'0>^S>^S>K9C5>SS(5>R2(5>K9S>SSS>R9S>K5®>RS®©(5>SSS>R£)G>RSS>R9G>R9Q>R9S>SSS>fi9Q>SSS>R9 3*SexS©S9 GXS 3
SPORED:
1. G. Rossini: Tancred, ouvertura, orkester.
2. /os Pavčič: Dekle med rožami.
3. St. Premrl: Moj mu blagoslov!
4. E. Adamič. Serenada. / Zbor z baritonskim solom A. Petrovčiča.
5. /os. Pavčič: Pesem o kapitanu.
6. Vasilij Mirk: Šumi, potok, šumi.
7. E. Adamič: Kregata se . . .
8. V. Mirk: Katrica.
9. /. Gotovac: Pod jorgovanom. Zbor s tenor, solom F. Plevela.
10. Jean Sibelius: Berceuse, orkester.
11. P. Cajkowsky: Poljski ples ter ruska pesem iz internacionalne suite, orkester.
12. Iv. pl. Zajc: More. Moški zbor z orkestrom.
SAVEZ GRAFIČNIH RADNIKA podr LJUBLJANA
PEVSKI ODSEK »GRAFIKA«
PRIREDI
V PONEDELJEK 26. MAJA 1930 V DVORANI FILHARMONIČNE DRUŽBE /// KONGRESNI TRG
KONCERT
S PREDAVANJEM prof E. ADAMIČA
PEVSKE TOČKE BO IZVAJAL ZBOR GRAFIKE, ORKESTRALNE TOČKE PA ORKESTER GRAFIKE, POMNOŽEN-. GODBENIKI MUZIKE DRAV. DIVIZIJ POD VODSTVOM prof. GRÖBMING
ZAČETEK OB 20. URI ZVEČER
Sedeži 20, 15, 10 Din, stojišča 5 Din ★ Predprodaja v Matični knjigami
LJUBLJANA = I
Jos. Pavčič:
Dekle med rožami
Bela, rdeča je gredica, solnce z zlatom jo rosi, in kot jasen dih čez lica tiha radost plameni.
Oj dekle, ti roža moja, svoje mi srce odpri, ni brez tebe mi pokoja, daj mi svojih lesk oči.
V. Mirk:
Katrica
Predla je predla Katrica volno, žalost polnila srce je bolno.
Fant je spomladi na vasi zaukal, čez rožmarin je v izbo pokukal, utrgal najlepši nagelj je v lehi! »Pojdi no, Katrica, to niso grehi.« In ko ponoči vas je zasnila, rožmarin z okna dekle je vmaknila. Zjutraj odukal fant je zarana, greda za njim je bila poteptana. Ustavila roka se je predici, solze so vroče tekle po lici. . .
E. Adamič:
Kregata se . . .
Kregata se baba in devojka za junaka mladega pastirja. Baba pravi: moj je lepi Ivan!
A devojka: moj je lepi Ivan! Baba hrani troje veder vina, a devojka vrtec samih rožic.
K babi grem, da ji popijenš vino, a devojko ljubim dokler diham.
Vasilij Mirk:
Šumi, potok, šumi
šumi, potok, šumi' med kamenjem mi, tak odnesejo valovi, . kar srce si hrepeni.
Šumi, potok, šumi med kamenjem mi, nikdar v srcu ne ugasne, če ljubezen v njem gori.
Glej, kak gledajo se vrbe v belih ti valeh, tak’ je moja duša v njenih snivala očeh.
Tja za gore, tja za gore plava bel oblak, za gorami, za gorami njen obraz je drag!
St. Premrl:
Moj mu blagoslov
Iz korenka roža raste, roža rumena, iz kamenka voda teče, voda hladena. Devojčica rože brala, pa je zaspala. Mimo šeče mladi junak, on jo probudi. Devojčica, rožičica, kaj si zaspala? Cvetje ti je povenelo, kaj si nabrala? Dragi ti se je oženil, kaj si ljubila ? Nek’ se ženi i oženi, moj mu blagoslov.
Jo s. Pavčič:
Pesem o kapitanu
Slušaj pesem, draga moja, zložil jo je fant vesel, zložil jo je pustni torek, pepelnično sredo pel.
Kapitan je barko vodil, sredi sinjega morja, kapitana za nos vodila mlada njegova je gospa.
Slušaj pesem, draga moja, zložil jo je fant vesel, zložil jo je pustni torek, pepelnično sredo pel.
E. Adamič:
Serenada
V tihi noči, v svitu lune prišel sem pod okno tvoje, mili glas ti moje strune pesem sladko naj zapoje, naj zaziblje v sen sladko, ti telo.
I. Gotovac:
Pod jorgovanom
Ko ti ščeri, pokida djerdane?
Ko ti prosu biser i merdžane? Jutros rano ja u baštu mati, odoh prve jorgovane brati, za djerdan mi zape rosna grana, pa se prosu ispod jorgovana.
A što su ti mutne oči tako?
Ko da nisi spavala nikako? -Negdje slavulj pjevaše sa grane, pa ga slušah sve do zore rane.
Moja ščeri, moja tuga jao, a ko ti je njedra razkopčao? Ne karaj me, ne ljuti se name, puce majko, popucale same.
•O
o-
Ivan pl. Zajc:
More divno, more sveto, ti pred nam se širiš eto, kao tajna kob, ljuljačka si komu mila, komu hladan grob.
Nam ne siže oku sila, niti umu izumila, otkrih tvoje dno, pokriveno tako tajnom sudbe nam je tlo!
Al’ površju po tvom sjajnom, duh se krili slašču bajnom i čezne u njoj. Neizmernost tvoja mu je neizmjeran gaj!
Kad se tobom razblažuje, blažen po tebi se snuje, i za smrti kraj, ograničen nebom, samo bit’ če tako raj.
O
'0
More
Nebo amo, nebo tamo, nebo svuda, kud gledamo, nad pučinom svod, po njoj bijele lepirice, ovdje, ondje brod.
Njih mi šalje krilatice zemlja zemlji izmjenice, plode krila svog, prelijeva se svijeta blago, preko lica tvog.
Ti nam hraniš milo drago, odijevaš nam boso nago. sreče si nam vir, kad po tebi razvija se, blage čudi mir.
Ali kad te bura pase
i srdite u talase,
njezin digne gnjev,
tad si lavom sto glavnikom,
kom su bezdna zjev.
Ozivlješ se divljom rikom, te se valjaš stavljenikom, u bjesnilu svom, užas prati svete mahe, sve udarce grom.
Ladje hrkaš ko orahe, il ih grozom goniš plahe, na očajan put osudjene, kao stvore kroz pakleni skut.
O strašno si tada, more, al’ strahote tvoje zbore, veličastan zbor, oholosti ljudskoj kažeš, da si jači stvor.
Slava tebi more naše, teb’ na slavu pune čaše ispijamo sad:
Našom pjesmom prezanjeto, čuvaj jugu sklad.
----------------------------------O
«Narodna tiskarna» v Ljubljani