Posamezne številke*. Navadne Din l*^, ob nedeljah Din V50« .TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, eb 1$. uri a datumom naslednjega dne ter star* mesečno po pošf: l) 1250, ** remstvo D 20*50, c. »d a vi D 14'—, na izkaznice L iaserati po dogov? r* Naroča ae pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. i PoStn!ftWl^!t^Ma v soSovInU Posamezne Številke* Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din l*5Ql UREDNIŠTVO k »tuj« v Mart-boru, Jurčičeva uL ib 4* L nadstropje. Telefon interurb. ib 27A UPRAVA te nahaja v Jurčičevi ulici ib i pritličje, desno. Telefon ib 21. ~ SHS postaočekovnl raČua itev. 11.787. Na naročila bres denarja se a« •žira. — Rokopisi •• aa vračajo- Leto: IV. Maribor, sreda 16. maja 1923. Številka: 109 .M I sko armado — iri tega mnenja je bil tudi v tem slučaju. Bil je proti zasnovani akciji tudi iz moralnih ozirov, in ker je smatral, da so posledice boljševizma dolgotrajne, pa jih ne more odtehtati nikai trenuten uspeh. * V tej knjigi je tedaj javno priznano, kar ve danes skoraj že vsak otrok, da jd namreč stal za boljševiško propagando v Rusiji (1. 1917) nemški glavni stan. Pa tudi v Avstriji so delali v tem smislu. Ko sem bil v oktobru 1.1918 povabljen! na dvor h Karlu in ko me je on prosil samo to, da bi naj bila naša ločitev od Avstrije izvršena brez krvi, sem ga opozarjal na dejstvo, da so bili ruski ujetniki koncentrirani in da so jih posebej določeni častniki poučevali v boljševizmu, da bi potem v Rusiji pospeševali splošni nered in razkroj. Bilo je to dokazano dejstvo, izgleda pa, da res ni bilo Karti* znano. Tudi v pismu, ki ga je poslal Karol Horthyju in v katerem mu zagotavlja svojo hvaležnost za izraz zvestobe in za vse informacije, beremo med drugim.: »Le eno bi Vam hotel položiti na srce: izognite se resnim konfliktom s sosednimi državami.« — Karel si je hotel izbraiti primeren trenutek, ko bi mu spori med posameznimi silami antante razvezali roke, vendar pa je skušal, — »dobro pretuh,-tati vsako propagandno sredstvo, kajti zanetitev boljševizma v sosednih državah je dvorezni meč.* Karel je bil na koncu naivna lutka v rokah svoje žene in enako naivnih' madžarskih in inozemskih šepetalcev, zato pa je s svojim pustolovskim poskusom zaigral poslednjo možnost. Za. na« je Werkmannovo na dokumente oprto priznanje zategadelj važno, ker narp dokazuje, da vse protidržavne akcije np Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji in-scenira, vodi in plačuje Budimpešta, zlasti pa je važno to, da je tudi komunistična propaganda v službi madžarske reakcije. . ; Werkmannova knjiga nam nudi vpogled za kulise zadnjih .let. Demokracija in socializem se lahko od tega marsikaj naučita. Predvsem opreznosti in previdnosti! Zakaj Horthy še Vedno vlada ir še vedno dela, kar je delal pred tremi leti. Spreminja pač le maske na obrazu kqt jih spreminja grof Bethlen. Uboji na slor vaški meji in železniški atentati na Slovaškem opozarjajo ves svet, da ima Srednjeevropski tnir glavneva sovražnika v -* današnji reakcijonarni Madžarski. Dokler tudi tu ne bo ria 'krmilu demokracija, moramo vztrajati na straži! • / Iti Kdo ogroža mir? Znani češki politik Vaclav Klofač je °bjavil v četrtkovi številki »Českeho Slo-va« zanimive opazke k nekaterim akcijam 'boljševikov in. avtonomistov pod naslovom. »Kdo štve na Slovonsku a v Pod-karpatske Rusi«. (Kdo hujska na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji). Ker se vsebina Klofačevega članka tiče tako Češkoslovaške kakor Jugoslavije, prinašamo v naslednjem prevod Klofačevili izdajanj : _ Ravnokar čitam' zanimivo knjigo — Piše V. Klofač. — Imenuje se »Dcr Tote auf Madeira« in je izšla nedavno v Miin-chenu. V njj j6 podrobno opisano vse, kaj ^ zakaj je delal ekscesar Karel, da bi si znorva. priboril prestol; trditve so do-azane z' dokumenti. Pomen te obsežne nj!Se je tem večji, ker je njen avtor ac*aji politični tajnik ekscesarja Karla dobi njegovega bivanja v Švici, ba-10,1-Rarel Werkmamn. j Treba bo, da kdo pretrese razne podobnosti v tej knjigi. Zlasti bi bilo do-• °' če hi se objavila imena francoskih , .^gleških, prav posebno pa še franoo-politikov, s katerimi je bil Karel .^»»rednih ali neposrednih stikih, kajti _v. a si bo zapomniti one senatorje '^dno rojaliste — ki so Karla vzipod-Jali k njegovim madžai*skim pust o-^vstvorn, češ, naj si le izbere pravi tre s? antanta ne bo storila ničesar, če ?0stavi pred — gotova dejstva, »: "^dvomno je zanimivo izvedeti iz te kakšno stališče je zavzemal Va d V? ?'nl vse 'kil 8 Karlont v stikih, tna- Karel bival v Prangisu. Izvemo 1 ° zaupnih poročilih iz našo republi-k’. zlasti ^5 ~~ armada, "o kateri demokrat in' republikanec še vaeume, zakaj meramo imeti dobro in arntado, naj prebere Werkmanno-ki je prava zgc Prot- Protirevolucije in stalnih' zarot baši državi in proti Jugoslaviji, k_i -6S nas najbolj zanima Horthv in lgr anii predstavitelj madžarske vlad ,Rethlen. "Alko sedaj Bethlen nasto-^e Inai’(>W!U,bnii! politik, nas Zgn[- Va knjiga prepričati, kak"1 ^.°ber komendijant. Nosi masko, nosite drnci madžarski fanatiki „Stankovič“ v Mariboru. Ogromna udeležba pri sprejemu ha kolodvoru. — Navdušene ovacije beograjskim pevcem. — Popoln uspeh »Stankoviča« v Celju. Maribor, 15. maja. Ze pred dvanaj- rila končni efekt to zares veličastne maslo uro jo nenavadno oživela Aleksan- nifestacije jugoslov. jedinstva. drova cesta: velike ljudske množice so Kolikor bo dopuščalo vreme, si bodo hitele na kolodvor, da pozdravijo »Stan- gostje točno po določenem programu o-koviča«. Ob dvanajsti uri je bil kolodvor gledali mesto. Oh 20. uri se začne v Go-natlačeno poln. Udeležbo lahko cenimo na tzovi dvorani koncert. Za koncert vlada več tisoč lju^li. Razen drugega občinstva v mestu zelo živahno zanimanje. Prihod iz vseh slojev mariborskega prebival- »Stankoviča« je poživel in znatno ojačil stva so prihiteli tudi šolski otroci, na pc- prisrčne odnošaje, ki vežejo našo severno ronu so bili zbrani zastopniki oblasti, u- mejo s kraljevim Beogradom. radov in šol, člani oficirskega zbora, članice Slov. ženskega društva, zastopniki Sokolstva, akcijska četa Orjune itd. Ko je ob 12.20 privozil vlak na postajo, je zaigrala vojaška godba in špalir šolskih otrok je s trobo.jnimi banderci pozdrav- o tem, v kakem stanju se na- mora da je laško, jo nosijo drugi madžarski fanatiki, .•. Kcslo se glasi: ne govori resnice! ^vntniral Horthv je bil izvoljen' za Toj upravitelja 16. marca 1920. ^ pr6(* izvolitvijo, ko je bilo že je °’ da bo on’ izvoljen (glej str. 144). Uj0. v Švico na Karlov »dvor« rit dij 5^3 Rela pl. Revhegyi. Ta se je mu ^ . -Prangisu od 22.-24. aprila. Prišel a,Pjjd*e Naznanit vso udanost admirala in tožil6’ ^at° ie bivšemu cesarju pred ^...poverjena mu navodila, tičoea se in vojaškega položaja Mad Volje 6 'n 11111 naznanih da bo Horthy iz ^ V Za državnega upravitelja, pa bo tNdbe • (okskralju in eikscesarju) V VSe trenutno izgubljene pravice pa bi bila Karlova tfrali^ViZe^° nesrečna i za državo i za amn d • mir ni iS,lclenj€n> a nal * * je premalo konsolidirana, da bi armn i uspešno boriti s tujimi IzboPs Položa.i Pa se bo nedvomno ^clnit 'i ima hačrt. iz-zivati v so- Pj.il. a državah zarote in vstaje ter jim 1 Italijo °^a' pa na^ naveže stike beremo, da je imel Karel bili zauPanje v HoTthyja. Da bi ne ''diinci kaj j0 Poročal Horthyjev 10 anec Ih kako si je predstavljal de-kvali . .ova8k°m, čitamio na etT. 145., da viške ^^ajft načrt o zanetitvi boljše- Prefl-t revolucl‘3e v Sosednih državah je ,Sein na Slovaškem. Karel je bil ba-Rrarn_etf.^t7 nasprotnik podobnega pro fto j!0 ’ . . ea je izdelalo nemško armad - Veljstvo, hoteč srevoliic.ijoairati ru- Cel j e, 15. maja. (Izv.) Kakor v Ljubljani, je doživelo srbsko pevsko društvo »Stankovič« tudi v Celju krasen sprejem. Že mnogo pred prihodom vlaka, se je zbralo večtisočglavafnnožica pred kolodvorom. Vse. mesto je bilo v zastavah. ljal prihod željno pričakovanih gostov. Točno ob pol 15. uri je privozil vlak z Iz občinstva so zadoneli burni živijo-kliei, ki niso hoteli utihniti, dokler niso bili vsi gostje zunaj.Nato je pozdravil »Stanko-vičevo« družino mestni župan g. Grčar in v izbranih besedah očrtal pomen tega milimi gosti. Na peronu je sviraln godba. Občinstvo je došle posipalo s cvetjem, pevski zbor pa jim je zapel v pozdrav »Jas sem Slovan«. V imenu mesta je pozdravil goste župan dr. Hrašovec, za kar obiska v nacionalnem in kulturnem ozi- se mu je zahvalil pevovodja Binički. — ru. Za njim je govoril imenom državne oblasti namestnik velikega župana gosp. dr. Pfeifer, nakar je izrekel dobrodošlico v imenu tukajšnjih kulturnih društev predsednik »Glasbene Matice« sodni svetnik g. D e v. Odgovoril je v vznesenih besedah pevovodja g. Binički, ki je posebno naglašal potrebo kulturnih stikov; politično ujedinjenje je pač izvršeno, treba pa je, da se ujedinimo tudi duhovno, kulturno. Nato so gostje zapustili postajo. Pred kolodvorom jih je čakal dolg špalir občinstva, ki je goste burno pozdravljalo. Žal da se je ob razhodu vlila ploha, ki je nekoliko pokva- Sprejema so sc udeležili oficirski zbor, celjski Sokol, dijaki realke in gimnazije, in rudarske šole s profesorji, celjsko pevsko društvo z zastavo, zastopniki uradov, narodna in kulturna društva, Orel • in mnogi invalidi. Ob 18. uri se je vršil v mestnem parku koncert železničarske godbe, na katerem' se je razvilo živahno vrvenje in kramljanje z gosti. Zvečer se je vršil v mestnem gledališču koncert, ki je krasno uspel. Občinstvo je prirejalo pevcem viharne ovacije, ki so so od točke do točke stopnjevale. Jngoslovenska pesem je dokazala, da smo en narod, ki ga ne more ničesar več ločiti. Seja narodne skupščine. Napetost pred sejo. — Dr. Korošec referl ra. — Poročilo verifikacijskega odbora — Davidovičev govor. — Klerikalci in muslimani podpirajo klerikalce. Beograd, 15. muja. (Izv.) Včerajšnje »Novosti« poročajo: Danes je dospel y Beograd dr. Korošec. Tekom dopoldneva je referiral v svojem klubu o Radičevih navodilih, popoldne pa je poročal o svojem razgovoru v Radičem v muslirnan- kacijskega odbora. Večinski poročevalec dr. Kojič je prečital svoje poročilo, nakar je podal dr. Pera Markovič v imenu demokratskega kluba in Duja Dimitrije-vič v imenu zemljoradniškega kluba Izjavo. Narodna skupščina je obe izjavi mirno poslušala, na kar je večinski poročevalec dr. Kojič branil svoje poročilo. skem klubu. Tudi radikalni klub je imel danes sejo, ria kateri je razpravljal o poročilu verifikacijskega odbora. Večin- Tekom debate je prišlo do spopada z desko poročilo je bilo soglasno sprejeto in mokratskim poslancem Dušanom Boško-bo klub to stališče zastopal tudi na ju- vidom, ki je dr. Kojiču predbacival agi-trišnji seji narodne skupščine. O tem tacijo z zlorabo kraljeve osebe. Med go-vprašanju so danes popoldne razpravljali vorom dr. Kojiča je bilo slišati pogoste tudi vsi ostali klubi. V vseh krogih vlada medklice ^lomokratov. V splošnem se je prepričanje, da bo jutrišnja seja zelo opažalo, da demokratje niso bili tako burna. Nekateri poslanci so mnenja, da bo demokratska obstrukcija povzročila zmešnjavo. Za jutrišnjo sejo vlada v vseh krogih veliko zanimanje, ker bo razboriti, kakor se je pričakovalo. Kot prvi govornik demokratov je nastopil Ljuba Davidovid. Njegov govor so vsi mirno poslušali. Očital je vladi, da je s postopanje klerikalcev in muslimanov, policijskim režimom nastopila proti de-pokazalo, kake zveze vladajo med revi- iuokratom ter da je v verifikacijskem zijonističnim blokom in radikalci po zad- odboru postopala nekorektno in protiza-njem sestanku radikalskih delegatov z konito. Očital je nadalje odpuščanje de-Radičem. ' mokratskih uradnikov iz državne službe Beograd, 15. maja. (Izv.) Ob 9.40 je samo radi tega, ker so demokratski pri-otvoril začasni predsednik narodne skup- staši. Ob ppl 13. uri je govoril še vedno ščine dr. Relleš z napetostjo pričakovano Davidovid. Radikalci so na očitke odgo današnjo sejo narodne skupščine, katere varjali z medklici, dočim so bili kleri-so se udeležili skoraj vsi poslanci razen' kalci in muslimani zelo nervozni. Kot Radičevcev polnoštevilno. Tajnik dr. drugi govornik je bil prijavljen Sveto-Janjic je prečital zapisnik ^zadnje seje, zar Pribičevič. Seja se popoldne še na-ki je bil z glasovi radikalcev, klerikal- daljuje. Razen Pribičevida nastopijo še cev in muslimanov sprejet. Demokratje nekateri govorniki opozicije. V parla-in zemljoradniki so glasovali proti. Nato mentarnih krogih vlada mnenje, da bo se je pričela razprava o poročilu verifi- seja trajala pozno v noč. Konferenca naše delegacije paritetne BORZA. komisije. CuriK, 15. maja. (Izv.) Sklepni tečaj Beograd, 15. maja. (Izv.) Včeraj Se Pariz 36.85, Beograd 5.75, London 25.65, je vršila konferenca naše delegacije pa- Berlin1 0.0127, Praga 16.48, Milan 27.—, ritefne komisije, katere sta se udeležila Newyork 554.—, Dunaj 0.0078, žig. krone tudi ministrski predsednik Pašid in zu- 0.007825, Budimpešta 0.10, Varšava 0.0116, nanji mirtster dr. Ninčič. Razpravljalo se Sofija 440. , Tako piše odlični češki politik In" socialistični voditelj, ki gotovo ni militaristični hujskač in ki bo preje pomirjeval nego vzbujal strnsti. Žal da ne moremo dobiti do rok AVenkmanuove knjige »Dor Tote auf Madeira«. Bilo bi zanimivo podčrtati pred vso našo.javnostjo one politike, osebe in struje na teritoriju. Jugoslavije, ki so posredno ali nepoered-; rin podpirale restavracijsko politiko Habsburžanov. Nedvomno bi nam’ poštah* marsikaj jasnejše kot nam je danes. Tako bi morebiti dobili zadnji dokaz o re«<-! ničnosti dr. Gagliardovih trditev o Radiču, in če bi bilo to izven vsakega, dvoma. tedaj bi nam bilo popolnoma jasno,: zakaj je Radid tako dolgo odlašal S priznanjem sedanje države: kje so vzroki, da ni vodil že 1. 1919—1920 politike sporazuma. Upamo, da še dobimo navedeno knjigo, pa bomo enkrat pozneje povedal! kaj več o tem'. □□□□□□□□□□od o □ □□uuuuumnnp Danes zvečer vsi h . > koncertu „Stankoviča“ v Gotzovl dvorani! mninnntnm □ □ □aaxaXE03D (MifiUofT I GTmjT 1923/ -r' Politične vesti. r- * Nadaljevanje niške konference. Dne pL te. se vrši seja paritetne komisije toed našo kraljevino tn Bolgarijo. Razpravljalo se 1)0 o vprašanji! varnostnih ladredb na državni meji. To bo nadaljevale niške konference. 'f * Po podpisu solunske konvencije. A-Itenski tisk prinaša komentarje k podpira ko krnsko konvencije, s katero je naša clr-Bava dobila v solunskem pristanišču av-Itonomno cono. Atenski tisk izraža svoje sadovoljstvo in pravi, da bi so to lahko tagodilo že zdavnaj, če bi Grčija ne bila Itako zaposlena z drugimi dogodki. Konvencija bodi podlaga -tesnemu sodelova-fnju dveh prijateljev in zaveznikov v tiu-Jra miru in ekonomskega napredka na Balkanu. •• * Prihod maršala Focha v Prago. Vče- •raj je dospel v Prago maršal Foch. Vsi češki listi so izšli v slavnostni izdaji s iFochovo sliko na čelu. Obisk glavnega ^vojskovodje antantnih armad smatrajo ova-bil Poljsko k vstopu v Malo antanto, s čimer bi bil ustvarjen čvrsti jez proti ruskemu boljševizmu in pangermaske-inu rcvanehu. * Po lausannskem atentatu. Zadnje vesti potrjujejo, da lausanns.ki atentat na Vorovskega ni delo švicarskih fašistov, ampak dejanje osebnega maščevanja. Morilec Conradi je rojen’ Švicar, služboval pa je v ruski armadi kot častnik. Njegovega očeta in sorodnike so ruski boljševiki ubili. To ga je tako bolelo, da je sklenil maščevati se nad njihovimi reprezentanti v inozemstvu. Nepojasnjeno je, ali ne stoji za Conradijem kaka teroristična skupina ruskih monarhistov. * Socijalističnl konrres v Hamburg«. Na Binkošti se vrši v Hamburgu kongres vseli evropskih socialističnih strank brez razlike struj, v katere so sicer razcepljeno. Najavljeni so referati najodličnejših voditeljev socialističnega gibanja, med njimi Thorna#, Shaw. Stauning, Ad- ler, Hilferding. Vandervelde i. dr. * Anglija odgovarja Nemčiji. .Angleška nota kot odgovor na nemške predloge — ki je bila izročena nemškemu poslaniku v Londonu v nedeljo dopoldne — je pisana V ostrem tonu. Lord Curzon izjavlja v imenu britanske vlade razočaranje nad nemškimi ponudbami, ki so vzbudile 'zelo slab utis 1n so po tonu in vsebini daleč od tega, kar je angleška vlada pričakovala. Nemška reparacijska ponudba je nesprejemljiva, ker je svota znatno prenizka. V noti niso nadalje o-značene garancije, ampak se nahajajo ra njihovem mestu nejasne in' negotove ob-| ljube. Razočaranje je tem večje, ker nota nemške vlade ne knže znamenj, da bi hotela Nemčija resno izvršiti prevzete obveznosti in sicer na način, ki M dal čutiti, da je Nemčija odkritosrčna in spravi j va. — Lord Curzon predlaga, da naj Nemčija stavi novo noto, ki bi morala vsebovati natančnejše in izvedljivej-še ponudbe. V tem slučaju bi angleška vlada rade volje ponudila svojo pomoč, da bi se poravnal sipor, ki ogroža mednarodni mir. Obiave. ^ Mestni kino. »Potapljač Galeb West« fimska drama v 4 dejanjih, zanimivi prizori iz morskih globočin se predvaja torek, sredo in četrtek. Dnevna kronika. — Vrnitev kraljice Marije v Beograd. V pondeljek dopoldne se je vrnila v Beograd kraljica Marija s svojo materjo romunsko kraljico in z grško princeso Ireno. Romunska kraljica in priučiva Irena ostaneta v Beogradu še nekoTko dui, nato pa se vrneta v Bukarešto. — Francoski general v Jugoslaviji. V Beograd je dospel preko Bukarešto francoski general Le Rhone, ki bo obiskal nekatera središča naše vojske, mc i njimi Zagreb, Sarajevo, Ljubija n.», In iš in Skoplje. — IV. kongres tiskarnarjev se vrši na binkoštni pondeljek, dne 21. maja v Splitu. Kongresa .se udeleže zastopniki vseh tiskarskih udruženj v naši državi. — Velika veselica »Jadranske Straže« Ljubljani. Glavni odbor »Jadranske Straže« za Slovenijo v Ljubljani priredi dne 10. junija tl. svojo prvo veliko ljudsko veselico. Z ozirom na velepa-trijotični naanen društva, ki je popolnoma nadstrankarsko in zasleduje izključno državne interese, se prosijo vsa društva, da opuste za nedeljo 10. junija vso event. projektirane prireditve, veselice in večje izlete, da se prepreči kolizija, ki bi lahko škodovala tej domoljubni prireditvi. Obenem se sporoča, da bodo članice društva prihodnje dni nabirale darove za srečolov rečene prireditve in je domoljubna javnost naprošena, da daruje po svojih .močeh v prilog društva, ki si je stavilo plemenito nalogo, buditi zanimanje in Interes za očuvanje in eksploatacijo našega morja. Nabiralne pole bodo numeriirane in opremljene s pečatom In podpisi odbora, da se tako izogne vsaki ev. zlorabi s strani neupravičenih nabi raleev. — Kdo je umorjenec? Okrajno sodišče v Šoštanju piše: Dne 13. aprila tl. je bilo v Ločah pri Št. Andražu, sodni okraj Šoštanj, najdeno v gozdu truplo najbrže nekaj dni popreje tamkaj umorjene moške osebe, stare okrog 60 let, velike in suhe postave, s plešo od temena do čela, sicer pa že deloma osivelih las, nad levim očesom za lešnik veliki izrastek. Pri sebi ni imel nikakih listin in se njegova identiteta dosedaj ni mogla dognati, Vsi občinski uradi se vsled tega - naprošajo za naznanilo, če se pogreša kaka taka oseba, katere ime naj se pomaga po možnosti izslediti, vsi drugi listi pa, da to notico ponatisnejo. Ime pogrešanega s popisom njegove osebe naj sc sporoči okraj nemu sodišču v Šoštanju, kjer se lahko upogleda tudi njegova slika. — Paski je priznal svoje dejanj Srnzacionalni umor v zagrebški okolici ki ga je izvršil od sodobnega pohlepa po denarju okuženi gimnazijec Paskijevič zaposluje zagrebške liste bolj nego katerakoli politična senzacija. V zvezi z včerajšnjim poročilom naj navedemo, da je Kultura in umetnost Zvesti tovariš. Muzikalna igra v dveh ijanjih, Uglasbil E. Kžlman. Kalman šteje k priznan im operetnim skladate-jem, akoravno ne doseza muzikalnih vrta Leharja, ki uživa svetovni ugled in ra- skladbe vsebujejo krepko izrazito osebno potezo ter so tudi v instrumenta-iciji spretno zasnovane. Pri Kalma-inu, kot Madžaru, se izraža osobito toacionalni kolorit, akoravno tudi prav |uspešno ljubimkuje s slogom dunajske operete, prdvsem zadnje dobe. Kaer pa a*roiaj imenovano delo posebno o r.iinijt, jn.fcna lepa, reke) bi, trcgiotfa vsebina *avtor 'am radi tega svoje delo i>e naziva jtkot opereto, temveč ekot muzikalni igralka*), ki nas v marsičem spominja na do-ligodke iz svetovne vojne. Dejanje se vrši )tv dobi končane avstr.-ital. vojski (lela [3 839) v neki gornjeavstrijski vasi. On-fdofcna grajščakinja pričakuje s Svojo mčerko Marleno vrnitev edinega sina, •Franca. Marlcna je zaročena z okrajnim gJko*ni»arjem Martinom, s katerim se hočo ^poročiti po prihodu brata. Istotako pri-tčakuje tudi kmet-sosed Vitus, s svojo Jihčerko Valburgo, vrnitev brata Ksave-[irija, Z drugimi prišleci se vrne pač pjsaverij, medtem ko Franca ni od nikomer. Mesto njega pa se javt njegov vojni iltov-aariš Alviu, katerega smatrajo vsi za (priča/kovanega Franca. Prav spretno ‘liilgra odslej vlogo Franca napram materi-'igrajščakinji in M ari eni. Samo župnik 'tipoma v. njem tujca in Alvia je pruno gan pjšiggznati mistifikMijo, M grlena., ki še je medtem zaljubila v svojega dozdevnega brata, zapusti paročcnca Martina, ter se končno zaroči z Alvinom, ki je imel prvotno le namen, prinesti poročilo in zadnje pozdrave umrlega Franca. Glavno vlogo Marlene je podala gdč, Šuštarjeva prav simpatično, naravno in ljubko. Grajščakinja, ki živi le v skrbi za svoja dva otroka, je imela svojo zastopnico v gdč. Sturmovi. Martina je igral g. Roško, ki je še novinec na gledališkem odru in čigar inače hvaležna vloga ni prišla radi tega do veljave. Njegova pozitivna stran je sedaj njegov glasovni materi jal, katerega bo treba šolati, Al-vin, huzarski oficir, je bil g. Janlko, ki je bil topot glasovno, osobito v višini indi-sponirart, ki pa je iuače v ieralskem oziru svojo vlogo dobro rešil. Vrlo posrečen je bil kmet Vitus (g .Rasberger), kakor tudi šegava oskrbnica Lenka (gdč. Pet kova); obe vlogi sta mnogo pripomogli k živahnemu poteku cele predstave. Isto velja tudi o Ksaveviju (g. Haraslovič) ter njegovi nečakinji (gdč. Savinova), ki sta igrala s temperamentom in1 s humorjem G. Rožanski je bil dostojanstven župnik Ostale, manjše vloere, so bile zastopane po gdč. Kogejevi, Lubejevi ter sr. Tovorniku, Čamerju in Košiču. Režija (8'osip. Rasbergerja) je bila dobro pripravi jena kostumi so bili primerni. Muzikalni del je vodil g. kapelnik Vogrič. Qbi*)k je bil srednji, in to pri sobotni pranijeri kakor pri nedeljski reprizi. H. D. x Protest oblikujočih umetnikov. - Udruženje jugoslovenskih oblikujočih' u je obsoja neukusne in neumetniške nove novčanice po Din. 1.000, katere je država dala v promet. Kakor je vsakomur zna no, pridejo državni papirnati denar, po štne znamke in podobne tiskovine med vse sloje prebivalstva. Treba je zato, da so sredstvo za povadigo ukusa med na rodom, a zunaj države bi morale biti zr calo in dokument naše narodne civiliza cije. SUJOU najodločneje protestira proti načinu, kako se izvršujejo pri nas naročila novčanic, poštnih znanilk in sl ter zahteva, da država vendar enkrat začne z rapisotn pravilnih natečajev za taka dela, ker je prepričano, da bodemo samo na ta način prišli do denarja, k bo vkusen in ki nas bo predstavljal ino zemstvu v dostojni obliki. — Za odbor R. Jakopič, s. r., predsednik. S. Šante s. r., tajnik. x Petrovič Peter - Ploha. Vesela va ška igra v treh dejanjih. Ljubljana lim Zbirka »Oder« 4. zvezek. Založila Tiskov na zadniga v Ljubljani. Razni gl -dališki odri po deželi bodo z veseljem sprejel novo izišlo Petrovičevo dramo Ploho, ki se je letos z velikim uspehom vprizorila v ljubljanskem gledališču, pa je pri pravna tudi za odre po deželi. x Ljubljanski Zvon prinaša v svoj aprilovi številki sledečo vsebino: 1. Stan ko Vurnik: Po zgodovinski razstavi slo venskega slikarstva. 2. Marija Kmetova V metežu. (Dalje prih.) 3. Stano Koso vel: Podoknica. 4. Dr. Ivan Prijatelj: Poezije »Mlade Poljske«. (Konec prih.) 5. Iz beležnic Jos. Murna Aleksandrova; Paskijevič hotel storiti 'samomor, pa s« ga v zadnjem trenutku rešili. Mladi merilec je priznal svoje dejanje, a le deloma in z mnogimi protislovji. Reška policija se jo pokazalu napram našim oblastim zelo velikodušno. Vzlic določba:®, da sc mora zločinca najprej izročiti d*'" mačemu tribunalu in šele potem inozemskemu sodišču, bo Paskijevič že dan«s ali jutri izročen našim oblastim, ki bodo takoj spravile v Zagreb. Aretiran 3e bil tudi Paskijevičev prijatelj, reški Ji’' mnazijec Ivan Lončarič. Splošno previl' duje mnenje, da Paskijevič zelo laže iti da noče izdati svojih sokrivcev. Njegovo sodelovanje pri umoru pa je izven vsakega dvoma. — Maršal Foch v Fratri. V pondeljek zjutraj se je Praga pripravljala na spre* jem slavnega vojskovodje francoske at-, inade, maršala Focha. Njegov prihod v Prago pomeni za Cehe pravi narodni praznik, kajti zmaga francoskega orožja v svetovni vojni je tudi Čehe rešila izpod tujega jarma, ki jih je tlačil dolga tristoletja. Že v ranih jutranjih urah jo občinstvo napolnilo trg pred VVilsonovim' kolodvorom. Društva, korporacije, Sokoli itd. so skupno z vojaštvom tvorili po ulicah špalir. Na kolodvoru je bil postavljen sprejemni salon. Ob 8.45 je privozil posebni vlak, katerim potuje maršal Foch po srednji Evropi. Med sviranjern godbe in navdušenim pozdravljanjem' množic jc izstopil maršal Foch, nakar se je vršil oficijelni sprejem v salonu eb navzočnosti najodličnejših mož češkega naroda. Po končanem sprejemu je krenil sprevod po mestu na Praški grad, kjer je pripravljeno stanovanje za visok^ija gosta in njegovo spremstvo. — Potres v Šibeniku. Iz Šibenika po* ročajo, da že krog šest dni občutijo v tamošnji okolici zdaj močnejše, zdaj slabejše potresne sunke. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje. Večinoma prenočujejo v strahu pred poruše-njem mesta na prostem. Mnogi so i* strahu celo zboleli, nekateri pa so ž® napravili oporoke. Strah je še povečal* vest, da je predjjar leti nek starec prerokoval, da bo Šibenik zginil z zemelj' ske«ra površja, da o njem ne ostane niti,-sled. Lahkoverne ženske seveda pripisujejo temu prorokovanju vso resnost i*1 širijo vznemirjajoče vesti po mestu it* okolici. Najbolj se je občutil potres n8 otoku Zlarjnu, nadalje v Tijesnom in Vodicah. Škode doslej potres ni povzroči L — Naraščanje brezposelnosti na D®' naju. Pri zadnjem štetju brezposelnih na Dunaju, dne 5. maja, se je izkazalo« da je število brezposelnih zopet narastlo za 4<>84. — Uvedba gregorijanskega koledarj^ v Rusiji. Iz Moskve poročajo: Cerkveni koncilij je sklenil uvesti gregorijanski koledar. Zapuščena polja. Vse bil le blesk je. Po* jenec. Ah, ve esence, tinkture. Seljsdc® nedelja. Kot vetrec. Dekličja žalost. Gozd. 6. Soren Kierkegaard - VojeslaV Mole: Aforizmi. 7. Mirko Pretncr: Odhajajoči. 8. Ivan Zorec: Ljubice tri. 9. Dr' Ivan Lah: Nazori o poklicu slovanstva' (Konec prih.) 10. Miran Jarc: Črni čarodeji. (Dalje prih.) 11. Književna Por0" čila. .Tuš Kozak: Ivan Pregelj. O prilik . njegovega dela »Plebanus JoanneS'* (Konec). — J. Kelemina: H. Ibsen-Voje' slav Molo: Gospa z morja. — Dr. Fr. šič: Prispevek k zgodovini slovens^^ srbskih literarnih odnošajev. (Koneo — Dr. Ferdo Kozak: Dr. J. V. Novak- ^ A. Novak- Prehledne dčjiny liter**’ češke. — Lucien Tesniere: U. J?” ,tur? ber: 12. L’ occidentalismo d’Ivan Tourgnefle'[‘ ^ Kronika: Ivo Zoran: RapsodesrovOf1' . Salon »neodvisnih«. A. E. Glo**’. x Nova Evropa. Prejeli smo 14. ko »Nove Evrope«, Posvečena je v^>13, šanju naših medicinskih fakultet >n • naša sledečo vsebino: Naši medionSii fakulteti (L); Dajte nam dovršen0 njcdl- .^^'kov.^siia-s Ljubljani) ;\ajg«fcr»-Ko./^ jegea, Pposisge. Prišlec. lpauncM j lil j n TVIa- cinare (dr, I. Herzog); O dovrŠen.i’1 dicinsko* Fakulteta u Zagrebu (('r’ , ‘ Smetanka); Pitanje Ijubljaiskog *Ae,„ pinskog Fakulteta (Dr. A. Serk®); to inski Institut zagrebačkoff Med^U« Fakulteta (Dr. D. Perovič). -predlog: Domadičke škole (Dr* ' _ EkonCmski pregled: Naše prilike o siguravanja (D. Vodvarška). Belo.' -TV— Maribor, 16 rnifa 1923.' Vf X B O K*. Stran” 3/ Celjske vesti. Akademija celjskega Sokola v mest* gledališču v Celju dne 12. t. m. se j* razvila v veliko manifestacijo za sokolsko idejo. Natlačeno polno gledališče bilo naravnost oparano od eksaktnega Rajanja posameznih točk programa. enski in moški naraščaj so s posameznimi vajami uspešno tekmovali s svoji-doraslimi brati in sestrami, nad vse 3ubck pa je bil nastop dece in ženskega Vraščaj a kot konjiči. Mestno gledališče soto^ še ni doživelo tako burnega a-in vzklikanja kakor ravno pri tej ki se je morala ponoviti. Ves na-^ celjskega Sokola je pokazal, kako ^reno goji telovadbo in kako živo na vzbujati v srcih vseh svojih članov ^Ije do živahnega društvenega delo-aBja. Zelo pohvalno jo omeniti zlasti ,estro Trdino, ki je dosegla tekom svojca kratkega bivanja v Celju naravnost .^dovanja vredni napredek med svoji-> sestricami. Komorni kvartet in pevski ' :r°žek Komšija sta s svojimi izvajanji valevredno dopolnila program res lope-?a večera, katerega mora biti žal vsa-ornur. ki se ga n1 udeležil. Vojaški grobovi na celjskem mestnem Pokopališču so v prcccj lepem stanju. Da bo pa mogoče tudi v bodoče vzdrža-a 1 tako kakor smo dolžni to storiti tspo-Dorninu žrtev svetove -vojne, se ■e mestna občina obrnila do ministrstva a vere za primeren prispevek iz tozj-fonda Narodno gledaSišče Repertoire: ^orek, 15. maja. Zaprto. reda, 16. maja. Ubijač, C (kuponi). etrtek, 17. maja. Zvesti tovariš. B. etek, 18. maja: Zaprto, toje ta’ Faust, izv. gostova- Kten*\Balabana’ (bariton) g. Sowilskega like°r ' ” :0f) e. Zathega (bas) članov Ijubljan-°Pere, -o- ^ gled. pisarne. Radi koncerta »Stan-[v°v.l6t j« gledališče v torek zaprto in se , Pnr.ori »Ubija«« v sredo 17. maja za ab ^ m kupone. »Ubija««. V sredo 17. maja se vprizori E*dnjikrat v sezoni znamenito dramo ^Ubijač«. »Ubijač« je ena najsilnejših jamskih del, polno pretresljivih scen. ®nov je zajeta iz nižjih slojev pariškega “jttdstva, kovačev, zidarjev, kleparjev, “lvilj, peric itd. Drama je razdeljena v evet slik, med katerimi omenimo po-*jfcbno 8ejm0j osmo in deveto. Sedma sli-^ ^S^njarna. Tu vidimo kako se ljudje eznici opajajo z alkoholom, kateri iz- Mariborske vesti. Maribor 15. »aja 1923. Na naslov okrajnega glavarstva v Mariboru. (Varnostne razmere v mariborski okolici). Z lepšimi spomladanskimi dnevi !n nočmi so se pojavili v mariborski okolici zopet številni kalilci nočnega miru, ki ne kratijo samo počitka potrebnim mirnim ljudem, ampak ogrožajo tudi osebno varnost posameznikov. Ob sobotah, zlasti pa še posebno ob nedeljah zvečer, ni miru do ranega jutra. Nedeljski izletniki se vračajo domov. In ker si takiza-poznelci navadno preveč privoščijo sladke kapljice, zato oznanjajo svojo pija nost povsod med potjo s strašnim kruljenjem, med katerim se često oglasa cvilcči glas zastopnic nežnega spola, ki so tudi pregloboko pogledale v kupico. Pa to je še najmilejše. Pogosto pride med njimi vsled razgrete krvi tudi do prepirov in pretepov in drugih incidentov. Tako je bilo v nedeljo večer okrog polnoči v Studencih pravo dirkanje in tako vpitje, da so ljudje prestrašeni vstali iz postelj in šli gledat, kaj da je, Nekdo je tekel po ulieah in cestah ter vpil: Ogenj, ogenj! Ljudje pomagajte! Za njim so tekli drugi in ga podili. Pa je bil ogenj menda samo v njegovem želodcu, ker si je bil preveč naložil alkohola. Neka nemška družba je pobila ponoči nekega vojaka Hrvata na tla in ga do krvavega pretepla tako, da je siromak izjavil, češ v Srbiji ne postopajo lepo z vojaki Hrvati, a še goršc je pri nas v Sloveniji. — Pogosto se vračajo tudi skupine nemških družb, ki prepevajo iz zivalne in prepovedane pesmi ter bajla: jo, da je veselje. Ob zavžitl kapljici jim zraste korajža in dajo med potjo duška svojim čuvstvom v navdušeni izzivalni pesmi, ali pa z zabavljicami na Slovence in našo osovraženo jim državo. Seveda m O mariborskih mesarjih smo prejsli iz občinstva sledeči dopis: Kakor čitamo, je v zadnji občinski seji padlo mnOgo pikrih očitkov na račun naših mesarjev Dovolite mi, da tudi jaz še nekaj dodam. Ce je človek opazoval spomladansko dirko, se pač ni mogel več čuditi, zakaj je meso ravno pri mariborskih mesarjih najdražje. Vsi naj večji mariborski mesarji, ki imajo vpliv na mesne cene, si vzdržujejo dragocene dirkalne konje, avtomobile, mečejo tisočake, kakor da imajo papirnate dvajsctice. Sploh nastopajo, kakor kakšni srednjeveški fevdalci. Ne imeli bi gotovo nič proti temu, če bi ne vedeli, da jc to iz ljudstva izmozgani denar. Na živinskem sejmu pokupijo ti mesarji, ki se bavijo tudi z izvozom na veliko, vse, kar pride na trg. Mali mesar, ki hoče biti pošten, sploh ne pride do besede, ker mn preostane k večjemu kaka stara, za klobasarja sposobna buša. Najboljše meso gre čez mejo, na domačem trgu pa cene od dne do dne naraščajo, dasi cena živini pada. Prišli smo že t' ko daleč, da si državni uradnik ali drugi nastavljenec niti v slučaju bolezni ne more kupiti mesa. Apel na mesarska srca, na njihovo vest — ki je nimajo — '■'le vpijočega v puščavi. Ti’ je skrajni čas, da oblast poseže vmes in napravi red. Če je v Bosni, v Sarajevu, v najbolj ubožnih krajih meso po 12 D, zakaj stane potem pri nas, ki hočemo biti celo samostojni in neodvisni od ostalih bogatejših delov države, kar 2.5 in še več dinarjev? Gospodje klerikalci, ki se tako postavljate na svojo zmajro ob volitvah in s svojo močjo, da grozite vsakomur, ki ne trobi v vaš rog. tu imate lepo priliko, da pokažete svojo moč! Saj so vs! mesarji v vaši stranki! Mesar Uršič je celo vaš občinski svetnik! Pokažite, kolikor vam je za ljudski blagor, katerega imate vedno polna usta! Sedaj, ko uživate tudi vso naklonjenost »vsemogočne« Pašičeve brade in sladek vladni kruhek, to ne bo težko izvesti. Mi čakamo! — m K razglasu pokraj. uprave o po- ni ob takih prilikah od nikoder kakega I sesti in nošenju orožja razglaša kr. poli-Prave straže občine I cijski komisarijat v Mariboru: Po raz- vamostnega organa. sploh nimajo, a taki pojavi menda ne spadajo v področje žandarmerije. Največkrat so ti razgrajači iz mesta, ki Čutijo inf tudi vedo, da v okolici lahko počenjajo, kar hočejo, zlasti še ponoči. Po tem pa gredo taki in podobni incidenti na rovaš okoličanov samih in postane okolica razvpita, da človek v njej ni varen življenja, kar ne dela čaSti ne okoličanom. ne našim oblastim. Zato pozivamo okrajno glavarstvo, da napravi z energično roko konec tem žalostnim in neznosnim razmeram. Ako ne more prisiliti občin, da bi same skrbele za mir in red po noči, naj stopi v stik z državno policijo, ali pa z vojaško oblastjo, da ti prevzemo vsaj ob sobotah, nedeljah in praznikih zvečer skrb v tem oziru. Ce pa stom, odnosno dovolllom. vrnilo; niti to ni mogoče, pa naj dobi žandar- drugim pa. ki so bili pri oddaji ustavi in naj plača za svoje razmere visoko globo v obče socijalrie namene. Tistim gostilničarjem pa. ki dado že očito vinjenim ljudem še pijače, naj se kratko-1 malo za dalj časa gostilne zaprd in pri ponovnih slučajih naj se jim vzame koncesija. Jijo, dobi za sobotno predstavo Fausta "tostujejo člani ljubljanske opere) 4% 5®Pu»tka pri cenah. Gg. abonentje, ki re-ftktirajo na ta popust, naj se javijo Sim-?.reie v gledališki pisarni oz. pri blagaj-r’’ ker pri večerni blagajni pred pred-tavo te ugodnosti ne pridejo več v po-tev; Vsak abonent naj si po možnosti VsaD do petka že rezervira prostor. ^antmivo gostovanje. Že danes opo-*frjntno na zanimivo gostovanje članov •mbljanske opere v soboto 19. t. m. pri odstavi »Faust«. Sodelovali bodo gosp, alaban (bariton), g. Sowilski (tenor), ^ atheg (bas), O teh odličnih gostih, ki pri zadnjem gostovanju izvan-, Jep uspeh kot o predstavi sami mo »e poročali. 'O-i tako ne more iti več dalje. Sploh pa bi priporočali, da se začnejo odredbe glede pijančevanja izvajati z vso strogostjo Toliko ljudem manjka vsakdanjega kru ha, med tem ko drugi mečejo denar skozi ta0Zf>a . , vPžO&j Uj. ,sa ljudi do nezavesti. V osmi sliki, |Bce',e ®na najjačjih se nam odpre grozna bil 'u V ubožno stanovanje, kjer umre v u,w w n* *_ krčih klepar Coupeau, ki je segel j merija v to potrebna navodila. Zakaj Kdr C*ru#^ "Polovici žganja, dasi mu je iko^V1^ prepove"0 let stare osebe svoje strelno orožje orožne liste in dovolila. Osebam, omenjenim v točki 1 pod črkami A do C navedenega razglasa, se bode po ugotovitvi orožje s posebno označenim orožiim 1*. vsem orožja v posesti veljavnih orožnih listov (dovolil), pri ukinjenju razglasa, odnosno ko dosežejo 30. leto svoje starosti, če za to posebej prosijo, utemeljenost in potrebo dokažejo in osebno jamčijo, da o rožja ne bodo zlorabljali. Pred tem ča- Sokolstvo. o Lep uspeh Sokolske tombole- V ned*> 1 jo 6. Im. je bila v Ljutomeru na glavnem! trgu tombola v prid zgradbi Sokolskega doma. Kakor čnjemo, je dala prireditev 20.000 Din. čistega, kar je vsekakor /-tlo časten uspeh! o Statistika češkoslovaškega sokolstva. Statistični odbor ČOS jo dovršil natančno statistiko češkoslovaškega sokolstva za leto 1921. V tem letu je štela ČOS 53 žup, 2976 društev, 259.198 članov, 108.703 članicc, 86.406 naraščaja in 180.891 sokolske dece, skupno 634 498 članov Sokola. Glasom te statistike je vsaki 13.8 držav* Ijan član Sokola. o Iz poljskega Sokolstva. Poljsko sokolstvo priredi dne 30. junija izlet, v Te-šinu. Za. skupni nastop so izbrane vaja s kopjem, ki so bile pripravljene že lota 1910. Pomladanska dirka. 3 Dan. Zadnji d Bit letošnje pomladanske diri kc dne 13. maja, je klub ne ravno ugodnemu vremenu privabil na dirkališč« mnogo prijateljev tega športa. Pri dirki Leon na 2000 m je zmagal Filipičev »Autokrat« z 1:46.9, kateremu je sledila trdno za petami »Koketka« z 1:44.9, tretji je bil *Kriogsaxtcl« z 1:50, četrti »Princ I.« z 1:51. Totalizator 10:15. Pri nadomestni dirki je zmagal kot najhitrejši »Leon« pod vodstvom svojesra posestnika Ed. Funka z 1:36; druga ,ie bila »Jirka« z 1:326, tretja »Lisettc« z 1:41.4. Totalizator 10:39. Kot tretja točka je sledila dirka ve-ščakov za častno darilo. Nasiopilo je šest konkurentov. Prvo daril) jt. doliil tfosp. Ed. Funk z »Jirko«, drugo ga. Silva Ro-smanith z »Ate’««, t: er je g rit ^rld Po-smanith, z »Naiot, čstrio g. .Jai'kovli z »Jano«. Pri ainateurbaudicapu je b;! prvi »Napoleona z 1*404, druga »Kotička« z 1:42.9, tretji »Leon" / I ”4.4. 3 strti »Eminenc« z 1:47. To-ail/.ator 10:30 Dirka dvovprežnikov je odpadla. verl: sta bili samo dve prijavi. Častno darilo g. Rosmanita je bilo pr!pu.:trino g. 1* illpicu. za zmazo ?Lisette« v nadomestni dirki drugega dirkalnega dne. Tudi tretji dan ni potekel brez kazni. Padi zadrževanja in nepokornosti na startu je bl’a naložena g. Mayeru ena, sr. Filipiču dve globi. Rezultati so z ozirom na vsled dežju premočena tla na dirkališču še zelo dobri. okno. Naj se vsakega pijanega človeka som pa sme lastnik deponiranega orožja . m »Straži« je očitno zelo neljubo, da so nekateri občimki svetniki napadli mesarje radi nezaslišanega odiranja ljudstva. Še bolj neljubo pa ji je, da sedi med klerikalnimi občinskimi svetniki mesar Uršič, kar jih spravlja v neprijeten položaj. Če »poteghbjo« z mesarji, se zamerijo vernim ovčicam, ki stokajo pod draginjo, če pa so z ljudstvom, se zamerijo mesarjem. In »Straha* je kratlco-malo zapisala, da je obč. svet. Uršič re-agiral na napade. Res je napravil enkrat v čisti mesarski slovenščini neumesten medklic. Ko pa ga je župan vprašal, ali želi besedo, pa je g. Uršič v obrambo mesarjev na povelje od »spredaj« previdno — molčal. m Kako podpiramo domače obrtnike. ] cert polnoštevilne železničarske V izložbi nemškega fotografa »Makarta« I »Drava«. Začetek H20. uri, je razstavljena povečana slika narodric-| ga poslanca g. Zebota. Deset korakov dalje ^ je atelje slovenskega fotografa “ii iSMiši. = Eies koaie^ajiia* isto odstopiti ali prodali osebi, ki ima pravico za posest in nošenje orožja. S prestopniki tepra razerlasa in določil točke 4 razglasa Pokrajinske uprave se bode postopalo po zakonu. m Nadaljevanje 7. redne seje občinskega sveta se vrši dne 18. maja tl. ob 19. url v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda 7. redne Seje občinskega sveta. Gg. občinski svetovalci se vabijo k udeležbi. m Ljudska knjižnica bo na BlnkoSt.no nedeljo zaprta in si naj člani izposodijo knjige zn praznike že v četrtek 17. tm. (od pol 17. do pol 19. ure), m Člaiii Orjnne, ki hočejo sodelovati v pevskem ali v dramatičnem odseku, naj se zglase danes v torek med 17. in 19. uro v tajništvu. m Društvo kolesarjev In motociklistov »Pcrun« v Mariboru ima v četrtek dne 17. tm. redno sejo v običajnih prostorih. Dnevni program’ važen. m Sreda 16. t. m. v Gra jski klet: kon- godbe 965 m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. in od 19. do 24, ure. Sla^led in , •J' ’T ** ' (T'-! Gospodarstvo. g Oddaja barvanja železne konstrukcije mosta preko Tise pri Sentl. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 20. maja tl. ofcrtalna licitacija glede oddaje barvanja železne konstrukcije mosta preko Tise pri Senti (površina okoli 14.790 kvadratnih metrov). Predmetni oglas je v pisarni 'trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava signalnih naprav, strelovodov, časovnih stikal za menjalni tok inf induktorjev za kretniške čuvajnice. Prt ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 19. maja tl. ofertalna licitacija glede dobave 20 signalnih naprav. 12 strelovodov, 12 časovnih stikal za menjalni tok in 12 induktorjev za kretniške čuvajnice. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice ▼ Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava moke. V intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 25. maja tl. ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 980 000 kg pšenične krušne moke (tipa 80*^1. Predmetni oglas jc v pisarni trgovske ln’ obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava steklenih plošč. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 25. maja tl. ofertalna licitacija glede dobave steklenih plošč. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani n leres« ntom na vpojfVl. g Dobava rmIo” fti uteži. V pisarni s*rnd:i;šn’ce v K’*mniku se skl ne dn«> "8. tl. ob U. uri dopcludne direktna poguba za dobavo 2000 komadov sodov za pej.o-vanio smodnika po 100 kg Irt 47 >o«iaaoV niederih utežev. Predmetni pisar,4;: trgovske irt obrtniške trm o rv7 mtamp 16/ maja* 1923. r g Izvoz Češkoslovaške je znašal gladom službenih podatkov v mesccn mar- ■ 'en 902 milijona čkron, torej za 28 milijonov čkron več, kakor v februarju. V1 prvem četrtletju je bilo izvoženega blaga dz Češkoslovaške v skupni vrednosti 2551 milijonov čkron. Glavno izvozno blago !so les, premog, železo, sladkor, rude, vol- ’ neno blago, steklo, kože, papir, konfekcije, stroji in proizvodi kemične iildu-i Stri je.. Glavni kupci češkoslovaškega bla-; ga so Nemčija, Avstrija, Anglija, Švica,' Madžarska, Poljska, Zedinjene države,! Italija, Romunija, Jugoslavija in Fran-1 'cij. I I 1 Brzojavna poročila! Maršal Foch v Pragi. Praga, 15. maja. (Izv.) Maršal Foch je danes v prisotnosti vojnega ministra in šefa generalnega štaha sprejet v avdi-jenci pri predsedniku češkoslovaške republike Masaryku. Pri tej priliki je maršal Foch izročil predsedniku Masa-’ ryku povabilo na obisk v Pariz. Predsed-, nik Masaryk je povabilo fgprejel ter izja-i vil, da bo še tekom letošnjega leta ob-1 iskal Pariz in francoskega predsednika i Milleranda. (! Angleško-ruski konflikt. London, 14. maja. (Izv.) Odgovor fcovjetske vlade na angleški ultimatum je danes dospel v London. V poučenih krogih se govori, da odgovor ne ustreza vsem zahtevam angleške vlade. Glede nekaterih točk predlaga sovjetska vlada pogajanja. Kajbinet se bo pod predsedstvom Lord Curzona bavil na jutrišnji seji z odgovorom. London, 15. maja. (Izv.) »Evening Standart« poroča: Lord Curzon je včeraj zvečer sprejel ruski odgovor na angleški ultimatum. Popoldne se je sestal kabinet, ki je razpravljal o tem odgovoru. Kakor se doznava iz poučenih krogov, se v odgovoru ničesar ne omenja o prckinjenju angleško ruskih odnošajev niti o odpovedi trgovinske pogodbe, kakor se je sprva zatrjevalo. Pač pa predlaga sovjetska vlada ponovno razpravo o celokupnih angleško-ruskih odnošajih. Sovjetska vlada je izdala Krasinu vsa potrebna pooblastila za nova pogajanja. London, 15. maja: (Izv.) Včeraj se je vršilo na Trafalgarsquare veliko zborovanje nezavisne stranke, na katerem se ; Šport. J Tennis sekcija ISSK Maribor, članom tenis sekcije se naznanja, da je igra-1-išče pripravljeno za igro in se oni člani, ki so se že prijavili, lahko poslužujejo prostora. Da bo razdelba najpriljubljenejših ur mogoča se pozivljejo vsi 'stari in novi interesenti, da se čim preje prijavijo. Pogoji so sledeči: Kdor se prijavi ,ie protestiralo zoper ultimat angleške; , v ,. v, . , , j . , , . t> ■ •• o • j . ne obvozen plačevati članarino za celo se-vlado sovjetski Rusi,p. Sprejeta jc bila* .... v. , , zijo t. j. vstevsi od aprila do septembra. resolucija, v kateri zahtevajo, da se angleška nota prekliče ter skliče konferenca angleških in sovjetskih zastopnikov, na kateri naj se rešijo vsa sporna vprašanja. Nadalje zahteva stranka popolno priznanje sovjetske vlade. > Pogreb Vorovskega. Lati san n e, 15. maja. (Izv.) Truplo umorjenega sovjetskega delegata Vorov-skega je bilo danes prepeljano na kolodvor. V imenu konfercnce se je udeležil pogreba samo vodja turške delegacije Izmed-paša, ki je korakal na čelu sprevoda. Truplo bo danes prepeljano v Berlin. Položaj v Nemčiji. Berlin, 15. maja. (Izv.) Za včeraj napovedana seja kabineta je bila zopet odgoder.a. Po včerajšnji seji državnega zbora so se posamezne frakcije bavile s položajem, ki je nastal vsled odklonilnih odgovorov zaveznikov. Sicer ni prišlo nikjer do definitivnih sklepov, vendar pa povsod prevladuje mnenje, da se morajo pogajanja na vsak način nadaljevati in ne sme se opustiti noben poizkus, ki bi zamogel rešiti sedanji vedno neznostfejši položaj. Kljub temu. da prva nemška ponudba ni napravila dobrega vtisa, se mora pričeto delo na tem polju nadaljevati. Pariz, 15. maja. (Izv.) Vsi jutranji listi se bavijo z angleškim! in italijanskim odgovorom na nemške ponudbe. Vsi komentarji soglašajo v tem, da odgovori obeh držav v marsičem odobravata francosko politiko. Mesečnina znaša 50 Din. Novi člani (ki v prejšnjih sezijah niso še plačevali tennis prispevke) plačajo enkratno pristopnino Din. 100, ki se v prihodujih sezijah ne plača več. Dijaki in dijakinje plačajo polovične prispevke. Klub za te prispevke vzdržuje prostor, da na razpolago garderobo, igrališčno opremo iri ter plača pobiralce žog. Pletenko in ob tev si mora vsak igralec preskrbeti »a Ker je naval na igrališče med 17. in 4 uro največji, se oddeli vsakemu igral1-oz. skupini v navedenem času na te«e ure. Ostali čas in cela nedelja je na PT sto razpolago igralcem. Kdor želi v c* ^ od 17. do 20. ure več igralnih ur nWr® ^ 8 čati večji mesečni prišpevek i. s. P vs^, ke začete tri ure še po Din. 50. tenis sekcijo je odprt le onim, ki sov ISSK Maribor (članarina 3 no). — Načelnik. Din. Darujte za,Sklad otroš^e bolnice' v Mariboru« Mala oznanila Knjigovodja za trgovino z lesom sc sprejme. Ponudbe pod „Efcsport le=a“ na upravo „Tabofa*. 963 2-1 Stenograflnja»tipkarica se sprejme. Plača do 5000 K. Ponudbe pod jPeiftktna moč* na upravo. 06t 2—1 Klavir za 1500 D na Vrazova ul. 6-II, levo. prodaj 961 Pes, 5 m.secev star, p’ica prave velčje pasme, noseča, se prodr. Zagode, Tržaška essla 5, Maribor. 966 Cement, opeko, slamo, seno, ove*, ttoruio, krompir, drva, premog ve no pri Andreju Oset, Maribor, Aleksandrova c. 57. Telefon 88. 930 20-4 Za birmance ! Veliko izbiro gotovih oblek po nitki ceni priporoča J. Vezjak, konfekcija, Vetrinjska ni. 17. 909 Proda se postelja i i trdega lesa. cena 200 D in puška troeevka, cena 1400 D. Kopitarjeva ul. 6, priti, 958 2-2 GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE cenaje In trejnlje so kakor usnenef Najbolje varstvo preti vlagi I mraza I Modra galica in žveplo daspel*. — Prodaja se pri Ton&jc & Rozman, Maribor Aleksandrova cesta 35. ** Daibolfše čevlje in nogauice nlijlli cenah pH Sandale. -Unici Trami, Mmlbm, Grajski trg |a Dom. £eu# Mihel Zevaoo: Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. f (Dalje.) (90) »Lebel, obleci me takoj,« — jc zaukazal. — »Kako, — vase veličanstvo bi hotelo feedaj na prosto?« — Ijan’ od služabnika Lebelna, ki je pri j »Ker smatram, da je gospod vitez v) pred Ivano ter poprositi odpuščan]* * stražah ponavljal dnevno geslo i.a hitel • nevarnosti, ker mu je moj gospodar po-! one besede, ki ji je vrgel v obraz. " proti hišici. — nudil stanovanje.« — — — — — — — — — — — »Ah,« — sc je začudil d’ Assas iri po- Kaj je pa v teh štirih dneh delal vi-, sluSal napeto naslednje besede: tez^d’ Assas? j »Da, ker neki vaš prednik je bil čisto Zbudil se je po oni večerji, ki je bila; na lepem umorjen.« — tako bogato zalita z burgundcem po onih j »Umorjen! Ne, - tega pa že ne!« - sanjah iz »tisoč in je,dne noči« — precej) ~ • n , , , . i • , • ~ t, , . j »Da, moj Bog, prav res tako! Bil je kasno in' se začudil kraju. — , • , , , • ■C > • . 1 mlad m lep kakor vi, — hraber iti pono Zdelo se mu je v prvem hipu, da še sen kakor vi! Nekega dne je šel iz hiše -, . . T vedno sanja, ali pogled na težko moš-• in ZVečer so ga prinesli s predrtim srcem. »Obleci me takoj, ti pravim - In po-; njo. katero je pustil na mizi, ga je pre- Dve uri potem ie izdihnil, - seveda potem me bodeš spremljal. - S teboj se paŽ, pncal. da je res vse isti ni to, kar je do-. tolažen z verskimi tolažili zadnje ure. — nimam ničesar ati.« ^ j živel in da se pač o ti i-stinitosti ni imeli Zvedeli simo potem, da je ubogi revež Lobel je pogledal nn uro, 1 bilo jej lavno za pritoževati. • j nekam preveč hodil okoli samotne hiše pol jednajstih. — Tiho je začel kralja — oblačiti Ludvik XV., katerega si večkrat pred-) izkoristiti prijazno povabilo gospoda Ja- et avl jamo podobnega Francu I., le bolj rafiniranega, ali ravno tako podvzetriega, — ni bil no pogumen', ne hraber. — Živel je one štiri dni ter navidezno Be spoprijaznil z ubogo Marijo Leczin-teko, prav po meščan«ko v skrbeh radi posledic, ki bi utegnil imeti rop gospe d’ Etiolesf. — ‘ Vsak hip si je ponavljal, da hoče v Svojo malo hišico, vsaj pri belem dnevu pozdraviti ono, ki jo vroče ljubi, posebno že vsled skrivnosti in tajnosti, kateri je bila podrejena njegova nova ljubezen. — Listek, katerega je bil prebral, pa je Slednjič vžgal plamen'. — Kakor vsi slabotni, ki se konečno, ko jim strah, ne pomaga, silno vržejo v zapreke in ovire, tudi Ludvik XV. ni mogel več obstati ta odlaševati. —• če hi takoj šel v malo hišico, je bil na tem Jmv le Lebel, ki ga je tako počasi oblačil. — Malo je manjkalo do polnoči, ko je bil šele kralj gotov, — in hotelo se je dobrih dvajset minut do hišice. — Razburjen, % vneto glavo in vročo preveč Pomislil je še, da je druga mošnja j ljubljene deve in kak ljubosumnež, — še v omari in se potrdil v sklopu, da hoče mogoče tudi soprog, — ga je spravil iz poti. — Saj razumete? — No, zdi se mi, da je to moja dolžnost, da sem vas opozoril.« — »Vaš namen je dober, prijatelj, in v zahvalo za vaše ljubeznjive nasvete, evo, vzemite dva zlatnika.« — Ali na veliko presenečenje vitezovo ni služabnik Lubin hotel sprejeti napitnine dani. — Z nasmehom je povedal, da bi »Sanje se vedno nadaljujejo,« — si je mislil d’ Assas, a glasno odgovoril: »Napravite kar hočete, dragi... kako vam je ime?« — »Lubin, — na vašo uslugo, moj gospodar. — In hotel sem tudi svetovati, da se Jtrvjo je konečno stopal po širokih stop- J ne bi preveč kazali pri belem dnevu.« — u nicah gradu, — odšel na prosto, sprem-1 »Zakaj pač, Lubin?« — koba v najizdatnejši meri. — Vstal je. se oblekel v jedno izmed dveh oblek in opazil, da mu izborno stoji. »To se mi je prav hotelo,« — je nadaljeval svoje premišljevanje, »z oficirsko opravo se pač ne morem nikamor ganiti.« Ko se je opravil, je hotel oditi. ~ Za | vratmi je opazil gostobesednega, pri jaz-j nega služabnika, ki mu je bil razkazal; ga gospodar spodil, če bi kaj sprejel, stanovanje. — j in da ima celo dolžnost, da napolni moš- »Gospod vit&z se odpravlja?« — je kadar postane prazna.— vprašal. j D’ Assas je odšel a vendarle precej »Da, prijatelj, ali pa — je li to morda vznemirjen. — prepovedano? — Sicer to me ne bi nika-j Lubinove besede so bile uprav podobne kor zadrževalo, vendar le povejte mi.« —; njegovemu slučaju. — spreletelo ga je, »Nikakor ne prepovedano, — in zakaj, kajti v služabnikovih besedah se mu je hi to pač moglo biti prepovedano, — ali, 7>flela vsebovana grožnja, katera bi mu hotel sem’ vaše blagorodje le prositi, da mi poveste svoje želje glede kosila!« — 1 imela služiti v svarilo. — Ali za ves svet ne bi bil vitez odjenjal od tega, kar je mislil storiti. In tudi kar tako' na laMro bi se ga pač nikdo ne mogel znebiti. — . Sicer pa — če bi ga kdo tudi ubil — kaj za to slednjič, — končano bi bilo vse! Nič več ne bi fcnpel. — Šel je tedaj naravnost proti hišici, odločen, da si pridobi vstop, — da poklekne Sedaj sploh ni več dvomil, da bi bila Ivana prav s silo uropana, iri znal je, da mora biti njegovo nasil]® f bolj moralno, ker je morala Ivana t tem podleči kaki silni grožnji, kakoT primer pri poroki, — ko je morala *** ono strašilo od d’ Etiolesa. — Hitro je korakal, skoraj tekel j0' ,\ kler ni zagledal hišo, a tedaj je korake, stopal počasneje, se vstavil drevesi, kjer je bil srečal du Barrrj9, Naprej si skoraj ni upal. — . Dvajsetkrat je hotel do vrat iri ^ setkrat; se je vstavil. — f f Ko se je slednjič opogumil, je odlo^ stopil k vratom, ter vzdignil kladiv0. In čaka] je, — skoro trepetajoč. A vrata so ostala zaprta. — _,U*rf Odgovora ni bilo! — > V hiši je ostalo vse tiho in mirff0' ^, Še je potolkel, — večkrat — a z3”1 jg Mahoma je zagledal kmeta, ki L, bil vstavil, ter ga gledal, kako je Hlril vratih. — Kmetič se je spoštljivo pa rekel: ^e. »Gospod, v tej hiši ne staffuj® eC^ den. — Zaman’ trkate. — Že več Šd hodim mimo vsak dari, ali videl fl1 niti žive duše.« — D’ Assas se je zdrznil. — Ali je Ivana odpotovala? — Ali so jo drugam odvedli? — Ne to je bilo pač neverjetni sei* bo' goče! — Ali — odprli mu gotovo_n dejo, in če bi vstrajal še pri_sv0je^^ kan ju, bi pač utegnil privabiti bosumneže, katere je omenjal Lu 1 • Oddaljil se je slednjič ta se .V®S_ losten in obupan vrnil v 'R»senw,1j^ ^ Cel dan. cel večer jfc koval nac e ^ naslednji dan. — Obhodil je bil ^ okoli. — opazil mala vratiča v Z1 »jef predstavljal, da bi si pač od tam-n ^ prisilil vstop.— ..xV; (Dalje prihodnji^ isataiJi ia « ^goserai ^ EudoU fia-la.^L.DBaki! .MsdliopM A *