Leto LXrV., št. 109 Ljubljana« sofcota 16* ma]a 19ji Cena Din i.- Iihaja vaak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inaerati do 80 pettt a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst * Din 3,—, večji InseraU pettt ▼rata Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Ka&fljeva ulica it. 5 Telefon st. 8122, 3123, 8124, 3125 In 3128, PODRĐ2MGE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska teL St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — »-* Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.35L USODA CARINSKE UNIJE Avstrijsko-nemški carinski dogovor pride pred mednarodno raz« sodišče v Haagu i Pariz, 16. maja. »Marin« poroda Iz Ženeve, da so se vršili včeraj dolgotrajni razgovori med Briandom, Hen-dersonom, Curtisom in Grandijem o avstrijsko - nemški carinski uniji. Nemški zunanji minister dr. Curtius se je sprva odločno upiral zahtevi, da se spor predloži haaškemu mednarodnemu razsodišču. Nasprotno sta to zahtevo Brianda prav tako odločno podprla tud) Henderson in Grandi tako, da se je moral dr. Curtius končno udati. Nerešeno je samo še vprašanje nadaljevanja pogajanj med Avstrijo in Nemčijo glede izvedbe carinske unije na katerem vztraja dr. Curtius. Briand se temu na žira nju protivi in zahteva, da morajo pogajanja do odločitve haaske-ga mednarodnega razsodišča popolnoma počivati. Ni nobenega dvoma, da bo tudi glede tega vprašanja prišlo do sporazuma tako, da se lahko smatra spor zaradi avstrijsko - nemške carinske unije že za rešen. Debata v svetu Društva narodov bo zaradi tega mnogo krajša in enostavnejša, kakor pa se je sprva mislilo. »Matin« podčrtava, da se je pri tej priliki zopet pokazal osebni vpliv Brianda in Francija bo šele takrat vedela, kaj Ima v njem, ko ga ne bo več. Kar se tiče Briandovega protipred-loga, je bil v teku razgovorov, k! se vrše med državniki v Ženevi, tako zreduciran in izpremenjen, da Je od prvotnih 30 strani ostalo samo še 12 strani. Pariz, 16. maja. >Matin« poroča iz zanesljivega vira, da so merodajni krogi že pristali na to, da se dovoli avstrijski vladi izdaja obligacij v znesku 150 milijonov šilingov za sanacijo avstrijskega Kreditnega zavoda. Lyon, 16. maja. Republikanska zajednica je po končanem kongresu sprejela resolucijo, v kateri odločno obsoja avstrijsko-nemško carinsko unijo, ki jo smatra za prvi korak k priklju- čitvi Avstrije k Nemčiji in kot akt, ki je docela v nasprotju z merodajnimi obveznostmi Avstrije. Resolucija naglasa potrebo aktivnejše zunanje politike in tesnejše sodelovanje z zavezniki, zlasti s Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo, ki naj jih Francija prav izdatno finančno podpre, da bodo mogle najti čimprej izhod iz sedanje gospodarske krize. Ženeva, 16. maja. AA. Danes ob 11. je evropski odbor pričel razpravljati o gospodarskih vprašanjih. Predsednik odbora Briand je uvodoma pozdravil sovjetskega delegata Litvino-va in Kinčuka in turškega delegata Tevšik-Ruždi-beja. Povdaril je, da je Društvo narodov povabilo Turčijo in Rusijo, čeprav nista članici ženevske organizacije, zato na to zasedanje, ker družijo narode solidarni interesi in ker je dolžnost narodov, da skupno skrbe za boljšo bodočnost. Francoski gospodarski načrt Uvedba preferenčnega sistema na agrarne proizvode in osnovanje industrijskih kartelov — Udeležba Francije pri državnih posojilih Ido, elektrotehnični materijal, premog, kemične izdelke, avtomobile, tekstilno blago in lesne izdelke. V tem delu ne predvideva načrt nikake uikinitve carin, ki naj bi se ohranile še nadalje kot orožje proti dumjpmgu, pač pa nad se v okvirju karteliranih izdelkov iin določenih kontigentov carine znatno znižale, ne da bi bili pri tem oškodovani producenti. Ta ded progTama ni zamišljen za takojšnjo izvedbo, bi se pa lahko ob podpori vlad in Društva narodov zelo naglo uveljavil. Pri tem se povdarja, da tudi načrt avstrijsko - nemške carinske unije ni takoj izvedljiv, marveč določa za zaščito avstrijske industrije dolgoročne vmesne carine. Večina predlogov francoskega načrta bi se dala izvesti najkasneje v treh do petih letih. Posebno poglavje načrta se tiče Avstrije. Načrt povdarja, da so države, ki zahtevajo m čuvajo nad neodvisnostjo Avstrije, dolžine skrbeti za njen gospodarski razvoj in obstoj. Zato poziva Briandov načrt evropske države, ki kupujejo blago od Avstrije, naj priznajo Avstriji razne olajšave, da bti se na ta način dvignil avstrijski izvoz in olajšalo gospodarsko stanje. V tretjem delu se bavi predlog s potrebnimi rmančmimi operacijami pri podeljevanju državnih posojil, predvsem za investicije. Posebna skupina francoskih bank še proučuje ta del načrta, da bi ugotovila, pod kakimi pogoji bi se mogel francoski kapital v večji meri udejstvovati v inozemstvu. Pariz, 16. maja, »Matin« objavlja analizo Briandovega načrta za gospodarsko obnovo in konsolidacijo Evrope, ki bo danes predložen zastopnikom evropskih držav v evropski komisiji. Briaiidova spomenica naglasa v uvodu, da ni dovolj, če se avstrijsko-nemški načrt carinske unije samo kritizira. Kritika je sicer potrebna in dopustna, vendar pa mora biti objektivna in pozitivna. Proti načrtu, ki se kritizira, je treba postavita drug, boljši načrt. Francoska spomenica navaja nato delo, ki se je v tej smeri vršilo zadnje mesece, ter omenja med drugim mednarodno poljedelsko konferenco v Rimu in Parizu, delo finančnega odbora za osnovanje mednarodnega zavoda za agrarne kredite i*d. Sam načrt Brianda je razdeljen na tri dele. V prvem delu se zavzema za uvedbo preferenčnega sistema v korist srednjih invzhodnjih evropskih agrarnih držav. To naj bi se zgodilo na ta način, da se deloma opusti dosedanji sistem največjih ugodnosti. Načrt predvideva nadalje osnovanje enotnega prodajnega zavoda za vse srednje in vzhodno evropske agrarne države. Posebna korriisiaa naj bi določdlla kon-tdgente in višamo preferenc, ki naj bi se po vzorcu avstrijsko - madžarskega sporazuma deloma stekali v centralni prodajni urad. Drugi del Briandovega načrta se tiče industrijskih držav. Izvedba tega načrta za zboljšanje organizacije in prodaje ojačenje ka-rtelnega sistema in osnovanje novih kartelov, zlasti za je- Mednarodna žitna konferenca v Londonu Prihodnji teden se sestanejo v Londonu zastopniki držav, U Izvažajo pšenico, k posvetovanjem o zboljšanju tržnega položaja London, 16. maj«. V London« se bodo sestaK prihodnji teden zastopniki držav, ki izvažajo pšenico. Nedavno se je vrsHa v Rimu slična žitna konferenca širšsga obsega, toda londonske konference se bedo udeležile samo države izvoznice pšenice. Zastopane bodo severoameriške Zedmjene države, ki niso imele svojega predstavnika na konferenci v Rimu, Rusija, Argentina, Avstrafrja, Kanada. Madžarska. Indija. Poljska, Rumunija, Jugoslavija in Bolgarija, davni predmet konference bo vpra- šanje, kaj se more napraviti v položaju, ki je nastal zaradi prevelikih količin pšenice na svetovnem trgu. Predvsem se namerava na konferenci predlagati zmanjšanje obsega s pšenico posejane zemlje m osnovanje mednarodne agencije, ki naj bt kontrolirala izvoz pšenice. Konferenca bo zasedala v kanadski palači pod predsedstvom kanadskega vrhovnega komisarja Fergusona ter bo prva važnejs* mednarodna konferenca, na kateri Velika Britanija sama ne bo imela svojega zastopnika. Velika nesreča cirkusa »Barmmt« Amsterdam, 16. maja, AA. Svetovno znani cirkus »Rarnum« je pretrpel te dari veliko izgubo. V vozovih so našli mrtvih 10 levov, 1 šnnpanza in 1 slona. Preiskava je dognala, da so bile te živali zastrupi je* ne na potovanju med Mastrichtom m Heimondom. Hrano, ki »o jo dali živalim, so poslali v Berlin, kjer jo bodo kemično Potovanje Zaimfsa na Dunaj Atene, 16. maja. Predsednik repu rilce Zajmiš je danes preko Beograda odpotoval na Dunaj, kjer bo, kakor vsako :et©, ostal mesec dni na odmoru. Nov avstrijski denar Dunaj, 16. maja. AA. Danes je bfl Izdan v promet novi denar po 2 šilinga z Mozartovo fl&vo. Nova francoska spomenica o pomorskem sporazumu Pariz, 16. moja. AA Francija je pred* ložiia v Londonu io v Rimu novo sporne« nico o pomorskem razorožit v enem vpra* šarijo. Politični krogi menijo, da pred* stavlja ta spomenica zadnji poskus Fran* cd je, rešiti londonski pomorski sporazum med Francijo, Angiigo in Italijo, ki je po zadnjem sporu med Francijo in It adi jo v vetiki nevarnosti, da popolnoma propade. Delavski izgredi na švedskem Stockholm, 16. maja. V severni Švedski in sicer v mestecu Kramford je prišlo v četrtek zvečer do resnih dogodkov. V Kramfordu in sosednih krajih že nekaj časa stavkajo delavci. Ko je včeraj pri* bližno 60 sta kolca zov hotelo iti na delo je prišlo do nemirov. OkoK 6000 stavkujooih je imelo zborovanje proti stavkokazom, nakar so odšli v sprevodu do stanovanj s ta vkoka zov. Poslopje je bilo zastraženo od vojaštva, ki je z bajoneti nastopilo proti demonstrantom. Ko so stavku joči pričeli metati na vojaštvo kamenje, je vojaštvo oddalo iz daljave 30 m salvo proti množici. Pet oseb je bilo ubitih, več pa je deloma težko, deloma lahko ranjenih. Vlada je izjavila, da bo odpoklicaIa voja* štvo šele, ko bo popolnoma vzpostavljen red in mir. Stockholm, 16. maja. AA. Zaradi krva* viJi spopadov med vojaštvom in stavkujo* čimi je izbruhnila v raznih krajih v okolici Solletfteac splošna stavka. Iz Španije Madrid, 16. maja AA. Po Še ne potrjenih vesteh je bik) pri izgredih razdejanih do 200 samostanov in cerkva. Izgrednik! so pri tej priliki uničili neprecen'jivc dragocenosti m umetnine. Madrid, 16. maja AA. Po izjavi predsednica vlade bodo poslanske volitve 21. aH 28. junija. Ruski protest v noski Moskva, 16. maja. AA Sovjetska vla* da je poslala finski ostro protestno noto, ker ni dovolj zaščitila sovjetskega poslani* štva v Helsingforsu pred napadi fašisriČ* nm dijakov. V noti protestira Rusija proti sovražni agitaciji, ki jo razvijajo na Fin* skem proti upravi sovjetskih oblasti v po* krajini Ingermanland. Nota zaključuje z izjavo, da si pridržuje Rusija pravico do na daljnih korakov v tej zadevi. Gandhi o iodski politiki Simla, 15. maja. AA. Gandhi je govoril na javnem shodu o pogodbi, ki jo je sklenil z bivšim indskim podkraljem Irwinom. Tndci bi morali uravnati svoje nadaljne delovanje tako, da bo ta pogodba osnova za stalni mir. Le po tej poti bo mogoče doseči popolno avtonomijo za Indijo. Gandhi je pristavil, da bržkone ne bo šel v London na novo konferenco o Indiji, ker smatra, da bi taka pot no bila potrebna. — —■- - Mednarodna konferenca za delo Letošnja mednarodna konferenca za delo bo razpravljala o delovnem času v premogovnikih in o ukrepih za omiljenje brezposelnosti Ženeva, 16. maja. One 28. maja bo otvorjena 15. mednarodna konferenca za delo. Najvažnejša točka tega zasedanja ho razprava o mednarodni ureditvi delovregra časa v premogovnikih pod zemljo na evropskem kontigentu. S tem vprašanjem se je bavila že predlanska konferenca, ko je razpravljala, ali naj se sklene o tem po. sebna konvencija. Kljub dolgotrajnim poganjanjem ni prišlo do sporazuma o najvažnejšem vprašanju načrta, namreč o določitvi delovnega časa Vsi predlogi, naj se uvede delovnih 7 do 8 ur, so propadli n končno je bilo sklenjeno na predlog nemškega vladnega zastopnika naj se to vprašanje postavi na dnevni red letošnje kon- ference. Letos bo mednarodna konferenca za delo razpravljala tudi o poročilu direktorja Alberta Thcunasa o vprašanju brezposelnosti in o njegovih znanih predlogih za osnovanje evropske borze dela izvedbo mednarodnih javnih del in mednarodno uvedbo avtomatičnega spajanja železniškm vagonov, kakor rudi o poročilu o delovskh mezdah v premogovnikih. Ne dnevnem redu je nadalje določitev starosti otrok, ki se zaposlujejo v neindustrijskih podjetjih, ter delna revizija dogovora o nočnem delu žensk. Letos bo na konferenci izvršena tudi nova volitev upravnega sveta mednarodnega urada za delo. Maniu toži Jorgo pred discem Caranisti dolže Jorgo zaradi odstranitve prefektov kršitve ustave ter ga hočejo obtožiti pred sodiščem razgovoru tudi dr. Lupu. Vodja demokrat* sike kmetske stranke v Resarabiji posl. Ste* rc povdarja v »Adeverulu«, da je to po* stopanje vlade proti pravnemu redu, ter pristavlja, da so tudi liberalci Duce odgovorni zanj, ker tvorijo z vlado skupno fronto. Glasilo ministrskega predsednika Jorge »Neamul Romanescu« je objavilo odgovor na te napade m piše, da je zakon o uprav* ni reformi, ki ga je sprejel prejšnji parla* men t, odvzel krom gotove pravice, ki so ji zagotovljene v ustavi. Ukrepi, ki so te pravice vrnili kroni, so torej popolnoma ustavni. Bukarešto, 16. maja. Listi so objavili komunike izvršilnega odbora narodne kmetske stranke, ki je v sredo skoro vso noč zboroval, da bi zavzel stališče do od* stranitve »upravnih prefektov«. Izvršilni odbor je sklenil, da se bo pritožil na so» d išče proti neveljavnosti tozadevne od=> redbe in proti odgovornemu ministru, ki naj bi se pozval na odgovor, češ, da je s svojim odlokom kršil ustavo. Ostale stranke doslej še niso zavzele nobenega stališča v tem vprašanju. Le glasilo ljudske stranke. Avaresca objavlja razgovor s prof. Tetelesanom, ki pravi, da se zakon z navadno uredbo ne more iz* preminjati. SHčno se je izjavil v nekem Zanimiv komunističen proces v Budimpešti Ker je utihotapljal komunistične letake le v Jugoslavijo, oproščen obtožbe komunističnega rovarenja Budimpešta, 16. maja. s. Pred tuflcaj'šnaim kazenskim sodiščem se je moral včeraj za« govarjati zaradi komunističnega rov ar je* nja jugoslovanski državljan Andrej Car, ki je bil meseca februarja v Sopronju are* tiran, ko je hotel spraviti večjo količino komunističnih letakov v srbohrvatskem jeziku v Jugoslavijo. Soobtožena sta bila dva madžarska državljana, ki sta mu pri tem pomagala. Sodišče je sicer priznalo dejstvo, da je bil Car v zvezi z inozem« skim komunističnima krogi, od katerih je dobil denar in letake za izgraditev jugo* slovenske komunistične organizacije, ven* dar pa je kljub temu obtožence oprostilo, češ, da so letaki, kn so jih našli pri njem, vsebovali propagando in navodila za jugo* slovenske razmere, proti interesom Ma* države pa niso zagrešili ničesar, zaradi če* s ar bi morali b^ti kauuovaud t>o m?wfža«.naj 798.81, London 276.30, Newyork 56.71, Pariz 222.34, Praga 168 25, Trst 297.2S. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1340, Pariz 20.3025, London 2523125, Newyork 518.80, Bruselj 72.165, Milan 27.1635, Madrid 52.25, Amsterdam 208.35, Berlin Dunaj 729!), Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.15, »SLOVENSKI NAROB«, 4ne 1«. maja 19S1 mm. m Nova gradbena in tlakovalna dela Prihodnji teden začno gradili novo dltev in tlakovanje cest Ljubljana, 16. maja. Kakor amo že poročali, sta se te dni mudila v Beogradu ljubljanski župan dr. Dinko Poc m maglstratnl nadstvetnlk Inž. MaekovSek, ki sta posredovala pri pristojnih čini tel jih v raznih zadevah ljubljanske občinske uprava, zlasti pa glede končne odobritve del, ki so v zvezi z zgradbo nove carinarnice na račun kaldrminsOsega fonda. Poročali smo tudi, da je poleg financ-nega- in gradbenega ministrstva zgradbo carinarnice in priključnih objektov odobrilo tudi ministrsko predsedništvo, končno pa tudi glavna kontrola S tem je bila zadnja instanca pasirana in pričakovati je, da bodo s kopanjem temeljev za novo moderno carinarnico pričeli že prihodnji teden. Teren so že zakoličili, sedaj samo čakajo Se na izročitev akta od banske uprave. Nas urednik se je v zvezi z gradnjo carinarnice in velikim tlakovnim programom ljubljanske občinske uprave obrnil do nad sv etnika inž. MačkovSka z vprašanjem, kakšna je splošna situacija G. inženjer nam je rade volje dal prav zanimive informacije. Kot rečeno bodo carinarnico začeli graditi prihodnji teden, zgradilo se bo 8 objektov in sicer severno od bodoče Vilhar-jeve ceste 4 stanovanjske hiše, južno pa carinsko upravno poslopje, carinsko skladišče, stražnica finančne kontrole in poslopje mestnega dohodarstvenega urada V zvezi s tem bodo urejene in tlakovane nekatere ulice okrog nove carinarnice ter okoliš glavnega kolodvora. Glavna carinarnico — Ure- kontrola je tudi odobrila dobavo granitnega materijala za 6,580.921 Din. Nabava je bila poverjena Ini Milanu Lenarčiču, lastniku kamnolomov na Pohorju kot najcenejšemu ponudniku. Z drobnim tlakom bodo urejene Vilharjeva cesta, carinsko dvorišče, Smartinska cesta in Masarvko-va cesta, v skupni ploskvi 25.015 kvadratnih metrov in sicer Vilharjeva cesta v izmeri 11.220, carinsko dvorišče v izmeri 4100, šmartinaka cesta v izmeri 4080, in Masarykova cesta od Resljeve ceste naprej, ki za promet še ni bila otvorjena, v izmeri 5615 kvadratnih metrov. Vse to bo nabavljeno iz kaldrminskega fonda kakor tudi dobava 4670 kvadratnih metrov regularnih kock za tramvajski pas na Celovški in Gosposvetski cesti do mitnice. Iz kaldrminskega fonda bodo končno dobavljeni tudi granitni robniki za vse omenjene ceste In pa tudi za Bledwei sovo cesto. Glavna kontrola je odobrila tudi zemeljska dela ter polaganje robnikov in tlaka na Vilharjevi cesti, carinskem dvorišču, šmartinskl cesti in Masarvkovi testi. Zemeljska in tlakovalna dela je dobila Ljubljanska gradbena družba kot najugodnejši referent za znesek 1.212.6i6 Din 57 p. Iz kaldrminskega fonda bodo urejene in tlakovane tudi Celovška, Gosposvetsn a, Resljeva in Bleiweisova cesta. Tozadevna licitacija je bila že enkrat razpisana, ra je nastal v zadevi trenutno zastoj. Po mož nosti bodo te ceste še letos urejene in tlakovane oziroma asfaltirane. razstava v Celju N]en namen je pokazati stanje sedanje slovenske umetnosti vsaj v majhnem izboru Jutri odpro v hotelu TJnion v Celju umetnostno razstavo, za katero je izbralo razsodišče, ki so ga tvorili slikarji Ri-hard Jakopič, Maksim Gaspari in Dalma-tiko Inchiostri ter umetnostni kritik Ante Gaber; najbolj primerne kipe in slike iz bogate zaloge trgovine z umetninami A, Kos na Mestnem trgu 25 v Ljubljani. Raasstava Ima namen pokazati Celjanom in okoličanom stanje sedanje slovenske umetnosti vsaj v majhnem izboru, ki so pa v njem naatnpani tudi najboljši slovenski umetniki. Razsodišče je izbralo blizu TO umetnin ,ki so precrvsom primerne za okrasitev privatnm stanovanj, kjer sedaj na žalost še s večine vise le slabe inozemske reprodukcije brez umetniške vrednosti. Od kiparjev je zastopan edino Lojze Dolinar a 7 deZL Ker so atatuete majhne, so kakor nalašč ustvarjene za salone naše inteligence. Posebno prikupna je bronca >8atirc m v Unijah prekrasen akt >V pričakovanjuc, ki jo je Dolinar Izklesal tudi v podpeškem kamna. »Sejalca« lahko imenujemo za pedant k Groharjevemu slavnemu dem enakega imena in vse dobre strani Dolmarjeve umetnosti kaze tudi mala tecakota »Mati z detetom«, ostale statue te >Sv Krištofa«, »Madonoc ter > Marto in Magladeno« pa poznamo že iz keramik, ki so napravi jene po teh originalih. Silno ugodno učinkujejo, ker so ti kipci pozlačeni. Izvrstno je na razstavi zastopan Ri-hard Jakopič, ki je poslal tudi svoje znamenito delo, namreč skico za freske v veži mestne stanovanjske hiše na Ahaci j e-vi cesti v Ljubljani, kjer je vpodobil delo. Vso karakteristično pestrost njegove nedosegljive palete pa kažejo njegovi »Topoli in Breze« ter »Sipine pri Šmarju«. Za gurmana bo pa gotovo največje presenečenje njegov »Grad iz hrvatskega Zagorja« kjer je z najmanjšimi pripomočki dosegel največje učinke. Matija Jama si je priboril s svoj*Lai pokrajinskimi .olikami z Bleda in iz Ljubljane v zadnjih letih največjo priljubljenost pri občinstvu. Tudi na tej razstavi je zastopan z nežnim »Bledom iz Zake« in z efektno »Stolno cerkvijo Sv. Nikolaja« v Ljubljani, kjer nam je naslikal pogled z Mestnega trga proti stolnici pozimi ob ostri luči zahajajočega solnca. Zelo poetični sta njegovi dve sliki s kravami in telički, ki brodijo po krotki KulpL Značilni deli za Jamlno umetnost so pa tudi »Slapovi s Plitvičkih jezerc in daukatno »Požeto polje«. Franc Klemenčič sRka sflno mnogo v okolici Ljubljane m vedno kna srečno roko, da izbere najlepše motive, ki ae dojmi jo res domače. Zlasti dobri so njegovi »unski motivi in v resnici poln samca je njegov »Solnčni april«, ki ga pa gotovo ni slikal letos, ko je ves mesec deževalo. Njega lahko imenujemo slikarja nase vasi, kar nam najzgovornejše pričata »Motiv iz Kosez« in »Pogled na Kožarje«. Največje presenečenje za obiskovalce bodo pa slike Anice Zupenec^Sodnikove. Ta dama se je zadnja leta povzpela med najboljše naše slikarje, da smo jo že na velesejmu občudovali, kjer so njene slike zdržale z lahkoto ob Jakopiču, Veselu, Sternenu in Jami. Čeprav je ženska, na njenih delih ni mogoče konstatirati nikake ženske slabosti, ker so vse močne in slikane s pogumom, pri vsem tem pa v barvah najapartnejših harmonij, ki jih more občutiti le z najboljšim okusom obdarjena ženska. Njene »Perice« m rlcer že starejšega datuma, vendar pa vidimo na tej sliki že vso ono moč umetnice, ki nam jo je pokazala v svojih poznejših delih. Silno dekorativne in prijetne v barvah so njene velike »Kakteje«, uprav mogočno pa deluje njeno »Tihožitje« s kaktejo z dvema vt>iik»Ti«lri živordecima cvetoma na temnem ozadju knjižnice, ki je oživljena z zlatimi napisi na hrbtih knjig. Plastika in prostornost v sliki je tako silna, da bi skoraj posegli v njo po bohotnih cvetovih. Prava delikatesa za poznavalca, je pa mala sličica z vijoličasto modrimi jesenskimi »Astrami«, za njo pa ne zaostajajo pisane »Cvetlice v vazi«. Tudi Henrika šantel je razstavila prikupno »Tihožitje« s prav svežim grozdjem, njena sestra Avgusta pa »Zajčke«, ki se bodo gotovo z razstave preselile v salon kake celjske ljubiteljice cvetlic, kakor tudi akvareli obeh umetnic. Ivan Vavpotič je na žalost razstavil le dve svoji pokrajini, kakor hi ne maral seznanjati Celjanov s svojimi odličnimi portreti. Tega pa seveda ni nameraval, ampak portretov ne more razstavljati, ker so vsi privatna last .gotovo bodo pa obiskovalci razstave zadovoljni tudi z njegovo »Gozdno jaso« s arčkano srnico in pa z »Motivom od Sv. Ane pri Rogaški Slatini«, ki je pač tudi najboljši portret prelepe štajerske. Za publiko, ki ji je dostopna tudi že najmodernejša umetnost, so namenjenne slike talentiranega Alberta Sirka. Samo v dveh barvah so slikane njegove »Krizan-teme«, vendar pa učinkujejo z vso močjo svojih barv. Popolnoma drugačni so njegovi ribiča in veslači, ki odkrivajo s Sir-kom slikarja, zlasti sposobnega za velike dekorativne naloge, torej za posUkanje naših dvoran in cerkva Vse dobrine umetnikove so pa združene v »Mosticku na Velki«, kjer je slikar odlično vpodobil idi. ličen košček Slovenskih goric Franc Tratnik ima na žalost same risbe, vendar pa tudi te odtehtajo marsikatero oljnato sliko, pri tem so pa prav tako efektne v stanovanju, ker delujejo silno elegantno. Z vseh strani bodo pa Štajerci spoznali svojega veselega znanca Hinka Smre-karja, ki jim je postal svoje najboljše stvari. Kurent, Madona, Putifarka, Pavlina, gorenjski pastir in desetnica, vse se vrti vedro in živahno, kakor je vedro in živahno Smrekarjevo »Jutro ob Savi«. Tudi Maksim Gaspari je zastopan z najbolj karakterističnimi deli svoje umetnosti, saj je poslal »Mlado Bredo« in »Legendo«, polno gozdne poezija In tudi polno narodne poezije! Z le pnwwi>ijitiiii zato pa ■ prav dobrimi deli so zastopani Saša Santel, Mđa Piščanec, Božidar Jakac in F. Mlklavec. Svojega starega prijatelja in nekdannjega Celjana Srečka Magollča bodo obiskovalci spoznali iz njegovih izvrstnih shk »Na Barju« in »Jeseni na Golovcoc, ki gotovo ostaneta v Cerju, svoje občudovalce bo pa gotovo našel tudi talentirani Franc Pav-lovec, ki ga bodo Celjani pričeli ceniti po njegovem »Motivu z Jezice« in po pravljično zasanjanem »Gozdnem motivu«. Nov med našimi umetniki je pa Dakna-tlko Inchiostri in za večino obiskovalcev bo nova tudi njegova tehnika monotipija, kar znaci, da je slika prav za prav tiskana vendar pa ni mogoče, da bi odtisov eksistiralo več kakor en sam eksemplar. Hvalevredno je, da se je umetnik posvetil slikanju znanih motivov, saj na razstavi vidimo Kamniško Bistrico, Bohinjsko Bi- strico, Krmo, Trbovlje, Planino in pa Ljubljano, ki je prav zaradi svoje nekako a rh a: stične obdelave silno privlačna in tudi zaradi barve rafinirano elegantna. Ker bo razstava odprta le do 25. majnika, naj Celjani ne zgreše prilike spoznati se a sodobno slovensko umetnostjo, seveda pa tudi ne smejo zamuditi ugodnosti nakupa, saj so cene tudi za najodličnejša dela prav skr — ne. Upamo, da za umetnost vneto Celje, zlasti pa magistrat, poseka Ljubljano. CENJENIM DAMAM se priporoča na novo otvorjeni oddelek za dame. ONDULACVA — MANICCBE SPECIALNO BUBI STRttESUE IVAN GJUD FRIZER ZA DAME IN GOSPODE LJUBLJANA, Start trg št. SO (nasproti g. Zalaznika) 6824 železničarski domovi ob Dunajski cesti Pri Stadionu ob Dunajski cesti nastane cela kolonija železničarskih hiš LJubljana, 16. maja. Gradbeno gibanje v mestu je zopet zavzelo širok obseg, gradi se na vseh koncih in krajih. Nekoliko se sicer letos opaža v gradbeni stroki zastoj, nekaj starih renomiranih stavbnih podjetij je skoraj brez dete in poznavalq razmer celo trde, da se bo zidanje sčasoma še bolj ustavilo, ker zasebniki grade čedalje manj. Ta neprijetna prognoza nas pa še zaenkrat ne straši, dokler nastajajo iz dneva v dan pred našimi očmi kar cele nove stavbne četrti. Zadajo največ denarni zavodi, korporacije in oblasti Dunajski cesti, Bežigradu, ali kratko svetokriškemu okraju se obeta velika bodočnost, v to smer se bo mesto razvijalo zaradi terenskih prilik in položaja v največji meri. Lahko se celo trdi, da se b:. nekoč mesto raztegnilo do Save, saj ni že zdaj skoraj nobenih presledkov med naselji ob Dunajski cesti, Ljubljana se že skoraj dotika Stožic, te pa Male vasi in tako je skozi do Jezice. Hiše v Stož>ioah in tudi naprej od njih, zlasti nove imajo prej mestni kot podeželski značaj. V posavskih vaseh zadnja leta prav pridno grade. In kakor povsod v bližini večjih mest, je opažati tudi na Posavju, da se vasi prerajajo čedalje bolj v predmestje. Od stadiona proti Posavju, ob levi strani Dunajske ceste, na krasnih parcelah, bo ziastal v bližnji bodočnosti nov stanovanjski del, kolom j a železničarskih hiš in v bližini stanovanjske hiše Vzajemne zavarovalnice. S to stanovanjsko kolonijo T>o mesto stopilo zopet korak naprej na lepo Po-savje. Zaenkrat so v delu že 3 velike železnica rske hdše. Od Dunajske do Vidovdanske ceste ob stadionskem zidu in med železni-čarskimi hišami bo menda že Letos izpeljana 40 m široka cesta z drevoredoma, ali prava velemestna avenija. Ta cesta bo del mestne krožne ceste, ki je zamišljena po Plečnikovem regulačnem načrtu, in ki bo okrožaJa vse mesto v velikem krogu ter bo najvažnejše prometno občilo. Ob desni strani te ceste so od Dunajske ceste naprej železniške parcele. Tik ob Dunajski cesti grade največjo hišo, 25.50 m X 9.20 m veliko, stala bo vzporedno 2 Dunajsko cesto. V njj bo 6 uradniških stanovanj, vsako s tremi okoli 24 nr velikimi sobami, 16 kvadr. metri veliko kuhinjo in s pritMnarrri. Vsako teh stanovanj ima tudi kopalnico. V visoki kleti bo pa še hišnl-kovo stanovanje. Hiša je dvonastropna, tako, da sta v vsaki etaži dve stanovanji. Nadstropne višine so za pol etaže različne, polovica hiše ima za pol etaže višja nadstropja ko druga polovica. Na ena strairt, Iz seje magistratnega gremija Na včerajšnji seli magistratnega greiri. ja ie načelnik mestnega ekonomata poročal, da je mestna občina ponovno zaprosila, naj se ji dovoli namestiti javno govorilnico za Bežigradom. Ministrstvo pošte an telegrafa je zopet odklonilo to prošnjo, ker bo baje samo instaliralo take govorilnice, in ker ni nobena telefonska številka prosta. Gremfij je sklenil, da se na-praiva posebna vloga na ministrstvo, v kateri se bo temeljito obrazložila nujnost takih javnih govorilnic v Ljubljani. — Prošnja Lize Rožanc, da se ji da v najem de: sveta za branjaiijo na živilskem trgu v Sp. Šiški, je bila odklonjena. — Mestni« občina namerava razširiti vodno črparko na Osoiah na ljubljanskem gradu. Bila je že v pogajanjih z lastnikom sosednje par cele dr. Kresnikom zaradi odkupa sveta. Ker pa se je sedaj izkazalo, da je 'astni-na tega sveta sc nekoliko sporna i-n ker bo tudi po mnenju strokovnjakov sedanji s vet zadostoval za povečanje črpalke, bo občina skušala shaja« s svojim dosedanj.m svetom. — Jerica Ažman je ponudila mestni občani, da prevzame njeno barako, ki |o bo treba zaradi regulacije Ljubljanice odstraniti. Ažmanova zahteva za to me-sečno rento 400 Dan. Prošnja je bika odklonjena m se sporo« Ažmanovi, da lahko daje še naprej svod o barako v najem m se na ta način preživlja. — Antonij* Locar zdi še nadatje obdržati prodajno barako na Celovški cesti, ki bi jo bilo treba v smislu gremijalnega sklepa odstraniti. Ta prošnja je hftla odklonjena, obenem pa je gremij sklenil, da se ji naka že prostor na živilskem trgu v Sp. b> ški. Sedanji Hradeckega most se prestav: na 000 mesto pri prisilni delavnici, kjer vodi brv čez Ljubljanico. Dovoljenja za napravo hišne kanaUza-cije so prejefi: Glavič Jerica, Brec^jn k AJoozri, Zupan Marica, dr. A. Bifimo-i:, Meden VUctor, Tome Ivo, Kozler Josio, Savez gTaficnih radnika za palačo ob Masarvkovi cesti, Ifctač Ana, CreSajar Albina. kjer je bišnikovo stanovanje, je klet toliko višje, da je nad zemljo, ter je prav za prav že ta klet pritličje; "ker je pa druga polovica kleti pod zemljo, zato so tuđi v tistem delu vse nadaljnje etaže nižje. Pri stopnišču se da ta sistem neenakih nadstropnih višin s pridom uporabiti, tako, da je z vsakega s topniške ga podesta dostop v pripadajoče nadstropje, s čimer se mnogo pridobj na prostoru. Klet za stranke, polovico zazidane ploskve, je pa tudi do^ vol-j velika za drvarnice in druge kletne prostore, dočim bi bila klet pod vso hišo prevelika. Streha je ravna, lesena konstrukcija krita s pločevino. Ker so neenakomerne nadstropne višine in ker bo streha na vsej hiši v eni višini, zato je tudi samo nad polovico hiše podstrešje, ki pa tudi zadostuje za 6 strank, vsaka ima določen prostor, ki ga lahko uporablja za sušenje perila. Ob hiši bo tudi lep obširen vrt Poleg opisane biše bo stala vzporedno z njo, pravokotno na novo cesto, nekoliko manjša tudi dvonadstropna 6-stanovanJ-ska hiša, stanovanja v nji pa so z dvema sobama. Širina vseh hiš je po 9.20. dolžina druge je pa 20 m. Vse hiše so projektirane z neenakimi nadstropnimi višinami in s stanovanjem za hišnika v visokem prizemlju. Prvi dve hiši sta tako zvani uradniški, tretja pa poduradniška. Med drugo in tretjo hišo bo izpeljana pravokotno na omenjeno široko cesto Herbersteinova ulica, Poduradniška hiša je nekodiko dafljša od druge, meri 21.90 m, je pa prav tako 6-stanovanjska, z dvema sobama. Ta stanovanja pa nimajo kopalnic- pač pa skupne prhe v kleti. Vsa stanovanja bodo opremldena s plinom in elektriko in z najmodernejšim kom-fortoan. Projektanti so se ozirali seveda tud* na solnčno lego, tako da so sooe na osojni, kuhinje in pritikline pa na prisojni strani. Na cesto proti stadiona bodo pri vseh hišah skoz* vsa nadstropja bai-koni. Teren bodo ob hišah zvišali približno za pol metra, ker bodo nasuH novo cesto z višino Dunajske ceste. V to svrho so hdSe postavljene višje od terena Prvo hišo ob cesti gradi stavbuilk E. To-mažič, drugo G. Tonnies, tretjo pa Stavbna družba. Pri vseh stavbah bodo prihodnje dni betonirali kletne plošče. Načrte so projektirali na tehničnem oddelku ljubljanske železniške direkcije, stavbno vodstvo pa je poverjeno arhitektu Reinerin. Gradili bodo baje še več enaJrih hiš, gradijo pa tudi v Mariboru m na Rakeku po eno. Mak so Hrovatin namerava adaptirati dvoriščno poslopje in napraviti arkade ob Rimski cesti. Gremij v principu ne ugo varja, Hrovatin pa bo morali dati primerno jamstvo, da bo v treh letih arkade oo cesti zazidal. — Velesejmu je bila odobrena adaptacija fasad in ureditev ograje. Vendelinu Sadarju se vrne svojca« vplačana kavcija za trotoar. Uporabna dovodjenja so prejeli: Snoj Anton za pritlično hišo ob Ižanski cesti, Prerok Karol za trgovske lokale ob Cio-sposki ulici, Koser Svetozar za letno bt-Šico ob Ljubljanici, Felbar Henrik za hi so v Podmilščakovi ulici, Magister Manja za dvoriščno stanovanjsko poslopje na Dolenjski cesti, Obnova d. d. za skadisč^ m prizidek ob Vošnjakov* ulica, Justin Ral-ko za zasilno stanovanjsko hišico ob Ižanski cesti in HočevaT Karlo za hišo ob A!e-ševčevi udici. Ostale sklepe magistratnega grermia Je objavilo že današnje »Jutro. Komorni večer Državni konservatorij v Ljubljani je včeraj v Filharmonični dvorani priredil v okviru svojih vsakoletnih sklepnih produkcij komorni večer, na katerem se je iz dole prof. J. Šlajsa predstavil vnovič sicer mladi, a umetniško izredno resni, hitro dozorevajoči godalni kvartet, ki ga tvorijo koneervatori-sti Pfeifer Leon, Stanič Franjo, Sašteršič Vinko in Bajde Oton, v eni točki pa klavirski trio z Lipovšekom Marijanom pri klavirju, Pfeiferjem Leonom (violina) in Baj-detom Leonom (violine.). V prof. J. Šlajsu ima naš konservatorij glasbenega pedagoga, ki je v tihem, skromnem, a do skrajnosti vestnem, strogo čisti umetnosti podrejenem delu vzgojil našemu narodu vrsto violinistov, kakršnih do sedaj še nismo imeli in s kakršnimi se že sedaj lahko, pred drugimi ponašamo. On jim ni samo učitelj-rokodelec, hladen, z minutami računajoč plačanec, ampak ljubezni poln voditelj, ki jim daje vse svoje izredno veliko, zrelo znanje, del svoje osebnosti, ki z njimi doživlja, S njimi deli težave in radosti, ki jih je trnjevi pot do resnične umetnosti tako bogat, jim je še preko pragov šoie zvest prijatelj, skrben svetovalec in oče. Ogibajoč se vsake bobneče, puhle reklame ■ Jamoot k* redkokdaj atatf za napaki na&fh mbwini čln»-daljebotj imponirnjoSh violinistov njegovo vzgojo, njegov neskončni trud G. J. Slaje je vaor pridnega umetnika in široko naobra-žaaafi vzgojitelja. G. Slajša se pridružuje drogi izkušeni, i sto tako vestni, v svojem pedagoškem delu osiveli mož, prof. £. Beran, ki je za svoje učence ▼ violinčelu isto, kot prof SUjs za violino. Z njegovo pridobitvijo je, prej zaradi pomanjkanja pravega učitelja zanemarjeni čelo pridobil celo vrsto nadebudni u učencev, ki hitro napredujejo in, kot to kaže Bajde Oton, opravičujejo najlepše naše nade. S podrobnim, neumornim, tihim delom je prof. Slajs izšolal mlado komorno glasbeno udruženje, ki smo je včeraj slišali v Filharmoniji. Plod njegove vzgoje, godalni kvartet spočetka omenjenih konservatori-stov, je prvi, vsecelo na domačih tleh zrasli umetniški krožek, ki se, izhaja ioč iz ene skupne vzgojevalnice, izredno lepo tehniško in intarpretacijsko ujema, Ffeifer L**-on, kot primus, Stanič Franjo, zlasti pa violinist SuŠteršič Vinko, vsi trije so nam znrini iz mnogih javnih nastopov, kjer smo j 1111, vsakemu posebej, vselej izrekli svoje priznanje, Bajde Oton pa svojo lepo razvito igro izpopolnuje kvartet, kateremu v skupnem interesu želimo dolgo življenje. M!u»ii umetniki so izvajali ▼ spomin 175 letnice rojstva Mozarta d-dur kvartet, št. 21 v lepi stilni reprodukciji, gladki, skrbno izpiljeni izdelanosti in enodušnosti- Na Čast Vit. Novaku ob njegovi 60-letnici pa je trio, katerega duhovni oče je istotako prof. žlajs, zaigral jubilarjev klavirski trio >Quasi una Ballato<, op. 27, ki je vsled svoje moderne, široke fakture tudi za najzrelejše umetnike trd oreh, a ga je naš trio obvladal z občudovanja vredno umetniško soglasnostjo. Na programu je bil k sklepu Ravelov znameniti kvartet, ki pa ga, žal, nisem slis.il, ker sem želel poslušati radio-prenos iz Zagreba, pri katerem se je izvajalo delo L. M. Skerjanca >Preludij, arija in Finale* za godalni orkester. Ko bi vedel, da je ta skladba prišla tako kasno na vrsto, bi iz-labka še čul Ravela v FilharmonijL Zagrebška radio-postaja je ob priliki svojega petletnega obstanka aranžirala internacionalni koncert, ki ga je prenašala v Ljubljano, Beograd, Prago z vsemi češkoslovaškimi postajami in v Budimpešto. Poleg Lisinskega, Jamo vi ca, Papandopula, Slaven-skega in Berse je bil kot 4. točka na programu tudi Škerjanec z zgoraj omenjeno skladbo, ki jo je sviral orkester Glasb, akademije iz Zagreba pod vodstvom Žorža Bajiča, ker je rektor g- F. Shotka obolel. Violo-solo je sviral Anton Ganozzi. Moja anoda je precej izčrpana, zato sem čul prenos le slabo. Kolikor morem soditi, je Sker-jančeva skladba jako efektna, polifonsko pisano delo, katerega najlepši je srednji dei, arija, za solovioto in orkester, široko razpredena, virtuozno pisana, mestoma močno dramatična melodija. Kompozicije je bila i »vod ena Sirokopotezno in jo sodeč po aplavzu, dosegla izredno velik uspeh. — ~>anes nepreklicno zadnjikrat ob 1, 7. In 9. uri Brigita Helm v krasnem govorečem filmu po romanu H_ H. Ewersa „Alraiifia" Jutri v nedeljo nov spored! Ob S., 5., 7. in 9. premiera čarobne spevoigre Schubertov majski sen V stilu popularne operete »Pri treh mladenkah«, V glavnih vlogah GRETL THEEVIER LUCIE ENGLISCH komorni pevec KARL JdKEN in znameniti humorist SIEGFRIED ARNO Krasne pesmi, ljubezen, dovtipi, smeh! Tel 2124 KOLEDAR Dane«: Sobota, 16. maja 1961, katoličani: Ivan Nep^ pravoslavni: 8. maja, Mladena. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Zeleni kakaduj. LL: je vsega kriv. B. Opera: Večni mornar. A-Kino Matica: Alrauna. Kino Ideal: Pustolovščina. PRIREDITVE V NEDELJO Drama: Pri belem konjičku. Opora: Oj ta prešmentana ljubezen. Kino Matica: Schubertov majski sen. Kino Ideal: Pustolovščina. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Kurent, Gosposvetska cesta; Sušnik, Marijin trg. V gostilni. — Plačilni, v pivu plava mrtva muha. — Ne šalite se gospod! Kako p? more mrtva muha plavati? Stev. 109 »SLOVENSKI NARO D. Slikarja Ferda Vesela smatra vse aa čudaka t tako visoki meri, da pod tem ♦BodaStvom mnogi ne vidijo najčistejše njegove umetnostL Res je umetnik ostanek atarih časov tn za večino *e davno preživele romantike ,čeprav za druge aopet ostaja. Taki so bili pa val nafti slikarji do najmodernejših in tudi brata Sirnica, Rl-feard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, so mu popolnoma enaki, le da se ta romantika ne izraža vedno tako močno aH pa drugače. Svobodoljubnost, ki je samo protest proti nafti malomeščanski gospodi, Je t umetnikih tako močno razvita, da ss ločijo od druge družbe po svojih navadah, kakor so so umetniki vedno ločfli od vsak-danjiii ljudi tudi pri drugih narodih. Vendar pa pri drugih narodih umetniki niso trfH prisiljeni postati cigani — bohemi, ker bi jih bilo lahko mnogo živelo prav po gosposko, nafti so pa morali biti taki ker niso Imeli sredstev za drugačno življenje. Do nedavna je Ml naš umetnik garjeva ovca, postopač hi izobčenec is boljše družbe. Na vsakem koraku sta ga spremljala posmeh ter prezir m kmet kakor gospod ga je smatral za nepotrebnega nadležnega. V listih so jih sicer poviševali in jim peli slavo, na cesti se je pa umetnika vsakdo ognil, ker je bil prepričan, da ga prosi za posojilo kakor berač miloščine. Nafte meSčanstvo tedaj se ni potrebovalo umetnosti in znan je izrek velikega slovenskega gospoda, ko je Berneker prvo svoje delo poslal v Ljubljano: >Pos-Ijite nam kruha, ne kamenac. Gospod je bil državni poslanec in je sedel ob mogočni kasi bogate organizacije. Ferdo Vesel ima za današnjo dobo res čudne navade. Ko si je kupil pri Rado-hovi vasi na Dolenjskem gradiček Grum-lof, mu je bil premalo podrt in hotel se je preseliti v ruševine Lukenjskega gradu pri Prečni. Na svoji graščini je živel kakor samotarski vitez v davno preteklih časih, nikdar brez orožja. V zakajenih vlažnih sobah pritličja je zdel ob retor-tah in lončkih kakor alkimist ter kuhal in cvTi najrazličnejše ingrečHjence ter iskal nečesa, a sam ni vedel kaj. Njegov kamen modrosti je bila vedno le možnost večjega Izražanja umetnosti in vse njegovo življenje in delovanje je stremelo za izumom, kako bi barvam dosegel večji blesk in slikarstvu doslej Se nedoseženo izrazno moč. In pri tem večnem iskanju svojega kamna modrosti je umetnik pozaba na svojo zunanjost in tudi na svojo okolico, da je bil vsak dan bolj daleč od nje. Kakor vsi romantiki je tudi Ferdo Vesel idealist, vedno pripravljen žrtvovati vse za svoje ideale, žrtvoval jim je vso udobnost takoimenovanega urejenega življenja in se zaprl sam vase ter izobčil iz družbe, priklenjeno na konvencijonalnost. Kakor vsi pravi romantiki, je tudi Ferdo Vesel vnet za preteklost in, kakor so se nafti stari romantiki zavzemali za zatirane, zlasti pa za svobodo narodov, tako je tudi naš Ferdo Vesel zbiral starožitno-eti našega naroda, da ima polne shrambe starin v vedno zabitih zabojih in zaklenjenih rezljanih skrinjah. Ko ga nikdo ne ▼idi, odpre na skrivaj kako skrinjo ter pregleduje stare rute in brokate masnih plaščev ter pije iz njih lepoto harmonije obledelih barv. Med prvimi se je ogrel za jugoslovensko idejo in se sprijateljil s srbskimi in bolgarskimi umetniki ter prepotoval vse naše dežele V Srbiji in Bolgariji je bil pa tudi odlikovan z visokimi redovi. Zaradi odkritega jugoslovenskega mišljenja je bil v vojni interniran in preganjan kakor nevaren politik, da trpljenja onih težkih časov ne more pozabiti nikdar. Ko je po prevratu prvič prišel sedanji kralj Aleksander v Ljubljano, ga je pozdravljal tako navdušeno, da je pozabil na vse drugo in ni opazil niti tatu, ki mu je v gneči iz žepa izmaknil prav znatno vsoto. Svobodomiselni romantik in idealist se je ogrel tudi za komunizem in skoraj je postal celo državni poslanec, imel je pa popolnoma po nedolžnem seveda dosti sitnosti, ker idealnega fantasta in dobričine Vesela niso poznali. Na zunaj pravi divji mož, je pa Ferdo Vesel na znotraj najnežnejši lirik, se noben slovenski umetnik ni naslikal tako deviških slovenskih deklet In nikdo ni izrazil lepoto slovenske neveste tako kristalno čisto kakor ta trdi mož a srcem iz Ferdo Vesel Je največji slovenski ssV kar, ker njegova nađvse kultivirana tanana sila temelji na najobtf rneJSem znanju. Vsa njegova dela Imajo najvišje kvalitete. Ko Je bil Ferdo star 5 let, Je začel prostovoljno hoditi v Šolo v šentpetersko zup-niSče, kjer so poučevali duhovniki otroke vsega potrebnega kakor v ljudskih šolah. Z desetim letom je šel na realko, a šola ga nI veselila. Ko je nekoč videl na realki razstavljeno veliko historično sliko, je takoj začutil, >da vse na svetu razen slikarstva ni nič vredno«. Obrnil je realki hrbet in odrinil na Dunaj, kjer je napravil zasilno maturo in se vpisal na akademijo ter absolviral vseh osem semestrov in prejel leta 1882 f rekventaclJsko Izpričevalo. Sam pravi: >Profesorje, ki so me ca akademiji učili, imam se danes na sumu, da niso prav nikogar ničesar "*-n*Pi. bodisi, ker so bili zanič, ali ker iz ljubosumja niso hoteli, da bi kdo kaj anal«. Bil je učenec profesorjev Grienpenkerla, Flsenmengerja, nekoliko bolj je pa cenil Wurzingerja. Tedaj so bili na Dunaju tudi 8 knen Ogrin ln Janez ftubic, ki mu pa nI imponiral. Zahajal je v akademsko društvo »Slovenija«, za katero je risal dobitke pri prireditvah. Vzdrževal se Je sam, ker je kopiral ln slikal za ljubljanskega mecena Smoleta ln mnogo tedanjih njegovih slik je v muzeju. Slikar s svojo Sonjlco V počitnicah je bil v Ljubljani doma ali je pa slikal po Gorenjskem okrog Jesenic in Podbrezja, kjer se je često sestal s slikarico Kobilco. Razvilo se je med njima prijateljsko razmerje, ki je trajalo prav dolgo in- zelo vplivalo na Kobilčino delo. V Radovljici se je takrat seznanil tudi z znarrim zbiralcem starin, sedanjim veterinarskim Inšpektorjem g. Sadnikar-jem, in je od njega nalezel ljubezen do starine Sam je pričel kopati po Dolenjskem okrog St. Vida in Stične rimske grobove in zbirati izdelke narodne umetnosti z vso strastjo. Po dovršeni akademiji je na Dunaju odslužil enoletno prostovoljstvo, a je kljub izkušnji ostal kadet, ker ni imel reverza. Leta 1884 je sel na akademijo v Monako vo k profesorju Lofftzu, od katerega ima srebrni ton na svojih starejših delih. Tam se je seznanil z Ažbetom, Jakopičem, Lojzetom Subicem, Jamo tn S temenom ter Groharjem. Iz tega prijateljstva je bila rojena slovenska umetnost. Vedno nemirni umetnik je prepotoval vso Evropo, a miru ni našel nikjer, dokler se ni na Grumlofu oženil, kjer sedaj pe-stuje svojega sinka in hčerko. Razstavljal je na vseh slovenskih in jugoslovenskih razstavah zelo mnogo pa tudi po velikih razstavah v Monakovem in Londonu ter drugod, saj so bila njegova dela tudi od najstrožjih razsodišč vedno vsa takoj sprejeta. Svet našega umetnika pozna ln ceni, ob Jubileju naj ga pa spozna in prizna tudi domovina! A. O. Zanimiva prireditev na Dunaju Avstrijska prometna znanstvena družba priredi v času od 8. do 13. junija na vsoto Soli za svetovno trgovino na Dunaju. H. prometno znanstveni teden. Prireditev hoče nuditi posetmfcom v sklenjeni vrsti predavanj odličnih strokovnjakov iz teorije in prakse promet m po priikHučenem ogledu pregled času primernih vprašanj Železniškega, notranjega pk> vitvenega in avtomobilskega prometa. Skflep tedna bo tvorila skupna vožnja udeležencev v Passau k ogledu tamkajšnjih kolodvorskih in dunavskih prekladnih naprav kakor tudi KacMet velesilotvorne naprave. Udeležba pride v poštev za vsakega, ki ima za obravnavana vprašanja primerno zanimanje. Vnanji udeležcnq imajo polovično vožnjo tja in nazaj na ladjah prve dunajske parobrodne družbe in na progah avstrijskih zveznih Železnic. Vprašanja naj se naslovijo na »Oesiei-reichische Verkehrswissen$chaftfiche Ge-sellschaft, W)ien XIX-1, Hochschule ifir Welthandel«. Spominjajte se slepiti! Ljubljana, 16. maja. AA. Izvršeni popis izkazuje, da je bilo o pomoči dne 1. aprila L L v Ljubljani 59.768 oseb. Popisovanje se je vršilo baš pred velikonočnimi prazniki, ko je odšlo več sto osnovnih, meščanskih, srednješolskih, visokošolskih učencev, gojencev, gojenk in dijakov drugih različnih šol in zavodov na velikonočne počitnice. Zaradi pomanjkanja. primernih in cenenih stanovanj pa je razen tega prisiljeno prav mnogo rodbin in posameznikov, sicer po do-movinstvu pristojnih in v Ljubljani tudi trajno zaposlenih, da prebivajo izven našega mesta po okoliških krajih. Naposled je treba upoštevati, da se izvršeni popis drži zakonsko predpisanih mej in da zato uvodoma navedeno število ne izkazuje prebivalstva prave Ljubljane, ker je znano, da se ozemjs Ljubljana že davno ne krije z me- jami ljubljanskega policijskega rajona in da znaša zato pravo število prebivalstva okrog 80.000. Med popisanimi 59.768 osebami je 28.466 moških in 31.302 ženske. V Ljubljani je torej 2.836 žensk več kot moških. Po državljanstvu je 57.432 Jugoslovenov in 2.336 tujih državljanov. Po materinskem jeziku je 54.147 Slovencev, 3.097 Srbo-Hrvatov, 1.467 Nemcev, 11 i Italijanov, 50 Madžarov, 896 Cehoslovakov, Rusov in drugih. Po narodnosti je 58.138 Jugoslovenov, 747 Nemcev, 22 Madžarov, 101 Italijan, 760 raznih. Poljedelskih gosopdarstev je 494, Stanovanjskih hiš je 3-307, drugih obljudenih zgradb pa 364. Stran 3 danji. Male izpremembe so samo: 1. na progi Celje—Mestinje—Prelasko odpade vožnja Mestinje—Prelasko in nazaj ter vozi avtobus, ki odhaja iz Celja ob 19.55 proti Celju. Večerna vožnja na isti progi iz Celja ob 18.15 v Št. Peter pod sv. Gorami in od tam ob 5.45 zjutraj proti Celju ostane ne-izpremenjena. 2. Večerna vožnja ob 20.30 iz Celja v Vojnik in iz Vojnika zjutraj proti Celju odpade, zato pa vozi na tej progi iz 3. Celja r Dorno in nazaj po 5-krat na dan v splošnem po lanskem voznem redu. Tiskani podrobni vozni redi se bodo razposlali tekom prihodnjega tedna.. —c Velik koncert CPD. Za 13. in 14- junij pripravlja Celjsko pevsko društvo velik vokalno-instrumentalen koncert v proslavo 80-letnice rojstva skladatelja p. Hugolina Sattnerja. —c Pevcem in pevkam CPD. V zvezi z bližnjim velikim koncertom se pozivajo vsi pevci in pevke Celjskega pevskega društva, da se danes v soboto zvečer zanesljivo udeležijo pevske vaje mešanega zbora. Pevo-vodja. —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vključno petka 22. maja lekarna >Pri Mariji pomagajc na Glavnem trgu. —c Najdba. Na Masarykovem nabrežju je bila pred dnevi najdena srebrna broška, ki jo prejme lastnica pri mestni policiji. Kaj res Se niste obiskali nove restavracije Franceta Pusta „Savske straže44 na Posavju ? Pridite danes in jutri in prihajali boste vedno. Divota, hlad ob Savi, krasna panorama. Dobra postrežba, izborna jedila in imenitna pijača. Jubilej delavnega Ljubljančana Danes ima gospod R o g e r Ivan, đrrek* tor generalnega zatopstva splošne zavaro* valne družbe »Sava«, jubilej 40 nepretrga* nega človekoljubnega delovanja v svojem težkem poklicu. Potomec nemškega prise- ljenca, ki je kot vescak dearsal ▼ nefcria* nji sladkorni tovarni, in sin še tudi blago* pokojnega ljubljanskega meščana hr. Kep. Rogerja, trgovca In dolgoletnega delavca na karitativnom polju, veleuglednega čJa* na Vmcencijeve družbe, mestnega oskrbnika ubogih rt-tL, se je tudi današnji jHihv lar posvetil socijalni plemeniti stroki: zavarovalništvu. Kot pooblaščenec takratne ljubljanske banke L C. Maverjeve, ki je imela glavno zastopstvo Občne zavaroval* niče ( Assicurazk>ni Generali), je Roger Ivan 1. 1891. prevzel vodstvo zavarovainioe v našem mestu. Z vztrajno marljivostjo, agilnostjo in vzgledno poslovno solkmost* jo je pridobil zavarovalnici veKk ogled in vsesplošno zaupanje. Ko so po prevratu jugosJovenske vele* banke ustanovile zavarovalnico »Savo« proti elementarnim nezgodam in je to stro* ko prevzela »Sava« od bivše Občne zava* rovalnice za vso državo, je bil kot reno* mi rani veščak imenovan gosp. Roger Ivan za direktorja »Save« z delokrogom po vsej Sloveniji. Tu deluje še danes. Direktor Roger, naš someščan, je vse* splošno priznan strokovnjak na polju za« varovanja in Nestor zavarovalništva v Sloveniji. Za razvoj modernega zavaro* vabiištva si je s svojo ogromno prakso in obsežnim znanjem pridobil velike zasluge ter deluje kot podpredsednik Mestnega saveza zavarovalnic v Ljubljani spretno in uspešno. Njegovo strogo pravno, solidno mišljenje, koncil i jantno nastopanje in stro* kovno znanje še iz stare resne šole šzha* jajočega jubilarja so mu pridobili splošno spoštovanje in uvaževanje ne le v krogih njegovih klijentov m strokovnih tovari* šev. Živel je vedno izključno za svoj po* klic in za svojo obitelj, si pridobil z obil* mm potovanjem 0 po svetu m z izredno ljubeznijo do knjig in časnikov široko du* ševno obzorje m nad vse simpatično to* lerantno mišljenje. Naročen na vse naše dnevnike, je vodno temeljito poučen o stremljenjih Slovencev, med katerimi ne dela in ni delal razločka ter se zato ni ni* koli dal izzivati na strankarsko bojno poprisce. Zaslužnemu pionirju zavarovalništva, ki si je vzlic 401etni težki, često živce raz» bijajoči delavnosti znal ohraniti svežo de* loljubnost in telesno čilost, želimo zdrav« ja tn še mnogo uspehov na narodnogospodarsko prevažnem polju zavarovalništva. Razumljivo. — Po iwavici lahko trdim, da moji odjemalci od dne do dne rast o. — To je pa res čudno v tako hudi krizi. Kaj pa prodajaš? - Otroške otdekce. Življenje Slovencev na oni strani Ka] je novega pri naših rojakih na Koroškem ln Primorskem Koroška deželna uprava ne le ni sprejela ▼ službo vseh po plebiscitu doma ostalih domačih učiteljev, marveč jim odreka celo avstrijsko državljanstvo, ker so se bili stavili na razpolago jugoslovenski upravi. Tako postopa koroška dežela z domačimi slovenskimi učitelji, gre pa na roko učiteljem, ki so prišli m Jugoslavije in Italije. Slednjim je deželni zbor v zadnjem zasedanju vštel službena leta v Italiji v službeno dobo in penzijo na Koroškem. V Celovcu se je vršil nedavno kuharski tečaj, na katerem so govorniki kuharicam razlagali, kako je praktično, če se ne kupuje govedine ampak kocke za juho in kako je poceni, če se ne rabi naravne smetane in masla, marveč nadomestke iz tovarn. Taki predavanja dopušča deželni kulturni svet, ki se tako rad ponaša • skrbjo za kmetijstvo. Malo je občin, ki bi ne imele preko sto odstotkov občinske doklade in to baš v času najailnejše gospodarske krize. Navedli smo že deset, naših;, občin, v katerih sega občinska doklada visoko nad sto odstotkov, je pa še 19 drugih občin, ki imajo občutno občinsko doklado. Tako znaša doklada ▼ Slov. Plajberku, Pokrcah, v Med-gorju, ▼ Lipi po 200, ▼ Sv. Štefanu na Žili 300, na Brdu 360, v Železni Kapli 600. Društvo >Trtac v 2itarivasi je imelo svoj 24. redni občni zbor. Društvo je lani dobro delovalo in uprizorilo tri igre, ki so imele velike udeležbo- Novo izvoljeni odbor je sklenil, da priredi več sestankov !n skupnih izletov. Dramatično delovanje se ojači. Računa pri tem na disciplino članov. Meseca maja nabira Sehulverein-Sud-mark prispevke za ponemčevanje Slovencev. Na Koroškem je ustanovilo društvo med Slovenci že par šol Nove šole hoče otvoriti v Za vrhu (občina Bistrica), na Obirskem (občina Bela), v Lomu (občina Bistrica), na Golševem (občina Žibpolje). >Obmejne šole v P od roščići in Ljubelju so branili proti prodiranju slovenske zavojevelne politike... Društveni poziv za zbiranje prispevkov izvaja, da mora vzrasti do dvajsetletnice plebiscita na glasovalnem ozemlju cvetoče nemško šolstvo. O racijonalizaeiji pristaniškega dela je predaval g. A. Suppani (Zupan), ravnatelj javnih skladišč v Trstu. Težke povojne gospodarske razmere silijo pristaniške uprave k racijonalizaeiji dela ▼ svojih posebnih prilikah. >Stroj, postavljen v službo človeka, je vir moči in bogastva. Mehaniziranje dela v pristanišča je gospodarska potreba, ki se nalaga tudi tržaškemu pristanišču s strani prodirajoče sile penetracije velikih severnih pristanišč, katera vsled dragocene pomoči strojev nudijo vedno ugodnejše pogoje izvoznikom in uvoznikom tržaškega tradi- cijonalnega zaledjac----Leta 1925 je pisal posL Suvieh v >Popolu di Trieste«: >Država še vedno ni odštela vsot, nujno potrebnih za vzdrževanje bregov in pomolov tržaškega pristanišča, ki se podirajo. Senator Lu-iggi, ki je zgradil pristanišče Casablanca, mi je izjavil, da v svojem dolgem inženjer-skem poslovanju se ni nikdar videl nobenega pristanišča v tako katastrofalnih razmerah, v kakršnih se nahaja tržaško pristani«**«. Ravnateli 9uppani si je ogledal vzorno ureditev in upravo severnih pristanišč in sedaj ob viaki priliki nasvetu je pomoč za tržaški odpor proti severnemu pritisku- Pa ni ne tega, kar je hotel Savicb ln ne tega,- kar hoče Suppani. Tržaška pristaniška komisija je ugotovila pred par leti senzacijo, da rab! vagon blaga iz Hamburga na Dunaj 48 ur, iz Trsta pa 96 do 100. Is Hamburga v Prago prispe blago v 82 urah, iz Trsta pa v 144 do 16& Nedavno ja izjavil >Piccolo, da atrakcijska sila Hamburga ne sega samo v Srednjo Evropo, marveč že prav do vrat Trsta. Družba >Grupo Italiano Aereo« priredi prihodnji mesec nad vsemi provincami zračne polete v svrho, da se poživi povsodi propaganda za letalstvo in da se prilično vzpodbudi še večje zanimanje za žitno bitko in za poljedelsko povzdigo. Iz letal bodo padali letaki, ki bodo podžigali ljudi v navedene namene. Goriški prefekt je izdal okrožnico, ki navaja, da bodo letalski skupini na razpolago vse fašistične organizacije in potovalna kmetijska šola. 22-letni Stanislav Koče var je bil prišel redno k prvemu vojaškemu naboru. Ker Je slaboten, ni bil potrjen. Izrek zdravniške preiskave je razumel tako, da je defintivno odklonjen. Zato ni šel več k naboru. Letos pa so ga aretirali in postavili pred goriški tribunal, ki je obsodil Kočevarja radi naborne upornosti na osem mesecev zapora. Sodniki so mu povedali, da ni bil spoznan za nesposobnega, marveč ga je komisija določila za nov pregled čez leto dni. Fant ne zna dobro italijansko pa bo moral zato presedeti osem mesecev v zaporu... Odbor goriške balilske organizacije je določil za letošnja letovišča kraje: Ajdovščino, Vipavo, Ribemberk, Komen, Štanjel na Krasu, Dolenje v Brdih, Anhovo, Tolmin, Kobarid, Bovec in Crni vrh nad Idrijo med Slovenci, med Furlani pa Gradiško, Krmin, Zagraj in Kaprivo. šolsko deco bodo nadzorovale v letoviščih učiteljice iz Gorice in zdravniki jo bodo večkrat pregledali. Fašistična letovišča, ki zasledujejo tudi raznarodovanje, stanejo prizadete občine mnogo denarja in kmetovalci morajo dati pod ceno vse, kar se od njih zahteva. >Societa Dalmaticac v Trstu je imela svoj občni zbor. Predsedoval je E. Adelman s Krka, ki je prinesel pozdrav Krške skupine, katera ima s tržaškim dalmatinskim društvom skupna upanja in prizadevanja. Društvo ima stalne stike z >brati v Dalmaciji, ki so ostali tam tlačeni in sužnji v svoji lastni domovini«. V Trstu je Dalmatin-cev z italijanskim državljanstvom nad pet tisoč, z jugoslovenskim državljanstvom osem sto in s še nedoločenim nad osem sto. Oni Dalmatinci, ki bivajo v Trstu še izza predvojne dobe, ignorirajo povojne begunce in e njihovem društvu nočejo niti slišati. Na lanskem občnem zboru so ugotovili, da se večina Dalmatincev ne zmeni ne za društvo in ne za dalmatinsko akcijo. V društvu so skoro sami mladi begunci, katere izrabljajo fašisti za svoje zavojevalne manifestacije, drugače pa jih pustijo, da stradajo. Iz Celfa —c Tajsko-prometna pisarna (v paviljonu pred celjsko postajo) bo kakor v prejšnjih letih tudi letos posredovala oddajo raznih stanovanj in opremljenih sob za tujc-r-letoviščarje proti običajni pristojbini in varščini Din 20.—. Stranke, ki nameravajo preko poletne sezone oddati prazna stanovanja ali posamezne sobe, se naj čimhitreje radi zaznambe zglasijo ▼ tujsko-prometui pisarni. —e Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli: 13. 1 m. 81-letni delavec Boštjan Mastnak od Sv. Lovrenca pod Proiinom, 14. t m. 4i-letna dekla Marija Jagrova od Sv. Lovrenca pod Prožinom in 15. t m. 68-letni prevžitkar Alojzij Vuhere iz Konjic. V Smartnem ob Paki je 14. t. m. nenadoma preminula ga. Marija Agličeva, soproga vpokojenega železniškega progovnega nadzornika. 1 —c Mestni avtobus., Poletni vozni red mestnih avtobusov ostane v splošnem dose- Sferam A »SLOVENSKI N A R O D«, dne 16. maja 1961 Stev 100 Dnevne vesti — Ljudsko delo t dravski banovini. Ban dravske banovine dr. MarnšrČ odreja, da se za leto 1990/81 na pet enot določeno ljudske delo in odkupnina za nedržavne ceste izvede za obe leti skupaj samo v treh enotah in sicer praviloma v dveh enotah za »pomladanski ter v eni enoti za jesenski termin v letu 1981. V ozira vrednih primerih, kadar bi bilo ogroženo kmetijske gospodarstvo, je s reski načelnik pooblaščen, da dovoli odslužitev ljudskega dela, odrejenega za spomladanski termin, v jesenskem terminu. S to odredbo se izpreminja člen 32 pravilnika o ljudskem delu za nedržavne ceste, >Službeni list< 3/2 iz leta 10B1 in razglas glede ljudskega dela službeni Kstc 104/17 iz leta 1931. — Za napredovanje poštnih zvtanfčmkov hi stožitefjev. Prve dni tega meseca je predložilo poštno ravnateljstvo dravske banovine seznam vseh zvaničnikov in služi tel j ev, ki opravljajo uradniška dela đn imajo kvalifikacijo za uradnika, ministrstvu, da jih prevede za uradniške pripravnike oziroma uradnike X. skupine. Kakor se čuje, bo 20. t m. posebna komisija v prometaem ministrstvu odločila, kateri se prevedejo. Zato je ministrstvo zahtevalo za vsakega kandidata posebej oceno, kako izvršuje svojo shržbo in aR zashrži, da bo preveden. V področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva ie nekaj nad 100 zva-ničnikov in slufi-teljev, ki čakajo že nekaj let na pripadajočo skupino. — Vozni red za državne poštne avtomobile, veljaven od 15. maja je pravkar šz§ei okrašen z efektnimi slikami Frisohau fbvega doma na Okrešlju, koče na Koroši-ci pod Ojstrico, Gornjega grada, Murske Sobote, Brežic, Kostanjevice in Krškega polja ter Novega mesta. V voznem redu so avtomobilske zveze Brežice-"Novo mesto, Šmartno ob Paki-Ciornji grad- Solčava, Mestinje-Sv. Peter pod Sv. Gorami, Mo-zarje-Oornji grad po ZadTeČki dolini, Brežice-Bšzellsko, Brežice-kolodvor, Rogašev-ca-Murska Sobota-Domja Lendava in ceniki vožnje. Ker imajo poklicni novina rji pravico do četrtinske vožnje na železnicah 4n porobrodih je logično, da dobe ta popust tudi na državnih avtomobilh, kar naj izvoli poštna direkcija tudi izdejstvovati. — Zgornje Otave nad Begunjami. MJSlužbeni list kr. banske uprave dravske banovine št 31. z dne 16. L m. objavlja zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih, pravilnik za izvrševanje zakona o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo, pravilnik 0 desinfekciji in desinsekciji, pravilnik o kontroli nad rekonvalescenti in klicenosci in objave glede pobiranja občinske trošarine v 15 občinah dravske banovine v letu 1931. _ Sadno drevje in travniki. I>revje je oko* Ljubljane in pe Dolenjskem v polnem cvetju in 5c ne bo slane, smemo računati na rodovitno sadno letino. Lepo ka-pOSAOd rjfttB§Ođ 13% 'iSTJUABJfl ?W ^đ lepa gosta trava, ki bo, če se ne pojavi!« kobihce ali suša, dala o kresu obilo mrve. — Konkurs in prisilne poravnave. Društvo industrijoev in vektrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do incl. 10. ma ja sledečo statistiko (številke v oklepajih se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Orvorjeni konkurai: v dravski banovini 4 (4), v savski banovini 2 (1), v primorski banovini 2 (—), v drinski banosml 1 (1), v dunavski banovini 1 (9), v moravski banovini — (5), v vardarski banovini 5 (4), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (4). Otvorjene prisžlne poravnave izven k m-kurza: v dravski banovini 4 (—), v savski banovini 5 (l), v dunavski banovini 10 \—), v moravski banovini 1 (—), v vardarski banovini 1 (—), Beograd, Zemu.i, Pančevo 1 (—). Odpravljeni konkurzš: v savsic: banovini 2 (—). v primorski banovin: 1 {—), v drinski banovini 2 (4), v zetski banovini 1 (1), v dunavski banovini 2 (3), v moravski banovini 2 (l), v vardarski hs^ novini 2 (l), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (4). Odpravljene prisilne poravnave izver. konkurza: v dravski banovini 2, v savski banovini 1, v dunavski banovini 3. — Na letošnjem XI. pemladanskem ve-lesejmu v Ljubljani od 30. maja d-» S. junija bo zopet zastopano naše poh St*'eno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, St. Vda in V žmarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožio-sti in napredovanje v izdelovanja pohištvenega mizarstva kakor: v raznrh "nterieuTih, oblikah arhitekture, tehniško kMstraktfv-nem izdelovanju, kombiniranju lesa :n tužila itd. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidnesti, ker ik> razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstn), cene pa priznano vseskozi konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obisk'-vaJec ietošnjega ljubljanskega velesejma uporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu »Ec. — Pohitite tudi vi v čarobni podzemelj-ski svet ^Županove Permetove jame*, kj?r se blesče krasni kapniki. Ob 5-letnici odkritja se vrši velika veselica združena s ple- som in prosto zabavo v senčnatem gozdu pri jami na binkoštni ponedeljek. Izstopna postaja Grosuplje- — Most čez Soro pri Medvodah z»-prt. V torek in sredo 19. in 20. maja oodo popravljali provizorični most čez Šoto v Medvodah. Zato bo ta dva dni most zaprt za promet in naj vozila ta dva drri vozijo čez Goričane. iz — Sijajni uspehi Ljubljančanov na vinarski razstavi v Maribora. Ne mislimo sicer, da bi bila ljubljanska izabela ali kaka posebna doma pridelana kislica odnesla palmo med vsemi razstavljenimi vini, pač smo pa Ljubljančani v Maribora pokupili najboljšo kapljico. Za okraj Krško je bilo na razstavi priznano za najboljše vino pod številko 385, namreč roulandec Antona Kluna iz gorice Bojnik, za okraj Maribor pa št. 17, namreč delikatni renski rizling z gorice Kalvarija, kjer prideluje vino Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Oboje z najvišjim priznanjem odlikovanih vin, je kupil ljubljanski gostilničar Rajfež v Flor-janski ulici, razen teh je pa izbral še skoro boljše vino Frica Zemljica iz Ljutomera, ki pa ni bilo razstavljeno, tako da bodo Ljubljančani pili tudi Zemljičev neprekoslji-vi muskatni silvanec in traminec. S tem nakupom se lahko Ljubljana upravičeno postavi češ, da pijemo najboljša vina vse države. — Crnogorci gredo k Fordu. Te dni prišlo v Zagreb 12 mladih Črnogorca v, obrtnikov in kmetov, da se odpeljejo v Ameriko v Fordove tovarne v Detro:tu. Včeraj popoddne so odpotovali v Hamburg. Fantje gredo k Fordu na priporočilo barskega nadškofa in srbskega primasa đi. Dobrečića, ki je Fordov prijatelj. Nadškof se je dogovoril s Fordom, da bo letos ter 1. 1932. in 1933. sprejel po 1C čiUJUtfuf*a*» mladendčev v svoje tovarne, da se izuče raznih obrti. Včeraj je odšla prva skupina. Pri odhodu so Crnogorci poslali iz Zagreba dr. Dobre čiču podzravno brzojavko z zahvalo, da se je zavzel zanje. NIKAKŠNA REKLAMNA FRAZA, ampak gola resnica, da hvalijo „JAJNINE", kjerkoli jih pokosijo. Po-kusite jih tudi Vi, dragi čitatelji in prepričali se boste, kako slastne so „JAJNINE*4! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Povsod imajo tudi že skoraj poletno vročino, čeprav smo šele sredi maja. Narava mora pač dohiteti, kar je zamudila. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 27.8, v Sarajevu 27.2, v Skoplju 27, v Zagrebu 26-4, v Ljubljani 25.8, v Splitu 24.3, v Maribora 22.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.2 mm, temperatura je znašala 13.2. — Kmetje linčaII tatu. V Sestinskem MfikuJiću blizu Šestin pri Zagrebu se je v noči od četrtka na petek odigral nenava den dogodek. Kmetje so zalotili tatu in vlomilca ter ga Iinčali. V omenjenem kraju je že dalj časa drzna tatinska tsl?a vlamljala in k radia zlasti kokoši. Kmetje so končno sklenili pomagati si sami in so organizirali nočne patrulje, toda vlomilci se niso cfali ustrahovati. V hiši posestnikov Stjepana in Miirka Nosića je v noči od 5c-trtka na petek začula Stjepanova žena sumljiv ropot. Zbudila je moža, ta pa je obvestil brata ter soseda Mirka ŠSpka m Ivana Caoka. Opaziti so za hišo štiri sumljive moške, ki so takoj začeli bežati, k* so prišli kmetje bliže, na bregu pa so tud streljali. Eden se je ločil od skupine in teg\ je zasledoval Čdčak. Kar se je begunec ustavil in se začel braniti s sabljo, Čičak pa ga je obdeloval z vilami. Tat se je samo nekaj časa branil, nato pa je začel znova bezati. Nesreča je hotela, da se je na begu spotaknil m padel. Čičak ga je doh* tel in mu za/pičil vile v hrbet, prihiteP pa so še drugi zasledovalci, ki so začeli neusmiljeno udrihati po tatu. Ko so prispe'? orožniki, so našli neznanca umirajočega v mlaki krvi sredi ceste. PrepeHafi so ga v bolnico, kjer pa je včeraj popoldne ^9» škodbam podlegel. Ugotovili so, da gre za 28-letnega Antona Kunsra od Sv. Petra m Brežicah. Orožniki so aretirali več kmetov, ki so Kun sta pretepali. — Roparski nmor tihotapca opija. V to rek je bil v Kikindi obsojen na dosmrtno ječo Jurij Nemeth, ki je bil že osem let presedel v kaznilnici. Lani na binkoštni ponedeljek je ubil z železno palico in oropal zavarovalnega agenta Bogdana Cvejina iz Starega Bečeja. Ta je namreč Nemetha najel, da bi ga bil skrivaj prepeljal Čez madžarsko mejo. Agent je hotel iztihotapiti večjo množino opija v Szegedin. Za uslugo, da ga prepelje, je Nemethu dal 10© Din. Opij je imel Cvejin skrit v dveh usnjatih torbicah, Nemeth je pa mislil, da ima v njih denar, ter ga je zato sklenil umoriti. Razodel je sklep svoji ženi, ki ga je pa brez uspeha skušala odvrniti od umora. Zločin bi bil ostal nepojasnjen, če ne bi bila Nemeth ova žena zbolela- Na sveti dan je čutila, da se ji bliža smrt in peči jo je jela ve«t, da je poklicala orožnika in mu vse razkrila. Nemeth je bil takrat v Kikindi zaprt in so ga pravkar izpustili, ko so zvedeli za njegov zločin. Naglo so ga poiskali in zopet zaprli. Pri razpravi je Nemeth vse skesano priznal, izgovarjal se je pa s tem, da ga je hotel Cvejin napasti, ker mu je pretil, da ga naznani zaradi tihotapstva. Proti obsodbi se je Nemeth priložil. — Flornogavice, jamčeno trpežne, dobite pri Šterk nasL Karničnik, LJubljana, Stari trs št. 18. 55/L —Ij Na birmo ostane najlepši spomin: ura, zlatnina, katero kupite najceneje pri FR. ZAJEC, LJubljana, stari trs 9. 227n — Mrtvaški ptič na okna na smrt obujenega. Kakor srno že poročali, je bil v Šibeniku obsojen na smrt morilec Todor Medic. 2e več dni je vsako noč priletel na oknu obtoženega čuk in skovikal svojo mrtvaško pesem. Od pričetka procesa je prihajala vsako noč ob istem času mrtvaška ptica in nikdar ni sedla na nobeno drugo okno, kakor prav na okno MediČeve celice. Babjeverni ljudje imajo v Šibeniku zaradi tega naključja seveda mnogo govorjenja, menijo se pa tudi o prekrasni Medičevi ljubici, ki so jo med procesom aretirali. Ko so jo peljali skozi mesto, je vse občudovalo nenavadno lepoto ponosne deklice, ki tehta 84 kg, čeprav je stara šele 18 let. vendar je pa kljub svoji teži vitka in popolnoma proporci jon i rano rasčena- — Proti molom — TARMOL! V vs<«h lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: »Che motechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. Obleke in klobuke kemično čisti. bar= va, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnican z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe-cerijskih trgovinah._ Iz Ljubljane —Odlikovanje tajnika Zbornice za TOI g. Ivana Mohoriča. Snoči je bila na češkoslovaškem konzulatu intimna slovesu :st, pri kateri je generalni konzul inž. Sevčik izročil tajniku ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivanu Mohoriču red Belega leva 3. razreda za zasluge, kj si jih je pridobil kot član naše delegacije pri trgovinskih pogajanjih s češkoslovaško, zlasti pa pri pospeševanju medsebojnih gospodarskih stikov. Tajnik g. Mohcrič je na nagovor g. generalnega konzula odgovoril s prošnjo, naj bo prezidentu republike Masarvku tolmač izrazov iskrene zahvale ter prep.iča-nja, da bo s sklenjeno pogodbo med Češkoslovaško in Jugoslavijo poglobitev medsebojnih stikov rodila dobre uspehe za obe zavezniški državi. Odlikovancu iskreno čestitamo! —lj Na velesejmskem prostoru se že resno pripravljajo na letošnji velesejem. 2e nekaj Časa popravljajo paviljone, največ pa z lepenko krite strehe, ki so že skoraj vse odpovedale. Tudi lesene ograje ali >plankeobljubljeno deželo« pa tudi ne bo kazalo. Pri vhodu ob Lattermannovem drevoredu so postavili približno 20 m ograje, ob Celovški cesti pa okoli 40 m dolžine, okrog 20 m je pa še bodo postavili. Tudi paviljon ob tej cesti ometavajo, tako, da bo celotno lice z ograjami vred ometano, kot da je zidano. Na veseličnem prostoru pa postavljajo poteg Dolničarjevega paviljona, nov,, velik paviljon, v katerem bo baje veliko plesišče. Kot vse kaže, se nam torej obetajo še prav fletni časi, vse skupaj je pa seveda račun brez krčmarja. Površnike, obleke in vsa droga oblačila za gospođe in deco nndi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c 12. —lj Prepoved pridobivanja peska ?z struge Malega grabna. Mestno načelstvo ljubljansko je zaznalo, da nekateri izkopavajo iz struge in bregov Malega grabna pesek in prod v taki meri, da s tem povzročajo sesedanje in rušenje obrezi ^n seveda tudi oviranje vodnega toka. Ker pomeni to ravnanje ne samo poškodovanje tuje lastnine, nego tudi kršitev predpisov (S 1) vodopravnega zakona, se bo proti vsakomur, ki bi kršil predpise šc nadalje, kar najstrožje kazensko postopalo. Poduobnejša tozadevna navodila so razvidna iz razglasa, nabitega na razglasni deski mestnega načelstva ljubljanskega. —lj Prešerna je jelo žejati... Te dni je precej toplo^ kar čez noč smo skočili Iz zime v poletje in zato ni čuda, če je začelo ljudi že pošteno žejati, čudno je pa, da je zažejalo celo bronastega Prešerna... Davi ob pol 9. je peljal voznik pivovarne Union težko obložen voz z zaboji piva po Marijinem trgu, poleg kavarne >Prešeren<. Ker je spomenik tam >zaplankanc, kar zožuje ovinek in ker je še stal na ovinku ročni voziček, konjiček pivovarne ni bil dovolj okreten ter je zadel z zaboji ob planke. Nesreča je bila ta- Zaboji na vozu so »e sprožili ter popadali drug za drugim na tla, steklenice so žažvenketale kot na banketu | in mahoma je bilo pod Prešernovimi nogami koi v gostilni po pretepu. Po cesti se je penilo pivo, voznik je pregledoval steklenice ter ugotavljal Škodo, okoli prizorišča pa je cedilo sline več tu ca tov Ljubljančanov. Hujšega ni bilo. —lj Iz gledališke pisarne. Drevi bosta v drami premijeri groteske >Zeleni kakaduj< in komedija >On je vsega kriv* za red B. Jutri zvečer se ponovi komedija >Pri belem konjičku< po znižanih cenah izven. V ponedeljek bo repriza groteske >Zeleni ka-kaduj< in >On je vsega krive za red A. — Opera vprizori drevi Wagnerjevega >Večnega mornarja< za red A, jutri zvečer ponovi opereto >0j ta preSmentana ljubezen« po znižanih cenah izven, v torek pa krasno Beethovnovo operno delo >Fidelio< z g. Šimencem kot gostom. —rj Francoski institut v Ljubljani vabi na predavanje o indoevropskih jezikih, ki ga bo imel v ponedeljek 18. t. m. ob 18. znani profesor pariške univerze g. A. Meil-let. Predavanje znamenitega učenjaka se bo vršilo v univerzitetni zbornici. Vabimo. Za pomladansko aezijo poeetite pred nakupom moških oblek, manufaktura in moškega perila iz lastne tovarne »Triglav« najprvo trgovino JOSIP OLUP Ljubljana, Stari trg štev. 2 (na vogalu) in postreženi boste z dobrim blagom po najnižji ceni. —lj Licenoiranje plemenskih bikoT. V zmislu določil zakona o pospeševanju živi-njreje se bo frfflo lL*'o5nje redno Pcencita« nje bikov za področje mestne občine ljubljanske dne 22. maja 1931 dopoldne in sicer — tukajšnjim razmeram prrmeruo --m posestvih posameznih živlnor jcev. Posestniki plemenskih bikov se v lastnem i interesu nujno opozarjajo, da prijavijo svoje bike pri mestnem načelstvu (soba št 21) najkasneje do 21. maja dopoldne. Pr':av:ti je treba vse bike, stare nad 15 mereče/. Prepovedano je uporabljati za pleme nelicen-covane; biki, ki se bodo kljub tej prepovedi uporabljati za pleme, se morajo na stroške lastnika takoj skopiti. Prestopki zope? ta določila se kaznujejo v denarju do 1500 Din ali z zaporom do enega meseca. Za na; boljše pripoznane bike se bodo kesneje razdelile primerne nagrade. —Ij Z naših cest in ulic. Celovška cesta je popravljena do klanca pred Meda m to je tam, kjer se od giavne ceste odcep*, pot v Stanežiče. Dunajska cesta je te dni v popravilu ob novih hišah pred Urbanč-kom, V kratkem stopi v akcijo še en valjar, da se delo pospeši. Popravljena cesta je lepo napeta, urejena sta obcestna jarka. Da deževnica v jarkih ne zastaja, so napravljeni kanali pod desnim in levim hodnikom. Ob popravljeni cesti so tu pa tam kupi drohnejšega, presejanega gramoza, da se vsaka najmanjša kotanja takoj zasuje Med zadnjim deževjem je bilo z gramozom posuto cestišče Podmilščakove ulice, po kateri se izvozi iz gramoznih jam mnogo kamenitega materijala; cestišče Co-stove (Samotne) ulice je pa posuto z drob-nejšim gramozom, ker na njej ni takega vozovnega prometa. —lj Poštni dom, ki bo stal na Dunajski cesti nasproti Sv. Krištoia, začno zidati jeseni. Kmetijsko ministrstvo je namreč dovolilo Poštnemu domu loterijo za 20.000 srečk v vrednosti 200.000 Din in s 600 dobitki. Za to dovoljenje so poštni uslužbenci že več let prosili, a vedno brez uspeha. Končno se je njih želji po posredovanju bivšega ministra g. PucRa ugodilo. Tako bo z notranjim posojilom, s posojili »Dobrote« in drugih poštnih organizacij ter z dobičkom od loterije zbran kar cel milijon. Načelstvo zadruge »Poštni dom« je napravilo idejno skico za bodoči posHn! dom ter razpisalo natečaj za osnutke dvonadstropne svoje ponosite hiše. Se do petka opoldne oddane obleke v kemično čiščenje, plisira-nje, barvanje, pranje ta svetlolikanje perila izgotovi sigurno do binkoštnih praznikov tovarna JOS« REICH lj— Umru so v Ljubljani od 9. do 16 t. m.: Krega r Ivan, 63 let, pasar, posest, in obč. svetnik, Zrinjskega cesta, Grunfeld Leopold, 63 let^ zava rov. zastopnik, Masa-rvkova c. 64, Arh Jera, 70 let, poljska dni-narica, birmanski hrib pri Litiji, Kolar Anton, 71 let, sodni uslužb. v p., Tavčarjeva ulica 4, Javoršek Jožefa, 55 let, kuharica, Pogačariev trg 3, Ornig Roza, sestra Hila-rija, 61 let, bolniška sestra, Vidovdanska cesta, Istenič Josipina, 33 let, učiteljica, Dobrniče, srez Novo mesto, Toman Aleksander, 80 let, risar, Japljeva ul. 2, Garvas Marjeta, 82 let, prodajalka živil, Ižanska cesta 35, Steklasa Ftaanc, 74 let, posestnik, Hradeckega vas 18. Satler Franc, 70 let, posestnik, Ko^zejska ul. 24. — V ljubljanskih bolnicah so umrli: Cerne Jernej, 77 let sodni oficijal v p., Slomškova ulica 11, Pevec Marija, 47 let, žena mlekarja, Brod 24, Bohinc Vera, 9 mesecev, hči služkinje. Dobrava pri Podnartu, Borštnik Milena, 17 let, dijakinja, Florijanska ulica 23, Vese! Angela, 25. let, kuharica, Tavčarjeva ul. 12, Sancm Boris, pol reta, sin poslovodje, Linhartova ul. 35, Pupacher Marija, 30 let, dekla, Grossvvalz pri Lipnioi, Rozman Matija. 48 let, brezp. zidar, Beltinci, Kisovec Alojzij, 8 let, sin posest., Ho to vi je pri Poljanah, Štirn Pranja, roj. Slapar, 45 let, žena premikača drž. žel., Podmilšakova ul. 4, Satler Franc, 25 let, hlapec, Trnovska uli. 1, Sasso Marija, 7 Tet, hči posest., Vinie pri Dolskem, Geč Slavka, roj. Zalar, 26 !et žena vodje dežel, elektr. 2Rrovnica, Brenisch Katarina, 42 let, dninarica, Rova pri Kamniku, Prezelj Antonija, 15 let, čipkarica. Železniki. Medic Gertruda, 62 let, žena kovača in posest., Koprivnik pri Kočevju, Debevc Karel, 19 mesecev, sin delavca, Logatec, Fortunat Ferdinand, 53 let, vp. žand. narednik, Demšar Stanko, 16 let, krojaSki vajenec, Kranj, KlančaT Franc. 20 let, sin kočarice, Vel. Osolnfk pri Turjaku, Ogorevc Viktor, 3 mesece, sin mest. delavca. Ižanska cesta, Tomše Frančiška, ?3 let, žena posestnika, Radovljica. Pogačnik Ka-rol, 47 let. dninar, nestal. bivališča. —!j Redek pevec v mestnih parkih. Bred nekaj dnevi se je pojavil na kostanju v šentpeterskem predmestju škorec-samec in je nekaj popoldnevov pel vedno na istem kraju. Sodijo, da na kakem bližnjem drevju gnezdi, dasi je škorec v našem mestu redka prikazen. —lj Elektrarna na LjubIVanici pod šent-petersklm mostom se bo torej le gradila. Potemtakem smemo upati, da dobimo ljubljanski konzumenti v kratkem znatno cenejšo električno razsvetljavo. Čas bi že bil! v. Vedno priJ&afagoče novosti Ž A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA —1] Dela na tramvajski progi napredujejo od dne do dne. Od viške cerkve do mi-iarne so že pritrjeni na traverze železni držaji za dovodno žico. Prvi tramvajski tir je ta teden na Rimsk; cesti poravnal :n pogladll cestni valjar. Na ovinku z Rimske ceste v Gradišče polagajo med tirnice m ob nje granitne kocke. V delu je zadnji konec drugega tira na Rimski cesti. V :>e-lenburgovi ulici pa stoji gruča radovednih gledalcev pri polaganju lesenih katranizi-ranih kock na cestišče. Iz ŠiSce do Št Vida pa rasedo kopi kamenja in gramoza za tramvajski tir. Napočili so lepi soinčui dnevi ui se bodo dela na celi črti še pospešila. —Ij K-oio jugosk>veusk5h sester ie nabralo za materinski dan S.69Q Din 30 p. Vsem darovalcem prisrčna hvala, osobit3 tvrdlci Korsika za podarjeno, obilno in krasno cvetje, enako tvrdki Hvala, kar nam ie pripomoglo do lepega uspeha. Nabran', denar se bo razdelil med revne matere, katerih prošnje so se obravnavale v pr-sebni seji KJS. —Ramon Novarro samo še danas ln jutri v Matici! Opozarjamo cen j. občinstvo, da predvaja ZKD samo Še danes >b 14.30 in jutri ob 11. preKrasn} zvočni fi"m »Poročnik carjeve garde« z Ramonom Novarro v glavni vlogi. Priljubljeni fvhnsKt zvezdnik, ki nastopi v tem filmu v vlogi hrabrega francoskega častnika, poje rudi nekaj lepih ljubavnih pesmi, ki bodo ;->->-srnšaloe navdušile. Film ropVo priporoča mo. Cene globoko znižane od 4^—10 Din. —Ij Iz gledališča. Občinstvo opozarjamo, da jutri popoldne ne bo že napov*J:ine vprizoritve »Slehernika«. Dnevna blagajna posluje jutri samo dopoldne od 10. do 13. ure in nato zvečer od pod 20. nalje. Popoldne je dnevna blagajna zaprta. —tj I>ve nesreči. V ljubljansko bolnic so pripeljati včeraj 65-lernega posestnika Janeza Kadunca iz Bičja pri Grosirp jem. V gozdu je sekal drevje, med delom pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. — Franc Zupane, delavčev sui iz Daljne vasi, si je zlomil levo nogo, ko je padel s kozolca. —lj Redni občni ibor pevskega društva ^Bežigrad« se vrši, dne '21. maja 10S1 ob pol 21. uri, v društveni sobi, Staničeva ulica 2. Odbor. —lj Vse zbore Hubadove župe T F S opozarjamo, da dobe nakaznico za četrtin-sko vožnjo v Sombor pri podpisani upravi, kjer naj jih. pravočasno naroče. Zastopniki odpotujejo z brzim vlakom 29. maja ob 19.50 iz Ljubljane gL k. Društva, ki svojih delegatov ne morejo poslati na skupščino v Sombor, naj na četrtinki lista pošljejo takoj župni upravi poverilni-co (brez vsakega besedila) s podpisi predsednika in tajnika ter žigom društva, da jih bodo zastopali že prijavljeni delegati drugih društev. Uprava Hubadove župe JPS, Vegova ulica 7, Ljubljana. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Ves zbor irna v sredo 20. maja ob 20. uri važno pevsko vajo. lj Pestri program koncerta Rdecoga križa, ki se bo vršil v ponedeljek, iS. t. m ob 20. uri v veliki Unionski dvorani, je tako mikaven, da se upravičeno pričakuje najštevilnejši poset. Glasbeno vodstvo zanimivega koncerta je iz prijaznosti prevzel i. kons. profesor Karel Jera i. Kdor si še ni omislil vstopnice, naj se požuri, da jo čimprej kupi v Matični knjigarni. Cene: 5 do 25 Din. Čisti dohodek je namejen za feri-alno kolonijo siromašne dece ljubljanskih šol. lj Filharmonična družbi v Ljubljani je sklenila podaljšati do 1. septembra rok za vpošiljanje onih skladb, ki prihajajo v po-štev pri tekmovanju za nagrado 15.000.— Din. razpisano maja meseca 1930 za najboljšo kompozicijo pisano za veliki orkester, zbor in eventualno soliste. —Ij Za raznega voditelja koroških Slovencev g. Franca Kobentarja se bo slulrla sv. maša v nedeljo, 17. t. m. ob 9. uri v kapelici slov. staro-kat. cerkve v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 9. pritličje levo. —lj Otvoritev vrta. Josip Plankar. cglas! 25-n —lj V nekaterih parkih manjka nele klopi, nego tudi čuvaja, vsaj podnevi, ko se mladina podi po njih in lomi grmičevje. —IJ Sezija špargljev Vsak dan seže, domače, žlatne šparglje nudi gostilna pri Slepem Janezu. i4/-n Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. >SLOVENSKI N A R O D<, dne 16. maja 1951 Bfrar S Visnjegorčan operni pevec v Ameriki Ivan Pajk ima v Ameriki bogato trgovino in |c solist Company Ljubljana, 16. Ni malo primerov, da se nađi Jczseljen* ci, ki so zapustili staro domovino kot eto drugih, v novih krajih povzipno do dobrih, brezskrbnih ekstietenc, da si z loti pri* hranajo premoženje, ki so ga včasi .deležna tudi sorodniki teh srečnežev v domečSh G. Ivan Pajk v vlogi notarja v operi >Cnimes of Normandy<. krajih. Pogosto se čuje o n^Sih preanožnih izseljencih, ki igrajo v ameriškem trgov* skem svetu tudi kako vlogo, manjkrat pa čujemo o Slovencih, ki bi so v ameriškem kuflturnem svetu z uspehom uveljavljali. Prav te dni pa smo zvedeli za Višnje* gorčana, ki je postal v Amerika znan in popularen kot operni basast. To je Ivan Pajk, rojen leta 1876. v Visngi gori, torej je sedaj v 55. letu Kot mladenič se je šel po dovršenem tretjem razred« ljudske so* le učit v Metliko trgovine. S 16. letom pa je že bil zaposlen pri gradnji železnice na Dunaju. Ko so ga z 20. letom potrdili k vojakom in je prnseđ k 17. p. p. v Celovec, je kmalu postal bataljomslki trobentač. Tri leta je nosil soldaško suknjo, potem pa se je z denarjem in voznim listkom, ki mu ga je podal siareši brat Ingtnac, ki je bil že nekaj časa v Ameriki, preselil »čez lužo«. Na obratu stoletja je bil že v Zdru* žerih državah, kjer se je kaj kmalu znašel v novem življenju. Začel je trgovati in danes lahko ponosno zre na uspehe svoje marljivosti. Od leta 1912 ima v mestu Conemangh v lastna nisi znano trgovino z juvelfl, dijamanti, urama itd. V 31 letih, od kar je v Ameriki, se je le entkrat za kratek čas vrnil v svoj rojstni kraij Višnjo goro. Prišel je po nevesto, .sedanjo svojo ženo, s katero živi v najsrečnojSem zakonu. Pajk je bil že doma znan kot dober pevec /. lepim basom. Kakor smo pa sedaj zvedeli, petja tudti v Ameriiki ni opustil, temveč je svoj glas šolal talko, da 6i je utrli pot do opere, lojer je danes priznan solist. Ivan Pajk alti pa Mir. John Pike (izg. Pa:k) kaikor se imenuje v dolairiji, je solist JobnstoMvn Opera Companv. Pri gledišču pa ni le pevec, ampak je tudi član ravna* teljstva. Dvajtstega apnila so peli opero »Chimes of Normandv« (Normandijske strehe) v kateri je pel Pajk eno prvih vlog. The Da9y Tribune, ki izhaja v Johristowr*u, Pa., je priobčil že pred pre* mi jezo 15. aprila aanek a Pajkovo sliko. V članku se pisec o pevcu zelo laskavo iz* raža. Pravi, da je on izmed treh najbolj* ših pevcev opere, ki ima angažiranih 75 pevcev. Posebno hvali njegovo igro in pri* jot en nizek bas, s čemer daje veliko živ* ljenja svoji vlogi. V »Le TaneHion«, pišejo omenjene novine, »je igral vlogo notarja g. Pajk, ki je s ponosnim in samozavest* nhn nastopom ustvaril originalno figuro francoskega uradnika iz leta 1667.« Ne smemo misliti, da je naš človek, ki je v Ameriilci spoštovan in priljubljen, na svojo domovino in rojstni kraj popolnoma pozabil. Naj pripišem pismo, ki ga je pi» sat Načeta Nadrabu, gostilničarju v ViŠ* nji goni.: Dragi prijatelj! Se vedno mi je v dobrem spominu, ko sem kot mlad fan* tič zahajal v gostilno Vašega blagega očeta, kjer sem popil kozarček »kratkega« ali pa, če sem imel kronoo, kozarček v na. Še z Dunaja sem poslal svojo sliko Vaše* mu očetu. On jo je čislal in kazal vsake* mu gostu, ki je prišel k nijemu v gostilno. Tudi Vam pobrigam danes svojo sliko, da tako ohranim spomin na Vašega očeta in upam, tudi prijateljstvo rujegovega sina Ignaca. Slika me predstavlja kot notorja operi »Chames of Normandv«, katero je igrala Johnstown Opera Co. dne 20. aprila tega leta. V tej basovski solistovsk' vlogi sem nastopil v narečjem gledišču mesta Johnstown pred 2000 poslušalci. Opera šteje do 80 pevcev an pevk, jaz sem edini Slovenec med mjimi, toda profesor opere me je izbral za solo. Prevzel sem težko vlogo in jo tudi dovršil v po»In^ meri brez nap^k. Umevno je, da smo opero peli v ameriškem jeziku. Slikati sem sedal isti dan, ko smo opero prvikrat peli, namreč 20. april t. L Nekdaj smo peli v Všnjjd gori »Dekle odpiraj kamrico«, danes pa pojemo v operi. Kaj mu to koristi, se sliši govorjenje. Kdor ne razume, bo tako govoril. Jaz pa vem, da mi je to veliko koristnlo in sem precej pridobil. Seznanil sem se s pevci in pevkami, ki bi jih nikdar ne poznal, ako ne bi biil član opere. V dnevnikih je bilo, da nastopam v operi kot basovski solist in imam nenavadno nizak in močan glas. To vse zelo koristi moji trgovini, kajti na tisoče ljudi je bralo poročilo in kdor me dosedaj ni poznal, ima priliko me spo* znati v gledišču. Res je, da sem potrošil veliko časa z vajami, toda jaz ljubim pet« je m uživam pri vajah in nastopih. Menda mora že tako biti. Nekateri z veseljem delajo v trgovinah, drugi v rudnikih itd., jaz pa sem ljubo! in ljubim petje nad V6e. Prosim Vas, ne smatrajte tega pasma kot samohvalo, ta spada med otroke. Pač pa Vam sporočam, kako sedaj živim, ka* ko bo pozneje, se pa ne ve. Prdilagam Vam izrezek poročila in pro* gram, v katerem boste našli moje ime kot pevec in odbornik opere. Iz srca ždrim, da bi state moja slika v Vašem domu, v tistem domu, v katerem 6em nekdaj preživel nebroj veselih uric z mojimi ožjimi peni/jat euili in prigteljicajmi. Prosim torej, da to upoštevate, za kar se Vam lepo zahvaljujem in prijateljsko po* zdravl^am Vas in vse moje stare znance in prijatelje. Na zdar! Ivan Pajka. Kakor vidimo, pevec svoje domovine ni pozabil v vrvežu novega sveta. Z radostjo se spominja žrivljjenja v svojem rojstem kraju, saj je neka(j teh lepih spominov omenil v pismu na sina pokojjnega prija* telja. Bržkone pride g. Pajk letos za en ali drva meseca v staro domovino, da vidi po dolgi odsotnosti svoj priljubljeni rojstni kraj. Morda nam bo pevec takrat o svoji karijeri in življenju kaj več povedal ali tudi zapel. Do takrat pa mu želimo še ve* liko uspehov v njegovem umetniškem po* khou, 6aj so njegovi uspehi Sdovenca iz Višnje gore, ki je na svojega rojaka lahko ponosna. (Sesedc imajo ve ve _ _ f ee tia&i citate/t* Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Mihail Zoščenko: Zgodba o gnilih zobeh Letos je prišel Ivan Jegorič s svojimi zobmi v zelo neprijeten položaj. Zobje so mu namreč zae?li izpadati. Seveda, leta teko kar tako sama po sebi. Človeški organizem pa načenjajo razni škodljivci, da se tako izrazna. Morda se morajo tudi te vražje kosti v človeškem telesu nekako prezračiti, saj je itak sama zanikarna predvojna roba Skratka, Ivanu Jegoriču Kolbasje-vu, ki stanuje v naši hiši in je torej moj sosed, so začeli letos zobje nekam gniti in izpadati. Res. en zob mu je bil nekdo izbil kar tako med pogovorom. Toda drugi so mu začeli izpadati sami od sebe, ne da bi se zmenili za nadaljnji potek dogodkov, kakor pravijo ljudje. Saj veste, kako to gre-, človek kaj reče ali pomisli o naših novih dobičkarjih in čeprav ni blizu žive duše, se mu začne zob naenkrat majati in — izpade. Čudno, prečudno! V kratkem časn je prišel tako ob šest zob. Samo da naš Jegorič ni bojazljiv mož. Niti za hip se ni bal, da ostane brez zob. Saj jih je bil zavaroval. Ni vrag, da bi se ne našli ljudje, ki mu bodo morali vstaviti umetne zobe. Zato je tudi zatrjeval v trdnem prepričanju: — Nič ne de, en zob več ali manj, to zame še ni nobena nesreča. Meni lahko vsak človek brez strahu izbije zob. Nekaj drugega bi bilo, če bi šlo recimo za nos. To bi bila seveda mnogo večja nesreča in nikomur bi ne svetoval, da bi mi razbil nos. Kar pe pa tiče zob, me prav nič ne skrbi. Nam, ki imamo zavarovane zobe, se ni treba ozirati na vsak udarec po zobeh. In tako se je bil torej odločil Ivan Jegorič za kapitalno popravilo šele ko mu je manjkalo šest zob. Zbral je svoje dokumente in se napotil na kliniko, kakor se spodobi. Na kliniki so mu dejali: — Dobro, nove zobe vam lahko vstavimo. Samo da velja pri nas tako pravilo, da mora manjkati človeku najmanj osem zob. Kdor jih potrebuje več, je srečen v našo nesrečo. Z manjšimi Nevarnost epidemij v Ljubljani Da še Ljubljana na vseh koncih in krajih modernizira, je popolnoma v redu in priporočljivo že iz tujskoprometnih razlogov in smo vsi Ljubljančani veseli, da so se lotili končne regulacije Ljubljanice. Ampak ta dela morajo biti opravljena tako, da no ogrožajo zdravja prebivalcev, kajti Ljubljani čin a struga je sedaj že, ko se nam obetajo toplejši dnevi, v takšnem stanju, da bomo v kratkem doživeli sijajno epidemijo. Vrhu tega smo tik pred velesejmom! če pa bodo bolezni v mestu, so posledice naravnost nepregledne. Kaj pa je nedostatno? Če si ogleduješ železniške proge in še malo naprej, ne spoznaš več te ponosne vode. Tam, kjer je tekla preje voda, stoji mlakuža smrdeče brozge ali gnojnice, voda, če jo smemo tako imenovati, nima nobenega padca in vsa umazanija, ki se nabira iz raznih dotokov vanjo, se cele dneve razkazuje na površini. Ne, estetski ni bil nikdar pogled na to Ljubljanico, sedaj se ti pa že obrača želodec prt samem pogledu. Ako pa pozabiš si pravočasno zamašiti nos, te duši smrad po raz-krojenem urinu in podobnem. V dopolnilo te žalostne slike se izteka pod brv v bližini prisilne delavnice odtok iz bolnice, no, že vemo odkod. V kratkem nas bodo še počastile muhe, komarji itd., torej nešteti prena-šalci klic najrazličnejših kužnih bolezni in bližnji prebivalci Ljubljane in Most 8i bomo šteli v posebno čast, če bo pri nas najprej izbruhnila epidemij« (legarja, dizinte-rija itd.). Zato prosimo v zadnji uri najodločnejše vse one faktorje, ki jim je prepuščena skrb za obče zdravje, da ukrenejo vse potrebno, da se vsi ti nedostatki energično odpravijo. Najprej bo treba vsaj dva do trikrat v tednu spustiti zadostno količino vode skozi strugo, da odplavi vse te smrdeče razkroji-ne. Nato bo treba sporazumno z upravo bolnice kaj ukreniti, da se oni posebni ne-dostatek vsaj tako omeji, da ne bo nastalo splošno zgražanje. Z dobro voljo bo že šlo. Mestnemu fizikatu pa prav posebej pript>-ročamo, da si ogleduje natančno oni del mesta, ker se dajo tu imenitno študirati vse prilike, ki so neobhodno potrebne za postanek epidemije in tudi na bližnji državni Higijenski zavod bi naslovili prošnjo, da ta del Ljubljane še pravočasno sanira, ker ugodne priložnosti za epidemijo ni tako blizu. Upajmo, da bo ta apel kaj za legel, drugače bomo morali potrkati na vrata najvišje sanitetne instance v Ljubljani. Prebivalci ob Ljubljanici. Mili darovi za nova mostova Nekdo, ki mora biti Še zelo mlad in najbrž še ni prestopil meje naše ljube domovine, je v >Jutru< št 109 na, v >Sk>v. Narodu« izneseni predlog, naj se nova mostova imenujeta koroški in primorski most, odobraval in je priporočal še, da bi mestna občina nekaj tednov pobirala od pasantov mal de-narčič za katerikoli svrhe. Davkoplačevalec ta gospod najbrž še ni in zato ne ve, da se grade vsa komunikalna dela iz davkov, ki jih ljudstvo plačuje občini, banovini in državi in da tako vsak davkoplačevalec prispeva svoj delež komunikalnim zgradbam. Zdaj naj bi plačal še posebno mostnino? Kdo bi mogel nadlegovati procesijo revnih in gmotno šibkejših ali pa tudi premožnejših gospodinj, ki hite dnevno na trg po skromni živež? Ovir prometa in pasantov z raznim nabiranjem je pa v našem mestu že toliko, da to že kar preseda tudi onim, ki lahko dajo. Če izospod, ki je to priporočal, želi vsakokrat, ko pojde čez most, darovati kak >denarcič<, bi naj raje priporočal, naj občinska uprava pritrdi na mostova, ob vstopu na nju, pušice z napisom >Mili darovi za nova mostova«, bo vsaj smeha za denar-čjč. Tudi glede predlaganih imen za mostova pripomnim, da se mi ne zdita primerna za dosego pomena, ki ga je hotel uveljaviti oni gospod, ki je prvi predlagal imeni za mostova v >Slov. Narodu«- Nazivov: primorski, Primorje, Primorci itd. imamo že toliko, da se je v njih že popolnoma izgubil iredentis-tičen pomen, še bolj pa spomin na naše zasedeno ozemlje. Ko slišimo take nazive, se spomnimo na, med nami živeče, izseljene Primorce. Na nesrečneže, ki Žive, človeka nevredno življenje, se ob teh besedah ne spomniš. Krstite ju za soški in dravski most, pa se bo ljudstvo spomnilo na brate, onkraj mej. Tudi >Simon Gregorčičev« most in >Ora-fenauerjev« most, bi vedno spominjala na Sočo m Dravo. —nik. — Gospodu —ču v odgovor. Vaš včerajšnji odgovor gospodu Repovšu zasluži, da se izve kako ostali čitatelji in naročniki »Slov. Naroda« sodijo o njem: To je kompozicija duševne kulture, ki zelo sliči oni pocestnih barab, samo s to razliko, da re barabe nimajo običaja iznašati takih duševnih izmečkov v javnost, dočim ste V! tega zonožni. Resnično marsikatera Vaša kritika zasluži, da roma v večnost po poti, ki ste jo opisali. — Eden sigurno v imenu mnogih. — Skromno vprašanje: Prejeli smo: Prosimo pristojno oblast, da razglasi, ali je hodna pot vzdolž Koslerjevega posestva na Celovški cesti za pešce ali za kolesarje? Minulo nedeljo je neki kolesar podri na tej potj starega gospoda s tako silo, da je padel se onesvestil in se na desni lakti poškodoval. Opozarjamo na kolesarske dirke, ki se vrše vsak dan od velesej-ma po hodni poti do šišenske cerkv-Umestna bi bila svarilna znamenja za pasa« te. _ Kolašice na deln Na praznik se je napotilo lepo števiio članic Kola jugoslovenekih sester iz Most na Jurčičev rojstni dom na Muljavo, kjer so obdarile pisateljevega brata Antona in njegovo dru/iiino z denarno podporo 250 Dui m tudi z živili in pecivom v vrednosti 100 Din. Na svoje oči so se prepričale, kako je potrebna Jurčičeva družina, ker je starčkov a sdnaha jetična in težko pla* čuvje zdravniške vizite in je zato dražnna v taki stiski, da nimajo niti mleka za otro* ke. Potrebno bi bilo, da bi bolno ženo pi* satelijevega nečaka poslali na Golnik, kjer bi eri morda še opomogda. Kolaš Lee so ime* le na Mucavi prav lep dan, saj so storile dobro delo in vsaki članici naj bo žal, če ni šla z njima. Popoldne so Kolašice skupno s članica* mi visnijegorske in stiske podružnice pro* slavile v Sakalskem domu v Vaški gori materinski dan s prav pestrim vzrooredom, ki smo o njem poročali že včeraj. Povsod, kjer delujejo Kolašice in Sokol roko v ro* ki, kakor v Vinšnji gora, se kaže lep na* predek. Kolo priredi v nedeljo v sokolska telo* vadnica v Mostah proslavo materinskega dne z vprizoritvijo Meškove drame »Ma* ti«, na programu so pa tudi deklamacije in pevske točke ter obdaritev 20 revniih ma* ter, ki jih 17 dobu po 100 Din v gotovini, tri pa za to vsoto zavrl. Mosčanske kola* šace se zahvaltjuflejo vsem darovaflcem in podpornikom pri cvetličnem dnevu, zla« sti pa ravnatelju giluhonemnace g. Grmu, ravnatelju mosčanske šole g. Gradu in pa Sokolom Moste, ki gredo Kolašicam vedno požrtvovalno na roke. Predavanje o vodnem sportu V sredo, 20. t. m. ob 20. irrti priredi Tu* ristovski klub »Skala« v veliki dvorani ho* tela »Union«, skioptično predavanje o po* tovaniju po jugosloveaaskih rekah in morju z zložljivim gumastim čodnmo. Eden naj* drznejsih nemških čolnarjev, predsedaiik zveze visokošolskih Kaijak s Klubov v Ber* litrau g. \Vaiter F renta se je odzval vabflu ljubiteljev tega športa pri nas ter prihaja v Ljubljano, da z besedo in sliko poda ta* di nam one nepopisno lepe doživljaje, ka mu bodo ostala večno v spominu z njego* vega sedemrtedenskega potovanja po vseh, za vodni šport zanimivih jugoslovenskih vodah. Počenši s Savo Bohinjko skozi savske soteske n čeri proti jugu v gorato Bosno na neraziskani Vrbas, na najbolj divjo reko Neretvo, pa dalje po snnjd Adirij* ga je peljala pot v Kotor. Kot odli* cen foto*amater je prinesel 6 tega potvanja 150 skioptičnih siik, ki predstavljajo po svoji mojstrski izvedbi, kaikor tuda" skraj* no drznih bravura h v ozkih soteskah in vodnih skokih gotovo veliko zanimivost. Predavanje bo po svojevrstni temi, ki je KOLINfiCA »INKACIKOI LJUBLJANA OG*smtf)€M in s d t* a v a naši širša publiki še nepoznana, eno naj* zanimivejših v zadnjih letih. G. Frentz je žel s tem svojim predavanjem v vseh večjih mestih Nemčije (Berlin, Leipzig Dresden, Koeln, Hamburg etc.) največje uspehe. Časopisne kritike so soglasno edi* ne in prinašajo o predavatelju na$askas vejše ocene ter navdušeno opisujejo moj* stovine ivjegovih projeciranih slik. Po zaslugi predavatelja g. Frentza se nam zato obeta v letošnjem letu izredno velik obisk nemških čomarjev, katere vabi Jugoslavija s svojimi divjimi in neoskru. njenimi rekama. Vse te lepote so odkrili tujci in ti ravno obožujejo našo domovi, no. Povsod je še odprto polje za vse in vse čaka tudi na domačine, da se tudi oni napotijo v divjo, samo po vodi dostopno naravo. Ker se pričakuje tudi pri nas razmah te vrste turistike, ne bo odveč, ako nave* demo nekaij momentov vz razvoja in naČi« na tega športa sploh. Prvi čolm, t. j. nam* reč sklopni oofcn 6 platnenim obodom se je pojavil pred 30 leti na Lzerri v Nemčijri ter se od tega časa ravno v Nemčija širi izredno hitro. Gorata Nemčija s svojimi severo^aipsknTO rekama nudi ob poletnih mesecih pravo vrvenje hitrih sldopnrih čolničkov in ravno v okolici Monaikavega je tudi največ tovrstnih tovarn. Obod se se je z razvojem spremenil v gumasti ma* terijal, ki je za vodo absolutno nepropu* sten, dočim je leseno ogrodde v porincipu ostalo isto, kot je bilo v početku. Iz Nemčije se širi ta šport v vse države in celo Amerika leto za letom importira na tisoče s ki op m h Čolnov. Vodne prilike morda nošo nikjer tako ugodne, kakor pri nas za raaovorj te pano« ge športa. Reke so pri nas še divje in ne* regulirane in ravno zato nemška športniki tako radi posečago naše 6Wje romantične kraje. Užitek, fci ga nudi ena sama vožnja v poletnih mesecih skozi sotesko naše Sa* ve, zadostirje da postane vsak navdušen oboževalec tega športa. — Kdor hoče spo* znati lepoto naših rek in naikavnost tega športa, najj se udeleži predavanja, kjer bo v besedi in sliki vsajj delno deležen onega, kar doživi čolnar na svo#h votžrrjan. Preporodaši na morje! Prvič gremo letos na morje! Izjpoindla se je naša dolgotrajna želja, da nam je dana možnost, da bomo letovali tudi rmi Preporodaši na morju. Starešinska orga* nlzacija že zbira pogrebna sredstva, da ji bo mogoče pairediiti v le«rošnijih počitnicah letovanje za bolne in slabo situirane sred* nješodce, kri z lastnimi sredstvi ne morejo na morje. Letovanje se bo vršilo v ju laju mese* cu na otoku Krku oziroma Hvaru. Visoke stroške bo deloma krila Star. organizacija, tako da znaša cena za cedomesečno oskrbo z vožnjo 300 Din za osebo. To ugodnost pa imajo seveda Ie člani Preporoda, Gotovo je je cena malenkostna, če pomdslimo, da stane samo vožnja Din 150. Ker pa je število udeležencev omejeno, opozarjamo vse srednješolce Preporodašc, da se čim preje priglase in to v društvenih prostorih, kjer so jim na raapolago rudi vse podrobnejše informacije. Obenem opozarjamo na to čftoveko* ljuboo akcijo vso našo javnost, ki naj po* kaže. da mi pozabd4a mladine, ki je potreb* na pomoči. Trdno upamo, da se bodo vsi naslov* Ujenci našim prošnjam odzvadi in nas pod* prh" s primerno podporo. Organizacija kot udeleženci jim bodo iz srca hvaležni. popravili se pa na&» klinika ne ukvarja. Za zavarovance velja pri nas tako pravilo. Jegorič je zmajal z glavo, rekoč: _Torej osem zob, pravite, meni jih pa manjka samo šest. _ Premalo jih vam manjka, — so mu dejali gospodje na kliniki. — Ne preostaja vam drugega nego počakati nekaj časa, tovariš. Jegorič se je začel malo razburjati: _Kaj pa mislite! Mar naj si ta dva zoba sam izbijem s polenom? — To bi pomenilo, da ste nas napačno razumeli, tovariš, — so ga poučili na kliniki mirno. — Zakaj bi Človek naravi tako pomagal? Počakajte in potrpite malo, če so vam že začeli izpadati, vam gotovo izpadeta se dva sama od sebe. Nikar si s tem ne belite glave. Ta je pa dobra! Ivan Jegorič je bii primoran vrniti se s klinike, ne da bi bil kaj opravil. Ni čuda, da je bil slabe volje. Do tistega trenutka je bil tako zadovoljen in tako ee je zanašal na svoje zavarovanje v tej vražji zadevi z zobmi, da mu še na misel ni prišlo, da bi tako slabo naletel. In glej, tako nepričakovana ovira! Toda pomagati se ni dalo; naš dobri Jegorič se je torej udal v svojo usodo in čakal je, da mu izpadeta še dva zoba, da bi dosegel zakonito število. In res, eden mu je kmalu izpadel. Drugemu je bilo pa treba na vse načine pomagati. Jegorič je dan za dnem brskal po njem z zobotrebcem ali pa kar z vilicami, toda dolgo si je zaman prizadeval. Končno je pa le dosegel za-željeni uspeh. Zob se mu je začel majati in čez nekaj dni se je priporočil. Jegorič je seveda takoj zopet hitel na zobno kliniko. In zmagoslavno je stopil pred gospode, rekoč: — Evo, prosim, zdaj pa imate vse lepo po predpisih: manjka mi baš teh osem predpisanih zob. —Dobro. — so mu odgovorili gospodje prijazno, — zdaj bo ta zadeva v redu. Povejte nam samo, aH vam manjka teh osem zob po vrsti ali kako. Pri nas velja namreč pravilo, da morajo manjkati zavarovancu zobic po vrsti, drug za drugim. Če namreč ne manjkajo drug za drugim, temveč ta tu, oni tam, ni vredno vstavljati umet- nih zob. Sicer pa lahko tak državljan še dobro žveči in grize: nismo torej dolžni vstaviti mu umetne zobe, čeprav je naš zavarovanec. Jegorič se je razburil in odgovoril: — Ta je pa dobra! Torej osem jih mora manjkati lepo po vrsti, pravite? Meni ne manjkajo baš drug za drugim. — Potem takem vam pa ne moremo pomagati, tovariš. Ne moremo vam vstaviti umetnih zob. Ivan Jegorič ni več ugovarjal: zaškripal je samo z zobmi, ki so mu bili še ostali, in odšel počasi s klinike. — To so vam razmere! Vsak hip si izmislijo nove zakone, nam ubogim zavarovancem pa ne priznajo nobene pravice. Trdno sem bil prepričan, da mi vstavijo umetne zobe, pa se jo izkazalo, da se človek ne sme zan;»šati na to preklicano zobno zavarovanje. Od tistega časa živi moj sosed Ivan Jegorič Kolbasjev tiho in mirno, ie samo redko hrano, zobe, kar jih še ima, si pa trikrat na dan temeljito očisti z zobno ščetko. Nobenemu zobnemu zavarovanju ne zaupa več in v tej smeri so vplivala stroga pravila na kliniki nanj zelo blagodejno. Sli 8U 6 SLOVENSKI NAROD«, dne 1«. maja 1981 Stev 109 Kiirten in njegova oporoka Xo, kar je izjavil morilec na obravnavi, si velja zapom- niti kot svarilo Zanimanje za obravnavo proti dus-Boldorfskeinu morilcu se je poleglo in o Kurtenu svet ne bo več govoril, dokler ga ne obglavijo, če si ne bodo premislili. Kurtena so obsodili 9-krat na smrt, pravici je formalno zadoščeno, to žalostno poglavje je tako ali drugače končano in zdaj pride na vrsto samo še sadnje dejanje. S tem, da Biltena obglavijo ali pa ne, se na stvari ne bo nič izpremenilo. Ali se *apro vrata sa novim jetnikom ali pa pade pod sekiro zločinska glava, to je toč vseeno. Jutri ee pa lahko rodi nov .J^tirten, morda še bolj rafiniran in krvoločen, kakor je bil ta. Pogoji za to oo namreč dani v razmerah in okolno-stih, ki so tako skrbno vzgajale in izdatno podpirale prvega Kurtena. Cez leto ali dve se bomo morda zopet zgražali nad grozodejstvi novega izmečka človeške družbe, ki bo hodil v Človeški podobi med nami in moril na desno in levo. In morda ga znova zgrabi roka pravice, da ga obsodi in svečano usmrti. Kaj je Kiirten zakrivil, to vemo. Pred javnostjo se je razrgnila vsa strašna slika njegove preteklosti. Do najmanjših podrobnosti vemo, kako je vezal svoje žrtve, jih vlačil v goščo in se naslajal nad njimi, ko je brizgala iz njihovih ran kri. Zakaj je počenjal to? Kako je padel tako globoko? Ti dve vprašanji se vsiljujeta človeku, toda ne vsakemu. Večina si misli, da to ni .važno in da se s takimi rečmi ni vredno ukvarjati. Ljudem zadostujeta strah in groza. V kolikor jim pa to ne zadostuje, se zadovoljujejo z zavestjo, da ee je Kiirten pripravljal na nove, še strasnejše zločine. Hotel je metati bombe in polagati dinamit pod mostove, hiše in vlake, da bi padale žrtve kar v množicah. Beštija, zver v človeški podobi, vampir in druga taka imena so mu dajali ljudje, ko ga je zagrabila roka pravice. Obesite ga, rešite Človeško družbo tega strašnega morilca! — so kričali ljudje pri pogledu na kup zločinov, ki jim jih je Kiirten tako Madnokrvno nanizal pred oči. Če bi ga bili dobili v roke, bi ga bili na koščke raztrgali. Vlačili bi ga bili razmesarjenega po ulicah in plesali okrog njega, češ, da so rešili svet. Ni čuda, da svet v tem zmagoslavnem sadizmu ni opazil tega, kar je Kiirten izjavil ob zaključku obravnave in kar je ključ k vsem njegovim zločinom, pa tudi k podobnim pojavom v človeški družbi vobče. Pri vsej moralni pokvarjenosti in neverjetnem cinizmu je v tem človeku toliko objektivne razsodnosti, da je vsa grozodejstva brez oklevanja priznal in spravil s tem v zadrego ves sodni aparat. Porotniki, sodniki, zagovorniki, državni tožilec, priče, sodni izvedenci in sploh vsi, ki so prisostvovali obravnavi, so strmeli nad Kiirtenovo iskrenostjo. In ko je bila morilčeva usoda prav za prav že zapečatena, ko so že vsi dobro vedeli, kdo in kaj je ta zver v človeški podobi, jim je pokazal, od kod se je vzel tak, kakršen je in od kod se jemljejo njemu podobni tipi. Pokazal je, da njegova zločinska preteklost ni golo naključje, niti delo krute usode. Povedal je, da je bil tudi on rojen, da je imel tudi on dobro človeško dušo, toda razmere, ljudje sami so mu dušo ubili in napravili polagoma iz nje to, kar je bila, ko se ni zganila in ustavila merilne roke. Toda na obravnavi se menda zato nihče ni zmenil. Morda je ta ali oni skomignil z rameni, Češ, seveda, zdaj se dela svetnika in bi nam rad delil moralne nauke, pa jih je sam najbolj potreben. In vendar ... Težko je sicer priznati, da vidi Kiirten tako globoko, kakor menda noben njegov sodnik, vendar je pa res. Ce je bilo od vse obravnave sploh kaj vredno, da se zabeleži, če je Kurten z vsemi svojimi zločini sploh zaslužil, da se pomoči zanj pero, so bile to njegove zadnje besede, nekakšna besedna oporoka, glaseča se: Moji zločini so tako grozni in tako se mi gnusi j o, da mi niti na misel ne pride zagovarjati se. Boli me pa in hudo mi je, če pomislim, da so gotovi ljudje poveličevali stnttgarskega zdravnika Wolffa in tndi neko zdravnico, čeprav sta si v večih primerih omadeževala roke s človeško krvjo. Toda pustimo človeško družbo, naj obtožuje in sodi. Hočem vam povedati samo to, kar se odigrava v moji duši. Profesor Sioli se moti, če misli, da milje, iz katerega izhajam, ni imel vpliva na moj duševni razvoj. Samo obžalovati moram da se v človeški družbi toliko in v tako različnih oblikah deluje na izpodkopavati j n rodbinskega življenja. Tn mislim v prvi vrsti na alkoholizem, ki se vedno bolj zajeda v organizem človeške družbe. Kot otrok sem nemo gledal razmere v drugih rodbinah in često sem si želel, da bi Šlo vse tako gladko tudi pri nas. Vsak človek ima v svojem življenju dan, o katerem na stara leta reče: »To je bil najlepši dan mojega življenja.« Gospođa moja, jaz pa takega dne nisem poznal, jaz poznam tak srečen dan samo iz pripovedovanja, doživel ga pa nisem nikoli. Svoje umore sem priznal samo zato, ker so mi živci odpovedali službo. Moja žena mi je takoj povedala, da je treba Človeštvo rešiti take grozne beštije. Zato se zahvalite za izid obravnave nji. Na zadnje še nekaj besed. Nekatere moje žrtve so mi zelo olajšale delo nele s tem, da so bile kljub noči takoj pripravljene iti z menoj v gozd, temveč tudi s tem, da so radevolje izpolnile vsako mojo željo. Mnoga dekleta so najbrž mislila, da so ujela ženina. Žalostno je, da se ženske vedno bolj ponujajo moškim. Tudi to je za človeško družbo nezdrav pojav. Tako je dejal Kurten in njegove besede si velja zapomniti kot svarilo. Zapomniti bi si jih morali zlasti oni, ki odrekajo revežem pravico do življenja. Kurten ima prav. Zločine soditi je brez pomena, zločine je treba preprečiti, A preprečimo jih na ta način, da skrbimo za vzgojo otrok, da postavimo mlado pokolenje v razmere, v katerih se more fizično in duševno normalno razvijati. Leglo zločinstva je tam, kjer mlada človeška bitja nimajo niti dovolj vsakdanjega kruha, da o drugih za življenje neobhodno potrebnih pogojih sploh ne govorimo. N06 AV1CE z 2.I60M N^bolfše, najtrafnejše. zalo 13 Rudolf ni bil umorjen Višji avstrijski državni arhivar dr. Maver pravi, da je trditev profesorja Mana, češ, da je bil prestolonaslednik Rudolf umorjen, prazna legenda. Dr. Maver opozarja na razpravo dr. Miti-sa, objavljeno leta 1928, v kateri je zbrano vse gradivo iz dunajskega habsburškega in državnega arhiva ter iz raznih privatnih virov o Rudolfu. Iz te razprave je razvidno, da je šlo v Maverlingu samo za samomor. Komisija je našla tam poslovilna pisma prestolonaslednika Rudolfa in baronice Vetsera pa tudi Rudolfovo oporoko. V spominskem spisu grofa Hoyosa o dogodkih v Maverlingu je rečeno, da so našli v lovskem gradiču tudi lastnoročno Rudolfovo pismo, v katerem je prestolonaslednik prosil Hovosa, naj ne brzojavi na Dunaj, temveč naj pošlje samo v Heiligenkreuz po duhovnika, da bi molil pri njegovem truplu. Baronica Vetsera je pa zapustila pismo, v katerem piše svoji materi: >Zelo sva že radovedna, kako je na onem svetu*. Po zatrjevanju grofa Hovosa so Rudolfa že preje mučile samomorilne misli. O samomoru je govoril % nadvojvodi Francem, Otonom in Friedri-chom, z vojvodo Miguelom Braganzo in s slikarjem Pausingerjem. Cesar Franc Jožef je izročil vse dokumente o samomoru svojega sina osebno grofu Taafeu. V Monakovem hranijo zapuščino cesarice Elizabete, ki pa zgodovinarjem še ni dostopna. Ko bo dostopna, pravi dr. Maver, se bo dalo povedati kaj več o Rudollovem življenju in motivih njegove smrti. Še en samozvanec V Rigi izhajajoči ruski list >Sego*!-nja« poroča, da je prispel nedavno v T^auris v Perziji mlad Rus Rasilij Sče-tinin, ki je nekemu Latišu zaupno povedal, da je Aleksej Romanov, ki je pobegnil preoblečen v staro kmečko obleko iz Jekaterinburga in ušel smrti. Več let je živel pri nekem kmetu kot njegov sin. Na ovadbo je bil pa aretiran in dvakrat je moral sedeti celo v umobolnici. Končno je pobegnil v Perzijo in z dotičnim Latišem dalje v Mezopotamijo, kjer sta dobila oba od angleškega poveljnika obleko. Odpotovala sta po železnici v Bagdad in tam so dozdevnega Alekseja štiri dni zasliševali. Sklicana je bila zdravniška komisija, ki je ugotovila na njem znake hemofilije, bolezni, ki ji je bil podvržen ruski prestolonaslednik Aleksej. Kmalu je pa prišlo k mlademu Rusu več ruskih emigrantov, ki so ga po navodilih velikega kneza Kirila kot pretendenta na ruski prestol prisiliti, da je podpisal izjavo, v kateri se odreka pripadnosti k rodbini Romanovih. Ruski emigranti so mu zbrali v Bevrutu toliko denarja, da je lahko odpotoval v Evropo. Kolektivizadja ženskega mleka V sovjetski Rusiji hočejo postaviti vse življenje na glavo. Novotarij je tam toliko, da jih je težko prešteti. S posebno vnemo ustanavljajo boljševi-ki take ustanove in podjetja, kakršnih nikjer na svetu ni. Posebno so navdušeni za registracijo vsega, kar leze in gre. Zadnja novost v Moskvi je zbira-ranje ali kakor pravijo tam kolektivizadja ženskega mleka. Ruski zdravniki so ugotovili, da je kriva v 70 do 80 odstotkih smrtnih primerov dojenčkov umetna prehrana in zato je vlada sklenila ustanoviti posebne zavode za zbiranje ženskega mleka. Tu oddajajo mleko one matere, ki ga imajo preveč, tistim, ki ga imajo premalo. Prvi tak zavod je bil ustanovljen v Moskvi že julija 1928 pri državnem zavodu za matere in deco. Prof. Maslov je ugotovil, da lahko doji svoje otroke samo 74% ruskih mater, pri drugih je pa treba poskrbeti za prehrano dojenčkov kako drugače. Zdravnica Marecka podrobno opisuje proceduro zbiranja ženskega mleka in ugotavlja, da je ta zavod največji na svetu. V oktobru 1929 je dalo 30 mater zavodu 722 litrov mleka. Liter mle- Zane Grey: 23 Skrivnostni jezdec Roman. VVade ji je pomolil vrvico. — Držite dobro, da me ne pod ero, ko se vrnem z mesom. — Stopil je v kočo in se vrnil z ostanki srne, ki jo je bil ustrelil med potio; vzel je nož v roko in se vrnil na verando. Psi so zagledali meso in začeli lajati. Grizli so vrvico, da bi se iztrgali Columbini iz rok. — Mir! — je zapovedal Wade; sedel je na stopnice in razrezal meso na koščke. — Jim, ti si najstarejši in najbolj lačen. Sem... Zdaj pa ti, Sarnp-son; sem! — Pes je hlastnil po mesu, VVade ga je pa odrinil z nogo. — Ali si scene ali volk, da tako požrešno hlastaš? Sem! — Sampson si je na vse načine prizadeval premagati požreš-nost, pa je iznova hlastnil po mesu. In zopet ga je VVade od rimi z nogo, ne močno ali zlobno, temveč samo v svarilo, da mora ubogati. In Sarripson ni več hlastnil. Denver Je moral dobiti več svaril, predno se je uklonil volji svojega novega gospodarja. Kane pa »ploh ni hotel vzeti me- sa iz gospodarjevih rok. Renčal je, kazal zobe in vohal ves sestradan. — S tem psom je treba ravnati previdno, — je pripomnil VVade. — Ta bi kaj hitro popadel. — Že morda, toda to je eden najlepših psov, kar jih imamo, — je dejalo dekle. — Ne verjamem, da je tako hud. Ali boste ravnali z njim lepo in poskusili vse, da ga pridobite na svojo stran? — Storil bom vse, kar je v mojih močeh. — Moj oče je ves srečen, da ima končno na White Slidesu pravega lovca. In jaz — jaz sem deloma vesela, deloma žalostna. Seveda mi je neprijetna misel, da nam risi m volkovi koljejo teličke, ki so komaj zagledali luč sveta. Na drugi strani pa rada poslušam volkove, kadaT sestradani tulijo. Upam, da ne iztrebite vse zverjadi — ne vse. — Življenje je grozno, gospodična, — je odgovoril VVade. — In vedno velja pravica močnejšega. Coitrmbina je zrla pred se; potem se je rahlo zdrznila. — Zdaj pa moram nazad, — je dejala m odšla z verande. Kar se je ustavila, obrnila in nasmehnila, rekoč: Upam, da bova še dobra prijatelja. — Gotovo, gospodična Cohnribina, če v svoji vlogi ne odpovem. Zasmejala se je še bolj, njen pogled je pa postal nehote bistorejši. VVade je Čutil, kako ju vleče neka tajna sila skupaj. Dekle pa ni ničesar slutilo. — Dva sta potrebna, da se sklene kupčija, — je odgovorila resno. — Svojo vlogo že imam. Na svidenje. Wade je gledal za njo, kako se je lahnih korakov oddaljevala, a potem, ko je že ni več videl, je prikipelo vse nasilno zadržano na dan. Njegova čustva so strla vse okove. Zapustil je pse m kočo ter zaprl za seboj vrata. Zunaj se je pa naslonil z glavo na steno in njegove ustnice so zašepetale: Zah varjen bodi, o bog! V. Rdeče zlata krasota jeseni je začela z jesenskim ekvinokcijem bledeti Dež je namakal orumenelo Hstje, potem je pa zapihal gorski veter m listje je zašumelo ki zaplesalo po zraku, da pogrne preprogo po dolinicah, poseje ježe v potokih z lisami in pobarva stezice z neštetimi barvarni. Ko se je nebo zjasnilo m ko je sobice zopet posijalo, so bili vsi topoli goH, pašniki so kazali svoja oguljena rebra pred sivi-s kaduljo zaraščenimi griči in trte so bik izgubite svoj ognjeni nakit ka so plačevali materam po 5 rabljev, poleg tega so pa dobivale tudi več in boljše hrane, kakor druge. Ideja zbiranja ženskega mleka ni nova. To se prakticira že v Ameriki in v Nemčiji. V Ameriki imajo celo poklicne darovalke mleka, ki zaslužijo 250 do 300 dolarjev mesečno. V Perziji in na Kitajskem lečijo z ženskim mlekom slabotno deco, pa tudi onemogle starce. Tam se prodaja žensko mleko kar na trgih. V Rusiji so pa postavili kolektivizacijo mleka na širšo in znanstveno podlago. Seveda se tudi ta novotarija le počasi uveljavlja in ker je med materami odziv še slab, je žensko mleko razmeroma drago. Povpraševanje po ženskem mleku je v Moskvi zelo veliko, ker je bolehne in slabotne dece mnogo. Mleko dobivajo v prvi vrsti delavski otroci. Izgubljeni meteorji Letos mora biti pojasnjeno vprašanje izgubljenih Leonid. To so meteorji, ki prihajajo dozdevno iz skupine zvezd Leva in odkar so jih zvezdoslovci opazili, so se vračali vedno v presledkih po 33 let. Prvi so jih opazili leta 902 po Kristusu in so torej skoraj 1000 let posečali iz vesten del vsemi rja, potem pa zopet za 33 let izginili. Leta 1898 so pa naenkrat izostali. Drugo skupine meteorjev, kakor Aquaride, Lvride, Pegazide in Perzeide so se vračale točno, Leonid pa ni bilo od nikoder v največje presenečenje astronomov, ki so vajeni v vsemirju točnosti in reda brez izjeme. Niti misliti si ne moremo, kaj bi bilo, če bi vladala malomarnost in površnost v svetovju. V najboljšem primeru bi bila to naša smrt. Saj nam nihče ne more jamčiti, da bi se ne zaleteli v kako drugo nebesno telo. Zaman so zvezdoslovci klicali nazaj Leonide, meteorji se niso hoteli prikazati. Nekateri učenjaki so imeli na sumu Jupitra, češ, da je pahnil Leonide iz njihovega tira in jih pritegnil nase. Drugi zvezdoslovci so pa trdili, da Leonidi niso tako klaverno končali, temveč da so samo nekam zašli in da se še vrnejo. O tem se bomo prepričali letos, kajti predstraža Leonid se je že pojavila. Letos v novembru in prihodnjo pomlad bodo zvezdoslovci zopet opazovali izgubljene meteorje in morda se jim posreči ugotoviti tudi, kje so se celih 33 let klatili, da jih ni bilo na spregled. Skuhati so ju hoteli Mlada Američanka, hčerka misijonarja dr. M. Gardnerja, je doživela nedavno v republiki Liberiji strašno pustolovščino. Misijonar, ki je obenem zdravnik, je šel v zelo oddaljeno naselbino lečit malarično bolne domačine. Doma je ostala samo njegova 221etna hči z mlado služkinjo in dvema starima delavcema. Dekleti se nista bali, saj se jima vsa štiri leta prebivanja v Afriki ni pripetilo nič hudega. Tistega dne, ko je odšel misijonar s svojo ženo z doma, je pa prišlo k njegovi hiši 20 zamorcev. Pa niti tega se misijo-narjeva hči ni ustrašila, pač je pa prestrašena kriknila njena služkinja, ki kot domačinka dobro pozna navade prebivalstva onih krajev. V zamorcih je namreč spoznala sovražnike svojega plemena, ki so povrhu še ljudo-žrei. Zamorci so takoj zgrabili služkinjo in jo odvlekli. Ko jim je misijonarjeva hčerka zagrozila, da pokliče na pomoč vojaštvo, če dekleta ne izpuste, so zgrabili tudi njo. Tako sta bili obe v rokah ljudožrcev. Z nepopisno grozo sta gledali, kako se divjaki pripravljajo na gostijo. Od nekod so privlekli velik kotel, ga napolnili z vodo in zakurili pod njim. Dotikali so se deklet z rokami ter cmokali z ustnicami in jeziki, kar je jasno pričalo, kakšne namene imajo. Gardnerjeva pripoveduje, kako grozen občutek je imela, ko je slišala vreti vodo. Še zdaj ne more slišati vode klokotati, ne da bijo stresal mraz. Dekleti sta bili tako dolgo ujeti, dokler ni prihitel za njima misijonar, ki je prišel baš pravočasno, da ju je rešil. Zamorci so delali že zadnje priprave za kuhanje ujetnic, ki sta že stali pri ognju, ko je prišla pomoč. Dobro miljo od White Slidesa, v varnem zavetišču ob cesti, sta gnezdili dve koči, last farmarja Andrewsa, ki je delal nekoč pri BeHoundsu, pa se je osamosvojil. Imel je precej mlado ženo, več otrok m brata, ki mu je pasel živino. Ti ljudje so bili edini Bellounds-ovi sosedi na deset milj ob kremmlin-ški cesti. Columibina je bila dobra znana z gospo Andrewsovo, bili sta prijateljici; često je zahajala k nji, da sta malo po-kramljaH ali pa da se je igrala z otroci. Proti koncu septembra je obšla Co-lumbino vroča želja posetiti Andrew-sove in poizvedeti, če vedno kaj novega o Wilsonu Mooru. Ce so ljudje v White Slidesu kaj slišali o njem, so ji gotovo zamolčali. Jack Bellounds je bil na konju v enem dnevu v Krem-mlingu in nazaj, toda Colitmbma bi si raje odgriznila jezik, nego da bi prosila Jacka, naj poizve, kako in kaj je z Wilsom. Pač se je pa informirala pri vozniku, ki je vozil farmarju živila, toda dobila je tako nejasen odgovor, da ni vedela, pri čem je. To jo je dražilo in vzbujalo v nji sum, ki ga je skušala pregnati. Slednjič je postalo jasno, da imena VVilsona Moora vpričo nje nihče ni smei izgovoriti. Misijonar je planil k ognju in začel zamorcem nekaj zapovedovati, njegova hči se je pa v naslednjem trenutku onesvestila. Ko se je zopet zavedla, je bila že na varnem. Nosila sta jo dva zamorca, ki sta jo hotela še malo prej kuhati. Misijonarjeva avtoriteta je celo nad ljudožrci tako velika, da so ga ubogali in se odrekli človeškemu mesu. Nemke v službah Zveza nemških ženskih društev je zbrala statistične podatke o ženskah v javnih poklicih in službah, da opozori merodajne kroge na nevarne posledice, ki jih ima zaposlitev žen v nemškem gospodarstvu. V Nemčiji je zaposlenih okrog 11,500.000 žensk v raznih poklicih. Dočim je bilo Še v preteklem desetletju v Nemčiji žensk brez poklica 63.5 odst., je padlo v tekočem desetletju njihovo število na 57.5 odst. tako, da ima v Nemčiji skoraj že vsaka druga ženska svoj poklic. Okrog 5 milijonov Nemk je zaposlenih v poljedelstvu, 3 milijone v industriji, poldrugi milijon v trgovini in prometu, okrog 300 tisoč v javni upravi in svobodnih poklicih, poldrugi milijon pa v gospodinjstvu. In od vseh teh žensk je komaj en milijon samostojnih, poldrugi milijon je uradnic in uslužbenk, 3-5 milijone delavk, 5.5 milijonov žen pa pomaga v rodbinah in gospodinjstvih. Kot kon-kurentke možem pa prihajajo v poštev samo delavke in uradnice. Industrija in trgovina zaposlujeta zadnja leta vedno več ženskih moči, kar spada med posledice racijonalizacije. Nemška ženska društva pa hočejo, da bi ostala žena ohranjena rodbini. Toda na razvoju je težko kaj izpremeniti in najbrž vse prizadevanje ženskih društev ne bo nič pomagalo. Oblečemo Vas od nog do glave za tnal denar Tudi na obroke! A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c 14 đtadionro$runt Nedelja, 17. maja, 9.30: Dr. Kovačič: Pravne norme, Id za* devajo našega kmeta. 10: Ferdo Jelene: Knjigovodstvo za hotelirje. 10.30: Prenos službe božje z ljudskim petjem iz St Vida pri Stični. 11: Zvonenje. 11.10: Salonski kvintet 12: Čas, dnevne vesti. Plošče, 1530: Prenoa koncerta Prosvetnega dru* štva iz St. Vida pri Stični 20: Plošče. Tri preda vn j a o panevropslci ligi. 20.30: Beo* grajska postaja, govori g. dr. Ninčič. 20.45: Zagrebška postaja, govori g. dr. Vrbanac. 21: Ljubljanska postaja, govori g. dr. Go sar. 21.15: Samospevi Marjana Rusa. 22: Časovna napoved in poročila. 22.15: Pre* nos z Bleda. 23: Napoved programa za na* slednji dan. Ponedeljek, 18. maja. 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti 13: Čas, plošče, borza. 17.30: Salonski orkester. 18.30: Dt. A. Bajec: Italijanščina. 19: Prof. France Vodnik: oPljščrna. 19.30: Zdrav* stvena ura: Dr. Osolnik: O raku. 20: Koncert kvinteta na pihala. 21: Salonski kvin* tet. 22: Čas, dnevne vesti, napoved pro* grama za naslednji dan. Torek, 19. maja. 11.45: Akademija osnovšol&ke mladine iz Bogo j ime v Prekmurju. IZ 15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13: Čas, plošče, bor* za. 18: Salonski kvintet 19: Dr. L Rako* vec: Iz življenja predpotopnih živali. 19.30: Dr. Ivan Graf ena uer: Nemščina. 20: Pre* nos iz Zagreba. 22: Čas, dnevne vesti. 22.15: Prenos z Bleda. 23: Napoved progra* ma za naslednji dan. Ali si že član Vodnikove Jrnžbe? Ko je bila o tem že trdno prepričana, je hotela prvi hip hiteti k svojemu novemu prijatelju, lovcu Wadenu in mu potožiti poleg svojega hrepenenja po vesteh o Wilsonu še druge križe in težave, ki so jo od dne do dne bolj težili. Čudna je bila misel, da je stopil med njo in starega moža, ki ga je ljubila in smatrala za svojega očeta, Jack Bellounds. Da, Columbina je spoznala to šele nedavno. O tem ni bilo dvoma, saj je morala priznati, da ne išče več tako farmarjeve družbe kakor prejšnje čase, temveč nasprotno, da se ga celo izogibtje. Potem zopet je r^mrislila, da je morda v zmoti, kajti vedno, kadar je srečala Belloundsa, se ji je zdel enako ljubezniv, kakor je bil navadno. In vendar ni bil več isti. Neprijeten mraz, mračna atmosfera je bila okužila nekoč tako veselo farmo. In ker se ji je zdelo, da še ni dovolj znana z lovcem, da bi mu mogla zaupati take intimnosti, se je premagala iti sklenila poizvedeti brez tuje pomoči, kar jo je zanimalo. Ko se je pa napotila k Andrewso-vim, je naključje botelo, da je srečala Jacka Belloundsa. — Kam pa? — je vprašal začudeno. — li gospe Andrew5ovi Ste v 109 »SLOVENSKI NAROD«, dne 16 majn 9li sti 7 > mM al i oglasi* Vsaka beseda 50 pu, Plača me lahko tudi v Sa odgovor znamkoJ — Na vprašanja hram mmmmm odgovarjamo* — Najmanjši oglom THm MLADENIČ star 27 let, s precejšnjo doto, želi takoj poročiti kmetsko dekle, katera bi imela kako malo posestvo. Cenj. ponudbe pod »Sreča/1597« na upravo »Slov. Naroda«. MAJHNO POSESTVO dve njivi, hiša, gospodarsko poslopje, zelo ugodno prodam ali oddam v najem. Poizve se: Flerin Andrej, Domžale, Roj-ska cesta 16. — Istotam naprodaj še dva mala posestva. 1588 DRUŽINSKO HIŠO z dvema sobama, kuhinjo, shrambo oddam v najem. Ze-lenjadni vrt in hlev, primerno za obrtnika, 15 minut od kolodvora Ormož, stavba je nova in nedokončana. Odda se re-flektantu 6 let brezplačno, če si stavbo dokonča najemnik, kar bi ga stalo približno 5000 dinarjev. Vprašati na: Marko Siviloti, posestnik, Ormož 139. 1587 PRODAJA STAVBNIH PARCEL V nedeljo 17. maja ob 15. uri se vrši v Lescah prostovoljna javna dražba stavbnih parcel, ki ležijo ob glavni cesti Lesce-Bled tik železnice. Vse informacije daje iz prijaznosti gospod L. Fursager, Radovljica. 1603 UČENCA poštenih kmetskih staršev s primerno ljudskošolsko izobrazbo, ki ima res veselje do trgovine in je popolnoma zdrav, sprejme takoj Josip Tiršek, trgovina mešanega blaga na Poljeli v Savinjski dolini. 1602 STAVBIŠČA v Brežicah pri kolodvoru naprodaj; posebno pripravna za trgovine, skladišča, tovarne itd. Informacije daje ga. Ivana Levak v Brežicah ob Savi. KOPALIŠČE V KOLEZIJI se otvori v slučaju lepega vremena jutri dne 17. t. m. 1611 POHIŠTVO po najcenejših dnevnih cenah oprave, kakor tudi posamezne dele (postelje, omare in kredence) dobite pri: Velkavrh-u, mizarstvo, Krakovska ulica 7, Ljubljana. 1610 DVE STANOVANJI (trisobni) s kopalnico v prvem nadstropju na Bleivveisovi cesti a 1500 EHn mesečno z avgustom, event. novembrom. — Pimene ponudbe pod >Bleiwei-sova cesta/1598« na upravo »Slov. Naroda«. KRATEK KLAVIR skoro nov, najnovejši sistem, z angleško mehaniko, ugodno naprodaj. — Naslov: Fock, Kranj. 1589 PRODAJEM GOSTILNU u Zagrebu tik Ljubljanske, upitati Gjuro MarkuSić, Vinogradska 1 a, Zagreb. 1574 FORD AVTO št. A 850.751, rabljen 3000 km, 5sedežna limuzina, takoj ugodno naprodaj. — Poizve se pri: American-motors, Ljubljana. 49/L URE popravlja, renovira; večletno jamstvo. Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55, I. nadstr., vhod Vidovdanska cesta št. l BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tU „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno to po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEB& družba s o« s* pleskarstvo in soboslikarstvc Ljubljana, Sv. Petra c SS. Malinovec iz aromatičnih gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja: Stara lekarna »PRI ORLU« v Celju. 61/L IVAN MAGDIČ krojač Ljubljana, Gledališka ulica 7 se priporoča za idočo sezono. 1537 Mecesnove desne raznih dimenzij, popolnoma suhe za mizarje ima stalno v zalogi „Ilirija", d. z o. z*, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46 Telefon št. 28—20, 25—95. Ploščice za štedilnike, Stensko oblogo Peči - sobne in krušne JFAMA azbestni tlak Kameninaste cevi Ksilolitni tlak Keramični tlak Strešna opeka Ceresit in ves ostali gradbeni materijal vedno najcenejše pri Keramični in gradbeni materijal L. Baftelino & Co. .Ljubljana — Miklošičeva cesta 15 Telefon 2037 Znižali smo cene malim oglasom, da stane beseda le so p. Zunanji inserenti lahko plačajo male oglase z znamkami. i Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steimvav, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni tre S Najcenejša posojevalnlca. REVOLUCIJA med Šivalnimi stroji H** ent£. sttof POSIJE stare MODELE. Ker mi dražji od njih pač pa popolnejši. — šiva in entla ZAHTEVAJTE PONUDBE t J3udv. Jšaraga LJUBLJANA SELENBURG OVA S. TEL. 29S0 Večja množina akulatumega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda Otvoritev bo v nedeljo 17. maja v gostilni pod gozdom »pri Plankarju«. IŠK»va dobra vina, raznovrstna mrzla in gorka jedila, pivo v sodčkih, specialiteta zeleni majnik. Gugalnica za otroke ter lepo balinišče. Se priporoča Josip Platite* gostilničar Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za s t rasen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F« K. KAISER traSkar. Ljubljana. Kongresni trer štev. Q Poceni In vendar najboljša ie SEVERJEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 550.— do 850.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal! RUDOLF SEVER, LJUBLJANA. _Marite trg gfc 2._ Dame, pozor! Novost1 Na original Švica RUSSO-aparatu, ki je tehnično izpopolnjen, izvršujem TRAJNO ONDULACIJO Drez bolečin, s Širokimi ali ozkimi valovi. Manicure! Specijalno striženje! DAMSKI SALON L POLANC Kopitarjeva ulica 1 (pri Jugosl. tiskarni) E3BHBHHI i -I -I a3J3HHHHHE3 Ribiške potrebščine vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG •jnmaei in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG vrst vseh Uvarniskt, piav- žarski in plinski PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 15/L Moderne spalne divane zimnice, otomane, fotelje in vsa tapetniška dela izdcjmms solidno in poceni KOBILICA AVGUST TAPETNIH IN DEKORATER LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 25, dvorišče QQQQQQQQQQ(DQQQQ®9QQ£ (Preselitveno naxnanih Ž Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sen; preselil svojo slikarsko delavnico iz Rožne ulice štev. 8 rta Karlovško cesto štev. 2 (vhod iz Vožarske poti št. 1) Blagovolite mi ostati Se nadalje naklonjeni in bodite uverjeni, da bom izvrševal Vaša cenjena naročila vse v m > o stroko spadajoča dela, najhitreje, najtočneje in po zmernih cenah. JOŠftO Majhenič sobno slikarstvo Karlovaka cesta — Vožarska pot štev. 1 Razprodaja blaga v konkurzu. V stečajni zadevi Josipa Lenarda se s tem razglaša, da se proda vsa v stečaj spadajoča zaloga blaga (perila in modnega blaga), ki se nahaja v trgovskem lokalu v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 20. Vse blago se proda hkrati pod roko najboljšemu ponudniku. Zaloga blaga se more v poslovnih urah poljubno ogledati. Ponudbe je nasloviti do 6. junija 1931 pismeno na podpisanega stečajnega upravitelja, kateri daje interesentom vsa morebitna pojasnila- Dr. Viktor Vovk, odvetnik Ljubljana, Tavčarjeva ulica Št. 1, pritii^ie. NajboljSl Šivalni strop in kolesa „ADLER" - „GRITZNER" švicarski pletilni stroji „DubiedM za dom, obrt in industrijo, edino le pri Jos« Peteline Ljubljana Telefon 2913. Elegantna opre« ma, neprekoslpv materijal! NOVOST! NOVOST! Šivalni stroj kot damska pisalna iniTf) Nizke cene! Tudi na obroke! Z AH V Al< A Ob nenadni, težki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, dedka itd., gospoda Ivana Kregarja nam je došlo toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, in bilo nam je izkazano toliko ljubeznjivosti, da pgm je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so v teh težka urah z nami sočustvovali in nam stali zvesto ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravniku g. dr. Misu, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, prav osobito zahvalo izrekamo upravnemu odboru »Ljudske posojilnice«, kr. banski upravi v zastopstvu podbana g. dr. Pirkmajerja in ban. svet. g. dr. Vončine, vsem gg. banskim svetovalcem, županu g. dr. Pucu in podžupanu g. prof. Jarcu, vsem gg. občinskim svetovalcem, magistratnemu u radništvu s direktorjem g. dr. Zamikom na čelu, predsedniku in podpredsedniku zbornice za TOI, gg. Jelačinu in Ogrinu ter generalnemu tajniku g. dr. Windischerju, uradništvu Ljudske posojilnice z g. ravnateljem dr. Kržanom na čelu, zastopnikom denarnih zavodov z g. dr. Slokarjem na čelu, komisarju OUZD g. dr. M. Kreku, predsedniku Pokojninskega zavoda g. Vrtovcu, predsedniku Katoliškega tiskovnega društva g. dr. Pečjaku, bivšemu oblastnemu komisarju g. dr. Natlačenu, ministru n. r. g. prof. Sušniku, bivšemu prosvetnemu šefu g. dr. Capudru, glavnemu uredniku in ravnatelju uprave >Slovenca< gg. dr. Ahčinu in Rakovcu, vsej številni duhovščini s preč. gg. stolnimi kanoniki Nadrahu, dr. Stroj, dr. Klinar in dr. Opeka, čč. sestram usmiljen kam, zavodoma Marijanišču in Lichten-thurnu, upravi in uslužbencem električne cestne železnice, Prosvetni zvezi, Rokodelskemu društvu in gentpeterski presveti, 66. oo. frančiškanom, pevskemu društvu »Ljubljana« in pevcem ostalih pevskih društev za prelepo žalno petje, zastopnikom raznih korporacij, društev to organizacij z zastavami, pokojnikovim stanovskim kolegom, gg. govornikoma Ogrinu in prof. Dermastiji za prelepe tolažilne besede pri hiši in ob grobu ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili k preranemu grobu. Vsem is enkrat naša ponovna in prisrčna zahvala. V LJubljani, dne 16. maja 1931. Globoko žalujoči ostali. ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 0.1 PODRUŽNICA LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 31 (kisa Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30—20. j Centrala: BEOGRAD I Daje kredite obrtnikom, obrtnim kreo^ttiim zadrugam I in lombardira državne vrednostne papirje. Glavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge s in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune, — Izdaja kavcije in garancijska pisma. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: SARAJEVO j s Kupuje in prodaja devize in valute t , račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug, i Izvršuje vse ostale bančne posle, f stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. maja 1931 Btev. 109 BAD-NAUHEIM Nemčija Postaja Dviiki proge Hamburg — (Berlin) — Kaaaal — Frankfart a. M. — Baael 46 minut od Frai Svetovnosiavni ogljikove kisline bogati topli vrelci kuhinjske soli (30,5—34,4° G* Nedosežni pri boleznih are« in arterij, revmatiimn, proti na, bronhitian, trpi j en) a na aiveih in hrbteničnemu mozgu Itbraaa zabava — Vnh vrst tpart — Tm lovodobni Iibornk prfiikrba ob «^Prospekti pri kopaHSkf opravi Bad-Neuheim in potovalnih pisarnan. r»TUn» sredstva. — Lep« priletno okrevallftee. ernlh renah. Pri boleznih želodca in črev vzemite tudi Vi FIGOL. FIGOL osvežuje in čisti kri. Dobiva se po vseh lekarnah, po pošti pa razpošilja izdelovalec Apoteka Dr. Semelič, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. in sploh vsem čevljem, kakor tudi popravilu. ZALOKAR, MESTNI TRG 1 Mta&uCatutni papir £g a im.?s MESTNA OBČINA LJUBLJANA spoi^a narodni iarvnosti, da je v njjenem zavetišču dne 14. t m ob 21. uri preminil gospod sobojevnik vojvode Petra Mrkonjica v Bosanski vstaji v letih 1875—1876, odfikovan no državi z dekretom kot naći Jona Ini delavec Blagopokojnoga jugoslovenskega rodoljuba pokoplje naša občina v soboto, dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice hiralnice na Vidovdanski cesti. Vabimo vsakogar, da izkaže staremu r/oborniku našega narodnega pokreta poslednjo čast. V LJubljani, dne 15. maja 1971. Franc Jager LICBEJANA, Sv. priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane. Urno« zložljiva po-obUkm! atelje, patentne divane L t d Prostor za posteljnino. Garantirana konstrukcija! Sport je veselje tako dolgo, dokler se telo ne utrudi- Vse lepote narave, katere razveseljujejo pešca ▼ začetka potovanja, ne učinkujejo več, kadar duh in telo popustita. Ne podajajte se na noben izlet, niti na dopust brez PALMA podpetnikov na čevljih. Pri vsakem kilometru, ki ga na PALMA podpetnikih prehodite, se bodete radi spomnili našega nasveta. PALMA omogoča elastično hojo, ščiti noge in Čevlje m Vas ohrani svežega ter veselega. PALMA GUMI PODPETNIKI povečajo veselje pri sporta. Domači proizvod žrebanje drž« razr. loterije (2rebanje V. razreda bo dan do 20. maja.) Dne 1L maja so bffi izžrebani naslednji več# dobitki: Din 300.000 št. 68.706. Din 4.000 št. 1S.900, 78.035, 84.156. Din 2.000 št. 36.661, 48.S68, 67.564, 69.419. Din 500 št 1.878, 8.051, 8.054, 8.065, 9.712, 9.738, 9.777, 9.789, 13.854, 13.868, 16.064, 16.100, 17.949, 27.704, 27.707, 27.738, 27.748, 29.214, 29.236, 29.284, 29.293, 35.361, 35.375, 36.642, 37.703, 38.116, 39.526, 39.539, 39.556, 39.560, 39.583, 42.961, 44.106, 44.122, 46.610, 46.693, 47.411, 47.492, 48.302, 49.408, 49.435, 49.440, 49.467, 53.842, 53.851, 53.868, 56.053, 56.064, 57.307, 57.325, 57.350, 57.398, 57.399, 58.880, 59.559, 59.594, 66.408, 66.478, 67.502, 67.523, 67.537, 67.554, 67.556, 67.579, 69.163, 69.443, 49.464, 69.479, 69.491, 72.085, 72.096, 73.754, 73.793, 73.969, 75.148, 75.163, 75.172, 76.605, 77.208, 77.259, 75.006, 75.018, 75.038, 75.071, 75.082, 75.086, 78.015, 78.076, 82.461, 82.468, 82.479, 82.497, 84.167, 87.206, 87.223, 87.235, 87.270, 87.950, 89.101, 89.153 89.162, 89.179, 89.197, 96.656, 96.667, 96.874, 96.898, 96.894, 98.152, 98.162, 98.922, 98.944, 98.980. 13.871, 34.190, 42.956, 49.467, 58.825, 69.150, 75.157, 75.094, 87.921, 98-105, Pri žrebanja drž. razredne loterije včeraj 15. večfl dobitki: so bili izžrebani Premija 400*000 Din srečata štev. 77401. 13.661, 23.579, 76.647, 77.093, 30.000 Din srečka štev.: 47.693, 20.000 Din srečka štev.: 9.709, 10.000 Din srečka štev.: 20.416, 4.000 Din srečke štev.: 18.770, 39.559, 56.976, 62.358, 2.000 Din srečke štev.: 1.272, 5.753, 8.493, 12.279, 13.356, 33.078, 47.009, 47.196, 49.627, 53.678, 57.550, 58339, 64.239, 77.856, 83.763, 85.829, 93.126, 93.191, 97.743. DOBITKE ZAČNEMO IZPLAČEVATI 4. JUNIJA T. L. Srečke za tekoče kolo so vse razprodane Srečke za novo kolo bodo prlSle v promet 21. t. m. in bomo vso intereoente pravo-tesno obvestDL Srečke se bodo dobivale v vseh podriifjricah »Jutra« ter v LJubljani v obeh oglasnih oddelkih »Jutra«. Za zunanje naročnike srečk bomo priložili naročilnice In priporočamo, da se pri naročanju srečk poslužite našega domačega zavoda, Id Vam bo v vsakem ozira solidno postregel. Prvo žrebanje novega kola se bo vršilo dne 20. junija. Zadružna liranilnica r. z. z o. z*, LJubljana, Sv. Petra c 19 Najnovejši >Sachs< motorji, dvokolesa, otrofikl vozički. Šivalni stroji, posamezni deli, pneu-cnatlka. Ceniki franko. Najnižje cene. »TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovska c. 4. Surovo maslo ' (Taielbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju. Franc Kolleritsch APAČE PBI GORNJI RADGONI TJNION«, Ljubljana Pivovarna > UNION«, Maribor Urejuje Josip Zupančič, mm Za »Narodno tiskarno« Pran — Za teraso m lpjerstnl del usta: Oton CMstoC* - Vni LjubijanL ■ 066829 6131