B R A N K O M A R U Š I Č
br ank o .marusic @g uest .arnes. si
Izvl eč ek : R azl og z a na st anek No v e Goric e je odl očit e v p arišk e mir o vne k onf er enc e ( 10. f ebruar 19 4 7) o pot ek u
no v e dr ž a vne meje med It a lijo in Jug osl a vijo/Sl o v enijo . Meja je namr eč sr edišč e Gorišk e l očil a od z a l edja, ki
je po pog odbi v v eliki meri prip ada l o Jug osl a viji. Še pr edno je bil a no v a meja ur adno potr jena, so se z ač el e
pripr a v e , k ak o nadomestiti iz g ubo de ž elneg a sr edišč a. Ob sodel o v anju vl ade L judsk e r epublik e Sl o v enije je
pripr a v o z a iz gr adnjo no v eg a mest a z ač el Okr a jni ljudski odbor Goric a. Njeg o vi or g ani so na jpr ej obr a vna v a li
pr edl og e o l ok aciji. K a sneje , k o je bil a meja 15. sept embr a 19 4 7 ur esnič ena, je l ok acijo potr dil a r epublišk a
vl ada, ki je tudi z adol žil a arhit ekt a in urb anist a E dv ar da R a vnik ar ja, da pripr a vi idejni načrt z a no v o mest o .
Bil o je l ocir ano med post a jo Goric a na pr ogi bohinjsk e ž el e znic e , vzpetino K ost anje vic a in opek arno na
Solk ansk em polju. Iz gr adnja No v e Goric e je bil a na l og a jug osl o v ansk e dr ž a v e , ki je z a izv a ja l c e z ač etnih del ,
pol eg poklicnih ust ano v , pr edvidel a tudi ml adinsk e del o vne brig ade . T e so na gr adbišč e prišl e v z ač etk u
mesec a dec embr a 19 4 7. No v a Goric a je na st a l a pr edv sem k ot življenjsk a nuja in nadomestil o z a iz g ubljeno
st ol etno sr edišč e Gorišk e , v si drugi r azl ogi so bili drug otneg a pomena.
Ključne besede: Solk ansk o polje , No v a Goric a, OL O Goric a, E dv ar d R a vnik ar
T a prispe v ek ž eli poč astiti st ol etnic o r ojst v a (Solkan, 16. a v gust 19 2 1)
prv e ga no v ogoriške ga " ž upana " L udvika Gabrijel čič a.
Na podl a gi arheol oških ost a lin in nek at e-
rih z apiso v antičnih domo znanc e v ugib amo ,
k at er a nar odnostno in je zik o vno še neopr e-
deljena čl o v ešk a sk upnost si je z a s v oje ži-
vljenjsk o biv anje izbr a l a tisti del dana šnjeg a
z ahodneg a sl o v ensk eg a pr ost or a, kjer se r ek a
Soč a l oči od s v ojeg a pl aninsk eg a s v et a in se
nat o z druž ena z Vip a v o r azlije po r a vninsk em
o z emlju do se v ernih ob a l Jadr ansk eg a mor ja.
Dolini obeh r ek st a o z emlju, na k at er em se
stik at a, dol očili pomembno pr ometno in
str at ešk o vl og o . S t eg a v o zlišč a so pot a v odi-
l a zl a sti na se v er t er na podona v ski vzhod in
na it a lski z ahod. Nar a v a je tu pr ebiv a lst vu
ponudil a p a šnišk e po vr šine , pl odno z emljo ,
sl adk o v odo in mor je t er g o z dna pr ostr an-
st v a. Z merno in prijetno podnebje je pog ost o
ogr o ž a l l e zimski v et er . Na l e v em br eg u r ek e
Soč e , ob vzno žju g or e Šk abrijel s S v et o K at a-
rino , S v et e g or e (Sk a lnic a) in Sabotina, je na-
r a v a ust v aril a tudi dobrih 150 metr o v nad
mor jem l e ž eč o vzpetino (g oríc o), na k at eri in
ok oli k at er e je na st a ja l o na selje , ki se je v je -
zik u Sl o v ano v v z ač etk u 1 1. st ol etja imeno v a -
l a Goric a.
1
Na selje je na jpr ej k ot tr g nat o k ot
mest o s s v ojim st atut om post a ja l o sr edišč e
f e v da lne posesti (prv otno je vl og a sr edišč a
domne vno prip ada l a gr adu/ utr dbi pri a li v
dana šnjem Solk anu), r azpr ostrt e med r ek a-
ma Soč a in Vip a v a t er g or atimi pr edeli T rno -
v sk eg a g o z da. Goric a je imel a ide a lno l eg o in
sr ediščno vl og o , ki jo je ohr anil a nat o še sk o -
zi st ol etja in je bil a k a sneje ( 19 4 7) izhodišč e
tudi pri dol oč anju l ok acije No v e Goric e .
2
O No vi Gorici in o ok oliščinah
njeneg a na st a janja
1
P et er Štih, » Vill a quae Scl a v orum ling ua v oc atur Gori-
z a«. Študija o dv eh listinah c es ar ja Ot ona III. iz l et a
100 1 z a ogl ejsk eg a p atriarha Johannes a in furl ansk e-
g a gr of a V erihena (DD . O . III. 40 2 in 4 12). No v a Goric a,
Goriški muz ej, 1999. Del o je iz šl o tudi v nemšk em in
it a lijansk em pr e v odu.
2
T emeljna del a o na st a janju in gr adnji No v e Goric e:
Ig or V rišer , Na st anek in r azv oj No v e Goric e . Geogr afija
na st a ja joč eg a mest a. V : Ge ogr af ski v estnik (L jubljana)
2 1/ 195 9, str . 4 5– 7 8; Id., Ob deset l etnici No v e Goric e . V :
Ge ogr af ski ob z ornik (L jubljana), 5 / 1958, št . 2, str . 1– 5;
C v etk o Nanut , Ob 25-l etnici na jml a jšeg a mest a ob
na ši z ahodni meji. V : Sr e č anja (No v a Goric a), 7 / 19 7 3,
3
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI

Na st anek Goric e in r azv oj o z emlja, ki mu
je bil a sr edišč e , je bil ut emeljen v nar a vi po-
kr a jine in njeneg a c el otneg a znač a ja.
3
T ak o je
mest o s amodejno da l o ime na st a ja joči po-
kr a jini, ki je obseg a l a dobr šen del P osočja in
je sk o zi st ol etja menja l a s v oj obseg in meje .
Gorišk a je bil a mejna de ž el a in pomembno
podr očje pr a v z ar adi s v oje nar a vne pr eho-
dnosti med Ba lk anom in Apenini in obr atno .
P r ehodnost je pomenil a tudi pr eha janje ,
pr ena š anje in vpliv civiliz acijskih prvin, k ar
se je zr c a lil o v v seh sest a vinah družbenopo-
litičneg a življenja (g ospodar st v o , pr a vni r ed,
f olkl or a, je zik , umetnost , arhit ektur a it d.)
P o l e t u 1 5 0 0 j e G o r i š k a p o s t a l a k o t p o -
k n e ž e n a g r o fi j a a v s t r i j s k a d e d n a d e ž e l a i n j e
t o v l o g o t u d i o d i g r a l a d o k o n c a l e t a 1 9 1 8 . G o -
r i c a , k i j e p o p r v i s v e t o v n i v o j n i p r i p a d a l a i t a -
l i j a n s k i d r ž a v i , j e s v o j p o l o ž a j p o k r a j i n s k e g a
s r e d i š č a o h r a n i l a d o s e p t e m b r a 1 9 4 7 , k o j e
b i l a t a z g o d o v i n s k a d e ž e l a n a p o d l a g i m e d -
n a r o d n e g a s p o r a z u m a ( p a r i š k a m i r o v n a p o -
g o d b a , 1 0 . f e b r u a r 1 9 4 7 ) z d r ž a v n o m e j o p o -
r a z d e l j e n a m e d I t a l i j o i n J u g o s l a v i j o / S l o v e -
n i j o .
Goric a je bil a st ol etja sr edišč e nar odno-
stno meš ane de ž el e , v k at eri so pr edst a vlja li
Sl o v enci približno dv e tr etjini njeneg a pr ebi-
v a lst v a, tr etjino p a It a lijani o zir oma F url ani.
Ti so na selje v a li pr edv sem r a vninsk e pr ede-
l e , Sl o v enci p a so živ eli v g or atih pr edelih, a
so z njiho vimi r a vninskimi na selji ust v arili
skl enjen »sl o v anski obr oč « ok oli Goric e . V
de ž elnem gl a vnem mestu so pr e vl ado v a li
It a lijani in v manjši meri, a z el o vplivno tudi
Nemci. Sl o v enci se z ar adi st ol etja dolg e po-
dr ejene družbenopolitične vl og e niso uv elja -
vili k ot pomemben mest ot v orni deja vnik . T o
na l og o so z ač eli pridobiv ati z r azv ojem in
uv elja vljanjem sl o v ensk eg a nar odnostneg a
vpr a š anja zl a sti od sr edine 19. st ol etja da lje .
P ri t em je bil o t emeljno g onil o priz ade v anje
z a enak opr a v en pol o ž a j v ja vnem življenju in
posebej str emljenje , da dose ž ejo t ak e dolg o-
r očne družbenopolitične cilje , k ot bi bil a
upr a vna z družit e v pr ost or a, na k at er em so
Sl o v enci živ eli – z edinjena Sl o v enija. V t o
upr a vno c el ot o je po pr eprič anju sl o v ensk e-
g a političneg a v odst v a sodil a tudi Gorišk a z
nar odnostno meš ano Goric o vr ed, s a j na j bi
o nar odnostni prip adnosti mest a odl oč a l o
pr edv sem njeg o v o sl o v ensk o z a l edje .
Udejanjanje sl o v ensk eg a političneg a pr o-
gr ama je t emeljil o na g ospodar skih, k ultur-
št . 25– 26, str . 7– 9; Z dr a vk o Mlinar , Humaniz acija mest a.
Sociol ošk e r az se žnosti urb anizma in s amoupr a vljanja
v No vi Gorici. Maribor : Ob z or ja, 1983; E dv ar d R a vnik ar ,
No v a Goric a po 35 l etih. V : Arhit ek t o v bilt en (L jublja-
na) 8/ 1984, št . 68–6 9, str . 4 3– 46; Dr a gic a Ukmar , Z ač et-
ki gr adnje No v e Goric e . V : Kr onika (L jubljana), 4 1/ 199 3,
str . 18– 3 7; Metk a Nusdorf er V uk s ano vić , K o so na sol-
k ansk em polju še or a li. V : Zbornik P okr ajinske ga arhi-
v a v No vi Gorici. Ob 30-l etnici ust ano vit v e, No v a Gori-
c a, P okr a jinski arhiv , 200 2, str . 2 19– 2 44; Ab initio .
Moderne ideol ogije in iz gr adnja no v eg a urb aneg a
pr ost or a: z g odo vina, arhit ektur a in per spektiv e k ul-
turneg a turizma v No vi Gorici in R a ši. K oper , Anna l es
20 15; Nar odu Goric o no v o bomo da li v dar . Ob sedem-
deset l etnici No v e Goric e . No v a Goric a, Območno
z druž enje Z v e z e bor c e v , 20 17; Br ank o Marušič , K ak o so
pripr a vlja li gr adnjo No v e Goric e . V : R azpotja No v e Go-
ric e 19 4 7– 20 17, R azpotja (No v a Goric a), 20 17, str . 6– 1 1;
Isti, O na st a janju No v e Goric e . V : Umetnost na stičišč u
kultur , Umetnostno z godo vinski oris Mestne občine
No v a Goric a. L jubljana, Z a l o žb a ZR C, 20 20, str . 12– 19
(pr ot ok ol arna iz da ja, str . 8– 15); T omaž V ug a, P r ojekt :
No v a Goric a. L jubljana, Z a l o žb a ZR C, 20 18; Isti, No v a
Goric a in njen pr ost or . V : Mapir anje pr ost or o v moder-
nističnih mest v k ont ek stu nač el CIAM-o v e At ensk e li-
stine . L jubljana, Z a l o žb a ZR C, 20 20, str . 8– 2 7.
Ob r azisk o v a lnem pr ojektu, ki g a je v l etih 20 18– 20 20
izv a ja l ZR C S AZ U , Umetnostno z g odo vinski inštitut
F r anc et a St el et a, Mapir anje urb anih pr ost or o v sl o -
v enskih mest v z g odo vinsk em okviru. Modernistična
No v a Goric a in njeni k ont ek sti – Modmapng (Mapir a-
nje modernistične No v e Goric e) in ob mednar odni
k onf er enci, po v e z ani z omenjenim pr ojekt om, je iz šel
Zbornik prispe vko v me dnar odne konf er enc e Mapir a-
nje pr ost or o v modernističnih mest v kont ekstu nač el
CIAM-o v e at enske listine (L jubljana, Z a l o žb a ZR C,
20 20) in zbornik Umetnost na stičišč u kultur . Umetno-
stno z godo vinski oris Mestne občine No v a Goric a (L ju-
bljana, Z a l o žb a ZR C, 20 20), in sic er v poljudnejši in v
obliki pr ot ok ol arne knjig e z a Mestno občino No v a Go-
ric a.
3
Br ank o Marušič , Na st anek in r azv oj Gorišk e mestne
na selbine . V : P rimor ski č as pr et ekli. P rispe vki z a z go-
do vino P rimor ske, K oper , Lip a, 1985, str . 9– 2 1; Id., »Go-
ric a, dr a g a domo vina mil a! V : Od Maribor a do T r st a,
Maribor , P eda g ošk a f ak ult et a, 1998, str . 2 7– 33; Id., Sk o zi
pr et ekl ost Gorišk e , Ob tisočl etnici prv e omembe Gori-
c e in Solk ana t er ob tisočl etnici z ametk a Gorišk e .
No v a Goric a, Mestna občina, 200 1.
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
4 ČLANKI
���

5
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI
nih in na drugih družbenopolitičnih oblik ah
r azv oja t er se je na Gorišk em sooč a l o s po-
dobnimi t endenc ami t amk a jšnjih It a lijano v .
Ti so s v oje politično del o v anje gr adili tudi na
ideji it a lijansk eg a pr epor oda (risor giment a),
ki je v z druž eno It a lijo vključ e v a l a, z ar adi na-
r odnostnih in str at eških r azl og o v , tudi de ž el e
ob se v er o vzhodnih ob a l ah Jadr ansk eg a mor -
ja, ne gl ede na t o , da niso bil e po v sem na se-
ljene z It a lijani, da so bil e nar odnostno me-
š ane a li p a izključno sl o v ansk e (Sl o v enci, Hr-
v ati). Od t od politična sooč anja na Gorišk em
in v ost a lih pr edelih Av strijsk eg a P rimor ja
(T r st , Istr a), k amor je sodil a Gorišk a. Ti med-
nar odni nespor az umi po nač elu, da so Sl o -
v enci na primer l e pr ebiv a l ci Goric e (Sl o v eni
in Gorizia) in ne g oriški Sl o v enci (Sl o v eni di
Gorizia), so dosegli s v oj vrhunec v l etih pr ed
prv o s v et o vno v ojno .
V t o s v et o vno v ojno in politični spop ad je
It a lija v st opil a, pot em k o je z a t ak o odl očit e v
z l ondonskim t a jnim dog o v or om (26. april
19 15) pr ejel a z a g ot o vil o , da bo pridobil a v s a
tist a o z emlja Av str o-Ogr sk e , ki so bil a vklju-
č ena v pr ogr am dok ončneg a z edinjenja It a li-
je . V t a pr ogr am so sodil a tudi s sl o v anskim
pr ebiv a lst v om na seljena o z emlja, ki jih je It a -
lija nat o po k onč ani v ojni ok upir a l a in prido-
bil a pod s v ojo suv er enost z R ap a lsk o pog od-
bo ( 12. no v embr a 19 20). Sl o v ensk a o zir oma
jug osl o v ansk a str an si je pr ed t em v medna-
r odnih f orumih z aman priz ade v a l a, da bi s
Sl o v enci in Hrv ati na seljena o z emlja pr ešl a v
jug osl o v ansk o kr a lje vino , da bi se t ak o tudi
ur esnič e v a l pr ogr am Z edinjene Sl o v enije . P ri
t em dok az o v anju niso pripomogl e niti demo-
gr af sk e in niti nar odnostne st atistik e , ki so
g o v oril e v prid sl o v enskim o zir oma jug osl o -
v anskim z aht e v am. P r a v t ak o tudi ne g ospo-
dar ski in k ulturni r azv oj, ki je Gorišk o in nje-
no gl a vno mest o post a vil na na jvišje mest o
med sl o v enskimi de ž el ami. Dose ž eno je v v e-
liki meri uničil o dog a janje prv e s v et o vne v oj-
ne , zl a sti v P osočju.
O p e k a r n a ( » f r n a ž a « ) n a s o l k a n s k e m p o l j u , e d e n i z m e d s i m b o l o v n a s t a j a j o č e N o v e G o r i c e
( f o t o t e k a M u z e j a n o v e j š e z g o d o v i n e S l o v e n i j e ) .

Boj z a meje na sl o v ensk em z ahodu se je
pono vil tudi po drugi s v et o vni v ojni. V dipl o-
matsk o borbo je sl o v ensk a o zir oma jug osl o -
v ansk a str an v st opil a v zma g o v a lnem t aboru,
v družbi dr ž a v , ki so por azil e f a šistično It a lijo ,
nacistično Nemčijo in japonsk o c es ar st v o . V
t o družbo je bil a sl o v ensk a in jug osl o v ansk a
str an vključ ena pr edv sem z ar adi odl očneg a
p artiz ansk eg a upor a z oper ok up at or je o z e-
mlja jug osl o v ansk e dr ž a v e . P r ogr am Os v obo-
dilne fr ont e sl o v ensk eg a nar oda, ki je prič el a
upor , je vključ e v a l tudi boj z a Z edinjeno Sl o -
v enijo . Sl o v enci so sic er imeli t eda j še nek a j
pr ogr amo v in načino v , k ak o doseči spr e-
membo sl o v enskih meja. S v oje vr stna vl og a,
ki jo je It a lija odigr a l a med v ojno in po nje-
nem k onc u, je nak az o v a l a, da boj z a spr e-
membo dr ž a vnih meja med It a lijo in Jug osl a -
vijo po drugi s v et o vni v ojni ne bo l ahek in da
se bo tr eb a r azmejit vi po nar odnostni črti,
k ar je z aht e v a l a sl o v ensk a o z. jug osl o v ansk a
str an, odr eči. T o se je pok az a l o ž e v z ač etk u
julija 19 46, k o je s v et z unanjih ministr o v z a -
v e zniških dr ž a v spr ejel fr anc oski pr edl og r az-
mejit v e med It a lijo in Jug osl a vijo . T a pr edl og
je Goric o dodelil It a liji, z a T r st p a je bil dol o-
č en poseben mednar odni st atus. Kljub r az o-
č ar anju, ki g a je prinesl a v obmejno pr ebiv a l-
st v o t ak a odl očit e v , je živ el o up anje , da pr e-
dl og r azmejit v e ni dok onč en, da se mu je
tr eb a z oper st a viti in pri t em hkr ati tudi pomi-
sliti, k ak o z a sl o v ensk o z a l edje nadomestiti
iz g ubo Goric e . O t em so r azmišlja li in načrt o -
v a li l et a 19 46 pri P o v er jeništ vu P okr a jinsk eg a
nar odnoos v obodilneg a odbor a z a Sl o v ensk o
P rimor je in T r st , del o v a l o je v Ajdo v ščini, ki je
bil a t akr at sr edišč e c one B Julijsk e kr a jine , v
z ač a sni upr a vi jug osl o v ansk e armade .
4
P o p o d p i s u m i r o v n e p o g o d b e j e g r a d n j a
i n u r e d i t e v n o v e g a m e s t a , n a d o m e s t i l a z a G o -
r i c o , p o s t a l a s t v a r n o s t i n n i s l u č a j , d a j e b i l t a
4
P okr a jinski arhiv No v a Goric a (odsl ej P ANG), Zbirk a
gr adiv a o No vi Gorici (f ond 6 1).
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
6 ČLANKI
���
C e s t a č e z K o s t a n j e v i c o , k i j e p r e k o P r i s t a v e v z a č e t k u l e t a 1 9 4 9 p o v e z a l a p r o s t o r , k j e r j e n a s t a j a l a
N o v a G o r i c a s Š e m p e t r o m p r i G o r i c i ( f o t o t e k a M u z e j a n o v e j š e z g o d o v i n e S l o v e n i j e ) .

7
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI
p o d p i s p o v e z a n z u p r a v n o r e f o r m o v c o n i B
J u l i j s k e k r a j i n e 1 1 . f e b r u a r j a 1 9 4 7 . L e d a n p o
p o d p i s u p a r i š k e m i r o v n e p o g o d b e j e b i l v A j -
d o v š č i n i n a z b o r u o d p o s l a n c e v t i s t e g a d n e
r a z p u š č e n i h o k r a j e v V i p a v a i n G r g a r u s t a n o -
v l j e n n o v o b l a s t n i o r g a n O k r a j n i i z v r š n i l j u d -
s k i o d b o r ( O I L O ) G o r i c a ( k a s n e j e O L O G o r i c a ) .
N j e g o v p r e d s e d n i k B o g o m i l V i ž i n t i n j e t e g a
d n e g o v o r i l t u d i o n o v e m s r e d i š č u g o r i š k e g a
o k r a j a , k i n a j b i b i l o z g r a j e n o t i k o b G o r i c i , l e -
ž e č i v I t a l i j i .
5
I z V i ž i n t i n o v e g a z n a v d u š e n j e m
s p r e j e t e g a g o v o r a j e m o g o č e s k l e p a t i , d a j e
b i l o m o r d a t e d a j v o r g a n i h o b l a s t i ( k r a j e v n e ,
r e p u b l i š k e i n z v e z n e ) ž e d o l o č e n o , k j e b o
z g r a j e n o n o v o m e s t o , p o t e m , k o s o v e r j e t n o
i z p a d l i i z i z b o r a t a k o A j d o v š č i n a k o t A j š e v i c a
a l i c e l o T o l m i n . T a k r a t j e v j a v n o s t i š e v e d n o
t l e l o u p a n j e , d a m e j a n i d o k o n č n a . T u d i n i
z n a n o , k d o j e i n č e j e v o d s t v o g o r i š k e g a o k r a -
j a s p l o h z a d o l ž i l, d a p r i č e n j a s p r i p r a v a m i z a
i z g r a d n j o n o v e g a m e s t a . J e t o b i l a l e s p o n t a -
n a ž e l j a o k r a j n i h p o l i t i k o v i n j e b i l V i ž i n t i n o v
p r e d l o g o g r a d n j i m o r d a l e p r e u r a n j e n ? I v a n
K r a i g h e r i z t a k r a t n e g a u p r a v n e g a o r g a n a n a
p o d r o č j u g r a d b e n i š t v a v c o n i B s e j e o b p e t i n -
d v a j s e t i o b l e t n i c i V i ž i n t i n o v e g a n a s t o p a s p o -
m i n j a l, d a s o o d 1 1 . f e b r u a r j a 1 9 4 7 d a l j e » z a č e -
l e t e č i p r i p r a v e . . . z a g r a d n j o N o v e G o r i c e « .
6
Na OL O Goric a so prič ak o v a li, da bo po-
bude in napotil a o gr adnji ur esnič e v a l a in z a-
č etna del a v odil a sl o v ensk a vl ada. K er se t o
t akr at ni z g odil o , je izvr šni odbor OL O Goric a
od »mer odajnih f ak t or je v pr ejel nas v et , da
iniciativ o del a vz ame v s v oje r oke«, č er a vno
se je sic er z a v eda l , da sodi na l og a v prist oj-
nost r epublišk e obl a sti.
7
T ak o je v odst v o
okr a ja t eda j s amoiniciativno pr e vz el o na l o-
g o , da pripr a vi v se z a gr adnjo mest a, ki na j bi
nadomestil o Goric o . P ri načrt o v anju so se
sr eč e v a l e kr a je vne pobude z napotili, ki so
priha ja l a od r epublišk e vl ade , a ne v t olik šni
meri, da bi bili mer oda jni v c oni B z ado v oljni.
P o v er jeništ v o in drug e ust ano v e v c oni B so
imel e stik e z vl adnimi or g ani v L jubljani in
t ak o ni bil o o vir z ar adi še v edno obst oječ e
meje med c ono B Julijsk e kr a jine in Jug osl a -
vijo/Sl o v enijo .
Iv an Kr aigher , ki je 1. mar c a 19 4 7 post a l r e-
f er ent z a iz gr adnjo in obno v o pri g ospodar -
sk em odsek u okr a ja Goric a, se je spominja l ,
k ak o se je t eda j l otil pripr a v z a iz gr adnjo no -
v eg a sr edišč a in pri njih do sept embr a 19 4 7
tudi int enzivno sodel o v a l . Bil je g onilna sil a
in pr a vi junak del a, k ak or g a je k a sneje ime-
no v a l prvi urb anistični načrt o v a l ec »no v e
Goric e«, r ojak s Sl ap a pri Vip a vi Bo židar
Gv ar dijančič . Kr aigher je tudi pr edl a g a l , po-
dobno k ot Gv ar dijančič , da se ust ano vi, oči-
tno z ar adi ne z aint er esir anosti sl o v ensk e vl a-
de , poseben v okrilju OL O Goric a delujoči od-
bor z a gr adnjo no v eg a mest a. T a pr edl og se
je 18. april a 19 4 7 tudi ur esničil .
8
Na t em mestu je vr edno opo z oriti na dej-
st v o , da je z a potr dit e v k ak eg a podatk a iz
spomino v a li p a v esti, ki je kr o žil a v ja vnosti,
l ahk o z aman v s ak o isk anje med arhiv skim
gr adiv om. Bili so namr eč tudi ustni a li t el e-
f onski dog o v ori, ki so ust v ar ja li pomembne
odl očit v e , p a niso z apustili z apis anih sl edi.
Z at o tudi še ni ug ot o vljeno , k da j se je v or g a-
nih obl a sti na kr a je vni, r epubliški a li zv e zni
r a vni prvič poja vil a beseda o gr adnji no v eg a
mest a, pr edv sem k ot dejst v o in ne v eč k ot l e
r azmisl ek . Z di se , da je bil o k ar nek a j zmede
in mor ebiti tudi č ak anja, da se bo r esnejše
del o z ač el o pot em, k o bo dol oč ena dr ž a vna
meja in ur esnič ena mir o vna pog odb a.
K o je minil o up anje , da bodo pr ot esti z a -
l egli in da bodo odg o v orni mor ebiti spr emi-
nja li pot ek meje , je bil o ž e znano , »da Goric e
ne bomo dobili«, se je spominja l ž e omenje-
ni Iv an Kr aigher . P ri političnih obl a st eh p a je
5
P ANG, OL O Goric a –No v a Gor c a, t . e . Z apisniki sej 19 4 7–
5 2, a. e . Z apisniki sej 19 4 7– 48.
6
Iv an Kr aigher , D atum dol očit v e o gr adnji No v e Goric e .
Sr e č anja (No v a Goric a), 7 1/ 19 7 3, št . 3 7– 38, str . 6 2.
7
P ANG, OL O Goric a –No v a Goric a, t . e . 38, s. e . 4 9 3 2.
8
P ANG, OL O Goric a –No v a Goric a, t . e . 38, s. e . 3 4 19.

z adr eg o ust v aril obč ut ek nemoči, da bi se dr -
ž a vna r azmejit e v k onč a l a v v ečji prid Sl o v en-
c e v in da je bil a odpo v ed Gorici in odl očit e v
z a gr adnjo njeneg a nadomestil a v oč eh ja v-
nosti dok az dipl omatskih nesposobnosti po-
litičneg a v odst v a in posl edic a njeg o vih na-
p ačnih odl očit e v in izbir .
Iz ohr anjeneg a arhiv sk eg a gr adiv a (pr ed-
v sem P okr a jinski arhiv No v a Goric a) izv emo ,
k ak o je OL O Goric a, pr a vz apr a v njeg o v g ospo-
dar ski odsek (r ef er at z a gr adbeništ v o in ob-
no v o), na seji 6. mar c a 19 4 7 spo zna l potr ebo ,
da se pričnejo ust ana vljati st ano v anjsk e z a-
drug e v zv e zi s pr edvidenimi v elikimi deli z a
»no v o Goric o«.
9
Soč a sno je OL O Goric a por o-
č a l o območju in l egi no v eg a mest a in o
upr a vni pr obl ematiki. Načrtna/ pl ansk a k o-
misija pri OL O Goric a je 20. mar c a 19 4 7 pis a l a
načrtni/ pl anski k omisiji pri pr edsedst vu vl a-
de LR S, in jo spr a še v a l a, k ak o je z načrt om z a
gr adnjo Goric e , pr a vz apr a v no v ogr adnjo pri
Solk anu o zir oma pri Šempetru pri Gorici. V
pismu je tudi podat ek , da se por a ja jo pr edl o-
gi o kr a ju, kjer na j bi se gr adil o no v o mest o ,
z at o je k omisija pr osil a z a poja snil o , »ali naj
se ljudst v o z aint er esir a, da bi prišl o do e v en-
tuelnih pr e dl ogo v z o zir om na dobr o po zna -
v anje l okalnih klimatičnih in drugih r az-
mer«.
10
E den izmed gl a so v , ki potr juje z ani-
manje ja vnosti, je na primer tudi čl anek
No v a Goric a, ki g a je Z dr a vk o Jelinčič , pr of e-
sor v Gorici (k a sneje v Šempetru pri Gorici)
obja vil v P rimor skem dne vniku. Med drugim
je pr edl a g a l : » Na v sakem z emlje vidu se opazi
šir oko r a vnino v obliki trikotnika vzhodno od
Solkana (3 ali 4 km ²). T a r a vnina je mal o na-
seljena: na sr e di je skor aj pr azna, č e izvz ame-
mo opekarno . R a vno tu je mogoč e z gr aditi
no v o upr a vno in gospodar sko in kulturno
sr e dišč e goriške ga okr aja. St ar o pokopališč e,
občinska l ast , je kr asen tr g, okoli kat er e ga
l ahko v kr atkem zr ast ejo posl opja no v e Gori-
c e: prv enst v eno upr a vna in šolska, pot em pa
z adružna v obliki hot el o v , pr odajal en in skl a-
dišč . T a posl opja naj odgo v ar jajo v sem z ah-
t e v am moderne t ehnike in naj dajo t on ost a-
lim z gr adbam: od t eh prvih posl opij bo odvi-
sen nar a vni r azv oj sr e dišč a . «
1 1
P odobno k onkr et en je bil OL O Goric a v pi-
smu, ki g a je ž e 26. mar c a 19 4 7 na sl o vil na
sl o v ensk o vl ado .
12
V t em dopisu je na prv em
mestu omenjeno , da »iz pr estižnih r azl ogo v
in na spl ošno ž eljo pr ebiv alst v a, si je okr aj
nadel ur adni naziv 'Okr aj Goric a ' in po Gorici
se ur adno naziv a tudi naš Okr ajni izvr šni od-
bor , ki bo t akoj po priključit vi pr enesel s v oj
se de ž na podr očje no v e Goric e, ki naj bi z a-
popadl o v es pr e ost ali del mest a t er pr e dme-
stij Solkan in Šempet er . T o podr očje naj bi
ohr anil o tudi ur adno s v oj st ari naziv 'Gori-
c a ' . « V t aki Gorici: » bodo imel a s v oj se de ž v sa
v e čja podjetja, z adruge, ur adi, šol e in ust a-
no v e, okoli kat erih se bo post opoma in načr-
tno r azvijal no v c ent er naše ga okr aja. Goric a
pa, ki je bil a ž e od nekdaj sr e dišč e naše ga
gospodar ske ga, kulturne ga in politične ga
zbir anja, bo ost al a tudi še v napr ej na s v ojem
mestu in ne o vir ano nadalje v al a z izvr še v a-
njem s v oje z godo vinske funkcije. Mestni
ljudski odbor , kot dr ž a vni or gan in mest o ne
bi bil o vključ eno v okr aj in bi imel o prist ojno-
sti kr aje vne ga in okr ajne ga ljudske ga odbo-
r a. Sest a vljali naj bi ga še trije č etrtni odbori
in sic er : Solkan, Šempet er in R o žna Dolina.
P rv a dv a odbor a bi bil a v mejah se danjih
ljudskih odbor o v , R o žno Dolino pa bi sest a -
vljali se v erni goriški kol odv or , K ost anje vic a,
P rist a v a, pr e deli okoli R de č e hiše in R o žna
Dolina. T ako ur ejena no v a Goric a bi št el a
6. 000 pr ebiv al c e v , v endar bi znal o št e vil o
kmalu nar asti na 9. 000 pr ebiv al c e v. « OL O je
pok az a l na pomembno r ešit e v , k ak o Goric o
r ešiti z a sl o v enski pr ost or in z a Sl o v enc e . Z a-
misel je bil a pr ema l o pr et eht ana in ni niti z
9
P ANG, OL O Goric a –No v a Goric a, t . e . 38, s. e . 7 1 1.
10
P ANG, OL O Goric a –No v a Goric a, t . e . 38, s. e . 15 22.
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
8 ČLANKI
���
1 1
P rimor ski dne vnik, 6. 4. 19 4 7, št . 560.
12
P ANG, OL O Goric a –No v a Goric a, t . e . 38, s. e . 1960.

9
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI
besedic o nak az a l a način so žitja: dv e Gorici
t esno drug a ob drugi, l očil a na j bi ju dr ž a vna
meja, k ar p a se v dopisu ne omenja. T udi ni
upošt e v a l a dol očil mir o vne pog odbe (ni do -
v olil a gr adenj tik ob meji), administr ativna
ur edit e v sl o v ensk eg a del a se je vz or o v a l a po
a v str oogr sk em z gl edu (Goric a -mest o , Goric a -
okr a j). Vl ado so še pr osili z a mnenje , njen
odg o v or p a ni znan. P r edl ogi okr a jneg a v od-
st v a so k az a li na st ol etno po v e z anost Goric e
z njenim z a l edjem in obr atno . P oudar janje
t oponima Goric a je bil o simbolično in z v eli-
kimi č ust v enimi poudarki.
Kljub l ok a lnim priz ade v anjem je v endar
odl očit e v z a njeg o v o iz gr adnjo mor a l potr diti
dr ž a vni in vrho vni politični or g an. Z a gr adnjo
No v e Goric e na j bi spr ejel odl očit e v politbir o
jug osl o v ansk e k omunistične p artije , k ot je
po v eda l Iv an Mač ek Matija na sl a vnostni seji
Sk upščine občine No v a Goric a 9. sept embr a
19 7 8.
13
Ni p a na v edel datuma, k da j je z a seda l
in skl ep a l politbir o . P ač p a je politbir o sl o -
v ensk e k omunistične p artije o gr adnji g o v oril
na s v oji seji 9. julija 19 4 7. Ž e pr ed t em so o
iz gr adnji no v eg a mest a g o v orili 8. ma ja 19 4 7
na prvi seji okr a jneg a k omit eja KP S g orišk eg a
okr a ja. V est o t em je bil a neur adno posr edo -
v ana a g enciji T anjug in t ak o je dne vni tisk
por oč a l ž e na sl ednji dan: »da se z gr adi ne-
posr e dno v bližini st ar e ga mest a Goric a no v a
Goric a. P ri okr ajnem izvr šnem ljudskem od-
boru goriške ga okr aja je bil ž e ust ano vljen
poseben del o vni odbor z nal ogo , da pripr a vi
in iz del a r e gul acijski osnut ek z a no v o Gori-
c o «.
14
T o je bil a prv a v est o namer a v ani gr a-
dnji no v eg a mest a. V se dot l ej p a obl a stni in
politični or g ani v ja vnosti niso por oč a li o nji-
ho vih odl očit v ah, po v e z anih z na st a janjem
No v e Goric e; pri t em je pride vnik no v a napi-
s an z ma l o z ač etnic o .
Del o vni odbor , ki g a omenja a g encijsk a
v est z dne 9. ma ja 19 4 7, se je r oje v a l na seji
oddelk a z a gr adbeništ v o in obno v o g ospo-
dar sk eg a odsek a OL O Goric a 17. april a 19 4 7.
15
Seja se je posebej pos v eč a l a nujnosti prič et-
k a pripr a vlja lneg a del a z a »r eg ul acijo« no v e-
g a na selja Goric a. T o se bo mor a l o , z ar adi g e-
ogr af skih, g ospodar skih in pr ometnih r azl o-
g o v , gr aditi v bližini Goric e . Na seji so
obr a vna v a li osnut ek pr ojekt a, ki g a je iz del a l
ing. Bo židar Gv ar dijančič in ug ot o vili, da je
študija dobr o pr emišljena in da odg o v ar ja
z aht e v am moderne urb anistik e . Gv ar dijančič
je no v o mest o post a vil v bližino Šempetr a pri
Gorici. Omenil je , da z aht e v a r eg ul acijski na-
črt v elik o dodatnih osno vnih podatk o v . T e
na j bi zbr a l poseben st a lni del o vni odbor . V
njem na j bi z a podr očje z dr a v st v a del o v a l dr .
F r anc Marušič , z a kmetijst v o ing. E v g en Ma -
y er , z a industrijo in obrt Josip Štruk elj, z a
pr os v et o in k ultur o D arink a K oč e v ar , z a
upr a vne z ade v e Jor dan Gor jan, z a gr adbeni-
št v o Iv an Kr aigher . V njem na j bi še del o v a l a
Rudolf P eric in Bo židar Gv ar dijančič k ot pr o-
jekt ant . V duhu prič ak o v anih spr ememb do-
k ončneg a pot ek a no v e dr ž a vne meje je bil o v
odboru mest o tudi z a L ojz et a K omjanc a,
podjetnik a iz Goric e , del o v a l na j bi z a podr o-
čje pr omet a.
P rvi sest anek del o vneg a odbor a je bil 2 4.
april a 19 4 7 v Ajdo v ščini.
16
Na sest ank u je na j-
pr ej Bo židar Gv ar dijančič pr edl o žil s v oj osnu-
t ek , ki g a je očitno spr emlja l o besedil o
Osno vne misli z a študij pr ogr ama No v e Gori-
c e. V njem tudi piše: »P ri načrtu no v e Goric e,
ne gr e z a r e gul arni načrt obst oje č e ga mest a,
t em v e č z a po v sem no v o naselje, kajti niti Sol-
kan niti Št . P et er in V rt ojba, t aka kakor šna so
t a naselja danes, ne mor ejo z adostiti niti
osno vnim potr ebam c entr a Sl o v . P rimor ja.
15
P ANG, OL O Goric a –No v a Goric a, t . e . 38, s. e . 3 4 19.
16
P ANG, OL O Goric a –No v a Goric a, t . e . 38, s. e . 3 4 19.
13
P ANG, Zbirk a gr adiv a o No vi Gorici (f ond 6 1); Nar odu
Goric o no v o bomo da li v dar . Ob sedemdeset l etnici
No v e Goric e . No v a Goric a 20 17, str . 9 1, op . 3.
14
Z gr adili bomo No v o Goric o . P oseben odbor bo t ak oj
iz del a l v se načrt e (P rimor ski dne vnik, 9. 5. 19 4 7, št .
586).

Nekje na t erit oriju Sl o v . P rim. bo nast al o
no v o naselje, no v o mest o in v er jetno pr a v v
neposr e dni bližini st ar e solnčne Goric e. Na-
st ajal o bo , č e bodo z at o dani v si pogoji ži-
vljenja t ake ga c entr a. «
V disk usiji, ki je sl edil a, se je dr . F r anc Ma-
rušič z a vz el , da se mor a no v o na selje gr aditi
med Solk anom in Goric o . Očitno p a je , da se
nek at eri prisotni s t o l ok acijo niso po v sem
strinja li. D a bi dosegli sogl a sje , so na vz oči
skl enili, da na j čl ani odbor a s v oja st a lišč a o
l ok aciji pr edst a vijo pismeno .
Na drug em sest ank u (3. ma j 19 4 7) je l e dr .
Marušič , č e sodimo po ohr anjenem gr adivu,
v pisni obliki pr edst a vil s v oje pogl ede na l o-
k acijo prihodnjeg a mest a.
17
Z a iz gr adnjo je
na v edel r azl og e (z g odo vinski, upr a vni in g o-
spodar ski) in menil , da pr oti gr adnji tudi ne
g o v ori » per spek tiv a, da dobimo No v o Goric o
v skl op FLR J«. L ocir a l jo je na Bl anč e , v nepo-
sr edno bližino »st ar eg a« mest a in pri t em
menil , da bi t ak o »na še ljudst v o« l ažje pr e-
bol el o iz g ubo Goric e . No v o mest o bo »pou-
daril o našo ust v ar jalno sil o in dvignil o pr e-
stiž naše dr ž a v e. Č e t eht amo«, pr a vi z dr a vnik
Marušič , »me d mo žnostmi, da se mest o l oci-
r a v R o žni dolini, Šempetru o zir oma V rt ojbi
t er na o z emlju me d Bl anč ami, L e dinami in
Gr čno , izl očimo najpr ej R o žno dolino , ker
nudi pr emal o pr ost or a. Šempet er ima ugo-
dne klimatske pogoje, a v si ost ali r azl ogi go -
v orijo v prid l okacije na o z emlju trikotnika, ki
ga z amejujejo kol odv or bohinjske ž el e zniške
pr oge, Škabrijel in P ano v e c . Našt eje še osem
r azl ogo v v prid pr e dl agane l okacije. Me d nji-
mi na v e de, da st a Bl anč e in Gr čna sest a vna
del a Goric e, da je Solkan najst ar ejše naselje
v okolišu, da je z emlja v na v e denem trikotni-
ku il o vnat a in da je z emlja v Šempetru in V r-
t ojbi izr e dno prikl adna z a polje delst v o . V tri-
kotniku so tudi ener getski viri (Soč a), t o o z e-
mlje r azpol aga z v e čjim z al e djem, ugodnejšo
pr ometno po v e z a v o in v e čjo mo žnostjo r a-
zv oja industrije. Opo z oril je tudi na str at eški
f ak t or in dodal , da klimatski pogoji v pol e-
tnem č asu ne go v orijo v prid Šempetru in V r-
t ojbi. T a kr aja st a l ahko e dino l e st ano v anjski
naselji.«
K ak o je pot ek a l a r azpr a v a, z apisnik ne
piše . Ing. Gv ar dijančič
18
se je spominja l , da so
se v erno/ solk ansk o r ešit e v na jbolj odl očno
z a g o v ar ja li Josip Štruk elj, dr . F r anc Marušič in
ing. E v g en Ma y er , južno/ šempetr sk o- vrt oj-
bensk o p a Bog omil Vižitin, ki st a se mu pri-
družil a t a jnik okr a ja Jor dan Gor jan in ing. Bo -
židar Gv ar dijančič .
Josip Štruk elj je na sest ank u 3. ma ja 19 4 7
ob sooč anju mnenj pr esodil , da bi k odl oči-
t v am v elik o prispe v a l ogl ed t er ena. 7. ma ja
19 4 7 so čl ani odbor a opr a vili t er enski pr e-
gl ed. Bili so na K ost anje vici, na Mark o v em
hribu (S v . Mark) in na pobočju S v et e g or e .
T udi po t em ogl edu se st a lišč a niso zbliž a l a.
Z apisnik ogl eda
19
je posebej na v edel pr edno-
sti in sl abosti l ok acije na solk ansk em in po-
sebej na vrt ojbensk em polju. P r ednost sol-
k ansk eg a polja je bil a bolj dir ektna po v e z a v a
z Goric o , pedol ošk o st anje (sl abš a k ak o v ost
z emljišč a), bolj r az gib an r elief , ki je l ahk o iz -
gl edu mest a v prid, bur ja mestu tudi k oristi,
z a biv anje bi bil primer en z a v etni pr edel pri
Kr omberk u. Neg ativ en očit ek je bil a pr ost or -
sk a (r eliefne k onfig ur acije) izpost a vljenost
južneg a pr edel a bur ji, ostr ejše podnebne
r azmer e in del oma močvirnati t er en. R azl og a
v prid vrt ojbensk em polju st a bil a pr edv sem
dv a: v ečje mo žnosti z a šir jenje mestneg a
pr ost or a in ug odna klima. P r a v t ak o st a bil a
dv a r azl og a, da je l ok acija neustr e zna, in si-
c er : neg ospodarna po zida v a pl odonosneg a
z emljišč a in manjš a pr ost or sk a po v e z anost z
mest om Goric a v primer ja vi s solk anskim po-
17
P ANG, OL O Goric a –No v a Goric a, t . e . 38, s. e . 3 4 19.
18
P ANG, Zbirk a gr adiv a o No vi Gorici (f ond 6 1).
19
P ANG, OL O Goric a –No v a Goric a, t . e . 38, s. e . 3 4 19.
20
P ANG, OL O Goric a –No v a Goric a, t . e . 38, s. e . 8660.
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
10 ČLANKI
���

1 1
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI
ljem. V se na v edeno je pok az a l o , da je tr eb a
zbr ati » podatke gl e de f ak t or je v gospodar -
ske ga r azv oja t ake ga no v e ga naselja, da se s
št e vilkami mor e ugot o viti najprimernejše
mest o in z a vz eti t ako eno pr emišljeno st ali-
šč e gl e de t e ga vpr ašanja«. Skl enili so , da Bo -
židar Gv ar dijančič sest a vi vpr a š a lno pol o , ki
na j bi zbr a l a podatk e potr ebne z a sest a v o
pr ogr ama iz gr adnje no v eg a mest a. V pr a š a l-
nik je imel 36 vpr a š anj. Bil a so v sebinsk o z el o
r azlična, z aht e vna, k ompl ek sna in odg o v or
nanje ni bil l ahek .
Na č etrti seji odbor a 2 3. julija 19 4 7 so ug o-
t a vlja li, da še ni nobeneg a odziv a na vpr a š a l-
no pol o . Udel e ž enci so skl enili, da pospešijo
del o z a pridobiv anje » ana litsk eg a gr adiv a«,
k ot je Gv ar dijančič imeno v a l na podl a gi an-
k et e in a li na k ak drug način zbr ane v v eliki
meri st atistične podatk e . V P okr a jinsk em ar-
hivu v No vi Gorici je ohr anjen l e en izpolnjen
vpr a š a lnik , in sic er z dr a vnik a Marušič a z da-
tumom 1. sept ember 19 4 7.
20
P ri spl ošnih
vpr a š anjih si je ank etir anec pri prik az u kli-
matskih poma g a l z domo znansk o lit er atur o
(C arl C z oernig, Das L and Gör z und Gr adisc a,
Duna j 18 7 3), nek a j st atističnih podatk o v mu
je posl a l na jv er jetneje dr . R obert Hl a v at y iz
T r st a. Marušič je podr obnejše obdel a l z dr a -
v st v ene r azmer e z na v a janjem mestu potr eb-
nih z dr a v st v enih ust ano v in ug ot o vil , »da
t v ori podl ago z a v e čino na v e denih ust ano v
no v a bolnic a«.
Del o vni odbor s v ojeg a del a pri dol oč anju
l ok acije ni k onč a l . Bliž a l se je dan priključit v e
( 15. sept ember 19 4 7) in Gv ar dijančič je 30. a v -
g ust a iz L jubljane pr ejel po ziv , da prinese
zbr ano gr adiv o v zv e zi z gr adnjo no v eg a me-
st a na sl o v ensk o ministr st v o z a gr adnje .
Gv ar dijančič je tudi še t akr at vztr a ja l na st a li-
šč u, da je vrt ojbensk o polje boljš a r ešit e v , s a j
se t am »Vipa v ska dolina nar a vno ist e č e pod
Kr aško pl anot o v območje Soč e, koder je bil
priliv Sl o v enc e v v st ar o Goric o najmočnejši in
odl očil en«.
2 1
V L jubljani se je sest a l z mini-
str om Mačk om in odda l je ministr st vu zbr ano
dok ument acijo (k art e , ana litsk o gr adiv o). Mi-
nistr st v o je potr ebo v a l o l e k art e in ne ana lit-
sk eg a gr adiv a, ki g a p a Gv ar dijančič u niso vr-
nili. Med obisk om L jubljane se je t akr at Gv ar -
dijančič sr eč a l s tipičnimi sl o v enskimi
r azmer ami »pr eriv anje okoli v elikih in l epih
nal og, pol o ž aje v in podobnih, v č asih komaj
vidnih posebnosti«. S t o kritično opombo je
mor da namignil na odl očit e v , k do in z ak a j je
bil izbr an z a prv eg a pr ojekt ant a No v e Goric e .
V pr a š anje l ok acije No v e Goric e je nat o po
službeni dol žnosti r eše v a l minist er z a gr a-
dnje Iv an Mač ek , k o je z močno ekipo sode-
l a v c e v obisk a l obe pr edl a g ani l ok aciji. D atum
t eg a obisk a ni ug ot o vljen. T ak o se je minist er
spominja l : » Z daljnogl e dom sem pr e gl e dal
v es t er en, kako iz gl e da in še obhodil sem ga
in spo znal , da bomo nar e dili najmanj škode,
č e pričnemo del ati no v o mest o pr a v na t em
območju. T ako , vidit e, je prišl o do odl očit v e,
da se na t em mestu z gr adi No v a Goric a. «
T ak o je pritr dil mnenju tistih čl ano v del o vne-
g a odbor a, ki so se pot eg o v a li z a pr edel med
Bl anč ami in Gr čno , z a solk ansk o l ok acijo .
Gv ar dijančič je ob ogl edu t er ena s S v . Mark a
tist eg a dne opo z oril na mo žnost šempetr -
sk o- vrt ojbensk e l ok acije , ministru p a na nje-
g o v o pr eprič anje , da tu ne mor e st ati No v a
Goric a, ni ug o v ar ja l . Ministr o v a odl očit e v je
očitno t emeljil a na ar g ument aciji, ki jo je
zbr a l v v eliki meri del o vni odbor pri OL O z a
Gorišk o p a tudi gl a so vi, ki so priha ja li iz ja v-
nosti.
D an po Mačk o v em obisk u so dobili trije
arhit ekti (Bo židar Gv ar dijančič , E dv ar d R a vni-
k ar in Mark o Ž up ančič) na l og o , da pripr a vijo
načrt z a No v o Goric o , ki bo st a l a pri Solk anu.
Izbr an je bil R a vnik ar , ki je , k ot se je Gv ar di-
jančič spominja l , še pr eden je minist er Ma-
č ek obisk a l Gorišk o , sk up a j s s v ojimi študenti
(seminar jem), iz del a l idejni načrt z a no v o
mest o in upošt e v a l pri t em v se ministr o v e
napotk e . V Gv ar dijančič e v em spominu je
2 1
P ANG, Zbirk a gr adiv a o No vi Gorici (f ond 6 1).

ost a l a gr enk ob a, k er mu minist er ni prizna l
dot akr atneg a del a pri no v og orišk em pr obl e-
mu t ak o , da bi mu ponudil iz del a v o pr ojekt a,
s a j je imel ž e izbr aneg a pr ojekt ant a. Ne o zi-
r a je se na ok olnosti p a je Bo židar Gv ar dijan-
čič v endar pustil pomembno sl ed pri ust v ar -
janju No v e Goric e . Bil o p a bi krivično , k o ne
bi omenili tudi vl og e Iv ana Kr aigher ja, ki je
zv est o z apiso v a l tist o , k ar bi l ahk o potihnil o
v po z abo .
No v a Goric a se je nat o z ač el a gr aditi po
skici urb anistične z a sno v e arhit ekt a E dv ar da
R a vnik ar ja. Z a sno v a je str emel a z a iz gr adnjo
po v sem no v eg a mest a, v l a stnem pr ost oru,
neodvisno od Solk ana in Goric e onstr an me-
je .
22
Na st a ja joč e mest o sic er ni sl edil o prv o-
tnemu k onc eptu, s a j so l ok a lni f akt or ji v anj
kr epk o posegli, k ar je vzbudil o v elik o po z or-
nost , zl a sti str ok o vne ja vnosti. P oseg v t o
pr obl ematik o p a pr eseg a namen t eg a pri-
spe vk a.
* * *
O na st a janju, l ok aciji in gr adnji No v e Go-
ric e je na st a l o v minulih sedmih deset l etjih
v eč t emeljnih besedil . Naz adnje je t o odlično
opr a vil arhit ekt in urb anist T omaž V ug a v
monogr afiji P r ojek t : No v a Goric a (L jubljana,
Z a l o žb a ZR C, 20 18). Kljub marljiv emu pr ouč e -
v anju zl a sti arhiv skih vir o v je ost a l o še nek a j
nepoja snjenih pr obl emo v . Mor da p a jih bodo
dopolnili in poja snili podatki, pridobljeni iz
še neobdel aneg a in nepo znaneg a arhiv sk eg a
gr adiv a.
No v a Goric a je na st a ja l a in na st a l a k ot
k ol ektivna potr eb a pr ebiv a lst v a P osočja, po-
t em k o je ost a l o br e z s v ojeg a st ol etneg a na-
r a vneg a sr edišč a. T o je bil t emeljni r azl og z a
njeno iz gr adnjo , č er a vno so se poja vlja li k ot
v odil o tudi politični in ideol oški r azl ogi, ki jih
T omaž V ug a sint etizir a l v ug ot o vit vi: »Got o v o
je bil a No v a Goric a r e z ult at tudi ide ol oških
pr agmatičnih cilje v t akr atne Jugosl a vije. Z
no vim mest om so hot eli pokaz ati sposob-
nost socialistične dr ž a v e, da l ahko nadome-
sti iz gubljeno Goric o , kot so skandir ali ob po-
st a vljanju t emeljne ga kamna prv e ga no v o-
goriške ga objek t a 13. junija 19 48: No v a
Goric a mor a post ati s v etilnik naše dr ž a v e, ki
bo naše ljudst v o opo z ar jal na ne v arnosti r e -
akcionarne ga z apada. «
2 3
K t emu dodamo še ,
imenujmo g a nar odnoobr ambni r azl og, pod-
kr epljen z izk ušnjami st ol etneg a obmejneg a
so žitja: »P okažimo njim, kaj zmor emo st oriti
tudi mi Sl o v enci!«.
Č a s, k o je z ač el a na st a jati No v a Goric a,
l ahk o r az delimo na v eč obdobij. Dol oč a jo in
r azmejujejo jih pr edv sem mednar odne
upr a vnopolitične spr emembe t er z njimi po -
v e z ane posl edic e . P rv o obdobje na st a janja
No v e Goric e z aobjema č a s od drug e pol o vic e
l et a 19 46 do z ač etk a dec embr a 19 4 7. Z ač el o
se je t akr at , k o se je v s a j na sl o v enski str ani
poja vil a neg ot o v ost , a li se bo no v a dr ž a vna
meja med It a lijo in Jug osl a vijo z meddr ž a vno
pog odbo udejanjil a t ak o , da bo Goric o priso-
dil a It a liji in da bo njeno s Sl o v enci na seljeno
z a l edje v Jug osl a viji o zir oma Sl o v eniji ost a l o
br e z s v ojeg a st ol etja uv elja vljeneg a družbe-
nopolitičneg a sr edišč a. Slutnjo je potr dil a
p arišk a mir o vna pog odb a 10. f ebruar ja 19 4 7.
Ž e ob prvi slutnji, sr edi l et a 19 46, da se meja
ne bo z ačrt a l a t ak o , k ot si je z amislil a in z ah-
t e v a l a jug osl o v ansk a o zir oma sl o v ensk a
str an, se je ob v sem drug em spr o žil a tudi z a-
misel , da bo mor a l o z a l edje Goric e (C erkljan-
sk o-Idrijsk a, T olminsk a, T rno v sk a in Banjšk a
pl anot a, Vip a v sk a dolina Br da in spodnji
Kr a s) ust v ariti no v o sr edišč e . Z at o so se ž e
pr ed 15. sept embr om 19 4 7, pr ed datumom
uv elja vit v e p arišk e mir o vne pog odbe , širil e v
ja vnosti z amisli in bil e spr ejet e nek at er e od-
l očit v e o gr adnji no v eg a sr edišč a z a l edja me-
22
T omaž V ug a, P r ojekt : No v a Goric a, L jubljana, ZR C
S AZ U , 20 18, str . 54.
2 3
T omaž V ug a, n. d., str . 9 4– 95.
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
12 ČLANKI
���

13
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI
st a Goric e . P o delno spr ejetih urb anističnih
načrtih in prvih t er enskih pripr a vlja lnih delih
(okt obr a in no v embr a 19 4 7) so se v z ač etk u
dec embr a 19 4 7 na r edk o na seljeni r a vnini
med Solk anom, Kr omberk om, K ost anje vic o in
t akr at ž e nek danjimi se v ernimi pr edeli obči-
ne Goric a z ač el e z del o v anjem ml adinskih
del o vnih brig ad nizk e gr adnje bodoč eg a me-
st a. T o je bil tr enut ek , ki se o znač uje k ot z ač e-
t ek gr adnje no v eg a mest a, k o je njeg o v o na -
st a janje st opil o v drug o obdobje , z aznamuje
g a pr ost o v oljno del o ml adinskih ( 19 48) in
fr ontnih brig ad. K onč a l o se je na z ač etk u pet -
desetih l et . Sr edst v a z a z ač et ek gr adnje so se
zbir a l a o zir oma na j bi se zbr a l a iz jug osl o v an-
skih dr ž a vnih in sl o v enskih r epubliških vir o v .
V t em č a su se je z ač el a ust v ar jati urb anistič-
na z a sno v a mest a, z gr adili in z a sno v a li so se
tudi g ospodar ski obr ati (t o v arna pohišt v a,
k a snejši Mebl o), ki na j bi pog oje v a li obst oj in
r azv oj mest a t er njeg o v eg a z a l edja. Z una j o ž-
jeg a ok oliš a bodoč eg a mest a na j bi se gr adili
tudi k omunik acije , ener g etski viri in št e vilne
t er r azlične ust ano v e , ki so bil e nujno potr eb-
ne in značilne tudi z a del o v anje mest a v na -
st a janju. V no v o z gr a jene st ano v anjsk e objek-
t e v No vi Gorici so se prvi pr ebiv a l ci v selili ž e
l et a 19 4 9.
Od z ač etk a pet desetih l et da lje sl edijo
obdobja, ki so jih z ameje v a li administr ativne
in politične spr emembe t er r azpol o žljiv a fi-
nančna sr edst v a in ki jih ne z aznamujejo
k onkr etni datumski mejniki. T omaž V ug a jih
je v omenjeni monogr afiji opr edelje v a l po
deset l etjih.
Obseg del na gr adbišč u No v e Goric e se je
po l etu 19 4 9 močno skr čil in gr adnja je sl one-
l a pr edv sem na l ok a lnih finančnih sr edst vih.
Z ač etni pol et pri gr adnji je z ar adi pomanjk a-
nja denar ja p a tudi z ar adi njeg o v eg a vl a g a-
nja v drug a gr adbišč a po Jug osl a viji (na pri-
mer v No vi Beogr ad) post opoma pojenja l . Ju-
g osl o v ansk a dr ž a v a in z njo Sl o v enija vr ed
st a se v obdobju izv a janja c entr a lno pl ansk e-
g a pet l etneg a pl ana ( 19 4 7– 195 1) zl a sti s kriti-
k o inf ormbir oja ( 19 48), or g ana, ki je k oor dini-
r a l in nadzir a l , in s v et o vne k omunistične
str ank e , zna šli v t e žk em g ospodar sk em pol o -
ž a ju. P rimanjk o v a l o je tudi del o vne sil e . Up a-
nje , da bi k pospešeni r a sti No v e Goric e pri-
pomogl a no v oust ano vljeno dr ž a vno ministr -
st v o z a no v oos v obojene kr a je , pr a v t ak o tudi
no v oust ano vljeni Obl a stni odbor z a g orišk o
obl a st s sede ž em v P ost ojni ( 19 4 9– 195 1), se ni
ur esničil o , k a jti t a odbor je bil po nek a j me-
secih del a ukinjen.
7. no v embr a 19 4 9 se je prvič ur adno ome-
nil o ime No v a Goric a k ot z a sel ek Kr a je vneg a
(mestneg a) ljudsk eg a odbor a Solk an. Z z ak o-
nom o r az delit vi R epublik e Sl o v enije na
okr a je in občine je bil a 19. april a 195 2 ust a-
no vljena občina No v a Goric a. T ak o se je pr ej-
šnji ist oimenski z a sel ek solk ansk eg a ljudsk e-
g a odbor a pr eobr azil v mest o . No v e pobude
v r azv oju g ospodar st v a okr a ja Goric a je po
z ač etni krizi v z ač etk u pet desetih l et , pol eg
o življanja jug osl o v ansk eg a in sl o v ensk eg a
g ospodar st v a, nak az a l tudi it a lijansk o- jug o-
sl o v anski spor az um o ma l oobmejnem pr o-
metu, podpis an v Vidmu a v g ust a 195 5, pot em
k o je bil o z ač a sno r ešeno t ak o imeno v ano
tr ž a šk o vpr a š anje ( 1954). Videmski spor az um
je odprl do t akr at t esno z aprt o dr ž a vno mejo ,
omog očil obmejnim pr ebiv a l c em č e zmejne
stik e t er izmenja v o dobrin p a tudi tr dnejše
sodel o v anje na političnem, g ospodar sk em in
k ulturnem podr očju. V se t o je da l o No vi Gori-
ci no v eg a pol et a in vzpona. U st v aril je eno
pot l ej t emeljnih značilnosti sedanje No v e
Goric e , da je obmejno mest o . L et a 195 5 je
No v a Goric a s pridružit vijo t olminsk eg a okr a -
ja (ž e l et a 195 2 mu je bil priključ en okr a j Idri-
ja) post a l a sr edišč e v elik eg a okr a ja Goric a in
t or ej pr a v o r egijsk o sr edišč e . T o p a ni pome-
nil o , da so se v gr adnjo no v eg a mest a v iz da-
tnejši meri vključil a sr edst v a SR Sl o v enije . V
v eliki meri je gr adnja mest a t emeljil a na l o-
k a lnih virih, še zl a sti pot em, k o je bil k onec
l et a 196 2 okr a j Goric a ukinjen in bil priklju-
č en okr a ju K oper . V l etih 1960 in 196 1 so se

no v og oriški pridružil e občine s sede ž em v
Šempetru pri Gorici in na Dobr o v em t er v K a-
na lu ob Soči. P o ukinit vi okr a ja K oper se je
april a 196 5 k onstituir a l a no v oizv oljena Sk up-
ščina občine No v a Goric a. P obuda z a družbe-
ni r azv oj no v og orišk e občine in njeneg a se-
de ž a je sl onel a na l ok a lnih deja vnikih. Urb a-
nistično načrt o v anje in njeg o v o ur esnič e v a-
nje st a pr edst a vlja l a t ak o in v esticijski k ot
gr adbeniški pr obl em.
Z ač el o se je r az dobje , ki je tr a ja l o v se do
na st ank a s amost ojne Sl o v enije , k o se je o z e-
mlje no v og orišk e občine post opoma manj-
š a l o na jpr ej l et a 199 4 z ust ano vit vijo občin
Br da in K ana l ob Soči t er z ust ano vit vijo ob-
čin Šempet er - V rt ojb a ( 1998), Mir en-K ost anje -
vic a (2004) in R enč e- V ogr sk o (2006). No v a
Goric a je k ot sede ž občine ohr anil a f orma l-
no , del oma p a tudi nef orma lno pridobljeno
vl og o šir šeg a r egiona lneg a sr edišč a se v erne
P rimor sk e , v endar v mejah manjšeg a obmo-
čja od nek danjeg a okr a ja Goric a, v pribli-
žnem obseg u sl o v ensk eg a del a nek danje
habsbur šk e g orišk e gr ofije . Mestna občina
sodi v Gorišk o st atistično r egijo , ki jo sest a -
vlja 12 občin. O z emlje no v og orišk e mestne
občine meri 2 7 9, 5 km ², na njem živi v 19 kr a -
je vnih sk upnostih sk or a j 3 2. 000 pr ebiv a l c e v .
P o podatkih iz l et a 20 15 je v mestu No v a Go-
ric a živ el o 12. 985 pr ebiv a l c e v .
P r esk očili smo č a s sedmih deset l etij, v
k at er em se je v ja vnosti poja vil a c el a vr st a
r azličnih sodb o r a sti, o vl ogi in prihodnosti
No v e Goric e . P ol eg nedv oumno poh v a lnih in
pritr dilnih ug ot o vit e v so na šli s v oje mest o
tudi r azmisl eki o urb anem in arhit ekturnem
r azv oju mest a, o vizijah No v e Goric e , da bi po
v seh pr est anih in do živ etih prig odah, po
vzponih in p adcih, do živ el a t ak o pr eobr azbo ,
da bi post a l a c ent er šir še » vip a v sk e urb ane
r egije«, k ot je o viz onar ski in nik ak or ne ut o-
pični ideji z apis a l T omaž V ug a.
2 4
2 4
T omaž V ug a, n. d., str . 354.
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
14 ČLANKI
���
P o m o ž n i o b j e k t i , k i s o s l u ž i l i g r a d i t e l j e m N o v e G o r i c e , s » f r n a ž o « v o z a d j u i n » m a g i s t r a l o «
v i z g r a d n j i ( f o t o t e k a M u z e j a n o v e j š e z g o d o v i n e S l o v e n i j e ) .