bil nenaden mir na kraju trpljenja. Zdelo se mi je. da je neka tajna, ali viš.iH moč šiloma poslala sladki san. da so pozabili. kje so in kaj da sn. Neka nerazumljiva želja me jc gnala, da grem sam na kraj trplje n.ja ter vidim bol iz oči in slišim tuga iz ust do u>t. Itila je velika, dolga dvorana. Postelja pri postelji, vse lepo belo in snažno. Solnee je sijalo tako ljubo skozi okno. a zdelo se mi je. <»a njegovi žarki niso bili gorki. ampak hladni, mrzli. Po dvorani so bile razprostrte dolge preproge in usmijjenke so kot beli angeli hodile po njih. ■Stopim k prvim posteljam. Tam sta sedela dva; Madjara in čitala svoj list '^A* est". Eden je imel obvezano roko, drugi stopalo — ker sta se na glas smejala, sem sklepal. da jima ni nič hudega. Prosita sta me le. naj jima preskrbim je, naj mi poroča, ali pa se sama oglasi. — Andrej Kernel, P. 0. kako madjarsko knjigo. Toda — Garrison, W. Va. f2x 2r>.26) kako in kje? Šel sem naprej. Na sosednji postelji je ležal mlad človek. Njegov pogled ni bil prija- NAPRODAJ POSESTVO 7 v vasi Turen. atv. 2, okraj Kočevje, obstoječe z njiv, travnikov in polja vse v bližini dobrega poslopja. Za podrobnosti se obrnite na: John Kobetnach, 39 Eruen Ave., Irwington, Newark, N. 3. (2x 24.25) ŽRTEV UMRL Vprašal sem ga. kaj je bil po svojem stanu pred vojno. "Natakar." Čudno se mi je zdelo, da je imel poleg sebe veliko steklenico vode Ne zanemarjajte malih bolečin Jh bolezni. Nekega dne boste lahko spoznali, da se je mala bolečina razvila v hudo bolezen. Pazite pravočasno. bcV več slučajih so te bolezni in ^ ^ zdravljenje* ve*, bolečine preteča PeflleJ ""S?«,., n. kot.dvesto let. V znamenja, da so vinjevi fn zlati ikatiji. Zavrnite zapečatenih akat-„ , , nadomestila. V prvovrstnih lekar. zacelc ledice po- nah 35c# 75Cf |T 0OU>MEfW ^ HAARLEM OIL jemati. Ne izločajo telesnega strupa. Pijte dosti vode ter poskušajte Gold Medal haarlcm oil capsules (originalne in pristne). Iz-boren odvajalen mirilec ter trajno POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STEOJ "OLIVER" Models. $25.— 8 strešico za slovenske črke t, i, i OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI •n.- i i--.. % Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s Tajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : ^ NewSorfe K. T. JbLL. in da je vedno pil. Prišla je usmiljenka. Vprašal sem jo. zakaj je tako žejen. Rekla je: "Nocoj so mu odrezali nogo v stegrnu. izgubil je mnogo krvi in ima silno žejo. In res sem videl, da leži desna noga na rumenem platnu in da o-deja različno pada o:l leve noge. Natakar — sem si mislil — si bil. Nekdaj si hodil oziroma letal od mize do mize, natakal si drugim — sedaj je pa tehi natočena kupa bridkosti. ki je nikdar ne bo$ izpil. Grem naprej. Tam je stala gospa, črno oblečena, pri vojaku, ki je u-miral. "Ga poznate!" vprašam. Ne. "Jaz tudi ne." "Prišla sera le obiskat trpeče ■vojake." "Jaz tudi." In midva sva se ločila — Ona je odšla po preprogi tiho domov. jaz pa sem storil se dva koraka naprej. ITogledam na črno tablico. Tam je bilo zapihano z belo kredo: Franz.... < >bstal sem. Prva moja misel jc bila — to ni «>ni, to ni František. Njegov ni bil ne obraz, ne usta, ne oči — le lasje so bili njegovi. y # Se enkrat pogledam na tablico. Ime je bilo pravo. Toda morda je kdo drugi, saj jih jc veliko enakih imen. Pokličem sestro. "Kaj je temu vojaku "Prestreljena prsa ima. Ne bo dolgo, še par ur, kri bljuva." "Ali ni ^nobene pomoči več.'" "Nobene. Kroglo ima v pljučih. Molčala sva. Oni ni vedela, da ga poznam. Sestra je sama tiho začela: — "Ampak zanimiv je. Neko pismo i. nia za svojo mater, tišči ga na pršili in ga ne da od sebe. Ko je pr išel v bolnišnico in je bil še pri zavesti, me je prosil, če tukaj umre. naj njegovo pismo pošljem njegovi materi. Rada bi to storila, ampak kuverta nima naslova, kam ga hočem poslatiZanimivo je tudi 1o, da je pismo prestreljeno. Sodim. da ga je krogla predrla, da ga je nosil na svojih prsih, preden ga je oddal."--- František je ležal mirno, le liro-pel je. Obraz bled, oči brez svetlobe in moči. ustnice so se odpirale, kot bi hotele nekaj povedati, a noben glas ni prišel iz njih. Uprl je oči v mene in jili žopet zaprl. Ustnico so se mu tresle bolečin in nad njim je bila kakor pošast kapljica rdeče. strnjene krvi. HoteFfceiA ^ 'poseft^ po tistem pisma« ]>a sem si mislil: To je njegov, najdražji,zaklad.^ morda pa ni — on? In Če ga vzamem — in se zmot'™0 Tedaj v pa nenadoma globoko] vzdihnil; posegel pod pazduho, s DAWES IN SMITH s s I r ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI PORKIQN LANGUAGE INFORMATION SERVICE - JUGOSLAV BUREAU Razvoj Kinematografične industrije. Konec. ■Ki mmmom « vm»■■B«1 m. '».. Kot bodoča pred kandidata prideta vpoštev podpredsednik Dawes (za republikansko stranko) in ne\vvorški governer Smith (za demokratsko stranko). na noge, da Ti pišem. Tri stvari te lepo p ras": m; Odpusti grehe moje mladosti! Zdaj sem ves Tvoj. pozabil sem na vse. ker zdaj šele vem, kaj je — mati! Skrbi za moje čebele, to so bile moje ljubljenke nekdaj, a zdaj pa frčijo druge o-koli mene. Zalivaj mojim krizan-temara. Tj si ljubila rdeče, jaz bele. Zalivaj belim, rdeče si ohrani, mehi pa p-^Šolji belih—ita moj grob. Ne morem 111 ne smem več. Kliče me povelje. Priporoči me Mariji Censtohov-ski. Morda se še vidiva! Gde domov muj.' František. Sredi pisma je bila precejšnja luknja, ožganega papirja in tistega nisem mogel razbrati. Nimam navade brati v časopisih zapisnika umrlih. Tiste dni sem pa bral natančno imena vseh. In že čez dva dni sem bral med umrlimi: František Porvnka, pešec. Pismo sem poslal materi. l»og ve. če ga je prejela. P»og ve, kaj je občutila, ko je videla črno obžgan prostor na njem in — Iiog ve. če bodo bele krizanteme cvetele, bledele in vnele na njegovem grobu. domaČa zdravila v salosi imam Jedilna d litra, Knajpovo Ječmenovo kavo In Import i rana domala zdravila, katera priporoma mgr. Knajp v knjigi _ domaČi zdravnik F«n« po br^xplafn, cenik, v katerem j* na k rat It o popisu* vsaka rastlina za kaj se r«M. V ceniku bodete natll Be mnoco drutfb koristnih stvari. Math. P e s d i r Bo* 772, City Ntw York. ar •te. t Ali potrebuješ perje in pah na postelji? PiSite na.ši slovanski tvrdki <1 uzoue perja. kalvre Jjemu vsakomur i:nrczri.A<"-x<». Svrže, cisto in paru utirano lu-rje. V za'o*i imamo tudi blazin,-m pernice. l*i*ite na naslov: A. STET2 FEATHER CO. 138 Pa»»aic Street,_Passaic, N. J. ADVERTISE in GLAS NARODA Istočasno so taki sloviti kinematograf ične igralci, kot Mary Pick | ford. Charles Chaplin in Douglas I Fairbanks, postali ravno tako zna-j ni kot najbolj popularni igralci * base-ball-a ". Po uspehu filma j "Birth of a Xation" .>o ti igralci, kakor tudi Lillian Gisli. ki je zaslo-v«'la ravno p > tem filmu, nastopili \ vrsti >lik v dolgosti osmih. desetih in eelo dvanajstih motovil. Dru. ira vrsta slik. ki je postala popularna. je bila serija (serial i slik. predstavljajoča dolgo povest polno ži-\ahnih avantur v mnogih del h. Xavadno je v.-aka poedina slika k >n«'ala ravno v najbolj zanimivem trenutku, da >e nadaljnje prihodnji teden, in tako dalj«- čez dolgo vrsto tednov. II. Pred l. UH)* ni bilo resifrno velikih kinematngrafičnih družb tnlniin finančnim ozadjem. Tedaj pa šo Adolpli Zukor. r'tjt-n na <>-grškem, ("ari Laemmle. n»j«-n na Nemškem, in drugi magnati ustanovili svoje družbe in ustvaril: organizacije na solidni in trgovski po llagi. Oni. ki so bili v gledališkem prelil in ki >o torej smatrali kinematograf kot novotarijo, za katero bo občinstvo kmalu prestalo noreti, so sedaj sledili primeru teh podjetnih pijonirjev. ker je potreba po tlolgih slikah postala čim tlalje večja, so tudi gledališča, ki s> jili razkazovala in imela vedno' SLUŽBO DOBI Slovenec ali Hrvat, kateri hoče v svojem prostem Času proučiti o u-godnostih naših p vest« v in ."e sprevidi za dobro, potem lahko priporoča med .svnjimi rojak'. -Ali imamo približno 2IMH) lotov v mestu Xew Yorku. kjer imajo že Slovenci kupljena piwestva. Pridite osebno v ms nrrl. di si- tozadevno domenimo. družba je. na primer, imela velik uspeh s kak m filmom o vojni; takoj .»o druge družbe začele izdelovati vojne filme. "Miracle Man'" u bil uspešen film. ki se je bavil z vero, takoj smo imeli celo vrsto verskih filmov. Potem je prišla vrsta "vamp" slik. katerih j u na-k nja je bila krasna, ali sebična sin-mi. To opičje posnemanje pa je ob koncu vojne preeej (»onehalo. Med tem se je razvil takozvani " news reel", filmski posnetek najnovejših važnejših dogodkov. Han-danes vse večj»> družbe imajo v svoji službi veliko število "camela-m^n" ]>o vsem svetu, ki so vedno na licu mesta, ko se kaj važnega irndi. Važnost t»*«ra časnikarskega kinematografa za pravilno pojmovanje sodobnega .sveta in bt-dočih zgodovinarjev je velikanska. Vsi fi filmi ostanejo ohranjeni v arhivih. Tega poprej ni bilo. Kaj bi mi danes dali, da bi mogli videti s svojimi očmi. kar se je zgodilo pred • nim ali več stoletji * Po vijni je v kinematografiji opažati tedeneo proti realizmu in o-plsovanju vsakdanjega življenja, ■ločim imamo manj kostumnih. in zgodovinskih slik. Iz krat kili komedij (»a so se razvile dolge komedije. ne le kot nameček k dramskemu filmu, ampak kot glavna torka pnjrrama. Velikanska popularnost kinematografa je dandanes, najbol j razvidna iz dejstva, da občinstvo širom nove slike, začela prinašati izboren j Z(lružrnth 1)ržv ]Aiih];}(. Vsak dan dobiček. Priljubljenost najbolj po.^^ dva milijona «,olarj,.v M vMop. ne v kinematografična sbtlali- Odprava smrtne kazni. K0DAXJ. Dansko. 24. avg. — Justični minister Rvtter namerava vložiti v parlamentu osnutek postave, s katero naj bi se odpravilo smrtno kazen. To bi bila le postavna ugotovitev navade, ki je uveljavljena na Danskem že šte- Vprašajte za Mr. Miloš Kart,ura. vilna leta. Roo>" COMMUNITY PROPERTIES. Inc. 1440 Broadway, New York, N. Y. pularnih igralce^ je imela za po-[nj, sledico. da >0 njihove plače vedno v.a ^tevIl0 ^.daleev pa tekom ene-bolj poskočile do višin, o kakršnih 1 a tedna zna5a približno toIiko w mkak gledališki igralec n.ti n. «-|jt. |nIovica ^^ prebivabitva VAr njal pred kratkim časom. Gledališki govoreči mler je vpo-rabil nekoliko tisoč let za svoj dosedanji razvoj. Kinematografičnr> gledaliw'e pa je v samih dvajsetih letih doseglo skoraj enak razvoj. I r Držav. Cez 300.000 ljudi dobiva svoj zaslužek od kinematografa. Vsako leto se produeira eez 7-VI filmskih ifrer po|»olne dolžine, d \ ne omenjamo krajših filmov. Z razvojem kinmatografa kot Zgradila so se velika in manjšii ki-|najbolj demokraticne oblike gleda-nematografična gledališča v mestih | r-kp /ah.,Vil v tlosedallji z?otiovini in tudi v najmanjših naselbinah. |-|0v(^tva j,, uveljavila raba ki-Takoj po vojni so se v kinemat'.. j nematografll tudi za druge svrhe. grafični industriji izvršila velika Tj.kom minoll|l peti|| ,pt je kinr. združenja družb v večje skupine. :|natnj,raf lM1>stal wI<.n izm(.(1 naj. Velike kinematografične družbe vzgojevalnih Činiteljev v de- spoznale, da morejo še boljše lisp-- }A] Fj,mi ^ izkazujejo v cerk JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jed not a v AmerikL Nobeno vmešavanje t verska ali poUtična vprašanja. Sla procentov BRATSKA organizacija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov soiventna, ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe ia.po-smrtnino. Citajto njena glasilo "Novo Dobo**, širite pravo bratovo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSKJ. Osem članov zadostuje trn novo irnftvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Pishler, Ely, Minn. tresočo roko z neko neusmiljeno močjo zagrabil pismo in mi ga z odprtimi očmi podal. Odprl sem ga hitro. Kuverta je bila sicer bela, a naslov v pismu, kam naj se pošlje, je bil pravi. Bil je — František. Takrat pisma nisem prebral, ga nisem mogel. Sodim, da me ni poznal. Sodim, da bi bil pismo oddal vsakemu, ker je neka teža ležala na njegovih prsih. Križ sem mit dal na čelo — 111 odšel. ■ On |>a je oči zaprl — menda za vedno. Ob svitu električne luči sem bral pismo' im razbral iz njega tole: Maminka! Dali so nam od počitek par ur. Te minute porabim, da pisem Tebi. Pravijo, da nas čaka jutri napad na Monte S. Gabriele. Zdi se mi, da bo ta gora moja smrt in moj grob. Drugi okoli mene pojejo, vpijejo in — jaz pa sem «f»e&l na kamen, dejal katn^ NAZNANILO in ZAHVALA Z globoko potrtinTSreem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je umrl naš bratranec — Edvard Lovšin. Pokojni je umrl dne 17. avgusta ob 5 uri in 4.1 minut popoldan. Zadet je bil od Rock Island Pacific železnice iih 119. ee-sti in Ashland križišču, ko se je vračal s svojim avi nu / dela. Pokojni je bil zaposlen pri Blue Island Buick Sales Co. kot mehanik. L*pa hvala sorodnikom, prijateljem in znatoeem za zadnji obisk, ko je letal na mrtvaikem odru. in za darovane venof, ki ao jili darovali, sledeči; Trail mazers Lodge, No. 197. &SP2., Pevsko druitvo Slovan v Pullman, III.. Mike in Ludvig. Joe Kuhelj in družina, Louia ikerbec in družina, Virant in UavrC. Anton in Louis Tome. Frank Čeftarek, Anton Zigante, Louis Levstik, Mr. in Mrs. Rus. Mr. in Mrs. Jane, Teo. Vrtoič. Frank Pretnar, neys at the n?ue Island Buick Co., druiina Putnik in prijatelji il Joliet, IH.-, sorodniki in prijatelji iz Cleveland. Ohio. ■ Nadalje se zahvalim vsem, k so se udeleiili pogreba in vsem onim, ki •0 pooodili auto ta pogreb brezplačno. Lepa hvala predsedniku Trail Blazers Lodge, No. 107 SSPZ. za lep riagrobni govor, in lepa hvala povcem pevskega drufttva Slovan, ki so mu zaspali dve lepo izbrani ialoetinki. Lepa hvala pogrebnemu saVodu Mr. Doty za -lepo urejen sprevod. Pekojni je bil aamec, rojen Je bil »a Bregu pri Ribnici na Dolenjskem. Otar Je bil 35 let. ZapufCa tri brate in dve sestri v stari domovini, bratranca v Chicagl. III. in sesferično v Clevelandu, Ohio. Tebi pa dragi bratranec počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriika zemlja. Žalujoči ostali: JOSEPH PITZELL. bratranec. MARY PUZELL. ALTOE in JOSEPH PUZELL li, ako se združijo. Najbolj značilna je mnrda združitev Metro. Oold. \vvn in Maver družb, ki tvorijo sedaj eno samo veliko podjetje, katero izdeluje približno šestdeset programnih slik na leto poleg .-»torn manjših slik. Kaj takega ne bi bilo mogoče doseči brez velikan- i .skega aparata in velikih kapitalov.i Za eno samo sliko, kot je "Ben' valu šolah in tovarnah v svrho |>od uka. Potom filma more delavec dobiti najboljši pojem o rabi stro je v in nevarnosti nezgod. Kirurgit'-ne operacije .'•e jimločujejo potom filma. Za nazorni poduk v raznih znanstvenih .strokah ira ni boljšega sredstva kot film. Aeroplani, opremljeni s kinema. tografieno kamero. >e rabijo za na- duje in v>fik dan nam razodeva no. ve čudeže. \ Hur", se je potrosilo štiri miljonci ... , • . »• ____ 1 previjanje map. ki .so bolj zanes- dolarjev. | ljive kot vse ]>rejšnje mape. In kak Z razvojem industrije je nasta-j^ & razVnj kinematografa, nihe-ia navada najemati veliko število J|(1 nioro Tehnika vedno napn takozvanih "extras", igraleev-dni. narjev za metope velikih mas in za manjše vlojre. Družbe z igralei se dastikrat podajo na izlete celo v daljne kraje, kjer je najbolj primerna okolica za potrebne prizore \ dotični igri. Temu pravijo "igra. ti na lokaciji". Drug razvoj v filmskem svetu, katerega pa se je dandanašnja kinematografična umetnost že precej osvojila, je bila navada izdelovati takozvane "type" sliko. Neka Esperantovski hrast. Te dni se je vršil v (idansku esperantovski kongres. Pri tej priliki so vsadili udeleženci v Zoppo-tu "esperantovski hrast*'. Da je bila stvar teie. bolj slovesna, so prišli zunanji crosti v narodnih nošah. Vsak od njih je prinesel iz svoje daljne domovine pest prsti. - ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KERK CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter Jcratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 Bfesed). Naročila pošljite na: ^ i NARODA" : New York, N. Y. i« GLAS 82 Cortlandt Street A OfrAg XABODA, 25. AVGr. 1927 COLOMBA Spisal: Prosper Merimee. / ' " » Z& Glas Narod« priredil O. P. * ' 3BE J 42 (Nadaljevanje.) f Polkovnik je zavžil svojo večerjo, ne da bi izgovoril kako besedo, a njegovi pogledi so se obračali vedno proti hčerki, ki ni dvignila oči od svojega krožnika. Konečno jo je vprašal po angleški, a zelo "milim, a resnim glasom : — Lidija, ti si se torej zaročila z Delia Rebbijem? — Da, oče moj, — je odvrnila, Vsa zardela, a s trdnim glasom. Nato pa je dvignila svoj pogled in ker ni mogla najti v potezah svojega očeta nobenega zfiaka neodobravanja, je skočila pokonci, se ga oklenila ter ga poljubila, kot se spodobi dobro vzgojenim mla-niin damam ob takih prilikah. — To si pustim dopasti, — je rekel po?.kovnik. -- Ves rešpckt j-red tvojo izbiro, hčerka moja. Delia Rebbia je junaški dečko, a za božjo voljo, ti vendar nočeš, da bi ostala na tem njegovem prokle-itm otoku? V takem slučaju preklicem svoje dovoljenje. — Jaz ne razumem angleški. — se je oglasila Colomba, ki je ]>o-zorno motrila oba, — vendar pa stavim, da razumem smisel vaših besed. — Govorila sva o tem, — je odvrnil polkovnik, — če bi ne hoteli spremljati naju na potovanju na Irsko? — Da, z največjim veseljem. Jaz bom potem sestra vaše hčerke? Ali je dogovorjeno, gospod polkovnik? Ali lahko zapečatimo to z rokami? ft t 20. "Par mesecev po onem strelu, ki je spravil prebivalce Pietranere v tako veliko vzhieenost, kot se glasi v besedah listov, je bilo videti postavnega, mladega moža. ko je odjahal nekega krasnega poldneva tikozi vrata Bastije. Ubral je pot. ki vodi proti vasi Cardo, znani radi njenih vrelcev. Ti vrelci nudijo slabotnim ljudem iz mesta poleti izvanredno okrepčilo. Mlada ženska visoke rasti in izvanredne lepote sje premljala mladega moža. Jahala je majhnega črnega konja, ki je moral vzbuditi pri poznavalcih občudovanje. Žalibog pa je bilo t no uho konja pohabljeno na poseben način. Ko sta dospela v Cardo, je skočila mlada ženska takoj na tla z veliko spretnostjo ter odhitela proti svojemu spremljevalcu, da mu pomaga. Nato je vzela s sedlov precej težki potovalni taški ter iz- SMEH VZOOLOOČNEM PARU) Kakor znano imajo Angleži prvi ponedeljek v avgustu tako zvaiii bančni praznik. Lew je padel ta praznik ravno na J. avgusta in ka. kor poroča angleško časopisje, je bilo število onih, ki so ta dan šli iz mesta, naravnost ogromno. Kdor pa ni mogel ven ua deželo, je pa prav gotovo obiskal tako priljubljeni londonski živalski park, ali kakor pravijo na kratko "zoo". V torek pa so imeli-čuvaji polno posla z živalmi, ki «0 »i vsled rado-darno»ti obiskovalcev pokvarile želodce. Nekemu žurnalistu je služabnik povedal marsikaj zanimivega iz zooa. kar ta v angleškem listu sedaj obelodanja. Nekatere živali >o neukrotljive in ni mogoče z njimi ničesar napraviti. Zopet druge pa so ljubeznive kot domače živali in ako si divja zver koga izbere za prijatelja. ga ne pozabi nikoli, posebno lev in tiger ne. "Nekega dne/' pripoveduje uslužbenec, "je bilo v oddelku za mačke polno obiskovalcev. Kar naenkrat je eden izmed levov postal nenavadno nemiren. Pogled je imel obrnjen proti vhodu in pričel rjoveti, a zdelo se je, da ne rjove iz nevolje. Nekaj nenavadnega se je moralo pripetiti, to sem takoj uvidel. Pri vhodu je stal neki mornar in ko se je bližal kletki. je lev postajal vedno bolj nemiren. Zaganjal se je v ograjo ter hotel priti do mornarja. "Ali leva poznate?" sem vprašal mor- • LO« l: 00 V1SUC DO PARLAMENTA' LJUDJE, KI NE ČITAJ6 Med vsakovrstnimi poslanci angleškega parlameta so tudi taki, Da so ravno največji pisatelji obenem tudi največji sovražniki (je v svoji knjigi o vzgoji zapisal: /"Jaz puščam knjige v miru, ker! gnanstva. Leta 1853 se mu je po-( srečilo. da je iz Van Diemens Lan- val kakeg i pojasnila, je šel v Toda še istega meseca je umrl. Mr. Davitt je bil leta 1882 izvoljen v okraju Meatli, toda kmalu poslan v zapor, ker je ponaredil neko listino. Pozneje je bil najmar-kantnejša oseba v Westminstru. Burno preteklost je imel poslanec James 0'Keilv. Brezštevilna so bila njegova pustolovstva, predno je prišel v angleško državno zbornico kot poslanec. V nemško-fran-coski vojni se je bojeval na strani narja. "Ne" je ta odvrnil, "prvi- krat sem danes v zoološkem ^!Francozov, brazilski cesarici je re- ročila konja nekemu kmeti. Oba sta nato odkorakala po cesti, ki je k"." Vendar pa sem bil prepričan,'.. žil življenje, bil leto in dan pogre- vodilo v gore. Kmalu sta prodrla globlje v gorovje! po ozki stezi, ki oa lev mornarja pozna. Končno s<> šan v Sudanu in bil v Kanadi, Me- .. ., , . , , • „-ii-i-i i hiki in Alžiru večkrat v smrtni nc- očividuo ni mogla voditi k nobenemu človeškemu bivališču. Ko sta je mornar spomnil, da je bil .pred i nQst. x -bo|. trda uospela do najvišje točke, sta se ustavila ter sedla v travo. Tam sta leti na krovu mlad lev, katerega '™rnos \ 0 J r ® pa mu je , . . , . . • - i- , . , isla. ko je b'l kot predstavnik ne- ocividno čakala na nekoga, ka,jti neprestano sta zrla proti gorovju «o njemu izročili v osKroo med voz- . , , v ., , . , , • - o, u , • • i ikega lista na Kubi aretiran radi in mlada ženska ie pogosto potegnila zlato uro izza pasu, kot da se njo. bkrbel je za njegovo prehrano,I v .. ..... i v s ' .v . „ . . ... . . , i * - i- ..suma spijonaze. Obsojen je bil ni hoče prepričati, ce ni se prišla ura sestanka. Ni pa bilo treba dolgo se igral z njim. ter sta, prisedsi vi ♦ t• l- ' T" .. čakati. Neki pes je skočil iz grmovja in ko je mlada ženska zaklicala Southampton, težko ločila drug od ^.^V-11* m° ime Brusco. je hitro pritekel, da jo pozdravi. Takoj za psom pa sta druega. "To je oni lev," rišče. Ravno ko so vojaki pome-sem P°"lrj|- an' fj jjf T d* ra pokazala dva bradata moža, s puškami pod pazduho. Njih raztr- jasnil mornarju ter mu velel, na j' 1 1 nan>J' ' a r,a us rc 'J0, l)n ir" gana in na številnih mestih skrpana obleka je predstavljala velik gre v kletko. Ko je mornar vstopil, kontrast k njih sijajno poliranemu orožju. Kljub očividni neenako- je bil lev ves iz sebe od veselja, sti stanu, so se pozdravile te štiri osebe z veliko zaupnostjo starih Pustil se je gladiti, mu lizal roko prijateljev. in z nosom drgnil ob njega. Ko bi - No, kaj pravite sedaj, Ors Anton? — je rekel starejši bandi- slišali, kako je lev rjovel, ko se je tov mlademu možu. — Sedaj ste konečno spravili v red svojo zade- mornar poslovil; več dni t t ni bivol Obtožba je bila zavrnjena! Čestitam! Obžalujem le. da ni od- lo npgoče umiriti!" vetnika več na otoku, ker mi je odvzeta možnost, da ga vidim I ju- K(Jo w verjel da 2na tudi now tega. Kako pa z vašo roko? lbiti ljubeznivV j>red ;.asoin smo - V štirinajstih dneh bom lahko odložil obvezo. - je rekel 5m,H n05S0r0„a? kateremu smo dali Oreo. — Brando, prišel sem. da se poslovim od vas in "župnika", Ha- imp Car,0 BjI neukrotljiv V ditega sem vaju poklical semkaj. London / priSel mlad * in - Zelo se vapi mudi, - je rekel Brandolaeeio. - šele včeraj raladi žrnec ki je pri5cl z njim JC ste bili oproščeni in že jutri hočete odpotovati! lahko p^.pnjal z njim kar je hote, - Človek ima svoje nujne zadeve, - je rekla mlada ženska s Ko se jščen in leta 1907 je bil je z zadovoljstvom povžil ter ho- Iji od mrzlice. ( e je človek vajen, kot sva midva, živeti v prostem ., , >o , , , . .. . „ . ... .. , .. ' J. 1 ti svojO nelef)o glavo ob damo tret. zraku, je pac boljše umreti v skornih, kot pravno liudie. ,,, •• " , , . --»/-. j v- .. Prišla je vsak teden m vedijo mu izvoljen za državnega poslanca. mu je pritiašala peciva, ki ga je spekla. Komaj je čakal, kdaj se bodo vrata odprla, in bil jc kr^tak kot golob. Ko je opešal in je bilo videti, da bo poginil, je bii tako divji, da se ni nihče drznii v njc- Kad bi videl, — je pričel Orso. — da bi zapustila to deželo Zakaj pa ne bi šla naprimer na Sardinijo ter se naselila tam, kot so storili že številni vaši tovariši? Sredstva za to bi vama lahko pre-skrbel jaz ... — Na Sardinijo! — je vzkliknil Brandolaeeio. — Vrag naj jo vzame! Sardinci s svojim ostudnim čvekanjem! To je preslaba družba za naju. — Na Sardiniji bi bilo le malo upanja za naju, — je posegel m0 kot stari znanci, gotovo ne boste zavrnili majhno svotico, ki bo vmes teolog. — Jaz za .svoj del zaničujem Sardinee. Za lov na ban- ponašala v vaših rokah obresti. dite imajo milico na konjih. Že iz tega se lahko spozna, kaj naj si _ Oprostite, gospod poročnik, med nami ne sme biti nobenega človek misli o tamošnjih banditih. V resnici. Signor della Rebbia, govora o denarju, — je rekel Brandolaeeio z veliko odločnostjo. " čuditi se moram, da ste mogli zopet opustiti življenje v gozdu, potem« —Denar premore vse nad svetom, — je rekel "župnik", — a v govo bližino. Zdelo se jc. da nekaj pričakuje in vedeli smo, kaj, toda naslov one dame nam ni bii znan. Ko je končno prišla, jc pa Carlo že poginil in bila jc tako žalostna, ko je to zvedela, da je ta ko; odžJa domov. ko ste ga enkrat okusili. — Pomisliti morate, — je odvrnil Orso smehljaje, — da sem se nahajal ob času, ko sem užival vašo tovarišijo. v položaju, v katerem nisem mogel uživati ugodnosti načina vašega življenja. Še" danes me bole rebra, kadar mislim na oni nočni pohod, tekom katerega sem ležal na hrbtu konja, ko ga je vodil P.raijdolaccio. — Ali ne znate prav nič ceniti veselja, da ste ušli zasledovanju? — je pričel zopet Castrioni. — Kako je le mogoče, da ste neobčutljiv napram mikavnostim prostega življenja, v tako sijajnem podnebju kot je naše! Vrjemite mi, Signor Orso, nobena stvar ne prekaša banditskega življenja! Ah, če bi ne bilo neke gotove Angležinje, katero sem videl mimogrede, o kateri pa govori cela Bastija z občudovanjem, bi se mogoče konečno vendar o31očil postati eden naših! i — Moja bodoča svakinja ni nikaka prija'lejiea življenja v gozdu, — je rekla Colomba smehljaje. — Ona ima prevelik rešpekt pred tem življenjem. ( — Torej hočeta konečno pstati tukaj! — je rekel Orso. — No, mpni jp tudi prav. Povejta le, če morem kaj storiti za vaju? • ■ — Nič, — je rekel Brandolaeeio, — kot da naju ohranite v spominu. Vi ste storili že več kot dovolj za nas. Torej, z Bogom! Upam doživeti, da vas že enkrat vidim živega na Korziki! " '^TT — y sil? je par zlatnikov _xeUk«Jwrtfft Sfidaj, kQdtoJoeit gozdu velja le junaško srce in dobra puška. — Ne bi se rad ločil od vaju, — je priče! zopet 0rso. — ne da fci vama pustil vsaj majcen spomin. Premislite torej, Brando, kaj bi vam lahko pustil 1 Bandit se je pričel praskat, po glavi ter škilil proti puški Orsa. — Za vraga, gospod poročnik... če bi si drznil, — a vi... — Kaj rad? — Nic.. Stvar na sebi ni nič, m treba je pravilno ravnati ž njo. Ta satan dvojnega strela mi ne gre iz glave. No, kaj takega se more drugič pripetiti... — Puško bi rad t Saj sem jo prinesel s seboj le zate! Rabi pa jo tako malo kot le mogoče. i — Ne morem vam obljubiti, da se je bom posjužil kot vi. Lahko pa vas pomirim, v eni stvari: — Če bo prišla ta puška v druge roke, trdite lahko povsem smelo, da.pi Brando^ Savelli-ja,več med živimi — In vam, pastriopi, kaj naj vam dam? . , . - Ce mi hočete na vsak način pustiti spomin, bi vas prosil, dj) mjr.pošljete kar najmanao izdajo Horaca. To 1» me razvedrilo in pr^: Pfeeilo, da pozabim svojo latinščino. V pristanišču Bastija stoji majhna deklica, ki prodaja smodke. Dajte njej knjigo in ona mi jo &&&&___________________ čepJak ^ ■jr ,/IWImi nrftnifcitil \ '\witjB1 prwxtBjn: j Viktor Huj?o je zelo malo čital in baje ni imel niti ene knjige, ki bi bila njegp^j la*f. Tudi o Zola-u je znano. 'Jsa iz garantirahckh j^kla b rintkom. M, 2*>, 28 in 30 palcev dolg« .....................J2.— Srp Klepiltio orodje, težke vrste Brusni kamen "Bergamo'' Motika ...................... Praloa ...................... Ribežen za repu z ! nožema Kosiši-o (brcx expresa) ____ Blago po«!ijam poStoine prosto. Math. PezdirBox ^ Ha" NEW YORK. N. Y. .»0 1.75 f.O .90 .30 1.35 3 00 Pray vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdo? kaj ku pujc; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prizna va, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v"Glas Naroda" Kaka se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Etcf J» afmpjM potpvatJ » atari kraj. Jfe potrebna da h po* Hi o pofclfc Ustih, prtljagi in drn ftTtreb. T«Jed nale ddfolota« lakninjo Vam ari luaoreac dati ujboliRa pojanlla In pripovoteao. rtdao to prrorrftM toaopandkai Tnfi aodrlavijanl mmuth po-Ibrntl r atari kraj, toda prertrMf ft ponjo dovoljenj« nil pn^lt to Washington«; bodM m eno teto aH i t imhiii In m aorn delati pro- ! •njo tmJ en meoec pred odputova-o Jem In to naramoot v WaaMnr ' D. OL an fMermlega na Mtof keatontjn. odredbo, ftl Jo atopUa V ▼OtjBTO tL MK Vm M dkCMf1 T« M poajo pomit PO pottl. trn- pnk »orn IU lekaU Tnk poeOf* ooeboo, bodlri t najblliajl naaalnl-Al and aU pa «n dobi t Nom To-kn prod odfotovnaJm kakor kndo t profcjt uproot Kdor potato rm breo dovoljenja, . potuj« na Kako flpbiti tvoje« b Ml doMtf Mrodnlkf tU ■ otaregn krajo, naj m proJ pilo sa pojunlla. Is JncaoU-tUo bo prlpaVenlb ▼ tem leta «TV prltelJencoT, toda polovica to kro lo Jo doMnt 00 aaorUko drtnr-Uono. ki Me doblH m rtnrflo In ' otroki od 18. do sl im to pn m poljoMoko dftav^e. . ▲aortokl diovljanl pa aninfe : doMH MfeM In ofeoko do 11 1» brao da M MU *ati ▼ kvota po-tyebpe m to <»tofl jwiijo w HA n SAKS BI Wl IWI ArtiMj« parnikov - dipping N«^ ki imajo zelo burno preteklost za knjig, to je dokazalo lepo število ■eboj. Tudi slepe poslance so že!slavnih pisateljev. Sainte-Beuve imeli v svoji sredi, med temi je bil pravi: "Kakor hitro veliki pisate-i tiidi Mr. Faucet, ko je bil vladni 1 ji postanejo slavni, čitajo le 5e predsednik slavni Gladstone. Po-jaamega wbe in nič drupejra kot sa-sl&nci brez rok in taki brez nog so mejra sebe". Dostikrat pa je tudi bili že večkrat ljudski zastopniki tako. da niti svojih proizvodov V Westmlnstru. Arthura Kava- ne .berejo in da . jim je vsaka dru-nagha je k vsakemu zasedanju pri-jpra stvar na svetil ljubša kot pa nesel v dvorano "štuporamo". Tu-knjige. %> Jetrn Jacques Rousseau di črnci so bili že angleški državni poslanci. Zelo mnogo pa je bilo in ^ ie danes med njimi takih, ki so bi- nas učijo le to. česar ne razume-! li v zaporih, pregnanstvu itd. Imo". Nad vse nenaklonjen knji-! Med temi je bil tudi John Nitchl.)"3"1 ^ bil sicer tako vs^transjki. Ta je 1. 1848 ustanovil list "Zdru-( Chateaubriand. Bil je ves srečen, j ženi Irec" in radi raznih člankov/1« v njepovem pariškem salonu ni v tem časopisu je bil obtožen izbilo prostora za knjižnico. "Knjiž-; dajstva ter obsojen na 14 let pro-!nica ,e zbirališče molov", je; večkrat rekel. Ako pa je potrebo- j jav-j da pobegnil ter se zatekel v Zdru-;no knjižnico Fravijo. da ni iinel žene države, odkjer pa se je zopet niti l>°Polne SV0Jih lastnih j podal na Irsko. Kmalu nato je bil -gne aur >ler, Rotterdam; Sierra. Ventmia. Bremen. 4. septembra: Con te Rianca mano Xapoli, Genova: Columbus. Cherbourg, Bremen. 6. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen, 7. septembra: Republic, Cherbourg. Bremen: Muuretania, Cherbourg; 8. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. I. septembra: President Harding, Chcibuurg, 1're- 10. septembra: leviathan, Cherbourg; lie de France Havre; Stuttgart, Cherbourg. Hrem*n; H»merlc. Cherbourg: Rotterdiim, Bolougne iur iler, Rot- terdam 13. Mptembra: H"llan< e, Cherbourg, Hamburg. 14. septembra: Aquitania. Cherbourg; Oeorg« Washington. Cherbourg, Bremen. Berli n. Chf rbourg Bremen. 1$. septembra: Haorthurg. Cherbourg. Humburg: 17. septembra: France. Havre; ' "lympi«. Cherbourg; Laplaod. Cherbourg: Dulllo, Ndpoll, CJcii'rta 30. septembra: rremdente Wilson. Trst; 21. septembra: Bfrerigariit. Cherl>ourg. I'! tMdcni itousevelt, Cherbourg, Bremen ; Conte 1Um»), Na|«-li, Crnova; 22 septembra: Westphalia, li.unburg; 24. septembra: Pari!«, Cherbourg; Majestic. Cli-rbouru: BelgtriljniJ, Cherbourg; Volendmm. Boulogne »ur Mer. Itut- terdani; Cok>ratx>. N.ijm.u Ctnuvs. 26. septembra: t »reden. Cherbourg, Kremen. 27. septembra: iu?-.iutv. Cherbourg. Hamburg. 28. septembra: M.\l UKTA.MA, Cherbourg. f^KI P-ni tZLtrr. 29. septembra : Albert KhIIiii, Clierl^jurg. Hamburg; 30. septembra: Columbus. CheJliourg Bremen. Sest dni preko oceana Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parmklh: FRANCE — 27. avg. 17. sept. PARIS — 3. sept.; 24. sept. NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KA8INI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite M prostor za prvo vožnjo novega velikana ILE DE FRANCE — 10. Septembra VpraAajte kateregakoli poublaAčenega HK^nta ali: FRENCH LWE — — — — 19 State Street. New York Pozor čitatelji* Opozorite trgovcc in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu jejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. DIRKKTNA POT v •JUGOSLAVIJO COSULICH ^ LINE jpJI Hitro in ceno lei^z. - i potovanje v domače me.«to. Vozni listki za drugi, ni<"irazredni drugi In tretji razred s* d«i» Sufiaka prek" Tr-sta ali Split;!, hrez tMdaljnib kov. i|r> Slovenije pa SI ■;<> v- . . I'r.-voz preko morja wdno cenen. MARTHA WASHINGTON 30. avgusta — 11. oktobra PRESIDENTE WILSON 20. septembra — 29. oktobra Zni?Jtne »ene za tja in nazaj Splo-ftnl pod.itkl v vseh K.kalnih potnlSklh uradih h IE pri: PHELPS BROS <1 Co. 2 WE5T STREET. NEW YORK K DO H OGLAŠUJE TA S APR EDI'JE! NA VEČKRAT IZRAŽENO ZELJO NAŠIH ROJAKOV P K I K K D 1 M O PRVI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO po CUNARD PROGI 8 parnikom "Mauretania" doe 28. SEPTEMBRA, 1927. "MAI/RKTANIA" je najhitrejši parnik na »vrtu. vozi manj kot 6 dni prrko •rrana, vožnja iz New York« do Ljubljane oziroma Zagreba traja samo 8 dni. Za takrat imamo rezerviran poseben oddelek z lepimi in zračnimi kabinami, po in 4. postelje v kabini. Prtljaga »e lahko rekira skozi do Ljubljane in Zagreba. Potnike bo spremljal uradnik CUNARD PROGE, rodom Jugo-»lovan skozi do Ljubljane in Zagreba. KDOR JE NAMENJEN POTOVATI V STARI KRAJ JE V ARIJ EN, DA SE PRIDRUŽI TEMU IZLETU. AaMriškl državljani In italijanski podaniki morajo prinesti nove potne liste s seboj. »r FRANK SAKSER STATE BANK e nwruwr kkkkt. nkw york. k. v.