100. številka. Ljubljana, v sredo 4. maja. XX. leto, 1887. j »i : Izhaja vtak dan «f«**r, iziro&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prej^man za a v st r i j 8 k o-o g er sk e dežele za vse leto 15 gld.. za pol leta 8 gld , za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljarto brez pofiiljanja na dom za vfie leto 13 gld., za eetrt leta 3 gld. 30 kr., zh jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec. po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četimtopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., če »e dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u prav niš v o je v Rudolfa KirbiSa nisi, ^Gledališka stolba". Upravu iStvu Daj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 2. maja. Včeraj pričeta specijalna debata o proračunu je že marsikaj zanimivega na dan spravila. Marsikateri, v generalni debati s predlogom na „konec debate" zatrti govor in govorček porinil se je na površje ; govorilo se je pri odstavku, „ministerrat" o tem, kako Dunaj peša in ga druga mesta, posebno Be rolin nadkriljujejo v razvoji. Pri dispozicijskem fondu govoril je moravski poslanec Fran Weber obširno o moravskem šolstvu in krivicah, ki jih minister Gautsch moravskim Slovanom dela. Izrecno je govornik potožil, da on sme govoriti le, kedar mu višji gospodje (iz češkega kluba?) milostno to dopuste. Podrobnejše se da poročati, da je poslanec Dunajskih „predkrajev" Exner tožil, da Dunajsko mesto nazadnje vsled tega, ker je še danes z .linijo" kakor železnim obročem okovano. Živež je v predkrajih veliko ceneji, ker se ne plačuje užitnina. To prouzrokuje, da vse sili v stanovanja pred linijo, mesto pa se prazni. Tudi pravi, da je decentralizacija pešanju Dunajskega mesta kriva. Temu oporeka minister Taaffe rekoč, da je vlada vedno skrbela in bode skrbela, da Dunaj povzdigne. Primera z Berolinom ne velja. Berolin je sredotočje nove države, Dunaj je bil svetovno mesto že tedaj, ko je bil Berolin srednje mesto. Znano pa je, da otroci hitreje rastejo, kakor možje. Sicer naj se pa ne prizira, koliko se je zadnja leta storilo za olepšavo Dunaja, kolike veličastne monumenta ne stavbe so se podvignile itd. Tonner trdi, da to, kar je v zadnjih letih Dunaju otipalo, ni morda prišlo na korist Pragi ali drugim provincijalnim mestom, ampak je splavalo po Dunavu, navzdol. — Pickert se bavi z obema ministroma brez portefeuilja (Pražak, Ziemialkovski). Nič se ne ve, kaj imata v tej lastnosti opraviti. Sicer želi Gališki najširšo samoupravo in da bi Avstrija nič ne imela opraviti ž njo. — Tudi Lueger pritrjuje Tonner ju, da polek užitni nske črte okolu Dunaja, in marsikaterih druzih naprav je posebno Jualizeui kriv, da se Dunaj ne mo; e dvigniti. Pri dispozicijskem fondu napada Žid Neuwirth z aro ganco, tej rasi prirojeno, ministerskega predsednika, da slabo improvizira in da bi bilo bolje, da bi pre-vidneje govoril. Izjavlja, da levica vladi privoli le sredstva za državno upravo, tie pa dispozlcijskega fonda, kar bi značilo zaupanje do vlade. Minister odgovori da ne zmatra privoljenja tega fond« za v^aupanje, ker ga ravno tako za državne pdsfe- ^etreouje, kakor druge svote proračuna, za vrne pa Neuvvirtha pod živahnim pritrjevanjem desnice, da bode previdno govoril in da svojega polo-žuja nikakor tako ne zmatra, da bi moral razprave zbornic samo brati. Že zgoraj omenjeni poslanec Weber na Široko in s številkami dokazuje krivice, ki se Moravanom gode v šolstvu, da Je na srednjih šolah čeških veliko več suplentov, kakor na nemškib, da se Češke šole odpravljajo, čeravno Čehi svoje otroke v trumah vanje pošiljajo in da se predrzno naglasa kot princip, da število šol za jedno ali drugo narodnost se ne ravna po številu prebivalstva in njega uka-želno8ti, ampak po drugih — toda zamolčanih — ozirih. Tolaži se. da moravsko ljudstvo bode mini' stra Gautscha preživelo. O dispozicijskem fondu se bode jutri debata nadaljevala. Na Dnnaji, 3. maja 1887. Tudi danes smo slišali tri precej raztegnjene govore, ki so vsi spadali v generalno debato. Če se ne oziramo na govora dr. Fussa in prof. Ed. Siibsa, ker nimata nič z.i nas pomenljivega, ampak svoje dobre ali slabe dOvtipe obračata le proti minister-stvu in osobito Taafleju, — bil je toliko večjega pomena za nas „ deviški" govor dr. Gre gor ca. — Govoru pritrjevali smo mi na svojih, pritrjevali pa tudi nasprotniki na drugih mestih. Dobro si je CJregorec izposodil Mariborskega nčolnarja*. Z ne-lišpano besedo označeval je naš položaj, naše muke, naše skromne težnje in priznavanje se mu je izražalo od desnice. — Kolikor pa je pronašal konjek-turalno politiko, pa ni nahajalo istega priznavanja, — sicer pa je goVornik izjaVil, da je govoril jedino le v svojem in imenu svoj h volilcev. DispoziCijski fond votiral "se je od cele desnice, posreduje stranke in Rusov s precejšnjo veČino. — Coroninijev klub je glasoval ž levico. AL, Razprava se nadaljuje o druzih odstavkih pro- računa. Govor poslanca Fr. Šukljeja v državnem zboru dne 2 7. aprila. (Dalje.) g Ni> jednej strani to jako neugodno upliva na razdelitev narodnogospodarskih dohodkov in se preveč krepi plutokratični element v ljudskem življenji. Saj vidimo, da se trudi in muči davkoplačevalec, sad njegove pridnosti pa v miru brez vsacega truda uživa kapitalist, država pa vedno bolj zavisna postaja od onih vlasti j, ki gospodujejo na denarnem trgu. Na drugej strani pa narašča pri vsakem novem posojilu, kar Ste in „Risicopranue" imenuje, v one j razmeri, v katerej rastejo obresti dolgov k skupnim dohodkom države. Popolnem naravno je, čim več bode trebalo za državne obresti od skupnih dohodkov porabiti, tem negotovejše bode pri državi denar naložen, tem neugodnejši bodo pogoji za novo posojilo. Mi pridemo tedaj, ker državni dohodki v Avstriji, kakor skušnja uči, sedaj ne zadostujejo, da bi se pokrile vse potrebščine in bode treba jedenkrat nehati delati nove državne dolgove, ker so že sedanji preveliki, pred alternativo: ali pomanjšati stroške ali pa povišati dohodke. Kar se tiče poman j sanja dohodkov, jaz vse-kako mislim, da se z varčnostjo ne bode dalo dosti doseči, kakor bi bilo tudi treba štediti z ozirom na finančno stanje, vsaj tako dolgo ne, dokler nas politične razmere silijo, da motamo toliko plačevati za vojsko. V civilnej upravi bi se dalo nekaj pri-štediti, toda treba se je ozirati na mnogo novih agend, katere v moderni drŽavi, rekel bi, z vsakim novim zakonom nastanejo, in prouzročujejo nove stroške. Ne ostalo bi nazadnje druzega, kakor varčevati pri investicijah. Proti temu bi pa morali odločno proteBtovati v prvej vrsti mi zastopniki dežel, katere so se dosedaj zanemarjale pri investicijah, ki so dosedaj morale na strani stati in so le gledale z gladnimi pogledi na dobro obloženo mizo, kjer so srečnejše dežele našle zadovoljenje svojih potrebščin. Ne ostaja mi torej druzega, kakor reči s poslancem Hausnerjem: Povišati treba dohodke \ Ibiei LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—aki.) Jednajsto poglavje. (Dalje.) Sprehajajo sta opazovala kaj vesele in smešne prizore, a kmalu se je ponudila prilika, da je Mabel lehko pokazala svoje vedno pripravljeno splošno ljudoljubje. Prav tam na Široki ulici, kjer je bilo največ ljudij in so tudi najhitrejše hodili, srečal je našo družbo majhen, raztrgan in umazan deček, ki je ves skrivljen komaj nesel težko košaro na pol zgorelega oglja. Mali dečko bil je sredi gnečih se pešcev, ki so do vzvišenem tlaku semtertja hiteti. Skusivši se umakniti, spodtaknil se je ter padel na kolena, breme pa se mu zvali na tlak. Stara in slaba košara se je že prej komaj skup držala; ko jo je dečko sedaj vzdignil, da bi dalje šel, razsula se mii je popolnem; ž njo pa se je razsulo tudi oglje po globokem snegu poleg tlaka. Nekateri miroogredoči so se smijali, drugi so milo ozirali se nazaj in tu pa tam je jeden ali drugi radoveden za trenotek postal, da bi videl, kako se bode nesrečni dečko skusil pomagati. „Oh! ubogi dečko!" vskliknila je Mabel, ki je bila isti tredotek na mesto došla; nje usmiljenje je vzbujal strah, ki se je na otročjem obličji vpričo razsutega oglja izražoval. Ko je dečko zaslišal prijazen glas ter zagledal senco sočutne usmiljene osobe, pogledal je kvišku od nesrečne košare, v katero je bil doslej neprestano zrl. Pogledal je Mabel s tako prosečimi očmi, da so jej kar srce ganile. Dečko je bil kaj nedolžnega obraza, pa tudi zelo žalostnega, ki je dolgo povest o pomanjkanji in prevarah izrazoval. „Škoda!" rekla je Mabel, ozrši se od žalostnega obraza na razsuto oglje in razlomljeno košaro. Ker so se žalostne oči sedaj naglo zalile s solzami ter Še zmiraj toli ginljivo prosile, zbirale so se tudi v nje očeh solze in nje roka je po stari navadi segnila po mošnjico. Prej zaostali Alik je isti hip došel, z bistrim nagonom otroka precej uganil vs6 dogodbo ter je zaupljivo vskliknil: „Oh, tetka Mabel, daj mu malo denarjev!" Pa joj, mošnjica je bila prazna; ves denar je bila izdala v vdovini prodajalnici! Na to se pa Mabel ni zmislila, dokler ni bila male srebrne mošnjiće potegnila iz žepa ter opazila, daje prazna. Zarudela je ponižana in prevarjena, da je bila otroku izbudila nade, katere mu je drugi hip sama uničila. Obrnila se je bila k Dudlevu misleč, da je bil nje zadrego zapazil; nameravala ga je prositi, naj bi on mesto nje ubogemu dečku kaj podaril. A stvar ga baje ni prav nič zanimala, vsaj toliko ne, da bi inu bil kaj podaril. Stal je par stopinj od nje ter Je mirno in radostno opazoval ves prizor. Res se nikakor ni kazal vznemirjenega, vender je, kakor je bila podoba, sodil, da Mabel počenja, kakor počenjajo svojeglavni otroci, ki se hipnim nagibom vdajajo. Mabel ni vedela, ali je bil zapazil nje zadrego ali ne. Ker pa je bila podoba, da ni bil nikakor pripravljen, da bi mu kako miloščino podaril, uta'k-nila je nerada mošnjico zop'e^t v žep. OVok je moral sam trpeti nesrečo, ker Mabel ga je mogla tolažiti le s prijaznimi besedami. „Izdala sem prav ves denar," rekla je. 8Kaj žal mi je; morebiti ti podari kaka druga gospa jedno desetJfćo." Govorila je zmočena in z očitnim milovanjem, ki pa se je premenilo v resnično obžalovanje, ko jej je mladi dečko z žalostno priprostostjo odgo- s pametno, pravično in primerno davčno refor m o. Izrecno izrekam, da se nikakor ne strinjam z gospodom poslancem dr. Mengerjem, kakor bi se z davčno reformo ne dalo doseči nikako povišanje državnih dohodkov. Priznavam sicer, da je pri večini naših davkov res tako. Pri zemljiškem davku ne da se nič doseči; nasprotno, prekomorska konkurenca druzih produkcijskih krajev, ki so v ugodnejšem položaji, je faktor, s katerim bode treba morda računiti v nepregledni bodočnosti. Ta konkurenca je že ovrgla sedanje cenitve čistega dohodka in preverjen sem, da se bode pri prihodnji določitvi glavne svote zemljiškega davka vse-kako morali znižati zemljiški davek, če se neče popolnem spodkopati obstanek avstrijskega kine tovalca. Davek od poslopij je sicer še umno uravnan, samo da je hišna najemnarina ne raz mer no visoka in so se vsekako postavili previsoki tarifni postavki zlasti pri nižjih razredih hišne razred ari ne. Tukaj se tudi ne da več doseči, ampak je treba dohodke še znižati. Kar se tiče pridobniuarine, katero je znan nemški narodni ekonom imenoval »križ davčne politike" se tudi ne moremo udajati nikakim iluzijam, da bi mogli njen donesek povišati. Drugače je pa z dobodarino. Ne da se tajiti, da sedanji čas zahteva, da se upelje in razvija osobna dohodarina, katera bode imela važno rolo v pokritji potrebščin moderne države. Koliko pa donaša v Avstriji dohodarina? Ali sploh moremo govoriti v Avstriji o kakem obda-čenji dohodkov? Res se nahaja v državnem proračunu posta-vek „Dohodarina" s 24,305.000 gld., toda te svote plačajo 1,444.6G8 državni uradniki in društva, katera morajo javno predlagati svoje račune, nič manj nego v okroglem 13 milijonov. Lahko torej rečemo, da ves drug čisti dohodek v Avstriji ne donaša popolnem 10 milijonov goldinarjev. Zares žalostno je pa pri tem, da fiskus zna dobro najti malega moža, malega davkoplače valca, rokodelca, kramarja in malega trgovca ter ga prav in trdo prijeti, velespoštljivo se pa ustavi in s strahom sname klobuk pred dohodki, od katerih bi se lahko največ plačalo, pred premakljivim kapitalom. Jaz nečem tega vprašanja dalje razpravljati, samo izreči moram svoje prepričanje, ki je takole: Dolžnost vlade je, kakor hitro je mogoče predložiti tej visokej zbornici reformo dohodarine, v tem smislu, da se s kolikor mogoče z največjim prizanaša-njem malim davkoplačevalcem, da rabim podobo, globokim ležam v davčnej piramidi, in z uporabo zmernih progresivnih tarifov ves dohodek pravično in raz-merno obdači. Jaz pokladam glavno važnost na spremenljivost tega zakona, in mislim, da bi se moral tako urediti, da bi bil nekak reservoir, iz katerega bi vlada v nenormalnih časih dobivala sredstva za pokritje izrednih potrebščin, kolikor se bodo imele pokriti iz davkov. voril: „ Težavno je dobiti gospo, ki bi mi desetico podarila. Kolikor zelo se jej je tudi smilil mali dečko, vender storiti mu ni mogla nič več; zato je drugi trenotek že nadaljevala svoj sprehod, pozdravljala mimogredoče prijatelje ter se z Dudlevem pogovarjala. Alik je za hip zaostal, da bi z radovednimi očmi dečka dobro ogledal ter ga kolikor mogoče potolažil, rekoč: „Tetka je potrosila ves denar; in jaz ga tudi nič nimam; to je prehudo." „GoBpica Vaughan, vaše usmiljenje, kakor vidim, je tako živo, kakor vsak drugi ljubeznjivi občutek," rekel je Dudlev ž njo dalje gredoč. „Taki prizmi so vam novi. A kmalu se jim privadite, če bodete po Novem Yorku večkrat peš hodili." „0h! jaz sem videla že mnogo reve in nadloge," rekla je Mabel, „dovolj, da mi srce teži, sosebno pa me je zanimal ta majhni dečko. Tako bolehavega obraza je." In Mabel je vzdihnila spo-minjaje se neizpolnjene prošnja, ki jo je bila toli močno ganila. „Ta dečko je kaj zalega obraza," rekel je Dudlev. „Spominja me na krasno podobo, katero sem bil minolo zimo v Florenci vide', na Picciot- Kar se tiče sisteme posrednih davkov, naj opazim, ker že govorim, da ima dve napaki. Nekatere stvari dajo prevelik, narodnogospodarsko no opravičen donesek, druge pa veliko premalo. K prvim štejem vsekako solni monopol, katerega dohodek je v letošnjem proračnu s 17,412.700 gld. Koliko krvavega potu revščine visi na teh milijonih, katerih mora največ donašati ubožnejše prebivalstvo, katero mora uživati rastlinsko hrano. Narobe pa žganje vsekako premalo donaša. Gotovo se ne sme šteti v čast avstrijskej finančnej zakonodaji, da žganje donaša samo 8,600.000 gld. Primerimo s tem pivo; njega dohodek je proraču-njen na 23,576.000 gld. Jaz se ne strinjam z gospodom poslancem Hausnerjem, da bi se tukaj še povišalo obdačenje, mislim, da se je že meja dosegla, če se že morda prekoračila ni. Vsekako se plača od alkohola, ki je v pivu, trikrat toliko davka, kakor od alkohola, ki je v žganji. Tudi tu ne bodem izvajal primer in navajal, koliko davka donaša žganje na Angleškem, Ruskem in Francoskem. Omejujem se na to, da izrečem svoje osobno mnenje, to je, da bi se dal z racijonalnim obdače-njem žganja, katero bi ne zadevalo produkcije, ampak konsum, odpraviti vsaj deloma, če ne popolnem, avstrijski primankljaj. Odkrito priznavam, da bi se ne strašil, ko bi se upeljal monopol na žganje, če tudi so mu načelni ugovori proti monopolom znani. Gospoda mojal Kronovina, ki me je poslala v to zbornico ima prav strašne skušnje, kako se širi žganjarska kuga. Podkopava fizično in duševno moč našega naroda, da če tako dalje pojde, preti nam z uničenjem. Poglejte na pr. najlepše okraje na Gorenjskem, kjer so še pred malo leti bili jako lepi ljudje. Potrebno število vojaških novincev dobilo se je, kakor mi zagotavljajo moji ožji rojaki, v največ okrajih že v prvem starostnem razredu, sedaj pa morajo poseči po četrtem starostnem razredu, da s težavo dobe potrebnih novincev, ali jih pa Še ne dobe ne. Ker mislim, da baš patok („fusel") otrav-lja prebivalstvo, in ker se nadejam, da bi se v državnih rafinerijah vsaj žganje dobro s čistilo, ne prikrivam svojega mnenja, da bi na ta način bilo mogoče s tacim obdačenjem, bodi že konzumski davek ali mouopol, na jednej strani pridobiti veliko večji finančni uspeh, na drngej bi se pa narodu še dobrota skazala. Dovoljite mi, gospoda moja, ker že govorim, konečno nekaj političnih opazek, s katerim hočem skleniti svoj govor. Po prej sem pa prisiljen spregovoriti o nekej meni neljubej zadevi, ker sta jo včeraj omenjala dva častita gospoda predgovornika. To so dogodki pri slavnosti Anastazija Griina v Ljubljani. Predno se spustim v kako razpravo o tej stvari, moram skazati gospodu v. Carneriju neko uslugo. Jaz previsoko čislam osobno integriteto tudi politiškega nasprotnika, da bi mogel o kom misliti, da je nalašč kaj neresničnega, napačnega v tej zbornici govoril. Torej je to le posledica tega, da častiti gospod poslanec v. Carneri zajema svoje informacije iz jako kalnega vira, če je včeraj gospodu deželnemu predsedniku pripisoval izrek: Postavljanje spomenika Antonu Auerspergn je žaljenje kranjskega narodnega čuvstva. (Dalje prih.) tijevega „Berača". Želel bi, da bi vi, gospica Vaughan, mogli videti to dovršeno delo kiparstva. Pre pričan sem, da bi se vam dopadalo. To je pravo mojstersko delo, krasno umetnijsko delo. Podobnost tega dečka z mlajšim izmej onih dveh beračev me je precej iznenadila." „To ni bil berač," zaklical je Alik, ki se je bil neopazen zopet pridružil ter je le Dudleveve zadnje besede slišal: „Saj ni ničesar beračil!" „Berači se lahko kaj različno," odvrnil je Dudlev Aliku, če prav ga ni pogledal in na videz celo opazil ni, od kod prihajajo besede, kajti za otroke se je malokedaj zmenil. „Najočitniše je pač to beračenje, ki se na oči, ne pa na ušesa obrača. Bil pa je dobro izvršen prizor," pristavil je, prisrčno se smehljaje; ž njim bi se bil lahko ponašal vsak mlajši član Ravelove družbe. Čudo je le, kako naglo se ti mladi začetniki privadijo svojej umetnosti." -Kaj! Ali vi zares mislite —" vzkliknila je Mabel vsa začudena. „Da je to bila napravljena nesreča?" rekel je Dudlev, ki je vprašanje nadaljeval ter se njenemu čudenju smijal. »Morebiti, — morebiti tudi ne;" ter je pomenljivo zmajal z ramami. „Vsakakor," Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubij an i 4. maja. V soboto pride v gONpođalceJ zbornici Schmerlingov predlog v drugem branji na vrsto. Vlada si nekda močno prizadeva, da bi vsaj v plenumu zbornica zavrgla predlog srednje stranke, kateri izraža nekako nezaupanje njenej politiki. K tej seji pridejo nekda tudi vsi cerkveni dostojanstveniki, kateri so člani gospodske zbornice, da bodo glasovali za vlado. Kakor bi bilo tudi obžalovati, ko bi bil vsprejet predlog srednje stranke, vsekako bi pa bila to za vlado prav zaslužena blamaža. Taaffe je klical v gospodsko zbornico razne birokrate, odločnih desničarjev, zlasti Slovanov pa ni hotel. Sedaj pa mu delajo ovire baš oni elementi, katere je mislil rabiti sedaj proti desnici, sedaj proti levici. Vseh zadreg, v katere je prišla vlada, kriva je le njena neodločnost. Ogerskl državni zbor je dovolil, da se vzame 32 milijonov goldinarjev na posodo, da se povekša gotovina v državnih blagajnicah. ViiaiUe države. Več bolgarskih ministrov nekda misli odstopiti, ker so se naveličali vladanja pri sedanjem težavnem položaji. Kakor se iz Sofije zatrjuje, to ni v nikakej zvezi z rešenjem bolgarskega vprašanja. Ne da se pa tajiti, da vlada sluti, da se tla že majejo. — - Regentstvo je imenovalo 12 kapitanov zopet za majorje. Na ta način hoče si pridobiti naklonjenost vojske, hkratu se ve da je povišalo bremena davkoplačevalcem. Ruski listi se nadejajo, da se bodo odnošaji mej Rusijo in Srbijo polagoma zboljšali, če tudi se morda še sedaj ne bode vladni sistem v Belein-gradu premenil. Zlasti bivanje kraljice v Krimu bode mnogo pripomoglo k zboljšanju odnošajev mej obema državama. Kakor se nGzasuu poroča, je lliiftljn naročila svojemu zastopniku v Teheranu, knezu Dolgo-rukemu, naj si prizadeva, da Perzijo pridobi za rusko srednjeazijsko politiko. Ta stvar je sedaj za Rusijo najvažnejša. Zategadelj je Rusija pripravljena ustreči vsem željam Perzije. — Obravnava zaradi atentata na carja je končana. 7 moških zatožejcev obsojenih je na smrt, 8 druzih pa na dve- do d vaj« setletno prisilno delo. Ker je obravnava bila tajna, se o njej ne more nič natančnega poročati. Nemški listi priobčili so razne podrobnosti, ki so pa najbrž le časnikarske kombinacije. — Kakor piše „Russkij Invalid", ki je organ ruskega vojnega ministerstva, ima Rusija razen finskih polkov 824.762 vojakov « 30.655 častniki stalne vojske, 1,600.815 rezervistov in 2,160.000 opolčence> I. razreda, ki bi se v sili lahko porabili v vojni. Skupna vojna sila, katera se more v vojni porabiti, šteje sedaj 4,585.578 mož. — Po nemških listih se pogosto ponavljajo vesti, da odstopi ruski minister vnanjih zadev Giers. Pred par dnevi se je odločno zatrjevalo, da bode njegov naslednik grof Ignatjev, sedaj se pa zopet poroča „Pol. Corr." iz Peterburga, da Giers še ostane, če tudi se je bilo njegovo stališče nekoliko omajalo. Poslednje dni sta se car in Giers večkrat sešla in se popolnem sporazumela o vnanji politiki. Giersovo stališče je sedaj zopet utrjeno. Poročila o ustaji na Kreti bila so nekoliko pretirana. Kakor se iz Aten poroča, je povod neredom dal prepir zaradi nekega kristijanskega dekleta. Francoska vlada je z okrožnico naročila mej« ni m uradnikom na francosko-nemske) meji, da naj previdno in korektno postopajo v uradnem poslovanji z Nemci. — »France* je na Schnaebela željo ustavila nabiranje za dijamantni križec, kateri so mu nameravali kupiti. Nabrane denarje so poklonili al zaško-lo renskem u podpornemu društvu. nadaljeval je, kot bi se bil obotavljal v napomina-nem slučaji odločno se izreči, „ne sodimo ga preostro, ker ste se že vi, gospica! zanj izrekli. A ne-dvomneno se s takimi zvijačami kaj pogostoma iz-buja sočutje. Temu so sedanje naprave nekoliko krive; prepovedujejo namreč beračenje po ulicah, a mesto tega se razvija očitno sleparjenje. V ino-strancih to stvar bolje razumejo. Malo soldov raz-žene v Italiji veliko druhal — in konec je. A pri nas se ima družba z nova prestvariti, revščina za-treti in ne vem, kaj še vse. Naj bode. Jaz od svoje strani želim ljudomilom največ vspeha. A Če hočejo omejiti našo blagodarnost, morajo ubožci udati se nasledkom, če pri tem vsi po stradaj o." Tako je bil napravil zamotano vprašanje narodnega gospodarstva iz tega, kar je sprva le usmiljenje vzbujalo; brez ovir je sedaj odstranil vse na-daljno razmotrivanje težavnega vprašanja, ko se je vrnil k Picciottijevima beračema, poudarjal vse nju prednosti, ter je Mabeline misli vodil po obširnem kraljestvu umetnosti in lepote. V tem spoznaval se je popolnem. Ker je imel čudoviti dar lepo opisa-vati in neprimerno lepo pripovedovati in kratkočasiti, obračal je ostalo pot popolnem nje pozornost na sebe. (Dalje prih.) ^eniMliu vlada je začela razpuščati brez vsacega povoda v Alzaciji in Loreni društva, v katerih ni nobenega Nemca. Nemci hočejo tako polagoma zatreti vse francosko društveno Življenje, ker drugače ne upajo poneračiti francoskih pokrajin. Ne ve se pa, če bodo s tacimi posilnimi sredstvi dosegli svoj namen. Kakor se kaže, je Bismarck trdno aklpnil zatreti vse nenemške življe v Nemčiji. „Novoje Vremja" nema dosti upanja, da bi se Anglija in Rusija sporazumeli zaradi Afganistana. Tudi Rusija nema dosti uzroka želeti z Anglijo kakega sporazumi jenja. Emir, ki bi bil hkratu Angliji in Rusiji simpatičen, je mogoč le v doraišliji. Sedanji negotov položaj je za Rusijo ugodnejši, kakor kak dvomljiv protektorat. Dopisi. Is Trsta 3. maja [Izv. dop.] V svojej so-botnej številki zagnal se je bil „Indipendente" s tako strastjo v škofovsko kurijo zaradi deškega semenišča pri sv. Justu, da je moral državni pravdnik poseči vmes ter ga zapleniti. Znano je, da Tržaški mestni zbor v jednej svoji seji decembra meseca hudo napadel ta zavod ranjkega vladike dr. I. Dobri le. Izrekli so naši mestni očetje v iste j seji, do je ta zavod ognjišče narodnega fanatizma, gojišče panslavizma in sovraštva do vsega, kar diše blaženo kulturo italijansko. Mestni očetje izustili so gorostasno misel, da je ta zavod na škodo italijanskemu značaju Tržaškega mesta, ker vsprejemajo vanj izključi jivo le dijake državne gimnazije in skoro same Slovence in Hrvate. Vzdihnili so torej glasan protest proti temu ter so odločno zahtevali, naj se škofijstvo prisili, vsprejemati v zavod tudi dijake italijanske gimnazije in narodnosti. Pri tej priliki napali so tudi naše duhovstvo ter mu očitali, da je mnogo bolj neolikano in neomikano, nego duhovstvo italijansko. Rekli so, da so naši duhovniki sami panslavisti, ki raz lečo propovedujejo narodno strast in mržnjo do italijanstva in kulture Bridko so zaplakati nad nesrečo, ki preti lepi naši Istri, ko bodo v roašnike posvečeni oni mladeniči češki, katere je vladika vsprejel v Goriško bogoslovnico, kateri ne-majo pojma ni o deželi, nI o jeziku (italijanskem seveda), ki bodo pa zato najzagrizenejši politični agi tatorji in kalilci javnega reda in miru. Mestni zbor protestu je proti temu in kliče vlado na pomoč, naj ona stori potrebno, da se spremeni deško semenišče v italijansk zavod in da se izžene Čehe iz Goriškega bogoslovnice ter je nadomesti z Italijani. (Vpraša se samo, kam naj gre škofijstvo ponje.) Škofijstvo je sedaj na te napade odgovorilo. „Indipendente* ocenjeval je odgovor in se pri tem tako razgrel, da ga je moral državni pravdnik malo ohladiti. Čeprav je bil list zaplenjeni čitali smo ga vender, kakor je že pri nas navada, vsi, zato treba tudi nekoliko odgovoriti. .Indipendente" pravi, da je dalo mesto za ta zavod nad 20 tisoč gld., okolica pa samo nekaj več ko tisoč gld., da je vender samo par Italijanov v zavodu, dočim so vsi drugi okoličani in Istrani. Spodtika se ob to, da je v semenišči občevalni jezik slovenski, in da se poučuje tam italijanščina le prav malo in površno. Najprej treba, da slavni »organo magno" pomisli, da ta zavod ni stal le 22 tisoč gld., ampak 3 krat toliko in še več. Če bi bil prav res dal Trst 20 tisoč gld., dali so vse drugo rodoljubi slovenski in hrvatski, nabralo se je največ mej rodoljubnim našim duhovstvom. To torej ni bil italijanski denar. Priznati mora nam tudi sam ,Indipendente", da Živi v Trstu mnogo Slovencev in Hrvatov, posebno mej duhovniki je mnogo Slovanov; če je bilo torej nabranega v Trstu nad 20 tisoč gld., zložili so izvestno to svoto skoro samo naši rodoljubje, v prvi vrsti naše čestito duhovstvo! Saj dobro poznamo naše prosvetljene Italijane in vemo, da ne odprejo svojega mošnjička, ako bi jih prosil kak vladika l>ol»rila podpore za svoje plemenito podjetje Čemu se torej sedaj zaganjate v zavod ter trobite v svet, da ste vi zložili zanj nad 2 0 tisoč goldinarjev?! Vi sami ste prepričani, da ni res, kar trdite, da nemate nikake pravice v zavodu, rujete pa proti njemu, ker je plemenit, ker je slovensk ! Oj, liberalni vi možje, možje napredka in prosvete, kako ste čudno neliberalni, kako radi zavirate kulturni razvoj našega naroda, ter delate na tak način škodo vseobčej človeškej kulturi. Seveda, vi smete kaj tacega, Vas svet poena, da ste prijatelji svobode in omike, zato Vas hvali in podpira v nenravnem in nasilnem boji proti nam Slovanom! Radi bi dobili v svojo pest ta zavod, za katerega je naj plemenitejši naš rodoljub daroval ves svoj trud, za katerega je dal svojo srčno kri, želeč ustvariti trdnjavo svojemu narodu in katoliški veri! Radi bi nam ugrabili jedino naše zavetje v Trotu ter pahnili našo mladino v bedo in revo, da se v njej pogubi ali pa pade Vam v mreže ter izda svoj narod in vero! Upamo, da se Vam to ne bode posrečilo in da ne bodete več mogli napisati nad uhod v mesto: Lasciate ogni speranza voi ch' entrate! Časi se bodo spremenili, in videli boste gospodje, kako velik in blagodejen bode upliv tega zavoda na kulturni razvoj slovenskega in hrvatskega naroda v Istri in Trstu. V odgovoru brani naš vladika slovanske duhovnike, ter pravi, da niso nikakošni politični agitatorji. To je pa .Indipendente-ju" že preveč. Z največjo strastjo zažene se v urednika „Naše Sloge" ter ga stavi svojemu občinstvu kot prototip sovražnika kulture, italijanstva in kot panslavitiškega tribuna pred oči. Radi verjamemo, da dotični gospod urednik ni persona grata našim Italijanom, ker pre bridko čutijo upliv njegovega lista v Istri. Zgubili so že mnogo občin, mej temi celo svoje nekdanje središče Pazin in aedaj Buzet! Take izgube bole, to vemo, in zahvaliti se morejo za to v veliki del napadenemu gospodu uredniku. Taki napadi so našemu čestitomu duhovstvu na čast, javne so to svedočbe, da nikakor neso zaostali v omiki za italijanskimi duhovniki, kažejo nam jasno baš obratno. Ta italijanska jeza bodi vrlemu našemu duhovstvu samo v spodbujo za nadaljnje delovanje in nadejamo se, da se tudi premilostivi vladika ne bo dal oplašiti italijanskim kričačem, da bode mari-več vestno izvrševal blago oporoko nepozabnega svojega prednika Oobrlle X Iz Trboveljske občine 3. maja (Krajna razstava.) — Velevažne so razstave za občni kulturni razvoj človeštva. Ta važnost pa se sploh uvideva, kajti ravno v sedanjem času prirejajo kaj često raznih razstav. Tu pa imamo v mislih krajne ali regijo-nalne razstave, — kajti te se nam dozdevajo osobitega pomena za naše ljudstvo. Krajne razstave so našemu kmetu lahko pristopne in če se mu zanimivosti tudi le v malem okvirji kažejo, mu je vendarle prilike dovolj, instruktivno in nazorno poučiti se v naprednem razvijanji raznoličnih panog njegovega dejstva. Vse, kar tu vidi, vzrastlo je in priredilo sena domačih tleh, v njega obližji in to miče in spodbuja našega ratarja. Spodbuje pa je treba posebno našim kmetovalcem! Naše ljudstvo je konservativno v svojem mišljenji, konservativno pa tudi v svojem delu. Treba mu je podajati konkretnih vzgledov, iz katerih se samo prepriča, kaj zmore umno kmetijstvo in obrtnijstvo, kakšnih uspehov se doseže v strokov-njaško urejenej novodobnej šoli itd. V to pa se najuspešneje napotuje ljudi ravno po krajnih razstavah. Ti in jednaki razlogi vodili so tudi podružnico Trboveljsko c. kr. kmetijske družbe štajerske, da je sklenila, letošnjo jesen prirediti v Trbovljah krajno razstavo. Občina Trboveljska je jedna največjih na Štajerskem. Ona šteje mnogo industrijalnih dodjetij, ima zelo razvito rudarstvo (premogokopa v Trbovljah in na Hrastniku, ki sta lastnina »Trboveljske premogokopne družbe na Dunaj itt, sta po vsej Evropi sloveča); pa tudi kmetijstvo dobro uspeva, osobito je sadjarstvo slednji čas kaj napredovalo in tudi živinoreja se odlikuje čedalje bolj po plemenitih plemenih goveda. Za osnovno šolstvo gotovo ne prinaša kmalu katera občina tolikanj žrtev, nego ravno Trboveljska. Le ta vzdržuje dve čveteroraz-rednici (Trbovlje-Vode in Hrastnik,) jedno troraz-rednico (Trbovlje) ter jedno jednorazreduico (Sv. Katarina. Po vsem tem moramo reči, da so Trbovlje same po sebi že zelo pripraven kraj regijonalnej razstavi! Trbovljam v ozadji razprostira se plodovita, rajska dolina Savinjska se svojimi Čilimi konji in se svojim daleč okrog slovečim hmeljem. Vrli Savinj-čanje bodo sigurno rade volje priskočili z izbornimi svojimi poljedelskimi i obrtnijskimi proizvodi kraj-nej razstavi v Trbovljah v pomoč! Ako nadalje poudarjamo, da je le ta razstava namenjena vsemu obsegu okrajnega glavarstva Celjskega, v kojem se nahaja dosti vzgled-nih gospodarjev ter več blagotvornih kmetovalskih družeb, — kjer je obrtnijstvo že na precej visokej stopinji razvitka in kjer tudi velika industrija tek- muje z izdelki inozemskih dežela; — potem pač lahko gojimo opravičeno željo, da bode nameravana razstava vsestransko ustregla smotru, katerega si je stavil a. ,, Na čelu razstavnemu odboru so gg : Jurij vitez Gossleth-Werkstatten, graščak in industrijalec na Hrastniku, Martin Terpotitz, rudarski vodja v Trbovljah, in Ferdo Roš, vele posestnik na Hrastniku. Ti veljavni možje so nam porok, da se bode podjetje zavsem povoljno zvršilo! Vsi pododbori so se že konstituvirali ter — vsek po svoje — pridno delujejo. — Kako in kaj se bode razstavilo, oznanjevali bodo posebni oklici. Nadalje o vsem tem pa Vam hočem poročati prihodnji pot. Domače stvari. — (Deželni zbori) zborovali bodo v septembru, delegacije pa v oktobru. Tako vsaj se piše z Dunaja. — (G.Josip C i perle), meščanski učitelj na Dunaji, kakor znano, vrl naš rojak, izvoljen j*' v zadnji konferenci meščanskih učiteljev Dunajskih odbornikom stalnega odbora učiteljske konference za mesto Dunaj. Kandidatom bil je postavljen od učiteljskega društva „Btirgerseh ule". Agitacija „zoper" in „za" bila je živahna; g. Giperle pa je zmagal s 190 proti 120 glasom. — (Pisateljskega podpornega društva) izlet v S kar učno ne bode (zarad proštenja) v nedeljo 8. t. ra.; ampak še le v nedeljo 15. maj ni k a. To se naznanja vsem gg. društvenikom in drugim prijateljem pisateljskega društva, ki se nameravajo udeležiti izleta. Kakor lanskega leta, tako se udeleže tudi letos izletov čest. dame. — (Glas izmej občinstva:) „Spreha-jajoč se pod Tivoli, opažam dan na dan, da nekaterim brezozirnim jahalcem ne zadostujejo ceste in jahanju odločeni drevoredi, temveč da jo kaj radi krenejo po mestnih travnikih. Dotične gospode opozarjam, naj to opuste, in pomislijo, da je sicer jahanje po mehkem travniku prijetne je, a da so travniki v najem dani in da torej najemnikom škodo delajo. Upam, da bode ta opomin zadostoval, ko bi pa ne, se bodo pa gospodje malo krepkeje potipali. Ob jednem bi pa bilo občinstvu sploh na srce polagati, da ne kvari nasadov in ne pohaja travnikov in da v tem oziru zlasti služkinje posvari". — (Akad. društvo „Slovenija na Dunaji") priredi dne 5. maja t. 1. svojo prvo redno sejo v poletnem tečaji. Dnevni red. 1. Čitanje zapisnika; 2. Poročilo odborovo; 3. Poročilo revizorjev; 4. Volitev a) predsednika, b) odbora, c) revizorjev ; 5. Volitev odbora za razdelitev doposlane podpornine; 6. Eventualija. Začetek ob uri zvečer. Lokal: VIII. StrozzigaBse „zur MUhle." Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Dunaj 4. maja. Jubilejni koncert »Slovanskega pevskega društva" sijajen. Občinstva nad 1600 na čelu čeških poslancev Rieger. Prisotni so bili slovenski poslanci Ferjančič, Gregorec, Hren, Pfeifer, Poklukar, Šuklje, — dalje Stritar, Ipavic iz Gradca, Prus iz Konjic. — Esipova, Ondriček, Dvoržak, Le-schetizkv burno odlikovani. „Slovanska pesem" napravila globok utis. Po koncertu Slovenci zbrani pri Ganseji. Šuklje nazdravil Stritarju in Ipavcu, kojih umotvora proslavila ravno slovensko ime pred vsem slovanstvom. Dunaj 4. maja. Zbornica poslancev: Welsersheimb odgovoril na interpelacijo glede zalaganja vojske. Dokazal je, da so neznatne udeležbe pri zalaganji vojske producenti sami krivi, ker se ne pouče o kupčijskih pogojih vojnega urada, kateri sam na to dela, da bi bil nezavisen od posrednih trgovcev. Občine in društva naj bi v tej zadevi posredno uplivale. Budgetna debata se potem nadaljuje. Pariz 4. maja. Predstava „Lohengrinaa vršila se najuspešneje, ne da bi se bil kalil red. Pred gledališčem bilo je nekoliko neznatnih demonstracij. Atene 3. maja. V Peloponezu čutil se je na več krajih potres, a ni škode napravil. Peterburg 3. maja. (Politische Cor-respondenz:) Ker je državni so vet proti pristojbinam za potne liste v inozemstvo, se bode dotična pristojbina na 12 rubljev na mesec določila. T „LJUBLJANSKI ZVOH" Mtojt (192—2«) za vse leto gld. 4 60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Poslano. cerkvenim preilNtojnlštvom itd., ki nameravajo k Bin-kofitioa za svoje cerkve napraviti nove altarne preproge (tepihe , uljudno naznanjam, da mi dotična naročila doposljejo do 15. t. m., da mi bode mogoče poslati pravočasno uzorce na ogled in ravno tako mogoie o prnvem času iz-gotoviti naročene preproge. /. i obila naročila se priporočam, zagotovljaje nedosežno in najtlnefMO izvršitev. 1*3 H ^ velespostavanjem ms) anton obreza, tapecirar, KIJucarske ulice *t. :t. — LJubljana. TllfCl : 3. maja. Pri «i0nui K»tz, Barber, Pfdfer z Dunaja. — Weiss-kopf b ČeSkega. — Schwarz iz Berolina. — Kraus, Schwarz iz Velike Kaniže. — Walland iz Konjic. — Maver iz Bohinja. Pri .i1alf*l x VVblffen iz Švice. — Goeppinger, Thiele z Nemčije. — Sarna, Fernbacher, Holzer, Herz, Ilein, Ron-zoni, Neninghans, Pollak, DurstmUlIer, Mamil, Kirebhof, Schnitzler z Dunaja. — Oesterreicher iz Budimpešte. — Ba-rilli iz Zagreba. — Scherr iz Gradca. — Testin iz Kočevja — Glatizraan, Ahačič iz Tržiča. — Schubic iz Gorenjskega. — Domicelj iz Zagorja. — Pteifer z Vrhnike. — pl. Gut-mansthal, Kriviakowskx iz Trsta. — Scaramolli iz Keke. — Pervol Iz Ogleja Pri Vlrantu: Podboj iz Ribnice. — Hočevar, La-pajne iz Vel. LaSič. — Lavrencič iz Sodražice. — Podobnik iz Št Vida — Hudovernik iz Cejja. — Gutnik, Plan-tau iz Zatičine. — Schusterschitz iz Žužemberka. — Jersan iz Mavca — Lavrencič z Gornjega polja — Žnidarfiio iz Loža. Pri Jninein kolodvoru: Railing iz Monukova. — Gerstenbrand, Skinar z Dunaja — Mliller iz Celovca. — Salemmati iz Knitelfelda. — Debelak iz Radovljice. — Gre-goric iz Tržiča. — Schuller iz Krope. — Večilo iz Trsta. — Zagorec iz Rudolibvega. — pl. Schmidt iz Zadra. — Pattaj iz I 'a/,n;i. Pri bavarskem dvoru: Planer iz Trsta. — Plez iz Italije. Meteorologtf.no poročilo. a Čas ona-L StHUje Q zovanja Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. |7. zjutraj 783-69na 19 4°C sl.jz. i 2. pop. 1733 08 mm. '20 8" C I z.jz. 9. zvečer! 732*04 mm. 15 0 C t si. j z. obl. obl. d. jas. 0'OOmm. Srednja temperatura 18A*, za 6'9° nad normalom. ■'OuLia.sijsl^a, "borza dne 4. maja t. I. (Izvirno telegrafiČno poročilo.) včeraj — .... gld. 81-35 — gld ..... 82-35 — „ ..... 112 25 — . Papirna renta Sr»-brna fenta /A a t a renta...... 6% marčna renta .... Akcije narodne banke Kreditne akcije..... London......... Srebro ....... Napol........ C kr. oekini...... Neuiike marke..... •V državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Op-raka alatn renta 4% ■ • Ogi-rska papirna renta 5' 97-60 — , 877— - i 281 •- - , 126-90 — ; 10-04V, _ - „ 5-98 - J , 62-32'/, — - 250 gld. 128 gld. 100 jj 166 , . ... 101 , . . . . 88 „ .r>°/0 štajerske zemljišč, odvoz, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 • ■: lu0 gid. Zemlj. obč. avstr. 4'/i° „ zlati /.ust. listi . Prior. obKg. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove] ( bo v. železnico Kreditne Brečke.....1O0 gld. Rudolfov« srečke 10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. ' I ......... 105 116 125 100 175 18 104 231 -1 danes 81- 25 82- 40 112-25 H7-10 876 — 280-60 12690 1004 6-98 62-27'/, — kr n 20 i 25 -50 J 50 , 25 50 . Mi ' I Tužnim srcem javljamo prežalostno vest, da je Vsegamogočnl predrago nam majko, oziroma taščo in babico, gospo IVANO DEBEVEC, danes ob 4. uri v jutro po dolgem ter mučnem bo-lebanji v dobi 70. let k sebi pozval v oni boljši Bvet. ' Sprevod vršil se bode jutri dne 5. t. m. ob I G. ari popoludne iz Hilšerjeve ulice št. '■> na grobišče pri Sv. Krištofu. Maše zadušnico opravljale se bodo v žnpnij-skej cerkvi ou. Frančiškanov. Blag spomin pokojnoj! V Ljubljani, due 4. maja 1887. (827) Žalujoči rodbini sta izšli knjigi: Parlas v Ameriki. Roman. Francoski spisal Reni Lefebvre. Poslovenil „ * * Stat notnit\im umbra. Ml. 8", 535 strani). Stane 60 kr., po pošti 70 kr. 2Ka «lrapocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Makaimov. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. Dober poštnin s k zaslužek. Agente za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejme dobra In jak<» prll|ubl|ena uvatrijeika drufeba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod N. 1807** poslati temu listu. 70—27; kr. Kopališče SL£XCEEKS£91G mi f^t ti ; «»i*i»U:«win. 1326—1) Postaji Feldbach ogerske zapadne železnice in Purkla južne železnice. Začetek sesije 1. maja. Alkalirmi-miirijatini« in železne-kisline, inhalacije fltnrečevja in razpršene vrelčevn slanice, (tudi kabine za pesamičnike), pnevmatična izba s prosto rum za deset osob, veliki respiracijski aparat, šn-meča ogljeiio-ktsla kopnli*ra, jeklene, studenčne in kopeli smrekovih hocek, mrzla kopanja in hvdi-o-patična zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno zato zgradjenej zdravil niči z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. Vi sočinanad morjem: 300metrov. Stanovanju, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodstvu Gleichenberškik kopeli. < 4 4 4 4 i 4 4 4 4 4 4 4r Zobozdravnika Paichel-a ► ustni ii zobni preparati. l (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) Izvrstna ■redat' a za čiščenje in ohranenje zob, zabrani jo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zahranjujejo trohnenje -/ob in če se stalno rabijo, odpravijo vsako zobne bolečine. Cena Mtekleniel zobovodne eitence 1 gl., škateljel zobnega prasku 60 kr. (238—8) Dobiva se v ordimtcijHkem proatoru pri Ilradeckega mostu v Koblerjevi hiši I. nadstropje, pri lekarjl Svobodi in trgovci Harlnger-JI. Zobozdravnik A. SCHWEIGER, stanujoč v hotelu „pri Malici" (Stadt Wien), II. nadstropje, sobe št. 23 in 24, ordinira zjutraj od V,U>. ure do «;J1. nre, popoludne „ 2. „ „ 5. Ob nedeljah in praznikih samo dopoludne od ' ,10. do 1. ure. (319—a) Najboljša in najtrdnejša plomba, ki ne prouzroči v zubeh iiikakeršnih bulečin, ter se po barvi ne razlikuje Oii zob. — Najnovejši in priznano uajntnetnejši načini izdelovanja čeljustij in posameznih /ob Navzoč zaradi kopelne *:/....... samo do junija. 1 i Gotovi zaslužek. Vaak pridan moi al lahko vsak dan bras glavnioe 6 do lO gU. na p >polneiu dostojen in pošten način zasluti, ako prevzame zastopstvo, ki Be dobro Izplačuj«. Tudi kot postranski zaslužek priprava« za viaoega. Agenti se iščejo v vseh mestih in krajih oesarstva proti Jako visoki proviziji. Po .mine naj se pošiljajo trgovski pisarni ,.1^-m. CoHiidonUn- v Budimpešti. (196—3j ^SBSlSBBBBBBBBBBBSBBBBBBSBBBBBBBB^ CACAO ČOKOLADA VlCTOR S CHMEDT & SoHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuliin;ske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—110) Dobiva se pri vseh boljših trgovcih iu prodajalcih deli kates, v Ijjuhlf ant pri g. Petru I,umniiII£-ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). ^-pjjPjjjjjjjjjpjjjjjjipjjjr VI2ITNICE priporoča v Ljubljani. i BRATA EBERL prodaj ar a najboljie in najcenejše oljrL&'feo baa?veP lafe© £sl fimožd lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in eoploe ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—64) LJUBLJANA. Za franeiAkanitko cerkvijo, v biči Koapoda. j. Vllhar-)a IiIn. Štev. "1' LJUBLJANA. Povabilo p Einladung tur 25. OBČNEMU ZBORU J 25. ALLGEMEINEN VERSAMMLUNG posestnikov meščanske vojašnice kateri bode. dne 8. maja 1887. leta dopoludne ob 10. uri /(nfiT or iti) A'jtn miffi~w.it iti^J <• o*l veliki mestni dvorani. Vrsta razgovorov: Letno sporočilo in sklep računa za leto 1886. Poročilo pregledovatnega odbora. Volitev novega odbora za pregledovanje računa za leto 1887. Volitev štirih družnikov vodstva namesto letos vsled doBluženja izBtopivših Posamezni nasveti. Vodstvc meščanske vojašnice v Ljubljani. (325) a. iT. M M4» rak. der Besitzer der burgerlichen Kasarne in Xja.i*Vsa■- . der zum Vortrage kouimeuden Gegenstande: , »11 ni ilirn . ' • i • •• 1. Jahresbericht und KecbiiungsahschlusH pro 1886. 2. Bericht des Revisiimsauaschusses. 3. iWahl «ines neuen KeviBiousaussehnsses zur Prti-fung der Jahresreehnung von 1887. Wanl von vier in diesem .Tahre durch das Dienst-ulter. zum Austritte bestimmten Directions-Mit-gliedern Andere allfiillige besondere Antrage. Directlon der bttrgerlieheii Kaserne in Laibaeh. S. X. MMorale. 4. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". 2946538961957278