za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moč! devoted to the interests of the laboring classes GLASILO SVO'BO VOMISELJVIH SLOWZMCLV V AMBTUK^I Od boja do zmage! Stev. 8. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 23. februarja 1912. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo I Leto XI. Razgled posvetu. OBSTRUKCIJA V OGRSKEM PARLAMENTU. Budapešta, 21. feb. — V ogrskem državnem zboru je opozicija glasovala za obstrukcijo. Gre se namreč za podporo mornarici in armadi, katera je letos tako visoko postavljena, da je opozicija glasovala, da ne dopusti, da bi se davkoplačevalcem kradlo denar iz žepa po nepotrebnem. Opozicija je nadalje izjavila, da ni zadovoljna z ministrskim predsednikom grofom Klmen-Herdevary. Še vedno Marokko. Madrid, 17. feb. —- Španska vlada se je danes izjavila za angleške spreminjevalne predloge in se prične pogajati z Francijo. — Vlada bo zadnje davke porabila za plaćanje stroškov, ki jib je naredila zadnja vojaška ekspedicija v Marokko od 1. 1910—1911. Španija je bila dosedaj velika nasprotnica francoskih zahtev. — Angliji se je posrečilo privesti obe deželi do miroljubnega zbližan ja. Francozi za mir. Pariz, 21. feb. -—- Francosko časopisje je pozorno na Haldanov obisk v Berolinu. Vsi časopisi so menja, da pride vendarle med Anglijo in Nemčijo do sporazuma. “Francija”, tako piše uradno časopisje, “bo vesela., če pride -med rivaloma do miru in sprave. V interesu svetovnega miru je, da se Anglija in Nemčija mirno pobotati.’’ Kri teče v Zagrebu. Zagreb, Hrvaško, 16. feb. — V tukajšnjem glavnem mestu kraljevine Hrvatske so demonstracije in izgredi na dnevnem redu. Med prebivalstvom in policijo je prišlo že večkrat do resnih spopadov, pri čemur je tekla kri. Demonstracije so naperjene proti novemu hrvaškemu banu, Edvard pl. Čuvaju, in ogrski vladi. ki, kakor znano, na najgrši način zatira Hiwate. Oblasti imajo prav težavno stališče. Prebivalstvo se zbira na ulicah, kar vpliva vznemirjevalno na druge. Danes je policija zopet navalila na demonstrante, ter še pri tem -na običajni način, poslužila sabelj. Ranjenih je bilo 30 oseb. Proti cenzuri. London, 20. feb. — Angleški literati so stopili v “štrajk” čudne vrste.'Povzročil ga je pa gledališki cenzor, ki je še na Angleškem radi šablone. Ta je pred nekolikimi dnevi zapovedal gledališkemu pesniku Elenu Phillpoots, da mora v svojem novem delu “Skrivnostna žena” nekaj stavkov spremeniti. Pesnik ni hotel tega storiti, in delo sc je prepovedalo vprizoriti popolnoma. Sedaj se je pa odločilo 24 najboljših angleških pisateljev in pesnikov, da delo Elena kljub cenzoru uprizore. In sicer se bo “Skrivnostna žena” igrala brezplačno, Tear bo gotovo napolnilo vsako gledališče in cenzor ne bo smel poseči po igri, ker zakon ne pusti, če se delo igra brezplačno in nihče ne plača vstopnice. Med 'štrajkar-ji” se izmed drugih nahajajo tudi sledeči: James M. Barie, Sir Conan Doyle. Jerome K. Jerome, Arthur W. Pinero, Bernard Shaw, Alfred Sutro in Izrael Zangwill. DEifiJE V STARO DOMOVINO poSil jamo: *1 * 10.35 ................ 50 kron, ■aa * 20.50 ............... 100 kron, aa $ 41.00 ............... 200 kron, a a S 102.50 .............. 500 kron, za $ 204.50 ............. 1000 kron, aa $1020.00 .............. 5000 kron- Poštarina je vSteta pri teh «rotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do *50.00 t gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cmtland St. New York tot St. Clair Ave., N.,E. Cleveland, Ohio MILIJON. London, 22. feb. — S strahom gleda Anglija prihodnjosti naproti. 29. t. m. se skoro gotovo razglasi generalni štrajk rudarjev, katerih število znaša 800,500 in so s tem zapopadeni rudarji Angleške, Škotske, Walesa in Irske. Z rudarji pa zaštrajka' tudi 200,-000 mož, ki transportirajo premog in kateri so se izjavili solidarnim z premogarji. Če se do 29. t. m. ne ugodi zahtevam rudarjev, stopi čez milijon ljudi v štrajk. Vlada dela velikanske in obširne priprave in vojaštvo je dobilo tajna povelja. Družbe niso zavarovale samo jam, temveč tudi vsa svoja poslopja, iz česar se sklepa, da ho štrajk. Se boje rudarskega štrajka. London, 20. feb. —- Strah, da stopijo vsi rudarji Anglije 1. marca v štrajk, je zmedel popolnoma patrijotične državnike. Danes je bila tegadelj sklicana posebna seja kabineta, da se pomenijo in razpravljajo o situaciji. Zadnje u-panje vlade je to, da prepreči takozvani “tie-up” v vseh industrijskih deželah in mestih. Aehrenthalov pogreb. Dunaj, 19. feb. — Truplo umrlega ministrskega predsednika grofa Leksa Aehrenthal je izpostavljeno v veliki dvorani poslopja zunajnega ministrstva. Pogreb se vrši na povelje cesarja v četrtek z vsemi ceremonijami dvora. Naslednik mu je grof Leopold Berchtold. Pride v Ameriko. Dunaj, 17. feb. — Domnevni avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Karl Franc Jožef nastopi prihodnji mesec svoje “potovanje okoli sveta”. Šel bo na pot skozi Azijo okoli sveta in domov grede obišče tudi Ameriko. Karl Frane Jožef je najstareji sin obeh sinov umrlega nadvojvode Otta Franc Jožefa in veliki nečak današnjega cesarja. Republikanska zastava. Rim, 19. feb. — Tukajšnje kitajsko poslaništvo je razobesilo republikansko zastavo ali modernejše : zastavo svobode. (Nadalje je poslanik razglasil republiko Kitajsko uradnim potom. Mnogo odličnih oseh vseh narodnosti se je javilo v poslaništvu in čestitalo Kini v svojem boju za boljše dni in lepši epoh» na drugi strani. Zahtevajo solidaritete. London, 22. feb. — Britski rudarski delavski biro je izdal na vse rudarje Evrope proklamacijo z zahtevo, da prepreči vsak poizkus, da hi Združeno kraljestvo dobilo premog, za slučaj, da se 29. t. m. okliče generalni štrajk rudarjev Anglije. Nobenega dvoma ni, da se enak apel i na ameriške rudarje ne odpošlje, če bi se pa izkazalo, da to sredstvo ne bi zadostovalo, se bo pozivalo vse inozemske rudarje, da odlože svoje delo. “Angleški rudarji”, tako zaključuje apel “potrebujejo v tem važnem in svetem trenotku za vsace-ga delavca posebej kot za celo organizacijo, solidarnosti rudarjev celega sveta”. Juanšikaj se odpovedal. Šanghaj, 19.■ feb. — Juanšikaj se je odpovedal prezidentstvu nove republike. Prejšnji premier pod Mandču dinastijo je bil po prostovoljni odpovedi dr. Sunjet-sena od nankingške legislature iz voljen prezidentom nove republike. ¡Sedaj, po odpovedi pa se govori, da je Juanšikaj prevzel prezi-denstvo le iz “kitajske vljudnosti”. — Priporoča Sunjetsena. Resnica je, da se je Juanšikaj po odpovedi takoj brzojavno obrnil na dr. ¥u Ting Fang in njegovega namestnika Tang Shao Yi v Nanking, da delujeta na to, da postane dr. Sunjetsen zopet prezi-dent Kitajske republike. Razne novice. PRED VELIKO BORBO PRE-MOGARSKIH DELAVCEV. Wilkes-Barre, Pa., 18. feb. — Posebni odbor Anthracite Mine Workers’ se sestane dne 27. tek. m. v New Torku, kjer predloži delodajalcem zahteve premogar-skih delavcev z ozirom na novo pogodbo, in od odgovora je odvisno, če se bode začela velika delavska borba, pri kateri bi bilo prizadetih do 180,000 premogar-skih delavcev. V slučaju, da nastane borba, ne bodo štrajkali samo ti tisoči premogarjev. Štrajkarjem se bodo namreč pridružili še drugi delavci, tako, da bodo izgubili na mesec do deset milijonov dolarjev; to ogromno svoto predstavlja namreč njihova plača. Illinojški rudarji zapuste stare stranke. 'Springfield, 111., 21. feb. — Na tukajšnji konvenciji illinojških organiziranih premogarjev v Armory Hall, se je John H. Walker, predsednik, izjavil napram delegatom sledeče: “Resnica je, da vsak boj in štrajk, ki se je zadnja leta vodil na industrijskem polju od delavcev, in ki ni uspel je pripisovati temu, ker imajo vso politično moč dežele v svojih rokah sami naši delodajalci. Naša prva naloga mora biti, da se 75,-000 premogarjev te dežele združi tudi na političnem polju in da slovo starim strankam (rep. in dem. op. ured.) in se .združijo v novo. neodvisno politično stranko, ki bo zasledovala v prvi vrsti delavske interese. Uvidimo lahko da ni samo dovolj, da je vsak rudar v uniji, mora biti tudi na političnem polju samosvoj. Glejmo, da iz svoje srede volimo v prihodnje svoje može, ki nas bodo varovali pred našimi delodajalci, ki ras že 20let samo tepejo.” Je tudi že zadnji čas zato! Eksplozija v Waukegan, 111. Waukegan, 111., 20. feb. — V tukajšnji skrobarnici ali “dry starch mill”, kjer se producira skrop (štirka) iz koruze, se je razpočil kotel in povzročil silno eksplozijo. Celo mesto se je streslo. Poslopje in vsa mašinerija je bilo razdjano na koščke in skoro vse tramovje je padlo v Michigan jezero in na celem obrežju so od silne tvarine pljuskali valovi. — Čudno vendar, da razen dveh ponesrečencev ni nobenih drugih nesreč se pripetilo. Vzrok eksplozije je baje iskrica, ki je padla v zdrobljen skrop (štirko). Družba ima $50.000 škode. 500 rudarjev štrajka. Pottsville, Pa. 17. feb. — Nezadovoljni z neko novo odločbo od Philadelphia and Reading R. družbe o prodaji takoimenovanih rudarskih tiketov, so stopili tukajšnji in okoliški rudarji v — štrajk. Njih število znaša sedaj o-koli 500. Diktagraf v uradu unijencev! Indianapolis, Ind., 20. feb. — Kar se je aretiralo brata McNamara, je bil v glavnem uradu unijencev “diktagraf”, ki je kot dober “vohun” zvedel vse, kar so med seboj govorili unijski uradniki in stenografi. 'Vse, kar je govoril med tem časom Ryan, ‘Hockin in drugi uradniki v svojem (!) uradu, ima črno na belem državni pravdnik Miller. Diktagraf je bil podtaknjen v u-nijski urad in posnel vsako najmanjšo malenkost, zdolaj nastanjeni državni uradniki so pa hitro steno grafirali in sproti nosili vse na — sodišče. Ryan-n se je vendar čudno zdelo, da sodišče “vse ve” in pričel je sumiti na izdajal-stvo pri lastnih tovariših in se nekega dne, kot nam pove diktagraf (!) izrazil sledeče: “Kdo ve, če nas vragi ne poslušajo, kar sedaj govorimo?” Vsekakor bo dinamitna afera za delavske voditelje žalostno končala. ZAROTA PROTI DELAVCEM. The Milwaukee Leader, socialistični dnevnik je razkril veliko proti delavsko zaroto. Njen sedež in urad je v Chicago, UL, v prostorih prve narodne banke (First National Bank) Dearborn and Monroe cestah. Dolgo časa sem se je slutilo, da obstoja neka zarota in špijonaža v delavskih vrstah, vendar se ni vedelo, od kje prihajajo vohuni in izdajalci delavske stvari. — Omenjeni list obljublja v kratkem prinesti senzacij onelne stvaiu. Italijani “nezaželjeni”. Lawrence, Mass., 21. feb. — Vrše se še vedno konference med delodajalci in delavskimi zastopniki in upa se na skorajšnji konec štrajka. Okoli polovico delavcev se je vrnilo zopet na delo, a tkalci vstrajajo in se še niso podali na delo; brez teh pa tovarne nič ne odpravijo. Interesantno je, da družbe ne marajo več v delo Italijanov in so jih več sto danes odslovili. Italijani sedaj trumoma zapuščajo mesto. Zahtevajo potrditve republike. Washington, D. C., 21. feb. — Delegacija visoke kineške družbe v Ameriki, obstoječa iz 1000 nju-yor.Skih Kitajcev, je izročila pre-zidiju senata za zunajne stvari spomenico, kakor tudi prošnjo kitajskemu poslaniku, da deluje nato, da Zjed. države pripoznajo Kitajski kot republiko. Deputacija je bila sprejeta od prezidenta Taft jako vljudno. Socijalist izvoljen županom. Bemidji, Minn., 21. feb. — Z 24 glasovi večine je bil izvoljen županom tega mesta Fred Malzan, socijalist. En socijalistični aider-man je bil tudi izvoljen. To je okraj, kjer socijalisti u-pajo pri prihodnjih volitvah izvoliti svojega kongresmana. Skoro živa pokopana. Duluth, Minn., 20. feb. — Pri pripravah za pokopljenje tri leta stare hčerke Mihaela Maholeček, se je šeenkrat preiskala rakva, v kateri je ležala mlada deklica, ker so sumili, da je otrok še živ. Krsta, oz. šipa na krsti ni bila do-velj močno pritrjena tako, da so poklicali pogrebnika, da pokrov bolj trdno zabije. Pri tem so opazili, da nesrečen otrok še malo diha. Mesto v grob, so. krsto odprli in pričeli z radikalnimi pripomočki za oživljenje deklice, ki se je po preteku nekaj časa v resnici prebudila iz spanja. Otrok je padel pred tremi dnevi v čeber poln vode in utonil, toda ne umrl. Če ne bi slučajno odkrili pomote, bi bila deklica — živa pokopana! Nemci za Nemce. New York, 21. feb. — Tukajšnji bal za nemške sirotninske zavode in druge človekoljubne naprave, se je izvrstno obnesel. Nič manj kot $10,697.08 dobička. Velikanska svota se je porazdelila med nemška dobrodelna društva in posebno za bolnice in dome za ostarele Nemce. '“Deutsche fuer Deutsche”! V cerkvi. Oliver Hill, Ky., 19. feb. — V tukajšnji katoliški cerkvi je prišlo do groznega pobojstva. Brala se je maša, ko se sporeko med seboj trije mladi fantje Noje Dickerson, Charles May in Harvey Rayburn, vsi trije “dobri” katoličani. Prepir je naenkrat postal tako hud, da je Rayburn potegnil samokres in usmrtil svoja tovariša, sam je pa dobil nožev sunek, ki je smrten. Članom dr. št. 1 'S. S. P. Zveze v Chicago, 111., se naznanja, da se prihodnja seja vrši v nedeljo, 25. feb. točno ob 9. zjutraj v starih društvenih prostorih. Ker bodo na programu važne točke, tičoče se društva in Zveze, se poživlja vse člane, da se iste točno vdeleže. Victor S. Skubic, taj. NE V FRISCO ! San Francisco, Cal. 17. feb. — Tukajšnji delavski voditelji in stavbni uradniki pacifičnega Panama kanala delujejo z vsemi močmi na to, da preprečijo v Canada in Zjed. državah zlagane novice, da se potrebuje v tem mestu za građenje prostorov za svetovno razstavo, obilo delavcev in rokodelcev, kar povzroča, da prihajajo vsak dan v Frisco trume delavcev za delom, ki ga pa ne dobe, ker je brez njih v mestu mnogo brezposelnih. Delavski urad naznanja vsem dela iskajočim: stran od tega mesta, ker ni dela na razpolago, tudi za dobre rokodelce ne. Olaf Tvietmoe in Clancy Seized aretirana. San Francisco, Cal., 21. feb. — Znana delavska voditelja zapada, Olaf Tviemoe in Clancy Seized sta bila danes v tem mestu aretirana na poziv sodnikov iz Indianapolis, ki preiskujejo znano dina-mitno afero, ki se je spočela v glavah bratov McNamara. Oba voditelja delavcev Californije sta bila ne dolgo temu poklicana pred sodišče v Los Angeles, kjer ju je pa veliki jury oprostil vsake krivde v znani aferi; sedaj se sodi. da je biro detektiva Burns izsledil nova obremenjenja za gori imenovana. Nameravan štrajk dobljen. V Chicago se nam je obetal pred 14. dnevi velik štrajk uslužbencev poulične železnice. Štrajk se je pa brez boja dobil in družba kaj rada sprejema nedolžno odslovljene stare delavce nazaj. V tem mrazu in snegu in še posebno v tem viharju, ki vlada zadnje dni v mestu, bi pomenil ta štrajk naravnost lakoto in popolno anarhijo v trgovskem oziru in prizadjal milijone dolarjev škode celemu mestu. Dobro, da so to bogati kompanisti uvideli in ugodili zahtevam svojih delavcev. Veliko število brezposelnih. Če smemo verjeti poročilu “Združenih dobrodelnih društev za državo Illinois,” se nahaja v mestu Chicago nič manj kot — 125,000 brezposelnih! Ne tiče se pa to število vagabundov ali delomrznežev, ne, tukaj gre za ljudi, ki bi radi delali in ki so dobri delavci in rokodelci: in ki bi delali za vsako ceno, samo da bi zamogli zaslužiti toliko, da bi imeli položiti kam svojo glavo in se do sita vsak dan najeli. “Illinois Free Employment Bureau” potrjuje to vest in pravi, da mu je nemogoče toliki grmadi brezposelnih dobiti dela. Uradniki so se nadalje izajvili, da so položaj dobro študirali in prišli do zaključka, da morajo tolpe nesre čnežev lakote umreti, ali pa krasti, da ostanejo pri življenju !! Brezposelni se obojnega spola; vzrok tolikemu številu je ta, ker so velike industrijske firme odslovile precejšnje število delavcev. Župana Harrison se poživlja, da sestavi meščanski komite, ki naj preskrbi brezdelnim pota in pripomoček, da ne poginejo in zmrznejo na cesti. • Listnica uredništva. Dopisi, ki niso bili v ponedeljek že v uredništvu, odloženi za prihodnjo izdajo. — Fr. Schuster, Grelly, Colo.: Vaš dolg dopis pride gotovo v pr. izdajo in sicer v obliki lepega članka, da ljudje zvedo, kaj se vse lahko pripeti poštenim ljudem v deželi “svobode”. Rojak v Rock Springs, Wyo.: Brez podpisa ne mogoče priobčiti. Fr. Sedminek, Marianna, Pa.: Ako hočete slike Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča, morate biti naročnik “Slov. Ulustrovanega Tednika”; naročnino pošljite pa naravnost na upravo Slov. 111. Ted. v Ljubljano, Avstrija, Frančiškanska ul. št. 12. Opazovalec, Winterquarters, U-tah: “Slovenske novice”, katere ste zadnji teden poslali, so za zadnjo izdajo prišle prepozno, za ta teden so pa prestare; zraven se pa na dopise brez dopisa ne oziramo. SVARILO. Vsi oni rojaki, ki so vzeli prve državljanske papirje 29. junija 1906 ali pa kasneje, si morajo preskrbeti drugi državljanski po-pir do 29. junija 1912; če tega ne store, postanejo njihovi prvi po-pirji neveljavni. Noben, v tujezemstvu rojen, ne' more postati državljan Zdr. držav ako ni, predno je postal 21 let star, njegov oče postal državljan. Noben, v tujezemstvu rojen, nima pravice voliti s prvim popir-jem. če si ni istih izposloval pred 1. decembrom 1908. (Ta pravica zgubi veljavo s 1. dec. 1912.) Od sedaj naprej smejo voliti samo oni. ki so že državljani, ali pa imajo druge državljanske popirje. “Dva nesrečna Italjana...” iStara ljubljanska fijakrska pe- I sem, ki bi bila primerna, da bi se jo zapelo zadnji petek, 16. t. m., ! ko so prišli na “gavge” morilci farmerja Gilcova na dvorišču chi-kaškega okrajnega sodišča. Štirje mladi fantje so oropali in umorili 21. okt. 1911 farmerja Gilcova v Cook County in zadnji petek so na vislicah plačali umor za umor! Vsi še mladi, nobeden od njih prekoračil 24, toda bilo ni več upanja na življenje med njimi, ker okoliški farmerji so zahtevali, da se jih usmrti, “ker se boje drugače živeti, če bi vedeli, da se pet peresna gavtroža še pre-tega na tem sveti”. Ko smo to pisali, pel je za nje mašo oče O’Brien in jim dajal pogum in jim slikal gavge kot nekaj lepega, milostnega, posebej za nje od boga pripošenega orodja. Nič hudega! nič lažjega kot iti na vislice za en udarec po glovi človeka. Pet udarcev, pa je bil mrtev en človek; v modernih časih je pa potrebno, da pet ljudi vmre za enega; bo že tako . . . Te ne spreleti zona, če samo pomisliš: Smrtna kazen za mlado človeško bitje?! Socijalisti na delu. 700 soeijalističnih družin v New Torku je odprlo vrata otrokom štrajkarjev, inozemcev iz Lawrence, Mass. (Pomisliti moramo, da so prišli otroci v roke tu- | di pravim Amerikancem. In ko je prišlo do razdelitve otrok, se je šele pokazalo malo težkoč. Več | družin je imelo po 7 in še več o-trok. Sestre in bratci so pa hote-1 li biti skupaj! — In am. soc. družine se niso v svoji veliki požrtvovalnosti popolnoma nič obotavljali: vzele so na svoje dome po cele družine z izrazom velikega, j veselja in srečni, da morajo saj nekaj storiti za štrajkarje, tuje jim ljudi, inozemce, toda trpine, sotovariše, ki s svojo krvjo kruli škrope! . . . “Slovenska Žena” se imenuje mesečnik, ki ga izdaja in urejuje .Marica Šega v Spodnji Šiški št. 208. pri Ljubljani. 1. številka je po vsebini naravnost krasna. Ker hočemo v prih. izdaji malo več spregovoriti o tem finem ženskem listu v stari domovini, so omejimo danes samo na vsebino 1. štev.: Slika g. Fr. dr. Tavčarjeve. 1. Slovenska žena. 2. Alice Salomon: ; Pregled ženskega gibanja v letu 1910—11. 3. A. Aškerc: Natalija. 4. Utva: Jadrnice. 5. Kmetamari- ! ja: Nekaj besed. 6. Vera V.: Sab-ska kraljica francoske revolucije. 7. Mara Tavčerjeva: Oj barčica. 8. Mara Tavčarjeva: Zdravilo. 9. M. Tavčarjeva: Čarovna roža. 10. Marica Milič: Papirnate vrečice v kuhinji. 11. Slovensko žensko gibanje. 12. Ženski študij. 13. Ženski poklici. 14. Žena v javnosti. 15. Razni paberki. — List piše napredno in bo ščasoma zavzel med slovenskimi ženami in dekleti odlično mesto. Za Ameriko stane $2. Za novi stroj Linotype so darovali sledeči somišljeniki: Dolenc Frank 25c; Aleš Frank lOc; Bud-na Anton $1.00. Zahodna Bolniška I >S=rI Podporna \$X^ Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Ustanovljena 2S. aprila in ink irporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predselnik: FRANK JERAS, B jx 44, Taylor, Wash. Podprediednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44. Tajnik: PR VNK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIA SI, B>x8J, Enamc.aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elam, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elan. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, orain Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. Aystrijski Jugoslovani in morje. Spisal dr. Karl Slane. S.S.P. v ==\ Zveza y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, lil. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOE SVANŠEK 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANSEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIC, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicagp, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, lil. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika los. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, III. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. MARTIN POTOKAR pri katerem se dobe: ». garantirana domača nova Michigan S in New York vina. Belo, galon po $1.25 Sod do 50 galonov belo po 6oc äT Rdeče, “ “ 1.00 Sod “ 50 “ rdeče •J 50c %f MARTIN POTOKAR 1625 So. Center Ave. Chicago, 111. DR. WELLS & CO EAJSTAREJI zdravnik V CHICAGO Imejte Ikaktoršnokol i bolezen; pridite k staremu Dr Wells, ki je ozdravil stotine Slovanov. Veliko rojakov je 2 e iskalo njegove pomoči, kadar jim' drugi zdravniki ni so pomagali. Pridite k Dr. Wells, ki bo z Vami govori v slovenščini. On Vas bo pošteno zdravit, vi plačate p: samo za vspešno ozdravljenje. Če trpite na zabasanosti vodenici, oteklini, zastrupljenju krvi, garjah, ranah, kož nih boleznih, mehurju ali obistih, fistuli, moški oslabe losti, na novih ali kroničnih boleznih, — Vas ozdravim1, s pomočjo naše metode, odobrene od najvišjih zdravndš kih oblasti v Evropi in Ameriki. Obiščite nas. — Dami nasvet in tudi preiščeno Zastonj. Dr. WELLS & C0.424 So. State St., nasproti Siegel Cooper & Co Uradne ure od 9 jutro do 8 večer. Ob nedeljah od 10 do 2 pop Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé JOS. FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chlcage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'F — •»*■ rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. NAZNANILO! Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45c gal. Cena črnemu vinu 35« gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča FRANK STEFAN1CH, lastnik G. State Winery, R. R. No. 7 Box 124 Fresno, Cal. Amerikanski kulturni zgodovinar Draper podaja krasno sliko nekdanje kulture Arabcev na Španskem. V svoji azijatski domovini revni pastirji, postanejo na Španskem velik narod, kar se tiče materij elnega dela, kulture in ved. Ti Arabci so uvedli izborno poljedelstvo, upeljali so pridelovanje riža, sladkorja, bombaža in skoraj vsega finejšega sadja, med tem breskev. Špinača in žafran sta pridelka Arabcev. Isti upeljejo svilorejo, pridelujejo najfinejša vina, Heres-Malago. Njihovi vrtovi še danes niso prekošeni. Za 0-hlajanje velike vročine se imeli vodomete, hidraulične naprave in umetna jezera. V deželi so bile razne manufakture za predelovanje svile, bombaža in platna; poznali so najfinejše izdelovanje zlata in redkih kamnov. Še danes cenimo kakovost zlata po arabski teži — čarat — to je teža štirih ječmenovih zrn. Poznali so fabrika-cijo vsakovrstnega manufaktur-nega blaga, lončene posode, železnine in jekla. Poznali so tudi smodnik, kanone. Ti Arabci so iznajditelji očal in kompasa. Njihovo bogatstvo je moralo biti velikansko, ker je imel Kalif Abder-rabman HI. po sedanjem računanju pet in pol milijonov funtov šterlingov letnih dohodkov. Arabci so trgovali z Azijo, posebno z Levanto. Imeli so tisoč in tisoč ladij in svoje konzule v Carigradu, na Kitajskem, v Indiji. Glavno mesto Kordova je brojilo 200.000 hiš in več ko milijon ljudi. Ko je solnce zatonilo, se je moglo hoditi v svitu uličnih svetilnic deset milj. 7001 let pozneje še ni bilo v Londonu nobene svetilke na ulicah. Ulice so bile v Kordovi tlakovane. Stoletja potem se je hodilo ob dežju v Parizu do gležnjev v blatu. In druga mesta, kakor Granada, Toledo so bila ravno tako razvita. V teh mestih so imeli meščani velike biblijoteke. V zve-zdoznanstvu so bili ti Arabci učitelji sedanjih učenjakov te stroke. Okolu leta 1100 je arabski u-čenjak Albazen že postavljal in u-temeljeval hipoteze luči in zraka tr učil o njih tako kakor sedanji fiziki. V matematiki in geometriji so prekašali Arabci Grke in Rimljane. Arabske številke imamo od njih, Arabci pa so prevzeli te številke od Hindov. Geografijo so ti Arabci v svojih šolah učili po glo-bih. — Rimljani in Grki so še mislili, da je zemlja plošča. Izdajali so Arabci enciklopedijo vseh človeških znanosti v 20. zvezkih. Ti Arabci so ustvarili vedo kemije in farmakologije. Besede: admiral, alehemie, alkohol, algebra so od njih. V zdravljenju so bili mojstri, imeli so operaterje, ki se najtežavnejših operacij niso ustrašili. Pri vsaki mošeji je bila šola za 0-troke. Imeli so tudi akademije, vseučilišča. Iz njihovega pesništva so zajemali drugi narodi. Gotika, katero smatrajo Nemci za poseben plod nemškega duha, je baje posnemanje arabskih motivov, ki so se našli na neki mošeji. In ta velika arabska kultura v Evropi je nastala precej hitro; ti Arabci so morali seboj iz Azije prinesti podedovano razpoloženje, duševne dispozicije za vse to, ti Arabci in drugi Azijati so morali imeti utise od prejšnjih velikih kultur v Aziji. Zdi se, kakor da bi predniki teh Arabcev tisoč let nazaj te velike kulture videli in so le podedovani spomini potomcev v Aziji mirovali ter se zbudili šele v novi domovini na Španskem. Neki soeijolog sklepa iz tega tudi na živahnost duha orijentalov sploh in ljudi v južnih krajih Evrope posebej. ¡Visoko nadarjenost Italjanov v južni Italiji si ta soeijolog razlaga na navedeni način. Ta obris arabske kulture sem podal za to, ker hočem postaviti bralca v kraje sedanje Dalmacije in v kraje okoli Ogleja in Trsta. Hočem vprašati, zakaj ni bilo v teh krajih pojavov kulture, ko so ¡Slovani zasedli ta svet? Za časa Rimljanov so bili ti kralji najbolje kultivirani in Rimljani so bili tudi v teh krajih visoko omikani. Ostaline rimskih stavb v dalmatinskih mestih in v Ogleju kažejo na veliko kulturo. Mi Jugoslovani smo morali priti iz krajev, v katerih v davni preteklosti ni bilo dosti omike, ker v intelektu, v spominu priseljencev ni bilo nič razpoloženja, dispozicije za pojmovanje kake večje kulture. Milije, zemlja, obnebje in drugo kar spada v milije, je bilo gotovo pripravljeno ; vsaj so Rimljani in prej Feničani ter Grki na tem o zemlju razvijali veliko kulturo. —- Do 10. stoletja so Židovi na I-taljanskem in v naših krajih razvijali nekaj trgoVstva; upeljali so ti veletalenti med narodi razvijajočo se industrijo in obrt. Naša rasa ni brez večjih talentov. V vsaki stroki ved so imeli Jugoslovani in imajo še večje talente v vsaki umetnosti, dasi ne dosti genijalnih ljudi, ki bi bili kazali celo nova pota kulture. Jugoslovani moramo raziskovati to prikazen, da nismo nič kaj posebnega u-stvarjali, dasi smo naseljeni v krajih, kjer so živeli neposredno pred nami Rimljani z veliko kulturo. Dubrovnik, ta je neka izjema, ali Benečani se ustvarjali že v zgodnjem srednjem veku veliko omiko in pridobivali velikanska bogastva tukaj prav blizu naših krajev! V 'Benetkah so gotovo sodelovali naši predniki, iz Ogleja se je prestavil ves sijaj življenja tedanjih patrijarhov v Benetke, veliki pristan Rimljanov pri Gra-dežu in Ogleju so patrijarhi pustili zapasti, dasi so še imeli rimske tehnike, ki bi lahko zabranili zasipanje pristana pri Ogleju, ker se morje vzdiguje. Oglej so Humi razdrli 1. 442. po Kristu. Patrijarhi so bežali pred Humi na beneške lagune. A v šestem stoletju so prišli naši slovenski pradedje tje, Ogleja je še bilo nekaj, in patrijarhi so prišli nazaj; pod njihovim vladarstvom smo se pokristjanili in živeli smo kot njihovi tlačani, ki odrajtujejo desetino cerkvi in njenim duhovnikom. Pastirji in kmetje so drugod u-stvarjali velike meščanske kulture! — Nemci so tudi zasedli 0-bale srednjezemskega morja in v severu rimska mesta, po Rimljanih kolonizirane kraje. Tudi oni niso dolga stoletja nič ustvarjali kulture; rimska kultura je zaspala za več stoletij tudi po naselitvi Nemcev v teh krajih; Nemci pa se štejejo neovrgljivo med boljše rase. 'V naših južnih krajih se lahko reče, da je morje vse. Ob morju se je menda začela prva kultura, ker morje bogato živi ljudi na njegovih obalih. Kaj so dosegli Benečani ne daleč od Ogleja s trgovino na morju, kažejo še danes palače, cerkve, nekdanja javna poslopja v Benetkah, katere bodi gledat ves sedanji omikani svet. Ne ve se, ali so bile današnja Notranjska, Istra in kraji od Tržiča do Trsta že takrat kraška zemlja, ko so se v njih naselili naši predniki. O burji pišejo namreč že Rimljani. Ali morje in nekaj sadežev kraške zemlje je moglo dobro rediti naše ljudi. Počasi raste Trst, ko Oglej umira. Dubrovnik je jedino mesto, ki se ne podvrže nobenemu tujemu gospodstvu in kjer so postavili ¡Slovani lepo mesto, nabrali si s trgovino bogastvo, ki širi moč Dubrovnika po Hercegovini in Bosni; Dubrovnik tehmuje v srednjem veku z Benečani. Najlepše, kar more človek videti na slovanskem jugu, je ta Dubrovnik. Mesto nam kaže, da so v njem živeli ljudje, ki so šli v svet in ko so se vrnili domu, so si ta dom okrasili najlepše z deli svojih umetnikov. Tedaj dobra rasa, živeča v u-godnem milijeju brez take zgodovine in tradicije! — Ako so ti Dubrovčani zmogli kaj lepšega, zakaj ne drugi iste rase? Italijanske republike, Benetke, Genua in druga mesta so si v srednjem veku, ko se je selitev narodov ustavila in se že uredila kmetija, s trgovino ustvarile največje bogastvo, u-živela se je v teh mestih večja o-mika in lepote, ki še danes vleče' jo ljudi iz vsega sveta vanje, so se ustvarile s tem bogastvom. Neki socijologi si tolmačijo prikazen, da je visoka kultura Rimljanov zamrla s tem, da ni bilo dobro križanje germanskih in slovanskih narodov z Rimljani. Ker so tudi Nemci bili dolga stoletja srednjega veka nevedni tlačani, ki so pustili rimske kolonije in mesta zapasti in z njimi vso kulturo Rimljanov in se vendar štejejo med boljše rase, ki so pozneje, ko se je zopet začelo križanje med sorodno krvjo, povzdignili precejšnjo kulturo, je to tolmačenje opravičeno, da namreč križanje Rimljanov z Nemci in Slovani ni bilo dobro. Tedaj bi tudi o nas drugih Slovanih veljalo isto in nismo bili slabša rasa, ki sama iz sebe ne more pognati kaj vredne 'kulture ter tudi danes nismo. Dalje prihodnjič. BEŠTIJE. V gneči novic, ki jih je od dne do dne sipalo v časopisje živahno in nemirno politično življenje zadnjih dni, se je skoro zadušil dogodek, ki na stežaj odpira pobeljene grobove kapitalistične civilizacije in razodeva človeškemu očesu usmrajeno trohnobo in gnilobo sedanje družbe. Kakor znano je nameraval Ku-pelweiser vrh Semmeringa sredi gostih smrekovih gozdov, dihajočih živo zdravje bolnim pljueam, zgraditi dom jetičnim otrokom. Zavetišče malim, ki beže pred požrešno smrtjo. Hotelirji in zemljiški spekulanti vrh Semmeringa, ki je nekaka kolonija bogate dunajske gospode, so zagnali proti človekoljubnemu načrtu vreščeč hrup in podlo gonjo. Kričali so na pomoč, kakor da jim zemlja gori pod nogami: Bolni otroci bodo 0-kužili Semmering! Pregnali iz njega bogate goste in spravili špekulante in hotelirje na beraško palico ! Lastninski fanatizem je obhajal svoje orgije. In če bi bajka o kužni nevarnosti za Semmering bila tako resnična kakor je zlagana — kako 0-pustošena in gluha morajo biti srca teh lastninskih bestij, ki jim je zlato oslepilo vid za vse drugo, zamorilo človeška čuvstva in jih iz-premenilo v nezavestne in brezčutne denarne avtomate. ¡Vso divjo gonjo zoper domovanje bolnih otrok pa so kronali politični kristjani. Krščansko socialna stranka je v nižjeavstrijskem deželnem zboru z resolucijskim predlogom pozvala vlado, da prepove in prepreči Kupelwieser jev projekt. Jetičnim, oziroma jetike sumljivim otrokom — kakor je pod pritiskom bestij KupelWeiser izpremenil svoj prvotni načrt — bolj Semmering prepovedan. Vlada naj jih prežene z zdravega zraka, da se od dobrodelnih sejmov “Za otroka’’ upehana gospoda mirno odpočije, da bo nemoteno prežvekovala puste velikomestne užitke in zabave. Pred smrtjo skrivajoči se otroci naj se umak- nejo prešerni gospodi, ki^se ščepe-ri na semerinških višavah. Tako u-kazujejo špekulanti, ki ne marajo zavetišča zoper jetiko, tako hočejo špekulanti, ki postavljajo v velikem mestu leto za letom na tisoče zavetišč tuberkuloznim bacilom ... . . . Pustite male k meni! . . . Jezus iz Nazareta, Kristus imenovan ! Zakaj si se ukvarjal z moralno povzdigo človeka ? Zakaj nisi svoje genialnosti upregel v snovanje novih sistemov špekulacije" Zakaj ? Tvoji kristjani se ne zanimajo za Evangelije; Priročnega vodnika potrebujejo, ki jim razodene neodkrite skrivnosti — zemljiške rente! “Zarja”. Mala svota za pokojnine. Washington, D. C. — Naznanjeno je, da so podružnice “United States Steel” korporacije v zadnjem letu izplačale na pokojninah skupaj $281,457. Z ozirom na neizmerno veliko kapitalizacijo te velikanske korporacije, je navedena svota skrajno majhna in kaže, da družba ni preradodarna. Čenstohovski prijor pobegnil. Varšava. Prijor čenstobovskega samostana, ki je bil tudi zapleten v afere patra Macocha, je pobegnil v Ameriko. ZAHVALA. So. Chicago, 111. Koncert pevskega društva “Slovan’’ se je v vseh ozirih dobro obnesel. Zahvaljujemo se torej tem potom c. občinstvu katero nas je v tako obilnem številu posetilo. Posebno se zahvaljujemo slavnim pevskim zboram in sicer: Hrvat-skemu pevskemu društvu “Zora”, Slov. Del. Pev. društvu “Orel” ter So. cbikaškemu mešanemu zboru za njih lepo ubrano petje, katero je želo vsestransko aplavdi-ranje vseh posetnikov. Istotako hvala pevskemu društvu So. Chicago Maennerchor, za njih korporativno vdeležitev. Posebno se za hvaljujemo c. gospem in gospi-cam, elanom mešanega zbora za njih pomoč pri razprodavanju razglednic, kakor tndi g. J. Fritz-u za nam izkazano pomoč pri točenju pive itd. Proti koncu se še enkrat zahvaljujemo vsem skupaj in vsakemu posebej za poset, ter obljubljamo, da bodemo tiicli v bodoče, gledali da ustrežemo e. občinstvu v vseh ozirih! (ODBOR. Eagle Beir 117 East Northern ave., Pueblo, Colo. Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER & JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika. “TheRoosevelt Salooti” ROCK springs, wyo. A. Justin, lastnik in trgpvec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! x---------------------------- Ko jakom v San Francisco, Oal., in slovenskim potnikom se priporoča (LAIBACH JOHN KUKAR, imitelj. 461 Fourth St. San Francisco, Oal. Telef. Douglas 5049 Telef. HomeJ2436 SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Seboenbofen pitvo priporoča ANTON MLADIC, 2348 Blue Island Ave. Chicago. COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB. predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO “NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON 4837-43 Washington St., DENVER, COLO. Vedno domače dobro vino, likerji i cigare. Vsi Slovani se zbirajo v tem saiunu! Za obisk se priporočit JOHN PREDOVICH, lastnik ROJAKOM, ki stanujejo in potujejo skozi Denver, Colo., piporočam svojo dobro urejeno GOSTILNO. Oddajam sobe na dan ali na teden Dobra postrežbal Se priporoča JOHN DEBEVC 1719 BLAKE ST. DENVER, COLO RAILROAD EXCHANGE BAR 2245 Larimer St. Denver, Colo.. Slovencem se priporočava kot dobra domača salumarja. Louis Prosek in Joe Rschlin. Celoletni račun • Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze od 1. januarja 1911. do 31. dec. 1911. IVlesto DOHODKI H3 p ‘ÜS H-o C . 0 1/3 M P Lis cž © C'c O cs p a- N>o se ss § o Skupaj IZDATKI —-o o o £3 Skupaj 1. Chicago, 111........$ 2. Claridge, Pa........ 3. Do Pue, 111.,....... 4. Black Diamond, Wash. 5. Darragh, Pa......... 6i Winterquarters,Utah 7. Arona, Pa........... 8. McGuire. Colo’. ---- 9. Leadville, Colo..... 10. Moon Run, Pa........ 11. Staunton, 111....... 12. Sublet, Wyo......... 13. Witt. Ill.......... 14. Yale, Kans.......... 15. Tatt, 111........... 16. Clinton, Ind........ 17. Aurora, Minn........ 18. Girard, Ohio ....... 19. Chicago, 111. ..... 20. Cleveland, O........ 21. Naylor, Mo.......... 22. Indianapolis, Ind. .. 23. Orient, Pa.......... 24. Milwaukee, Wis. .. 25. Reading, Pa......... 26. COllinwood, O....... 27. Forest City, Pa. ... 28. Madison, 111........ 29. Taylor, Wash....... 30 Bishop, Pa. ......... 31. Farmington, W, Va. 32. Wenona, 111......... 33. Livingston, 111..... 34. Oregon City, Oregon 35. Franklin, Kans...... 36. Springfield, 111.... 37. Lowber, Pa.......... 38. Jenny Lind, Ark.... 39. Aguilar, Colo....... 40. Salida, Colo........ 41. Ambridge, Pa........ 42. Red Lodge, Mont... .43. High Bridge, Iowa .. 44. Virden, 111! ....... 45. Baltic, Mich........ 46. San Francisco, Calif. 47. Chicago, 111, ....... 48. Mulbery, Kans....... 49. Winterquarters, Utah 50. Milwaukee, Wis. ... 51. Ravensdale, Wash. . 52. Somerset, Colo...... 53. La Salle, 111....... 54. Ely. Minn........... 55. Broughton, Fa....... 56. Rock Spring, Wyo.. 57. Barton, Ohio ....... 58. Greenland, Mich. . . 59. Conemaugh, Pa. ... 60. Pueblo,. Colo....... 61. Barberton, Ohio ... 62. Lorain, Ohio 63. Sheboygan, Wis. .. 64. St. Michael, Pa..... 65. Onnalinda, Pa....... 66. Superior, Wyo....... 67. Johnston City, 111... 68. Issaquah, Wash. ... 69. Brew-ster, Ohio .... 70. Dunlo, Pa........... 71. Marianna, Pa....... 72. Hillsboro, 111...... 73. Girard, 111......... 74. Johnstown, Pa....... 75. East Helena, Mont. 76. Roundup, Mont....... 77. Cherokee, Kans...... 78. Brereton, 111....... 79. East Palestine, Ohio 80. Herminie No. 1. Pa. 81. Biwabick, Minn, ... 82. Gilbert, Minn....... 83. Roslyn, Wash........ 84. Cumberland, Wash.. 85. Benton, Wash........ 86. Herminie No. 2, Pa. 87. Cleveland, Ohio, .. 88. Panama, III......... 271.35 $ 241.50 $ 512.85 $ 24.00 $ 46.00 $ 37.75 $ 1.50 $ 5.10 $ $ 627.20 $ 229.90 $ 300.00 $ 529.90 383.20 356.25 739.45 4.00 66.00 58.80 5.50 3.00 876.75 674.85 674.85 132.50 118.00 250.50 8.00 23.00 8.00 .50 4.75 294.75 64.05 64.05 406.35 372.00 778.35 38.50 67.00 61.05 6.00 28.00 21.75 1.000.65 597.52 400.00 997.52 246.88 235.87 482.75 6.00 36.00 33.10 7.25 565.10 185.05 100.00 285.05 387.00 351.00 738.00 22.00 62.25 57.25 7.50 1.20 4.00 892.20 318.15 318.15 205.00 190.25 395.25 12.00 35.00 30.75 1.25 6.00 480.25 67.50 67.50 131.10 123.25 254.35 14.00 26.00 21.25 4.25 319.85 92.80 325.00 417.80 319.90 288.50 608.40 48.00 54.00 49.65 2.00 762.05 276.50 276-50 241.00 225.00 466.00 8.00 41.00 33.90 5.00 1.00 97.15 652.05 259.05 535.00 794.05 130.40 125.95 256.35 16.00 25.00 22.50 .50 2.60 322.95 72.64 72.64 286.10 270.75 556.85 16.00 51.75 43.40 3.25 1.20 672.45 396.95 396.95 2-33.80 208.45 442.26 30.00 43.00 36.50 36.10 587.85 233.30 233.30 265.15 255.50 520.65 -26.00 51.00 44.20 1.25 643.10 395.75 395.75 218.75 191.75 410.50 30.00 35.00 33.50 1.^5 26.40 537.15 281.30 600.00 881.30 225.05 200.00 425.05 8.00 35.00 29.35 3.75 2.30 147.50 650.95 789.12 789.12 142.05 132.00 274.05 10.00 18.00 20.65 2.00 11.40 336.10 410.50 410.50 117.35 124.00 241.35 6.00 19.00 18.35 3.00 26.30 314.00 470.35 470.35 197.80 185.50 383.30 10.00 34.00 30.35 .75 458.40 70.95 70.95 332.30 324.00 656.30 80.00 82.00 55.50 5.75 45.00 924.55 501.10 501.10 62.75 55.50 118.25 6.00 12.00 9.25 2.00 147.50 83.54 83.54 252.00 230.50 482.50 30.00 50.00 38.00 4.25 6.10 11.45 622.30 423.15 600.00 1,023.15 28.05 24.50 52.55 14.00 8.00 3.80 6.00 81.35 — 218.75 208.50 427.25 24.00 41.00 34.50 1.00 4.00 531.75 297.25 297.25 78.20 77.00 155.20 10.00 15.00 12.25 1.00„ 193.45 83.-55 83.55 173.75 157.00 330‘.75 14.00 27.00 25.75 15.40 412.90 203.60 203.60 242.00 243.00 476.00 8.00 42.00 40.00 ‘ 2.50 2.00 10.30 580.80 193.30 193.30 113.25 110.50 223.75 16.00 9.00 9.75 .75 4.20 263.45 147.55 147.55 170.70 163.75 334.35 26.00 33.70 26.40 1.25 11.50 433.30 49.20 49.20 166.50 153.50 320.00 4.00 20.50 25.50 1.50 1.20 372.70 259.65 259.65 381.85 365.00 746.85 36.00 44.00 35.35 21.40 883.60 250.50 250.50 73.25 64.00 137.25 6.00 11.00 10.50 1.25 6.10 172.10 68.60 500.00 568.60 191.75 158.00 349.75 8.00 29.00 26.50 1.25 24.00 438.50 202.50 50.00 252.50 138.35 129.50 267.85 12.00 21.00 21.05 4,00 1.00 326.90 140.70 140.70 220.50 194.00 414.50 34.00 40.00 33.50 2.00 26.40 550.40 48.05 48.05 163.30 155.50 318.80 10.00 28.00 22.85 1.00 10.75 391.40 267.55 267.55 169.45 178.50 374.95 20.00 32.00 28.60 2.75 11.20 469.50 220.15 500.00 720.15 176.55 159.00 335.55 8.00 32.00 27.00 2.75 21.20 426.50 165.95 165.95 194.50 , 165.50 360.00 12.00 36.25 22.25 2.00 1.00 22.40 455.90 442.90 100.00 542.90 142.30 136.00 278.30 12.00 23.25 21.80 40.05 375.40 14-1.85 141.85 130.60 119.50 250.00 2.00 20.00 20.00 .50 6.00 298.50 178.45 178.45 98.63 93.87 192.50 8.00 19.00 14.25 1.00 1.10 235.85 73.20 73.20 154.50 143.25 297.75 12.00 26.00 24.50 .75 1.00 362.00 75.50 75.50 199.75 184.75 384.50 6.00 48.00 27.95 8.00 12.60 487.05 213.85 500.00 713.85 123.75 116.00 2-39.75 18.00 17.00 15.55 1.00 6.20 297.50 249.55 249.55 44.70 47.00 91.70 6.00 10.00 7.55 .75 7.30 19.45 142.75 217.77 500.00 717.77 66.95 124.00 190.95 2.00 21.80 12.45 1.85 1.14 230.19 45.14 45.14 347.55 316.00 663.55 50.00 56.00 52.45 2.50 28.00 3.40 855.90 398.05 398.05 37.05 79.00 116.05 2.00 12.50 8.30 1.20 140.05 500.00 500.00 75.30 137.50 212.80 15.00 25.00 13.65 .25 .90 267.60 154.27 75.00 229.27 102.25 98.50 200.75 8.00 19.75 15.25 1.75 245.50 219.55 500.00 719.55 203.55 191.00 394.55 24.00 35.00 30.75 1.25 11.00 ; 496.55 114.40 114.40 108.75 99.50 208.25 8.00 18.00 16.25 2.00 252.50 36.60 36.60 180.25 159.50 339.75 58.00 39.00 32.25 .50 27.00 496.50 343.10 343.10 299.65 276.00 575.65 18.00 61.00 37.30 1.75 24.30 708.00 331.75 331.75 138.75 130.00 268.75 8.00 22.00 19.25 1.25 10.00 329.25 203.65 100.00 308.65 74.00 67.00 141.00 12.00 13.75 11.75 .25 9.20 - 187.95 68.60 68.60 143.25 132.50 275.75 16.00 21.00 23.50 1.00 19.20 356.45 152.80 100.00 225.80 160.00 145.00 305.00 46.00 49.00 25.70 1.00 11.20 437.90 165.85 500.00 665.85 172.10 157.00 329.10 38.00 29.00 26.30 .25 27.40 450.05 140.75 140.75 88.50 74.00 162.50 10.00 18.00 15.25 .25 7.50 213.50 65.25 65.25 127.25 107.50 234.75 6.00 20.00 19.00 1.75 21.20 62.85. - . 365.55 201.30 75.00 276.30 192.75 175.50 ' §68.25 ’§6.00 4Ö100 30.75 1.00 2.20 478.20 68.60 68.60 227.30 216.00 443.30 36.00 50.00 38.30 .75 28.40 596.75 159.00 159.00 65.15 63.00 128.15 12.00 12.00 6.90 .25 159.30 48.05 48.05 104.00 92.50 196.50 14.00 14.25 .25 12.00 237.00 38.95 500.00 538.95 116.00 111.00 227.00 10.00 2.00 19.00 1.00 12.95 271.95 149.80 149.80 56.00 50.00 106.00 14.00 11.00 9.50 15.00 155.50 123.25 110.00 233.45 4.00 9.00 16.50 .25 24.00 287.00 121.30 121.30 123.30 115.50 238.80 12.00 20.50 19.35 1.50 23.75 315.90 26.30 26.30 162.50 150.00 ,312.50 16.00 28.00 22.45 2.25 15.70 396.90 345.50 345.50 82.35 78.25 160.60 4.00 7.00 11.20 .75 .20 183.75 83.55 83.55 141.00 128.00 269.00 26.00 13.00 - 23.25 3.00 14.05 348.30 82.35 82.35 210.25 190.50 400.75 66.00 37.00 18.-75 29.00 551.50 141.81 141.85 38.45 68.50 106.95 30.00 15.00 6.85 1.00 3.75 '163.65 34.85 34.85 89.05 78.50 167.55 40.00 20.00 15.35 .50 22.15 265.55 60.75 54.25 115.00 26.00 13.00 11.00 .50 1.30 166.80 74.35 74.35 45.00 40.50 85.50 18.00 9.00 6.75 12.25 131.50 36.85 31.50 68.35 18.00 9.00 5.80 .50 3.25 104.90 30.50 28.50 59.00 28.00 14.00 7.00 2.50 110.50 70.05 61.25 131.30 68.00 34.00 7.90 40.30 281.50 21.25 16.75 38.00 26.00 13.00 3.25 80.25 35.50 26.25 61.55 44.00 22.00 4.90 3.95 136.40 12.00 12.00 24.00 26.00 13.00 2.75 7.30 73.05 11.50 10.50 22.00 22.00 11.00 3.30 58.30 15.60 16.00 31.60 32.00 16.00 .20 '3.75 83.55 8.25 7.75 16.00 32.00 16.00 64.00 6.75 6.25 13.00 16.00 8.00 .50 37.50 DOHODKI: Redni mesečni prispevki: Bolniška .podpora članov 1. oddelka........$12,685.91 Bolniška podpora članov 2. oddelka......... 3o2.75 Bolniška podpora članic.................. 408.25 Vrnjena boliSka podpora ...................... 481.24 $13,901.15 Usmrtnina članov 1. oddelka................$11,743.89 Usmrtnina članom 2. oddelka.............. 100.00 -Usmrtnina članic ......................732.50-$12,576.30-$26,477.54 REZERVNI SKLAD ............................$ 2,464.00—$ 2,464.00 Tiskovni sklad: Tiskovni sklad (redni prispevki)...........$ 1,972.05 Pristopnina .............................. 1,749.50 Potni listi ................................... 54.25 Prestopni listi ............................... 36.25 Odstopni listi ................................. 4-25 Spremenba oporok .............................. 36.50 Znaki .................................«... 749.00 TPoč&ti • ...•••••»•••••••••••••••••••••••• 19.25 Plačilne kniižice .......................... 80-95—$ 4,702.00 Za glasilo Glas Svobode od dr. št. 31, 41--- . 4.00 Dr. št. 7 Aroma, Pa., preplačalo na asesmentu 7.10—$ 11.10 Izdatki od 1. jan .1911 do 31. dec. 1911... IZDATKI: Redni mesečni prispevki: Bolniška podpora.‘članov 1. oddelka....... .$14.232.28 Bolniška podpora članov 2. oddelka......... 687.74 Bolniška podpora članic ................... 163.98—$15.084.00 $33,654.64 26,104.98 $ 7,549.66 Preostanek v letu 1911: Preostanek v letu .................................................% 7,549.66 Pilanca iz leta 1910 .............................................. 6,565.41 Obrest letu 1911 ..................................................... 205.56 Nevrnjeni čeki ..................................................... 1,840.93 Glavnega ‘blagajnika Money Orders ................................. 79.18 Denarno premoženje dne 31. dec. 1911.............-$16,240.79' Usmrtnina članom 1. oddelka............$ 6,150.00 Usmrtnina članom 2. oddelka............ Usmrtnina članic ................... 575.00 6,725.00 Odpravnina iz usmrtnine .................$ 250.00 Za poškodbe ............................... 275.00 Ža operacijo ............................ 75.00 Na račum iz usmrtnine ................... 35.00 Tiskovni sklad: Knjige za glavni urad ...................$ 81.60 Dvorana za glavne seje .................. 17.00 Glasilo ....................'............ 312.50 Tiskovine .......(....................... 584,35 Znaki .................................... 450.00- Društveni pečati............................. 1900 Potrebščine za glavni urad ................. 51.96 Oprava za glavni urad ..................... 177.50 Poštnina ..........^.................... 190.94 Telegrami ................................... .93, Express ..................................... 7.00 Stalna plača uradnikom .................. 1,372.72 Dnevnice glavnim uradnikom ................ 190.20 Vožnje uradnikom ......................... 122.74- Bondi glavneh uradnikov .................... 18.00 Odvetnik.................................... 15.00 Vrnjene vstopnine za nesprejete člane.... 21.70 Notarska potrdila ........................... 2.00 Prevoz glavnega urada .................... 38.00 Zavarovalnina proti požaru gl. -urada.... 7.50 Insurance Department Examiners ............. 19.25 Plača vrhovnega zdravnika .................. 50.00 Za glasilo Glas Svobode od dr. št. 31, 41... 4.00 Dr. št. 7 ArOna, Pa., preplačalo na asesmentu 7.10-—$ DELITEV ZVEZINEGA PREMOŽENJA: Na obrestih V Northern Trust Savings Banki v Chicagi, 111.. dne 31. dec. 1910 ..................................$5,312.92 Vloženo v letu 1911. v iste banke nadaljnih......... 4,000.00 Obresti v letu 1911...........-..................-... 205.56—$ 9,818.48 V rokah glavnega blagajnika: Bilanca -dne 31. dec. 1910.................................$1,252.49 Prebitek izdatkov po blagajnikovi knjigi leta 1911... 3,549.66 Nevrnjeni čeki dne 31. dec. 1911 .......................... 1,840.93 Bilanca dne 31. dec. 1911 v ‘Second Ward Savings Banke v Milwaukee, Wis............................. V rokah glavnega hlagajnika je pCstnih nalkaznic (Money Orders) ................................... 79.18 6,643.08 79.18 V prometu: Društvr. dolgujejo na asesmentu..........................$ 159.68 Društvo dolgujejo na znakih ............................. 220.70 Društvu, dolgujejo na vplačilnih knižicah ............... 23.35 Znakov v glavnem uradu je 117 komadov @ $1.00............ 117.00 Vplači-lneh -knjižic v glavnem uradu 1201 komad. @ lOc 120.10 •640.83 Oprava glavne pisarne. Pisarna gl. tajnika; vrednost po Inventarju 1. 1911...$ 444.80 Pisarna gl. blagajnika vrednost po Inventarju 1. 1911... 20.00 Usmrtnine naložene na obresti v oskrbi S. S. P. Zveze: Mladoletne hčerke preminulega b. Vidmarja Urha cert. št. 764..........y................................$ 424.60 Mladoletne dedičev preminulega b. Bezeka Franka cert. št. ,313.......................................... 488.00 $13,419.91 $12,576.39 $25,996.30 $1,749.50 $2,464.00 $1,972.05 $131.25 $849.20 $481.24 $33,643.45 $15,084,00 $7,360.00 $22,444.00 635.00—$22,444.00 464.80 912.60 $18,258.97 Opomba pri zadnjem; računu ise ni vppštevalo Money Orders, ¡katere je naložil glavni ¡blagajnik 2. jan. 1911. na banke. IZPLAČILA GLAVNIM URADNIKOM: Račun iz leta Anton Mladič, 1910 predsednik .............. 1911 Anton Fisher, podpredsednik ........... 1911 Joe Benko, 1910 tajnik .................. 1911 ¡Stalna plače 10.40 50.00 John Kalan, 1910 blagajnik .............. 1911 William Rus, 1910 zapisnikar ............... 1911 Ferd. Glojek, 1910 -pireds. nadzor, odbora... 1911 Anton Dul 1er, nadzornik... 1911 M. V. Konda, 1910 nadzornik ................ 1911 1910 1911 1911 1910 1911 1911 1910 1910 1910 5.50- 1,080.00 41.67 112.00 1.00 50.00 8.00 10.40 Joe Ivanšek, začastni porotnik ....... Joe Cvetkovič, porotnik.. John Mladič, pomožni odbor ........... Jakob Tisol, pomož. odbor. John Levstik, pomož.odbor. Al. Skubic, preš. nadzornik Joe Vrščaj, prejš. nadzornik A. Geschell, pom-ož.odbornik 2.50 1.25 Vozni stroški 7.80 2.00. 30.00 3.65 10.50 14.0-5 3.40 21.55 8.40 .70 1.69 3.30 2.50 .30 1.60 5.60 4.90 .60 .20 122.74 Dnevni Skupaj ce 15.00 $ 16.00—$ 101.20 1,372.72 PREGLED IZPLAČANJA USMRTNINE: 20.00 7.30 13.00 6.00 .90 9.90 12.00 6.00 7.50 38.60 2.50 1.50 13.00 8.00 7.00 6.00 1.00 190.20 Dr. Cert. št. Ime štev. Pogreb. ‘Dedš. ‘Skup 1. Anž-el j Frank, 933 400.00 400.00 4. Golob Matija, 167-1 300.00 300.00 5. Kastelic Alois, 191 100.00 100.00 6. Braško John, 695 10. Bezek Frank, 313 12.00 488.00 500.00 15. Strgar Blaž 1288 100.00 400.00 500.00 15. Gliha Anton. 415 100.00 100.00 22. Gorenc Anton 2096 100.00 400.00 500.00 22. Gaibijevšefk John, 1916 100.00 1 nn nr. *vv.vu §2. Vidmar 'Urh 764 79.40 420.60 500.00 33. Bizjak Anton, 777 50.00 50.00 37. Zidar Anton, 1180" 500.00 500.00 39. Bertok Jos., 695 100.00 100.00 44. Kokalj Blaž, 2283 150.00 350.00 500.00 46. Poli Jos., 1064 200.00 300.00 500.00 49. 'Škrinjar Marija, 1195 500.00 500.00 50. Sušnik Apolonija 1211 75.00 75.00 51. Mau-ri-č Alois, 1280 150.00 350.00 500.00 59. Planinšek Anton, 1527 50*0.00 500.00 66. Ovze-nik Matevž, 1653 100.00 400.00 500.00 74. Paušič Mihael; 2194 *# $1,416.40 £5,308.60 $6.725.00 IZ USMRTNINE; 50.00 1,096,50 190.22 57.00 35.75 28.40 17.10 50.99 5.00 16.40 13.60 11.90 9.15 1.25 1.20 $1,685.66 Še ne plačano 400.00 500.00 400.00 450.00 400.00 425.00 500.00 $3,475.00 Milič, Anton, cert. št. 1935, dr. št. 8. v McGuire, Colo., odpravnina radi • zgube vida ................................................... 250.00 ilili-c Anton, cert. st. 1935, dr. št. 8. v McGuire, Colo., za zgu-be očesa.. 75.00 Butala George, cert. št. 1630, dr. št. 58. v Greenland, Mich., ¡za -zgubo °.5esa............................................................... Jelovčan John, cert. št. 1858, dr. št. 56. v Rock Springs, Wyo-., za zgo- b0 oeesa........................................ 100 00 Dolinar Matevž, cert. št. 2131, dr. št. 10. v Moon-Run. Pa,, za ponesre- cenje................................................... g5 0Q Lokar Jos., cert. št. 1865, dr. št. 62. v Lorain, OMo, za operacijo storjeno v ¡1. 19 10............. ...................................... (5.00 3,649.88 3,649.88 11.10- 11.10 Skupaj $26,104.98 skuPaj...............................$635.0 Z URADA GL. TAJNIKA. . ,Iz tu Priobčenega celoletnega računa je razvidno, -da naša mlada organ zacija rapidno napreduje. Gotovo, ako bo tako napredovala kod dosedaj j v 10 letih ena največjjih slovenskih organizacij na svobodomiselni podjagi., Za dober napredek se j-e zahvaliti v prvi vrsti dobrim agitatorjem ura-nikom,.kakor tudi članom ¡samim, ki neumorno agitirajo med svojimi znani m člani za to organizacijo. Kakor ze omenil, skrbe za materijelni napredek naši somišljeniki 2 finančni pa mora ¡skrbeti glavni odbor, kateremu mora biti vedno pred -očn dobro gospodarstvo in praktično poslovanje. Dober gospodar — dober don Isto velja za našo organizacijo. Ako uradniki iste delajo ¡s premi s ©Ukom ti pazijo na raizvoj iste. ne more org. -nikoli nazadovati, nego ravno nasprotni« Dobremu razvoju organizacije pa ni samo prištevati fakta, da se število čl' -nov množi, mora se v prvi vrsti ozirati na napredek finančnega stanja i.st In ravno v tej točki se n-e morem pritoževati. Slov. Svobod. Pod-p. Zvez je v času svojega obstanka vidno napredovala, boljše ko vsaka druga -slo organizacija iste vrste. Poročal- sem- zadnjega ¡semptembra gl. odb ru, da prispevki za podporo ne pokrivajo izdatkov izplačane bolniške podpor Vsled tega je gl. odbor izdal na v-sa krajevna društva okrožnico da se zviš asesment, in sicer -za člane 25c; za članice 10c. Plačuje se torej za člane odd. 75-c bolniške podpore in 25c. v usmrtninski sklad. Člani II. oddelka pl. čajajo $1.00 bolne in 25c. usmrtninske podpore. Članice plačujejo 35c v bc niško in 50c. v usmrtninsko -blagajno. Pripomniti pa moram, da poviše pri članih v «m. sklad ni štet v mesecu marcu, juuiju, sept. in decembru 5 bolniški oddelek, temveč se je po prepisih naših pravil obračunil v tiskovi sklad. V celoletnem računu je razvidno, da so nekatera društva prejela v< podpore, nego odgovarjajo izdatki; -meseca septembra j-e na to gl. odibk sklenil, asesment povišati, -da se pokrije primanjkljaj in da odgovarja dohotki izdatkom bolniškega sklada, Iz pisem, ki ¡sem jih v ¡teku tega ‘časa prijel je razvidno, da se nekate člani hudujejo in -celo upirajo povišanju. Stvar j-e pa nesmisel, ker k taki' korakom nas silijo same zavarovalne postave -za državo Illinois. Vsak član S. ¡S. P. Zveze naj bi pomislil' -da kar plača. Zvezi, -plača s-am mu sebi, ker v slučaju bolezni ali nesreče 'dobi ¡svoj denar decimirano pov njem. — Naša dolžnost je pomagati eden drugemu; tiisti mali iizvanredi znesek se radi- tega lahko pozabi. Zagotovljeni bodite, ¡da z om. povišenje postane -obstanek. Zveze še trdnejši. Tisti član-i pa, ki se temu ¡upirajo, k žejo, da jim je svoj lasten -žep prvi, šele potem dobrotnica S. S. P. Zveza. •• JOS. BENKO, gl. tajnik. "Glas Svobode (Thb Voice op Liberty) weekly ff Published by M V. KONDA (Si CO. 1809-1813 Loomis Street Chicago, Illinois. Subscription $2.ddper year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. 'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek --------------in velja----------------- ZA AMERIKO: Za celo leto...............12.00 za pol leta................11.00 ZA EVROPO: Za celo leto...............$2.50 za pol leta................$1.25 Naslov za dopise in poSiljatve je GLAS SVOBODE 1809-1813 LOOMIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud Stari naslov. IDEJE, MISLI, DOBRA VOLJA IN NAROD. Dobre ideje imeti, je lep dar narave. Nima ga pa vsak! Kdor čita pazno slov. ameriško časopisje bo zasledil v njem marsikaj zanimivega, mnogokrat lepe misli in vpoštevanja vredne ideje, ki pa so, in ki vedno ostanejo le samo i-deje, da krijejo papir. 'Mnogokrat je takim “idejam” določena gotova dolgost, stran ali lice . . . Tisti ki pišemo za časopis moramo tudi vedeti kaj pišemo in o čem pišemo. Vsake kalofoktrske ne smemo spraviti na papir, saj Glas Svobode gleda vedno nato, da je vsaka novica, članek in dopis, stvaren, vreden čitanja in ki vzbudi v čitateljih zanimivost. (I-mamo pa časopise, ki so logiko, taktiko in dostojnost zgubili, ki nimajo i več programa, samo frazo “neodvisnost” potiskajo z debelimi črkami čitateljem pred oči, in časopis jim je le sredstvo za ma-mon, cinkljajoči mamon . . . Pa.bi predaleč prešli, če bi naredili postojanko pri “neodvisnih papirjih”! — Ostanimo raje pri idejah. Kot delavski narod smo se oprijeli prvo organizacije pri društvih, podpornih zvezah in jednotah. Vsakdo je spoznal,- da je to potrebno; delavec si mora vsak sam pomagati, če hoče kaj doseči. Vendar pa te resnice vsi ne poznajo in je nočejo pripoznati. Dokaz naše trditve vidimo v tem, da je komaj 30% naših ljudi v podpornih društvih, da jih je komaj 10 odštet-kov, ki morejo reči, da so državljani Zjed. držav. Vsak narod prinese v Ameriko kako “ specijalitete ”; Francoz modo, umetnost, zrakoplovstvo in fin trgovski o-kus; Nemec trde roke, najboljše rokodelstvo, pridnost, vstrajnost in ljubezen do kmetijstva; Čeh veliko podjetnost, najboljšo glasbo, Sokolstvo, miroljubnost in kot dobri farmerji so čislani povsod. Irci dar politike; Danci, Švedi, čistost, ki se zrcali po njih domovih, dvoriščih in shrambah; hlev tako čistijo kot spalno sobo! Italijanom dela čast njih Caruso, njihove o-pere, slikarstvo in kiparstvo, na drugi strani so pa zaničevani radi svoje maščevalnosti, barbarščine, in zloglasne “črne roke”, ki ima ,*toj sedež gotovo v New York-u. 'Japonci se prištevajo najboljšim vohunom! Kitajce zopet postavljajo vzgled pridnim čebelam, ki od zore do mraka nabirajo zaklade in v delu vidijo človeštva balzam. Čifuti so nadarjeni za vse; danes študira v Ameriki po vseu čiliščih največ sinov Abrahamove rodovine. ¡So največji tvorni-čarji, muzikanti, zdravniki, igralci, politikanti, vele in malotrgov-ci, umazani in brezsrčni špekulanti, ki tekmujejo in izpodrivajo i same Amerikance na borzah, velikih podjetjih in v najvišjih državnih službah. Ker imajo v svojih rokah še najpomembnejše orožje in moč —, angleško časopisje, jim je boj lahak, da slepijo javnost v svoj prid, da zidajo zlate temple z ameriškim denarjem in si zadovoljni mamejo roke in gledajo s sarkastičnim posmehom na svoje izgnane ruske bratce, ki oblago-darijo novo domovino z‘pristnim judovskim blatom in kjer ima svoj dom in zaščito domača živa-lica, uš imenovana! Toda! imajo ideje, ki jih znajo izvesti in porabiti v svojega naroda korist. Židje menda edini od vseh drugih inozemcev spoznavajo, da so prišli v Ameriko v času, ko se da žeti. Izrabljajo že to priložnost, ker je res zlata doba za nje in če se bodo tako lepo bratili z rimokatoličani, jim je vspeh zagotovljen. Pa i vrag vedi, če jih iz Amerike ne bodo nekega dne pričeli poditi . . . iČe pa se po vsem tem naštevanju prašamo, kaj smo mi, Slovenci prinesli dobrega v novo našo domovino, nam bo težko odgovoriti. Zdrav narod smo sem prišli: naše zdravje je vzelo tovarniško delo, rudniki, nezmernost v pijači in jedi in mladina pušča svoje sile v beznicah in tiste bolezni, ki jih bolj potihem imenujemo, so že vsakdanja reč, še nekaj “modernega ’ ’! ¡Prinesli smo telesno moč, in je prodali na trg velekapitalistom za slepo ceno. Počasi smo se prilagodili razmeram in mnogo jih je slabih Amerikancev, čeprav imajo že “second” papir . . . V pijači ne zaostaja narod niti za Irci, ki brezdelje in whiskey najbolj ljubijo. V snažnosti — v kaki stroki smo sploh zapopade-ni? Povemo vam jo: salunerji smo dobri; salunov imamo dovolj ; žalovanje, da zmanjka pivcev, ni na mestu. Pa še neko drugo čednost smo ohranili v novem svetu: neslogo, zavist, nevoščljivost in sovražimo dobre ideje, lepe misli in gojimo nezaupnost. Imamo vrsto mož, ki so v naših časopisih, posebno v “Gl. ¡Sv.” na dolgo in široko obrazložili svoje ideje, lepe načrte, duhovite misli, toda: se je narod, za katerega je bila vsa pisava, ganil? spoznal dobro voljo svojih rojakov? Študiral njihove ideje? Vsak si sam nato lahko odgovori, če se pazno o^re na naše “naprave’" in kar “imamo”. ¡Sprožili smo idejo, da bi zidali dom za naše onemogle starce, pohabljence, slepce in drugačne vrste reveže, ki se morajo sedaj potikati po. cestah in mnogokrat prositi miloščine. Na toliko prigovarjanja in pisarenja nismo slišali nobenega odmeva, nobene podpore; zamrkle tresaje z glavo samo. Bila je dobra ideja. Zopet je vstal rojak in več njegovih zvestih pristašev, in zjedinili so se v ideji, da se narod izobrazi in povzdigne malo iz otrpnelosti po žalostnih kempah potom slov. gledaliških predstav. Stvar, komaj započeta, je šla že srečno od rok. Potovalna slov. gledališka družba je imela šanse na roko, čas je bil ravno pravi, toda v mestu, v “največji” slov, naselbini se je govorilo o “šaušpilerjih” kot o kacih roparjih, ki hočejo rojake oskubiti; naredilo se je v družbi razdor in potom izdajie, ki so pustili narodne delavce v največjem delu na cedilu, je ideja in delo z njo postalo nemogoče, preveč riskantno, nesmisel ... Koliko bi človek danes rad v Chicago in drugod dal za stopnico k dobri slovenski gledališki predstavi in umetniški vžitek! Kesajmo se! — In hočemo nadaljevati žalostno statistiko naše mrtvilosti za napredek? Hočemo v resnici enkrat odkritosrčno govoriti z Narodom in povedati to, kar mislimo o njem, o njegovih “voditeljih” in parasitih? Če bi zapisali besede resnice, se bi začelo čez naš list zabavljati, denuncirati, saj veste, kaj mislimo ...” Toda vseeno bi radi odkrito povedali svoje mnenje! Nekaterim listom primanjkuje člankov, mislimo tu izvirnih člankov, izpod peresa urednika lista, ki ne prinaša “izvirnih”. Delikatna stvar! Toda urednikom ni zamire! — postanejo lahko žrtve svoje odkritosrčnosti, če bi pisali izvirne članke, iz slovenskega živ — blata posnete, na papir nadru-kane! Zakaj in po čemu? Za koga narod “razburjati”!? Počemu jemati “slavo” in “čast” voditeljem naroda, raznim — . . kaj ni lepše in boljše za narod, da ne izve tega ali onega izza kulis? Tleče iskre razpihavati, ko ni potreba, ko se ne splača? . . . Morebiti pa nimajo tovariši u-redniki “gradiva” za “izvirne” članke? Toda ne, to je neumno domnevanje, ker gradiva je dovolj, še preveč, pa še prav finega, iz našega životarjenja, ki pa tako nekaterim smrdi, da vedno mislijo nekaj časa sem na neko zdravilo, da ne postanejo mučeniki dobrih šol, da se ne “zamirijo” raznim — in si potihem mislijo: Pojte se vsi solit! Kaj mi kdo kaj da, če spregovorim? Brco! To je pravzares za pomisliti; pa še pravzares . . . Ideje zastonj; misli brez dna; dobra volja vzeta za humbug; masa, narod, sam trd, nedovzeten, in- diferenten, skozi in skozi egoističen — menda si je vzel za vzgled svoje — “vodnike”! Komu rabijo danes ideje? Čemu pisati “izvirne”, in “iz pod peresa” tega ali onega? Imate prav, tovariši uredniki! “KJE SO BILI POPOVI”. Pod tem naslovom piše “Savjetnik” med drugim tudi sledeče: “Zadnji mesec je bila v Chieagi zima, kakršnje še živeči starci niso doživeli. Toplomer je celih 14 dni kazal od 2 do 18 pod ničlo. — Istina pa je tudi, da so kraji v A-meriki, kjer je bilo 30 in še več pod žiro. Bogataši tega sigurno niso občutili, ker oni imajo ali kočije in konje, avtomobil ali pa oboje ter so lepo v toplem zaprti in če se tudi peljejo kam. Doma imajo pa zopet dovolj premoga in drugega potrebnega kurjiva; gotovo, da se predrznemo povdarjati, imajo tudi denar in vsega druzega. Toda občutile so jo sirote in jo drago plačale; dosti teh je padlo v prezgodnji grob, ter se tako žrtvovali kapitalističnemu molohu. Reveži se ne morejo preskrbeti z potrebnim, ampak kupujejo, če imajo ščim, kadar so v potrebi, če nimajo ščim, potem so pa še večji reveži kot so bili poprej. ¡Po izvestju ravnatelja od Cook County Charity Dept, je pri imenovani dobrodelni družbi prosilo 40,000 revežev pomoči, in ker v zavodu niso mogli vsem prošnjam takoj vstreči, je ravnatelj namestil 40 pomočnikov. Ni toraj čudo, da se je zakladnica hitro spraznila. Istina je tudi, da so meščanski časniki posegli vmes, ter posvetili svoje kolone v nabiranje novih pripomočkov in na tisoče dolarjev je bilo zopet v par dnevih skupaj, kakor tudi razne hrane, obleke ter kuriva. Pa vse je šlo, a malo zaleglo, kot kapljica vode v morju. Vsak večer smo kupili po en izvod teh meščanskih listov ter pazno zasledovali imena darovateljev, pa nikjer nismo našli, da bi ta ali oni reverend ali še celo kak most reverend ali Rt. reverend dal le samo cent za te zmrzle in stradu-joče duše, pa bodi si odrasle ali mladoletne! Med darovatelji pa o-pazili večje število delavcev katere poznamo in sicer darovi od 50 centov do $5.00, a niti eden pop ■— centa! Nadalje smo opazili med prosi-telji ljudi, katerim pomoči niti treba ni, in prejeli podporo, ljudje, ki so vredni po $20,000; enega bi lahko imenovali, ker živi v naši bližini in ga dobro poznamo. Videli smo med njimi tudi imena takih, ki radi molijo in radi za popom v procesiji hodijo z mastno svečo v roki, najmanj 4 dolarjev vredno; nadalje imena onih, ki so se še ne dolgo tega poročili v velikem sijaju, kjer je bilo vslužbe-nih nad 30 kočij, po poroki v cerkvi velika pojedina pri katerih je bilo nad 200 gostov prisotnih, godba, streljanje ter umetalni o-genj, kot da se je ženil Rockefellerjev sin, ki bi za tak slučaj lahko več milijonov dal, pa bi se mu še nič ne poznalo. Nadalje tudi i-mena ljudi, kateri so za krščenje svojega sina ali hčerke rabili po štiri avtomobile in po krščenju priredili veliko bogato gostijo. Nočemo nadaljevati; kar smo zabeležili, storili smo le zbog tega, da dokažemo kaki karakterji so še med nami, karakterji, hinavci, bijoč se na prsa, da jih ljudje gledajo, a pop drugim vzgled daje, in to ker niso bili podpore potrebni. So hinavci toraj varali in kradli! Najbolj obsojanja pa je vredno to, ko niso bili potrebni, pa vzlic temu jemali podporo. Sram jih bilo! Med reveži ni bilo nobenega popa, toda večje število njih je bilo pri ravnatelju, proseč pomoči za svoje vernike. Eden se je tudi v javnost skobacal, trdeč, da je v njegovi župniji le 1 rodbina, ki je vzela “ponujeno” podporo v dar, in se za njo zahvaljeval, ne da potrebuje, ali da prosi pomoči ampak za ono, kar je prejela — kaka oholost! Isti župnik pa poseduje velika premoženja in se ga ceni na $80,000 vrednosti, in vendar je dopustil, da je morala ta edina rodbina sestoječa iz vdove in troje •mladoletnih otrok prositi podpore pri dobrodelni družbi!! Taisti župnik pa ni dal niti ficka v podporo stradajočim.” Tako se lahko sedaj vprašamo i mi: “Kje so bili popi?” He, kje ste bili "Vi, učitelji in pridigarji “ljubezni do bližnjega.”?! Kaj Vas ni nič sram, ko citate o takih stvareh, ki se tičejo v prvi vrsti Vas, pa se iz pozorišča popolnoma odstranjate v trenotku, ko bi se .uiii.ij izKazali, da Vam je na srcu uboga gmajna?! Kaj ne čutite več nobene sramote in časti do samega sebe?! Bo že res, “da duhovnik je samo za vzeti, a ne za dati”. Pa ni nam potrebno brskati po tujih razmerah, imamo slučaje, ki so še zopernejši in bolj lopovski, kot zgoraj našteti, izvira naše mile kranjske duhovščine, na originalnosti še bolj vredni, da jih ne pozabimo omeniti, ko je že prilika tu. ■— Čitamo sami pazljivo dopise naših dopisovateljev iz širom Amerike. Posebno zadnje čase je opažati v njih nek nov pojav: kranjska duhovščina rabi denar. Ker so pa delavske razmere slabe, in ker je vedno manj tistih osličkov, ki so nosili svojo kožo in meso v župnišča i med nami am. Slovenci —, se je vir dohodkov piramidalno zmanjšal, tako, da se je naša duhov ščina oprijela zadnjega vesla: zahteva za krste, poroke, pogrebe, in slične ceremonije kar po a $25' V mnogih slučajih čitamo, so sta-riši potrebni sami; oče ne dela po več mesecv že in kopo otrok v hiši. Pa se pridruži kopi še eno mlado, pa nastane na delavčevem čelu guba več, skrb za otroka in za “gaspuda”. Če hoče revni rojak, da mu novo bitje gospod oblijejo —- pa pripravi za malo mrzle vode in soli nič več kot liberalno svotico $25. Prav po kristjansko! in človeško, kaj ne da? Mesto da bi on, duhovnik kako pomagal revežu, ki nima za funt mesa, pa ga v največji stiski! oddira, molze, da mu izpije kri — do zadnje kaplje! Seveda, če bi se nas poslušalo, ne bi duhovniki od krstov in o-frov niti za “gabel frištik” imeli za požreti —, tako pa . . .” In tako morajo tudi am. Slovenci enkrat spregledati! Tisti časi so pasani, ko je bilo vsako butanje ob klerikalizem brezuspešno. Kdor pa le misli, da izven klerikalizma ni “izveličanja” —, pa naj hitro postane največji klerikalni mameluk, bomo čez čas videli saj nekaj spokornikov, kesanja vrednih! Svet se pa vkljub vsemu delu popov razvija in postaja svobodomiseln in ‘rdeč’. Svet se noče pa noče več sukati po- klerikalnih u-kazih. Kažejo se celo znamenja (zadnje nemške državnozborske volitve), ki morajo globoko razžalostiti pravo “katoliško” srce. Klerikalizem nazaduje — ideje svobodne misli vstajajo in so oklenile v svojo sredo največjega u-pornika njih: delavca! MOŠKO IN ŽENSKO DELO. Spisala Mila Dobova. Vsak moški, ki ne razpolaga z mnogimi tisočaki, ali ki ni največji lenuh, ima dandanes svoj poklic, svojo službo. Ali življenske razmere so se tako shujšale, da mora tudi žena nižjih in srednjih ter včasih celo višjih slojev takisto iskati zaslužka, ker sicer ni možno preživljati rodbine. Tako teži danes ženo večinoma dvojna peza: delo v poklicu in delo doma. Ko je mož izvršil svoj posel v uradu, v tovarni, v delavnici ali kjerkoli, ko so minile njegove u-re dela, tedaj ga navadno čaka resničen delopust, svoboden je in se lahko spočije in nabira novih moči za naslednji dan. Njegove delavne sile niso napete do skrajnosti, ker ima vedno toliko časa, da se telesno in duševno opomore in si tako ohrani dobro voljo in zdravje. Izobražuje se lahko, čita, telovadi ali se bavi s kakim drugim športom, kar je vse potrebno, da si človek ohrani neomajano delavno moč. ¡Vse drugače pa se godi ženski, ki mora izvrševati poleg gospodinjskega še kak drug poklic. A-ko dela izven hiše, tedaj so jej odmerjene za delo tudi gotove ure. Toda doma jo čaka cel kup novih dolžnosti, pa najsi živi pri starših, ali pa da je omožena. Tu je zlasti gospodinjstvo, ki sloni deloma, ali pa tudi popolnoma na njej. N. pr. naša delavka gre navadno že zjutraj utrujena z doma, dela ves dan, in prišedšo zvečer domov jo čakajo novi opravki in nove skrbi. Četudi niso razmere povsod tako obupne, vendar je res, da čaka ženo-gospodinjo ved- no še kaj, kar mora narediti sama in kar se ne da odložiti. Pospravljanja, šivanja, čejenja jej nikoli ne zmanjka. Če hoče še otroke nadzorovati vsaj nekoliko pri u-čenju, tedaj jej mine v delu čas počitka in odmora. Delo jo že čaka, ko vstane s postelje in delo stoji še poleg nje, ko lega pozno v noč spat. Ženski, ki izvršuje poleg poklica gospodinje in matere še kak drug poklic, treba posebne preudarnosti ter velike telesne in duševne svežosti, sicer ne zmore vsega in mora prej ali slej omagati. ¡Saj o kakem odpočitku skoraj ne more biti govora. Žena ne more nikdar izpreči, da bi si nabrala dovolj novih moči. In vendar bi bila odpočitka celo mnogo bolj potrebna kakor mož. To pa zato, ker porablja več moči, kakor mož. Ne samo, da mora žena poleg dela v svojem poklicu še doma vsak dan po več ur delati, jo uničuje ali vsaj slabi predvsem raznovrstnost velikih in malih, malenkostnih dolžnosti, ki pa so vse toli važne za vzdržavanje reda in mira v hiši. Žena ne more nikoli za dalje časa posvetiti svojih misli eni stvari, ker na treh, štirih straneh je treba njenega sodelovanja. Vedno nanovo mora odtrgati svoje misli od prejšnje stvari ter jih obrniti drugam. Pa najsi tudi izvršuje samo ročno de lo, delo brez sodelovanja duha, je slabo in brez vrednosti. To ve vsakdo, ki zna delati. A pretrgati kar nagloma red svojih misli in jih združiti na povsem drugačen predmet, tega ni zmožen vsak moški; od ženske pa zahtevamo to kot nekaj samo ob sebi razumljivega. To je tudi vzrok, da so nekatere ženske raztresene, zdražlji-ve in površne, kar je seveda na škodo njihovemu delu in vsemu njihovemu bitju. Ljudje, ki malo mislijo, pa menijo, da je raztrese nost in površnost splošna in menda prirojena lastnost ženske, kali. Dalje zahtevajo tudi spolne funkcije od ženske precejšno mero življenske moči, tembolj če izvršuje ženska kar dva poklica. Ženska, ki je delavka, soproga, mati in gospodinja, dela najmanje za dva moža. Znana filozofinja-pisateljica El-len Keyeva zahteva, naj bo mati samo mati, gospodinja samo gospodinja. ¡Seveda ne sme pri tem zanemarjati svoje duševne izobrazbe in se mora zanimati za vse važnejše, kar se vrši okrog nje in po svetu. Želeti bi bilo, da bi se mogla ta zahteva uresničiti in bi se s tem približali idealu. Toda menda ni bilo življenje še nikdar tako težko kot je sedaj; današnja draginja zahteva neizprosno, da dela vsa rodbina; le tako je možno tudi srednjim in nižjim slojem zmagati v boju za obstanek. A ženske ne smemo misliti samo na danes in jutri ter si moramo privoščiti včasih kako uro miru in počitka ter duševnega razvedrila Le tako bo naše delo res dobro in se nam ne bo bati, da omagamo že sredi pota. Božjast. Božjast je znamenje ali pojav bolezni na možganih, ki ima različne vzroke. Pokaže se pa pri vsakem človeku skoro jednako. — Božjastni napadi se tem gosteje ponavljajo, čim hujša je bolezen. Božjastni človek pri napadu zakriči in pade nezavesten na tla. Popade ga krč po vseh mišicah, po obrazu in životu, ter se premetava po tleh sem ter tja. Obraz je videti vsled tega skremžen in zarudel. Jezik drži stisnjen med zobmi, iz ust pa poganja penaste sline. Do sedaj še nimamo pripomočka ali zdravila za okrajšan j e ia olajšanje takih napadov. Ker se ti napadi kaj radi na cesti pripetijo, prenesi takega reveža \ sobo, podloži ga dobro, da se pri premetavanju ne poškodi. Drugega' ti ni treba storiti, zakaj krč v nekterih minutah sam od sebe preneha, in napad je pri kraju. Zelo neumestna navada pa je, božjastnega v napadu oblivati z mrzlo vodo in mu zravnavati sključene ude (zelo v navadi je to glede palcev na rokah) ; vse to nič ne pomaga, in prav lahko se ti primeri, da zlomiš bolniku v razburjenosti palec, kar se je že večkrat pripetilo. Pomisli vselej, da vsak tak krč izvira iz bolnih razdraženih možganov, ne pa iz udov; kedar se možgani pomirijo, preneha tudi krč v udih. UPRAVNIŠKI PREDAL. Napredujemo l Razni zastopniki pridobili so ta teden 26 novih naročnikov, poleg, tega je pa 58 starih naročnikov ponovilo naročnino. Pošta je vstavila list 12 naročnikom, toraj smo za 14 naročnikov na boljšem. Da ima eden ali drugi zastopnik kak poseben rekord, ne moremo reči in zato ne bomo o tem pisali, ker pričakujemo, da se bo tekma pričela s tem tednom. Kaj lahko zastopniki store za naš list, stavimo za vzgled M. V. Konda ki je pretekli teden v enem. dnevu nabral 21 novih naročnikov v Milwaukee, Wise. Isto bi lahko storili vsi drugi zastopniki po večjih naselbinah. • 'Somišljenik K. iz Pueblo nam piše med drugim doslovno: “Prepričan sem, da nimate celo v Clevelandu toliko naročnikov, kot jih. imate v Pueblo.” Res, PUeblo je bil že od nekdaj naš toda somišljeniku “K.” pa tiho na uho povemo, da naj pazi, ker naš zastopnik v Clevelandu mu lahko pokaže nekaj in ga prekosi v številu, saj tako se-nam dozdeva, kedar čitamo poročila iz 'Cevelanda. ¡Cleveland in druge večje slovenske naselbine smo takorekoč-zanemarili. Po malih naselbinah najdeš Gl. Sv. skoro v vsaki hiši in to pa zato, ker smo se pobrig-nili, da zanesemo luč -svobode po vseh krajih, kjer je kaj rojakov. Po malih naselbinah prepustimo^ delo zastopnikom, ker nanje se zanašamo, da bodo slehernega rojaka, ko hitro pride v njihovo naselbino, vpisali med naše boritelje. Naloga vsacega zastopnika po večjih naselbinah pa je, da vsak. trenutek porabi za agitacijo lista, posebno pa ob večerih in nedeljah. Jalov je izgovor: Nimam časa. — Ljudstvo je preveč katoliško itd. Za vzgled naj omenimo, da pred par leti smo imeli v Jolietu samo osem naročnikov, a sedaj jih roma v to katoliško trdnjavo lepo število iztisov vsak teden. Zapomnite si: 2000 novih naročnikov garantira povečano izdajo- lista Glas Svobode. * F. Kokalj iz DeKalba je po* slal dve novi naročnini ter ob e-nem pisal: “Ker Vi naročate v Gl. S., da bi Vam čitatelji poročali, kako čtivo jih najbolj zanima, Vam jaz odkrijem mojo željo: 1. Strinjam se z ono žensko, ki je rekla, da še preveč prizanašate-duhovnikom. 2. Dopisi glede-kmetijstva in umnega gospodarstva so poučljivo berilo, a 3. nad vse hvalevreden pa je dopis g. Brunschmida za napravo slov. bančnega zavoda.” Na to pa pripomne: “Da bi vsaj vsako izdajo lista kaj takega izšlo/” i! - Tako čtivo si želi en rojak. Drugi zopet piše: “Zakaj ste tako resni, ali res ne poznate “fokslarije”' v Chieagi?” Zdi se nam, da ta rojak bi naj-rajše prebiral “Grogata in druge” in če bo le mogoče mu bodemo v kratkem željo izpolnili. In no, ako že res hoče kaj šaljivega: čitati pa mu priporočamo Murni-kove “Znance”, ki stanejo 75c ali pa “Najboljši sovražniki”, ki se-dobe pri nas za 30e. Ker smo ravno pri knjigah naj’ še omenimo, ¿a smo ravno dane» prejeli vseh 11 (enajst) trdoveza-nih snopičev izpod peresa neumrljivega Jurčiča. Kdor želi čitati pristno slovenske romane naj poseže po teh. Vseh enajst knjig-stane $10.00 poštnine prosto. ZEMLJA IN KMETIJE NA PRODAJ. Missouri. Okolica Naylor. 40 akrov kmetija; valovit svet, 2 milje iz Naylor: 35 akrov čistega; cena $18 aker. 80 akrov kmetija, 40 akrov čistega, 5 akrov pšenice; hiša, hlev, polovica ravnine, polovica valovito; 2' milje od tukaj — cena $20 aker. 60 akrov izsekan gozd ob glav-nej cesti, 2 milje od mesta, najfi-neji svet — cena $25 aker. Arkansas. 160 akrov kmetija, ravnina, 40 a-krov polja drugo gozd, fina zemlja — cena $16 aker. F. GRAM Naylor, Mo. Slovensko Delavsko Podporno in Društvo Penzijsko Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: J os. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsfourg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. BLAŽ ČELIK, Adamshurg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: D*. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. GOSPODARSKE ČRTICE. Kolikor zamorem posneti iz časnikarstva in osebnih poročil v Gl. S. se je zadnji čas v mestih živeče ljudstvo jelo dokaj zanimati za kmetijstvo, med katerimi se nahajajo tudi Slovenci. Prav je tako ! Upam da mi bode vsak oprostil, če opozarjam vse one, ki se nameravajo naseliti na kmetijo in so neizkušeni, da tudi v Ameriki ni zemlja z medom pomazana. Treba je delati, oskrbovati in treba je, z eno besedo rečeno: dobrega gospodarstva. To gospodarstvo pa mora manj ali več sloneti na znanostih gospodarjevih, katere kmetija dnevno in pri vsakim najmanjšim pogrešku zahteva. Ne misli si dragi farmer, da ti že to zadostuje, da veš in da si nabaviš delovno živino in oralo (plug), s katerim bodeš oral, voz s katerim bodeš pridelke vozil v shrambo; treba ti je i'vedeti še vse kaj drnzega in še veliko več. Tudi se ne smeš zanašati na soseda za kmetijsko orodje. Vse kar bodeš nujno potreboval, je najbolje, da si sam nabaviš razven mlatilnice. Seveda, te razmere ne bodo večno tlačile kmeta, samo toliko časa dokler ne postanemo vsi “rdeči”, potem bomo pa imeli vsi skupaj eno oralo. Vsaj tako se je vže večkrat slišalo govoriti. No, če se bode to v resnici kdaj dogodilo, kar nam ti prešmentani “učenjaki” usiljujejo, potem bodo oni prvi, ki bodo slovesno preklicali socializem kot neveljaven, kakor Francozi svojo “boginjo”, na pol nago baburo, katero so si izvolili, ko so nevidnega nebeškega “očeta” izgnali iz svoje srede. Da me pa ne bode kdo napačno razumel, naj omenim, da v gori o. stavku ne velja za vse rudeekarje, vsaj za one ne, kateri se naslanjajo s svojimi socialnimi vprašanji — na gospodarsko stališče. Takega rojaka imamo v Minnesoti, ki je vreden posnemanja! Drugi naš prijatelj pa je “Glas Svobode”, ki ne pozna fraz, temveč nam podaja pouk in resnico. To je pa tudi najboljši socializem! Toraj, kaj nam je še treba vedeti na kmetiji ?! 1. Rastlinsko življenje. K temu rastlinskemu življenju pa spada: 1. Vnanja podoba rastline. 2. Kako je rastlina od znotraj u-stvarjena? 3. Rastlinske' sestavine. 4. Kako se živi rastlina? a) Kako se redi kaleča rastlina? b) Kako se redi rasteča rastlina? e) Kako se redi zoreča rastlina? 5. Rastlinsko dihanja. In še vse to ni zadost! 2. Moramo poznati zemljo. 1. Kako je nastala zemlja. 2. Prvotna in naplavljena zemlja. 3. Zemeljske plasti. 4. Kako je zemlja sestavljena? a) Drobci, kamenja ali drobiž, b) IPrst. 1. Glina. 2. Pesek. 3. Apna. 4. Črna prst. e) Redilne snovi. 5. Splošne lastnosti zemlje. 6. Raznovrstnost zemlje, a) Glinasta zemlja, b) Ilovnata zemlja, c) Peščena zemlja, d) Apnena zemlja, e) Laporjeva zemlja. f) Črna zemlja, g) Prodnata in gruščnata zemlja, h) Kamenita zemlja. 7. Kako je preiskovati zemljo? Nadalje je še tudi neobhodno potrebno vediti kmetovalcu in sicer: Podnebje; izboljševanje zemlje ; obdelovanje zemlje; gnojenje; setev; oskrbovanje rastlin, in žetev ter hranitev pridelkov. Čestokrat vidimo kmetovalca v krajih, ki se ukvarja s pridelki, kateri v isti zemlji in istim podnebju, ne rastejo dobro. Vzemimo n. pr. državo Illinois, le-ta je najboljša in je v prvim “ranks” za — koruzo, pšenico in oves; za krmo in krompir je pa komaj v 4. vrsti. Torej krompir se nam ne izplača saditi za trg, ker se ga zadosti ne pridela in pa prepozno dozori. Ovsa se pa pridela od 50 do 75 bušlov na aker in koruze do 100 in še več, itd. Ker se slov. farmerji bavimo z različnimi stvarmi, nam je torej treba vedeti različnost istih v u-plivnosti podnebja. Tako; če bode čitatelje-farmer-je zanimalo moje poročilo, bom pozneje skušal opisati tudi dobič-kanosni — ¡Squab Breeding. Slovenski farmer. CLEVELDANSKA KRONIKA. Nekoliko komentarja. središču onega mesta, katerega bi morala že davno imeti, dokler se ne bo otresla tistih parasitov, ki danes predstavljajo narod; in dokler ne bo napredna misel združila vseh napredne mislečih pod zastavo napredne ideje. Našteli bi lahko še veliko takih čudežnih atentatov na zdravo pamet, pa je vse to danes brez pomena, ker masa je danes poznala ves švindel te izpridene kaste, ki se živi vedno iz nemoralnih sredstev. 'Preje so vzdrževali srebrni dolarji matere božje nemoralneže pri vganjanju humbuga, sedaj pa avstrijske kronce pomagajo delati nečast slovenski javnosti. A pri-tem vendar opažamo en viden napredek ,to je, spoznanje praktičnega katoličanstva, ki pozna v sebi le izkoriščanje in poneumnenje ljudstva. V tem smislu imamo za-znamenovati velik napredek, ker današnje zavedno ljudstvo bi prve dni pognalo iz svoje srede take čudežstvaritelje, ne bi se pa pehalo po shodih za njimi in se dalo iz ljubezni do takih proro-kov še v roke trdim policijskim rokam. Vsaka šola nekaj stane, tako so to skušnjo tudi Cleveland-čani drago plačali. ¡Seveda, “Clev. Amerika” vga-nja svojo pot predpustno dema-goštvo, a ne več s tistim vspehom kot nekdaj, ker vedne nove blamaže poosebljenega, puhloglavega urednika so pripomogle, da se tudi v tem oziru obrača na bolje in ne bo menda dolgo,, ko bomo dobili v Cleveland pravi napredni list, ki bo resnično zasledoval vzgojo naroda in bodril ljudi k pravi narodni zavesti. Potem se bode začelo šele pravo kulturno delo med Slovenci. “Amerika” bo pa še imela dovolj časa rabutati socialistično gibanje in naročati iz vedno svežih- štipendi nevsahlji-vega vira nove slike, s katerimi bo delala mučeniško politiko za svojo brez glavo gugarijo!------- KONEC. kakor od neznancev in neprijatelj e v. Prvi slučaj posojevanja se je menda pripetil, ko se je od Adama izposodilo rebro, da se je u-stvarila iz njega Eva. Nato se je Eva takoj izročila Adamu, to je najhitreje povračilo posojila, kar se ga je do danes pripetilo. Adam je torej prejel velikanske obresti od svojega posojila. Poprej je i-mel eno rebro odveč, za katero pa je prejel lepo in zgovorno žensko z dolgimi lasmi pa s kratko pametjo. Ljudje torej ne posojujejo na drobno ampak na debelo; tega se trdo in zvesto drže kapitalisti še dandanes po vesoljnem svetu. Ko je rimski imperator Antonj stopil na govorniško tribuno, je najpoprej poprosil občinstvo, da mu posodi svoja ušesa, to je bil« takrat, ko jih je samo najbolj potrebovalo. Danes govorniki vljudno prosijo pozornosti. Če gremo slučajno v našem času med delavsko ljudstvo, bomo velikokrat slišali: ‘Daj, posodi mi tvejo moč.’ Ljudje, sosebno delavci, posojujejo svojo moč, katere nikdar nazaj ne- dobe. Nepoznanec nas sreča na ulici in nas prosi, da mu povemo koliko je ura; in kadar kak človek kaj prodaja občinstvu, stoječ ob ulici, vprašuje če mu moraš ali hočeš podariti eno uro časa. Mi si danes lahko izposodimo nekaj teh idej, a ne vemo, kdo je njih lastnik. jih torej ne rabimo nikomur vračati. AVSTRO-AMERIKANSKA-UNIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO V mf PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA: Kaiser Franz Josef I. 20. aprila 1912. Deviška (prva) vožnja iz New York a. Argentina 6. marca 1912 Alice 20. marca 1912 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 ua koacu SOte ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najhlizja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. SLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Že zadnjič smo na kratko omenili slepljenje našega pobožnega ljudstva v slabe namene. Resnica je seveda, da čim neumne je je ljudstvo tem lažje se ga izrablja v nepoštene namene. Da je tisti “čudež” ozdravljenja atentat na zdravo pamet, tega menda ni potreba posebej povdarjati. Pomisliti je le treba, na kak način bi prišla zdravilna moč na staro, zgostelo s prahom namešano in od luči zasmrajeno olje. Pri modernem zdravilstvu je podlaga vspehom čistost telesa in čistost zraka, katerega udihavamo. Kolika čistost pa mora veljati šele pri zdravilih, katere vživajo bolniki. In tu pride taka gorostasna izmišljotina o čudapolnem ozdravljenju, katero se pripisuje od ene strani umazanem olju, na drugi pa “materi božji”. In kdor ne verjame v zdravilno moč starega olja, tega se pridobi za čudež iz samih nebes. Da temu ni nihče oporekal in je večina brez male izjeme resnično verovala tej bajki, je pripisovati naši lahkovernosti. Da je “Nova Domovina” hvalila takega “sladkega” odrešenika, je tako gotovo kot gotovo piše sedanja “Am.”, da je ¡Cleveland prvo slov. mesto za Ljubljano. Mi bi bili na vse take in jednake vspehe ponosni, ko bi nas resnost življenja s silo ne vlekla v ironijo. Ko niti enega slov. zastopnika nimamo pri mestni upravi, niti enega slov. učitelja, niti jednega denarnega zavoda, niti jednega jurista, niti enega samega dnevnika v Clevelan du, edini neodvisni dvotednik životari, ki ne prenese božjega ted na, da bi ne pokazal vsega uboštva na duhu, in sramotil v svoji prešerni neumnosti vse one, katerim ni vreden, da bi jim odvezal jermena raz čevljev! Zato je uso da sama zahtevala konec demago štvu, konec sleparij in stem rešila clevelandske 'Slovence sramote in srednjeveške teme. In kar mi pišemo sedaj, nočemo odpirati novih ran, nočemo clevelandsko naselbino sramotiti pred svetom, pač pa širšemu svetu razodeti velike boje, ki jih imajo svobodomiselni in napredni sloji bojevati proti gotovi kliki, ki si je zapisala na svoj umazani prapor: brez sramu, brez narodne časti, demoraliziti vse, kar ne služi njej v korist, resne nasprotnike pa blatiti zato, ker se klika sama valja v blatu. Toda naš namen je, to sleparstvo razkrinkati in pokazati svetu, -da dotlej slov. clevelandska naselbina ne bo zavzela v kulturnem OTROCI. (Času primerna skica.) (Pod naslovom “ali so otroci vredni upoštevanja?” denuncira “Journal”, glasilo vsega zdravilstva za Ameriko, one poslance (kongresmane) in bosse velikih kapitalističnih podjeti, kateri nasprotujejo takojšnji vstanovitvi urada za otroke v oddelku obrt-nije in trgovine. “Journal” pravi med drugim tudi sledeče: : Ali so otroki Zdr. držav vredni eno osminko toliko kot mrčes?” Kongresni poslanec iz države Massachusetts, A. J. Peters, je sta vil gori označeno vprašanje na ljudskem shodu, ki je bil sklican z označilom ‘otroško delo’ v Louis-ville. Kongresni poslanec Peters, je dokazal, da stane vlado nadzorstvo živali letno $1,654,750; in u-rad za vrtnarstvo kar $2,051,686. Preračunjeni otroški urad pa bi letno stal vlado le borih $29,410. Delo tega urada bi bilo zasledovanje in nadzorovanje otroških delavcev njih moralnost ter integriteta. Temu se pa seveda neka teri velekapitalistični kongresma-ni in drugi podjetniki, ki hočejo še nadalje izrabljati otroke ter si kovati kapital iz njih krvi, zoperstavljajo z vso svojo, s krvjo 0-madeževano črno dušo. Raziskova nje otroških delavcev po nekterih krajih imenujejo, — vsiljivost na-pram svobodi posameznika. Gotovo ! Otroci ljudskih šol so bili pod takim nadzorstvom že takoj od začetka. “Journal” vsega zdravilstva za Ameriko završuje nadalje ter pravi: “Brezdvomno, imeli bomo kmalu ligo za svobodo mladoletnikov, katero bodo tajno vzdrževali premogarski in bombaževski baroni ter skoz njo zahtevali pravico za otroke, da smejo delati kjerkoli in kadar se jim zljubi. Zajedno pa, ako naš kongres misli otročjo industrijo vredno to liko, kot je vredna sadna industrija ali pa vsaj eno desetino to liko, bo volil za vstanovitev otro škega zavoda takoj in brez pomisleka primerno svoto.” NAVADA POSOJEVANJA. Posojevanje je občna navada Vsakdo preklinja to navado in vendar vsakdo posojuje. Ljudje posojujejo vse, od denarja do knofa, od prijateljev, znancev DR. LAWHGN čudovito vspešen X-RAY ZDRAVNIK IN RANOCELNIK — je prišel — Ta slavnoznani zdravnik, katerega so njegovi prijatelji, ki vedo vse njegove vspehe zdravljenja vsakovrstnih težkih bolezni prosili, je privolil v to, da ostane pri ATOMO RADIO INSTITUTU, na 81 West Randolph cesti. Ta zdravnik je prinesel seboj čudovito vspešne, nove iznajdbe in metode, katerih se sedaj poslužujejo pri najboljših klinikah in bolnišnicah cele Evrope, posebno pa v Italiji, na Nemškem, Francoskem, Polskem, Norveškem in Švedskem. Njegov dober vspeh pri zdravljenju ljudi in pa dobrosrčna metoda pri postopanju sta ga tako priljubila med ljudstvom, da ga povsod, kjerkoli je še zdravil, pa bodisi može ali žene ali 0-troke, višjega ali nižjega stanu i-menujejo prijatelja delavskega razreda. Stotine mož, žena in otrok, čaka pred vratmi njegovega urada od ranega jutra do poznega večera, da ga obiščejo, proseč ga, da jih ozdravi vsakevrste kroničnih in drugih bolezni. In vsak, ki pride k njemu, spozna v njem takoj najboljšega prijatelja, zato ker ga čudovito ozdravi s pomočjo zdravniške vede v zdravljenju takovih bolezni. Zdravnik sam vam da nasvet zastonj in vas osebno preišče z X-Ray aparatom v vseh slučajih, kjer je potrebno natna-čne preiskave Vaše bolezni. To po more zdravniku konstatirati vašo bolezen in ko natančno ve kaj je z vami, vas potem lahko hitro in popolnoma ozdravi. Ker ve vzrok bolezni, Vas najhitrejše ozdravi, poleg tega pa je proti vam pošten in natančno pove kako bolezen mate in kaj morate storiti, da za-dobite mir in zadovoljstvo popol nega zdravja. Ker ima vse najnovejše in naj-moderneje iznajdbe zdravniških priprav v svojem razkošno oprav ljenem uradu vas lahko ozdravi v najkrajšem času. Zapomnite si! On vas najprej zastonj preišče s X-Ray aparatom in vam pokaže kaj je z vami in potem vas šele sprejme za svojega patienta. Ne letajte od enega do druzega zdravnika. Pridite k temu specijalistu in dobite resnične in poštene fakte, ne da bi Vas kaj stalo in če se odločite za zdravlje nje se ž njim lahko pogodite za ceno. Vsak je dobrodošel! Zdravnik sprejme vsacega vljudno ne ozi raje se na stan ali spol, ne oziraje se na bogastvo ali revščino, vsi brez izjeme bodo ozdravljeni na isti način, to je popolnoma. Pri dite še danes. ATOMO RADIO INSTITUTE 81 West Randolph Str., nasproti Olympic gledališča, 2 nadstrop je. (4) 0' Nove pomladne in poletne, modne obleke za može in de*ke. Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri JELINEK in MAYER, Imitelja. Vogal Blue Island Avene in l&ia cesta. Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. M. A. WEISSKOPF, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -- 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od L—3. ure popoludne in od 4.—h- popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 0 0- 0 ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. X I LAQER I MAGNET GRANAT 1 Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. c: SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ. Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja -odškodnine od kompanije za ponesrečene, pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev .vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa ▼ notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. NćHeitiiei Sk:e:n.c±@r 5241 Botler Str., Pittsbnrg, Pa. Bell Phone 7-R Fisk. Compagnie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 Worth River vznožje 15th St, New York City r - HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio. uri zjutraj: S. S. France (nov dvovijak) S. S. La Provence S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. razredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavnizatopna 19 State St., New York. MAURICE W. KOZMINSKï. glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, Ul DOPISI. DELAVSKO POROČILO IZ W. AVSTRALIJE. Moor River, W. Avstralija. : Cen j. ured. Glas Svobode: — Več rojakov me je vprašalo za ; svet pismenim potom, če bi bilo vredno, v Avstraliji naseliti se itd. Upam, da bo vsem vstreženo, da na vsa vprašanja odgovorim v Gl. Sv., ki ga rojaki gotovo naj-pazljiveje čitajo. Da je v Avstraliji delavska stranka na krmilu, je pač ugodno za nas delavce, toda vlada sama ne more premeniti naravnih pojavov drugih razmer, kit so popolno-. raa drugačne kot v Ameriki, ¿po-sebno v zapadnem delu je dežela v začetnem razvoju. Industrije, to je tovarn, ni tu še nobenih. Rudarji na zlatih poljih in delavci na žagah so vsi dobro organizirani in imajo visoko plačo. Toda te vrste delavcev jo zmeraj več kot dovolj in jih je veliko brez posla. Lažje je dobiti delo na farmah, ki rastejo zadnje čase ko gobe po dežju. Pa farmer je pač povsod, in to tudi tukaj, sila skop plačnik. Navadno najmejo na delo “zelence”, ki jih obilo prihaja iz Anglije. (Plača 7 do 12 šilingov na teden (1 šiling = 24c). 'Na ta način imajo parniške družbe zaslužek, naseljenec skušnje, farmer pa delavce po ceni. Mislim, da je malo ameriških delavcev, ki bi jim taka plača dišala. Delavski stranki ne more biti povolji tako izkoriščanje, pa ker dežela potrebuje ljudi, ne kaže o-mejevati naseljevanja. Kot je mendS* marsikomu znano že, je zapadna (West) Avstralija dežela zlata. V tem oziru je ta kolonija prva med zjedinj enimi državami Avstralije, dasi je bilo v tem kotu dežele zlato šele pred 25 leti komaj odkrito. Tudi poljedelstvo obeta postati imenitna stroka v deželi. Prej je bila kolonija obsojena, da ni “za bele ljudi puščava brez vode”. Sedaj pa derejo poljedelci vztočnih kolonij v čimdalje večjem številu semkaj; tudi iz južne Afrike iz celo iz Zjed. držav Amerike, jih pride veliko. Industrij alnih delavcev tukaj ne manjka; moram reči, da kdor ima pogum in potrpljenje, Avstralija ni zadnja dežela na svetu! , Podnebje je jako prijetno; V Šumak zaposleni ljudje celo leto žive v šotorih iz driliha; take vrste “hiša” je pripravna za “mulat”, ker jo človek zvije in stisne pod pazduho, kot se tu o njej govori. Koder je voda za namakanje zemlje, se da pridelovati vse, od koruna do pomaranč, seveda je treba prej-drevje zasadit in ga ob-skrbovat. Da bi z kmetijstvom kdo obogatil, ni velike nevarnosti. Neumorni ljudje si vkljub te,-mu iščejo dom in neodvisnost na zemlji, ki pa ni povsod rodovitna; ker pa je dežela še silno slabo naseljena, je vedno še dobiti velika zemljišča. Vlada pomaga novemu naseljniku po možnosti. Plača mu polovico merjenja in vsak dobi 160 akrov zemlje brezplačno. — '"‘Homestead” zemlja stane od 3 do 5 aker, kar je navadno izplačljivo v 20 letih. Pri zadnjih volitvah v legislature, si je i tukajšnjo lokalno vlado osvojila delavska stranka, ki namerava "odpraviti vsako nadalj-no razprodajo zemlje. Dajala se bo zemlja odslej samo 20 let v najem. Nadalje namerava delavska stranka pokupiti vso zemljo, ki je v rokah zasebnikov, da postane, tako vsa zemlja državna last, t. j. ljudska last. (Sedaj imajo že 3 av stralske države delavsko vlado; zve/na vlada je pa ravnotako že več let v delavskih rokah in najbrž tudi v naprej ostane. Kdo naj popiše duševne muke kraljevega angleškega lorda, go-vernerja in drugih takih importi-ranih lokalnih governerjev, ko inorajo pri javnih ceremonijah “drgniti rame” z rudarjem — predsednikom Fisher-jem, ali pa s tukajšnjim min. predsed. jScad-dan-om, ki je tudi vihtel kladivo v svojih mlajših letih! Pozlačenim nazadnjakom kapitalistom sta jako “nevarna revolucijonarja — u-topista” — ultra socijalistom sta zopet prepočasna in premima. — Moža sta pa po mojem mnenju gotovo na mestu, dokler jima ljudstvo zaupa tako odgovorni mesti. Zadnje čase živimo v znamenju štrajkov, kar se namreč tiče Amerike in Evrope; Avstralija bo pa štrajke kmalu vrgla med pozabljene križarske vojne! Kaj vendar to koristi delavcem, če si priborijo par centov večjo plačo, dokler kapitalisti in njihovi barantači kontrolirajo ceno vsakdajnim potrebščinam. Recimo, naj “zmagajo” mesarski delavci, posledice: dražje meso — in mesarski ^nagnati napravijo še profit!! Železniška družba zviša voznino, itd. Ljudstvo trpi vsled štrajka. Edino, kar se je doseglo potom štrajka deloma, je osemurno delo. Dokler ne govorimo o šesturnem, se na štrajke ne bi imelo toliko držati. Orožje, s katerim edinim delavci lahko pomore j o sebi in svoji družini, je glasovnica. Strokovna organizacija še ni dovolj; treba je politične zveze vseh produktivnih delavcev. Taka organizacija je n. pr. avstralska “Labor Federation”, ki ima na čelu može, kot so Fischer ali Haywood; potom takih mož se nekaj doseže; imenovana sta dognala, zakaj mora plačati delavec za ducat jajec 40 centov, ko jih kmet dobi samo za 10c. Ameriške organizatorje čaka na tem polju še veliko dela, ker do sedaj so še malo, ali nič storili. Boj socijalizma je političen boj delavcev, bolj kot razredni. Vse am. korporacije so potrebne in nepremagljive, dokler ne prevzame njihovega posla —• lastnine, sama država. Ker vidimo z lastnimi očmi, da je to mogoče, upajmo, da tudi Amerika ne ostane še dolgo — zadnja. Kosmos. Franklin, Kans. Cenj. g. urednik: — Dela se tukaj sedaj dobro; pride zopet čas, ko bodo premogar-ji počivali in igrali “Duraka”. Tukaj ni druge industrije kakor črni premog; delo se težko dobi in je povsod dosti ljudi. Na društvenem polju bolj dobro napredujemo. Imamo društva vseh vrst; potrebujemo samo še kakega žvižgalnega kluba; naj tudi tisti kaj časti vživajo, ki dobro žvižgat znajo! Kansas država je suha in šerifi strogo preiskujejo hiše, kjer se pi-jo opojne pijače. Mnogokrat jim služijo vohuni, ki dobro vedo, kje kapljica teče. Posebno neki Italijan, Toni Mongamari je v tem prekosil vse dosedanje špijone A-merike in Evrope. In res je bil v službi šerifa tri mesece in “deloval” za temperenclarje, njegova žena pa je doma prodajala — o-pojne pijače! Dobil je sedaj 6 mesečev zapora in zašit za $500 globe ! Jamo je kopal drugim — pa je tudi sam vvanjo padel. Stara reč. Pozdrav rojakinjam! (Me nekaj srce boli in zato moj čuden pozdrav!) ¡S. V. Chisholm, Minn. Gospod urednik: — Hočem nekoliko “razviti” svoje “ideje” v cenj mi listu Glas Svobode! (Slovenci v Chisholm prav dobro napredujemo; imamo raznovrstna društva: političen klub; dramatični klub, avstrijski (!) plesalni klub, in potem imamo še “kimo” katoliški klub, katerega se nam je najmanje bati, ker ples odobruje in je redno na programu! Imamo tudi socijalističen klub, ki ima pa to “napako”, da svoje ude ne goni v cerkev in spovedi, in širi se govorica iz kanceljna dol da, ako “ledih in frej” fant pristopi prostovoljno v soc. klub, se ne bo mogel poročiti v cerkvi (!) da slov, dekleta ne ljubijo socijalizma itd. Čeprav je prestopno leto, in je z “ohceti” bolj dobra, (imamo po tri naenkrat), vendar so naš gospod župnik povišali svoj “božji” blagoslov; do sedaj je stal $10, secjnj $15.00. Mladi fantje res že obupavajo nad toliko draginjo nebeške tvarine, ki ji pravimo “blagoslov”! A. E. Black Diamond, Wash. Cenj. ured. Gl. Sv.: — Ker je to moj prvi dopis v Glas Svobode upam, “ne bo splaval povodi”! (Y zadnjem dopisu iz tega mesta sem čitala, da se dela tu stanovitno. V novem letu smo začeli pa bolj počasi in ne svetujem rojakom sem za delom hoditi. Društvene razmere so pa kljub temu povoljne. Posebno dobro napreduje novo društvo “Slovenke v boj za svobodo” št. 91, spadajo- če S. S. P. Z. Prihodnji mesec i-namo za sprejem zopet dve novi članici, tukajšnji napredni Slovenki. Le tako naprej Slovenke! pristopajte k društvu; priložnost je dana in stroški tudi niso bog-vekaj. Malo organizacij, da za tako mal asesment dajo podporo, kot ravno društva, spadajoča k S. iS. P. Zvezi. Če bi bile Slovenke v B. D. toliko složne kot možje Slovenci, bi moralo biti pri vsta-novitvi najmanj 30 soustanovnic! Društvo mora napredovati! 4. feb. t. 1. smo zvolile dr. odbor za tekoče leto. Izvoljene so sledeče uradnice: Predsednica, A. Tratnik; podpredsed. Matilda Petchnik; tajnica, Franja Kramer ; zapis. Frančiška Klančnik. V gospodarski in bolniški odbor: Antonija Mlinar in Genovefa Pod-krajnik. Pozdrav društvam S. S. P. Z. . Frances Kramer, taj. Gilbert, Minn. Glas Svobode: — Imamo turškega pašo v naši naselbini. Ne verjamete? Njegovo i-me je Rev. Pirnat, prej pastiru-joč v Aurora, Minn. Ne dolgo po tem, ko je prišel v Gilbert, je zvedel, da v naselbini obstoja društvo Slov. (Svobodomiselne Podp. Zveze. Izrazil se je gospod Pirnat o Aurorčanih precej slabo: “Že na Aurora sem pustil kup smeti, ki ga nisem mogel pomesti ’ ’. Iz tega bi lahko kdo sklepal, da je on živa metla. Kar še pa tiče naše naselbine in svobodomiselnih rojakov, bi svetoval g. Pirnat, da se zato kolikor mogoče malo briga. Mi čutimo namreč, da nam je vsak duhovnik ovira k napredku. Priporočam pa mu, da rabi za cerkev za nauk Kristov in ne v napadanje socijalistov in politike. Ali mar menite Rev. da smo v prelepi slovenski deželi, kjer je klerikalizem gospodar in kjer se tako pleše kot S. L. S. hoče. Ali Vas je morebiti strah naše probuje. Morda je pa pred durmi doba, o kateri nam je pel nesmrtni dr. France Prešeren: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, Jim lepše zvezde kot nekdaj sijale! Well, nekaj podobnega mora že biti, vederemo! Ker pa se vedno le straši s peklom, naznanjam rojakom tužno vest. da vraga inij>e-kla bati “ni pravda” —, ker (pot v pekel še ni odkrita in čaka na Columbusa II. Bratom S. S. P. Zveze pa klicem neustrašeno naprej za svobodomiselne ideje in svojo močno organizacijo ! Izpod metle. — Chicago, 111. Feb. 1912. (Poslano.) Cenj. ured. Gl. Sv.: — V Chicago z delom bolj počasi napredujemo, kakor tudi v drugih zadevah, ali iskra napredka tli tudi v srcih chikaških Slovencev, in iz te iskre bo počasi vsplam telo veliko ogorčenje v splošnem tudi pri nas v Chicago, kakor kažejo sedajne razmere in nov duh napredka. Leto dni je temu, kar se je vsta-novil Slov. obrambni politični klub, ki ima nalogo, naše rojake in državljane poučiti v eni tistih ved, ki ni dobiti v nobeni knjigi in ne v predalih kakega slov. časopisa, te ali one stranke, ampak ki se da le učiti in pridobiti iz knjige praktičnega življenja. Priznana stvar je, da so politični klubi prepotrebni in koristni za vsak narod, posebno za razcepljene ljudi, kakor smo Slovenci v Chicago. Nekoliko izobrazbe ima že naš narod; na političnem polju pa nobene, skoraj nič. Ljudje vedo premalo o tem in onem; koliko naših ljudi trpi ponedolžnem in se jim kratijo državljanske pravice; zakone obračajo zakonodajci kakor hočejo. Slov. ob. polit, klub si je pa vzel nalogo, da svojim rojakom ravno v tej točki pomaga, seveda mora biti članstvo istega dosti veliko. Irci so prvi narod v Ameriki, ki so spoznali politično obrambo v lastnih pol. klubih; rezultata upamo nam ni treba obdelovati. Iz teh klubov je vzklila irska politika, njihovi bossi, škofje, organizatorji itd. Sila koli lomi! in oni so bili v sili, iz katere so se junaško izvili, ko bi rod slov. v enakem polo- žaju podlegel. Politika je pač že zagospodovala na vseh niansah našega življenja. Imamo kljub temu org., kjer se uganja graft in ničeven boj za častna mesta. Napake vidiš danes povsod, pa jih ne smeš povedati (čeprav bi bilo potrebno in koristno), ker kazen in preziranje je plačilo zato. Slov. ob. politični klub je pa pravi tabor, kjer ima vsak pravico zahtevati svoje. Udje istega plačajo lOc mesečno. Iminentne člane ima že ta klub: sodnike, odvetnike, notarje, trgovce in delavce vseh strok in dobre govornike ljudske misli. Moč mu daje prihodnjost; sila in vpliv trda tla. To da misliti. Pomaga udom v vseh ozirih brezplačno v sodnij-skih zadevah itd. Tiranizma od raznih ljudi ima naš narod dovolj; ni se čuditi, da si želi izhoda iz te kaluže in prav je tako! In kdor bo pristopil v našo vrsto, mu ne bo žal. Slov. ob. polit, klub ve, kaj ga čaka in kaj se od njega zahteva. Da bi bilo potrebno in koristno, da bi se i po drugih naselbinah vstanovili e-naki klubi, nam ni potreba nagla-šati. Slovenci se morajo enkrat o-prijeti takih sredstev, s katerimi jim bo mogoče priti do zaželjenih ciljev in nad: do politične in stanovske osvoboditve, da bo njegova beseda malo več veljala, kot je to slučaj danes! Za pojasnila se je obrniti na predsednika Slov. ob. polit, kluba v Chicago, Ul., ali pa na slov. jav. notarja. Seja kluba je vsako 4. nedeljo v mesecu v Hallmes Hall, 21. Place. Za odbor: Fr. Spolar, predsednik, 2008 Blue Island ave., M. Milar, taj., 2228 W. 22. St., Jos. Ceferin, blag. in Anton Prešeren, javni notar, 2128 W. 21. Pl. Vsi v Chicago, 111. Indianapolis, Ind. Uredništvo Glasila: — Zimo imamo jako hudo, da je stari Amerikanci hujše ne pomnijo. Delavski položaj je pa z eno besedo: vreden piškovega boba. Brezposelnih je v tem mestu na stotine in ne svetujem rojakom sem za delom hoditi. 11. feb. je dr. “Danica” št. 22 5. S. P. Zveze na svoji mesečni seji sklenilo, da bo dr. plačevalo po $3.00 tedenske bolniške podpore tistim članom, ki niso še 6 mesecev v zvezi. V dr. blagajno se plačuje 25c mesečno; kakorhitro je pa član 8 mesecev pri društvu oz. Zvezi prejme $8.00 tedenske podpore. Vsak zaveden Slovan ima prost pristop v S. S. P. Zvezo. Vstopnina $5.00; mesečni asesment $1.25; zato prejmej $8 tedensko in $500 u-smrtnine. Zdramite se vsi iz spanja in pristopajte k tej organizaciji! Opozarjam bolniške obiskovalce, da redno obiščejo bolnega člana in pri sejah točno o stanju bolnih bratov poročajo. Člani so pa naprošeni, da redno plačujejo a-sesment. Društveno ne bo več plačevalo za zaostale v plačilu. — Kdor ne bo do 20. v mesecu plačal, se ga prišteva suspendiranem. Leta 1911 je društvo plačalo $63 ases. za razne člane. Kedo je kriv, da ni denar v dr. blagajni? Bratski pozdrav vsem! Jos. Pushnar, predsed. dr. št. 22 S. S. P. Z. 2820 Calevelage St. N. B.: Društveni zdravnik je Dr. J. P. Teter, 2617 W. Michigan St. Neodločen. Nekaterim ljudem je ne mogoče Hitro se odločiti za kako stvar. — Zadevo vlečejo in odlašajo od dne do dne, če nimajo pri strani kakega človeka, da jih v odločitev prisili. Oni so vedno odvisni od družili. Iz lastnega nagiba ne store nič. V bolezni ne bodo celo o-pustili delo ali zavživali koristna zdravila, akoravno vedo, da se mora nekaj ukreniti v prid zdravju ali bolečinam. Če imajo te vrste ljudje dobre prijatelje, se lahko smatrajo srečnim. V slučaju bolehanja v želodcu ali črevesju, bolečinah v prebavnih organih, ali v izgubi teka in drugih boleznih, priporočaj jim zavživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, in s tem nasvetom iz-polneš svojo največjo naklonjenost napram njim, ker om. zdravilo leči zabasanost, glavobol in križabol, izgubo krvi, nervoznost, srčno hibo, slab počutek po jedi in dr. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, ni.. ZdravljenjevSdneli VARICOCELE HYDROCELE BREZ NOŽA __________(N BOLEČIN. Ozdravim vsacegà, kdor trpi na Varicoceli, Structure ; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških. v Popravite Vaše zdravje. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI ZGUBA NAGONA,BOLEZ-IV LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene one-moglosti( slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno--vejši metodi. ZASTRUPLJENJE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekdi-ne, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje brezplačne. Govorimo slovensko- DR. ZINS, 183 N.Li!a!\.®! Chicago Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 z j utr. do 4 oop. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAJN 1/19 So. Cenile k., Chicago, 11!. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 3096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbovec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič&Co. 1622 Arapaboe St., Den ver,Colo. Dobra Unijska Gostilna,k£bv mnel in gorak prigri- |nc C n„ zek. : Pod vodstvom OtdotUj 2005 Blue Island Ave. velik* Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. M. KARA 1919 So. HAtSTED ST. cor. 19. Pisce. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo ušle is sioiMne Mi ITALIJO IN ADRIJO PO STARI IN ZANESLJIVI CUNARD ČRTI VSTANOVLJENA 1840. Ogrsko-ameriška postrežba Iz New Yorka v Reko via Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst. Novi moflerni parniki na flya yijaka. Posebno izbrani za to plovbo: SAXONIA - - 14.2 70 tonov IVERNIA - - 14.210 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd- S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. Irgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Cbicago. Druga vrata od Kasparjeve Ba-nk. Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. \n Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. “i SLOVENCI POSEČAJTE Little Boliemio” kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vlaa la stnodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18.ul. G. VOKOUN HllW. J8th St., Chicago. Slovenci, oglašajte se pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljalnica dežnikov in pip. "Mas Cini" Saloon V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač, 82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1406 -----------------| I RAZNO IN DRUGO J Vatikan in Portugalska republika. Portugalska republika kaj živahno nastopa za svojimi proti-cerkvenimi cilji. Lizbonskemu patrijarhu je prepovedala stanovati v njegovi palači, katero je vlada konfiscirala, zato ker se ni pustil vpisajti kot portugalski državni uradnik, s čemer bi pridobil pra-vico do državne penzije in mnogo drugih ugodnosti. Tudi škofje in večina duhovščine je sledila svd-jemu poglavarju, tako da je sedaj vsepolno duhovnikov in celo nekateri škofje so navezani na direktno miloščino, mnogo njih je pa zapustilo Portugalsko, ter odšlo širom sveta. Sv. Stolica, na kateri sedi papež Sarto, je seveda silno užaljena, toda mnogo si ne more pomagati, ker vse one farje, ki hujskajo proti vladnim odredbam enostavno zapro, tako da ni hujskanja veliko. Portugalski poslanik v Vatikanu je podal demisijo, ker baje ni mogel sam več gledati tarnanja teh popov, ter se noče več povratiti v Rim, odkoder je odsoten že nad 3 mesece. Portugalski vladi pa to ni všeč, ker vzlic svoji odločno protiklerikalni politiki hoče z Vatikanom ostati v politični zvezi, ker upa na ta način Vatikan prej ugonobiti. Tako je ta neljuba afera dala papežu in njegovemu sekundantu Merry del Vall-u priliko za pro--test, ki bo silno oster, ter izide v najkrajšem času. Pomenil seveda ne bo veliko ker se pametni ljudje vatikanskim protestom že davno od srca smejejo. Le škoda da stara konservativna Avstrija še vedno tiči v sponah jezuitov: Čez sto let bo boljše. Kako se naredi slana voda za nasoljenje mesa. O tem piše ‘Kmetovalec’: Na vsak način je bolje soliti meso v raztopini soli, kakor ga s suho soljo potresati. V zadnjem slučaju se meso ne pokrije popolnoma z razsolom, ki se šele tvori. Ker razsol hitro odteka od mesa, ki leži ila vrhu, in ker se meso, ki ni nasoljeno ali v razsolu, ne nasoli dosti in se lahko pokvari, zato je treba meso večkrat skrbno polivati z razsolom, ki se nabira na dnu posode. Če to polivanje zanemarimo ali če ostanejo zračni mehurei med posameznimi mesnimi kosovi, potem se meso lahko izpridi. Kadar rabimo sol naravnost, takrat ta močno izvleče redilne sokove iz mesa in tekočina, ki nastane pri takem soljenju na dnu posode, je najmočnejša mesna juha, ki je pa preslana in zato ni porabna. Če pa napravimo razsol, t. j. če raztopimo sol v vodi, tedaj meso izgubi manj redilnih sokov, in vendar se dobro nasoli. Pri takem ravnanju je nevarnost za pokvarjenje mesa veliko manjša. Zmes za namakanje in soljenje mesa, ki se je vrlo dobro obnesla in je zlasti po Angleškem v navadi, sestoji iz 1 kg soli, iy2 dg solitra, 16 dkg sladkorja in iz toliko dišav (popra, češnja itd), kakor je primerno 0-kusu dotične ga kraja. Vse to se raztopi, oziroma pomeša v 6 litrih vode. Na 100 kg mesa se računa 26 litrov te raztopine. Soliter naredi meso trpežnejše in lepo barvano. Svariti je pa pred večjo množino, ki zdravju škoduje. —• Prevelika množina solitra dela meso pretrdo in nitkasto. Prav u-godno deluje sladkor, ker ohrani meso mehko, sočno in okusno. V omenjeni raztopini naj ostanejo manjši mesni kosi 10 do 12 dni, večji pa 3 do 4 tedne. Koliko velja kardinalski klobuk. Rdeči kardinalski klobuk se ne dobi zastonj. Nositelj ga mora prokleto drago plačati. Pred slavnostnim zborovanjem kardinalskega konzistorija. mora vsak novo izvoljeni kardinal založiti 13.-OOO lir za honorar oziroma napitnino 44 ljudem. Volitev sama velja kardinale 10.000 lir. Po starem običaju mora izvoljeni kardinal dati sveti propagandi vere 3000 lir v dar. Za ta dar dobi nov kardinal malovreden prstan in v slučaju, da bi umrl v Rimu, mu propaganda oskrbi slovesni pogreb. Dalje plača novi “rdeči duhoven” 12.000 lir za kolke, za tri bogate pojedine (Krist, sin človekov ni imel kam glave položiti) in za razne dobrodelne namene visoke darove, ki dosegajo velike svote, ker “potrebni” in “v uboštvu se nahajajoči jetnik skuša izkoristiti na rafiniran način dobro voljo novoizvoljenega. Celotni izdatki za rdeči klobuk znašajo toraj okrog 60.000 lir. Še dražji je rdeči klobuk zunanjim kardinalom, ker morajo plačati visoke potne stroške osebam, ki jim prinesejo klobuk. Nenavadne verske vaje. — V Tahvilu na zliriškem jezeru se je pojavila zelo čudna sekta. “Pobožna” sekta je bila najela veliko dvorano, kjer je imela “verske” vaje. Policiji se je zdela vsa stvar sumljiva pa je poizvedovala. Nekega lepega dneva, ali bolje rečeno noči, je nenadno udrla v dvorano, kjer je sekta pravkar opravljala “versko” vajo na ta način, da je plesalo več nagih deklet. Policija o zadevi skrivnostno molči, a kljub temu su prodrle v javnost vesti o divjin orgijah. Aretirali so celo vrsto o-seb. Koliko Židov je na svetu? List “Nature” prinašaš statistični pregled vsega židovstva. Iz pregleda je razvidno, da je na celem svetu 11,817.783 Židov, od teh jih živi v Evropi 9,942.266. V Ameriki jih je 1,894.409, v Aziji 522.635, v Afriki 341,867 in v Avstraliji 17.106. Največ Židov je na Ruskem : 5,110.548; v Avstriji 1,-224.899, na Ogrskem 851.378, na Nemškem 607.842, v evropski Turčiji 282.277, v Rumuniji 238.-275, na Angleškem 105.988, na Francoskem do 100.000, v Italiji samo 52,115. Izmed velikih mest ima največ Židov Novi Jork: 1,-062.000; Varšava jih ima 204.712, Budimpešta 186.047, Dunaj 146,-926, London 144.300, Odesa 138,-935, Brooklyn 100.000, Berlin 98,-893, Lodža 98.671, Chicago 80,000, Solun in Filadelfija po 75.000, Pariz 70.000, Carigrad 65.000, Vilna 63.841, Amsterdam 59.065, Jeruzalen 53.000 in Lvov 44.258. Indijska žena. V Indiji se omoži vsako leto 255.000 deklet s petimi leti, dva milijona deklet z 8 do 9 leti in 6 milijonov v starosti 10—16 let. Približno 9 milijonov deklet se poroči v starosti 15—20 let. Seveda je v Indiji življenje povsem drugačno. Deklice so mnogo prej zrele kot pri nas. Vendar ne more biti pri večini tamošnjih zakoncev govora o ljubezni, ker so pač še otroci. V Indiji je več milijonov mater, ki so stare šele 13 — 14 let in starih mater, ki štejejo 25—28 let! Ženska je v Indiji sužnja, njeno življenje ne velja nič. Ženske pri Eskimotih. Na najvišjem severu zemlje, kjer vlada večni led in sneg ter imajo celega pol leta temo in mrak, žive Eski-moti. V deželi Greelandski so veseli rojstva deklice prav tako, kakor rojstva dečka. S 13. letom gredo otroci k birmi, z 18. letom se može in ženijo. Dekleta se pokore staršem, ki sami izbero ženina. — Žene imajo zlasti mnogo dela z raztelesenjem in uporabo rib in u-bitih morskih psov. Male ženske imajo prav čedne obraze in najlepše, zelo majhne nožice. Oblečene so večinoma v moške obleke, torej v hlače in kožuhe. A vse se kmalu postarajo. Izumitelj revolverja. Pred petdesetimi leti, dne 9. jan. 1862., je umrl v llartfordu v Ameriki polkovnik Samuel Colt, ki je bil izumil revolver. Samuel Colt je živel jako nemirno življenje. Rojen je bil 19. jul. 1814. v Hartfordu in je vstopil v delavnico svojega očeta rokodelca; v šolo so ga poslali šele leta 1828., v Amherst. Negove-mu nemirnemu duhu pa ni ugajalo tam in je ušel svojim učiteljem ter vstopih v službo na ladji, ki je plula v Vzhodno Indijo. 'Ko se je vrnil s potovanja, je zopet vstopil v hartfordsko tovarno, kjer pa ni dolgo ostal, ampak se je klatil po Združenih državah in angleških pokrajinah ter se izdajal za dr. Colta. Predaval je o kemiji in pri-rodoznanstvu ter zaslužil obilo denarja, ki so mu ga bila donesla predavanja in izumil revolver. To misel je uresničil s pomočjo denarja, ki so mu ga ila donesla predavanja in leta 1835. je dobil od vlade prvi patent za svoje revolverje • bil je šele 21 let star. Ustanovila se je družba, ki je pričela s kapitalom 300.000 dolarjev izdelovati revolverje; sprva pa je bila kupčija tako slaba, da je družba leta 1842. prenehala z izdelovanjem. Pozneje pa se je stvar predrugačila in kmalu so bila naročila tako mnogoštevilna, da tovarna sama ni mogla zadovoljiti vseh naročil, čeprav so se ustanovila podobna podjetja tudi že v Rusiji in na Angleškem. Toda iznajdljivi Coltov duh se ni zadovoljil z izumom revolverja; izumil je tudi podmorsko baterijo, velike moči in močnega učinka in že leta 1843. je položil podmorski kabel od otoka Coney v Atlantskem oceanu do Novega Jorka. Rudarska stavka v Bosni. — V Kreki je ravnateljstvo ondotnega državnega rudnika 18. z. m. nenadoma odpustilo osem rudarjev, ne da bilo navedlo vzroke. Dne 22. z. je odpovedlo ravnateljstvo de-še devetemu delavcu, ki je zaupnik rudarske organizacije. Na to podjetniško samolastnost so odgovorili rudarji s solidarnostno stavko. Vsega vkup stavka nad 600 rudarjev. Stavkujoči so poslali deputacijo k okrožni oblasti, ki je izjavila, da delavci ne gredo prej na delo, dokler ravnateljstvo odpuščenih delavcev ne sprejme zopet na delo. Nadalje so predložili rudarji še druge zahteve, da se jim ugode. 50,000 KNJIŽIC ZASTONJ MOŽEM V DAR LJUDEM. VsaKa Knjižica, je -Vredna jSlO.oo -VsaKemu bolnemu člo-t)eKu. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, reunatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM. Or. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 FifthAve., Chicaga 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo Ime................... tako pošlite. Pošta. Država. Zatiranje delavskega gibanja na Ruskem. Na Ruskem so zopet pričeli preganjati delavce, ki se organizirajo. Carski nasilniki zapirajo osebe, ki delujejo v zakonitih delavskih organizacijah, kakor predsednike, tajnike, odbornike, poročevalce na zborovanjih itd. Vse to uganjajo samo zategadelj, ker pripadajo dotičniki socialno demokratični stranki. Nekaj mesecev sem pa se “rešujejo” vse obtožbe proti zavednim delavcem administrativnim potom, to je, obtožence kratkomalo pošljejo v severne pokrajine ali pa v Sibirijo; vse to pa uganjajo carjevi hlapci, zategadelj, ker nimajo nikakih 0-čitnih dokazov, proti zavednim proletarcem. Meseca novembra 1. 1. je udrla policija v delavski izobraževalni klub “Znanost” in v prostore zveze pekov in krojačev ter je aretirala naenkrat 70 oseb. Posledica tega je bila, da je izobraževalni klub zaprt in da še danes sedi 30 njegovih članov v zaporu. Zategadelj se je pojavila med delavstvom sumnja, da so ta preganjanja sad provokaterstva; ta sumnja se je širila bolj in bolj ter zbujala med delavstvom veliko paniko, tako, da je bilo sleherno delo po organizacijah onemogočeno. Šele odkritje vnebovpijo-če aret. in obsodbe soc. dem. posl. druge dume je zopet vzbudila rusko delavstvo iz mrtvila in kljub novim provokacijam ohrane se ruski proletariat polagoma prebuja. Blagoslov tripolitanske pustolovščine. Za tripolitansko vojno navdušeni italijanski kapitalistični in meščanski listi pišejo med drugim: “Sicilski kmetje bodo prvi uživali blagoslov nove kolonije.” 'V socialističnem humoristično-sa-tiričnem listu “L’ Asinu” osvetljuje stavek Camillo Trampolini z naslednjim razgovorom med A-rabcem in italijanskim vojakom. Arabec: “Zakaj ste prišli v našo dežčlo in ste prinesli s sabo smrt in opustošenje? Kaj smo vam storili hudega?” Vojak: “Prišli smo, da poiščemo nove zemlje.”1 Arabec: “Ali vam nič več ne zadostuje zemlja vaše domovine?” Vojak: “Zemlja pri nas doma ... Ta . . . ta ni naša. Ta je vsa last naših visokih gospodov, baronov, grofov, knezov in ti puščajo zemljo celo večinoma neobdelano. Od tega nimamo mi prav ničesar, da, v daljni Afriki moramo iskati dela, da ne umremo lakote!” Arabec: “'To je čudovito! Doma nimate moči, da bi si osvojili zemljo, sem pa prihajate, da jo vzamete?” Vojak (presenečen od 0-pombe, umolkne.) Arabec: “Alah je velik. Ako vam podeli zmago in nam vi odvzamete našo zemljo, kateri delež dobiš ti od tega ropa?” Vojak (z bolestnim usme-vom, kakor bi vonjal pečenko iz kuhinje svojega gospodarja): “Eeeh, prav tako sem obupan kakor sveti mučenec. Vaša zemljišča dobi — to se razume — tisti, ki jih lahko plača, in ti misliš, jaz da imam denar ?” Arabec: “ Torej jih kupijo tvoji rojaki?” — Vojak: “Tudi ne; ti so prav tako revčki kakor jaz!” Arabec: “Pri bradi preroka, kdo pa vendar dobi deželo?” Vojak: “Kdo jo dobi? Naši gospodje seveda, naši gospodarji!” Arabec (osupnjen): “Prav tisti, ki puste zemljo tvoje domovine neobdelano?” Vojak: “Tako je pač! Ti in njih prijatelji sami sede na denarni vreči; mi delavci nimamo ničesar drugega kakor dvoje rok.” Arabec: “Alah, Alah ! Zelo imenitno! Vi torej pridete semkaj, da morite in se daste moriti — ne zase — ampak za tiste vaše krasne velike gospode? Prijateljček, nikar mi ne zameri, tako prebrisane kakor ste vi, sr pri nas — kamele!” Na dobrem glasu Malo je na svetu zdravilnih pripomočkov, ki so na dob: letu, v vseh krajih dežele in vseh slojih ljudi. Najbolj kov je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino "Vzrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega telesa. Narejeno iz najbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbranih medicinskih zelišč in je narejeno v to, da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani: Bolečine želodca, slab počutek po jedi, teško spuščanje vetrov, ščipanje, slabo prebavo, zabasanost, nervoznost, zgubo, teka, švohost, JOSEPH TEXNEE’a KEC1STERE» in uredi teško oddajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabiti v vseh boleznih želodca, jeter in za nepravilni tok krvi. Za dobiti v lekarnah, Ne jemnlji cenih, slabih ponarejeni TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave IŠČEM svojega brata, Frank Ermenc, iz Ljubnega, št. 8 Sp. Štajersko. — če kateri rojakov ve njegov naslov, naj mi to sporoči. Če pa sam to čita, ga prosim da se mi javi. Tony Ermenc Box 198 Bear Creek, Mont. (2-24-12) Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč STEVE JAKŠE, izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov: STEVE JAKŠE, Box 657 Crockett, Cal. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dolbi v gostilni John Košlček 1807 S. Centre A ve. Chicago, Dl Telefon Canall439. ODVETNIK PATENT! CARL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel, 3988 MAIN Angleščina brez učitelia! Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKAj 53B W, Iti 8t„ Now M, N,!, ... Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik. .. Škof proti župniku. Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika— spisal ua temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN. —Vse pravice so pridržane.— DEROČA REKA. Zaradi nepotrebnih zavodov torej ne trpe le živi verniki, ampak tudi duše rajnih, ki se jim na škofov ukaz odtegujejo sadovi sv. maš. To stvar je župnik Berce na nekem shodu pred ljubljanskimi občinskimi volitvami spomladi 1. 1911 ljudem pojasnil in obenem priporočil kandidate one stranke, ki je do lani delovala na ljubljanskem mestnem magistratu ter med drugim povzročila, da se je službi božji iznova izročilo popravljeno najstarejše ljubljansko svetišče: kapelica sv. Jurija na Gradu. Ko bi bila protiverska, bi kaj takega ne bila storila. TJadi tega je zadela župnika Berceta cerkvena kazen suspenzije. .Naznanil mu jo je škof Bonaventura s pismom ordinariata dne 3. junija 1911 št. 2327, ki se glasi: “Velečastitemu gospodu Anton Berce, duhovniku v pokoju v Ljubljani (na Gradu.) Radi Vaših agitacij v korist stranke, ki je nasprotna krščanstvu in veri sploh, Vam prepovem sveto mašo od 4. do 18. junija tekočega leta. 'Prepovem Vam pa od sedaj zanaprej vsako ustmeno ali pismeno agitacijo v korist imenovane stranke sub poena suspensionis perpetuae. Kn. šk. ordinariat v Ljubljani 3. junija 1911. Anton Bonaventura, 1. r., škof. V zavesti, da se je starim krivicam 1. 1904 in 1905 dodala nova, je odgovoril Berce takole: “Velečastitemu kn. šk. ordinarijatu v Ljubljani. Sporočam, da sem prejel Vaš dopis z dne 3. jun. t. 1. št. 2327 in da se bodem takoj pritožil na pristojno instanco v Rim in sicer glede prepovedi, po kateri ne smem maševati od 4. do 18. junija in tudi glede grožnje s kaznijo suspensionis prepetuae. Ne glede samo na volilni zakon, ki prepoveduje strogo vsako omejevanje volilne svobode, tudi glede na to, da še nisem slišal Vaše odredbe, da bi duhovniki ne smeli agitirati ob volitvah, nasprotno, navadili ste jih, da smatrajo agitacijo kot prav važ-xxo dušnopastirsko dolžnost, umešavam se, odkar ne službujem aktivno, agitatorično v volitve stoječ strogo in odločno na verskem in narodnem ter avstrijskem stališču. Boli me, da se je drznil slovenski list “Slovenec”, ki je pod cerkvenim nadzorstvom. osumiti naš narod glede patriotizma, saj “hrast se omaja in zid” preje, kot zvestoba naša do ljubljene Avstrije. Boli me, da ne pospešujejo slovenski sinovi koristi milega našega naroda in so mu izdajalci oni, ki slepe javnost s hinavskimi zatrdili resničnega rodoljubja. Boli me, da se pod versko in duhovniško firmo zbirajo zavrženi ljudje, kateri skrunijo s svojo brezbožnostjo in nemoralnostjo svetost verskega plašča. Ti ljudje so najgrši sovražniki božji, ti so škodljivci človeške družbe, ti so uničevalci našega naroda. Držeč se dosledno svojega vodila še nisem nikdar priporočal kandidata, ki je in ker je “nasproten krščanstvu in veri sploh”, marveč grajal sem brezobzirno lažikrščan-stvo in laživerstvo. Toliko na kratko na Vaš dopis 3. jun. 1911 št. 2327 s pripombo, da si ne dam diktirati od nobene strani, kdo je veren in kdo neveren, glede na to, da imam sam pamet in razsodnost in glede na to, da se nahajajo v Vašem političnem taboru nemoralni izvržki, ki vzbujajo s svojo hudobnostjo občudovanje — pekla. V Ljubljani, 4, junija 1911. Anton Berce, 1. r., župnik Sorski.” Ker v zgoraj navedenem škofovem pismu ni bilo nobenega ukaza, da ni za javnost, sta ga natisnila z Bercetovim odgovorom vred dnevnika “Slovenski Narod” in “Jutro”. To je bil ugoden povod škofu, da je še huje udaril Berceta. Ako noče biti za vselej obešen (tako se glasi slovenski prevod latinske besede “suspensio”), naj izreče v “Jutru” obžalovanje, da se je objavilo v tem listu škofovo pismo. Dotični dopis slove: “častitemu gospodu Antonu Berce, upokojenemu župniku Št. 2354. na Gradu v Ljubljani. Ker ste list kn. šk. ordinariata z dne 3. junija št. 2327 in svoj odgovor z dne 4. junija neposredno ali posredno objavili v listu “Jutro” z dne 6. junija št. 456, torej v listu, ki je cerkveno pod grehom prepovedan, ki je že kar naravnost tajil božanstvo našega Zveličarja in ki razširja ne le mržnjo do cerkve in njenih naprav, ampak žali tudi krščansko nravnost: se pozivljete, da do 12. junija incl. v istem listu to svoje neposredno ali posredno objavo obžalujete in dotično številko kn. šk. ordinariatu pošljete. To se Vam nalaga sub poena suspensionis. Ako lista z zapovedanim obžalovanjem kn. šk. ordinariat ne dobi do večera 12. junija t. 1., se Vam bo zagrožena kazen naložila. Ta opomin velja enkrat za trikrat. Kn. šk. ordinariat v Ljubljani, dne 7. junija 1911. Anton Bonaventura, 1. r., škof.” Ta škofov ukaz je nesmisel in neizvršljiv, to mu je povedalo “Jutro” v krepki izjavi. Vsled tega novo pismo škofovo, nova zahteva, nova grožnja in kazen: “ Častitemu gospodu Anton Berce župniku v pokoju Št. 2448. v Ljubljani (na Gradu). Ker list “Jutro” Vaše izjave ni hotel sprejeti, zato se Vam naroči, da pošljete na knezoškofijski ordinariat dotično zahtevano izjavo, namreč, da obžalujete, ker ste škofijski odlok in svoj protivni list neposredno ali posredno priobčili v časopisu in posebno, ker ste ga priobčili v nemoralnem cerkvi sovražnem, naravnost brezverskem in zato strogo prepovedanem listu “Jutro”. To izjavo morate doposlati vsaj do 24. junija incl. in sicer sub poena suspensionis. Ta opomin velja enkrat za trikrat. Konečno se Vam prepove sv. maša do 30. junija incl., ker ste ne le v listu “Jutro” smešili odredbo svojega cerkvenega poglavarja, ampak ste vkljub prepovedi še potem govorili na liberalnem shodu v gostilni zraven Gruberjevega kanala, ter tam grdili odlok in škofa samega. Kn. šk. ordinariat v Ljubljani, dne 16. junija 1911. Anton Bonaventura, 1. r., škof.” Berce je bil sit korespondence s poturčenim Bonaventuro, zato mu je dal primeren odgovor; “Prečastitemu knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljani. Oziraje se na 'Vaš dopis z dne 16. 6. t. 1. št. 2448, izjavljam: Obžalujem, ker je dnevnik “Jutro” objavil v svoji 456. številki z dne 6. junija Vaš list z dne 3. junija št. 2327 in moj odgovor z dne 4. junija. Tako nekako se je glasila tudi moja izjava, katere “Jutro” ni hotelo priobčiti. S tem sem Vam torej zasvedočil svojo suženjsko pokorščino, po kateri sem si dal dekretirati celo čute, odvrnil pa sem od sebe strahovito kazen “suspensionis perpetuae”, katero ste mi zažugali, ako ne izjavim obžalovanja. Temu dekretiranemu obžalovanju dostaviti bi mogel obžalovanje “motu proprio” radi strašnih krivic, ki so se mi storile na iSori in se tiste poijhv-ljajo, dokler se ne popravijo. Obžalujoč mogel bi se pridružiti tužni domovini, obžalujoči, da se širi med Slovenci strup sovraštva, da vlada mesto ljubezni bojkot, mesto lepe vere grda politika, da se godi, o čemer toži Kristus; “Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo naredili v jamo razbojnikov.” — Zatirana vera in preganjana morala delata prostor sebičnosti, ki je v dosega grdih svojih namenov premenila križ v meč. Takih in enakih težkih povodov -mojemu obžalovanju je veliko število. In tu naj bi molčal?! Y Ljubljani, dne 22. junija 1911. Anton Berce, 1. r., župnik Sorski. Temu dopisu je sledila obsodba : “Reverendo Domino Antonio Beree, parocko pensione donato N. 2561. Labaci. Cum mandato de die 16. junii a. c. minime sa-tisfeceris, immo litteris Tuis de die 22. junii a. c. quas in folio quoque ecclesiae et fidei catholicae of-fensivo atque expresse prohibito publicasti, ordina-tui episcopali novam iniuriam intuleris, declaramus Te incurisse poenam suspensionis ob omni officio ecclesiastico, prouti in litteris de die 16. junii moni-tus fueras. Labaci, Ordinatus episeopalis, die 26. junii 1911. Antonius Bonaventura, 1. r. episcopus.” Po slovensko : Ker niste zadostili ukazu z dne 16. junija t. L, marveč ste v pismom z dne 22. junija t. 1., katero ste priobčili tudi vlistu,ki je nasproten cerkvi in veri katoliški in je izrecno prepovedan, novo krivico napravili škofovskemu ordina-tu, izrekamo, da ste zapadli kazni suspenzije od vsakega duhovniškega opravila, kakor smo vas opomnili v listu z dne 16. junija. Brez komentarja. Sv. kongregacija v Rimu je naznanila, da ni dala škofu Bonaventuri nikdar pravice, da naj odstrani Berceta iz Sore. Njenega odloka z dne 8. a-prila 1905 škof Jeglič ne pokaže nikomu, niti konzi-storiju, niti težko prizadetemu župniku Bereetu. — Krivica škofova trpi že šest let in dalje . . . • • * Iz obilnega gradiva, ki nam je na razpolago, smo podali javnosti le majhen del; pa že to, kar smo tu odkrili, zadostuje, da si more vsakdo predočiti žalostno stanje naše domovine in obenem tudi storiti sodbo o poglavitnem krivcu. Nezadovoljnost z njim in nestrpno pričakovanje rešitve iz teh neznosnih razmer raste vsepovsod. Med vsemi ljubljanskimi škofi ni bil do sedaj nihče po svoji krivdi v vseh slojih tako ponižan in nobeden njih ni zbudil med duhovniki in verniki tolike opravičene ogorčenosti zaradi zanikarnega gospodarstva, opolzlega pisanja, krutega preganjanja nasprotnikov, odstranitve nekaterih starih običajev in vpe-ljanja novih, s stroški združenih cerkvenih stvari, zaradi nepostavnega oddajanja duhovniških služb, drevenja za denarjem, zlorabe izpovednice in prižnice, kakor škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. V svoji nemodrosti je zlomil mnogo natrtih trstov in s svojim divjanjem vpihnil mnogo tlečih stenov. — Uspeh njegovega trinajstletnega delovanja je religio depopulata, OPUSTOŠENA VERA IN ŠKOFIJA. KONEC. Dostavek uredništva v prihodnji izdaji. ŠKOF PROTI ŽUPNIKU izide v brošuri. Zastopniki in rojaki nam naj takoj naznanijo, koliko iztisov vsak posameznik lahko razpeča, da bodemo primeroma vedeli v kolikih iztisih isto natisniti. Upravništvo G-l. Svobode. PRVA POMOČ V SILI. Nezavest ali omedlevica. Kako spoznamo nezavestnega človeka ? Človeku, ki je gledal kako rano, ali se ustrašil kake reči, ali mnogo krivi izgubil, zvrti se pred očmi, jame se opotekati in kakor mrtvouden pade na tla. V obraz o-bledi, mrzel pot ga oblije, diha le površno, in žila mu poredkoma in počasi bije. Kako je nastala nezavest? Vsled razdraženja živcev, ali pa če je nezavestnik preveč krvi izgubil, zožijo se krvne žile v možganih. Zavoljo tega dobijo možgani premalo krvi, odpovedo svoje delo, in človek izgubi zavest. Ob jednem tudi srce oslabi in ne poganja z navadno močjo krvi -v možgane. •Kaj nam je storiti pri nezavest-nikih ? Nezavestnika položi vodoravno na tla ali na posteljo, glavo njegovo pa, če mogoče, še nižje kakor truplo. Ker je glava nižja kakor srce, pride samo od sebe toliko krvi v možgane, kolikor je potrebuje, in nezavestnik dobi zopet zavest. Odpni mu vso obleko, ki ovira dihanje. Če imaš pri roki Hofmanovih kapljic ali amonijaka, vlij nekaj te tekočine na robec in jo drži za malo trenutkov nezavestniku pod nos. Obraz poškropi z mrzlo vodo. Čelo in sence pa drgaj z jesihom ali žganjem in potem ta mesta z robcem opihlja-vaj. Kedar se nezavestnik zave, iz-pregleda in se skloni po koncu. Tedaj mu daj piti mrzle vode, ali mrzlega vina, ali žganja. V Časi se primeri, da kdo omedli v prostoru, kjer veliko ljudij diha in zrak izprija. Takega nesi za najprvo na čisti zrak. Nikdar pa ne pozabi, glave nižje položiti, kakor drugo truplo, in če se je nezavestnik prebudil, ne dovoli mu takoj vstati, ker se nezavest zelo rada povrne. Pri udarcih na glavo, pri padcu iz visočine, pri hudih in težkih poškodbah notranjih delov telesa nastanejo tudi omedlevice, ki pa nimajo istega vzroka. Takega nezavestnika, posebno onega, ki so se mu bržčas možgani pretresli, položi ravno tako in ravnaj z njim, kakor je gori povedano, le glavo podloži, in če bi jel bljuvati, položi ga na levo ali desno stran, da izbljuvana jed ne pride iz požiralnika v sapnik in se nezavestnik ne zaduši. Devaj mu tudi mrzlih obkladkov na glavo in pokliči hitro zdravnika. It doesn’t pay to neglect your" "■ če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr.. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50e. steklenice. 'Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER & CO„ 215 Pearl St., New York, N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) The Konrad SchieierCo. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. SVO*>„ co. 1809-1813 Loomis St., Chicago, 111. £ T T ? OBVESTILO! Vsem društva r, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsak o'Vratnih Tisk o'V in kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in pre-Vode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista Naročnikom “Glas S'Vobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. ».i».. , ffiašparjeva Državna Banka, ; -------vogal Blue Island Avc. & 10. ul. —- Imovina 4,5oo,000,00 Poseben oddelek za Slovence. Pošilja denarje v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na uloge. Izdeluje polnomočnakupna in pogodbena pisma in voiaške prošnje. — Pridite ali pišite. 1 Kaspar State Bank SESTKVORTOV LIKERJA $1.00 Tu predstavljamo naš fini liker; mi bomo pla’ čali vse pristojbine “ZANOLA” za šest kvortov likerja $1.00 vaša lastna izbira. Kaj rabite — rum,bourbon, slivovko, konjak itd.? PRIHRANI SI TRGOVČEV DOBIČEK. Mi ti pokažemo kako. Smo vešči distiliranja in vemo,, kako se dela domači liker, in po naši metodi prihraniš 50 prc.; rabiti moraš “ZANOL”. V dveh minutah je delo z “ZANOL-”OM narejeno. Likerji, narejeni z “ZANOL-”OM so čisti in finega okusa. Dobil zlato kolajno na Columbian razstavi. Na tisoče odjemalcev. Garantiran pod zakoni “Pure Food Laws” U. S. Serijalna št. 22115-A SKUŠAJ KVORT WHISKEY - PROSTO. Naročite kvort whiskey na naše stroške, in če ni v vaše povoljstvo, se vam denar vrne. ŠEST KVORTOV WHISKEY $1.00 in stem vse pristojbine plačane. Dvana jst polnih kvortov $i.50, 24 kvortov $2.80. PROSTO — naša knjižica “Skrivnost in zgodovina, kako se naredi dober liker doma”, se pošlje prosto vsakomur, ki nam pošlje svoj naslov. UNIVERSAL IMPORT CO. 4186 Universal Bldg., Cincinnati, O. Za zunanje oglase ni odgovor-no uredništvo ne upravništvo. £jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127. jlSSSŽEESŽESiEISSESŽBE&SžSSSŽESSH Î Pijte najboljše pivo ^Peter Schoenhofen Brewing Co.® ......... PHONE: CANAL 9 CHICAGO.ILL Hrani in pazi na svoj denar! Zmanjšaj stroške, zvišaj prihranke in blagostanje je zagotovljeno. Nepusti svojega denarja v nemar, spravi ga v delo doprinašajoč 3 proč. obresti. Lahko začneš z $1.00. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v soboto zvečer Prihranka čez pol milijona od 6 do 8- dolarjev. Vstanovljena 1890.