bwh rp .nnPFMisKr tisk« »UKbJlilb UKtUNISKl ODBOR • ulavni UREDNIK SLAVKO BUM k ODGOVORNI URED- • K GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 glasilo so leto XV. KTMVT, ponedeljek, 24. RFPTFMURa 1962 St. 110 CIALISTlCNE IZHAJA OD OKTOBRA 1047 KOI TEDNIK OD I JANUAK.IA l** KOT POLTEDN1K OD | m NUARJA 196U IRIKRAI I b DENSKO: OB PONEDELIKlH SREDAH IN SOBOTAH LE I Na NAROČNINA 13U0 DIN. MEM-C-NA NAROČNINA 110 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Iz razprave predsednika OLO Kranj ing. Toneta Tribušona na skupnem zasedanju zvezne liudske skupščine in zveznega odbora SZDL Ustava daje jasne perspektive Združevanje je posledica dosežene stopnje razvoja proizvajalnih sil in pogoj za nadaljnji pospešeni razvoj Vaj se na kratko dotaknem prin ffpov in norm, ki jih vsebuje predosnutek ustave in ki se na-aašajo na združevanje delovnih organizacij. Zamisel združevanja ni niti nota niti se ne pojavlja kot speci- mcdnarodnem torišču. Pa ne samo to. V naših pogojih je združevanje funkcij in sredstev eden izmed atributov družbenega procesa razvoja socialističnih odnosov. Z združevanjem prevzemajo delovni ljudje določen del tistih funkcij, ki jih je doslej opravljala država. Tako zamenjuje svobodno združevanje »klasične upravne funkcije države« (Kardelj). Ce motrimo s te platforme procese, ki se na tem področju razvijajo pri nas, bi lahko ugotovili Ob ustanavljanju občinskih kmetijskih skladov Povečanje proizvodnje - eden izmed glavnih ciljev naše družbe Razgovor s predsednikom ObLO Kranj Jožet om Miheličem Na zadnji seji ObLO Kranj sta oba zbora potrdila ustanovitev občinskega kmetijskega sklada. Sprejeli so tudi pravilnik in skladno s tem bodo na prihodnji seji imenovali še upravni odbor tega organa. Gre za sklad, v katerega se bo stekalo letno okrog 150 milijonov dinarjev. Zato smo se obrnili na predsednika ObLO Jožeta Miheliča, da bi nam povedal nekaj o značilnostih tega sklada in o njegovem namenu ter vlogi pri razvoju kmetijstva v tej občini. — Kaj je narekovalo ustanovitev tega sklada? Kaj hočemo s tem doseči? »Kmetijski sklad je eden izmed ukrepov, ki ima isti namen kot vsi ostali ukrepi v kmetijski dejavnosti, to je, da podpremo vsa tista prizadevanja naše družbe, ki obetajo hitro povećanje proizvodnje in 6kladno s tem tudi povečanje tržnih viškov. Naš skupni cilj je usmerjati kmetijstvo v in naslednje: | tenzivno obdelavo zemlje s so- Med delovnimi organizacijami je dobnimi agrotehničnimi sredstvi, danes mnogo več sodelovanja ka- Da bi to dosegli, je treba skladno kor to običajno sodimo. V praksi s tem urediti osebne dohodke za-imamo najrazličnejše oblike tegal gotoviti sredstva za razširjeno re-sodelovanja. ki so zavzele že to-' produkcijo itd.« lik en obseg, da lahko govorimo splošni orientaciji na združevanje. To sodelovanje sicer v mnogih primerih nima določene organizacijske oblike, kar pa po mojom mišljcniu nI bitno, aH vsaj ne bitno v tem trenutku, ko gre za bistvo stvari. S tem nočem negirati prednosti naše socialistične praks« vedno prav v tem. da Je vsebini nekega procesa dala prednost prei določeno obliko. — Za kakšne namene bodo konkretno sredstva tega sklada? »O občinskem kmetijskem skladu se največkrat razpravlja enostransko. Sredstva sklada niso namenjena samo za pridobivanje obdelovalne zemlje, marveč je pomen tega slada mnogo širši. Kadar govorimo o sredstvih kmetijskega sklada, je treba govoriti o sredstvih za intenzivno obdelavo zemlje. Pri tem pa je seveda Na primer: V zadnjem času smo ; vprašanje, kdo je za to sposoben, na območiu nekega okraia v Slo- ■ Ce bi šlo zgolj za odkup zemlje, veniji lahko ugotovili, da skoraj'je treba povedati, da obdelovalne ing. TONE TRIBUSON flftu v naših pogojih. Združeva-»je funkcij in sredstev je danes ■ptoien pojav na svetu, po eni etra ni kot posledica dosežene Stopnje razvoja proizvajalnih sil. SBtaosti in tehnike, po drugi stravi pa kot pogoj za njihov nadalj-fji pospešeni razvoj. Integracija zahteva v naših poljih nujno borbo za čim hitrej-U gospodarski razvoj na temelju povečevanja individualne in družbene produktivnosti dela. Tega pa v. moremo doseči brez smotrne blitve dela. ne samo v jugoslo-TMsfcfh okvirih, marveč tudi na nI delovne organizacije — od gospodarskih organizacij do prosvetnih in zdravstvenih — kt ne bi v kakršn: koli rblfki sodelovala z neko drusro ali z večjim številom drugih organizacii. Naravno je, da se nekatere i7med n.Hh oovezujejo na jugoslovanskem torišču, nekatere na reoublHkom. nekatere pa v okviru občine ali okraja. Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da splošna orientacija v kolektivih ni več niti avtarkija niti ukvarjanje z vsem mogočim, K takemu odpiranju in razvoju procesa integracije so po mojem mnenju pripomogli naslednji činitelji: - ekonomska situacija, v kateri so se znašle naše organizacije zaradi dosežene stopnje razvoja proizvajalnih sil pri nas, gibanj na svetu in na tej osnovi spoznanja, da zahtevajo lastne koristi pro-izvajavcev učinkovitejše gospodarjenje, ki pa se ne more uresničiti v dosedanjih okvirih; — subjektivne sile, ki so zlasti po znanih govorih tovariša Tita in po IV. plenumu CK ZKJ razvile .sistem-Učno delo na temelju jasne orientacije, ki je bila dana s (nadaljevanje na 2. strani) površine lahko pridobivamo tudi na druge zakonite načine, ki so v veljavi, in ne bi bilo treba ustanavljati kmetijskega sklada. Toda teh predpisov se nismo posluževali. To je odlok o agrotehničnem minimumu in uredba o racionalnem koriščenju zemlje. Oba predpisa dopuščata možnost odvzema zemlje, če jo lastnik nezadostno obdeluje in koristi, in dajanje tistemu, ki jo je pripravljen in sposoben obdelovati! Mi pa na osnovi te možnosti doslej nismo odvzemali zemlje, temveč samo opozarjati posamezna kmečka gospodarstva na to. Vendar moramo reči, da ni6o zmeraj tega upoštevali. Ker pa je nam in verjetno tudi privatnemu kmetovavcu zelo jasno, da so družbena kmetijska gospodarstva — kot osnovni nosivci razširjene I namenjena za pospeševanje kme- I Varstvo borcev in invalidov NOB reprodukcije - edino sposobna tijske proizvodnje v celoti in se prevzemati in bolje obdelovati veda tudi za reševanje tekočih določene površine zemlje, je tudi | zelo aktualnih problemov ki na- razumljlvo, da jo taka pot za nas najkrajša. Pri tem seveda niso izvzete kmetijske zadruge, ki imajo veliko vlogo pri kooperaciji s privatnim sektorjem kmetijstva. Splošno znano je. da je delovna sila, ki je zelo potrebna na privatnih posestvih, odšla v industrijo, da danes na privatnih posestvih, kjer je bilo pred leti še 5 ali 6 ljudi, životari in se muči samo eden ali dva. V takih razmerah ti ljudje nimajo perspektive. Sredstva kmetijs-kega sklada so stajajo prav zaradi omenjenega pojava. S tem v zvezi je razumljiva skrb družine za pravilno in humano reševanje socialnih problemov posameznih zlasti sta rej -Sin ljudi na kmetijah. To se je doslej često reševalo zelo primitivno in neenakopravno.« - Kakšna bo torej osnovna naloga kmetijskega sklada spričo vseh teh problemov in težav, ki ste jih omenili? »V osnovi sta dve nalogi, in sicer: skrb za razvoj družbenih kmetijskih gospodarstev in njihove proizvodnje in hkrati skrb (Nadaljevanje na 2. strani) Priznavalnine ne ustrezajo več Obširna priporočila sveta za zdravstvo in socialno varstvo — Okrevališče v Dvorski vasi? Na svojj seji so člani sveta za zdravstvo In socialno varstvo OLO ugotavljali, da Je bilo sicer raznim oblikam skrbi za borce in invalide NOB posvečeno precej pozornosti, vendar pa so še številni problem!, ki Jih bo potrebno rešiti. Mnoge pomanjkljivosti so posledice tega, ker so bile službe za varstvo Invalidov In borcev močno centralizirane In tako tudi odmaknjene od upravičencev In njihovih težav. O problemih borcev in invalidov se bodo najprej pogovorili udele-vanja v začetku oktobra, na kate- Pred praznovanjem 20-letnice pionirske organizacije žene! širšega okrajnega posveto-rem bodo sodelovali predsedniki občinskih svetov za socialno varstvo, predsedniki komisij za zadeve invalidov in borcev, predsedniki ObO ZB, ObSS in referenti za zadeve invalidov in borcev. Temu posvetovanju bodo sledila občinska posvetovanja, na katera bodo vabljeni predstavniki kadrov-ako-socialnih služb iz podjetij in ustrezni krajevni forumi. Za ta posvetovanja bodo sveti za socialno varstvo pripravili analizo stanja omenjenih problemov in predloge za izboljšanje varstva priznavalnin. Priznavalnine bivšim borcem so namreč precej nizke in nujno potrebne korektur posebno v primerih, ko bivši borec ali invalid nima dru«; h dohodkov. Člani sveta so menili, tip.] bi skupni dohodki borca ne biii manjši od 15 tisoč dinarjev. Se posebej se bo treba zavsntl za km^te-borce. Mnopi med ni'rrM namreč ne zmorejo več obdo1 oviti svoje zemlje in bi jo bili pripravljeni oddati. Z njimi f« jo treba pogovoriti, jim obrazložiti, kaki «i lahko uredijo življenje po pddB'! zemlje in jim zagotoviti tolik'no preživalnino, da jim ta ne bo zagotavljala le skromnega životir-jenja, ampak primerne življcjnj^o pogoje. Krog upravičencev do pre'iva?-nine naj bi po potrebi še razširrli in vsem upravičencem pomagali do uveljavitve pravic, ki so do- Med pomembnejšimi vprašanji, s katerimi se bodo posvetovanja. ločene z zakonskimi predpisi morala spoprijeti, je vprašanje\ (Nadaljevanje na 2. str.) Tri naloge za teden otroka Prvi del letošnjega šolskega leta bo minil «v znamenju praznovanja 20-letnice obstoja organizacije jugoslovanskih pionirjev. Pionirska organizacija je bila namreč ustanovljena leta 1942 na pr- Proizvajavci Gorenjske na Zagrebškem velese jmu Zbliževanje proizvajavcev Iskanje skupnih interesov razstavljavcev eden izmed pom embnih uspehov naših TOVARNA ISKRA PRESENETI flMSKOVAVCE - »KOVINAR« \| RAZPRODAL SVOJO PP/jIZVODNJO DO NASLEDNJE POMLADI - HISA CENEJŠA Treraj, 23. septembra, so v Za-fr^jui zaprli vrata letošnjega jesenskega velesejma, ki je trajal H 4frf. Prolzvajavci Iz vseh kontinentov no se znova zbrali, prlka-»II ivo je izdelke in uspehe človeškega razama, ki v obliki teh-gikf. kemije, elektronike in znana«« sploh vse bolj olajšuje človekovo delo in s tem tudi njejrovo * < To je bilo na letošnjem ktenskem zagrebškem velesejmu fcratfto prikazano. Posebnosti in zanimivosti je bilo preveč" za kratek enodnevni obisk. f vsakem izmed 33 paviljonov je M© veliko novega. Zato se bomo •uejili zgolj na proizvajavce iz «4 le Gorenjske, ki so razstavljali s* velesejmu. V enem izmed največjih pavi-fenov (st. 6) smo našli izdelke to- varne Iskra, Obiskovavci so zlasti ogledovali nov električni gramofon, ki eo ga tam prikazovali. To je zelo lahek in okusno izdelan gramofon v velikosti šolske torbice. Doslej smo take gramofone Uspeh boljši kot lani uvažali. Iskra je prva, ki je prišla s temi izdelki na trg. 2e letos jih bodo dali v prodajo kakih 20.000, prihodnje leto pa več kot 100.000. Kar pa je še posebno pohvalno -(nadaljevanje na 2. strani) Hladno in deževno vreme v prvi polovici julija ni bilo posebno naklonjeno turizmu na Gorenjskem. Ugodnejšo sliko nočitev pa so v tem času pokazali obmorski letoviški kraji, ki so imeli toplo in suho vreme. Z nastopom lepega vremena, ki je trajal ves avgust, pa se je dotok turistov — domačih in tujih — znatno okrepil tudi v severnejših predelih. Tako je tudi bilanca nočitev v avgustu v primerjavi z julijskimi nočitvami — precej boljša. Podatki o nočitvah v avgustu — zajeti so le pomembnejši turistič- j ni kraji — nudijo naslednjo aliko | (številke v oklepajih veljajo za nočitve inozemskih gostov): Bled je zabeležil 67.115 nočitev (32.932), Bohinj • 42.224 nočitev (11.467). Gozd-Martuljek 5.193 nočitev (4), Jezersko 5.735 nočitev (425), Kranj 2.371 nočitev (1.199), Kranjska gora 20.424 nočitev (2.906), Radovljica 16.665 nočitev (2.134). Rateče-Planica 3.498 nočitev (405). Primerjava z nočitvami v lanskem avgustu kaže, da je letošnji celotni uspeh za 5 odstotkov nižji, medtem ko so se nočitve inozemskih gostov dvignile za 19 odstotkov. — S. vem kongresu USAOJ v Bihaću. Pri sestavljanju programov praznovanja te pomembne obletnice na Gorenjskem sodelujejo okrajna in občinske pionirske komisije, praznovanja sama pa se bodo odvijala predvsem po šolah in pionirskih odredih. Predvideno je, naj bi bilo težišče proslav v tednu otroka, ki bo — kot vsako leto — v začetku oktobra. Program dopolnjujeta še dve pomembni nalogi: nadaljevanje akcije pionirskih športnih iger in izpolnjevanje nalog v zvezi otroškim varstvom (po občinah bodo izvedena posvetovanja, na katerih bi se popolnoma določeno pomenili o gradnji igrišč in drugem). Pionirji bodo proslavljali z raznimi športnimi tekmovanji, pohodi, prireditvami, vabili bodo bivše borce, pionirje ali brigadirje, da jim bodo pripovedovali o svojih doživetjih med vojno, v prvih letih povojne izgradnje itd. Člani pionirske komisije pri Zvezi prijateljev mladine so se domenili, da bodo letos pionirskim organizacijam posvetili več pozornosti. 2e v prihodnjih dneh bodo izvedli anketo o tem, kaj pionirski odredi po gorenjskih šolah delajo. Na osnovi dobljenih podatkov bodo lahko ugotovili, kje so sedaj vrzeli in kako bi bilo potrebno sestaviti program dela za v prihodnje. Republiška proslava 20-letnlce pionirske organizacije bo ob koncu meseca decembra v Ljubljani. Ob tej priložnosti bodo v ŠPORTNEM PARKU INZ. STANKA BLOUDKA odkrili SPOMENIK PIONIRJU REVOLUCIONARJU. 7, Gorenjskega se bo te proslav« udeležilo 69 pionirjev, ki so bili za to izvoljeni na posebnih pionirskih konferencah. - M. S. Z vrha nebotičnika se odpira nov pogled na Kranj TE DNI PO SVETU • HITRI NOVA ALŽIRSKA VLADA Alžirija bo jutri dobila prvo stalno vlado, ki bo dobila vsa svoja pooblastila od ljudskih predstavnikov. Na zadnjih volitvah je alžirsko ljudstvo pooblastilo ustavodajno skupščino, da predloži novo vlado in izdela predlog Ustave alžirske republike. Po zadnjih vesteh je z DA glasovalo več kot 99 odstotkov volivcev. C IwFNNKDYJEV NEUSPEH Ameriški predstavniški dom nI upošteval apela predsednika Kc-nnedvja in z ogromno večino glasov sklenil, da zmanjša kredite tuiinj za milijardo 400 milijonov do'arjov. Ameriški predsednik Kennedv je tudi zahteval, da razvite zahodnoevropske'deželo pomagajo ZDA, da so ohrani vrednost dolarja. ZDA so imele 1.1M6 80 odstotkov svetovne rezerve zlata, sedaj pa imajo le 40 odstotkov. • RUSKI TISK O OBISKU BREZNJEVA Vodilna moskovska časopisa in radio Moskva so v komentarjih o bližnjem obisku predsednika pre-zidija Vrhovnega sovjeta SZ Leo-nida Brežnieva v Jugoslaviji poudarili, da bo ta obisk pripomogel k razširitvi sodelovanja in prijateljstva mod SZ in Jugoslavijo. • NEMIRI NA INDIJSKO-KITA.ISKI MEJI Na severovzhodu Indije v teh dneh večkrat prihaja do streljanja med indijskimi In kitajskimi obmejnimi stražarji. • NEHRU V NIGERIJI Indijski premier Nchru je dopo-toval v Lagos in je tako prvi voditelj neke azijsko dežele, ki jo obiskal Nigerijo. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • LUid?e in dosodki • ! Drugič- po sedemletni vojni so se neizogibne. Včasih precej sebična sli k novi državnosti zadržali ve- borba za oblast je potisnila na liko razuma in strpnosti. Alžirsko slran dejanja, ki bi se jih P<> probivavstvo i/ posameznih naso- Alž.irci v četrtek napotili na vo lišča, da bi z veliko večino oH- kruha. mu« -izjavil član danih glasov skušali prispevati razglasitvi samostojnosti morali lo- 11J je bilo listo, ki se je postavilo svoj delež k urejanju notranjega tili i največjo skrbnostjo in do- vmes med sprle vojake in po tak-položala v Alžiriji. Za milijone alžirskih volivcev so bile četrtkove volitve več kot državljanska obveznost. Pogosti preobrati in težka doba nastajanja nove oblasti v Alžiriji — z mnogimi razočaranji in zlorabami — niso omrtvičili alžirske z.avesli. Nekateri celo sodijo, da je kriza v začetku imela dosti koristnih primesi. Ne bomo se spuščali v razčlembo teh trditev, dejstvo je, da so četrtkove volitve, ki so po poročilih minile brei strasti in izaredov. pomenile za večino alžirskih volivcev tudi pritisk na alžirsko vodstvo, da naj dednostjo. Alžirski volivci so se sni treznosti zasluži, da voljo tega razmere v Alžiriji urejajo hitreje s svojo množično udeležbo na vo- prebivaVstva upoštevajo, in bolj smotrno. litvah otresli odgovornosti za P"" Morda bodo četrtkove volitve Čeprav volilni rezultati (zpriču- hodnost, krivda za neurejenost zadnji mejnik alžirskih težkih ča- pravo nasprotje tistega jejo enotnost volio alžirskega pre- razmer jih ne zadene več niti po- sov. Ljudje, ki so bili na volit- ljud bivavstva, zaupnica v Četrtkovih srodno niti neoosredno. V tem je vali izvoljeni, imajo dosti ra/|o ►Delo je v Alžiriji izje- eer bolj redki pojavi, u ■ je konec iVgusta meseca gre posploševati, vendar t * * začasno i/vršne obla- jem ni mogoče zacn0lčat ' sli. Ta žalostna primerjava Je da- daljenih krajih, kjer s last še ni utrdila, so »ti. V e nova Izglasovana zaupnica ter JUJbelj ^ nos le vedno resnična. Pred volitvami je bilo v Alžiriji še okoli pravni pogoji za samovoT *J fiO do 70 odstotkov nezaposlenih, bolj se je ta oblika tsjM tfc Podjetja in tovarne so po večini prebivavstva razširila v ""r^ U vedno zaprte. Novo šolsko le- okrožju, kjer skupino h . *** i o s,- je v Alžiriji začelo / voli- pobirajo od kmetov d\v. kim pomanjkanjem učiteljev, za- in ubijajo. Položaj se '•*•"> kaj še vedno ne vedo, koliko jih vijo osrednje oblasti * Ulr°' je za vedno zapustilo Alžirijo in Alžirske oblasti so posu****1* koliko se jih bo pripravljeno vr- najvdanejših vojaških vrs" ojaških niti, ko se razmere uredijo. V ve- v boj s »»samorastniki n •nov; rigi slabih vesti je samo ena obe- Kljub vsem nevšečnost"£^ tajoča: v Arzevu so začeli graditi ljenje v Alžiriji poča«; 01 So *iT* ■li i u «i»uiu .julijo v .\iz.iri.n počasi v o čez dve leti Na ulicah je več ljudi in ° ^' e- na podjetja so začeli mJT^ izvažala milijardo kubičnih t rov plina. ka v pristaniščih. n l>osam*i 1 k*terth V posameznih alžirskih pokraji- hajajo evropski prišel j» nah in mestih je prišlo do 7lora- tako prepolna čakajoči!?0' ni ^ bo oblasti, ki se le sprevrnila v za vožnjo Čez Sredozem j>0'n*'*t kar so Primerjava trenutnih S*° Vm*' judje pričakovali. V bolj odda- Alžiriji in izid četrtko ■r*8!Bfr T ionih krajih »tolpe dobro oboro- povesta, da je alžirsko iVh. ^■•■l* "stvo as a do- «ov. /J I.-J T », Kakšni so nroblemi zobozdravstvene službe v kranjski občini Zobozdravniki hočejo stanovanja KRITIČNA DOSEDANJEGA^,, Kaj bo s sistematičnim zdravljenjem zob šolskih otrok — Kako naj zdravstveni delavci pridejo do stanovanj — Kdo bo nadzoroval popravljanje zob? Na zadnji seji sveta zdravstve- I kolitko burna razprava. Največ je nega doma Kranj se je po poro-J bilo govora o slabih obetih za čilu o zobozdravstveni .službi raz,- J zagotovitev stanovanj zdravstve-vila o'b.širna. zanimiva in kar ne-1 nim delavcem ln tako tudi »to- Ustava daje jasne perspektive (nadaljevanje s 1. strani) iemi akti. Želel bi pripomnili, d.i Je imela ta akcija subjektivnih sil največje rezultate tam. kjer jo v ospredje postavila človeka kot subjekt odločitve delavca, ki svojo odločitev opira na lastne potreb,, in lastne koristi. Mislim, da nI odveč, če stalno opozarjamo n» besede tovariša Tita, da mo-tMo biti neposredni proizvajavci vir in nosivci integracije. Dosedanja praksa kaže, da lahko družbeni organi svobodno integracijo posoošijo in kanalizlrajo v želeni smeri, če uporabijo pri tom Adekvatno metode in sredstva. Imamo precej primerov, da so ti o'"ini imeli velike uspehe, če so pravilno uooštevali pogoj, da mo-r» ;<> biti delovni kolektivi nosivci Ini-Tracije. Odločitev delovnih or-ppniracli ni bila težavna niti počasna, če so Jim družbeni organi prej pomagali s strokovno ekonomsko dokumentacijo, da bi tako bolje spoznal? svoj položaj in svoj resnični ekonomski interes. Ce pa so ti organi še organizacijsko ali oelo materialno pomagali delovnim organizacijam, tedaj so bili sklepi teh organizacij uresničeni zelo učinkovito. Nasprotno pa imamo primere, da integracija nI uspela tam, kjer so uporabljali prisilne ukrepe, kjer so razumeli integracijo kot kampanjo in so v ospredje silile subjektivistične želje, ne upoštevajoč ekonomske potrebe, ln kjer so postavljali ad-nilnlstraitvne bariere vertikalnemu povezovanju, ki ga je očitno diktirala ekonomika, ali kadar so iskali samo trenutne koristi praktlristič-ne prakse. V teh primerih je sicer prišlo do določene oblike integracije, katere ekonomski in druž-beno-poli tični efekt pa je bil negativen In se je taka integracija hitro spremenila v dezintegracijo. Skoraj nI uspelo nobeno združeva- nje, ki je imelo namen koncentrirati upravljanje z ljudmi in neupravičeno koneentrirati razpolaganja s presežkom dola. V naših pogojih se vzporedno razvijata dva procesa, in sicer čedalje večja osvobodi tov dela in centralizacija določenih funkcij s .svobodnim združevanjom. Ta centralizacija funkcij jc nujna In jo je treba podpirali. Integracijo je treba razumeti kot proces, ki se razvija kpt posledica dozorevanja določenih objektivnih pogojev, na katere družba lahko vpliva in mo- ra vplivati. Veadar Je jasno, da zahteva razvijalec Integracije vzporedno tudi drug proces, t. J. osvoboditev dela. predosnulek ustave popolnoma podpira tako razumevanje povezanosti obeh procesov. Z zadovoljstvom želim na kraju ugotovili naslednje: Ustava dajo Jasne in zadostne okvire ter Jasno smer gibanja k združevanju« W ff* nujno terjajo potrebe naše prakse ln splošna gibanja na svetu. Vseblpo temu progresivnemu procesu pa bo dal* praksa sama. Zbliževanje proizvajavcev (nadaljevanje s 1. strani) tem izdelkom široke potrošnje ■+ že na sejmu jasno označili ceno, ln sicer od 10.300 do 16.000 dinarjev (odvisno pnć od izvedbe). Drugi novi izdelek. Iskre pa je bil avtomat za varjenje. Tudi za te naprave so se kupci zelo zanimali, zakaj doslej so jih morali uvažati. Ne gledo na komercialni uspeh sejma pa so predstavniki Iskre ugotavljali, da je eden izmed najpomembnejših uspehov naših proizvajavcev v tem, da se na sejmu zbirajo, se tam seznanjajo s skupnimi problemi in v tem okvinj iščejo tudi skupno rešitve. Navedli iso konkretno primere stikov z vodstvi pošte, železnic itd. To jo v današnji dobi integracije brez dvoma zelo pomembno. Razstavljavci kranjskega podjetja »»Kovinar« pa so na 'sejmu matologom, o podcenjevanju važnosti urejenega zobozdravstva — posebno za mladino — pri plačniku in o možnostih za nagrajevanje po delu in vzporednem nadzoru kvalitete storitev. Nov zobozdravstveni dom z 10 ordinacijami v Kranju ni omilil težav občanov s pokvarjenimi zobmi. Vsa delovna mesta namreč ni6o zasedena, število zavarovancev, ki bi si želeli popravljati zobe, pa se zaradi ureditve plačanega zdravstvenega varstva za novo sloje prebivaveev nenehno povišuje. Tako je čakalna doba sedaj že več kot poldrugo leto dni. Član l sveta in predstavniki zdravstvenega doma so menili, da bi ta problem lahko rešili, čc bi dobili potrebna stanovanja za nove stomatologe. Ce teh stanovanj ne bo, bodo odšli iz Kranja so nekateri zobozdravstveni delavci, ki žc delajo tu, a se vozijo rta delo od drugod. Zdravstveni dom sam sedaj stanovanj nam rečne more kupovati, ker v cene storitev ne sme vkaJkulirati sredstev med drugim prikazali tudi gigant- U «Wade Brez soudeležbe pa sta-ski križno navijalni stroj za pre- novanj tudi ne more dobiti, ker vijanje preje. To je stroj v dolži ni 16 metrov. Tudi take stroje pri nas ni še nihče izdeloval. Na velesejmu jo bilo zelo veliko zanimanje za njihove tekstilne stroje in to je. dokaj pomagalo, da so razprodali celotno svojo proizvodnjo žo do prihodnje pomladi. Škofjeloško podjetje »Jelovica« jo na velesejmu prikazalo med drugim montažno leseno stanovanjsko hišo, kakršno smo videli tudi -Ne. Upravni odbor sklada se bo moral držati pravil, ki pa že v svojem prvem členu kot najvažnejše postavljajo načelo, da jc občinski kmetijski uklad namenski, čigaT sredstva se uporabljajo za pospeševanje organizirane kmetijske proizvodnje, zlasti pa za pospešeni razvoj družbenih kmetijskih gospodarstev. Prav tako je poudarjeno, da se smejo ta sredstva uporabljati za pospeševanje kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju, za pridobivanje kmetijskih in gozdarskih zemljišč za družbeno obrate, za zdravstveno zaščito domačih živali, za zdravstveno varstvo rastlin pred boleznijo in škodljivci, za pospeševanje živinorejd itd. Taki so (orej nameni In cilji kmetijskega »klada. V bistvu s* bodo sredstva uporabljala za vsestranski napredek in razvoj v tisti dejavnosti, iz katere Izvirajo, kar vse jc v interesu naše družbe kot celot« in tudi vsakega posa-nio/nika.« dohodka pojavlja nevarnost, da na račun kvantitete storitev pade njihova kvalileta. bo poostren nadzor. Komisija delovno skupnosti zobozdravstvenega doma bo pogosteje in rednoje izvrševala preizkusne preglede popravljenih zc'b in z denarnimi kaznimi kaznovala nevestno delo. Kot žo sedaj pa bodo imeli pacienti tudi v prihodnje možnost pritožbe, čc z delom zobozdravstvenega dplavra ne bodo zadovoljni. V vseh razgovorih o težavah z našimi zobmi, ki se vedno hitreje in občutneje kvarijo, pride do veljave ugotovitev, da je največ mogoče storiti s skrbjo za otroške zobe. Zato je treba pohvaliti pobudo ZD Kranj, da bi organizirali posebne delovne ekipe in jih enkrat ali dvakrat na teden poslali v bolj oddaljene kraje, kjer bi vsem otrokom sanirale zobe. Zal, do uresničitve tega predloga ni prišlo, ker kljub minimalnim stroškom za take ;ikci.jo. socialno zavarovanje še ni ugodilo prošnji za dodelitev potrebnega denarja. Sedaj, ko so je začel pouk, je spet ugoden čae za popravljanje zob šolskim otrokom m upajmo, da bo predlog le naletel na potrebno razumevanje- Sporno vprašanje ostaja tuc^ šolska zobna ambulanta na šoli »•Staneta Žagarja-. Tam je pripravljen prostor za ambulanto, ki pa je zaradi pomanjkanja 1 milijona - potrebnega za opremo - ostal prazen. Nasprotniki ureditve ambulante v tej Bo« »V«JU-jejo, naj se najprej dobro izkoristijo prostori v /oh^/lravstvo-nem domu. Zagovorniki pa svoj predlog tudi dobro utemeljujejo. Ce jc ambulanta v šoli, je zelo enostavno zajeti v zdravljenje vse, otroke, razen tega pa strah pri otrocih v šolski stavbi popolnoma odpade. — M. S.. Radovljica, 13. sept bila tu konferenca kom^"^ * območja radovljiška je prva no samo v ampak tudi v republis'ul!i.u <*raj> Lahko jo ocenjuJemcTv Vč, ^niatoV, gorilu uspešno in to ne le -'T redno plodne razprav kot be, amoak predvsem ~™ ud*'-*- o se udeležili tudi eli ^fcr*^ Franček Mirtič. sekret * SK ^ Krani Jakob Zen «n C* OOSZDL Martin KciirPr^*» Po organizacijskem Ji referatu sekretarja Ohv^ ta na Jensterla. ki je v .f2* Albt-ravnaval vlogo komu*lav**m <*-.spodarskih organigaclUv^ v i> kritičnega stališča .l*h « ■mS ragprava, v kateri J Je ratvilt 1« delegtov. v ra*prilv;^lov»> *=egla tudi Franček M, * «* Z Kob Zen ki sta . «l0fe £ orispevala precej tohJ1**ia«r odgovornih naloga* I?1* W^ označila sta (udi nal^*0^ » .tov v prihodnje ^ ko«S m-oblemov gospodar^^a^ gospodar^*. Posebno pozornost \ ra posvetila vkUu*^* **tfetwj. luidi v družbeno un.^JU tnUv ki lučke konference^^S vali vsem osnovnim TVw-' <**r^°**> sekretarja občinske^n izvolili so l^un^Ji**^ 3-člansko revizijsko ^ 3£ knjiga« iz LJubljane _ ST čaau dogradila iok ^UdJen no. Ta bo imela ** *v-oj* Vnjiiar- nasproti trgovskega rw»^ J*W^. kur-. Hkrati s knL^Ja^ gradili tudi restavS^ predlo ».Gradbeno £ tj* J Bohinj, 23. septembra — Na prostoru v bližini hotela js Je okoli 10 tisoč gledavcev spremljalo prihod planiarjev , t0r«t Pri kulturnem programu ob tej priložnosti sta sodeloval- **"'i» zbor »Tomaže Godec« in folklorna skupina TD Bohinj. ^^akl Letos je zavarovalnica Kranj podelila najboljšim planiki 40 tisoč dinarjev nagrad. Nagrade so prejeli planšarji \nt0ft^?uM Tine Gartner, Janez Smukavec, Avgust Hkavec ln Anton Sod.J^ reditelji pa so nagradili najstarejši planšarski par Janeza la 4 in najboljši - Mekvavov trop. ki al je to mesto pridobil trinajstimi tropi. Za nagrade najboljšim sirarjem Jc poaJojejJJ^V Srednja vas. Naiboljc so ocenili sir Valentina Žagarja, kot vrstne pa označili tudi Izdelke sirarjev Jožeta Polanca. Staaaa pajaca, Janeza Smukavca, Antona Talarja in Janeza Jmltka, - 3 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam kravo, ki bo v kratkem mm telelila. - 2oje 14, Komen- 3802 Prodam NSU-Primo — 175 ccm, • Prevožerurni 7000 km in 12 m' •»■ ~ Naslov v oglasnem oddelku 3826 ]Mno prodam štedilnik in 100 »•»Id kotel. - Ogled Maistrov 3869 Prodam 70 kg težkega * Hafner, 2abnica 34 prašiča 3870 P^am otroški voziček Tribuna. •Nsnc, Kokrški log 8 3871 Kuhinjsko kredenco in spalnico ^m. - Naslov v oglas, oddelku 3872 Piske (jarčke) - 12 tednov stare, Mm\ - Naklo 4 3873 Prodam 6 tednov stare prašičke. - trni} 2 3874 Prodam ogrodje drsnega štedil-■»*■ - Ivanka Berjak, Titov tr«f 1. 3857 '•»•dno prodam dobro ohranjen ■^»ino-B. - Peter Oman, Zg. 24 3876 kupim Ktujimo kombinirani Urine 10 X 50 cm. ■ sprejema Bolnica teniškem mizarski — Ponud- Gibanje prebivavstva v TRZlCU Poročili so se: Leopold Brovč, delavec, in Veronika Zaplotnik, delavka; Stanislav Ribnikar, šofer, in Ivana Papler, delavka; Alojz Cinč, delavec, in Marija Hvalica, delavka. Umrli so: Ernestina Jereb, upokojenka; Marija Hace, upokojenka; Jožefa Zadražnjk, gospodinja; Filip Bukovec, upokojenec. V KRANJU Poročili so se: Franc Klemen-člč, avtoličar, in Frančiška Studen, trg. vajenka; Matevž Jugovic, tov. delavec, in Vida Mežnar, delavka; Anton Kraljic, delavec, in Viktorija Medvešček, delavka; Lenart Pire, frizer, in Hedvika Planinšec, trg. pomočnica; Franjo Crček, strugar, in Frančiška Hervol, namc-i ščenka; Andrej Velikan je, šofer, in Frančiška Vilfan, justirka; Milan Pavlin, šofer, in Albina Sa-gadin, čevljarska prešivavka; Ignac Senk, študent, in Marija Stiplo-šek, uslužbenka; Jakob Boncelj, sofer. in Olga Bodlaj. adjustirka. Rodile so: Nada Jančar — dečka; Ljudmila Jereb - dečka; Tatjana Pavlic — deklico; Frančiška Ku-helj — dve deklici; Marija Hajsin-ger — dečka; Vilma Dolhar — dečka; Justina Stiglic — deklico; Ivanka Požonec — dečka; Amalija Govekar — dečka; Marija Sturm — deklico; Vera Serbec — deklico; Poslopje novega zdravstvenega doma na Jesenicah iz dneva v dan dobiva svojo dokončno obliko. Tega še Jeseničani in okoličani prav gotovo veselijo, saj bo s tem odpadla prenckatera odvečna pot do sedanjih raztresenih ambulantnih prostorov po vseh Jesenicah POSVETOVANJE O FILMSKI VZGOJI V petek, 21. septembra, je bilo v Kranju okrajno posvetovanje o filmski vzgoji, ki ga je organizirala zveza Svobod in prosvetnih društev. Posvetovanja so se udeležili predstavniki »Svobod«, predstavniki pedagoških delavcev. Ljudske mladine ter upravniki kinematografskih podjetij v okraju. Kot gostje so bili prisotni tudi tudi predstavniki sosveta za film in televizijo pri republiški zvezi Svobod, med njimi Vitko M usek ln prof. Jovita PodgornikovM. Glavne teme so bile: problemi pouka o filmu v rednem šolskem delu, sodelovanje s kinematografskimi podjetji pri filmski vzgoji ter vprašanja filmskih krožkov. Udeleženci so naglasili potrebo po čim tesnejšem sodelovanju med vsemi zainteresiranimi družbenimi organizacijami in pozdravili ustanovitev svetov za film pri občinskih zvezah Svobod na Jesenicah in v Kranju. 3840 Neuporaben šivalni stroj, lahko ■a* flavo, kupim. — Naslov v li«ta 3878 ostalo Begunje na j Marija Baje — dečka; Cilka Rus — dečka; Angela Svoljšak — deklico; Kruma Ignjatovič - deklico; Ana Novak - dečka; Marija Po-rovne — deklico; Marija Pintar -deklico; Stanislava Grženčič — deklico; Alojzija Derlink — dečka; Terezija Orešnik — dečka. ^orrmJjeno stanovanje nudim H trleetrt ure strojnega šivanja •adaa. - Ponudbe oddati v oglas-I oddelek pod -Sostanovavka« 3877 •I Lahovč do Vopelj izgubljeno bik* lastnik lahko dvigne v La-MM » . 3355 Tovarniško delavko sprejmem a liano van j c in hrano, za malo mti v gospodinjstvu. — Naslov »edsanem oddelku 385R Mata sobo in kuhinjo od Tržiča a Kranja. Dam dobro nagrado. — Jalov v oglasnem oddelku 3816 OtrvestiloT Ponovno iruke, da je zlatarska M iredah in sobotah Jtttgaa. zlatar. Kranj obveščam delavnica zaprta. — 3796 ZAHVALA TsOT. ki so spremili k večnemu jfcjflni našo ljubo ženo, mamo, (Ufo mamo in sestro 1RANCISKO STRUPI upokojenko f. Ji poklonili vence in cvetje. >t itfkri^nkoli način sočustvovati I suni ter nam izrazili sožalje. ^trena hvala. Zsjrwujujemo se dr. Maver ju <» njegovo skrb. duhovnikom Fj-Jerini in Klunu, prijate-yrr. in vsem vasčanom, ki so jo Mfrdh na njeni zadnji poti. žalujoči: mož Primož, hčerka Silva, por. Leskovec s i Srnorn Antonom, sestri Ma-' rija in Ana, brat Miha in ostalo sorodstvo tržni pregled TRZNI PREGLED V KRANJU Korenček 60 din, sir skuta 140 do 160 din, surovo maslo 720 din. Čebula 80 do 100 din, krompir 28 do 35 din, sladko zelje 50 do 80 din. solata 80 do 100 din. radie 120 din, pesa 50 do 80 din. zelena paprika 70 do 80 din. orehi 250 din, jabolka 70 do 80 din, hruške 80 do 120 din, slive 90 do 100 din, breskve 120 din, cvetaca 80 do 150 din, kumare 80 din, kumaree 150 din, jedilne buče 40 din, fižol v stročju 150 din. grozdje 100 do 140 din, fige 100 din, paradižnik 80 do 90 din, ohrovt 60 do 70 din zn kg; zelena in peteršilj 10 do 30 rlin za Šopek, smetana merica 20 din, jajca 33 do .t> din, kokoš 700 do 750 din, piščance :)00 do 450 din. aolobi 140 din, zajci 400 din za komad, ajdova moka 120 do 140 din, ješprenj 90 din, kaša 130 do 150 din, krma za kokoš 50 do 55 din, lisičke 100 din, oves 35 din za liter. NESREČE UTOPLJENEC V VALUŠICI V četrtek, 20. septembra, ob 11 uri dopoldne je ll-letni Slavko Rant iz Volak pri Skofji Loki našel v potoku Valušici utopljenca. Ugotovili so, da je utopljenec 38-letni Mirko Kosmač iz Volak. Vzrok, kako je prišlo do utopitve, še raziskujejo. Po vsej verjetnosti gre za nesrečo. Ugotovljeno pa je, da se jc Kosmač tisti-krat namenil v Leskovico, spotoma pa je — verjetno pijan — zašel v potok in sc utopil. MOTORIST V OBCESTNI KAMEN V petek. 21. ncptombra. eb 19.35 se je primerila prometna nesreča na cesti II. reda Bled-Bohinj. Na srečo se je končala le z materialno škodo. - Motorist. 18-letn Valentin Kelbl It Bohinjske Rek je prj srečanju z osebnim avtomobilom, ki ga je upravljal Emi Losjak iz Ljubljane, zapeljal preveč v desno in se zaletel v obcestni kamen. Materialna škoda na motorju znaša 50 tisoč dinarjev, medtem ko je motorist ostal nepoškodovan. O vzroku, kako Jc prišlo do nesreče, bo spregovorilo še sodišče. Zanimive ugotovitve za živinorejce Proučiti proizvodne sposobnosti križancev Združenje šoferjev in avtomehanikov Jesenice obvešča vse kandidate, da se prične tečaj za pridobitev kvalifikacij avtoprometne stroke 1. oktobra. Prijave — samo osebne - se sprejemajo ocl 2(>. t. m. dalje vsak delavnik do 1. 10. od 14. do 16. ure v pisarni združenja na Jesenicah. Rogljeva ulica 1. Hkrati obveščamo vse kandidate, ki so opravili Izpile, da v istih j dneh dvignejo potrdila in spričevala.^ Dalje poziva združenje vse šoferje, ki do dan"s še n;so vrnili izpolnjenih anketnih listov, da jih TAKOJ VRNEJO IZPOLNJENE. Vsi anketni listi morajo biti OBVEZNO ODDANI. Komisija za razpis mest dire ktorjev podjetij razpisuje mesto DIREKTORJA GOSTINSKEGA PODJETJA »TABOR« GORENJA VAS nad škof jo Loko. Kandidati morajo izpolnjevati razen splošnih še tele posebne pogoje: srednja šolska izobrazba in pet let prakse na vodilnem me-ste v gospodarski organizaciji. - Ponudbe, kolkovane z din 50, je treba poslati ria ObLO Skofja Loka do 10. oktobra 1962. Podjetje nima stanovanja za direktorja. Pred kratkim je bil v Naklem zanimiv pregled živine, na katerem je bilo 16 krav cikaste pasme. 12 krav in telic svetlo lisaste pasme, 10 krav črno-bele pasme. H križancev cikaste s svetlo lisasto pa siki in s«' » križancev cikaste s črno-belo pasmo. Cikaste krave so predstavljale dober vzorec krav te pasme Nekaj je bilo med njimi prav dobrih tako po tipu kakor tudi po oblikah. Po tolščobi pa so bile zelo različne. Najboljše so ocenili kravo Naglo, ki je dala .1.20.3 kilograme mleka s 1,1 odstotka totščc. .Skupino svetlo lisastih krav je razstavila ekonomija kmetijsko zadruge Naklp iz Podbrezij. Od teh so ocenili kravo Štelo, ki jc dala po drusrem teletu 2.118 kilogramov m'cka s 3.% odstotka toi-Sče. Ta krava je srednje velika, plemenitega izraza s prav izrazitimi znaki dobre mlečnosti. Večina teh krav ima mastno mleko, saj znaša tolšeoba 4 odstotke. Krave erno-hele parimo je razstavilo kmetijsko gospodarstvo Kranj, Te krive so po zunanjosti izrazito mlečne. Najboljše so ocenili kravo Katro, ki je dala 4..">7:> kilogramov mleka s 3,82 odstotka tolMe. Se bolj zanimive pa so bile skupine križancev cikaste pasme s svetlo lisasto in črno-belo. Med križanci s svetlo lisasto pasmo so bili prav dobri bikci, ki jih pitajo. So znatno bolj polnih oblik, bolj fflohoki In široki kot cikattl biki en»1-« starosti oz'roma kakor bikci križianci s. črno-belo pa malo. Samo ena je bila žo v'«oko breja, drugo pa so bile mlajše in. prignane s paša Krav križank s svetlo lisasto pasmo pa ni bilo. Zato je o telican križankah a fiveMo lisasto pesmo težko 1zreč; bolj določeno sodbo. V'.soko breia tel;ca križanka pa je bila prav dobrih oblik in s prav dobro izraženimi znaki m'očnosti. Bo pa to noko'iko veoja krava. Križanee i emo-be'o pasmo je v nedeljo razstavi:olo kmetijsko posestvo Škofa Loka. Med njinr je bilo tudi nekaj krav prvesnic. Večinoma ko srerlnV vel'ke, prav dobrih oblik, z dobro izraženimi znaki miečnosti in z dobro razvitimi vimeni. Z obema pasmama — s semenom svetlo lisastih in Črno-bellh bikov j— osemenjujc|o krave na Gorenjskem. Po prvih zapažanjih so teleta — kriše.noi s svetlo lisasto pasmo bolj polnih oblik kot cika-sta teleta in tudi hitreje prirašča-; jo. Križanci .s svetlo lisasto pasmo I so tudi bolj polnih oblik kakor I križanci s črno-belo živino. Mlečnost kontrolirajo sedaj samo jčrno-belim križankam na posestvu j v Skofji Loki. Prvi rezultati so zadovoljivi. Podatkov o mlečnosti. križank s svetlo lisasto pasmo pa še ni. Zelo verjetno pa tudi na bodo slabe za mleko, vsaj tako kažejo križanja pinegavske pasme živine s svetlo lisasto drugje, in tudi svetlo lisasti biki, ki jih ima kmetjski zavod Kranj za osemenjevanje, so dobrega porekla po inogti mater. Vsekakor pa bo nujno potrebno točneje proučiti proizvodne sposobnosti križancev in v ta namen opraviti tudi potrebne poskuse. — P. S krompirjem smo preskrbljeni VSAKA ZADRUGA BO ZA POTREBE DOMAČEGA TRŽIŠČA ODSTOPILA DEL TRŽNIH VIŠKOV Te dni bodo tudi na Gorcni-skem v pretežni meri že izkopali krompir. S tem v zvezi je razveseljiva ugotovitev, da je lelošn'1 pridelek presegel pričakovanja in d» tako letošnja letina ne ho prav nič sla'jša od lanske. Tako so se vse boja/ni. da bo letos krompirja primanSkovalo, izkazale kol ne-uiemeljeee. Hkrati so neutemeljena tudi predvidevanji nekaterih potrošnikov, tfa bodo zadruge vse tržne viške na pasem področju prodale drugim in da bi tako utegnilo luflj po le* plati rv>-v«or:ii pomanjkanje kremni- a. Vse te govorice so h rez realne osnove. Ker smo v našem listu o sami organizaciji orlkuna letošnjega krompirja že poročali, naj tokrat, podrobneie opišemo le priprave oziroma akcijo, g katero bomo zagotovili dovoljni' količini: krom-piTja za na i domači trg. Hkrati s sprejeto politiko letošnjega odkupa kromuirja so namreč pristojni na posobnem sestanku sprejeli tudi ustrezne ukrepe, ki bodo povzro"-'i založeno^ domaćega tr"a s krompirjem. Za potrebe domačega tržišča potrebujemo' na Goreni*keni približno 200 zagonov kroni;)irn. Kmetijske zadruge so se zavezale. • da bodo te količine krompirja zagotovile trgovskemu podjetju Agraria, ki skrbi za preskrbo prebivavstva s poljskimi in drugimi pridelki. Potrebne količine krompirja - torej približno 200 vagonov - bodo po posebnem ključu razdelili na vse kmetijske zadruge. Orientacijski podatki kažejo, da bi tako vsaka zadruga prispevala za potrebe domačega trži&ča ••nblizno 20 odstotkov tržnih viškov. Za preskrbo domačega tržišta smo nedvomno odgovorni vsi ln z.ato Je toliko bolj nerazumljivo •-tališče nekaterih zadrug (ali bolje povedano dveh zadrug), ki so se skušale izogniti sklepu o od-stonitvi dela tržnih viškov podjetju Airraria za potrebe domačega tržišča. Prt tem so poiskale te ali one oMTte, pa tudi izgovor — češ da nimajo pogodbe, z Agrario - nI Izostal. Založeno tržišče mora biti naš skupni interes. — P. NA KOSILU JE BILO NAD 3000 ŠVEDSKIH TURISTOV Večkrat, smo tudi že v našem listu poročali, da se med glavno turistično sezono ustavi na Jesenicah ob prihodu k nam ali ob povratku skupina švedskih turistov. Takih, skupin se je od 15. maja pa do 15, septemhra letos, dokkr traja glavna turistična ee-zona pri nas, ustavilo okoli 5f0. — Tako računajo, da je v hotelu Pošta na Jesenicah v teh poletnih turističnih mesecih kosilo nad 3000 švedskih turistov. Ce računamo, da posamez.no kosilo velja t)R0 dinarjev, so švedski turisti zapravili okoli 2.640.000 dinarjev (pri tem pa ni vračunana pijača). M. Z. Grigorii BAKIANOV Seženj zemlje Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga adsla » knjigi. fagfejmo, kakšnih kalibrov nemških topov sc spominjam. 5-cm koffkj top. Ne, 7,5 je francoski top. Takšne smo nekoč zaple- Sicer pa so jih tudi Nemci. Toda kakšen kaliber ima »Ferdi-j/l Dolgo cev, ustno zavoro, debelo kakor pest, pa neposredno rjeflje. Toda kalibra se več ne spominjam. Ah kaj, drugo bi ra! vedeti: koliko tankov imajo? Nikdar ne bom pozabil, kako mio petorico minulo zimo nemški tank pognal v mokro kopel AN letalskega lijaka. Spodaj je bilo pravo jezero. Led, ki so razbile granate. Planili smo vanj. Potonili smo pa pogledali iz Ml robu lijaka se je zaustavil tank in začel nekoga obstre-rakrat bi dal življenje za protitankovsko puško. ; -ko deset minut pred sedmo zaslišim globoko letalsko br-rTanem iz zaklonišča. Nad nami drsi dvanajst dvomotornih lipa pstljakov. Prve eksplozije. Pri Nemcih se vzvrtinčlta in dim. Njihova sprednja črta se je zgubila v dimu. Tudi » pehota poskače v jarke. Poznajo svoj posel tile naši pešaki. ", vedo. da med letalskim napadom na Nemce lahko tudi naši i izkupijo svoj delež. Zato pa pri poveljniških bunkerjih vsi I / iarkov. Maklecov sproži v zrak rafal iz brzostrelke in /mbnike. Tudi mi izpraznimo cel okvir, fetljakovi dolpo bombardirajo najsprednejšo črto in mečejo r tudi na cilje onkraj vrhov. Ko odletijo, se pozibava en sam i*fiec pod zakajenim nehom, Druge so odnesle eksplozije. Cra ie osem. Sonce že praži, zrak le suh, nebo bledikasto. Dan / nao vroč. In kakor vselej pred vročimi dnevi, jc glava motna. Utrujenost v kosteh in suša v ustih. Morda je vsega krivo le to, ker sem vznemirjen. Pijem pa se ne odžejam. Ura je devet. Počakam še pol ure pa ležem. Ne vem, če sem spal. Prebudi me topovska salvrt. Planem pokonci. Sedim z razbijaiočirn srcem in prisluškujem. Toda v »prednjih jarkih ni slišati niti strojnic. Zgoraj, v izsušenem jarku, preizkuša eden izmed radiotelegrafistov jvegllo, ki io je sam izrezal, pa skrbno igra belorusko »perepeločko«. Prav tole: Ah, ti moja, moja prepelica, Toda prepelica, boli te nožica, Ah, ti moja, moja mala... Zveglja zveni tenko pa žalostno in drhti v prozornem zraku. Kohapjuk sanja s slušalko pri ušesu in vzdrhti v snu. Le kaj ie bilo? Prav razločno sem slišal topniško salvo. Ali pa jc, medtem ko sem spal. zazvenelo v glavi podobno kakor struna, ki se jc utrgala? Zlezem iz bunkerja in podrgnem lica, ki so otrpnila med »pa« njem. Zaslepi me suha, podrhtevaioča svetloba. Nad gozdom vstala vijoličast oblak in za njim je nebo slepeče svetlo. Zgornji rob oblaka je snežne barve, zdaj je dosegel sonce in hladna senca spolzi po zemlji. Slepeča svetloba in živa senca — oboje je podobno tihi grožnji. « Senca zakrije sprednjo črto, njen rob se preseli na vzpetine in ko se vali čeznje, oznanijo hkrati pobliski topovske salve. Sočasno razcefra nebo tuljenje neštetih granat. Potuhnemo se po jarkih in čakamo. Zatisnemo oči in prižme-mo čela h kolenom. Grmenje sc razlega in vse tone v prah in dim. Za trenutek pomislim, da se bom zadušil. Z nemirnimi prsti si razpnem ovratnik bluze. Nad nami, nad glavami in skrčenimi hrbti sc odpira zemlja pa nas žive pokopava. Kako dolgo ho trajala topniška priprava? Pol ure? Celo uro? Vzdržati moramo. Ko bo prenehala, se začenja glavno dejanje: potem pridejo tanki. Tn za nami je tisoč metrov zemlje, potem strmina in slednjič Dnjester. 11. Oglušeli, prekriti z zemljo, se plazimo iz na pol zasutih jarkov. Z vnetimi očmi strmimo prek izkopa — tanki! Približujejo sc po pobočjih, zaviti v prah in dim — prašni tanki. Skozi daljnogled v:',;m. ka':o se nad koruzo premikajo oklopljeni, rumeni stolpiči z do!":mi cevmi. Za njimi, po steotani preseki, pa — teče pehota. Med dimom se nob,; 1 arvarjo cdade. Strmim vanje in se ne morem !•"■>'• . lo da tem ohromel.'Tuljenje motorjev se približuje in nikjer ni sledov nnšejra topništva. ►Zveto!« zak'ičcm sledniič. ilin mi izroči slušalko. Hežno pogledam v obraz ilovnate harve. Prah se ie ?,aiedel vanj, ustnice so suhe, polne zemlje. Ko-hanjuk postavlja dvokraki daljnogled. Pade mu iz rok. Spet ga pobere. Vnovič se n rov rže. S nrostrašenimi očmi strmi vame. »Podpri ga!« zakričlrri pa pa takoj pozabim: moja prva granata pristane daleč spredaj na polju. »Tovariš ooročnik!« kliče' raclioteleeraflst. Mislim, da jc Tenlov. RadipHenrafistov še vedno ne razločim. Velike oči ima, razprte od vznemirjenosti. Prašne obrvi. Kaže proti polju. V pehotnih larkih se goHflo č'!«*i« reči. Eden izmed peša-kov plane na čistino. PHzi še no vseh štirih. »Svinjarila, kaj počenjajo!« Voiak Plane, se spotakne ob krajcih plašča in steče proti nam. Pade. Obleži. Tresk! ' Udarec me pribije k tlom. Radiotelegrafist, ki je še pravkar stal zraven mene, se oslepel plazi po dnu jarka. Glava trešči ob stegno, nosrc opletajo, ko da se želi zakopati v zemljo. Potem vzdrhti. Trepeče. Utihne, Nogo stiska k trebuhu. Tresk! Za trenutek onemim. Usta so polna tople, gnusne sline Zdaj opazim eksplozije naših izstrelkov. Pred enim izmed tankov se razprši steber črne zemlje. »Ogenj!« Polje je že posejano z granatami. Pobliski v dimu. Brzostrelcl izfinjajo in se znova prikazujejo.. Na desni zamolklo grmijo protitankovske granate. »Ogenj!« Nekdo mc potegne za jermen. »Pocenite, tovariš poročnik!« šele zdaj vidim, da je pred branikom vse pokošeno, videti je le vzvrtinčeni prah in razletavajoče se granate. Koruzno polje je postriženo do zemlje. t O*r < -V s Oflr • ŠPORT . ŠPORT Slovenska nogometna liga a vična razdelitev TRIGLAV : ODRED — KRIM 1:1(1:1) Kranj, 23. septembra — Važna tekma med prvouvrščenima moštvoma slovenske nogometne lige se je končala neodločeno 1 : 1 (1:1). Kljub temu, da je razdelitev točk (pa prikazani Igri Trfglava ln Odreda — Krima) pravična, so Kranjčani vseeno zapravili ugodnost domačega igrišča, saj spomladi na Rakovniku verjetno ne bo Šlo tako gladko ... Triglav jc po tem kolu še vedno na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti pred zasledovavcl. I mi, pri triglavanih pa neumorni Verbič. - J. Ž. GORENJSKA LIGA -I. RAZRED PREDOSLJE : NAKLO 2 : 4 VISOKO : TRBOJE 0:3 p. L ODRED - KRIM: Istenič - Bohinc, Zabukovec — Gabrovšek, Djukič, Jovanović - Pal, Skraba, Kržin, Toni, Kastelic; TRIGLAV: Brezar II - Brezar I, Stular -Jerman, Perkovič, Norčič - Golte, Verbič, Bajželj, Krašovec, Binkovski. Strelci - Pal v 6. za Odred -Triglav. Krim in Bajželj v 9. minuti za Dobro je sodil Kukanja. Gledav-Cev okrog 2000. Po prvem napadu domačinov so Prevzeli pobudo gostje in že v 6. minuti je prišlo do nevarne gneče pred Brezarjevimi vrati. Nesporazum obrambe in vratarje- v mrežo izkoristil Pal. Tik za tem so Krimovi napadavci še enkrat zadeli vrata, vendar je sodnik pravilno dosodil offside. Na izenačenje je bilo treba čakati le tri minute. Bajželj je — obdan s tremi gostujočimi branivci — v kazenskem prostoru prestregel podano žogo in jo po tleh močno usmeril mimo Isteniča v mrežo. Igra je bila razgibana še do konca prvega polčasa, potem je tempo močno popustil, igravci pa so podajali netočno, da je bil drugi del nezanimiv. Kazalo je, da sta bili enajstorici zadovoljni z doseženim izidom. Najboljši pri Krimu je bil vra- 8 8 6 14 Naklo 4 3 0 1 Predoslje 3 2 0 1 Preddvor 3 2 0 1 Trboje 3 10 2 Visoko 3 0 0 3 Pionirji PREDOSLJE : NAKLO 2:0 (0:0) VISOKO : TRBOJE 4:1 (1:0) SKOFJA LOKA : BLED 1:0 (2:0) Gostje so si z dobro igro pridobili zmago z visokim rezultatom 4 :0. Strelci golov so bili Rant II, Kalan, Bohinc in Stojanovič. VI. KOLO SNL Ilirija : Slovan Delamaris : Kladivar Ljubljana : Gorica Celje : Rudar (V) Rudar (T) : Sobota 3:2 3 : 0 Občinsko pionirsko prvenstvo Množičnost - da kvaliteta - ne Atlet Triglava DUŠAN PIRJEVEC Kranj, 23. septembra — Dopoldne je bilo na tekališču pred osnovno šolo Franceta Prešerna občinsko pionirsko prvenstvo v atletiki za prehodni pokal občinske zveze za telesno kulturo. Nastopilo je preko 200 pionirjev in pionirk iz osnovnih šol France Prešeren, Simon Jenko, Stane Žagar, Lucijan Seljak in Predoslje. AK Triglav je imel precej težav z organizacijo, saj je športno igrišče pred osnovno šolo Franceta Prešerna popolnoma neprimerno za izvedbo tako množičnega tekmovanja, vendar je kljub temu potekalo v redu in brez večjih zastojev. Doseženi rezultati so bili povprečni, edino Satler (Lucijan Seljak) je v metu krogle (4) z odličnim rezultatom 15,97 m izboljšal svoj državni pionirski rekord. Rezultati: pionirji — 60 m - Satler (LS) 8,0, Bitenc (S2) 8,2, Cer-nigoj (LS) 8,4; 400 m - Velikanje (FP) 1:05,3, Pipan (SŽ) 1:06,4, Zu- V© zmedenost jc s strelom (5 m) tar Istenič z nekaj lepimi parada- I Grafičar : Železničar 1 3 p. r i 0 : 2 1 K o ar k a II. zvezna liga Le pet igravcev v Zagrebu JUGOMONTAž A : TRIGLAV 84 : 64 (38 : 30) ZAGREB, 23. septembra — V prvenstveni tekmi druge zvezne košarkarske lige je sinoči domača Jugomontaža premagala Triglav z rezultatom 84 : 64 (38 : 30). TRIGLAV: Rus II 28, Belehar 16, Rus I 8, Lampret 7, dr. M. Petrič 5; za domače je dosegel največ košev Pasarlč 32. Kranjskih košarkarjev so v le- greb prispela le četvorica igrav- tošnjem tekmovanju v drugi zvez ni ligi drži smola že od prvih tekem in jih ne zapusti do konca prvenstva. Potem ko so v prvem delu izgubljali tekme z minimalno razliko, čeprav so imeli zmage že skoro v žepu, so v nadaljevanju prvenstva ostali brez nekaterih Igravcev. Najbolj okrnjena pa je - ekipa v stnočnji tekmi. Za bil radi avtomobilske nesreče (poškodovan ni nihče) je namreč v Za- cev. Po četrturnem čakanju je dal sodnik znak za začetek tekme, četvorica Kranjčanov pa se je skupaj s svojim tehničnim vodjo (dr. M. Petrič) spoprijela s popolno domačo ekipo. Potem ko so domači že v prvih minutah povedli za 10 košev, so jih triglavani vztrajno sledili do odmora. Čeprav so morali gostje v nadaljevanju igrati nadvse previdno v obrambi, so domči nabrali Republiška liga —- moški Tivoli: Skofja Loka 80:51 (41:19) „ VU2HANA' 23, sePtembra — V 16. kolu republiške košarkarske /If Al X prema«al Skof;jo Loko z visokim rezultatom 80 : 51 (41 : 19). Za Tivoli so bili uspešni — Lavrenčak 20, Murko 20, Gagell it' ' T°m0rl 6' Lotrlč 4> Ho*evar «. Balentln 4 (prosti meti 12:8), za škof jo Loko pa — Balderman 15, Kolendo 14, Hafner 13. Cerkvenlk 9 (prosti meti 12:7). Zo začetek tekme je pokazal, da fie bodo igravci Tivolija krepko revanširali za spomladanski poraz. Tako je bil v 7. minuti rezultat že 18 : 4, do konca polčasa pa so ga domačini še povečali. V začetku drugega polčasa se je slika na igrišču spremenila. Gostje bo s premišljeno igro zmanjšali razliko na 12 košev. Zal pa so v tej situaciji - z željo, da dosežejo še ugodnejši rezultat — spet izgubili igro iz rok in 6i v zadnjih štirih minutah nakopali visok poraz. Sodnik Benedičič z Jesenic je sodil dobro, Celjan Ramskugler pa dokaj slabo. — B. Cajič tolikšno razliko šele v zadnjih minutah, ko je bil zaradi 5 osebnih napak izključen Lampret. Ce bi Kranjčani nastopili v popolni postavi (manjkali so dr. D. Petrič, Bohinc, Stružnik) bi imeli precej izgledov, da bi spet osvojili 2 točki. — L. S. O .d b o j . k a JESENICE : CRNUCE 3 I 0 Jesenice, 23. sept. - V prvenstveni tekmi druge moške republiške odbojkarske lige je' danes dopoldne ekipa Jesenic premagala Črnuče z rezultatom 3:0 (5, 13. 7). U. TRIGLAV : KAMNIK 3 : 0 Kranj, 22. septembra - Odboj- karice kranjskega Triglava R° včeraj na svojem igrišču na Savskem logu v okviru slovenske odbojkarske lige visoko porazile moštvo Kamnika s 3:0. Kranjčanke so z lahkoto dobile sete s 15:8, 15 : 6 in 15 : 6. S to zmago so se kranjske odbojkarice obdržale na vrhu lestvice in lahko računajo tudi na najvišji naslov. M. J. Tekmovanje za pokal republike Protič odličen v Ljubljani Ljubljana, 23. septembra - Danes se je na osrednjem stadionu ob Titovi cesti končal Kup republik v atletiki, na katerem so v slovenski reprezentanci nastopili tudi nekateri kranjski atleti. Najbolj se je odlikoval Nenad Protič, ki je dosegel nov gorenjski članski in mladinski rekord v teku na 200 m. Nekaj rezultatov: 200 m - 1. Andrič (S), 3. Protič -(SL) 23.0, tro- skok: 1. Vravnik (SL), 6. Svab (SL) 12.85, 4X 100 m: 1. Hrvatska, 2. Slovenija (Protič, Pestotnik, Galič, Hočevar) 44.0, švedska štafeta: 1. Hrvatska, 2. Slovenija (Uranjek, Srotič, Pestotnik, Vravnik) 2.00,9. V ekipnem tekmovanju je zmagala ekipa Slovenije z 242 točkami pred Srbijo 194 in Hrvatsko 164 točk. - M. J. pančič (SZ) 1:06.6: višina - v -kanje (FP) in Tomac (c;n t« Leber (SZ) in Fiater (FpJ J? daljina - Zepič (FP) 493 „ uo (SZ) 444, Semerl (LS) 443 * - Satler (LS) 15.97, Draksier 9-4. *£! (SJ) 9,3, Vogrič (LS) 9,4; višin:i 125. Mulej (P) 120; d^lji^of g (SZ) 3,81, Klemenč-č (fd* ,jch Rajgelj (LS) 3,7.1; H> berger (FP) 8,83. TonvU- ^ 8,74, Dolhar (P) 8.18. Pokal občinsko zveZP ->a , , kulturo je prejela ckip? cijana Seljaka, ki 18 točk. Slede šola Princ* S-*" 6144 Stane 2agar 5660 ^ Jenko 4676 in Predoslj S: men « «M4 toči. M- Jeza V FINALU: KAMv* „ ZABNICA, BESNIC* S** I VISOKO A ,N Kranj, 23. septembra popoldne je bilo na ♦ tekali «u pred osnovno šolo Fra« \ šerna atletsko tekmovanj ^ _ll,*e v 1 ru drugega kola goreni^* °*vi* nega prvenstva. Kljub f8* ekl?" je bilo prijavljenih *- ■ mu- <** nastopili le ekipi ZaK^ ekip- *tt niče. «**n1Ce in Bes- Rezultati: 100 m - rt*i Cuš (Z) in Berčič (2* ,~r (B> «T - Hafner (Z) 2-40 J. '°: »•»■ Cuš (Z) 594, Berčič%. " (B) 562; višina - ftnVT' '7l- Udif (2) 155; krogla -1£? (2> in Cul Ekipa Zabnice je ?** (2> ekipa Besnice p« 3587 5,R naino tekmovanje, k; J°*k- v t-Ijo na stadionu v jc v nede-uvrstile naslednje eJ?1"0**1, 80 * gorica 10.056. 2abn4o=l^?: Kai*ni niča 6.978 in V«c*0C* _ B» točk. • M. J. Republiška moška liga Mladost: Gorica 30:14 KRANJ, 23. sept. — Na Igrišču Mladosti je danes v III. kolu republiške lige domače moštvo premagalo Gorico s 30: 14. Za MLADOST so bili uspešni — Sotelšek 10, Krampelj 7, Poljka In Arh po 4, žun 2 ter Bregar, Bevk In S. Brega r po 1, za GORICO pa — šuman-del 5, Marel 3, Tomažič in Podgornik 2 ter Jug in Lorej po L in dinamična. Z zmago si je Mladost zagotovila vodeče mesto na prvenstveni lestvici po tretjem kolu. — Pri domačih je bil naj- Tekma je bila kljub veliki premoči domačinov dokaj zanimiva boljši vratar Bernard „ sta prednjačila SotelsT Igri pelj. V moštvu GoX* in kazal nekdanji igrave? t*? * * mandel. *-c Iskre Su» Sodnik Andjelič iz T, (na tekmo se je ^-J* ,LJublj«* kolesom!) je sodil ,]Jal • številnimi napakami ^^miško « SVOBODA • tct,_' T- P. ISKRA 26 :17 Lestvica SNL: Jesenice : Svoboda 61:87(21:39) Jesenice, 23. septembra - V prvenstveni tekmi republiške ko-tarkarske lige je sinoči ljubljanska Svoboda visoko premagala domačo vrsto Jesenic z rezultatom 87 : 61 (39 : 24). Pri domačih je bil najuspešnejši Svetlin z 18 koši. pri gostih pa Sesek z 19 zadetki Sodila sta Rogač in Glinovcc. - U. V odsotnosti najboljših prva Plutova Kranj, 23. septembra - Včeraj ln danes je bil v avli šole Simona Jenka pozivni turnir za najboljše slovenske lgravke namiznega te- Namizni tenis nisa. Na turnirju ni bilo Pirčeve Zrimčcve, Cadeževe, Petračeve in še nekaterih igravk, zato je bila konkurenca slabša kot običajno. Lestvica: 1. Plut 7 7 0 14 : 1 2. Skerlj 7 5 2 10 4 3. Kokalj 7 5 2 10 (i 4. Kraigher 7 4 9 9 7 5. Klevišar 7 3" 4 8 <) 6. Mikec 7 2 9 4 K) 7. Virant 7 1 6 4 12 8. Prelog 7 1 B 2 12 M. Jeza GLAS v vsako hišo Plutova je zmagala brez posebne težave. 1. Triglav 6 5 1 0 13 3 11 2. Krim 6 4 1 1 9 4 n 3. Celje 6 4 1 1 12 6 9 4. Rudar (T) 6 3 2 1 18 14 8 5. Slovan 6 3 1 2 u 11 7 6. Železničar 6 2 2 2 12 13 6 7. Ilirija 6 2 1 a 9 9 S 8. Gorica 6 2 1 3 10 10 5 9. Kladivar 6 1 s 2 6 9 5 10. Svoboda i 1 3 2 6 9 5 11. Sobota 6 2 n 4 13 12 4 12. Delamaris 6 1 2 a 9 15 4 18, Ljubljana 5 1 1 a 8 12 3 14. Rudar (V) P 0 1 4 4 13 1 GORENJSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU Jesenice, 23. septembra - Na Jesenicah bo danes zaključeno gorenjsko prvenstvo v kegljanju med 8 kegljaškimi klubi v disciplini 8 X 200 lučajev. Po prvenv nastopu, ki je bil na Bledu in kjer so se uvrstili na prvo mesto Jesenice, Triglav - Kranj in Bled, so bili to pot dosež.eni takile rezultati: Kranjska gora 6158, Gradiš Jesenice 6157, Bled 6156, Ljubelj Tržič 6154. Simon Jenko Pod-reče 5804 in Prešeren Radovljica 5756. Triglav Kranj in Jesenice do česa poročanja nista zaključila s tekmovanjem. Za pokal Jugoslavije Življcnska igra Kranjčank BRANIK : MLADOST 8 :12 (4 : 6) MARIBOR, 23. septembra — Sinoči so rokometa^ dosegle Izreden uspeh, ko so sredi Maribora v polflr.^,5? Mladosti »Pokal Jugoslavije« premagale Branik z 12 : 8 (6:4) v i tekmi u burljivem srečanju so Kranjčanke sinoči prav gotovo Alredno rai-nalbollšo tekmo doslej. Uspeh je toliko pomembnejši v51"*!«*stojo nastoolla brez vratarke Udovčeve in ene najboljših st^lT1* je eklP» leve, ki sta z atleti Triglava odpotovali v Beljak. Zato IT k 'Jolar le igravke bolj potrudile ln zaigrale, kot jih še nismo v?h*° l os* Prav lepo so se v tem srečanju izkazale mlade moči, med katerimi moramo pohvaliti zlasti mlado vratarko Cesnikovo, ki je odlično zamenjala Udovčevo. Skozi , vso tekmo so bile Kranjčanke v v s.kup£J, Z0.^ ; vodstvu in so povsem zasluženo zmagale, s tem pa so se uvrstile med 16 najboljših moštev v državi Vrstni red kegljih je naslednji: Bled 10950, Ljubelj Tržič 10947, Kran;ska gora 10861. Gradiš Jesenice 10802 itd. zaključku tekmovanja prav goto- Prvo in drugo mesto si bosta po vo delila Jesenice in Triglav — Kranj. — U. Gunčarjeva in Žnidarjeva prvakinji? Minulo nedeljo so v Kamniku slovenski teniški igravci igrali finale za moštveno republiško prvenstvo. Nastopili sta ženski ekipi kranjskega Triglava (Gun-čar, Znidar) in ljubljanske OHm-Pije (Skulj, Mihellč) ter moštvi mariborskega Branika (Grmovšek, Ferenčak) in ljubljanske Olimpije Teniški igravki Triglava 2NIDARJEVA (levo) in GUNČARJEVA tudi letos lahko osvojita naslov republiških prvakinj v ženski konkurenci, če bosta premagali Mariborčanki (Pucihar, Breskvar). Medtem ko je pri moških postal slovenski prvak Branik (Olimpijo je premagal s 3:2), sta v ženski konkurenci lanski prvakinji Gunčarjeva in Žnidarjeva iz Kranja podlegli ljubljanskima nasprotnicama. REZULTATI - Skulj. : Gunčar Znidar 2 : 0, Skulj-Mihelič : Gun-2 : 0, Mihelič : Gunčar 1 : 2, Skulj : čar-2nidar 1:2 (7:5, 6:8, 7:9). S to zmago pa Ljubljančanki še ni6ta uradni prvakinji LRS med članicami. Ce bosta igravki Triglava dobili zaostalo tekmo z Branikom, bosta Kranjčanki ponovili lanski uspe,h. — B. A. videli. in bodo odslej tekmov«! v zveznem merilu p~Te P°*» je bila obramba in ebn<>