Največji tlovenalu dnevnik V Zdruienik driaraK V«l|a xa ra leto ... $6.00 Za pol teta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i \ GLAS NARODA List: slovenskih jJelavcevvAmerikL TELEF0W: CHdsea 3—3878 NO. 111. — STEV. 111. I The largest Slovenian DaiZj ki the United Stales. i Iwood every day except Suadajs S and legal HoKdaya. 1 75,000 Readers. Entered m Second Clan Matter September 21, 1903, at the Port Office si Hew York, W. Y„ nndar Act of Congress of March 3,1870 __NEW YORK, FRIDAY, MAY 12, 1933. — PETEK, 12. MAJA 1933. TELEFON: CHehu 3—8878 VOLUME ZLI. — LETNIK XLL PONOVNI POHOD VETERANOV V WASHINGTON OD VSEPOVSOD PRIHAJAJO VESTI, DA SO SE ZAČELE RAZMERE V INDUSTRIJAH BOLJŠATI Veterani so razdeljeni v dve stranki. — Ob koncu tega tedna jih bo v Washington že deset tisoč. Proračunski ravnatelj hoče izvedeti, kakšno razpoloženje vlada napram izplačilu bonusa. — Podjetniki višajo plačo in krajšajo delovni čas. WASHINGTON, D. C., II. maja. — Veterani naglo prihajajo v glavno mesto, toda so razcepljeni v dve nasprotni stranki; za eno skrbi vlada, druga pa je prepuščena sama sebi. Pristaši voditelja Harolda Foulkrod so se vtabo-rili na praznem zemljišču samo za lučaj od Kapito-la. Ponoči so se njihovi ognji lesketali v oknih kongresne zbornice .Policija jim je ukazala, da morajo do jutri izprazniti prostor. V Fort Hunt, Va., deset milj od Washingtona, so se nastanili drugi veterani v vojaških šotorih, katere jim je postavila vloda. Ti veterani, katerih je $00, dobivajo hrano in cigarete. Policija ni mogla pregovoriti Foulkroda, da bi se njegovi pristaši pridružili veteranom v Fort Hun-tu, ces, da so komunisti. V Fort Huntu so vojaki postavili za veterane 800 šotorov. Vlada jim je obljubila stanovanje in hrano. Ti veterani nameravajo imeti konvencijo. Oblasti pričakujejo koncem tega tedna v Washington do 1 0,000 veteranov, ki prihajajo v glavno mesto, da zahtevajo vojaški bonus. WASHINGTON, D. C., II. maja. — Predsednik Roosevelt je ponudil brezposelnim veteranom, ki so dospeli v Washington delo ter odredil, naj se začno z njihovimi voditelji pogajanja glede izplačila bonusa. Vsak nezaposleni veteran zamore dobiti delo pri pogozdovanju, pri gradnji nasipov in drugih vladnih podjetjih. V splošnem pa nič ne kaže, da je opustila Roose-veltova administracija svoje stališče, da sedaj ni primeren čas za izplačanje bonusa. WASHINGTON, D. C., II. maja. — Iz vseh delov dežele prihajajo razveseljiva poročila, da so se začele razmere boljšati. Izza nastopa depresije se je pojavilo v zadnjem času prvo znantno izboljšanje v splošnem narodnem gospodarstvu. Poročila govore o povečanju produkcije o razširjenju obratov in celo o višanju plač. Marsikatera tovarna, ki je že nad tri leta počivala, je zopet začela obratovati. Ali smo prišli na razpotje. Ali bo kmalu konec gospodarske stiske, ki je spravila od trinajst do petnajst milijonov delavcev ob kruh? Tega vprašanja si ne stavljajo samo nesrečni nezaposleni, pač pa tudi finančni in politični voditelji. Associated Press poroča: — Cena vsem surovinam se je podražila. Produkcija avtomobilov se je povečala. strega spora zaradi Mu relieve starosti. Medtem ko njegovi sta-riši (zatrjujejo, da je bil Harry rojen 25. marca leta 1918. ima državni prav dni k v rokami poročilo šolske oblasti, da. je bil rojen 25 marca 1916. sam Murch pa pravi, da je bil rojen 25. marca 1917. Johnnie Miller, star 10 let. je priznal, da je bil priča groznega umora in njegova 12 let stara sestra (iracie je izpovedala, da je videla. kako je Murch po umoru vrgel nož v potok. Sam Ilarrv Murch je priznal, da je 31. januarja zvabil Willieja Benderja v neko £e neizgotovlje-no hišo in mu rekel, da mu bo pokazal nov trik. Ž njima je bil tudi Johnnie Miller. Murch pravi Ben-tlerju. naj dene roke za vrat. Ko to stori, mu jih Murch zveze, kakor tudi noge. Nato mu z enim robcem izaveže usta, z drugim pa oči in ga položi na tla. Xa sodnikovo vprašanje, kaj je storil potem, ko je Bender ležal na tleh, je Muroli odgovoril: — Sunil sem ga z nožem. Sodnik: — Kam si ga izadel .* Murch : — V prsi. Sodnik: — Kaj .si storil potem? Murch: — Skušal sem izvleci nož. Dalje je rekel morilec, da je zunaj hiše nož obrisal ob travo, šel tz Johnniejcm na dom njegovih .sta riše v in je med potom vrgel nož v potok. Truplo Willieja Benderja je našel nek delavec 15. februarja, ko je prišel v nedodelano hišo po nekaj orodja. Se isti dan je bil Harry Murch aretiran. Porota ga je po kratkem posvetovanju spoznala krivini umor# po drugem redu. Sodnik ga bo najbrž obsodil na dva set let ječe. NADV0JV0WNJA JE UMRLA Varšava, Poljska, 11. maja. — "Nadvojvod in j a Marija Terezija, vdova po nadvojvodi Karolu Štefanu. _je umrla na gradu Žywiec na Poljskem. Njen mož je umrl pred nekaj tedni. Nadvojvodinja Marija Terezija je bila *>tara 70 let in dve leti mlajša od svojega moža. Zapustila je tri sine in tri hčere. 'Njen mož nadvojvoda Karol Štefan je bil v »začetku svetovne vojne določen za poljskega kralja. Xa\tzlic temu. da je po vojni posta.! a Poljska republika, je nadvojvoda ostal njen -zvest podanik in je živel .na gradu Žywiec. Karol Stefan je bil ibratranec cesarja Franca Jožefa. SEŽIGANJE KNJIG V ___NEMČIJI Dijaki so sežgali 20,000 knjig. — Zaradi dežja je bilo le malo ljudstva. Berlin, Nemčija, 11. maja. — 15 tisoč dijakov je sežgalo dvajset tisoč "neneniških" knjig na Opernem trgu. Vsled dežja in hladnega vremena je bilo le malo ljudi, toda slabo vreme ni zadržalo dijakov, da ne bi korakali po ulici l"nter den Linden. Nosili so baklje in zastave ter so peli dijaške pesmi. Nekateri dijaki so bili ti. ~.i v uniformah. Demonstracije .so se pričele ob enaj.stih zvečer pred opero. Sredi trga so dijaki zmetali baklje na kup ter s tem napravili velik ogenj. Nato .se pripelje sest truckov s knjigami in dijaki .so pričeli me-ta.ti knjige v ogenj. Nek dijak je v svojem govoru rekel, da pomeni ta požig "iztrebljenje umazane in nečastne nemške vzgoje**. Berlin, Nemčija, 11. maja. — Po celi Nemčiji so opolnoči sežigali knjige, katere so dijaki smatrali [za nasprotne nemškemu duhu. Minister za prosveto in propagando dr. Joseph (ioebbel.s je to delo odobraval ter rekel, da je sedaj končana doba židovskega in-telekta. , Da dijaki v svoji izbiri knjig ne bi šli predaleč, je bil postavljen odbor profesorjev, ki so imeli nalogo ločiti pšenico od ljulike in s tem je bilo ohranjenih mnogo zelo važnih in dragocenih hnjig. ROOSEVELT NE BO ODPOTOVAL V EVROPO Washington, D. C., 11. maja. — Danes je dospelo iz Bele hiše poročilo, da so govorice, da se bo predsednik Rooseve>lt udeležil svetovne gospodarske konference v Londonu, ki se bo pričela dne 12. maja. neresnične. Govorice so se pojavile, ko se je izvedelo, da nskega jezera podobo ibi vsega i>od predsednika Charlesa Cr. Dawesa in so jo sežgali v protest. ker banke ne pomagajo mestu. da ibi plačalo svoje učitelj*1. Po naročilu svojih učiteljev so dijaki korakali v finančni del mesta ter v mestno hišo. kjer so sku-^li govoriti z županom Edwar-flotn J. Kellv. Župana pa ni bilo v uradu. iXato so korakali v Grant Park ob jezeru. PRI DOLOČANJU CEN BODO IMELI TUDI ODJEMALCI BESEDO WASHINGTON, D. C., II. maja. — Poljedelski tajnik Wallace je danes izjavil, da bodo imeli pri določanju cen za farmske pridelke tudi odjemalci besedo. Soglasno z novo farmsko predlogo, bodo cene poljedelskim pridelkom tako visoke kot so bile med vojno. Takoj, ko bo predsednik lioo.se-velt podpisal farmsko predlogo, kar se bo zgodilo jutri popoldne, •bo izdal poljedelski tajnik poziv, naj se začne zaslišanje glede cen farmskih pridelkov. KarmerjT. veletrgovei in izvedenci v farmskih tzadevah bodo morali določiti ceno pišenici. bombažu. koruzi, prašičem, tobaku, ri-žu. mleku in mlečnim izdelkom. Nato ibodo dobili besedo mati trgovci «n odjemalci. Postava določa tudi refinanciranje morgičev. ki jih imajo farmer j i na svojih posestvih. To bo prišlo pa »šele pozneje na vrsto. Tonawanda, Pa., 11. maja. — Kongresnik Louis T. MeFadden? republikanec iz Pennsvlvanije. ki je svoječasno silno ostro kritiziral predsednika Hooverja, je danes označil v svojem govoru Roose-veltov inflacijski program kot "vbrizganje v roko" ter izjavil, da pomenja ta program črtajije dolgov tn- da 'bo "z izdajo novega denarja treba vse od kraja izač^ti". Po njegovem mnenju, inflacije ni moaroee kontrolirati ter bo končana šele tedaj, ko bo prišlo do takega poloma kot se je završil leta 1929. Albany, N. Y., 11. maja. — Mlekarski št raj k v državi »Xe\v York, ki je bil določen za 12. maja. je bil preklican, ko je mlekarski nadzorni odbor naznanil, da bo določil za farmerje minimalno ceno. Ko je voditelj štrajka. Albert .T. Woodhead iz Rochester, X. Y.. izvedel o odredbi mlekarskega nadzornega odbora, je rekel: — Odredba mlekarskega odbora je za farmerje popolnoma zadovoljiva ter pozivam vse farmerje. da podpirajo mlekarski oiH>or v njegovem načrtu. Predsednik mlekarskega odbora Charles II. Baldwin je rekel : — Zadovoljni smo, da bo večina fanner je v s zadovoljstvom sprejela na:V> odločitev in bo s tem od vrnjen štrajk. ki je bil določen za petek. Farmer Edgar Gagnier iz Clinton okraja je rekel: — Farmerji ne\vyorške drŽave ko oboroženi. Ako takoj ne dobijo kako pomoč v obliki višjih cen. tedaj so zagrozili, da bodo razbili mlekarske postaje in mlekarske vlake. In »za to delo ne-bodo najeli bandit o v i/. New Yorka ali (Ulica ga. temveč bodo vse opravili sami. Xove cene stopijo v veljavo 15. maja. PENNSYLVANIA V DENARNI STISKI Harriaburg, Pa., 11. maja. — V državni blagajni bo najbrže kakih štirideset milijonov dolarjev primanjkljaja. kar navdaja gover-nerja Pinchota s precejšnjim; ski4>tni. Zakonodajo bo najbrž sklical k posebnemu zasedanju. Država že iaza 1. aprila ne podpira nezaposlenih delavcev. JAPONCI PRODIRAJO _ PROTI JUGU Prekoračili so reko L wan. — Zavzeli so Yungping. — Aeropla-ni bombardirajo mesta. Tokio, Japonska, 11. maja. — Japonska poročila s fronte v .severni Kitajski na-znanjajo, da japonska armada popolnoma gospodari reki Lvran, ki TvorT zapndno mejo pokrajine južno od kitajsk'«-ga zidu. kjer so ibili že več dni vroči boji. Po deset urnih bojih so Japonci zasedli -zelo važno mesto Yungping. ki leži na levem bregu rek'-Jjwan, okoli 23 milj južno od velikega zidu in .samo 103 milj severovzhodno od Tientsina, ki jc središče mednarodne naselbine Xek o drugo poročilo pravi, tla je neka japon-ska brigada uničila kitajsko posadko pri Sahocia. deset milj južno od važnega prelaza Kupei. Peiping-, Kitajska, 11. maja. --Zanesljiva tuja poročila pravij.., da so Japonci prekoračili reko L\van ter potekajo kitajsko armado bližje Peipingu in Tientsmu. Japonci so določili reko Lwan za skrajno mejo v svojem podiranju od obrežja. 2300 Amerikancev v Peipingu in Tientsinu ne kažejo nikakega razburjenja, ko se vojna bliža obema mestoma. Japonski letalci so bombardirali Mivun. ki se nahaja samo 33 milj .severno od Peipihga. Pri zavzetju Tsienau» je bilo ubitih 600 Kitajcev. Peiping', Kitajska, 11. maja. — Poročila r.r. Kalgana naznanjajo, I da je pripravljenih en milijon prebivalcev v provinci Oahar. da se lipro proti Kitajski in razglase svojo pripadnost dr*»wi Manču* kuo. Po vevteden.sk i h pogajanjih z Japonci se je odločilo 300.000 Si-lingol Mongolov, da se razglasa neodv i.sne od Kitajske. Xjim se bo pridružilo 300.000 Mongolov xa province C'adiar. Razglasili bodo skupno neodvisno državo, ki pa bi imela zvozo z Mančukuo. Provinca Čahar se nahaja izven kitajskega zidu in meji na provinco Džehol. katero so Japonci pred kratkim osvojili. -'— . / POTRES NA BOLGARSKEM Sofija, Bolgarska, 11. maja. — Po ravraih del Hi Bolgarske se je pojavil nocoj ob devAih močan potres, ki je imel svoje izhodišča •najbrž v grškem delu Macedonije. foraročena j&ocla je precejšnja. _ ^lii mmmo BMW YORK. F1XDAY, HAY 12, 1938. THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S. A. of above officer*: New Tub City, N. T. GLAB NARODA (Valee mi fee People) Day Kxcept Sunday* awl Holiday« m * hWMo^MiBtrlteW U New York aa celo leto ......f7.0C Ml® ••.••••»»•••«.»»» .k . . . 00 trn. pol leta.............. ......13.50 •1 tet® ••■•«■•• ••• 93.00 Trn Inooematvo m celo leto ■ •>•>• -00 •a i •tot leta ..•.•••..,■,,.,,,, 91.00 Za pol leta.............. ......«3.50 SafaarrlpdoB Yearly 96.00 Adre t on Agreement ^ **Qlaa Naroda" tafaaja raakl dan laraemil nedelj In praxnlkor. pwlp*« •«» baoatt aa ne prtobftijejo. Denar naj ae blafuroll pa Hotkey Order. Prt ■premem bi kraja naročnikov, prosimo, da ae tadt prejtaj* blrallMe nftsnanl. da bltreje najdemo nasi urnika. "GLAS NARODA", ti« W. 18th Street. New York. N- I, i: Cfloiaa S—JS78 SUHACl SO PRIPRAVLJENI Hoj za preklic oseuiuajst^a aiiieiidjiienta št> ni končan. Prebivalstvo dejfele je žv ponovno s presenetljivo vi--fino pokazalo in dokazalo. oliio zauj-c. Airs. Charles Sabin, predsednica narodne ženske zve-te za prohibicijsko reformo, je vsb dtega resno posvarila, volilce pred prevelikim zaupanjem v zm.igo mo krače v. Poudarjala je, da treba še dosii dela iu prizafleva-vanj, prediio bo mogoče dobili za preklie tako večino kot jo določa ustava. Za preklic morajo glasovati konvencije šestintridesetih ameriških držav. Pomisliti se mora, tla so le itri države brezupno "suhe' in da se zamore le o dvajsetih z vso gotovostjo trditi, da bodo glasovale proti proliibieiji. Kako bodo glasovale ostale države, je zaenkrat še zelo dvomljivo. Če bodo volilei brezbrižni, se pa kaj lahko igodi, da bodo zelo razočarani. V newyorski državi, naprimer. je pretežna večina prebivalstva proti prohibieiji. Pri tem se pa ne sme poza-biti, da se suliači poslužujejo vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev za dosego svojega cilja. Zdaj skušajo dopovedati ljudem: — Pivo ste. dobili, kaj hočete še več? To je vendar dovolj. Ne, ni dovolj. Samo pivo ni vrnilo ameriškemu narodu osebi te svobode, katero so mu pred dobrimi desetimi leti suliači na lisjaški način vzeli. PANGERMANIZEM ŠE ŽIVI DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO NAVESTI Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena. UTUČILA V AMOtlftKltt DOUAlM Zrn, Ispla&llo $5.00 morate poslati...... $ 5.75 • » »» 110.00 " " ........$10.85 " " $18.00 •• " -------* 16— »» " $20 00 » » ........$21.— •t $40 00 » » ........$41.25 »» '» $88.00 » " ........$51.50 Frojftnalk doM ▼ (Um kraja izplačilo t dolarjih. Nujna nifciitli tmtajemo po CaUt Utter u pristojbino $1«— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" n*wmm*iT*M*n wMwtxo**,w.t, m—aa——— i Svetovna vojna, ki je bila po be-M*dah Bethmann-Hollwega boj ger-manstva proti slovanstvu, j*- kotirala « katastrof«/ irapc r ia I i.st ič m>ga nemštva. Xi nam t roba se poglabljati v literaturo o vojni krivdi, k; je narasla na cele biblioteke in ki *e dane* ni zaključena. tla ugoto-vhno veliki delež, ki pa je iiuela na tej največji nesreči človeštva nem-fika težnja po svetovnem gospod-i-tvu, nemška ekspanzija, ni poznala in ni priznavala nobenih mej. Xemskemu narooVu vcepljena težnja po nadvladi nad vsem ostalim svetom, je skozi desetletja visela kakor Damoklejev meč nad Evropo in je z vedno naraščajočo agresivnost j« ogrožala obstoječi politični iu ekonomski položaj evropskih držav, dokler ni izbruhnil neizogibni krvavi konflikt. Xa j plemenitejši eilj /.mape zaveznikov je bil tedaj, odstraniti i-i večno sprožanj«' mednarodnega miru iu ustvariti položaj, ki bi trajno zlečl germansko imperialistično stremljenje. Toda danes je mora in | m i^tali vsemu svetu jasno, da ta i I j ni bil dosežen, vsaj v toliki meri. d.i ne bi prožila iz iztega vira enaka nevarnost. NVmčij« iu ž njo vrni Avstrij.s f»ta se morali ukloniti mirovnemu diktat it. toda nemška n»isehi<»*t je ostala, kakršna je bila prej in danes \idimo, da r-e tudi metode nemške polit,ike nuso izpreiiH*nil«'. Xemee se še danes smatra za po klicanega gospodarja in voditelja sveta in gleda na ostalo Evropo. HaddannovH knjiga o slovanskem pasu ob nemški meji. ker ae ujrod-no razlikuje od večine ostalih minskih publikacij (Max llodan: Der slaviM-lie C Inert el um Deutschland i. Je to knjiga, ki ^kuša objektivno iiKrtriti razmerje med .Vemeijo iu n'enimi slo\«nskiiiii .-osedi in ki se ue omejuje samo na jjeoprafsk<»-'tnir-no inforniaeij«*, marveč tudi r^/plablja o aktualnih problemih, tičoeih s<' t epa raznferja. in spi-n problemih evrop»%kejra vzhoda Zanimiva so zlasti izvajanja nem žkepa pisatelja o pangermanizmu in o njegovih vplivih na zfrf>dovi!i-ski rai^voj evropskih dfffrodkov. — Ti,kole so njegove misli: V nem-fki politični literaturi se rado poudarja. da panperniauizrna v resnici nikdar ni bilo. češ. da nobeno n»mxlajno politično mest o v Xein-eiji ni zastopalo stremljenja po politični združi ni i»erman.skiij flržav in pcrman.skih et ničli ill prup. To je morebiti re*, toda panperma uizetn kot vodilna politična ideja .le ol^stojal in je bil merodajen za ]K> litiko nemške države, bil je pa ob enem plavili element nemške nii-fielnosti. Historične tradicije Ho-henstauffov in njžliovepa rimskepa cesarstva nemške naeije; roma nt iT-no-krvava resniniseenea na poslanstvo nemškepa viteškepa reda in njepovo pr»H.liranje na v^iod. spomini na trpovsko ]>omorsko zve-zo "llan?^" nt>siteljiv«i nemške oblasti nad svetovtiim morjem, so bili v nemški duši vedno živi in so usmerjali miselnost nemškepa na-toda. Slava pruskega orožja in rniapohlaviii razvoj pruske moči od Friderika Velikepa \*se do Ver-haillesa 1. 1871 sta utrdila vero v nemško nepremagljivost in v nemško poslanstvo, da zavlada nad svetom. Viljemova doba je kazala v tej veri že skoru patološke znake. N'emei so se smatrali za «»d B«>pa izvoljeno ljudstvo, ki so 11111 liamenje n*? posebne naloge. Tako je postalo mogoče, mčije na morju. Konsek\*en-ea^ te mentalitete je bila bolestna samozvest in ošabno omalovažanje narodov. V tem ozračju je bilo mogoče, da je resen znanstvenik. n> morda kak fanatičen sanjač, sociolog Werner Sombart zapisal besede: Xemei moramo hoditi v svetu z dvignjeno glavo, v varni pa vest t, da smo božji narod. Kakor orei. ptič Nemcev, plava visoko nad dru-!?o živaljo zemlje, tako se mora en-tit it Xemee vzvišenega nad vsem ljudstvom (Gevoelk). ki pa obdn-ja in katero vidi pod seboj v neizmerni globini. Tako je bila pangermnnska mental itete pred vojno in med vojno. V .stari Avstriji je našla ta men-talitcta izraza v brezobzirnem zatiranju slovanske večine, v zaničevanju nje jqzika in kulture in v arogantnem odklanjanju vsakega približanja ali celo znosljivega sožitja. Značilen je bil divji l>oj proti Badenijeviin jezikovnim nareii-b; • m. ki so nalapale nemškemu uradniku dolžnost učiiti .se češkega jezika. Taka zahteva je smatrala r-a žalitev uemšiceg«) dostojanstva. Po vojni je postala Xetučija demokratska republika, Avstrija pa je bila reducirana na majhen o-Ktanek. Toda duh pangerinanizma je o-ta I živ in <«tala je tudi ošah-n-«st. s katero zahteva Xemee za .ve in za svoj jezik povsod popoln.« upoštevanje, dočim sam drži narodne manjšine v hlapčevskem razmerju. Razvoj v nemški državi je vod.l do Hitlerja in dokazuje vsak dan holi. da se je vrnila pangerman^ka miselnost in vera v božje poslanstvo v ojačeTii meri. Vidi se, da Xemea nemški preporod ne pomeri ja ozdravljenje njepovega gospo-darskepa. socialnega in kulturnega frtanla. temveč, da. je Mnisel nemške obnove v pni vrsti vzp«*stavitev nadvlade v svetu. Ta misel vlad i tudi v Avstriji. Treba nam je 1,» čitati. kar piše v Jugoslaviji rojeni Xemee Morocutti. in videti homo tak'vj. da tudi avstrijsko nem-Ftvo še vedno sanj s o svojem poslanstvu : vodstvu in nadvladi na v/hodn iu j»»pu Evrope. Aavstrij-ski nacionalizem sanja o pi na jug, o ekspanziji vsaj do Save. Trezno in resno moramo računati s temi dejstva. Prkih stremljenjih ne-jjosretlno ogroženi, marveč v enaki meri drupi evropski narodi, saj j-* pangemian*tvo danes enaka nevarnost za mir, kakoršna je bila pre J vojno. MUSSOLINI JE SLAB DRAMATIK Te dni so imeli na Dunaiu premieru Mnssolini-Forzanove drame '*Sto dni", v kateri je obdelal rim-*ki diktator problem Xapoleonovepi padca. Drama je imela svojčas v Kimu razumljiv političen uspeh. Prva inozemska uprizoritev je bil:i v Budimpešti, zdaj pa je poskušal ravnatelj Burgtheatra Roebbeling z Mussolinijem srečo na Dunaju. Čeprav je bila pred predstavo n:i italijanskem poslaništvu na Dunaju recepcija z zakusko in drugimi navdnsevalnimi pripomočki, je i-melo delo slaliot^n uspeli in kritiki vprašujejo, čemu posega Mussolini po peresu, ki mu itak lahk<» zadostuje udejstvovanje v politiki. DRAG STARTNI STRE Znana fihntika ZAezdniea Kaethe v Xopy je bila povabljena, naj sproži startni .strel, ki bo dal znamenje za začetek šestdnevne kolesarske dirke v Kelmorajnu. Zvezdnica se je odzvala |>ovabihi. imela pa je smolo, da si je pri startnem strelu ranila roko in zdaj toži športne prireditelje, za odškodnino v znesku 25,000 mark. Pravi namreč d-i je za rano odgovoren funkcionar, ki ji je dal roko pištolo fta startni strel. New York City, N. Y. Slovensko prosvetno društvo "Bled" priredi v nedeljo, dne 14. maja veliko veselico v dvorani pod slovensko cerkvijo na 62 St. Marks Place. Veselica 'bo v prvi vrsti za slovensko mladino v New Yorku. zato društvo "Bled" uljudno vabi vse slovenske .stanše, tla se prireditve udeležijo. 'Xedelj.sk i program je izreiluo bogat. Vsebuje razne pevske, glasbene. govorniške in dramske točke. Otvoril se bo s petjem društva "Bled", ki bo v mešanem zboru nastopil .s par najnovejšimi pesmimi. Dalje -bodo nastopili rzvi^žban: domači tamiburaši. "Jadranski valovi" je najnovejša točka tanibu-rašev v tXew Yorku. Ker je 14. maj ravno pruznik "Materin dan", bo društvo "Ble.l" podalo tudi prazniku primerilo točko. to je: mlada Slovenka Arčul in Kotbilca bosta nastopila v novi slovenski pesnitvi "Materin dan", v kateri povesi a. kaj pomeni materina Ijirb'.'zen z;l človeštvo. Poleg govorov in drugih zanimivih pevskih iu glasbenih nastopov bo pa v zaključek šaljiva ruska igra Anton (Vliova "Surovina". To je "ptrra iz predvojnega ru-N'kega življenja. pt>Ina globokega humorja iu živahnosti. Trije glavni igralno nastopajo. Vloge zavzemaj««'gdč. Helen Kaplja, g. Prank Keršinane in-g. Frank Vojska, vsi trije prvovrstni diletantje, ki ko .se še večkrat najbolje izkazali na slovenskem odru. Tako bodo tudi ob tej priliki, kot dokmzujejo priprave, najbolje izvršili svoje vlo- 8*. .. Društvo "Bled" uljudno vabi vse rojake, da se inlelež™ te zabave. Pričetek programa je ob (J. zvečer. Vstopnina je samo_35e. Xa prijazno svidenje vabi društvo "Bled". X. ODDAM MODERNO STANOVANJE 6 sob, parfta kurjava in. gorka voda. — Vpttrite jte: MRS. R UPNIK. 144 FOXAJjTi STREET, RfDGE---- Brooklyn, N. Y. Tem potom prav vljudno vabim r imenu slov. pevskega društva "f^ovau" vs" rojake in rojakinje iz Orcater Now York« in okolice, na piknik, kateri se vrši v nedeljo, dne 4. junija, in sicer v zelenem gozdiču nad Kevnim Lazarjem. Začetek ob 10 uri dopoldne. Z:» prve pcusetnike bo na razpolago pristni domači guljaž. Popoldne pa si1 bo peklo jagnje na raž-nju. Xa razpolago bodo tudi prav po starokrajskeiu sistemu napravljene klobase. Za žejna- grla bo tudi vsesir;iai.sko prav dobro preskrbljeno. Za boljše razvedrilo bo tudi harmonika na razpolago. "Slovan" pa bo zapel zopet nekaj novih p. smi. katerih zvok je tem milejši v prosi i naravi. T<»ra.j kličem va-ni vsem skupaj: ■Xa veselo svidenje dne 4. junija. Zdravo! Anthony Svet. tajnik slov. pev. dr. "Slovan". KR1ST0Y KIP NA MONT-BLANCU Xa Monthlancu h<» letos v spomin svetega leta v Rimu izklesal francoski kipar Ser raz Kristov kip v velikosti 70 m. Denar za kip j" da! na razjiolago neki francoski sve čenik. ki pravi, da se denar lahko z najmanj istim uspehom porabi doma kakor pri romanju v Rim. Oirard, O. Danes sem se odločil, da napišem par vrstic glede delovanja-na-šeg» odličnega pevca g. Antona SUbelja, Lahko je naš narod ponosen nanj. ker se toliko trudi z našo mladino v največjemu mestu sveta. «Xe\v Yorku. Jatz pazno z?i-ftledujem njegovo požrtvovalno delo. ki ga vrši med nami v tujemu svetu. Ce kdo zasluži prVzna-Jlje rui našo pesem, ga naš Tone. (»n je bi! prvi. ki je oral slovensko ledino od Xew Yorka pa do zlate so I učne CaJifornije. Ponesel našo divno pesem široni dežele. })ridobil se je prijateljev vsepovsod. Vse ga je ljubilo, kajti naš Tone je v resnici podal narodu ti-sto čustvo do naše petimi, po kateri je hrepenel. Zato nam je še vedno v spominu. Veliko bi še lahko napisal o našemu umetniku, ali dela njegova ga sama povzdigujejo. Sedaj pa še nekaj p«»sebnega /.» naše rojake v Xew Yorku. V čast si štejem, da mi ji- mogoče sporočiti. da bom pos til vaše vcbine-sto v družbi našega narodnega pionirja. Mr. Antona Grdina. To .-se bo namreč zgodilo na dan 20. maja. ko >.«• pripeljeva iz stolnega mesta Washington- 1). Presenečen sem bil. ko mi je ,Mr. tinlina povedal, tla ga je vpraša! naš umetnik Mr. štthelj. ako hi hotel tpriti v Xew York s svojimi krasnimi filmskimi slikami. Seveda vsa- "zadeva, oziroma vse tri predstave, so pod pokroviteljstvom Mladinskega odseka in pevskega dram. društva Domovina. Xaš narodni (zaslužni mož Mr. (I rdi na. ki je vedno pripravljen na požrtvovalnost za dobrobit naroda, se je tafcoj odločil, da raile-vulje ust reže naši mladini in ostalim rojakom a- Xew Yorku. Stroški so jako veliki s slikami in poleg tega čas in dolga vožnja, a vsoga t*'ga se n» it-tra^i naš po-igumni pionir. On tajilo gleda, da ust reže želji naroda, kar pa je drugo, mu pa itak ne bo nikoli povrnjeno. Zatorej roja.ki. ne zamudite teh krasnih .slik. Videli boste mesta. trg*1 in rasi Lz vseh delov naše -lu-goslavije. Videli Angste krasne po-vorke naših divnih narodnih noš. V teh s'likah je tc»lik«> bogatih pi>-•snerkov. ila vsak. ki ve čuti. da j:-slovenskega rodu. 'bi ne smel tega zamuditi. Jaz sem siguren, da boste zadovoljni vsi. Zatorej pridite s svojo mladino, da ji'boste lahko pokazali kraje, kjer je tekla Vciša zibelka. Slike se bodo tudi kifzale v .slovenski naselbini. <»o-wa-ndi. X'. Y.. in sicer na dan 24. maja v Sh/venskemu Domu. Za te slike se j«> zavteel miš Mr. Kern iz Buffala, iu naš girardski rojak, ki se sedaj nahaja v (»oivamli. Mr. •John Hočevar. V Buffalo se še niso odločili. Datum je določen zn 25. ma^ja. 1'pam. da se ho.ste rojaki tudi v teh naselbinah ra.zve.se-lili krasnih slik. Jaz sem vesel, da »bom imel priložnost posetiti moje .prijatelje v Gowandi. Zdaj končam in vas pozdravljam do svidenja! John Dolcic. Zdravniki pravijo, da je kL^lo zelje jako redilno. En krožnik ki-s'lega zelja več izalež? človeku kot pa cel vt>z fižola ali deset glavna-tili solat. Toliko da ima kislo zelje vitaminov v sebi. — Kaj je vitamin — me vpra-šuješ, dragi čitatelj. — Popravici priznam, da še sam natančno ne vem. P;f že mora ibiti kran.iski kb>-basi podoben. Kajti brez kranjske klobase je tudi kislo »zelje od muh. •Xa -Kititjskeiu je zdravnik, ki je baje star I.-t. Svojim pacijentom priporoča: Ne vznemirjajte se; kadar sedite, sedite kot šihlkrop'. kadar pa hodite. izbočite j»r>i kot golob. Jaz se ponavadi nikdar ne vznemirjam. golobje hoje se Upam kmalu privaditi, le tega ne vem do danes, kako hi se vsedel. da bi bil šildkroti podoben. Steer j- pa let itak nekoliko preveč. Stopedeset — pa bi bil popolnoma zadovoljen. i X- IZVEŽBANE ŠIVALKE dobe delo na moških slamnikih. Samo "Box machine". Carl on Hat Co., 632 Broadway, X. Y. C. (3 x) BB&n!!" in RKSH&JiKiiii :t<»i.:^4:1*::i:::rsinii»am::oi^:::i-L^mEiiiiniiLii..ui^aatir^iKaiiUttit:^ar^^oi^:^jtOi^SiS f imajo velik uspeh i Prepričajte se! L I [tU — Kako sj ji pa odkril svoje srce — Zelo enostavno. Jaz nisvin črlniil niti 'besedice, ona tudi ne. "beseda j«1 dala besedo, pa je bilo. * — t uj. prijatelj, ti pa zadnje čase zelo mnogo piješ. — D;?, toda samo zato. da bi po-iziebil. — Kaj pa hočeš pozabiti.' — To sem že pozabil. * Gospodična, kaj se res ne morete naučiti ljubiti me.' — Xe. nikakor ne. — Saj sem si takoj mislil, da s t f prestara, tla bi .se učila. * Perzijski učenjak -Mirza Tahir se je peljal nekoč z mladim, preprostim mornarjem po morju. Med vožnjo je vprašal učenjak mornarja, koliko molitvic iz Korana izna na pamrtt. —- Da. vam povem po resnici, nobene. — j*- odkritosrčno odgovoril mlaili mornar. — Xu potem si četrtino življenja zamudil. — je menil učenjak. 'Xekaj trenutkov pozneje j,» vprašal učenjak: — Ali mi v<;V kaj povedati o zvo/doznanst vu — Nič. — je rekel preprosti mornar, nakar je vzkliknil učenjak : — '.Vil. potem si tudi drugo četrtino življenja zapravil! < "ez nekaj trenutkov je sp.»t vprašal učen;-sk : — Ali si .se kdaj učil računstva — X". gospod. Xikoli nisem imel priložiutsti. da bi se bil učil! — je žalostno odvrnil mladi mornar. — 'Xu. potem si tudi tretjo četrtino življenja zapravil! — je razlagal učenjak. Komaj je bil irzpregovori! te besede. ko je zadel čoln ob .skalo in se jel potapljati. Mornar je skočil po konci in vprašal učenjaka : — Častitljivi. a!i znaš plavati? — Ne znam. — je za ječa! učenjak in smrtmi groza ga je obšla. Tedaj je vzkliknil mladi mornar: — tNu. potem se okleni mojega vratu, da te ponesem na suho. drugače »boš izgubil vse štiri četrtin« življenja ! * — Vse bi bilo. — so pripovedovale prijateljice nevesti. — vse bi bil o. todjr tvoj ženin je nekoliko prevelik izate. Saj je za dve pedi ree j i od tebe, — O. le počakajte. — je odvrnila nevesta pomembno — boste videle, kako bo majčken in kro- tak kmalu po poroki. * Človek je prišel v park, razločno videl, da je zai>isano nfl klopi "Svožr1 pobarvano", pa je kljttb temu sedel nanjo. Ves se je zi m a zal. — To je čudno. — je mrmral. — to je čudno. — v besedo "sveže"' sem izgubil v**o vero. Kupim "sveža" jajea, pa so klopotei. kupim "sveže" meso. pa je smrdljivo.-kupim "svežo" zelenjavo, pa je posu' tjena trav«. ^Sem mislil, da je h "sveže" pobarvano klopjo, isto-tako. . "O T A 8 RAK O D A" CEZ DOLENJSKO HRIBOVJE Dolenjski vlak sopihne. z«Irdra. a ; že na postajici v Pijavicah. Ž«- tu noče s polzeti minili in gladko. Hla-|*e prične za Ljubljančana, ki ska-/> ua tloleuj*ka pr; ga je pač inkaj če navadno le po glavnih progah, poselim «»a. Skralka : potr«-l-na je t«*- j nov svet. Takoj j?» li režemo za prog j meljitega | napravila. Nit. nekaj žejna desn«> v h reži č. Naenkrat smo \ obljubljajo in pravijo eelo. da dobe še dokaj znanem Tržišču, ki ga |«o Dolenjci jMispeiieii vlak iz Ljubljane, ki bo |H>itvoil čluvek« v ziii.-nu krajšem času med prijavne griče do slikovitih \asic z malimi bajtami in |M»n *tiiTiui domačijami imvi >t«>lcfin gradov** in m»*- nih goric, v katerih dozoreva žlaht ni sok. ki razveseljuje l)oien»«-a i■ i «'«'la zgovornega še tako pustega Ljubljančana. V vlaku m* giieteiuo; ». kako sn»o različnih p« dob! (»ni. ki ste prišli čilski mož. ki vse ve. hoče vse veli ti. ne samo ti-to kar zadeva gorsko olK-iiio. Njegove misli >kačej-» v Beograd. Pari', Rim. London in i m 11 nagnejo čez veliko lužo v Ameriko. Veliko tla ua domači jo. našo Jugoslavijo in mu j«" Taljanov liri- "Ste vinski kupci.'" "Oh ne. mamica, kar 1ako jo rc žemo n;« lepše!" "Skoda, škoda! <»a imaui še de set hektov d'»ma." Oglašajo koj drugi, ki ga i-majo m* več, še več..,. v Ljubljano |w« opravkih in |»a ta -ki. ki gr« nio p«» opravkih na Do- i |«> mar! Tako inidi on in ž njim n;*-lenjsko. Vračajo s«* Tudi /•• jajča? i r«»d. Ne datno se! Tiuli če spre-ce. ki .-*<• prinesle na 11 ^r ;aj«-a že j guvori «» revščini in zadregah, ki * črraj. Nairn >i . denarja, ki %o ga vladajo trenutno in tarejo našega prejele za blago, n-sijo zdaj domov jy,»veka. ostaja optimist. Bo že mi-k i v« sladkor. rikorijo, morda tudi ! nilo!.... Srečavaino mlade in stare, {irimenio oblekco za Fantka i i ' ki prihajajo iz cerkve, j iinčk i pa pisan predpasnik za.se. Sprevodnik pre-čip*v». »»raven l>a odgovarja na ve le važne opombe. ^e smeje ali kakor pač nanese. Ne. krega s«, navadno nikoli! Pr,-jj;/iio pa -e na-tuihavM. ko se ozira na jrah«gu p *•< d na policah. — MiK»gi pač j,idra:o ua dolenjsko \ ■ trail, da m spet napolnijo za skr<»-j tnen denar domačo zalofri«-o vina:] '/. drevesi in grmičjem obrobljeni rebiti bodo doma kmalu "kupi- j na jw»t se vi j.- v breg. Blizu in daleč li". morda jmtrelien |M>ži\ljajo j dihajo gorice, ki jih obseva soinče-ee kapljice stari na. ali pa ga Ir-► c«\ To liožaj»če pomladno sonce! 'namreč vilice* treh« postaviti ivi Obrezane ho ž«* trte in že davno «•-mizo za praznik, ko oride Žlalna kopane. Naenkrat smo že visoko, n.-i obi-k j Ki» se ozremo navzdol in "krog. s^ V vagonu se. navzlic jutranj .belijo vsepow«l v dolini in na o-ii n r««'iH»l< /enju in dozdevni ne- hronkih pa na vrhovih miene va>i-n /igrauoMi ka.i kmalu oglasi tudi ee s cerkvicami. Se dol>er streljaj |m -« m / 'i po'e jo neki fantje in pri- in pozdravi n.is cerkvica na Slan -glasujejo tudi nek- -tan-ji*" ženske, vrhu. Ko neha ja j ti, pričneta z »»Tožil-« Spremi jr valeč nas »p«>7ori. da p čarodeja, srebrna mora biti nt*; I re\ ko plat." " Kj. tako. tak »."" prikimava. — "Pa po'diliio nekaj časa skupaj." La. Pravljica s*» vrti za pravljico j->jme. t a iic]m>1m>*| iiva. roman-li na Dolenjska, ki pa v resnici \ -epow.tl uhaja v idilo. Le v hiša1! in ua polju. vi*s"*ein na polmejih zemeljskih kopic. >e uveljavlja redu o>t. V katerikoli hišo stopiš ri }Misme.iej-> v pozdrav. Sprt'gnVi*-rivši prijazne U^>de. >e poi«»raš * otroci, pomodril ješ / odraslimi. Na a n t je; vpra.ša iMi/.i stoji liter, polna kupica kroži sli pa je sorit'iiega kruha, tudi kox prašiča je še ostalo. Kuha n> ki i tnpir. vpelje in še kaj. kar drži St. Janž - Kriiieljein vr<-,| pnxti- človeka pokonci. Liudje pa .-o ži m* v skrajnem kotu in i/>topim«> vahni. z-rovorni. otrc|je. se kopljejo v soln-cii. kmetje par >ma »nlhajajo na polje in v «rore. pozdravljajo in se pomenkujejo. Vrsti gorska vasica za vasico, kličejo in vabijo se ».i»se čez liHBst. kjer nas že .zajame tr »ko življenje: sopnli vlakov in dolinski direndaj.— Za nami ji* le-l»ota dolenjskih hriUn. ODPRAVA BRE2 POSADKE V nekoliko dneh bodo predali Ledenemu morju v bližini Novosibirsk i h otokov jekleno krogb« s prelil« n»a To«. na.Ar.jurn.mm. - ŽENA Z BRADO V Rimu so imeli te dni zanimivo nrzpravo. Neki gospod Rouk-Kiere je bil vloži! tožbo za ločitev .zakona, češ. da svoje žene ne mare več ljubiti, ker ji je -začela poleg brkov poganjati tudi brada. Žena je pripravljena sprejeti ločitev. zahteva pa milijon lir odškodnine in 300 lir mesečne podpore. Sodišče je tožbo zavrnilo in tožitelja obsmlilo na plačilo stroškov. čeiš. da ni ženska xbrada v današnjih časih, ko .si ju ženska lahko odpravi .s kozmetičnimi sredstvi. ni#ben ra-zlog za ločitev. A tudi če hi .se odločili za to ločitev, hi žena nikoli m- prodrla s .svojo zahtevo po odškodnini milijon lir. ker je njena dolžnost, da .se v takšnih primerih posluži kozmetičnih sredstev in zdravniške«« nasveta, to j»a teto bolj. če ji ni šlo v ina-terijalnemu pogledu nikoli slabo. J,A- Za matere ® irasnoit »i mi rel 1--—__ Mati in doražča joči otroci. Ko stopa sin v "nnra"\ hčerka v nedorasla "* leta. se začenja za starše, [Kisehno za mater — nosi-leljicri vziroje, žahisti in skrbi poln doba. Težkoče se pojavljaj«- večkrat >:«• takoj po i/|>oInjenem 12. letu: —|m. stisk I govarjanja. ne^.kwrseina. muha-j mora m tudi starši vzeti /.. vo>t. neprijaznost, zakrknj«*iv»st.\Ne vedno Marši. najč«-Š.".e * razdraženo-»t. Dokazano je. da ta-kozvatii vzor-«*troei*' v tej k«M-ljr-vi «l«>bi le varajo in slepe svoj^ matere. Vzgojne težkoče. ki se do«rajajo. niso samo a- otroeih. često tiirli prt o«lra^lih. ki so mnenja, da .s»» š«. vedno lahko p<*:]nžnj«'jo V2jp»jnih j metod za "male otroke". Ker pa j se v tem slučaju nikakor ne more peč razpravljati o vzgoji "malih o-Itrok". od}H»vrebavo točno | »cm razvitju. »liso samo telesu«-, izvršijo, jim jf potrebno več krvi. i temveč tudi duševne. Dokler mati ki se prelije i»d mišičja in m»žgan ! oe doume sv«"»je mive vzgojne nal >-vanje. Prav radi tega. ker je za •"■a- 'tre in. ker so ji zor«>«ii otroci ne. kj prebave v možganih in v miši-1 kako odtujeni ter s.> stisk«' lastne PO JEDI POČIVAJ Ijiv »Inevnik ter pril«»žn«rst. da f»trok porazgovori. Razgov«»ri iz- b-J i kujejo ter urejujej misli. St-v«'.la moramo čakati na prikladn«« priliko ter dati otroku lwsedo. Kljub neved-m-sti in razdrapatr>sti nedoletnih. istih zelo resne, zato j«h za resne, ijči-sče i prijatelji tisti, katerim otrok odpira sv j«* srce. V tej «lohi s«» mora liistven«! -,kr-H*ti za pravilno porab«» pr«»ste«ra ča-"a. na iirtineren način jiora bi jen čas pospešuje zdravo razvijanje. Pri por« if-! jiv j«* takozvani ** v»arojiii presledek", v kater«'m *»e more n>-J« let ni odpnčiti. kosi- nad njim ne izvajajo pedag'prične nalo«re. Tak«« i. pr.: Potovanja in >port v kr«>«ru >«> «tar«»sti in mišljenju enakih. Vzir«»ja naj s«» menjuje z \ z«jr" jiM-ui presledki. (V pa je mati uvi.le-na ter za prilagoditev v novi» r;f-ui« re »l^volj prožna, jc v velik«» o- VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 kihko že sedaj naročite. — Pošljite narr 51. in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. * 'iročiht sitrejemn: "GLAS NARODA" 216 \V. 1 8th Street New York, N. Y. ve«line v š«-st ell»kih «lel«»v. (»d njih >o «c»tHli trije v lahorat »riju d oči m j«* vzel pr«d". Miuzaa> «v*tale tri na sv«ije stanovanje, opustil v pernio ^ topi « v«id«». ki je staia «lva metra dahn* • m 1 irja. in na »rlasovir- •rom 2 m. ki se bo na zunaj prav . čevju manj krvi, čuti človek po je-[mladosti izpuhtele i.* spomina, je ilo razlikovala «»d jeklenih, zasi-jdi p«»trel>o u«» jsn-itku. Zato mora ; često težko spoznati preh-ul i/. et»e| d ranih boj. s katerimi >e ladjam J človek po jedi tele-no in d uševn > življenjske «lol>e v drugo. _ h«' • ignalizirajo nevarna mesta v mor-! minevati. Tak«« priljifbHeno spanje j mati svojega lastnega otroka jedra ju. Razlika 1k> na zunaj le ta. »t* j po kosilu ni \-selej pripor<>č!jiv«».! poznavajoč, obupana plašno oliro- :gradi- J Pnsebno ljudje, ki delajo duševn«>. ! mela. jrf.ro lastnih otrok. Prunaga jim ob- | J" I"'1 un" narodne I i kovat i značaj ter jim z razumev.i I i«- zapečatil «lr P.ruff uja in liub«vni |M>luim ravnanjem j v-s, i' v kovinski za pokazati smernice pravili poti in | l"g«»to\ilo se j... da s«> tri- f?«ilžir>sti. LAKAJSKA SLUŽBA NESE stenami želodca. Priporočljivo pa pomiriti. — veliko ulogo. Zaradi tr je. da nakloniti se v naslonjač, za- ca se čuti mati iz[K>drinjeno. od,- po- več ali brez moči. bo nova krogla, ki to j«^ dal zgradi-11 ikt-hhii i j nuji-, m iiri«j-i uusevu''. > 'i sloviti ruski vretnennshivee in naj se nikar ne privoščijo spanja- So slučaji, ko v tej dobi otroka polarni raziskovalce pro F. 'Molča-' jm> kmdlu. k«^r t«i spanje pospešnie i igrajo tuji ljudje — bodisi enake nov. zasidrana ««z. privezana na pla- ' nabiranje iiezč«>. s katero se bo nje samo «»>-ira pr«*bod prebavi jene {i.<. starejši prijatelji, katerim ko o-vozila v še nedoločeni in nedoloelji- j hrane v črevesje in tudi hrana sn- tmci nekako ixnilozni. proti katerih kov vi smeri po polarnem morju. D»>iimr ne pride popolnima v dotiko s avtoriteti pa mati nima ničesar pri- ^av ne ho tej vožnji >1edil noben čIovck. ' ~ vendar bo ves svet vedel, kje se v določenem trenutku nahaja (»lava- preti oči. da se živčevje tak*» po- več ali brez j« ča plo^-a ^ svojo jekleno sjnrem- J (Klinoma p'»miri in popusti. Kdor Matere, ki so nagniene k potrto-1 '■evalko. in vedel bo še veliko vee. to stori se bo v kratkem «"-asu ču- hti. ali pa se nahajajo c<*!«> v miru Prof. Molcanov si je izmislil nam- J'1 'm j^ifkrpp^nera in ho lah- i,: prizuanašanja potrebni življen- ..... - . ko kmalu sel /opM na delo. Zainu vražj«* izdelan sistem avtoma- . . v ... . t i'enega pon«»cnega spanja ni m"«go tu-nih lieleznih instrumentov v kro- w . ? ' , -11-1 - .-i ce nadomestiti s iK>irf>hlanskin trli. K! b< do svoje l>elezke spor«H'«li' . «... . . . "pani'Hi. Pop«ihlansk«> spanje jf s; pomoe |o avtomatičnega oddajnika i , ... na kratke valove vsem. Instrumenti rad! 1 ^ bolestno obremenjeni moti spei-ega okolica, ropot it«t. i i ski zare/i ter se jih vsled izgitblje n«-'^a. j»repotrebnega poguma loteva Argentinski bogataš d" Alghasa. Ia>tnik več sto milijonov, bival stal- i no v Parizu. Njeg«>v lakaj. Italijan I fe\. Pri odhodu je za h t«-ra I sfl.oon fran-; odškodnine /a male izdatke. Navedel je# med drugim, da je lal 7.203 tr. za cisrarete. 4.-">«mi tr, •m peric-«. 6.:{03 fr. za pasjo hrano < «1«> Alghasa ima psov t. 22"» t*r. •a kuhinjske potrebščin«.. 70 fr. za zobno ščetko f ki v resnici n«* slan« nad 3 fr.1 itd. ^liliienar se je raz iezil in tožil laka ja. Sodišče je n-jotovilo. «la je pristedi! Sartini v | 1«- kosi. ki so bili »'stali v laborato-j riju. popolnoma ^-gniU. Trije kosi i pa. ki >«» Itiii p«»l ure izpostavljeno • vplivu gl»sls*nih valov, so bili Š'? I popolnoma -1 i in >o samo liekolikj j«liša!i po kislem. MILIJONI HITRO SKOPNE L>o večkrat na «lan izmerili tfin-|M-ratiiPii. zračno vla«»4» in pritisk ter smer vetrov, oddajnik pa bo rezultat«' iz/aivval avtomatično z Morsejevimi znaki v eter. Poleg teh priprav IhkI«« bistveno važn«* mno-jr«- baterij«*, ki ImmIo dajale potrebni ' tok od«lajniku in »Irngi aparaturi. ! iiatam*'«*!! smerni ktmipas. ki bo va- 1 žen za signaliziranje smeri vetrov in vožnje, ter prvovrstna prerijski ura. ki bo v določenih presleilkih J vključila oihlajnik. tla bo lahko spo- j ročil svoj«' signale svetu. Sj>rej«mva-li jih bost li v prvi vrsti dve sibirski postaji, ki sta zgrajeni daleč nara- j z«mi /.ato. da bo mogo. e ugotoviti natančni kraj. kj«-r bo v Času sprejemanja stala "ekspedicija brez |»««- ('«• s»» b«> prvi poskus «Iobro ob-uesel. ImkIo julija ob meji polarne leden«* bariere izpustili š«' celo ste-: vilo jMKlobnih krogel, ki IkhIo s svo-' jim i brezžičnimi sj>oročili da.vtle po- i morski plovbi zelo važne vremen- | ske podatke v določenih ]>olamih ' I redelth. Ti iwnlatki l>odo imeli1 prednost, da l»od«> jmix-smtu sveži.,ne pa 1m> več ur .stari, kakor je moralo biti pri dosedanjih vremenskih kar-1 t ah. psyho- Poziv! Izdajanja lista ja t zrasi i velikimi stroški. Mno go jih ja, ki so radi sla bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoča, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. 9. • 9 nearotiki. nevrasteuiki pati. V »Iružinskem krogu oddiha -ti miru želeč oče dresme često ob teŽ-ko«"e zorečih otrok. Mati. katere [ pedagogične sp«>sobnosti so pusti. Kakšno naj bo t«»rej ]>ravilli*» i ravnanje matere z otr«>ei v rartvojni 1 dobi ? Pre«1rsem mora uvkleti. d.i : >e mora poslužiti «lrugih. povsem j novih vzgojnih met«"»«l. Prijatelj \ za katere se otrok navdušuje.'mora strpljiv«» smatrati zii so vzgojitelje t«*r v slučaju. «la se pri istih h »ji | kvarnega vpliva, mora otroka dvojiti od njih. Otroku naj zaupa. čuvstvo manjvrednosti — iščejo petih mesecih >lužbt* nad f M M > ti>.<>. vzroke sprennmib v Kdeznih menj frankov, ki so nab»ženi v banki. f.;i- kaj je bil oproščen **k«>t lastnik velikega premoženja, ki mu ni treba goljufati delodajalcaPoT«*m ?e zahteval Sai-tini SP.tlOO frankov odškodnine za navedene izdatke. Sodnik ga je zarn»il. a lakaj s«' .?«• obrnil na vzklično >odišc' v HLADILNIM APARATOM Profesor oorve^k«' univerze Min-■^as je iiffotoWI. «la pri^jirfs'-i j.j zvočni valovi i|o|o«"ene višine iu iakieti ntTViij mikr'V>rgauizmov iu njih«>v ii«"-iuck. To pomeni, da pr«*pivči r«»-|w»t ali tudi go«Iba gnilobo pri živilih. razkuži ran.* ali v»*s organizem pri nalezljivih !i«»leznih it«l. — Prof. Minzaas j«» naprosil dr. Tirnf fa. mestnega fizika v Oslu. da bi Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kroj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam. eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno i« hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. za najmanjie stroške. Ntdriavhjani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, BE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavlja-*mo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. "GIm Naroda" 216 West 18th Street N^skYprk, N. Y. •a istočasno naj ga nadzoruje. Otro- j nrildno preizkusil njegov zgolj tekov«. življenje naj ho uravnano ta-! nrt.ts-ki jzinil [ZVeden.-c je razdelil k«i. .la .-e odigrava pre«l očmi sT:«.--lv ta nameii «-n kilogram sveže «*o-š«'v. Dom — v k«»!ikor «lopuščrij.» j gmotne razmere — naj dorašču jo-jčirn otrokom nudi možnost povabiti prijatelje na d**m. da se mer»ilite 11a to, da je rcorečo-mn otroku potreben mir. tih kot. mislite na to. da «i otrok želi ime*i tvoj zaklenjen predal ter par centov v žepn. V izogih kraje gimnazijca ali pa takozvane "holjt*-** hčerke, moram«> krepko povdaritt. naj starši skrhe. da ima otrok za malenkostne izdatke ua raz]>olago \-saj malenkostno vsoto denarja. A |K>jxdnt»ma napačno j«1, če starši vohajo ra vsakim izdaitim vinarjem, ker otroci: lažejo iz strahu ali pa »i sploh ne tipajo ničesar izdat«. t Po«l stalnim nadztuihtvom se nikakor ne more razvijati takozvano "lastno Življenje" dorafcčujočih. Poskušajte čimprej dovesti otroke do samov^foje. Začetek in |s»tek Siimovzg*»je zavisi od nadarjenosti in slučajntn veljala še pre.l leti za največja evropska bogataša. O«".- Ilansa 1 »r«uiti«*rja. -Io-sef ltr«»nner. j«* živel po prevratu v Moravski Ostravi in j«« imel i svojim I.Taloiii Jakobom »tgroinno premoženj", v .iu«jr«»»h»v. denarju tia«l 1 milij«»n«>\ . I *r«-d \«>,in.« I»roiiu«*rja nista imela nič. m«-d vojno .>ta pa 1«»-tila trgovine in kmalu sta bila milijonarja. Prodajala sta vrvi. Po vojni Ma >r lotila trg«»vin«1 / alk«»-holnimi pija '-.-nni. Iz t Vikodova-šk»- republike sta brata lironner skrivaj M"be«jrnila. «-«len na Ibinaj. «lrugi pa v 1'erlin. Dunajski Bron-n--r je kmalu izirubil vsi* preni««e-nje. ileloin.i > !<«»i«iuioiit I>"pozitn«* bank«1, »lehuiia pa z valutnimi K}»e-kulactjami. Nj«'g«»v berlinski brat se je pa dolgo držal. V Berlinu j«' inu-l cele ulice. Stanoval je v pravljično opri-mljeni \ili in prirejal sijajne pojedin*-. d«»kler tudi ou ni prišel «>1» v.^«- prem«»ženj«*. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI h ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. *.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CES1IK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 99 J "O LAS H A K O D A' HBW YOME, FRIDAy, MAY 12, 1933. THE LA&oe8t SLOVEN F DAILY In Q. 8. A DEDSClNfl ROKAV 12 ŽIVLJENJA ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL I. H. Iz Jugoslavije. 17 — Te«* mi ui bilo trrtba; pustil sem, da je iznajdba govorila .sa-ma za sH»e in »tari m-e bo prav gotovo odredil, kar je prav. '— To bomo ao videli. Ne razburjaj se. kajti, kot rečeno, nc more« vmes govoriti. Gospod doktor, podajte mi natančne račune; jih bom ves-tno pregledal. ka-kor je moja dolžnost. In morete biti zagotovljeni, da bom nakirp. ako se bo vse zlagalo z mojo dolžnostjo, gospodu Rodenbergu priporočal. Tudi meni so naši delavci pri srcu in prav iskreno želim, da morem na gospoda Rodcnberga vplivati vam v prid. Najino odločitev vam bom potem sporočil. Z Rogom! Pri tem se Merteji* obema, prijazno nasmeje in odide. Nekaj ča>sa je bilo v*e tiho. Oba se z velikimi očmi gledata. Nato pa prične dr. Bernd mirno pospravljati svoj" n*ibe. Razburjen položi Henrik avojo roko na njegovo ramo. — Bodite popolnoma mirni. g«ispogov«*ga sina. Zato me sovraai. jsovraži mojo sestro, ker drži z tnenoj in — Mivrai.il bo tudi vas. ker ste postali moj prijatelj in mi delate dobro. Začuden gleda Ralf Bernd v razburjeni Henrikov obraiz. Misli na Mertensov pogled, katerega je zalotil. — S tem izrekate zelo težko obdolžbo. grospod Ilenrik. — O. to moreni tudi dokazati. 'Niti slutiti ne morete. k:ikn je včasih rnogo«"e natančno opaziti to njegovo sovraštvo, pa ee se kaže še tako prijaznega. To je hinavščina! To svoje sovraštvo mi bo dal še bolj okusiti, ako me zadene nesreča, da mi umre stari oče. predno bom star petindvajset let. Do tedaj bom moral biti pod njegovim varuštvom in šele potem boni samostojen. Slutim, kaj me bo tedaj doletelo in — v resnici nisem nikak bojalz.1 jivec — t«wla bojim se tega človeka. k«*r se plazi v temi. In nad vami bo t*ko dolgo sitnaril, dokler boste stali meni ob strani. Zato je boljše, da se meni odpoveste, gospod doktor, da vas bo pustil v mini. Te besede so prišle v divji razdraženosti skozi Henrikove itstniee.! Dr. Rernd mimo položi roko na njegovo ramo in se nasmeje. Ni . dvomil nad besedami svoj«yt mladega prijatelja. Tudi njemu Mer- i tens ni bil nič po volji, ki r ga je sp bila polna starih oblek, plaččev in klobukov. Nail i so 6 parov volnenih nogavic. v kotu je bilo skritih 11.000 iDin v bankovcih po 100 Din. V drugem kotu so našli skledo. polno srebrnikov. Našli -so še polno drugih stvari ter v star. že gnil ipapir zavite vrednostne papirje, dalje dva zlat«^ prsta na- in druge reči. Zlasti mnogo so našli ur. Ijjudje trdijo, da je starec vse to 'zaslužil s čiščenjem dimnikov, varčujoč ko blazen. Za starca ve- IIIM^IIIIlllllllll!ll^lllllllllillllll^llllll!il NAJBOLJŠI ' SLOVENSKI ROMAN "GRUNT (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetov ni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena 1? SLOVENIC PUBLISHING CO. "GLAS NARODA". 218 WEST lltb STREET NEW IOKK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA T 3-TOVANJE Mllillglll jgi it m i iinni! i'iiimiiiiiim.m»miF HinniiniiJUiuii $1#50 do. da je še za ča«a vojne posodil nekaterim trgovcem 350 zlatih na-poleondorov. 'Pri tem pa je vse življenje trpel, živel bedno iu stradal. Če šofer za volanom poljubi dekle V Zagfebusta trčila skupaj dva avtomobila. Nezgodo ima na vesti pijani šofer, ki je hotel poljubiti ob njem sedeče dekle Slavico Dov-škovo ter je medtoni samo z eno roko upravljal volan. Pri nezgodi je ibila Slavica najtežje poškodovana in so jo morali prepeljati v bolnico. Poškodovana pa sta seveda tudi oba avtomobila. Policija je pijanega šoferja aretirala. Huda nesreča v Dubrovniku V DUbrovniku je preteklo nedeljo poti obodom starih dubrov-niškili vrat prišlo do nenavadne nesreče. Levo 'krilo ogromnih mestnih vrat. delo iz 16. stoletja. ^ je zrušilo, čeprav se ni vrat nihče dotaknil. Krilo, težko okoli osem metrskih stoto v. je hudo po.sk od o valo tri pasante. ki so bili prepeljani v bolnišnico. Vrata so bila postavljena leta 1532. SHIPPING NEWS 13. maja: Champlain ▼ Havre Itex v Genoa Europa v Bremen 16. maja: L.eviallian v Cherbourg 17. maja: Keren k aria, v New York v Cherbourg Cherbourg POPRSJE KRALJICE NE-FRETETE Ko se je egiptovski kralj Fuad pred nekoliko leti mudil v Iierli-nu. je ponudil dve najdragocenejših staroegipttfkih faraonskih kipov za po p rs je kraljice N«*fretete. ki so ga 1. lf»12. izkopa H Nemci in j ga spravili v berlinskem mestnem muzeju. Ta predlog je padel v vodo. Nemci ga niso sprejeli. Ves čas so Egipčani z zavistjo gledali v lierlin. ki je hranil to dragocenost. Pri izkopavanjih v Tel-el-Aniarin so sicer našli več poprsij slavne kraljice, toda nobeno se ni moglo primerjati z berlinskim, ki mu je manjkalo .samo levo oko in J je bilo v ostalem sijajno ohranje-j no. Te dni pa so odkrili arheologi j v Tel-cl-Amarni novo poprsje, ki i je sploh popolnoma ohranjeno in I .se lahko v vsakem oziru kosa z berlinskim. Kgipčani .so bili te najdbe tako veseli..da so jo z veli-! 19. maja: Sta-tt-ndam v Uoulogna 1'aris v 11 a vre 20. maja: Conte lirande v Genoa Bremen v Bremen Georgic v Cobh 24. maja: lUanhattan v Havre Albert BaMin v Cherbourg -25. maja: Con le di Savola v Genoa 26. maja: Majestic v Cherbourg Minnetoiika v Havre Veendani v Boulogne 27. maja: Ue de France v Havre Sat u rn ia v T rs t Aquitania v Cherbourg tO maja: Europa v Bremen 31. maja: Hamburg v Cherbourg Pres. Koosevelt v Havre Koma v Genoa 2. junija: Olympic v Cherbourg Westernland v Havre Vf»iendam v Boulogne 3. Junija: Cliamp'ain v Havre Ilex v Genoa Britannic v Cobh 6. junij*: Leviathan v Cherbourg 7. Junija: r>eut!««-hland v ni»rhniirf ( B^rencaiia v Cherbourg 18. Junija: l^ifa-. ette v Havre AiiRtistii.i v Oenoa Bremen v Bremen 9. junija: Slatfml?.m v Bonln^n« Minnt-vaska v Cherbourg Pari« v Havre 10. junija: 14. Junija: Pre«., ll u-ding v Havre Majestic v Cherbourg New V o. V v Cherbourg Aquitania v Cherbourg 15. junija: Conic di .Suvola v Genoa 1o. junija: Europa v Bremen Pfnnland v Havre Rotterdam v Boulogne 17. junija: Britani'. v Cobh lie de France v Havre 20. junija: l»e Grasse v Havre 21. junija: Vulcania v Trst Albert Ballln v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: Olympic v Cherbourg Minetonka v Havre Veendam v Boulogne 24. junija: Cham plain v Havre Re* v Genoa Bremen v Bremen 27. junija: Leviathan v Cherbourg 28. Junija: Berengaria v Cherbourg Hamt>urg . Cherbourg 29. Junija: Conte Grande t Genoa 30. junija: Majestic v Cherbourg Statendam v Boulogne I. julija: Paris v Havre Lafayette v Havre 3. julija: Europa v Bremen 5. julija: Saturnia v Trst Aquitana v Cherbourg Deutschland v Cherbourg 7. Julija: l lie de France v Havre 8. julija: Conte d i Savola v Genoa II. julija: Rremen v Bremen 12. julija: New York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. julija: Rotterdam, Rotterdam 15. julija: Champiain v Havre Rex v Oenoa Herener-iria v Cherbourg 18. Julija: Leviathan v Cherbourg 19. Ju'iJa: Manhattan v Havre Albert Hallin v Cherbourg 20. Julija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: Pi ris v Havre Ruropa v Rrnnfn Stat«>ndarn v Boulogne 26. julifa: T-ifayette v Havre H:imlmrg v Cherbourg IV»s Ro'.asevflt v Havre 27. julija: Firemen v Bremen 28. Julila: Agenda m v B'mlocne He de Franre v Havre 29. Julija: VulranU v Tr*t Aquitania v Cherbourg CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENS RE*»>fe*t) «VM Nanilte gs pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA SI« West Itita Itrnt ko svečanostjo prenesli v kairski muzej. . 1 Vark C1t> O V JUGOSLAVIJO Preku Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnim PARIS /o. .vaja lo. Junija — /. J ulita CHAMPLAIN /.«. Maja — 3. Junija ILE DE FRANCE ~7. Maja — 17. Junija Ni CKE CENE DO VSEH DELO*7 jlgoslavijr Za pojtanila In potne liste »pr»• iajte naia pcoblaUin« •u*nt* cJreneK Jdrue 19 STATE STREET. NEW Y0KK DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O G L A S U J T E "GLAS NARODA" ne fit. aa. ni. pa2 pu vd Slovenci ▼ vail okolleL CENE ZA OGLASE SO ZIERNE ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VR5E LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI; •ILE DE FRANCE** preko Havre--------27. MAJA Potem še izlet dne 17. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje ▼ stari kraj to leto, naj se takoj priglasi iu preskrbeli bomo vse'potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DAXES NA: Slovenic Publishing Company "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. T. &