. oi-ski list* iziue - siRo sredo ’» soboto zjutraj. — Uprava ured-^ I uišivo v Gorici, Cgiso Verdi štev. 47 - Teiefon šfev. 292 Oglasi . I se zaračunavajo r? ren<t>- - Rtčun pri Cassa di Risparmio Gorica.$ j
Gorica, dne 4. novembra 1944.
Za mesto Gorica in Trst: posamezna šlevilka 0.50 tir, polletna naročnina 26. lir, celoletna 52,— lir. Izven mesta Gorica in Trst: posamezna številka 1,— lira, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90.-
90 odstotkov BOJI ZA USTJE SELDE
Že večkrat smo v našem listu povdarjali, da naše slovensko ljudstvo, zlasti ljudstvo na Primorskem iz dna svoje duše odklanja komunizem ali pa ga ne pozna ter da je šlo v hribe po večini zgolj iz strahu pred terorjem redkih posameznikov, manjšina pa' iz neke napačno ra-zumevane romantičnosti, namreč, da se je treba za »svobodo boriti« in biti proti »okupatorju«. V resnici pa se zapeljanci in prisilni mobiliziranci že sedaj po večini kesajo, da so napravili take usodine korake, saj so v prvi vrsti škodovati sebi, potem svojim družinam, svojim domovom m vsemu slovenskemu narodu.
In vendar ne moremo tem ljudem niti sedaj, ko so napravili že toliko škode po Goriškem in povsod, očitati, da bi bili resnični komunisti. Ne, večina teh v gozdu niti ne ve1, kaj je komunizem, niti nočejo priznati, dlai veljal njihova sicer brezupna borba — ne svobodi naroda, — temveč zmagi komunizma. Vedo pa to dobro tisti, ki so v ozadju alli v vodstvu te tako malo stavne »osvobodilne fronte« in teh je le neznatna. manjšina, toda s spretno organizacijo svojega gibanja in s sprelno. da lažnjivo propagando so si pridobili vodstvo vsega uporniškega nihanja ler na vodilnih mestih pustili kot krinko le nekaij matega drugače mislečih ljudi — da jih ob prvi priliki, ko naii bi komunizem dokončno zmagal, tudi nje »likvidirajo« ter potem zavladajo sami
Pristni komunisti so ljudem vtepli v glavo eelo to, da so komunizem, narodna svoboda in neodvisnost eno in isto, V resnici pa je to le sijajen trik komunistične propagande, ki lovi na svoj lim nepremišljene kaline1 in zavestne zložince. Prav nasprotno je: nikoli ne bo za naš narod takega suženistva, kakor tedaij, ako zmagajo komunisti, za kar pa smo prepričani, da se nikdar ne bo zgodilo.
Komunisti tudi obljubljajo po svoji »zmagi« lahkovernežem vse mogoče zemeljske dobrote in kar v navadi je, da prideio bivši fali— rani študentje, potepuhi in slični k skromnemu kmetiču in mu obljubljajo: »Vidiš, po naši zmagi, bo tista ali ona njiva tvoja, dobil boš nekaj boršta, nekaj co-lov, imel boš celo hlapca, samo sedaj moraš biti naši« Kakor tudi je za resnega človeka taka »delitev« nesmiselna in negospodarska, ker se v praksi ne da izvajati, vendar to komunizem ni in tudi nasprotuje resničnemu komunističnemu programu.
Komunistični program je samo en in za tem stremi neizprosno do uresničite:	namreč podržav-
il j en j e prav vse zemlje, prav vsega blaga, vse živine; da celo vseh liudi in vse njihove delovne sile. Niti zadnja bajta, zadnji zeijnik, zadnji čebelnjak ne bo ostal več v rokah kmetskega ljudstva, delavec in uradnik pa niti eno uro ne bosta svobodna in ne bosta smela misliti na kakšno izboljšanje delovnega položaja, zakaj nad zemljo, nad viri blaginje, nad pridelki in izdelki bo izključno lastnik le država, nad državo pa bo vladala »diktatura proletarijata«, da govorimo z izrazoslovjem komunizma, po domače povedano, vladala bo diktatura dosedanjil potepuhov in delomrznežev.
VELIKA BITKA PRI Lili AVI - PREMIKI V MACEDONIJI IN DALMACIJI - BOJI V ITALIJI - VE LIKE IZGUBE ITALIJANSKIH TOLP
Gorica, 3. nov. - lv:r.) - Važnost bojev prehaja v zadnjem času od enega odseka na drugega. Četudi so boji na vseh evropskih bojiščih enako srditi, je la važnost skoro vedno odvisna od časa, ko se bitka vrši in istočasno od drugih bitk. Nobena pa ne vstvarja več tiste psihoze pričakovanja velikih dogodkov, ker nobena ni odločilnega značaja. Tudi največji optimisti ali pesimisti si ne ustvarjajo več prividov. Boji se nadaljujejo in se bodo nadaljevali, dokler ne pride odločitev, ki bo neizogibno vojaškega značaja, ker tudi naj-večji zakrknjenci in oboževalci nasprotne propagande ne verujejo več v politične dogodke, ki naj bi odločili usodo enega kontinenta, vsaj ne v take, kakor smo jih bili vajeni v zadnjem času. Še manj pa so upravičena u-panja sovražnikov Nemčije na notranji polom. Vse gre točno po svojem tiru.
Na vzhodni fronti je sovražnik odnehal z napadanjem. Težke izgube zadnjih dni so brelzdvomno vplivale na moralo napadajočih j čet. Le v okolici Gumbinnea še napadajo boljševiki z večjo srditostjo. Vendar pa je ta odmor povsem začasen, ker Sovjeti poznajo važnost te fronte. Doslej bilanca neprestanega napadanja ni bila za boljševike preveč laskava. Vsaka ped zemlje jih stane potoke krvi in gore matdrijala. Pri Libau pa divja bifka> ogromnega obsega. Toda vsi prodorni poizkusi sovražnika zamirajo v težkem obrambnem ognju. V samih dveh dneh je bilo v Kuriandi-jli sestreljenih 141 sovjetskil letal. Med Donavo in Tiso urejujejo nemške in ogrske čete svoje položaje. Pri Szolnoku in Debre-czinu so se zopet izjalovili vsi napadi boljševikov. Na Balkanu ni posebnih operacij. Nemške čete delajo protinapade, da zaščitilo zvezo med Bosno in Južno Srbijo. Pri Splitu, Metkoviču in Dubrovniku so se izkrcali Angleži skupaj s partizani. Nemški varnostni oddelki so se v redu u-maknili na obailne hribe.
Bitka za ustje Šelde je dosegla svoj višek. Angloamerikanci so napeli vse sile, da bi uničili nemške obrambne črte. Po napadu proti Walchenemu, ki se je začel
Zato naj se torej bori naš kmet, naš delavec, naš inteligent! Ce bi naše ljudstvo le količkaj slutilo, kaj mu komunizem pripravlja v bodočnosti; bi komunistična Osvobodilna fronta takoj razpadla sama od sebe.
Po pravici je zadnjič poveljnik primorskih domobrancev polkovnik Kokalj v krogu svojih častnikov izrazil tole misel:
»Naše ljudstvo ni komunistično; po svojem razpoloženju je 90% protikomunistično, zakaj niti zadnji, najbolj reven kočar na Primorskem si ne bo pustil kar tako na lepem vzeti del svojega težko prigaranega premoženja. Pojma Slovenec in komunist sta nezdružljiva, 'toda Ijudsivu je treba odpreti oči in ga poučiti, kaj je komunizem!«
v sredo zjutraj, skušajo Anglo-Amerikanci na vsak način izsiliti odločitev. Toda nemški obrambni ogenj jim je zadal občutne izgube. Boj se je odigraval med britanskim ladijskim in nemškim obalnim topništvom. Nemškim baterijam se je posrečilo potopiti številne angleške ladje. Z u-spehom so nastopili dinamitni čolni in lahke enote za polaganje min.
V	pristanišču Ftessing so An-glo-Amerikanci zavzeli s težavo malo površino, nn kateri so nem-še čete pred umikom uničile vse vojaško važne objekte.
Amerikanski bataljoni niso u-speli z napadi pri Stolbergu. Tudi bitke zahodno od Pont a Mous-sona in ob Baccaratu niso prinesle nobene odločitve.
Izredne važnosti so nemške akcije proti tolpami v severni Italiji. Te akcije so prizadele tolpam nenadomestljive izgube. Poročila govore o 3.600 mrtvih in 8.200 jetnikih. Nenadomestljiva pa je izguba ogromnih množin vsakovrstnega orožja. Uničena so tudi bila skoro vsa Zatočišča in vse zaloge živil in municije.
Bojišče samo pa je v Italiji tudi zadnje dni precej mirovalo. Prišlo ni do nikakil važnih bojnih akcij. Nemške čete so izvršile mnogo manjših napadov in zadale sovražniku precejšnje izgube.
Toda tudi te akcije so bile le krajevnega pomena.
Kakor razvidno, se navzlic živahnemu delovanju na skoro vseh bojiščih, položaj na splošno ni bistveno izpremenil. Zavezniki so tam, kjer so bili preg časom. To je pač premalo, ako pomislimo, da baš zavezniki — glasom lastnih izjav tekmujejo s časom. Nekaj tu za zaveznike ni v redu. Ne samo za zaveznike, ker ako po-smatramo nekoliko svetovni tisk zadnjih dni, vidimo, da moč nemškega odpora preseneča ves svet, torej ni nič čudnega, da preseneča tud^i zaveznike, ki niso z njim računali. Sedaj pa morajo plesat, kakor jim svira čas, ki je postal že njihov odkrit sovražnik. Tudi dogodki na skrajnem vzhodu, ki so zadali Ameri-kancem zelo težke rane, ne morejo biti pač baš vzpodbudni, ako že sami ameriški državniki smatrajo nov položaj na skrajnem vzlodu kot zamotan. Ako tudi razpolagajo zavezniki s še tako ogromno tonažo vojnih in transportnih ladij, jih je morala vendar izguba* pri Filipinih zelo občutno zadeti. Ni baš težko izgube tajiti ni pa mogoče spraviti z navadnimi zanikanji potopljenih ladij zopet na površje.
In zapadna fronta tudi rabi ladje, ladje, ladje... Tudi po zimi...
‘nr*Y-> —* i
De Gaulle in francoski partizani
Poročevalska agencija »Usinform« poroča iz Pariza, da je De Gaullova vlada izda' la odlok, da se morajo vse i-legalne organizacije brez pogojno podrediti vladi ter se uvrstiti v čete redne vojske. Proti temu odloku silovito nastopajo komunistični in njim sorodni časopisi. Reute> sporoča, da je partizansko vodstvo imelo sejo. na kateri so določili mere, ki naj se poduzamejo proti De Gaul-lovi vladi.
De Gaullov dekret o razorožitvi levičarsko-radikalne francoske milice je po vesti »Associadet Pressa« iz Pariza zabil med De Gaulla in komuniste tako razpoko, da bo-
Vemo, da tudi tisti, ki so v gorah; ne vedo, da se bore za temne cilje, razen nekaterih, katere vodi osebna ambicija, pohlepnost in želja po oblasti. Zločinci in mednarodni zarotniki so zavedli del našega ljudstva k nepremišljenim korakom, k bratomorom in k propadanju vsega naroda.
Našemu ljudstvu se že odpirajo oči in že spoznava temne naklepe komunistov, ki vodijo, oziroma; ki so absolutni gospodarji Osvobodilne fronte. Razen peščice »voditeljev« si že vse želi dokončne odstranitve te rdeče nevarnosti in do te pride prav v kratkem, zakaj proti volji ljudstva na tej zemlji ne bo nihče gospodaril in ukazoval, najmanj pa taki sumljivi mednarodni rdeči in židovski agentje!
sta verjetno oba komunistična ministra Tillen in Biloux odstopila.
Vkljub prepovedi vrnitve, ki jo je izdala De Gaullova vlada, je Thorez nastopil pot v Francijo, da prevzame vodstvo francoske komunistične vstaje.
Vesli z vsega svela
BONOM1JEVI STROŠKI ZA ZAVEZNIKE
Finančno ministrstvo Bo-nomijeve vlade je objavilo, da je zasedena Italija dose-daj dala v promet 34.8 milijard lir v promet za kritje stroškov za okupacijske stroške »zaveznikov«.
NOVA ROMUNSKA VLADA IMA ŠE ST KOMUNISTOV. »IJnitet Press« poroča iz Bukarešta, da se nova vlada sestoji iz štirih liberalcev, pet nacionalcev in šest komunistov. Znana nekomunistična politika Maniu in Bratianu imata le ministrstvi brez listnice.
ATENTAT PROTI EDE-NU V RIMU. V hotelu »Ex-celsior« je eksplodiral peklenski stroj, ki je bil namenjen angleškemu zunanjemu ministru Edenu. Zavezniške oblasti in Bonomijev krog st> nočejo izjaviti in izdati u-radnega poročila o zelo značilnem dogodku.
Na Primorskem se tudi jasni
Primorska tudi trpi. Do zadnjega časa so komunisti vlačili na Dolenjsko tudi naše primorske rojake v boj zoper brate. Istočasno pa so doma s krvjo dušili vsak upor zoper svojo strahovlado. Primorska, ('zlasti pa Goriška dežela, je dala že strašno krvav delež v m encih, ki so umirali stra-hef le smrti, ker so bili zoper 1 mnizem. Le nikogar še ni , ki bi bil vse te žrtve zbral r : popisal v kakih goriških »tirnih bukvah«.
Druga stvar, ki goriškim Slovencem odpira oči, je dejstvo, da se je med Bevkove in Vilfanove rdeče tolovaje nateplo vse polno italijanskih komunistov, ki zdaj tam bolj gospodarijo, kakor pa so gospodarili pred letom dni. Ljudje spoznavajo, da je edina sila, ki drži po koncu slovensko stvar na Primorskem, slovenska narodna straža, kt je najodličnejša hramba zoper komunizem in njegove protiverske in protinarodne namene.
Spočetka je tam stvar nekam počasi šla, zdaj pa se je začelo novo življenje, zlasti po 15. septembru. Tam so zdal ustanovljeni novi udarni oddelki, ki so komunistom noč in dan za petami. Zlasti na Pivki so fantje, ki se lahko postavijo ob stran najbolj udarnim Dolenjcem.
Tako so fantje iz oddelka St. Peter na Krasu pri Premu napadli večjo tolpo rdečih rokovnjačev ter jih podili po Pivki sem in tja, dokler ni tolpa padla v naročje drugemu oddelku, ki jo je pričakal in vroče sprejel. Boj ni trajal več ko 2 uri, pa je bil ves komunistični oddelek razbit. Zdaj so bežali na drugo stran, pa spet padli pod roke drugemu stražarskemu oddelku, ki jih je kar zmlel. Tukaj je padlo 41 rdečih rokovnjačev, med njimi 5 rokovnjavčk. Med nadlimi sta tudi komisar »Milan« in intendant »Žito«.
Na Pivki se torej naši fantje hrabro bore. Tudi v idrijskih hribih se zbirajo ter urijo mišice in voljo za odločilni spopad s komunisti. Vrste naših simpatizerjev pa rastejo od 'dne. do dne. Oe se nam posreči strniti jih v organizirano falango, je komunizem pri nas izgubljen.
Treba je razbiti komunistične oborožene oddelke, u-ničiti mrežo terencev in kurirjev, razširiti naše časopisje do zadnje gorske vasice ter dati našim idejam tako privlačno moč, da bodo dvignile mno/ice aa noge
Že raste med Primorci samimi mlad voditeljski rod, ki bo popeljal Slovence v Primorju v boljšo bodočnost.
STAVKA TISKARNARJEV
V	RIMU. Iz Berna poročajo, da so začeli stavkati rimski tiskarji. Tiskarji so izjavili, da ne bodo nadaljevali z delom, dokler ne bo policija zadostno zaščitila tiskarniških poslopij pred neodgovornimi napadalci.
Gospodarske vesli
IRANK IN DOLAR.
Finančni strokovnjaki so mnenja, tako javlja agencija Reuter, da je treba valutno razmerje med dolarjem in frankom, kakor tudi med funtom štertingom in frankom tako spremeniti, da bo frank j v anglosaških valutah izrecno »poceni«, preden M bila lahko izvedena deflacija v Franciji v omembe vrednem obsegu.
NOVO ŠVICARSKO POSOJILO
Švicarski zvezni svet namerava najeti posojilo v višini 500 milijonov švicarskih frankov za kritje predvidenih denarnih potreb zveze do konca leta.
PADEC ANGLEŠKEGA IZVOZA
V	NEVTRALNE DRŽAVE
Agencija Reuter navaja vred- ; nost britanskega izvoza v nevtralne evropske države, ki naj bi znašal v letu 1943. 18,93 napram 36,78 milijonov funtov šterlingov v letu 1938.
ZVIŠANJE DAVKOV V B0fc<0-MIJEVI »TALIJI.
Ministrski svet Donom e vlade je sklenil obsežno zvišanje davkov. Vkljub povišanju cen in obtoka bankovcev pa so se zni- | žali davčni dohodki. Iz števila davkoplačevalcev moremo sklepati, da je na dr.evnem redu smo- f lino izbegavanje davčnih obvez- ; nosti, kar tamkajšn;i pr;i» itivni način izterjave le še olajšuje.
TEMNA BODOČNOST FINSKE INDUSTRIJE
Finski industrijski krogi zro na bodoč razvoj z »veliko vznemirjenostjo«, poroča dnevnik »Sven- i ska Dagbladet«. Pomanjkanje { premoga in kemikalij za celulozno fabrikacijo bosta pomenila precejšnjo oviro, kakor tudi precejšnje pomanjkanje drugih surovin v drugih industrijskih vejah. Nikakor pa si niso na jasnem strokovnjaki, kako bodo gradili za Sovjetsko zvezo petrolejske ladje, ko pa nimajo potrebnih jeklenih plošč, ki jih motajo dobivati iz inozemstva.
ANGLIJA HOČE UPRAVLJATI ITALIJANSKE ŽELEZNICE IN INDUSTRIJO
Kakor javljajo iz Rima, si )e Anglija pridržala pravico uprave nad italijanskimi železnicami m italijansko industrijo za dobo devetih let.
OBUPNO i lNANCNO STANJE
BONOM1JEVE ITALIJE.
Finančni minister bonomijeve vlade Soleri je objavil v uradnem poročilu, da znašajo obresti za javni dolg letno 17 milijard lir. brez bankovcev, ki cirkulirajo v Severni Italiji, kjer vladajo taši-sii, znaša celotna zadolžitev južne in srednje Italije 653 milijard lir. Posojila znašajo 226 milijard, viseči dolg vključno zakladne bone in predujme banche d’ltalic\ 24^ milijard. Poročilo finančne-go ministra Solerija- poudarja, da ni v zasedeni Italiji nihče od junija 1944. dvignil nobenega zneska pri banci d’llalia, ker denar nima praktično nobene veljave, ker zanj ne more nihče ničesar kupiti. V primerjavi s stanjem v letu 1938. je nastopila devalvacija lire v višini 90 odstotkov. Za poslovno teto 1944-45 računa finančni minister z deficitom v višni 100 milijard lir. Ta znesek pa bo dejansko prav gotovo še višji.
Dejstva in ugotovitve
KDOR SE BORI ZA KOMUNISTIČNO REVOLUCIJO, KO NAROD PREŽIVLJA ENO NAJTEŽJIH DOB SVOJE ZGODOVINE, SE NE BORI PROTI OKUPATORJU, AMPAK PREDVSEM PROTI LASTNEMU NARODU.
Pogled nazaj
Te dni poteče pol leta, odkar je začel v Gorici izhajati »Goriški list«- Janez Ev. Krek je dejal, da mladi ljudje ne smejo nikdar gledati nazaj, ampak vedno naprej proti novim borbam in novim ciljem. Tudi mi nočemo gledati nazaj, ampak samo ugotovimo, da se je naš list proti vsem pričakovanju zasidral med goriškim ljudstvom, bere ga tudi dežela, proti vsem partizanskim prepovedim in terorju. Nima mo sicer Gallupovega zavoda za preizkušanje javnega mnenja, toda po zanesljivih kri tično izdelanih preiskavah smo ugotovili, da ima list znaten, da celo neverjeten uspeh. Komunističnemu vodstvu gre naše pisanje zelo na živce. Marsikatere štrene mu je zmešalo. Naše sodelavce, naše prijatelje in čitatelje pa prosimo za pomoč in podporo. Z druženi-mi močmi naprej do popolne zmage nad komunistično tira nijo,,
Razstava jugoslovanskega „osvobojenju“
v	Moskvi
5. oktobra t. I. je bila v Moskvi odprta razstava posvečena jugoslovanskemu partizanstvu. Razstavo je otvoril predsednik vseslovanskega odbora, podružnice Kominterne za izrabljanje slovanskih čustev. Govoril je Titov sodelavec beograjski žid.Moša Pijade. Pravijo, da je vladalo med udeleženci veliko navdušje. Razstavljeni so številni fotografski dokumenti, ki so bili poslani v Moskvo iz Jugoslavije. Prvi del razstave kaže deželo spomladi l. 1941. pred nemškim napadom. V drugem delu razstave so dokumenti o razrušenih zgradbah. V naslednjem oddelku so zbrani dokumenti o »zverstvih Nemcev, četnikov in ustašev«. Na razstavi je tudi mnogo literature in propagandnega mate riala, ki je utiral pot komunistični revoluciji na Balkanu. T o poroča partizanska propaganda.
Zanima nas, ali so med dokumenti o predvojni Jugoslaviji tudi fotografije o uporu v jugoslovanskem polku v Karlovcu, ki so ga komunisti pripravili na predvečer trpljenja, v katerega bi morala stopiti domovina enotna in strnjena? Bog ve, ali so med letaki tudi tisti, ki so jih širili bodoči or ganizatorji OF in so pozivali na nezvestobo do poveljstva, na izdajstvo kralja, širili defetizem in petokolonaštvo med jugoslovanskimi polki? Zanimivo bi bilo vedeti, če so na razstavi med dokumenti o so delovanju z okupatorjem tudi obširni inventarji orožja, mu-nici je, obleke in živil, ki so jih dobivali komunistični kolovodje od badoglianskega okupatorja brez katerih danes ne hi bilo partizanstva?
Radio
„Slobodna Jugoslavija“
Radio »Slobodna Jugoslavija«, znano Titovo propagandno trobilo, čigar sedež je bil do nedavnega v kavkazij-skem mestu Tiflisu, je oddal vest, da so domobranci na Go riškem vsi prešli k partizanom. »Tolminski glas« in »Goriški list« sta bila po njihovih informacijah od Nesn-cev ustavljena in urednik »Goriškega lista« naj bi bil zaprt. Upamo, da bodo naši goriški terenci tudi to verjeli!
Trošt ali tolažba
V štabu IX. korpusa ter med raznimi partijci iz njegovega obližja se čuje, da partizani nc= gledajo nič kaj s simpatijami na Angleže. Med terenci v Goriški okolici se že vrši propaganda v protiangleškem smislu, češ, če pridejo Angleži, nam bodo pokvarili uspehe naše osvobodilne borbe.
Iz Banjščic in iz Cerkljanskih hribov pa prihajajo poročila, da partizani delajo med ljudstvom propagando, da bodo Primorske kraje zasedli Rusi in ne Angleži. Ruske zasedbe se troštajo še pred Božičem. Kaj pa če zasedbe ne bo? Treba bo tolči stisko in mraz ter živeti od trošta.
„Pod smreko biva zdaj“
V vrsti slovenskih kulturnikov, ki so se pridružili komu nističnemu »gozdu« in bivajo pod smrekami, se je pridružil Stanko Canjkar. V »Partizanski dnevnik« je napisal članek o Gregorčiču, ki kaže vse značilnosti njegovega sentimentalnega sloga. S tem, da je priobčil in s polnim imenom podpisal članek v glasilu, ki je poslušno orodje komunizma, je Stanko Canjkar javno razglasil svojo pripadnost k družbi uničevalcev slovenskega naroda.
Canjkar jev korak bo malo koga razočaral, zlasti se ne bo čudil nad njim, kdor ga je dalj časa poznal. Canjkar je izšel iz najožjega kroga, ki se je zbiral okrog znanega laži-kristjana in zakrinkanega komunista Edvarda Kocbeka. rZe kot bogoslovec v mariborskem semenišču je sodeloval s Kocbekom pri krščansko-socialističnem 'g/-. banju in se navduševal za j modernistične ideje odpadle \ ga bogoslovnega profesorja Wittiga, dokler ni škof Jeglič njihovega glasila cerkveno cenzuriral. Sodeloval je nato pri »Besedi«, »Dejanju«, ter zvesto sekundiral Kocbeku, ko je ta razkrajal katoliško skupnost. \Njegovi vzgajanci iz Ptuja in Maribora so šli naprej po poti, katero jim je začrtal Canjkar. Končali so v vetiki večini ‘ v komunistični partiji. Po sadovih smo ga spoznali. Kadar ga je kdo prijel za jezik, da bi ga prisilil, da še točno opredeli za ali proti komunizmu, ga je zasul s plazom sentimentalnih in nerazumljivih besed o ljubezni in dobroti. Njegovi u-čenci pa so v tem »vzdušju dobrote« zoreli za dialektični materializem, ki za dobroto in ljubezen nima mesta. Strašna je bila škoda, ki jo je povzročil ta gospod. On je bil eden izmed glavnih krivcev, da so iz zavodov, ki so nosili napise »Kristusu Odrešeniku sveta!« prihajali naj-' hujši boljševiki, katerih geslo je bilo: »Imamo kape na tri roga, se borimo protiv Boga!V
Kot pisec sentimentalnih spisov je Canjkar s pomočjo naklonjene mu levičarske pisateljske klike dobil gotov sloves. Toda temeljita, ostro-umnaj res kvalitetna kritiku še ni pretipala njegovih kilometrskih dialogov z občutljivimi gospodičnami. Znan je postal zlasti po svoji drami »Potopljeni svet«, v kateri o-bravnava odpad katoliškega duhovnika in njegovo ljubezen do filmske igralke.
Po zasedbi Spodnje Štajerske je Canjkar prišel za kaplana na Kras, kjer je naredil nemalo škode s svojim iracio-
nalnim pretiranim čustvovanjem, s katerim je odeval partizanstvo kakor z zaščitno meglo. Dolgo časa se ni vedelo zfinj in za njegovo stališče do komunistične revolucije, ki divja po Sloveni j . Zdaj se je javno opredelil in tazširil tudi nase veljavnost obsodbe, ki jo izreka slovenski narod nad svojimi uničevalci.
To ljudstvo me časti samo z ustnicami
Gregorčičeve stoletnice so se spomnili tudi partizani in njihovo komunistično časopisje. Ko se je ves narod spominjal obletnice velikega pesnika, glasnika ljubezni in pravice, so se ga morali spomniti tudi komunisti. Edini, ki so med partizani iskreno proslavili obletnico, so bili tisti zapeljani naivneži, ki gledajo na narodno krinko komunistične revolucije s preprostostjo davnih lepih časov. Prave komuniste pa obletnica velikega pesnika ni mogla ne ganiti ne jim vzbuditi ka kih resnično gregorčičevskih nastrojenj. Dialektični materializem, leninizem in stalinizem se namreč popolnoma izključujejo z miselnostjo pesnika »vzorov«. Ta vtis bo vsakdo dobil, če bo le pogledal članke o Gregorčiču v partizanskem časopisju. U-vodnik Jožeta Wilfana v »Partizanskem dnevniku« je pravi uvodnik iz zadrege. Kaj naj bi le 100%-ni materialist mogel doživljati ob pesniku nadzemskega in nadčasovnega.
Zato pa so njihove besede ob obletnici le pesek v oči. le hvala na ustnicah, zakaj njih srce je daleč proč od vsega, kar je opeval in za kar je živel Gregorčič.
Ali je to Gregorčičev duh ?
Gospodu, ki je trdil, da je partizanstvo edini dedič Gregorčičevega duha, smo prepisali sledeča mesta iz partizanske pesmarice:
»Na klic Kominterne, združite se v čete, v boj za svobodo, v boj za Sovjete! Rdeče smo fronte bojevniki mi, nikdar ne od-stopmo od svoje poti.
In duh leninizma nam duh razsvetljuje in zadnji udar kapitalu dviguje«.
»Rdeča flota, rdeča flota naša sovjetska rdeča flota. Kapitan je komsomolec, kurjač je komsomolec, vsi mornarji so komsomolci. S Kominterno se rdeči mornarji razg ovarjajo In nad parnikom leti rdeče letalo z rdečimi krili.« (»Rdeči mornarji«.)
»Poslušaj delavec, vojna se je začela,
pusti svoje delo in se pripra-
vi	na pohod. Pogumno pojdimo v boj za oblast Sovjetov in kot eden umrimo v borbi zanje.
Naj živi VeKaPe (Vsezvezna Komunistična partija boljše-vikov) in Rdeča vojska^ dvignimo v svetu rdeče zastave.« (»Rdeča zastava«.)
(Iz zbirke »Pesmi«, ki jo je bogato ilustrirano izdala »O-svobodilna fronta« v Ljubi j a-.ni L 1943.)
# # *
O	novem človeku:
»Iz slehernega srca poženi — ne roža: bajonet!
V	sebi zatri ljubezen, kdor ljubiš novi svet!«
Program:
» .. .čez vso zemljo	-1
razpnite vešala!
Dvigajte po kontinentu
mehanizirane horde,
ropaj, kolji, motorizirani Džin-
gis kan,
kri ni bencin,
krvi ne zmanjka nikoli.
Partizan,
ruši, razdiraj! Hura!«
Slika z »osvobojenega« ozemlja:
»Jutro ... V beg po samotnih poteh partizani prišli so v vas.
Obup ...
Sto oči v praznino tava.
Kup otrok za materami v snegu vesla.
—	Požgimo! —
Ogenj, dim...
»Z živino v vodo!«
»Mamica, samo ti še kvakaš,
prinesi raje vina,
da to prelepo ohcet zalijemo.«
Koraki, koraki
orjejo gaz
mimo požganih domov in grobov ... grobov ... «
(Iz zbirke »Previharimo viharje«, ki jo je izdalo glavno poveljstvo partizanskih čet I. 1942.)
Primorske „Črne hukve“
Po »Straži ob Jadranu« z dne II. oktobra posnemamo: Trnovo: osebnih žrtev 63, požgano SO posestnikom (vasi Podštenje, Merače).
Knežak: osebnih žrtev 12, požgano 7 posestnikom.
Zagorje: osebnih žrtev 7. požgano 40 posestnikom (Ra-teževo brdo, Kilovče).
Prem.: osebnih žrtev 16, požgano 45 posestnikom.
Jelšane: osebnih žrtev 302. požgano v Lipi 85 posestnikom, v Sušaku 24 posestnikom, v Liscu 32 posestnikom, v Novih Kračanih 6 posestnikom.	•
Podgraje: osebnih žrtev 7. požgano 70 posestnikom, Ku-teževo 40 posestnikom, Fobci 8 posestnikom.
Hrušica: osebnih žrtev 24, požgano v Podbrežah 25 posestnikom.
Podgrad: osebnih žrtev 10, požgano v Staradu 20 posestni kom.
Pregarje: osebnih žrte • 80, požgano Pregarje 100, Huje 20, Zajevše 10, Gaberk io, Erjavče 5, Tatre 30, Brezovo brdo 20, Prelove 15 posestnikom, skupaj 250 posestnikom.
Brezovica: osebnih žriev 35, požgano Artviže 20 posestnikom. Kozjane 25 posestnikom.
Mune: osebnih žrtev 5. požgano Velike in Male Mune in Žejane okoli 260 posestev.
Vodice:	osebnih žrtev 18,
požgano Vodice CQ posestnikom, Dane 25 posestnikom.
Slivje: požgano 5 posestnikom.
To so suhe, grozne številke.
*	* #
BISTVO VSEGA KOMUNISTIČNEGA NAUKA JE ODPRAVA Z A S E B N E LASTNINE, CENTRALIZACIJA VSEH DOBRIN V ROKAH DRŽAVE IN ODPRAVA VSAKE SVOBODE. TE IDEJE IZŽAREVAJO IZ VSEH ŠTEVILNIH KOMUNISTIČNIH KNJIG. ZA TE BLAZNE IDEJE JE ŠEL KOMUNIZEM V BOJ, ZATO JE BILA USTANOVLJENA OSVOBODILNA FRONTA! SEDAJ KOMUNISTI IZ TAKTIČNIH RAZLOGOV NE VLAČIJO NA DAN TEH ZAHTEV, TODA BRŽ KO BODO IMELI OBLAST V ROKAH, JIH BODO URESNIČILI.
VESTI IZ GORICE IN DEŽELE
Eden izmed tisočerih:
uSuo6oda me je uničita !
Obiskal sem znanca v bolnišnici, ki mi je pripovedoval:
»Moj oče je bil tovarniški delavec, s svojjmi prihranki je kupil par zemljišč in počasi tudi eno kravo. Z ljubeznijo smo obdelovali to svojo zemljo, z žuljavimi rokami očeta pridobljeno in hodili na dnino tudi k sosedovim. Živeli smo v miru. Marsikdo nas je mogoče zavidal.
Rojen sem bil leta 1923. Vpoklican sem bil k vojakom, im služil po raznih krajih Italije. Lansko leto po 8. septembru sem srečno prišel domov. Stariši so me bili veseli. Vrnili so se skoro tudi vsi drugi moji sovaščani. Po naših krajih je bila takozvana svoboda, bolje rečeno — suženjstvo. Prijeti smo morati za puške. Stražil sem dlnevno pri vojaškem poslopju. Pri tem delu so nam pomagala tudi dekleta s puško na rami. Črez dan in ponoči so vozniki z voli odvažali na razne kraje municijo, katera jim je bila pozneje povsod v nesrečo. 25. septembra je prišla nemška vojska in nas razrešila te službe. Prijeli smo takoj za domače delo, katerega smo bili vajeni. Bili smo vsi doma pri dnevnih opraivi-iih. To ni vsem ugajalo. Prišli so
ponoči, razbijali vrata in okna in ob eni uri po polnoči, oktobra meseca 1. 1943. so spravili skupaj nekaj fantov in nas grozilno pozvali, naj se črez eno uro zberemo, da z n imi odidemo.
Najsurovejše se je pri tem sestanku obnašal tolovaj pod imenom: Kozak. Ni bil to kak Kranjec, ampak njegov oče je bil iz naših krajev. — Fantje smo se isti večer poskrili. Bil je to prvi beg pred tolovaji in domačimi te-renci, kateri so nas mislili pognati v gozd, sami pa zagospodovati kot delomrzneži nad lastnino svojih sovaščanov. Ni se jim posrečilo. Morali so iskati drugih sredstev. 18. novembra 1. 1943. so jih našli. Z vso silovitostjo so raznesli pozivnice vsem moškim do 45. leta1. Nobeden se jim ni prostovoljno odzvat. Vsi smo se oddaljili od doma. Pričakovali smo zaščite in iskali nasvetov pri ose-1 bah v katere smo imeli zaupanje. Nemška oblast jim je zaupata vodstvo občinske uprave. loda oni so nas izigraivali in se nam posmehovati, ko smo kakih osem dni hodili okoli, kot brez glave. Pripuščene usodi, so nas končno odpeljali partizani v goščavo na poveljstvo. Mene so dodelili v
9>
Kosovelovo brigado, s katero sem se vlačil iz kraija v kraj in doživel prepolno razočaranj. Ranjen v roko sem se spomladi letos vrnil domov im si skušal o-z di'a viti Vano. Vedno so me mislili znova spraviti od doma. O moji bolezni niso hoteli nič slišati, čeprav je bila vedno bolj vidno. Končno so me dodeliti, k vaški zaščiti, kjer sem moral vkljub vsakodnevnem pešanju službo vršiti.
Hiral sem. Brez zdravil in brez zdravniške oskrbe sem moral o-stati v postelji. Kdo mi bo pomagal? Nvbenega ni bilo od nikjer. Ne velikega predsednika, nei tajnika in ne županai Oče je moral dobiti voziček s katerim me je pripeljal v mesto. Sedaj sem tu
—	poglejte me — mene so v svobodi popolnoma uničili!«
»In sedbj, kako je pri Vas?« »Dokler ne pridejo Nemci je svoboda. Ko pa pridejo, vse zbeži.
V	vsaki občini so izvolili župana, kateri zasužnjuje ubogo ljudstvo in mu prepoveduje nabavo najpotrebnejših stvari. Uničuje s svojimi ukazi osebno lastnino. Podpira ropanje tolovajev živine živil in raznega blaga. In vse to se ae-la v imenu svobode«.
~m
II., I J' >
Slovenska gimnazija v Gorici
1. Vsi dijaki in dijakinje, ki še niso opravili sprejemnega izpita za 1. gimnazijo, bodo še naknadno izprašani. Zglasijo naj se pa takoj k rednemu pouku vsak dan popoldne ob dveh.
2. Naknadna vpisovanja v vse gimnazijske razrede se še sprejemajo.
3. Šolska maša za gimnazijce bo v ponedeljek dne 6. novembra t. 1. ob 9. zjutraj na Kostanjevici. Dijaki naj pridejo četrt ure prej v vezo šolskega poslopja.
Tajništvo
s{c #	&
Od slovenskih slaršev iz Gorice smo dobili:
Slovenski starši. Pomnite, da Vaši otroci spadajo v slovenske šole. Kdor pravi in trd\, da je zaveden narodnjak, svoje otroke pa ne pošilja v narodno šolo, ta laže samemu sebe in svojemu bližnjemu. Sicer pa vse to je tako jasno, da bi sploh ne bilo treba o-menjati, če ne bi nekateri očetje in matere pozabile kaj zahteva od njih narod; čast in ponos materine besede.
Goriški list je o tem že precej pisali in povedal za kar smo mu prav hvaležni, pa tudi upamo, da oni starši, ki še niso vpisali svojih otrok v naše šole, bodo to zamudo hitro uredili. Želimo, da nam ne bo treba vrniti se k temu poglavju, ker poznamo za- ! vednost naših Goričanov.
Starši. j
Pozdrav iz Nemčije
Poleg pisem, ki so jih poslali naši ljudje na uredništvo našega lista, kateri pa hočejo ostati neimenovani, smo sprejeli tudi dve pismi s prošnjo naj pozdrave priobčimo v listu.
Svoje znance, prijatelje in so- j rodnike pozdravljata bivša itali- I janska orožnika Zotti Vladimir iz Kanala in Bizjak Franc iz Spodnje Idrije.
Svojo družino in sorodnike po-z gr avl ja iz šlezije Serano Janez.
Svojce vseh v Nemčiji prebivajočih rojakov opozarjamo, da lahko naroče »Goriški list« zanje in jim tako poskrbe zvezo z domovino.
Prijava vozi! in živali
Vsi lastniki |dvo laM Ištirjikolesmih vozil, kakor tud vseh vrst tovornih ži/vali, so dolžni), da 'jih prijavijo pri občimi. Prijava se mora izvršiti do 19. nov. 1944. in sicer v dveh 'izvodih, ker bo en izvod služil kot potrdilo priijaive.^ Neubogljivi bodo kaiznovanl podoloffilih zakona.
Ljudsko g5binje v Garits
Goriški magistrat javlja sledeče:
Od 22. do 28. oktobra so se rodili: Zmagfomir^ KlaiičiS, Vladimir Brežan, Erfniduj Sušiič, Guido Borellii, Alesan-dra Oi»ufas Vincenc di Guida, Ivan Brezigar, Marija Rus. Jordan Paiušič, Mairiija Bacile, Blanka Brajda, Laura Strugo, Neža Prinčič, Brigita MauriS, Januariij Ferraicciano, Rina Brescia, Maiura Restiivo, Janez Franco, Addo-lorato Giofredi, Guido Debiaisio, Lu-oia Constamtiini, Luciana- Barbul;
umrli:	Janez Nardin, 72 let, po-
sestnik; Andreja Lužnik, 77 let, go^ stitaižarka; Jožefi,na Klavora vid. Peric, 84 liet, mestna uboga; Lojze Ciiisdai1, 64 let, nat alkar; Matija Markič vd. Garlatti, 82 let, mestna reva’, Katarina Novak vd. Kosmač, 90 let, zasebnica; Romilda Treu, 34 let, zasebnica; Ufemtfo Viezzi, 23 let, častnik; Marija Markeli, 28 let, zasebnica- Aliče Špacapan, 3 leto; Luiffi Oherchi, 29 let, poljedelec; Marija Rus. 1 elan; Katarju® Manteu vd. Ft-gel, 66 let, zasebnica; Tereaiija Vižintin vd. Moser, 64 let, zasebnica; Jožef Špacapan. 66 let, posestnik; Ko-oiijanSsg David, 11 mescev;
oklici: Graton Julij, urar in Ana Doljaik, šivilja;
poroke: Milan Kacin, elektrotehnik in Petršolja Marija, zasebnim; Elvdn Stupainič, uradnik im Ana Bramdolin, zasebnica; Lojze Topliikar, ko&jaiž in Terezija Zunin, šivilja; Peter Orsini, uradnik in Stanislava, zasebnica; Peter Borgi, dijak in Vera Tros, zasebnica; Karel Kogoj, uradnikln Valerija Leon, posestnica^
Praznik Vseh svetih v Gorici
Kakor, da bi hotela narava sama počastili spomin vseh mrtvih, tako lepo vreme nam je naklonila na praznik; dasi smo sredi nalivov ali vsaj stalnega dežja.
V	Gorici je praznik Vseh svetih in praznjk Vseh vernih duš, ki mu tokoj sledi, posebno lep, ako imamo lepo vreme. Saj je naše mesto obdano s samimi vrtovi ter vsi, bodisi obrtni vrtnarji, bodisi lastniki večjih ali manjših vrtov, goie prekrasne krizanteme vseh možnih velikosti, od največje do najmanjše in vseh barv ter oblik, od takih, ki so velike kakor o-tioška glaiva in snežno bele, do najmanjših in do najbolj pestrih.
Vse to bajno cvetlično bogas-ivo, ki se je razcvetelo prav za praznik Vseh svetih, je romalo ! na ta dan na razna pokopa- j lišča, predvsem na glavno goriš-ko pokopališče na Mirenski (Tržaški! cesti. Krasno vreme je omogočilo večini goriškega prebivalstva, da je poromalo na pokopališče, se tam odzvalo dolžnosti, pomolilo in ponovno ža- j lovalo za svojimi rajnkimi, okrasilo grobove z bajnim cvetjem in obujalo spomine na svojce, ki jih ni več... Prav lepo pa so napra- j vili tisti, ki so bili mnenja, da : najboljše počaste spomin svojih pokojnih, ako pripravijo kake da- j rove za pomoč najbolj potreb- j n im Slovencem, zlasti za slovensko Socialno pomoč.
OLJE ZA KMETE KI BODO IZROČILI TROPINE
Pokrajinski urad za predelovanje vinskih snovi obvešča vinogradnike, ki so obvezani izročiti tropine, da bodo dobili poleg 40 ozirma 36 lir za stot (kvintal) tropin še liter žganja 45% in 200 g olja. Pokrajinski urad ima sedež na Corsu Mut-ti štev. 5.
*	# #
KROG LJUDI, KI VODr OSVOBODILNO FRONTO, JE VZRASTEL IZ DUHA MARXA, ENGELSA, LENINA. NAUK TEH PRVIH KOMUNISTOV JIM JE DAL ZAGONA. TO DOKAZUJE LE BEŽEN POGLED V NJIHOVE SPISE IN REVIJE, KI SO VSAKOMUR DOSTOPNE. IN VI SE MISLITE, DA JE NARODNA KRINKA OSVOBODILNE FRONTE PRISTNA, DA O SVOBODILNA FRONTA NE VODI K ODPRAVI ZASEBNE LASTNINE, K SOCIALIZACIJI VSEGA GOSPODARSTVA, K INTERNACIONALIZACIJI SLOVENSKEGA LJUDSTVA?
PRIJAVA STAVBNEGA GRADIVA
Dne 5. novembra poteče rok za prijavo stavbnega gradiva, pomožnih strojev in priprav. Prijava mora biti narejena v treh izvodih, naslovljena na prefekturo ter mora vsebovati točne podatke
o	stanju zalog gradiva kakršne so bile konec avgusta letos. O-značena mora biti tudi tvrdka in laslnik tvrdke ter uporaba in namen gradiva. Pri strojih mora biti označena tudi tvornica, leto izdelave, proizvajalna moč in gonilna sila. Zamudne in netočne prijave se ne bodo sprejele.
CENE CVETJU
Pokrajinski urad za nadzorstvo cen jaivlja, da veljajo od 31. oktobra do 10. novembra za krizanteme in dalije sledeče cene: Krizanteme izredno velike na drobno 12.— (na debelo 8.—), snežne krizanteme in bolognjske krizanteme 9,— (6,—); mešane krizanteme srednje velikosti 4.50 (3,—); male krizanteme v vejah 1.50 (1,—); dalije izredno velike s trdim steblom 6,— (4.—); mešane dalije 4,50 (3.-1.
POŠILJKE OBLAČIL INTERNIRANCEM
Goriška prefektura sporoča, da je dovoljeno pošiljanje zavojev za pripadnike bivše ital. vojske, ki so internirani v Nemčiji. Zavoji ne smejo biti težji od 5 kg, morajo biti zašiti v platno in se morajo oddati do 8. novembra na poštnih uradih. Za revne internirance bo organiziraj pošiljke italijanski Rdeči križ.
»Goriški list“
v vsaka našo družino!
IDRIJA
Stražarski patrulji na Vehar-šal je v eni zadnjih noči uspel kaj dober lov; zajeli so znano komunistično obveščevalko in kurirko, ko je kazala dvema tolovajema pot. Stražarji so spravili vso trojico na varno.
*
Komunistični morilci še vedno niso prenehali s svojimi zahrbtnimi zločini. Gnusno, strahopetno borbo z atentati, ki so jo vpeljali v Tolminu, potem nadaljevali z njo v Kanalu, so skušali uporabiti tudi v Idriji. Z miniranjem i-drijskega gradu so poskušali u-ničiti narodne1 stražarje, ki imajo tam svojo posadko. Vendar so bili naši fantje budno na straži in so praivočasno zalotili in prijeli komunistične zločince, ki bodo sedaj prejeli zasluženo plačilo.
Narte Velikonja :
1Oeseie zgodbe z Goriške
PIJANEC IN SPREMLJEVALEC
Gozdar Rimler je stal okajerj pred goslilno in se gugal v zamet. Prav tisti čas je prišel mimo Brus.
»Peljite me domov!« je s težavo, pijan, izjecljaj Rimler. »Domov me spravite, pa vam dam dve kroni!«
Bilo je 1. 1900., torej mu je ponujal za dobro uro poti veliko nagrado, ki jo je Brus šele zaslužil, če je col dan dobro delal.
Ni čuda, če se je Brus pola-komnil denarja, dasi bi se ga bil usrnlil tudi drugače, ker je divani v njegovem okraju.
Rimler je godrnjal, zabavljal, kakor sploh delajo pijanci. Če je omahnil v sneg, če mu je zdrsnilo, če mu je padel sneg z drevesa za vrat: vsega je bil kriv Brus, ki ne vrši svoje naloge, dasi mu je obljubil dve kroni
I	oda na sredi poti se je ustavil:
»Dobro ste naredili!« je slovesno izjavili. »Se te pol ure, pa dobite krono. Vidite, prav lahko jo bosle zaslužili.«
»Kako?« se je začudil Brus, a na glas ni rekel, da mu je obljubil več.
Seveda, to je samo za vas, za drugega ne bi bilo toliko!« je mrmral Rimler in se z vso težo obešal na Brusa.
»Niti sv. Krištof ni težje nosili« je pripovedoval Brus.
Pa sta šla; večkrat je Brus o-mahnil v sneg in Rimler nanj. Potem se je pijanec kregal, da ga nalašč premetuje. Čim bliže sta prihajala gozdarjevemu domu, tem bolj se je kregal in robantil’ Prišla sta do doma. Takrat si je Brus obrisal pot s čela: »Hudir «
je pripovedoval, »če bi led nosil iz ledenice, ne bi bil toliko trpel!« — Led nositi je bil Gorjanu višek trpljenja. — »če bi bil led nosil, me ne bi bilo tako zdelalo.«
In ponižen, kakor je Brus, je o-menil tudi krono, dveh si ni več upal. Takrat pa Rimler pokoncu in pred Brusa:
»Če se takoj ne izgubiš!« — prej ga je vikal — »če. se takoj ne izgubiš, te pretepem!« je vihtel palico. »Kdo in zakaj st me tako premeteval, a?«
»In kako sem jo ubrisal!« je pripovedoval Brus.
TROPINOVEC.
Gostilničar Rebek na Goričici je imel v omari tropinovec. Hči ali dekla mu je pa bila prinesla v frakeljski stepleničici žveplene kishne (hudičevo olje) za neko varjenje kositra in jo postavila v »omaro.
Prišel je berač in vprašal zo frakelj tropinovca. Ker je bilo te-
mačno in je videl Rebek polno stekleničico, je kar dal
Ko je prišel klepar, je bilo iskanja nič koliko, kje je žveplena kislina, kajti do irga je bilo vsaj 15 km in še čez. Hudičevega olja nikjer. Nazadnje so uganili, da ga je najbrž kdo vzel. Rebek se je spomnil berača, a postalo mu je vroče. Nič ni zinil, nikomur po v e dal in samo čakal, kdaj bo kdo na cesti umrl. Nič. Nič jj-vi dan, nič drugi dan. Tretji dan pod večer je prišvedral okoli hiše oni berač. Rebek je stal na pragu in, četudi ni bil babjeve-ren, ga je vendar pretreslo, da je mrlič prišel in da je to njegov privid.
Berač pa prijazen in vesel. Naj mu dado še frakelj tistega.
»Katerega?« se je zgrozil Rebek.
»Tistega, ki ste mi ga dali pred Iremi dnevi sami! Tako je pogrelo. da sem kar oživel. Na kozolcu sem prej spal, pa me je zeblo,
po tistem dobrem pa je bilo kar v trenutku vse dobro!«
»Seveda«, sem rekel, »tistega m več, zavohali sc. ga in vsega odnesli. Toda, tudi ta kapljica ni slaba in naj bo za vbogajme!« je dejal Rebek od veselja. (Rekli so, da je bilo to mnogo, kajti beraču ni zlepa dal zastonj pijače, »da se ne navadi!« In če je dal temu, je bilo nekaj zelo zelo izrednega.)
»Ali mu ni bilo nič?« smo vprašali radovedneži.
»Niči Vendar sem ga po ovinkih vprašal, kako je bilo.«
»Dobro, prav dobro, samo če bi ga še imeli, bi rekel, prilijte mu kaj, meni je vendar morala osmoditi hlače pijačai, ker nisem bil nikjer pri ognju!«
VELIKA BESEDA.
Stari Koloverc pijancu, ki je nekaj klel:
»Nič ne boš zabavljal zoper Marijo, zverca ti taka! Marija ima veliko besedo: še Bog jo je prosil!«
Vesti iz Trsta in okolice
Mihec in ]*kf‘c v preteklosti. .
Tržaške osmice in škedenjske „pankogole“
Morda ni baš umestno, v sedanjih časih posegati v preteklost, posebno pa še ne, obujati spomine na, dejstva in naivade, ki jih je vojna vsaj začasno — kakor upamo — odnesla in razpršila. Vendar naj se nam ne šteje v zlo, ako bomo v tem člančiču obravnavali baš dve tržaški speci-jalliteti, ki zasedata v spominih starih tržaičanov in mnogih Primorcev častno mesto. Za sedaj v spominih, kajti upanje, da se nista popolnoma izgubili, še ni zamrlo.
Starim Tržačanom bodo vedno ostale v dobrem spominu zna-: menite skoro slavnoznane »o-smice«, to je improvizirana, točišča pristnih domačih vin iz tržaške okolice, ki so vsako leto spomladi vabila tržaške meščane v okolico v hiše, na katerih se je nekega lepega dne pojavila znana »Fraška«, šop vej in listja, ki je naznanjala, da je gospodar te hiše nastavil v kleti ati kaki podzemski sobi sod pristnega domačega vina, lastnega pridelka in narezal gnjat, ali po primorsko pršuto... Znano je, da so skoro vsa pobočja, ki obdajajo dolino, kjer se nahaja Trst, pokrita z več ali manj obsežnimi vinogradi, aili vsaj posameznimi kitni ki. Pridela se precej vina in sicer dobrega!, srednjemočnega vina, ki so jih Tržačani bolj čislali kot vsa importirana. Svetovno znan je proseški refoško, katerega ime so si prisvojila innogai italijanska vina. Lastniki teh vinogradov ali latnikov so v gotovi dobi leta naprosili oblasti dovoljenja, da iztočijo vsaj del svojega pridelka v lastni hiši. Za osem ali deset dni (odtod ime osmical je potem bila njih hiša polna ljudi; ker vsakdo je vedel, da bo v teh hišah našel kozarec (aili tudi dva in več!) pristnega domačega vina, po katerem ga ne bo glava bolela in krožnik na debelo (s »foučem«) narezane doma prekajene gnjati, slovite pršute. Ni to skoro nikdar bila soba, ki bi za-mogla tekmovati v udobnosti z gostilniško. Par miz, skupaj zbitih iz novih desk in krog njih isto-take klopi in še to ne povsod. Premnogokrat kar par pokonci stoječih sodov in v različnosti *elo pestrih stolic ali klopi — neredko se je tudi bilo treba posesti na travo pred hišo, ali pa piti stoječ. Dokler se je šlo samo za vino, je že šlo, toda večina mestnih gostov je želela tudi pri-grizkai, je prišla v hišo radi pri-
grizka in je burno zahtevalai primernega prostora.
K idomači gnjati je takrat spadala brezpogojno škedenjska »biga,«. Je to posebna vrsta kruha, katerega sloves je že prestopil meje celih dežel. Pripoveduje se, da so bile škedenjske »pan-kogole« — ženske, ki so se ba-viile s peko te speeijalitete — poklicane celo na dunajski dvor, da trajno zalagajo cesarsko mizo s tem res izvrstnim, snežnobelim kruhom. Bel je ta kruh v celoti, tudi skorja tega kruha, čeprav precej trda in dobro pečena, je bila povsem bela. Resnica je da se ta kruh posebno prilega kraš-ki gnjati in domačellu vinu. Mnogo pivcev je sploh prigrizevalo samo in pilo vino. Vino se je do nedavnega časa točilo izključno v dobroznanih bokalih — šele v zadnjem času so se pojavile steklenice, posebno litrske in dvolitrske, dočim so poliči in kvar-tinčki ostali pri starem. Tudi kozarci so bili skoro vedno zelo različni, zbrani morda za tiste dni okrog vseh sosedov.
KOMUNIZEM JE V BISTVU PROTI ČLOVEŠKI SISTEM. ZATO NE MORE IN NE BO MOGEL URESNICI-TI SVOJIH TEŽENJ NITI NA GOSPODARSKEM PODROČJU.
*	* *
SKODA ZARADI PREVELIKEGA NAVALA NA JAVNA VOZILA
Tržaški listi opozarjajo prebivalstvo, kako nedopustno je, v prevelikem številu oblegati javna vozila, se zbirati v gnečah; se drenjati pri vstopu in izstopu iz vozil (tramvajev, filovij; avtov], ker to povzroča velik zastoj v prometu in številne nezgode ter stvarno škodo. Zaradi teh ravzad občinstva se je od 1. januarja letos do sedaj pripetilo 173 nesreč, od katerih je bilo več smrtnih, dalje je prišlo do 672 drugih neljubih dbgodkov, štirje tramvajski vozovi pa so bili pri nesrečah tako poškodovani, da jih sploh ni mogoče več popraviti ter so jih morali vzeti iz prometa. Mestno podjetje ACEGAT ima 186.500 lir škode. Oblasti pripravljajo stroge odredbe proti takemu vedenju občinstva, časopisje pa a-pelira nanj, naj postane samo disciplinirano, tako; da strogi u-krepi ne bodb potrebni.
Spomin nai osmice vodi v duhu vse stare Tržačane v vso tržaško okolico. Skedenj, Lonjer, Sv. i-van, Rojan, Barkovlje, cesta na Koritovel in Konto,vel sam, kar se tiče bližnje okolice, sv. Jožef, Boljunc, Dolina, Prosek; Opčine v širši okolici Trsta so v tem oziru vsem znana imena. Znamenite so bile osmice pri sv. Ani. Povsod se je spomladi pojavila nai vratih že dolgo znanih hiš zaželjena fraška in tedaj se je tudi začelo romanje veselo razpoloženih meščanov — večkrat, posebno ob nedeljah — celih družin. Zvečer, še v razmeroma zgodnjih urah, ker so osmice bile odprte kvečjem do desetih, se je z vseh obronkov Trsta razlegalo razposajeno petje ljudi, ki so se vračali — premnogi v rožcaih — veseli v duhu in zadovoljni na telesu.
Spomini na pretekle čase — spomini na dejstva, ki vsebujejo nepobifljivo poezijo. Poezijo tiste preteklosti, ki jo bodo mnogi proglasili za reakcijonarno in kot tako nehote obsodili. Nehote — ker baš v tej poeziji je pravi smisel življenja, njega vrednost. Borite se le za napredek, za vse kar hočete — ako vaš boj velja tudi tem tradicijam, velja vsem nam, ker velja človeštvu.
ScinJillavparva...	(ojecl
OTROŠKI KOTIČEK
Iz Alenkine torbice
MESTNA PODJETJA POVIŠUJEjO
CENE
Mestno podjetje ACEGAT, je spoiočil; da je povišal cene, pri vseh svojih podjetjih. To povi-šaneje je stopilo v veljavo že s 1. novembrom, nekatera povišanja pa bodo veljavna od nedelje dahe. Cena električnemu toku v do-meči uporabi se dvigne /a 50 od sto. za cestno železnico za !00 od sto Cena vodi se je dvignila za 100 od sto. Voznina na cestni železnici znaša ob delavnikih do l' 30 od nedelje dahe pol lire, na to pa eno liro. Voznina /a ročno pitljaigo se je tudi dvignila na pol lire. Stalne vozovnice so se tudi podražile za 80 od sto. Kar je do sedaj še veljavnih vozovnic, izgube 6. decembra svojo veljavo in se morajo obnoviti pri blagajni ACEGATA. Zvezki vozovnic a iO oziroma 50 voženj bodo veljali 8 oziroma 40 lir. Te vozovnice pa ne veljajo čez deseto uro zvečer.
VABILO KMEIIJSKIM STROKOVNJAKOVI
Oblasti so izdale odredbo, da se morajo prijaviti vsi kmetijski strokovnjaki bodisi profesorji ali kmetijski svetovalci in sicer vseeno aili so zaposleni pri kaki zasebni družbi ali pri kakem uradu.
Pastorka Cvetka
Dobro leto po materini smrti je dobila Cvetka pisano mamo in z njo polsestro, ki jii je bilo ime Majda.
Prve dtni je bila pisana mati s svojo pastorko zelo prijazna in dobra, dovolila ji je, da se1 je igrala z Majdo. Večkrat jima je sešila lepe punčke in jima napravila druge igrače. V lepih dneh sla se Cvetka in Majda igrali na prostem, v dežev*em času pa sta ostali doma in se igrali s punčkami. Čais je hitro mineval in deklici sta odrasli. Prišla je šola in poklicala tudi Cvetko in Majdo, ličili sta se skupaj, a Majda se je učenja hitro naveličala. Spomnila se je lepih punčk in se znova lotila igranja. Cvetka pa se je pridno učila in pozabila na igrače. Mačeha svoje hčerke Majde ni hotela grajati, ker se ni učila, a ob koncu šolskega leta so se pokazale posledice Majdine lenobe in Cvetkine pridnosti. Cvetka je smela v drugi razred, Majda pa je morala ponavljati prvega. To pa je mačeho zjezilo. Nič več ni pustila pastorke v šolo, ker se je bala, da bi bila pridnejša od Majde. Odslej je morala opravljati vsa domača dela in pomagati poleg tega Majdi pri učenju. Sprva je bila žalostna, ker ni smela v šolo, a ker se je iz Majdinih zvezkov prav toliko naučila kot če bi hodila v šolo, se je potolažila. Z Majdo pai se nista več igrali skupaj. Majda je imela sicer časa vedno dovolj tudi za igranje, Cvetka pa je morala trdo delati od jutra do večera in ni imela volje za1 igranje, pa tudi hudobna mačeha ji ni dovolila, da bi se igrala. Ker je Majdina mama sovražila Cvetko in grdo z njo ravnala, jo je začela sovražiti tudi Majda sama. Kadar je le mogla, ji je nagajala. Pokvarila jii je vse igrače, tako da niso o-stali ubogi Cvetki niti spornimi na lepe dni.
Leta so minevala. Cvetka je dorasla v lepo dekle. Majda pa je postajala zaradi svoje hudobnosti vedno grša. Mačeha ni vedela, kaj naj stori, da bo njena hčerka lepša od pastorke. Lišpa-la jo je na vse načine, kupovala vedno nove obleke in trakove, s katerimi ji je povezovala lase, kuhala ji je same dobre jedi in delati ji ni dovolila. Sicer pa se Majda niti sama ni lotila najmanjšega dela. Kljub vsem tem pazljivostim pa se Majdina zunanjost le ni hotela polepšati. Pa se je hudobna mačeha spomnila nečesa drugega.
Sredi mrzle zime je poslala Cvetko v gozd, a ne po drva, pač pa po rdeče jagode in ji za-
grozila, da se brez njih ne sme vrniti.
Dala ji je veliko košaro, v katero naj bi nabrala jagod in ji spekla za nai pot pogačo iz pepela. Cvetka je bila prepričana, da jagod v tej hudi zimi ne bo našla, a mačehe ni mogla preprositi, da bi ostala doma. 2ai-lostn?, Ve \ gozd in im d potjo lokala, misleč iio> mamo ,<i je ležala v črni zemlji in na ata', ki je delal kot rudar daleč od doma in nikomur ni mogla potožiti svojega gorja. Ko je hodita, po visokem snegu, se je vdirala vanj skoraj do kolen in mraz jo je tresel. Ni vedela, kam naj se zateče v tako prostranem gozdu, kjer ni niti koče niti hiše, da bi prosila' za zatočišče. Rada bi se vsaj malo pogrela, toda gozd je bil vedno.bolj zarastel z visokimi drevesi in steza vedno ožja. Nenadoma je zaslišata, da> jo nekdo kliče. Pogledala je krog sebe in zagledala nedaleč stran visoko hišo in na enem izmed oken tri mladeniče. Povabili so jo v hišo in Cvetka se je rada odzvaila povabilu
Vprašali so jo, kam je namenjena. Povedala jim je, da jo je poslala mačeha v gozd po rdeče jagode in da brez njih ne sme priti domov, Ker je med pripovedovanjem jokala, so jo tolažili. Eden izmed njih pa jo je prosil, naj jim pomede sobo. Cvetka se je začudila čudni prošnji, a rade volje je pomedla veliko sobo. še bolj pa se je začudila, ko je dejail, naj strese smeti v svojo košarico, Cvetka je ubogala in ko so jo prosili za košček pogače, jo je odlomila vsakemu velik prav velik kos, a opravičila se je, češ, da je iz pepela. Mladeniči pa so prav radi pojedla. Končno so se opravičili, da so jo motili j na nieni poti in se ji zahvalili za j njeno dobroto. Ko je Cvetka zapustila njih hišo, je hotela stre-: sti smeti iz košarice v sneg, a
i	olej, v košarici ni billo več smeti, temveč same rdeče jagode. Ka-; ko je bila vesela! Zahvalila se je ; mladeničem, ki so se ji z okna j smehljali in stekta proti domu.
(Nadaljevanje sledi *
] VAŽNA PRAVILA ZA KUHINJO!
Uporabljaj zelenjavo vsak dan kot | glaiviiio jed! Druge jedi le kot dodat-j ne k Kielanjavi ali iste potrebne k na-! sičenju, n. pr. k zelju krompir, k bučam žgance, k Spina® riž ali krompir,
| k paradižnikovi oniatki prav tako, k ; fižolovi oinaiki makarone, k solati, pra-i žemec, h kumaram v omaki kakšno j cmoke, žličnike, kuhane štruklje, prav | tako k golažu, posebno polento. Čim-I večkrat dodajaj jedem petršilj ker selo dobro vpliva, na prebavo in zdravi kri. Ker vsebuje železo je zelo dober za1 vse slabokrvne im malokrvne.
Odgovorni urednik :	Or.	Milan	Komar	.Gorica
Jerzy lulavski:
53
J La srebrni o6(i
Takrat nisem razrešil zagonetke, a vsekakor so me moje raziskave potrdile v domnevi, da je ta otok ostanek večjega ozemlja, ki ga je pokopalo morje pod sabo, in da daje približno sliko Lune in njenega življenja v pradavninah. Dal sem mu ime: Otok grobov.
Rad sem zahajal na ta otok im z gričev zrl po širokem, srebrnem morju, ki so v njem izginile kdo ve kako bogate dežele im čudovito življenje.
Pred mano na obzorju so gledali v nebo vrhovi daljnih ognjenikov, nad katerimi je vladal oblačni, malone vedno v ogenj zaviti O Tamor. Morje je Šumelo in plalo ob pitani proti soncu, ki je lemo poteelo čez nebo. .laz pii, omamljen od tega velikega, prostornega šumotamja, ki je bilo v njem nekaj šelesta kril igrivih eonov, nekaj tajinstvenega glasu človeške du-že, sem napol bede, napol spe sanjani! o tistem, kar je šlo čez to oblo mor. da brez misleče priče, gotovo pa bre« povratka.
Kdaj se je tu življenje začelo? Takrat se je nemara Zemlja,, viseBa. \
mrzflih prostorih, šele ohladila na svoji površini. Sonce pa je zaradi hitrejšega vrtenja Lune, ki je v teku velikih razdobiij vse bolj ponehavalo, hitreje jadralo čez te dežele in morja in določalo bohotno rastočemu življenju kratke dneve in noči, s hiltro menjavo, brez mraza; in brez pripeke. Takrat tudi Zemlja ndi visela nad strašno puščavo smrti, temveč je, vzhajajo! in zahajajoč, krožila po Luninem obnebju... Takrat nemara sploh ni bi-
lo	puščav brez araka im vode?
Nemara so dolga, neznansko dolga razdobja mrtvote na tisti polovici Lu ne, ki se je biila za večno obrnila k Zemlji im izgubila vodo in zrak, zatrla sleherno sled pradavnega življenja, da se nam danes dozdeva, kakor bi bila tam puščava že od začetka sveta. Tomaž je bil svoje dni teh misli.
Zaimižal sem in bilo mi je, ko da v enoličnem, neprestanem šumenju morskih valov sliSim glasove tega prvotnega življenja. Gozdovi bujnih in vitkih dreves, M se jim ni treba kriviti ,im krčiti v nočnem mrazu, ker ga ni, se majo in šume v vetrovih; po njihovih goščavah se pretikajo živali, ogromne in krepke, prastarši da-našjili izrojenih potomcev; v grmovjih prhutajo krila orjaških letečih kuščarjev... Večer... veter je potihnil.,,, izza zameglenih močvar vstaja veliki, j krvavi, svetli kolut Zemlje... j In kdo ve, kdo ve, že niso na to
vzhajajočo luč z 'zidovja ogromnih mest im z vitkih stolpišev gledale razumne oči? Ali se niso k njej iztezam le roke, ki so pustile razumno delo, da bi pozdravile srebrnega angela varuha, M sveti v dolgih nočeh...
In nehote so me moje misli zanesle drugam... Dvignile so se i Lune kakor ptič, ki je vzletel iz kletke, in hitele dalje, globoko, globoko v prostorje, tja k moji Zemlji, ki mi jo je hrepenenje tako olepšalo in obdalo » takim čarom, s kakršnim zahajajoče sonce obdaja planine.
Moje sanjarjenje ma Otoku grobos je po navadi prelomil Tom, ki je po* stal nestrpen zaradi mojega predolgega tllOlSajttJg
In vrnila sva se domov, kjer je Manta dečka že težko čakala. Doma Tom mi bil več moj. Mati ga je po dolgi odsotnosti koprneče privila k se bi. Po neštetih, strastnih objemih je sedla z njim na prag, ga posadila na kolena in mu jela pripovedovati svojo večno povest o mladem, lepem, dobrem Angležu, njegovem očetu, za katerim je šla na Luno, im ki zdaj spi pod peskom velike, tihe puščave. Naposled je govorila bolj sama sebi kakor dečku, dokler se niso ulile vroče solze po njegovih svetlih laseh.
Peter je upognjen, potrt brkljal oko-
li	hiše aili pa šel gledat, kaj počneta deklici.
Jaz, ki nisem bil potreben nikomur,
sem se spet oddaljil iai v samoti razpletal svoje misli, ali pa sem se lotil kakega dela.
Ura za uro je minevala, sonee je vstajalo in tonilo, prešla so zemeljska leta, z muko preračunana na lunske dneve, Tom je doraščal in dekl.'c; s a že tekali z,i mjini po lokah, a zame se ni prememilo mič...
Samoten sem blodil, po puščobnih pokrajinah, dolge ure sanjaril na Otoku grobov, a ko sem se vračal, sta me vselej sprejela nemi, otožni Martin obraz in Peter, ki je bil že bolj podo ben živali kakor človeku...
Samo hrepenenje po Zemlji mi je vse bolj razganjalo srce in raslo z leti. tako da mi je postalo na koncu že neznosno, težko breme. Da bi se ga ubranil, sem mislil na novi zarod in se mrzlično ukvarjal z delom. A vselej ko sem izčrpam, ugnan omahnil, se je vračalo — zmagoslavno, nepremagljivo in primerjalo blede obraae teh mojih tovarišev s sanjskimi podobami onih, ki sem jih zapustil za vedno, za vedno...
Sedimo leto je že potekalo, ko je Marta spoznala, da bo že v tretje mati. Nemirno je čakala otrokovega rojstva v upanju, da bo sin, ki ga je že vnaprej določila Tomu za sužnja. Tega ni prav nič prikrivala, nasprotno, komaj je zaslutila, da bo po dolgem presledku zopet mati, nam je dejala:
»Šele zdaj bom miima, ko bom končno dala Tomu hlapca in sužnja...«
To je rekla na oko brezbrižno, kakor bi govorila o čem vsaikdamjem, toda v njenem glasu sem ujel čuden, zapleten prizvok...
To je biiil vzklik težko odkupljenega zmagoslavja* ki prav zaradi tega ne more biti pravo zmagoslavje, to jo bil vzdih delavca, ki vrže z ramen prostovoljno oprtano breme z občutkom gnusa in obenem veselja, da ga je prinesel na cilj, ne da bi bil preje omagal ali ga odvrgel.
Peter je bil do kraja strt; že davno se je bii predal okrutnosti Marte, ki ga je ubijala s sleherno besedo, slehernim dejanjem, na videa docela ned olžno, a s tako neizprosno doslednostjo, kakor da je bila samo slepo orodje nekake grozotne nujnosti. Ob zadnjih Martinih besedah pa jo je premeril z ugaslimi očmi, se porogljivo nasmehnil ter iztegnil roko po Tomu. Zgrabil je dečka za rame, ga po tegnil k sebi in ga jel pazljivo ogledovati. Tom je bil duševno zelo razvit, a za svoja leta precej šibalk. Očim mu je zavihal rokav od bluze, mu razgalil drobne, krhke lakti, nato ga je rahlo udaril po ozkih, visečih ramah, mu otipal bedra im kolena, ga dregnil v prsi in s porogljivim smehom, oči uprte v Marto, dejal:
»Res.., Tom je zadosti krepak, da bo ustrahovati punčki, a kdo ve, če ne bo njegov brat močnejši.«
(Nadaljevanje dedi.)