GLASILO KOLEKTIVA III 19/1972 li 19720327,'7/8 COBISS ■ LETO Vlil. ŠT. 7-8 ♦ CELJE, JULIJ-AVGUST 1972 Nova samopostrežna trgovina v Trbovljah Naš kolektiv je dne 5. avgusta t. L proslavil novo zmago, ko ie odprl samopostrežno trgovino v Trbovljah. Svečanosti so se poleg predsednika občinske skupščine Trbovlje tov. Jožeta Laznik in gen. direktorja >nMERX-a« tov. Franca Petauerja udeležili itudi predstavniki družbeno političnega življenja in številni občani, ki so kot kaže, pokazali veliko zanimanja za moderno urejen trgovski lokal. Šef področja prodaje na drobno tov. Jože Preščak 'je navzoče goste in občane po pozdravnih besedah seznanil s funkcionalnostjo trgovine in med drugim dejal: Današnja skromna svečanost ie nov delovni uspeh kolektiva MERX, saj odpiramo novo 250. enoto. 150. trgovino odnosno 31. samopostrežno prodajalno v vaši občini, ki je ena od 17. občin v SR Sloveniji, na območju katerih deluje naše podjetje. Veseli smo, da se bomo lahko predstavili potrošnikom vaSe občine z novo samopostrežno prodajalno. Zavedamo se, da je trgovska mreža v Trbovljah sorazmerno dobro razvita in da uspešno zadovoljuje potrebe občanov. Zato se bomo toliko bolj potrudili in storili vse, da bo naša samopostrežna prodajalna »MERX« Trbovlje. postala vaše zatočišče pri zadovoljevanju vsakodnevnih prehrambenih potrebščin. Na 140m2 prodajnih površin, v sodobni opremi in ob pomoči trgovskih delavcev vam bomo nudili preko 1200 prehrambenih izdelkov in gospodinjskih potrebščin od re-nomiranih jugoslovanskih proizvajalcev. V oddelku BIFFE se 'bomo potrudili odžejati žejne, prijatelje dobre kave pa zadovoljiti s pr znano kavo »MERX«. Na zaključku mojega izvajanja se zahvaljujem predstavnikom Stanovanjskega podjetja Trbovlje in Skupščine občine Trbovlje, da so nam omogočili prihod na trbovelj- ski trg. Prepričan sem, da ne bo ta samopostrežna prodajalna edina »MERX«-ova« prodajalna v Trbovljah. Naša želja je, da se močneje vključimo v načrtovan razvoj trgovske dejavnosti na območju zasavskih občin. Poslovnemu združenju »KO-NEKS« Celje, Gradbenemu podjetju »ZASAVJE« in 'Biroju za investicije Celje, se iskreno zahvaljujem za pomoč in prizadevanje za čim uspešnejše aktiviranje nove samopostrežne prodajalne »iMiE,RX« Trbovlje. Kolektivu samopostrežne prodajalne »MBRX« Trbovlje želim uspešno poslovanje, kupcem ipa zadovoljstvo pri nakupu blaga«. Nato ie predsednik Skupščine občine Trbovlje tov. Laznik predal prodajalno svojemu namenu. Bralce seznanjamo, da je ustanovitev nove prodajalne odobril Poslovni odbor na svoji redni seji. Stanovanjsko podjetje Trbovlje je zgradilo to prodajalno v sklopu stanovanjskega objekta ter nam dalo lokal v najem proti mesečni najemnini po din 25,00 za m2. O-premo za prodajalno smo finansirali iz poslovnega sklada v skupni vrednosti cca 250.000,00 din. Prodajalna ima skupno 340 m2 površine in od tega odpade cca 140 m2 na prodajno površino. Prodajalna je zasnovana po sodobnih principih samopostrežnega trgovanja. Ocenili smo, da bo v prvih mesecih dosegla realizacijo blagovnega prometa v višini med 250.000 do 350.000 din. Po preteku 6 mesecev pa naj bi dosegla realizacijo med 450.000 do 550.000 din mesečnega prometa. Tak promet pa zagotavlja, da bo prodajalna uspešno poslovala. Opomba uredništva: Žal nam ni uspelo popestriti članka s fotografijo. Za ustrezni posnetek bomo poskrbeli v prihodnji številki. Urednik Sodelovanje med Neptunom in Merxom tudi v bodoče 'Poleg ljudskega kopališča na Ljubljanski cesti, katerega upravlja plavalni klub NEPTUN, je lani zgradil M'BRX nov, sodoben hotel. Ne bi želel danes pogrevati nekaterih nesporazumov, do katerih ie v preteklosti prišlo, dejstvo ie, da smo danes sosed ie z vsemi dobrimi in slabimi posledicami, ki iz sosedskih odnosov izvirajo. Nesporno pa ije, da igre za izredno posrečeno kombinacijo, za lepo komunalno turistično ureditev, ki nam jo mnogi zavidajo. Pri tem pa ie lasno, da mora vsak od partnerjev izpolniti svoje obveze in naloge. Predvsem moramo poudariti, da ie naše sodelovanje sezonsko in traia le nekaj vročih poletnih mesecev. Po drugi strani pa lahko mirno trdimo, da v 'Celju ni objekta, kjer bi se dnevno zbralo toliko ljudi! To pa seveda povzroča obema partnerjema težave in neprijetnosti, vendar pa tudi velike možnosti, ki jih mora dober gostinec zagrabiti z obema rokama. Najmodernejši in najbolj luksuzni turistični objekti so ravno kombinacija hotela in kopališča. To pa v Celju že imamo, žal pa ie uporabno le v sezoni, oziroma le ob vročem vremenu. Vsi dobri turistični (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanije s 1. strani) gostinski gospodarstveniki se ubar daio ravno s problemom, kako bi sezono podali šali, kot temu pravimo. Ta možnost se nam v Celju ponuja kot na dlani. Prva in naj-cenejša možnost, iki jo danes ponavljamo je to, da bi že maja in septembra dodajali v bazen nekaj kubikov tople vode. Tako bi imeli iste možnosti, kot so n. pr. v Rimskih Toplicah, Krškem in še drugje. To smo hoteli že letos, pa je MERX pobudo odklonil, češ da je predraga. Mislim pa, da bomo morali iti še naprej in sicer tako, da bi »sezono podaljšali na 365 dni«. To pa pomeni, da bi v sklopu tega kompleksa gradili še pokriti zimski bazen. Pri tem bi se namreč lahko dogovorili, da bomo uporabili že obstoječe čistilne naprave, morda nekatere naprave v hotelski kurilnici in slično, škoda pa je izgubljati besede o prednostih takeaa objekta za turizem, gostinstvo, šole, šport iin sploh mesto Celie. Samo drobno opozorilo. V naših šolah (tudi v Celju) uvajajo plavanje kot učno obveznost, pri tem pa pošiljajo otroke za več dni v tuje kraje, seveda na stroške staršev, kar teh možnosti doma nimafmo. Pa tudi pri turizmu smo menda tako daleč, da je smešno govoriti o turističnih ponudbah, v katerih bi gostu ponudili, da se bo »v slučaju lepega in toplega vremena lahko tudi okopal«. In končno še ta zadeva iz športnega vidika. Ne samo, da pozimi vozimo svoje plavalce s posebnim avtobusom na trening v zimske bazene, tudi ob večjih plavalnih prireditvah v glavni sezoni, nas nai-boli pestri skrb, če ne bo dež alli nevihta prejšnji dan preveč ohladilo vodo, da bo obdržala temperaturo, ki se po predpisih mednarodne plavalne zveze za tekme zahteva. Ostane nam upanje, da bo dovolj toplo ali pa možnost, da bi vsak plavalec prinesel »eno termovko vroče vode s seboj«. Aleksander dr. Krašovec Opomba urednika! Do ugotovitve, da je investiciia predraga ie prišel tudi sam »NEPTUN«, ki ie v dopisu od 17. 5.1972 izrazil mašljenje, da tudi on takega zneska ne zmore. Po . izračunih strokovnjakov bi namreč znašali stroški ogrevanja bazena za 70 dni cca 226.800 N din. kar seveda ni majhna vsota. Realizirati tako zamisel, ki ni ravno slaba, pa je v finančnem pogledu mogoča le skladno ž družbenim planom podjetja. 1 « 1 Problematika kadrovanja Velatirgovsko gostinsko turistično in proizvodno podjetje »Mera« Celje, se je v zadnjih nekaj letih razvilo v eno- večiih podjetij v slovenskem merilu. Glede na obseg in razvejanost dejavnosti podietia je povsem razumljivo, da se je in se še spopada z mnogimi težavami iz pravkar navedenega dejstva. Če se konkretno opredelimo na oodročie kadrovanja, lahko ugotovimo, da na tem odročiu obstoja kompleks problemov, s katerimi se dnevno srečujemo. V pričujočem sestavku bomo obravnavali prav ta dejstva, njih reševanja in nadaljnjo perspektivo podjetja, povezano s to tematiko. Iz naziva podietia je razvidno, da v okviru podietia delu i e vrsta dejavnosti, ki zahteva vsaka zase specifično kadrovsko zasedbo. Podietie vzgaia za svoie potrebe vrsto raznolikih kadrov: trgovce. gostince, peke, slaščičarje mlinaric. mesarje. avtomehanike in električarje. Ker ie osnovna dejavnost nod-ietia trgovina, ie nrav gotovo nal-večii novdarek nri izobraževanju učencev trgovske stroke, ki so t"d.i naiboli številno zastopani. Ne glede na dejstvo, da nrav teh učencev potrebujemo naivne, izbor ni težak sai se za ta poklic odloči preče i mladih ljudi. V nasprotju s potrebami trgovine pa nas ta i a1 i o znatno večje težave pri izboru učencev gostinske stroke. Ker so delovni pogoji v gostinstvu težji kot v ostalih strokah, |j.e povsem razumljivo, da ie zanimanje mladih za ta poklic vse manjši in da iz leta v leto rapidno upada. Majhno zanimanje je tudi za pekovsko stroko. Pri novačenju u- Ker ie kot ie bilo že povedano osnovna dejavnost podietia trgovina, so potrebe po teh kadrih tako velike, da se moramo velikokrat poslužiti zaradi premajhnih kapacitet Šolskega centra za blagovni promet v Celju, tudi zelo oddaljenih Šolskih centrov za izobraževanje tega kadra. Vse to pa ie seveda povezano z velikimi stroški, ki jih v naivečji meri krije podjetje. Ker je socialni položaj učencev razmeroma šibek — podjetje upošteva pri izboru materialne pogoje — so učenci, ki se izobražujejo v oddaljenih Šolskih centrih prizadeti. Prav tako pereč problem je pri šolanju kadrov skoraj vseh ostalih strok, za katere v kraju delovanja podietia ni specializiranih šolskih zavodov. Dokaj pogost pojav s katerim se srečujemo ie prekinjanje učnega razmerja, ki ie aktualen predvsem v začetni dobi izobraževanja. Mnogi izmed učencev, .ki so stopili v učno razmerje, so kai hitro spoznali, da so delovni pogoji zanje pretežki — predvsem v gostinstvu in pekarstvu — za poklic na so se odločili, ker so drugje, bili odklonjeni. Podietie posveča učencem precej pozornosti, kljub temu na ie treba opozoriti na dejstvo, da bi-se morali neposredno odgovorni za učence, natančneie snoznati z zakonskimi določili, ki precizirajo status učenca. 1 Med pomanjkljivosti pri delu z učenci lahko uvrstimo preslabo obveščanje učencev o možnostih njihovega nadaljnjega usmosabliania. To povdairjamo še posebej za to. ker obstoja niz možnosti naidali-hiesa izoibraževapja. predvsem m stopnji srednjega šolstva. Cesti vzrok talko velike fiuktuacije so prav ta dejstva. Da bi članstvo kolektiva podrob-neie seznanili o številčnem staniu čencev v ostale stroke nimamo posebnih težav, ker so zastopani v želo malem številu. učencev, katere ie učencev: smo se ooslužili razvidna stroka tabele, iz in letnik STROKA I LETNIK II III Skupaj Učenci gostinske stroke — nat. 14 15 13 42 Učenci gostinske sitroke — kuh. 8 17 8 33 Učenci trgovske stroke 116 79 80 275 Učenci avtomehanične stroke 1 2. . min 3 Učenci elektromehamone stroke — 1 - -mi!. 1 Učenci mlinarske stroke — 1 1 —' 1 Učenci mesarske stroke 1 1 .tm 2 Učenci pekovske stroke — 1 — 1 Učenci slaščičarske stroke 1 2 ■iTtT/ 3 SKUPAJ: 141 119 101 361 številke so vzete za šolsko leto 1971/72. V tabelo so vključeni učen- ci celotnega podjetja. V perspektivnem kadrovanju bo potrebno posvečati več pozornosti in treznejšo presojo pri sprejemanju učencev, glede na dejanske potrebe vseh dejavnosti. To naj bi bila ena izmed važnih nalog v naslednjem obdobju, kajti gledati je treba predvsem podjetje, ki neneh- Člani TOZD pravic prevzeli Tako kot v ostalih delovnih organizacijah potekajo priprave za ustanavljanje TOZD tudi pri nas. Posebna komisija v sodelovanju s predstavniki družbenopolitičnih organizacij proučuje vse možnosti in Skuša izdelati takšen načrt, ki bo ob upoštevanju ustavnih dopolnil kar najbolj odgovarjal težnjam neposrednih proizvajalcev. V tej komisiji sodeluje tudi naš novi predsednik delavskega sveta podjetja tov. Slavko Zagoričnik. Imenovani je izkušen trgovski delavec — višji komercialist in v svojstvu pomočnika komercialnega direktorja vodi tudi poslovnico II — žitarice in mlevski izdelki. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, in sicer: Izvoljeni ste bili za predsednika delavskega sveta podjetja. Kako ste si začrtali razvojno politiko delovne organizacije? Bodoča politika dela bo usmerjena na vsklajevanje organizacije vodenja in upravljanja. Ustanavljanje TOZD bo imelo za posledico decentralizacijo upravljani j a. Bodoče upravljanje bo vsklajeno z vodenjem s tem, da bodo proizvajalci poleg pravic prevzeli tudi obveznosti. Pravice delavskega sveta se bodo omejile na centralno vsklajevanje interesov (nižjih) organov upravljanja v TOZD in zaščito interesov podjetja kot celote. Takšen način dela in usmerjanje politike bo pospešil proces združevanja. Sicer se pa tudi vloga delavskega sveta podjetja z ustanavljanjem temeljnih organizacij v odnosu na prejšnjo bistven-o menja. Tudi sestav delavskega sveta bo temeljil na drugačnih paritetah. Kolikšno je zanimanje med člani DSP in med kolektivom za u-stanavljanje TOZD? Ali je že bil storjen korak naprej? Družbeno politične organizacije so z delavskim svetom podjetja u-stanovile komisijo, M pripravlja o-snutek temeljnih - organizacij združenega dela in ga bo v razpravi s člani kolektiva dopolnila ter predložila v razpravo organom upravljanja in družbeno političnim organizacijam. Komisija je doslej že pripravila shemo bodočih temeljnih organizacij in predvidevamo, da bo tekom meseca avgusta v razpravi med člani kolektiva, kjer bodo dokončno izoblikovana stališča. no raste in misliti na to, da nam bodo potrebni novi in novi kadri. Splet takšnih in podobnih problemov naj nas sili v razmišljanje, da je rešitev samo v ažurnem in treznem delu, s tem pa tudi v novih močeh. Janez FEDRAN bodo poleg tudi obveznosti Kako družbeno politične organizacije sodelujejo pri delu delavskega sveta, ali je njihova udeležba zadovoljiva? Moram reči, da so družbeno politične organizacije doslej svojo vlogo v redu odigrale. Zlasti sindikalne organizacije so bile zelo aktivne in so o vseh perečih vprašanjih, kolikor ni bilo ustreznih pojasnil zaradi časovne stiske objavljenih v našem internem glasilu, sproti obveščali člane kolektiva. Družbeno politične organizacije zaslužijo vse priznanje in želim, da bi tudi v bodoče bilo sodelovanje tako pristno kot doslej. Uvodoma smo omenili, da vodite poslovnico II — žitarice in mlevski izdelki. Ker se naše podjetje bavi s predelavo žitaric bo gotovo zanimiv odgovor na vprašanje, kako je letos potekala akcija pri nabavi surovin in s kakšnimi težavami ste se srečevali? Kmetijske proizvajalne organizacije so zahtevali za pšenico za letnik 1972 v poprečju za 10 starih dinarjev nad garantirano ceno, pogojeno za odkup mo k in vrnitev otrobov. To pa je za našo mlinarsko proizvodnjo bilo nesprejetim vo. Zato smo bili primorani -kupiti pšenico od tistih proizvajalcev, ki takih pogojev niso postavljali. To nam je uspelo predvsem zaradi pravočasne zagotovitve finančnih sredstev. Celotno količino pšenice smo nabavili po pogojih KORŽ-a (koordinacijsko združenje žitaric), kjer proizvajalne organizacije ne plačajo pšenice nad 5 starih dinarjev izven garantirane cene. Zanimivih vprašanj bi bilo še več, ki bi jih lahko zastavili predsedniku DSP tov. Zagoričniku, kateri ima kot večletni družbenopolitični delavec bogate izkušnje. Če bosta njegova zamisel in težnja, da bi se na delavskem svetu podjetja obravnavala res samo za podjetje pomembna vprašanja, o katerih bodo predhodno pretresale komisije delavskega sveta, poslovnega odbora in strokovne službe, potem lahko z zadovoljstvom zremo v prihodnost in pričakujemo ob pomoči vseh članov kolektiva še večje uspehe. Mladinci iz mežiške doline se oglašajo Začetkom julija smo mladinci iz področja Raven, Prevalj, Mežice in črne izvolili svoj odbor, katerega predsednik je tov. Svetec Franc. Naš odbor je kljub slabi udeležbi dobro uspel, saj so bile razprave za nas vse zanimive. Tovariši iz Celja so mam obrazložili svoj akcijski program, mi pa ga bomo dne 11. 8. 1972 na naši seji prikrojili našim potrebam in željam. Upamo da bo Občinska konferenca ZM Ravne obljubo držala in našemu novoustanovljenemu aktivu pomagala pri sestavljanju programa dela in pri usposabljanju mladincev za vodenje in opravljanje organizacije. Imamo precej idej za našo aktivnost. Ko se bomo v petek odločili za naš program, ga bomo začeli takoj uresničevati, pa tudi v VESTNIKU se bomo še oglasili, da bo naš kolektiv vedel, da ima tudi aktivne mlade člane. Celjani pozor vsestransko se pripravljajte na tekmovanje, da vas ne bomo mi iz Mežiške doline prehudo presenetili, ko vas bomo povabili na dvoboj! Mladi člani našega kolektiva: naš aktiv je ustanovljen! Sodelujte v naših akcijah, v resnih in zabavnih. O vsem, kar bomo počeli, vas bomo obveščali na že običajen način: ralzmnožene programe, vabila in obvestila bomo pošiljali v vsako poslovalnico. Prepričani smo. da bomo uspeli prirediti program tako, da bo našel vsak nekaj zalse. Udejstvovali se bomo v športu, v zabavi, v razpravah o prihodnosti našega podjetja, obiskovali bomo seminarje in predavanja za naše izpopolnjevanje. Prvo sporočilo o ustanovitvi našega aktiva sem na kratko napisala zato, da ste vsi seznanjeni, da smo aktiv ustanovili. Po prvi seji in akcijah, ki ji bodo sledile, se bomo ponovno oglasili. Marijana Šmarčan DOPISUJTE V Urednik Ocena dela organizacije ZK pri našem podjetju V prvem polletju je bilo delo političnih organizacij pri podjetju precej razgibano, posebno velja to za oddelek ZK. Naloge, ki so bile zastavljene pred nas smo zadovoljivo rešili. Prva naša naloga je bila referendum za samoprispevek. Že sam uspeh pove, da je bila organizacija predpriprav pravilno postavljena. Na naših sestankih smo razpravljali o politični situaciji v državi, kakor tudi v celjskih podjetjih. Zelo smo se angažirali pri tolmačenju analitične ocene delovnih mest po novem družbenem sporazumu. Zavzemali smo se za čim pravilnejša razmerja. Uspeli smo, da je najnižji osebni dohodek nad 1.000,— din. Najvažnejše naše delo v prvem polletju je bila priprava na volitve v organe upravljanja. Lahko trdimo, da smo nalogo izpeljali odlično. Samo v DS je 24 komunistov. V PO jih je 6. Visi ostali pa so v komisijah ali pa v ODS. Ravno na tem področju pa se mora v bodoče odražati naše delo. Sestankov smo imeli res samo pet, so bili pa ti bolj plodni. Ima- mo pa nekaj članov ZK, ki še na sestanke ne hodijo redno. Potrebno bo take komuniste na to opozoriti, ali jih pa tudi kaznovati. Na novo smo spreljeli samo 4 člane. To je res občutno premalo. Na tem področju botmo morali storiti več. Posebni problem pri nas je tudi, da v določenih sektorjih skoraj nimamo članov ZK. Pred nami je tudi zelo važna naloga, priprave za TOZD. Potrebno bo organizirati sestanke po vsph oddelkih, da čim bolje seznanimo članstvo, kolektive o prednosti neposrednega upravljanja. Sikrbeti pa bo treba za celovito rast podjetja. Cveto Kolenc Spoznajmo proizvode, ki jih uporabljate MARGARINA V ŠIROKI POTROŠNJI Miargarina je danes eden najbolj iskanih pomembnih prehrambenih proizvodov. Čeprav, jo dnevno uporabljamo v našem gospodinjstvu, o njej ne vemo veliko. Uživamo jo vsak dan, toda ni nam znano od kdaj in na kakšen način se proizvaja v svetu in kdo jo je pri nas prvi začel proizvajati. Zgodovina margarine se začne 1869 leta, ko je Napoleon IH razpisal nagrado za tistega, ki bo izumil način proizvodnje zdravega in nepokvarljivega proizvoda, ki bo lahko zamenjal drago maslo. Lekarnar Mege Monries, ki je delal na tej nalogi, je opazil, da daje krava še naprej mleko, čeprav se ji za določen čas ne daje hrana iste sestave, kot pri rednem hranjenju. Na temelju tega je zaključil, da mlečna maščoba ne nastane z neposredno fiziološko predelavo sprejete hrane, temveč se le-ta ustvarja z resorbcijo iz loja, na račun rezervne masti, ki je Zbrana v mastnih zalogah krave. Pri tem pride do selekcijske delitve, tako da se bolj čvrste sestavine potrošijo s procesom dihanja, medtem ko mehkejši deli (oleomar-igarin) preidejo v mlečne žleze krave, kjer se izvrši sprememba oleo-mangarina v mlečno maščobo. Na osnovi te predpostavke je Monries poskušal izvesti enako separacijo in obdelavo staljenega loja na umeten način. Toda takšna margarina je predstavljala zelo slab subStitut za kravje maslo. Raziskovanje se je nadaljevalo. Sodobna znanost je razjasnila številne probleme glede prebave maščob v človeškem organizmu. Leta je dokazala, da imajo rastliniska olja in maščobe z zdravstvenega stališča prednost pred maščobami živalskega porekla, ter da posredno ali neposredno pozitivno vplivajo na človeški organizem, ker vsebujejo esencijalne maščobne kisline. Rastlinska olja in masti so lažje prebavljiva in ugodneje vplivajo na srce in ožilje. Vise te znanstvene .ugotovitve so v veliki meri vplivale na razvoj tehnologije in proizvodnjo margarine ter jedilnih rastlinskih olj in maščob. Proizvodnja omenjenih artiklov je danes v svetu tako napre- dovala, da nihče več ne meni, da je margarina rnastov substitut, temveč jo jemlje kot specifičen proizvod visdke hranilne vrednosti in široke uporabne možnosti, ki so ne glede na letino dobo vedno e-nake. V začetku so kot osnovne surovine za proizvodnjo margarine služile različne živalske maščobe. Danes pa so jih zamenjala rastlinska olja, kot so olje sončnic, kokosa, soje, oljne repice in druga. V tehnološkem procesu proizvodnje se ta olja uporabljajo kot tekoča ali trdna. Olja v tekočem stanju se s hidracijiskim procesom pretvarjajo v trdna. Ponovno lahko trdimo, da margarina ni nobena zamenjava za kakšen prehrambeni proizvod. Je specifičen proizvod sodobne prehrane in kot tak zdrav, okusen in hranljiv. Danes proizvajajo v svetu in pri nas različne vrste margarine. V to veliko Skupino, danes osnovnih prehrambenih artiklov spadajo številni artikli, ki se uporabljajo talko v gospodinjstvu, kakor v številnih vejaih prehrambene industrije. Ti so: Marga, različne rastlinske masti, rastlinsko maslo, pe-kol-adiitiv za kruh in pecivo, aeri-zirane rastlinske masti itd. Tovarna dlja Zagreb je .prav pri nas začela proizvajati margarino. Dolga pot raziskovalnih del je pokazala 1956. leta velik rezultat, ko je naše tržišče dobil-o prvo margarino domače proizvodnje: »Zvi-jezda vitaminizirani stolni margarin«. Potrošniki, katere zanima kakšna je sestava margarine, bodo dobili odgovor v naslednjem sestavku: hani zelenjavi, kot dodatek k solati ter kot odličen namaz na kruh, sendviče itd. »Zvijezda« majoneze vam prihranijo mnogo dragocenega časa ter vas rešujejo napora pri izdelavi majoneze. Majoneza je bila nekdaj priznana kot prehrambeni artikel le pri ljudeh z višjim standardom. Danes pa je zahvaljujoč industrijske- (9 Tovarna olja, Zagreb je začela proizvajati ta artikel že pred petnajstimi leti. Potrošniki so ga zelo hitro osvojili in »ZVIJEZDA« majoneza je prišla v številne jedilnike. Kvaliteta »Zvijezda« majoneze je bila priznana talko od potrošnikov na domačem tržišču kot tudi od različnih strokovnih žirij ter je dobila številna visoka priznanja. V ittajon&za. fpX> SVJEŽIHJAJA »Zvijezda margarine« vsebujejo 82 % rastlinskih maščob. To so hi-drirana olja sončnic, kokosa, soje idr. »Zvijezda čajni margarin« vsebuje še 20% masla. »Zvijezda delikates margarin« ima namesto vode ravno toliko fermentiranega mleka. Vse naštete margarine pa vsebujejo v količini 100 gramov margarine še 4000 IJ vitamina A, 300 IJ vitamina D, 0,4 g kuhinjske soli, 0,3 g škroba, 0,1 mg beta karotina (kot protivitamin a) ter 0,05 g sorbimske kisline. »Zvijezda margarin« se proizvaja na sodoben higienski način iz najkvalitetnejših surovin in dodatkov z obilnimi količinami vitaminov A in D, ki so neobhodno potrebni za normalno delovanie in razvoj človeškega organizma. Posebej za otroke! Sestav in kvaliteta margarine, kot tudi vseh ostalih proizvodov te tovarne, kontrolirajo lastni kontrolni laboratoriji in organi sanitarne in tržne inšpekcije. Potrošnja »Zvijezda margarine« je velika, ker ima dober vonj in okus. Uporablja se lahko direktno za hrano, kot namaz na kruh in pecivo ali indirektno za pripravo različnih jedi, krem nadevov, kuhanih jedi. pečenega mesa tar za pripravo dijetne hrane v gospodinjstvu in v industriji. Margarina je margarina in jo je treba uporabljati kot margarino. To pomeni, da je specifični proizvod, ki ne zamenjuje noben drug artikel. Po svoji hranljivosti in fizioloških lastnostih pa ima veliko prednost za nrehrano: Glede na ceno je pristopna vsakomur, pni uporabi pa je zelo e-konomiidna. Zato ni čudno, da so »Zvijezdi-ne« margarine: »Zvijezda stolni margarin«, »Zvijezda delikates margarin« z mlekom in »Zvijezda čajni margarin« z maslom postale pojem za zdravo, okusno in lahko prebavljivo hrano. »ZVIJEZDA« MAJONEZE so znak visokega standarda ter glede na ceno pristopne vsakomur. »Zvijezda« majoneze so okusne in kvalitetne omake za izpopolnjevanje prehrane. Le-ite okrepijo o-kus in olepšajo izgjled jedi. »Zvijezda« majoneze so jedi z bogato hranljivimi sestavinami, ker vsebujejo polnovredne beljakovine, vitamine in rudninske snovi, ki so neobhodno potrebne za razvoj in funkcioniranje človeškega organizma. S svojim okusom in delovanjem krepijo izločevanje prebavnih sdkov in s tem pripomorejo k boljši prebavi in regulirajo izkoristek druge hrane. »Zvijezda« majoneze služijo kot osnova nizu drugih pikantnih omak, ter se uporabljajo ob kuhanem in pečenem mesu, ku- mu načinu proizvodnje postala artikel široke potrošnje; proizvod, ki je glede na ceno dostopen vsakomur. Proizvodnja majoneze se je začela nekje v prvi polovici XVIII stoletja. Ime pa je dobila po francoskem vojskovodji Mahonu (Mali on a aise = Mahonu po okusu), ki je zelo cenil te vrste omake. Sestavni deli majoneze morajo biti zelo kvalitetni, zato ni čudno, da so dragi. V domačih gospodinjstvih je proizvodnja margarine redka, ker poleg visoke cene njenih sestavin zahteva še veliko dela. Danes pa je čas dragocen in gospodinje ga nimajo na pretek. Moderna tehnologija pa si je zastavila nalogo, da bo nudila potrošnikom odlične in glede na ceno pristopne majoneze. vaše glasilo preteklih nekaj letih je prejela sedem medalj in diplom. Visoko kvaliteto tega proizvoda pa potrjuje tudi stalna rast potrošnikov »Zvijezda« majoneze. Da bi se zadovoljil okus čim večjega števila potrošnikov, je Tovarna olja Zagreb dala na tržišče nove vrste majoneze, tako da imamo danes na tržišču tri vrste »Zvijezda« majoneze: — za vsak okus — »zvijezda« majoneza iz svežih jajc, — za tiste, ki cenijo močnejši o-kus — »Zvijezda: majoneza iz svežih jajc s poprom in — za prijatelje specialnih okusov — »Zvijezda« majoneza iz svežih j ali c s hrenom in belo čebulo. OB VSAKI PRILIKI, ZA VSAKOGAR — DOMA IN NA IZLETU ZVIJEZDA MAJONEZE! ZAHVALA Podpisana Jerica ŽIBRET, upokojenka, se iskreno zahvaljujem podjetju MERK za preselitev iz Celja v Gornji grad. Prav lepa hvala tudi šefu parka za vso skrb ter šoferju iKukanovič Vladu za požrtvovalnost in pomoč pri nakladanju in razkladanju. Jerica Žibret Gornji grad 62 Ekipi mladinskega aktiva MERX Slov. Gradec II. mesto na kvizu znanja Za nami je mesec maj, mesec mladosti. V občini Slovenj Gradec je bila 26. maja zaključna prireditev, ki je bila tudi v počastitev 80-letnice našega dragega tovariša Tita. Na tej prireditvi so podelili priznanja mentorjem mladinskih organizacij in najboljšim družbeno političnim delavcem v občini, najboljši mladinski aktiv pa je dobil pokal mladosti. Občinsika konferenca ZMS Slovenj Gradec, ki je organizirala pri- Ekipa med preizkušnjo reditev, je pripravila tudi KVIZ ZNANJA za ekipe mladinskih aktivov. Ekipe so odgovarjale na teme iz treh področij: — Dogodki iz NOB v Mislinjski do-dolinl — Življenje tovariša Tita — Aktualni dogodki in pomembne osebnosti v svetu (Kolumb, a-tomslka bomba na Hirošimo, a-meriški predsedniki...) Pred to prireditvijo je bilo izbirno tekmovanje. Tri najboljše e-kiipe so se uvrstile v finale: ekipa tovarne meril, ekonomske šole in nalša ekipa. Našo ekipo so zastopali: Lavre Olga, Gregor Emil in Zbičajnik Ivan. Prvo mesto je zasedla ekipa tovarne meril, drugo mesto ekipa »MERX«-a, ekonomska šola pa je bila tretja. V občini Slovenj Gradec je 24 aktivnih mladinskih aktivov. Na izbirnem tekmovanju jih je sodelovalo le nekalj. V finale pa so prišle tri ekipe, med katerimi je bila tudi naša. Zadovoljni smo, da smo sodelovali na tej prireditvi, saj smo naj-mlajši mladinski aktiv v občini. Veseli nas, da smo dosegli tak usineh, saj nismo zastopali samo našega aktiva, temveč celo podjetje »M'BRX«. ERIKA KEMPERLE Črevesni zajedalci Črevesnih glist je več vrst — pri nas so najbolj razširjene tako imenovane valjaste gliste. Raziskave so pokazale, da dandanes trpita za črevesnimi paraziti dve tretjini človeštva. Črevesni zajedalci ali gliste, kakor jih običajno imenujemo, žive v črevesju svojega gostitelja — človeka. Sp ena najbolj razširjenih nadlog širokih ljudskih množic, še posebno pri nas. Praviloma jih najdemo pri ljudeh vseh starosti, zato si upravičeno zastavljamo vprašanje, kako naj rešujemo ta socialnomedicinslki problem, kako naj spoznamo nosilce črevesnih zajedalcev in kako naj preprečujemo oziroma zdravimo to obolenje. Gliste se zelo pogosto naselijo v prebavilih človeka. Znamenja glistavosti so nasploh neopredeljena. Pri hujših okužbah prevladuje- jo bolečine v trebuhu, motnje v prebavi,, utrujenost, nemirno spanje in živčna razdražljivost. Črevesne gliste povzročajo v prebavilih človeka težave, ki se izražajo kot preobčutljivost, napadi, podobni padavici ali histeriji, krči, znamenja, podobna vnetjem možganskih open itd. Kot tujki v telesu lahko gliste povzroče še vrsto drugih težav. Bolnik postane nemiren, razdražen, pogosto celo pobit, izgubi sposobnost za koncentracijo na delovnem mestu, zaradi česar lahko pride do nesreč pri delu. Našteli smo nekaj splošnih znakov, ki nam lahko povedo, da so se v prebavilih naselile gliste. Zanimivo pa ie to, da večina bolnikov sploh ne ve, da se je okužila z glistami. Zato se pogosto dogaja, da cele družine dolga leta ali celo desetletja gostijo te neprijetne pa- razite. Še posebno so ogroženi kolektivi, v katerih žive nosilci teh zaliedalcev: otroški vrtci, internati, tovarne, šole. Najbolj izpostavljeni glistam so otroci, ki se okužijo pri dnevnih aktivnostih — pri igri pri sesanju prstov itd. Do okužbe pride pretežno skozi usta. Nalezljive oblike glist pridejo v usta s hrano, z umazanimi rolkami, s pijačo in z drugimi .predmeti, ki pridejo v stik z usti. Še zlasti težko je preprečiti okužbo z jajčeci in ličinkami, ki so zaradi čvrste ovojnice zavarovane pred vplivi okolja. Omenjeni obliki naj-češče najdemo v blatu človeka in nekaterih živali. Civilizirani narodi nasploh mislijo, da živil mi težko zavarovati pred Okužbo s človeškimi fekalijami. Res ie, da sodobne sanitarije in odstranjevanje človeških fekalij v precejšnji meri pomagajo pri preprečevanju okužbe s črevesnimi glistami. Kljub temu pa je znana dolga vrsta primerov, ko so higienski ukrepi odpovedali in ie prišlo do množične okužbe. Dejstvo je, da marsikje vrtove še vedno gnojijo s človeškimi fekalijami. Solata^ je eden najjpogositejših virov okužbe, še posebno .pri nas. Poglejmo si nekoliko natančneje dve vrsti črevesnih glist, ki sta v naši državi najbolj razširjeni. 1. ) PODANČICA najčešče napada otroke, ker pa je zelo nalezljiva. se okužba hitro razširi tudi na odrasle v družini. Samica podan-čice, ki potuje skozi debelo črevo in danko, okrog katere izloča veliko število jajčec (okrog 11.000), povzroča okrog danke srbenje, kar je eden od najpomembnejših simptomov. Če jajčeca z umazanimi rokami ali hrano pridejo v usta drugih članov družine, se okužba naglo razširi. Otroci, ki se igrajo po dvoriščih, imajo pod nohti veliko teh jajčec; s sesanjem prstov in dotikanjem ust se tako vedno znova bbužujejo. Jajčeca podančdce najdemo v hišnem prahu (okužba z dihanjem) po omarah, mizah im oknih, v straniščnih školjkah, v posteljnem perilu. Nasploh jih je največ po spalnicah, tako da je o-kužbi izpostavljena vsa družina. Iz družine se okužba razširi v otroške vrtce, v tovarne, kasarne in druge kolektive. V takih primerih je ne-obbodno potrebno zdravljenje vse družine oziroma kolektiva. iNajipogostnejši znaki okužbe s podančicaimi so izguba teka, hujšanje, močenje postelje, nespečnost, škleipatanje z zobmi, bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje in alergične reakcije organizma. Da bi se Obvarovali pred okužbo, si moramo redno umivati roke po _ opravljanju potrebe in pred jedjo. Med zdravljenjem in še teden dni po njem mora bolnik nositi tesno oprijeto perilo, ki preprečuje, da bi jajčeca podančice prfišla v stik z rokami in se tako raznesla. Telesno perilo je treba prekuhati vsalk dan, posteljnino, spalne srajce in pižame pa dva- do trikrat na teden. 2. ) NAVADNA ALI VELIKA GLISTA je prav tako zelo razširjen zajedalec človeškega črevesja. Z njo je okuženih približno 650 milijonov ljudi. Navadna ali velika glista je doilga 15 do 35 centimetrov. Ži-vi v tankem črevesu in se hrami z njegovo vsebino. Samica izleže približno 200.000 jajčec na dan; možnost okužbe je zaradi tega zelo velika. Jajčeca se izločijo iz or-fjt ganizma z blatom, se zunaj njega razvijejo v ličinke, pridejo ob ponovni okužbi spet v tanko črevo, prodro skozi njegove stene in potujejo po limfnih žilah in venah v jetra, v spodnjo zbiralno veno, v desno srce in v pljučne arterije. Iz pljuč pridejo v usta in od tam nazaj v tanko črevo, kjer se 75 dni razvijajo v odrasle gliste. Ni nujno, da bi bolnik v tej fazi razvoja na- vadne gliste imel težave. Tisti, ki pa jih vendarle imajo, običajno tožijo o krčih in neopredeljenih bolečinah v želodcu. Do hudih težav, ki se lahko končajo celo s smrtjo, pride zaradi preseljevanja obraslih glist. Najdemo jih lahko v izbruhani hrani. Zaidejo lahko v nosno votlino in od tam v pljuča bolnika, v žolče-vod, v žolčnik ali slepo črevo. Pri preobčutljivih bolnikih se lahko pokažejo znamenja zastrupitve, ki ga povzroči razpadanje poginulih glist. Na j pogostejši simptomi so nespečnost, izguba apetita, hujšanje, huda živčna razdražljivost; pri otrocih pa lahko pride celo do zastoja v telesnem in duševnem razvoju. Ogledali smo si dve najbolj razširjeni vrsti iz množice glist, o katerih pa tu ne moremo podroibne-je razpravljati. Omenimo le še to, da so pri nas precej razširjene tudi tako imenovane rudarske gliste, bičaste im tako imenovani strongi-loidas (glista, ki živi v tankem črevesu človeka). Te tri vrste so nekoliko manj pogostne od prvih dveh, vendar pa zato nič manj nevarne. Omeniti velja še to, da gre v 90 °/n primerov glistavosti za mešano okužbo, kar z drugimi besedami pomeni, da se v 90 % primerov v človeških prebavilih zaredita naj- manj dve, lahko pa tudi pet vret glist. Povedali smo že, da sta nalezljivi obliki gliste jajčece in ličinka. Pri zdravljenju črevesnih parazitov moramo torej vplivati na ta dva faktorja, če želimo doseči dobre rezultate. V minulih stoletjih je bila v rabi dolga vrsta zdravil zoper črevesne gliste, bolj uspešnih in mani uspešnih. Zdravila, ki hi delovalo ,na več vrst glist oziroma na odrasle gliste, jajčeca in ličinlke hkrati pa ni bilo. Šele od leta 1967 dalje, ko so Američani odkrili in poslali na tržišče tiabendazol (Mintezol), je zdravljenje črevesnih okužb mešanega tipa uspešnejše. Omenjeni preparat namreč deluje na vseh pet vrst, ki smo jih v članku o-menili ter na njihova jajčeca in ličinke, kar je nadvse pomembno. Zdravilo lahko ddbimo tudi v naših lekarnah, seveda pa se moramo o zdravljenju glistavosti posvetovati s svojim zdravnikom, ki nam bo dal podrobne napotke. Velikega pomena je, da se angažiramo vsi in talko podpremo akcijo za zatiranje črevesnih parazitov pri nas, še posebno pa pri naših o-trooih in mladini ter v delovnih kolektivih. In ne pozabimo: če se s črevesnimi paraziti okuži en član družine ali kolektiva, je treba zdraviti vso družino oziroma kolektiv. Dr. med. Ljubo Dorem Pregled sklepov organov upravljanja Dne 19. maja t. 1. je bil izvoljen novi Delavski svet, katerega člani so: 1. BRINOVŠEK Jože 2. ČEMAŽ AR Robert 3. DIVJAK Ivan 4. FBDRAN Janez 5. FIŠER Boris 6. GODEC Stanko 7. GOLEŽ Peter 8. GROBLER Ivan 9. HOZJAN Matko 10. HRIBERŠEK Branko 11. HiRIC Avgust 12. IMiPBRL Jože 13. KAMBIČ Vida 14. KEMPERLE Primož 15. KOPRIVNIK Adolf 16. KOVAČ Alojz 17. KOŽELJ Danica 18. KRELJ Silvo 19. KRIŽNIK Franc 20. KRIŽNIK Vinko 21. KUKOVAČIČ Ivan 22. KUPEC Katarina 23. LAH Zoran 24. LAMPRET Vera 25. LAZNIK Tone 26. LESKOVAR Pavel 27. LESKOVŠEK Jože 28. MAČEK Jože 29. MELE ing. Stane 30. MIUC Maks 31. MLAKAR Jože 32. MOČNIK Angela 33. OSLA Zdravlko 34. OŽEK Martin 35. PAVONIK Zlatko 36. PLANKO Vera 37. iPLANKL Marjan 38. PLEMENITAŠ Jože 39. PLETERSKI Ladislav 40. POCAJT Vojko 41. POKBRŽNJK Anton 42. PRAVDIČ Ana 43. SAVELLI Milan 44. SKALE Rafko 45. SISINGER Slavko 46. STABLOViNIK Edo 47. STEPINŠEK ing. Edi 48. STROJNIK Anica 49. STRMČNIK Anica 50. ŠEŠKO Franc 51. ŠKORJANC Anica 52. ŠKORJANC Jožica 53. ŠPORER Fanika 54. šTiUGL Anica 55. TAVČAR Jože 56. ZAGORIČNIK Slavko 57. ZALOŽNIK Janko. Na prvem zasedanju, dne 26. 6. 1972, je bil izvoljen za predsednika Delavskega sveta tov. SLAVKO ZAGORIČNIK, pom. direktorja komercialnega sektorja, za njegovega namestnika pa tov. ROBERT ČEMAŽAR, komisionar v skladišču I. Da so družbeno politične organizacije v podjetju, ki so predlagale kandidate za člane Delavskega sveta, sledile težnjam po izpopolnjevanju našega samoupravnega sistema, priča že sestav članstva. V Delavskem svetu je 44 moških in 13 žensk, v povprečni starosti 36 let. Enajst članov je mladincev, zlasti pa je razveseljivo, da je v ta organ upravljanja izvoljenih kar 23 članov ZK. Z gotovostjo lahko torej pričakujemo, da bo novi Delavski svet kos vsem odgovornim gospodarskim in političnim nalogam. Ko je Delavski svet vzel na znanje poročilo o delu organov upravljanja v pretdkli mandatni dobi in podelil raizrešnico staremu Poslovnemu odboru, je po razprav-i o kandidatih za člane novega Poslovnega odbora, ki so jih prav tako priporočale družbeno politične organizacije, opravil tajne volitve Poslovnega odbora. Nato je volilna komisija razglasila, da so izvoljeni v Poslovni odbor: za člana: 1. STEBLOVNIK Edo 2. HOZJAN Matko 3. BRIiNOVŠEK Jože 4. KEMPERLE Primož 5. RUPNIK Jože 6. GAČNIK Alojz 7. STEPIiNišBK ing. Edi 8. ŠTUCL Anica 9. iHRIBERšEK Brane za namestnika: 1. SELIČ Alojz 2. ODBC Stanko 3. PLEMENITAŠ Jože 4. SAVEL!,1 Milan 5. VEDENIK Anton 6. TAVČAR Jože 7. KRIŽNIK Vinko 8. TEPEŠ Milka 9. ŠAH Štefan. V nadaljevanju dnevnega reda, je Delavski svet sklenil, da se u-stanoviita novi poslovni enoti in sicer: — poslovalnica »PRESTA«, v Celju, Tomšičev trg 5 in — SAMOPOSTREŽBA Trbovlje. Osvojil je predlog gostinsko turističnega področja Celje in z namenom, da se izboljša poslovanje, oz. pogoji dela, odločil, da se gostišča SLADICA Šentjur in ZARJA, Slivnica ter BSPRESSO Šentjur, spojijo v en obirat, pod firmo ESSPRESO, s sedežem v Šentjurju. Zaradi rušenja stavbe, je s sklepom Delavskega sveta ukinjena poslovalnica ENOTNOST, na Mariborski cesti v Celju. Od važnejših razprav in sklepov velja omeniti še, da je DS razrešil delovnih dolžnosti direktorja prodaj" e na drobno, tov. TONETA LAZNIKA, ki je bil izbran za direktorja podjetja Savinjski magazin, Žalec. Ker je potekla enoletna doba vršilca dolžnosti generalnega direktorja, je sprejet sklep, da se zaradi reelekcije razpiše delovno mesto generalnega direktorja. Razpravljajoč o predlogu Komisije za kadre, glede nagrade delavcem, ki se priuoujejo v pre-hrampeni stroki, je Delavski svet sklenil, da se delavcem na poučevanju, ki jih pošlje Zavod za zaposlovanje na osnovi pogodbe o šestmesečnem strokovnem usposabljanju v prehrambeni stroki, od 1. 1. 19/2 datlje prizna nagrada v znesku Um ouU,— mesečno. Delavski svet je osvojil predlog Stanovanjske komisije in spremenil sklep z dne 17. 4. 1972, o dodelitvi stanovanja v Vojkovi ulici, tako, da je to stanovanje sedali dodeljeno družini Štefaniič. Z odobritvijo kredita DIN 60.000 tov. Stanetu Božiču, bo za podjetje pod na jagodne jišimi pogoji pridobljeno sedanje Božičevo stanovanje, ko se bo vselil v novo, ki mu ga nudi banika proti vplačilu navedenega zneska. Ob zaključku seje je Delavski svet postavil 8 dnevni rok, v katerem se morajo konstituirati Sveti sektorjev, Sveti področij, Sveti po-slovnic in Sveti dejavnosti ter poslati en izvod sejnega zapisnika tajništvu organov upravljanja. Novi poslovni odbor se je zbral k 1. redni seji dne 3. julija t. 1. in takoj uvodoma ponovno izvolil tov. EDA STEBLOVNIKA, šefa Poslov-nice 3 — Agropromet, za predsednika, za njegovega namestnika pa dipl. ing. EDIJA STBPINŠKA. Na tej seji je Poslovni odbor razpravljal o finančnih in kreditnih problemih ter o neugodni situaciji, ki jo utegne povzročiti odlok o maksimiranju cen. Ugotovil je, da je bilo doslej reševanje finančnih jDiroblemov uspešno, za kar gre vsa pohvala gospodarsko računskemu sektorju. Po njegovi zaslugi podjetje, v času multilateralne kompenzacije niti enkrat ni prišlo v položaj nelikvidnosti. Seveda pa gre pohvala tudi drugim enotam, ki si prizadevajo, da bi vskladile zaloge z dejanskimi možnostmi. Po razpravi o jDiredlogih komisije za kadre, je Poslovni odbor potrdil imenovanje — -tov. MARTINA HORJAKA, za namestnika obratovodje Pekarne Štore, — Tov. ZORE TOVORNIK, za poslovodjo združenih gost. obratov Bspresso, Šentjur, Sladica, Šentjur in Zarja, Slivnica, — tov. ŠTEFKE BANČE, za v. d. poslovodje jedilnice Železarne Ravne, — tov. ANICE LEDINEK, za poslovodjo bifeja pri Avtobusni postaji v Ravnah, — tov. ANGELE MOČNIK, za referenta VII, v enoti Ravne, — tov. REZIKE LAUBIČ, za v. d. poslovodje poslovalnic Nova vas in Kameno, za čas trajanja dopustov, — tov. OTA POTEKEVA, za poslovodjo SAMOPOSTREŽBE, Trbovlje, — tov. IVANA GROBLERJA, za namestnika poslovodje SP Trbovlje in — tov. VINKA BSI-HA, za poslovodjo SP Gorica pri Slivnici, razrešil pa je: — tov. JOŽICO CIZERL, delovnih dolžnosti poslovodje gostišča Sladica, Šentjur in — tov. ANICO KOVAČ, del. dolžnosti poslovodje gostišča Zarja, Slivnica. Tov. JANEZ FEDRAN, referent za kadre je predlagan v Odbor za trgovino j>ri Republiški izobraževalni skupnosti. Nadalje je Poslovni odbor obravnaval razne prošnje in pod določenimi pogoji odobril pomoč tov. Alojzu Reismanu, pri nabavi specialnih z-dravil. Osmim delavcem aranžer,skega oddelka je odobreno potovanje v Nemčijo in Švico, zaradi strokovnega ogleda olimpijskega aranžma-na in shoping centra v Miinchenu ter Miigosovih marketov v St. Gal-lemu in Ziirichu. Prav talko je Poslovni odbor o-dobril strdkovno ekskurzijo šoferjev v eno slovenskih avtomobilskih tovarn in namenil poleg prostega prevoza na relaciji Celje •—• Novo mesto, ali Celje — Koper še .Din 20,— po udeležencu ekskurzije, za delno kritje stroškov. Ugodil je prošnji Zdravstvenega doma Trbovlje in odobril prispevek Din 2.000,— za nabavo Rtg a-paraita, nadalje, prošnji Turističnega društva Laško, kateremu je v reklamne namene ob prireditvi »Pi-v-o in cvetje«, dodelil 10 kg kave in prošnji Krajevne skupnosti Medlog, za sofinanciranje asfaltiranja ceste v Medlogu, za kar je odobren znesek Din 3.000,—. Sklepil je tudi, da prevzame podjetje pokroviteljstvo nad medobčinskim strelskim tekmovanjem ob krajevnem prazniku v Vojniku ter v ta namen odobril znesek Din 1.000,—. Ostale prošnje za finančno pomoč, je moral Poslovni odbor zaenkrat zavrniti, ker so sredstva izčrpana. Sprejet je sklep, da bo naše podjetje tudi letos sodelovalo na sejmu obrti v Celju in pa na 20. gostinsko turističnem zboru v Portorožu. Ob koncu seje je Poslovni odbor osvojil predlog Stanovanjske komisije in odobril, — da se soba na podstrešju poslovalnice Soča, dodeli tov. ZOFIJI ČREP, — soba v I. nadstropju poslovalnice Soča, tov. SLAVKU ROMIHU in — soba nad upravnimi prostori Poslovalnice 3, tov. Francu Terniku. Pregled sklepov organov (nadaljevanje) Na 3. redni seji, dne 22. avgusta t. 1. je Poslovni odbor poslušal poročilo direktorja gospodarsko računskega sektorja, o rezultatih poslovanja podjetja v I. polletju. Analiza kaže, da je poslovanje sicer aktivno, vendar nastopajo objektivne težave, ki jih bo treba premostiti in ki so posledica stabilizacijskih ukrepov. Vse poslovne, oz. obračunske e-note prejmejo v kratkem ves potrebni material za obravnavo na sestankih članov delovne skupnosti, na katerih bodo podrobno seznanjeni o situaciji in ukrepih, potrebnih za odpravo, oz. izboljšanje sedanjega stanja. Tiu gre predvsem za povečanje dohodka in znižani e stroškov ter za preprečevanje izgub v nekaterih enotah. Sveti sektorjev, področij in po-slovnic naj bi o rezultatih poslovanja razpravljali še v tem mesecu. Podružnica Ljubljanske banke v Celju je poslala v podpis pogodbo o ustanovitvi te banke, v skladu z zveznimi in republiškimi ustavnimi dopolnili. Ko ie tov. generalni direktor podrobno razložil namen sklenitve te pogodbe in pravico ustanovite!iev, ki prevzame'o tudi določen lizik, ie Poslovni odbor po izčrpni razpravi sklenil predlagati Delavskemu svetu, da odobri sklenitev pogodbe o ustanovitvi Ljubljanske banke, podr. v Celin, s prevzemom rizika in da pooblasti predstavnika podietia za podpis omenjene pogodbe. Poslovni odbor ie obravnaval pritožbo DraCTa Žafrana, zunanjega vratarja v Hotelu MERX, zoper odločbo Komisije za izrekanje u-krepov z dne 3. 8. 1972. s katero mu ie zaradi kršitve delovne dolžnosti no 6.. 16. in 22. točki 120. člena Pravilnika o delovnih razmer jih. izrečen zadnji javen opomin. hkrati na ie bil razporejen na d runo delovno mesto. Žafran v pritožbi sicer priznava izrek ukrepa zadnjega javnega o-pomina, nasprotuje pa premestitvi na drugo delovno mesto, navajajoč, da je delo kot zunanji vratar v redu opravljal, del 'krivde za kršitev delovnih dolžnosti pa viali na upravnika podjetja, češ, da je le-ta videl, da je Žafran prišel vinjen na delo, pa ni poskrbel, oz. ukrenil ničesar. Poslovni odbor lake utemeljitve ni mogel upošteva- li. zlasti še ker so izjave na zaslišanju in v pritožbi kontradiktorne. Iz preverjenih podatkov izhaja, da ie Komisija za izrekanje ukrepov ipostopila pravilno ,in ]e poslovni odbor pritožbo Draga Žafrana kot neutemeljeno zavrnil. Poslovni odbor ie ob ravnava ioč predloge Komisije za kadre, o imenovanju vodstvenih delavcev, potrdil imenovanje: — MARICE LAMPRET, za poslo-vodkinjo tehničnega oddelka v Marketu Vojnik, — IVANA JAKOBA, za poslovodjo poslovalnice »Sloga« Škofja vas, — IVANKE V EN KO, za poslovod-kinjo poslovalnice »Gozdar«, Vitanje, — DRAGA MODERCA, za poslovodjo poslovalnice Hudinja, — IVANA LOVRECA, za imeno-vodjo v SP Gaberje, — ERNE NEMEC, za poslovodkt-njo poslovalnice »Jagoda«, Laško. — FRANCA DOBERŠKA, za poslovodjo poslovalnice Tevče, — MARIJO DRAGOJiLOV, za v. d. poslovodje poslovalnice ADA in — KAROLINO STRMOLE, za v. d. poslovodje poslovalnice Pečovnik, zaradi nadomeščanja začasno odsotne poslovodbijne Marije Sternad. Osvojil je predlog, da se sprejme na delo tov. Miroslav Rednak in začasno raporedi na delovno mesto izmenovodje — namestnika o-bratovodje v pekarni Velenje. Soglašal je, da se tov. Rednaku zagotovi garsonjera v Velenju. Tov. Hric Avgust poslovodja prodajalne »Oprema« Prevalje je vložil zahtevek za prevedbo v višjo grupo poslovodij, na katero je u-pravičen od 1. 1. 1971, ker je poslovalnica dosegla ustrezni promet. Skladno s prevedbo naj se mu pnizna razlika osebnih dohodkov od 1. 1. 197il dalje. Poslovni odbor je zahtevku ugodil, vendar s pridržkom, da direktor prodaje na drobno Ravne predhodno preveri navedbe v zahtevku in jih potrdi. Poslovni odbor je ugodil prošnji Ivana Stropnika, spremljevalca v skladišču I in mu odobril brezplačni dopust za dobo enega meseca, zaradi privatnih opravkov v inozemstvu. Na predlog šefa področja prodaje na drobno Šoštanj, je Poslovni odbor potrdil imenovanje tov. Betke Berložnik, finančne knjigo-vodkinje, za sopodpisnico v finančnih zadevah, v odsotnosti šefa področja, ali računovodje področja. Tov. Ljudmila Novak se izbriše iz registra gosp. organizacij kot poslovodkinja prodajalne Usnje v Šoštanju, ker je ta poslovalnica zaradi rušenja stavbe ukinjena. Tudi Sonja Starc je na lastno želio razrešena delovnih dolžnosti poslovodje poslovalnice Tevče in razporejena na delavno mesto prodajalke v poslovalnici »Jagoda«, Laško. upravljanja Komisija za kadre je nadalje predlagala, da se za leto 1972/73 o-d-obiti visoko kvalifikaci jo v živilski silcem, za študij na visokih višjih in srednjih šolah in povračilo šolnine šestim delavcem, ki žele pridobiti visoko kvalifikacijo v živilski stroki. Nadalje predlaga komisija zvišanje štipendije od 1. 9. 1972 da-1 jej na’din 350. — dijakom srednjih šol, ki stanujejo v občini, kjer je šola. na din 400. — dijakom srednjih šol izven občine kjer stanujejo na din 650. — študentom visokih in višjih šol. Poslovni odbor je predlogom Komisije za kadre načelno sosl a -šal. vendar bo direktor splošnega sektoria predloge predhodno še preveril, nakar bo uveden predpisan’ postopek za njih soreietie. Ob koncu seje je Poslovni odbor razpravljal še o pomoči poni n vi jen cem v Pom-uriu in sprejel sklen. da =e izvede akcija za prispevek v višini 2 % od enomesečnih osebnih dobndVov. ki se poveri družbeno političnim or.ganizaci jam. KADROVSKE VESTI V mesecu, juniju 1972 so se zaposlili: 1. Seibert Karl, avtomehanik, mehanična delavnica 2. Antloga Štefka, prodajalka, prodajalna kruha Žalec 3. Mak Marjana, kemiski tehnik, laboratorij 4. Petelinšek Danica, delavka, po-slovnica III 5. Robič Franc, mesar, SP Soča 6. Kračun Franc, delavec, poslov-riica III 7. Poble Franc, delavec, poslovni-ca III 8. Tovornik Katica, delavka, naslovnica III 9. Zajc Vida, natakarica. Radii e in. Novak Anton, pek, pek. Cerki i e 11. šmon Marjan, delavec, skl. Slov. Gradec 12. Leskovec Katica, delavka, Ravne 13. Plahuta Jože. delavec. Šentjur 14. Ceršak Ludvik, delavec, skl. Krško 15. Kmnootie Milan, pek, pek. Cerklje 16. Golčman Bogo, pek, pek. Velenje 17. Bizjak Rudi, pek, pek. Gaberje (nadaljevanje prihodnjič) H///, l\\VV 4ftcr£ ^cvticAo^oJz/ ' ~ ' " m MALI NOGOMET Sodelovali smo na turnirju mesta Celja, .ki ga je priredila občinska zveza za telesno kulturo ob občinskem prazniku. V prvi tekmi smo igrali z ekipo Libele in zmagali nezasluženo z 1 : 0. Tekma ni bila lepa, igrali smo brez prave volje, imeli pa smo še veliko mero sreče, saj je nasprotnik dvakrat zadel vratnico. Strelec za nas je bil Voglar. V drugi tekmi pa smo zasluženo izgubili z Etolom s 3 : 5. Tudi tokrat je bil nasprotnik boljši in je vodil že s II : 5. iV zadnjih minutah smo se nekoliko zbrali, vendar nam je zmanjkalo časa za izenačenje. Tako smo bili že v pre-tekmovanju izločeni. Igrali smo oslabljeni, brez Hriberška, Motoha in Lešarja. Strelci so bili Meznarič 1 in Tevčar 2. TRIM TEDEN OZTK Celje je priredila v mesecu juniju TRIM TEDEN, da bi pridobila v to rekreativno gibanje še več pristašev Trimovcev. Tekmovanja so se udeležili tudi nekateri člani našega kolektiva, žal pa veliko premalo in bo morala 'komisija za Trim pri podjetju mnogo bolj popularizirati pomembnost te vrste rekreacije. V streljanju so se udeležili tekmovanja trije naši člani: Lah Zoran (uprava) 142 krogov Pola j žar Alfonz (hotel) 134 krogov Žafran Draeo (hotel) 108 krogov in si pridobili točke v tekmovanju za športno značko Trim. V kolesar jen ju pa ie sodeloval samo Lah Zoran, ki lie tako naš najboljši v borbi za športno značko Trim. Vrstni red po prvem polletju v tem tekmovanju bomo objavili v naslednji številki. Jože TAVČAR BREZ BESED M E R X VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Šar-lah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavsek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada: 2.100 izvodov VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ VPIS V ŠTUDIJSKO LETO 1972-73 Kandidati se lahko vpišejo v: 1. organizacijsko smer z organizacijsko-proizvodno usmeritvijo in z organizacijsko-poslovno usmeritvijo 2. računalniško smer V šolo se lahko vpišejo: 1. brez preizkusnega izpita kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo; 2. s preizkusnim izpitom: a) kandidati, ki so uspešno končali triletno srednjo šolo industrijskega ali drugega gospodarskega značaja oziroma upravno administrativnega značaja in ki imajo najmanj 3 leta prakse na delovnih mestih, ki so povezana z organizacijo dela, se lahko vpišejo na šolo, če opravijo preizkusni izpit iz matematike, iz nacionalnega jezika in iz družbene ureditve SFRJ; b) kanddati- ki niso končali šol pod 1. in 2. a), se lahko vpišejo, če so najmanj 8 let opravljali delo, ki je povezano z organizacijo dela, in opravijo preizkusni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbene ureditve SFRJ, fizike, kemije in zgodovine. Predavanja za redne študente bodo v Kranju, za izredne študente pa bo šola predvidoma organizirala predavanja v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Velenju, Sevnici. Novi Gorici in Kopru. Podrobnejše informacije dobijo interesenti v tajništvu šole, Prešernova c. 11/11, telefon 22-834 in 22-846.