Štev. 50.
Cena ednoga drobca 1 krona.
12. december 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-50 fil. za ednok, za večkrat    popüst.
Je „domača“ bila
„domača vérstvena stranka“?
Ne. Ne, ar so jo nastavili ljüdjé, šteri so z Preka prišli k nam. Prle je ta stranka na drügo ime poslüšala. Zvali so jo .prekmürska kmetijska stranka". I da nikoga ne vlekla k sebi, so jo prekrstili v „domačo vérstveno". Lückf konj z domačim odevalom. Nešterne naših ljüdi je toti pres-lepo te, sedli so na njega i spadnoli tüdi ž njega, velika večina pa je sprevidle sleparije pa se ognola ».domačega” konja.
Ne je bila ta stranka domáča, - ar so agiterati za njo ljüdje, šteri čeravno so tű rojeni, za té ,.kraj..i to ljüdstvo- -so prle-ne zvedli, kak kda so boljševiki tű ladali i delili lücke imanje. Žepe napunjava! so si prišli samo se, prle ne njim je dišao domači kraj.
Za to »domačo" stranko so letali okoli najzadnjejši faloti celoga Prekmurja. Razvüzdanci, pijanci, brez značajni pokvarjene! i narodni sovražniki, šterim je „Bog“ samo te prišo na püsti jezik, kda so ga prekuno!!. Pa bi mi vervajoči ljüdjé té temne podobe za svoje domače meli? Nikdar nel I če smo na njuvo zapeláva t je »domačoj11 dáli svoj glas? zablodili smo, sramüjmo se i obžalüjmo svoj krivi stopaj!
„Tabor“ imenüvani protiverski liberalni list, šteri v Maribori izhaja, piše ka je „domača vérstvena stranka“ liberalna stranka. Vsakomi dámo na ogléd i razpolágo to številko „Tábora“. Edna stránka je tá „domača“ z prečnjov liberalnov. Potrdi liberalni list. A „Prekmurski Lažnik“ toga ne vüpo ovaditi svojim pristašom, bojao se, ka če pravico zvejo, odstopijo od stranke. Mi odkrijemo zato domače“ sleparije.
Gda je „Lažnik“ naznano iména ..domačih követov1', je páli nikaj zamučao, ka pa mi odkri-jemo, Zamučao je iména tistih doktorov, šteri so med naše ,,domače követe11 na eden list bili spisani, kak bodoči vučeni poslanci .domače verstvene stranke. 1, ne zoságajte se, lei so bili eti „domači“ gospodje: j,Koder Anton, notaroški namestnik, Videc Anton, živinozdravnik. Globočnik Anton, notaroški namestnik, Vol-fart Ludovik inženir, dr. Janc Igo, fiškališ, dr. Škerlak Vladimir, fiškališ, Schauta Jožef inženir, Ola-još Šandor, fiškališ, Samec Jožef, živinozdravnik, Voglár Franc, profesor. Kak Vidite sami „vértovje“ i zvün Škerlak« med e n ne rojen v Prekmurji. Jeli lepi šereg ,,domačih “ kandidatov? 1 tei gospodje pred Bogom i svetom vüpajo trditi, da so nej krščanskoga, nego krščanstvi sovražnoga liberalnoga mišljenja. Vidite zapelani ljüdjé, kama ste zajšli po lažaj ,, Prek mürskoga Glasnika" ? Volili ste nedomáče i nekrščanskoga mišljenja ljüdi. Hvala Bogi, da vas je malo bilo zapelani i ste ne mogli niednoga svojega poslanca si odebrati. Pa edno ešče povemo. Vaš kandidat, g. inženir Schauta, je delao zato, da bi se 1200 plügov zemlje Vam nej razdelilo, nego da bi se na to naselili Primorci, tüjinci; mi bi pa tak mogli iti po sveti, ki smo tű rojeni. Z svojimi kruglami ste tak svoje lastne brate odavali. Neste znali, ka ste delali, bodi Vam odpüščeno, a drügoč bodite pametnejši.
Jeli, dobri naši kmetje i delavci, ka je „domača verstvena stranka“ potemtoga vse bila, samo „domača“ nej pa „vérstvena“ tüdi nej? To smo šteli dokazati.
Prekmurskim hromim vojakom ali invalidom!
Vsi Prekmurski invalidi, šteri ste bili še v Jugoslaviji nadpregledjena (fölülvizsgálaton) more vsaki posebi napraviti prošnjo i k prošnji priložiti prepis nadpreglednoga lista. Tisti invalidi, šteri že dobite pokojnino, (penzijo) prosite zaostale pokojnino, odzascdanja Prekmurja, toj«: 12. aug. 1919. do tistoga časa, kak ste prvikrat dobili in Vi tüdi morete naznaniti knjižni izspisek. (To je tista numera, štero mate na tistom deli čcka, šteroga krej odtrgale.) Vi pa, šteri ešče nedobite pokojnine, pa prosite, da se vam takoj nakano. Žeje čas, dá bi si ednok mislili tisti visiki gospodje v Ljubljani i Belgradi na nas sirote, to njim ne pride na pamet. Pride njim pa na pamet, kak do izvažali po najbole niskoj ceni z Žülami pripravlene naše pridelke.
Prošnjo pa morete napraviti na naslov: Deželna vláda za Slovenijo (Poverjeništvo za socijalno skrb) v Ljubljani. Prošnjo Vam more podpisati župan (rihtar.)
Martin Tratnjek v Invalidnici.
Šole Prekmurskoga Glasnika.
Prekmurskomi Glasniki se nikak nevidijo fárne šole, zato ka bedáke i osleplene sirmáke gojijo. Tak? Te pa či se v fárni šolaj včimo, ka je Bog stvoro nébo i zémlo i vse ka je sa nébi i na zemli, to Vam hüdo dene? Jeli da záto, ka v državni, brezi vöre šolaj tak včijo, ka je svejt i vse ka je na svejti samo od sébe grátalo. Včasi mo vidli što laže. Pasteur je popunoma svetlo posvedočo, ka s ničesa nikaj ne gráta, ka vse žive, kak zelenjad tak stvár samo z semena i jajca gráta. Zemla je žaréča bila, kak ešče gnjes toplice, pa ogen plüvajoče goré svedočijo. Da se je pa
2
NOVINE
1920. 12. december
zvünešnja skorja zemle razsladila, te je šče nej bilo ni semena ni jajca. Odket je te prišlo vse živo? Z nikše zvejzde je nej prišlo, záto ka bi po poti zmrznolo, ár je na visiki bregáj vekivečen snejg, više je pa ešče vékša zima. Meteorje (z nébo kapajoče kaménje) so nej prnesli zato, ka žaréči káplejo, i na nji bi zgorelo. Nikaj drügoga nega, kak samo to edno, ka je Bog stvoro. Što je lažlivec fárna šola ali državna šola? Pa nikaj nevejte od Sokratesa, toga velikánskoga pogánskoga modriaša, ki je vöpovedao, ka je samo eden Bog, i kak ga trbej moliti, to mere sán pridti pravit. Od svéti knig tüdi nikaj nevejte? Eli je samo telko štimate kak Ovidiusove pesmi pa egiptomske papiruse?
Fárna šola včij, ka je Bog stvoro vse stvari. Državna šola pa právi, ka je edna fajta z drüge grátala. Vidili mo, ka je istina. Vse živo z máli mehérčkov stoji. So stvari štere samo z ednim mehérčkom živéjo, drüge z večij pa z neprebrojeno vnogih. Ne dá se prisiliti, ka bi stvár z ednim živela. Pri nájbole začetnom žitki ne dá se napraviti, ka bi z edne fajte drüga fajta grátala. Pri popolnejšo stvári pa ešče bole nej. Nej je grátala pa ne grata z žabe ftica, z osla konj, z opice človik. So stvari, štere od začétka svejta do gnjes so popunoma vglij, kak njuvi ostánki svedočijo v zémli, ka je najdejo tam, gde srebro, zláto, šolarske kamene táblice, pa kameno vogelje kopajo. Se bilé tüdi drüge grozno velke stvari kak Atlantosaurusje, ka so 10 metrov visiki bilij; pa strašánsko velki letéči küščarje, ka je za pozoje zovemo. Eli minole so, da se je mlada skorja zemle premetávala, te je vnožino lisá i stvari prišlo pod zemlo. Z lisá je kameno vogelje, z smolé pa maščalage asfalt i petroleum grátao, ka gnjes ešče z zémle pride. Tak se je Bog poskrbo za posvejt.
Ka fárne vörske šole istino i pravico včijo záto Vas červo boli, ár je láš vaše vesélje.
V fárni šolaj se včimo, ka Bog vse vidi, vse čüje, dobro v nébi hüdo v pékli plačüje, ka moremo jáko pravični biti, ár moremo na račun idti pa ka jé tejla gorstanenje i žitek vekiveča. Vij pa tak právite, ka da človik merjé, ka je to telko, liki da konj zadnjič brsne. Záto človik znori, mouri vnesi kelko moreš, samo pošteni boj, naj te svejt ne zgrábi.
Záto Vam nej trbej farni vörski šol, ka bi nas ležej z lažmi krmili, ka bi takši bedácje, lisijacje, divjacje grátali kak Vij.
Vsakomi delavci vouščite plače, samo dühovniki nej, ka na ouči mečete pametivo.
Gospán, gospodičnam roko küš-
noti, to je šik, to je kultura. Dühovnikom küšnoti, to je nej kultura.
Pošteni možácje, pa te duže čteli Prekmurski Glasnik? Pa Vas nede srám, ka ste lačni njegovi laži?
Glasi.
Varaždinska pukovska okružna komanda.
Broj 17009.
Razpis.
Komanda obmejne (granične) trupe potrebüje dosta vojakov, šteri bi prostovoljno (sami radi) stopili v slüžbo. Što šče stopiti v to slüžbo; mora biti:
1. Podanik kraljevine Jugoslavije; to mora posvedočiti z občinskim potrdilom.
2. Mogo je že odslüžiti svoj aktivni čas; to more posvedočiti s potrdili vojaške oblasti.
3. More biti ščista zdrav i sposoben za aktivno vojaško slüžbo; to to se potrdi z doktorskim svedočanstvom
4. Da je dobroga oponašanja in je nej bio kaštigani z vouzov za takša dela, za šteri volo se zgübijo orsačke pravice ali vojaške šarža: to se posvedoči s potrdilom občinskoga predstojništva ali policijske oblasti.
5. Da po mogočnosti zna čteti i pisati.
6. Da je nej mlajši od 22 ali starejši od 35 let; to se posvedoči s krstnim listom ali če toga nema, pa s potrdilom občinske oblasti.
Što šče sam rad v slüžbo stopiti, lejko natenkoma zvedi vse potrebno vsakši den pri pukovskij okružnoj komandi v Varaždini ali v Maribori i pri civilnom komisarijati v M. Soboti, pri vojaškom referati.
Varaždin, dne 21. XI. 1920.
Po napovesti komandanta major: Nečitljiv podpis.
Krajina. Na našem marofi je tüdi bilo zrnje odvzeto za sirote, da bi je tej falej dobili. I z toga falejšega zrnja je dobo voditeo „domače vérstvene stranke“, g. Šerüga, šteroga mesečni dohodki na šestjezero koron narastéjo, štiri metre pšenice i meter ječmena. — Zaistino „domače verstvo“ i ne za siromake. Ze té samo na papéri so meli gospodje „domače“ pomoč.
Svetoga Sebeščana cérkev so oropali. Odnesli so touvaje kazalo svestva pa keli božega tejla. Poznani so tej touvaje, ka so tisti den po vesi odili i večér, da so zdravomarjo zvonili so se v cerkev skrili i jo odprejto naháli. Na drügi dén, v nedelo so že v Halbereini na železnici
bili, ka do se v Gradec pelali. Srečao se je ž njimi eden domači človik, ki je poznao. Vse je prejk dáno sodniji i vüpanje je, ka se vse nazáj povrné.
Fárne šole (verske) so samo za one pripravne, šteri se včijo za dühovnike ali nüne. Tak modrüje g. Šerüga v pred zadnjem „Lažniki.“ Povejte g Šerüga, ste vi pop ali nüna? Ali so vaši kandidatje popi ali nüne? Pa jeli, vi i tej so v fárni šolaj dobili svojo vzgojo i včenje? Pa naši gospodje v Prekmurji, vučitelje, doktorje, fiškališje i drügi vnogi so izišli z fárnih šol. Pa pred 50 leti ešče niti državnih šol ne bilo. Kama so pa te hodili tisti veliki vučenjaki svetá, štere ešče vi morete občüdüvati, v šolo? Glejte hodili so v „fárne šole“. Popi samo križe i težave majo v fárnih šolaj, ednoga filera plače pa nej, v državnih šolaj pa se njim plača če včijo verski návuk, pa li so za verske šole. Zakaj? Ar znajo ka brez verske zgoje je človek nema stvar, ka sami morete priznati, ár ste vidili to v življenji i je preživeli, gda ste z Tkaocom boljševik bili.
„Na mesnico je gonila“ vas, dragi dečki i možje, „kmečka zveza“ to je krščansko misleči ljüdje, pravi program Šerügove „domače vérstvene stranke“. Mi popi, pa vi vervajoči evangeličanci i katoličanci smo lei hüdodelniki bili, ka smo vas na štelingo pozávali, v kasárne zapovedavali vam puške v roke dávali i vas klati včili. Mi smo štüke zlevali, mi sami ešče zvoné dolmetali za té poseo pa si orgle trli. Mi smo bili tei božnjaki. Mi, ki smo v cérkev hodili, i molili mi smo na front i z fronta pošilali vas mi i nej casarje pa generalje. Mi smo na mesnico gonili ljüdi, mi, vi oficirje, vi ministri, vi vladarje, nikaj ne vete od boja, nego „kmečka zveza.“ Gospod Šerüga, vam ne srce strepetalo, kda ste té reči napisali? Vi vüpate od mesnice gučati, ki ste v magazini bili nadporočnik (oberlejtnant)?
Pošta.
K. F. Sobota. Kakšo zgodovino bi poslali? Prosimo bole natenkoma naznaniti.
Vsem. Naročnino zaostano, poberte i notri pošlite. Ništerni ešče filera nej dao na to leto! Zbüdite se počasni dužniki! — Kalendare smo začeli razpošiljati! Vsaki je dobi brezplačno, ki je dao kakšté málo podporo že letos, nadale brezplačno je dobijo siromaki i ki so Novine ali M. List na 10 let naprej plačali.
3
NOVINE
1920. 12. december
D. Lendava. Dr. Košar okrajni
glavár i namestnik civ. komisara v D. Lendavi, je imenüvani za okrožnoga sodnika v Novi Sad (Ujvidék.) Na njegovo mesto je pa imenüvan dr. Kandrič, v Lendavi od vseh častit in poštüvani mož. Obadvema čestitamo!
Velko vnožino jáko lepih moških i ženskih štofov so doboli g. Seršen v Lotmerki. Ar je cena zelo nizka, blago pa res lepo, naj nieden ne zamüdi prilike ka ge ne bi pogledno. V zorci (mujštre) se tüdi pošljejo, če što žele.
Kroške šole. V bojski letaj so se nam. naša deca nej moglo včiti sa vole menkanja vučitelov. Za Madžarski koreuništov nej, ár je vojske cbeelja našo šolo. Od začetka letošnjega Včenja se vči sama v ednoj šoli, do je v ednoj pod vö vtrgnjoni, šteroga Še od sprotoletja mao delajo, pa še itak nej napravleni. Zaj mamo dvej ■Vučitelkinji, pasé li deca od 10. XI. t. 1. mao nevčijo, ka nega drv. Ka bodemo ž decov ? Po vesi do drkala, v Šoli do.pa gosp. nadzornik z Veleposestva grofa Battyanyja kontrakteže vküp brali. Prosili bi zato Gosp. Okrajnega glavara, Zednim tüdi šolski Sosvet, dabi poglednoli naše šele, da bi nas blágo-včino upoštevala ka bi se včenje, Či ne mogoče ova razred«, bar t ednom se deca začela včiti. Občina Krog.
.MeHa&ki reklám. Na Melincah malokda vidimo reklaai. Nov. 28. smo srečo meli ga viditi, Vokei šolskom je stao té i kazao, kak vsaki reklam, ne pa gučao. Kazao je pa naš reklam na prsta] 3 pa 6. Nikak smo nej mogli vgoniti ka pomeni to. Zdaj po volitvaj smo zvedli ka je té reklám liberalna i domače stranka poslale v okno, ka bi v 3 i 6 kišto metali krugle. Vučitelica z D. Bistrice je bila Vé reklám. Mi čedni smo nej zerasmili njenoga kazanja, sami par dündekov, šterim človek samo z prstom more kaj povedati. Tomi reklánti májó liberalci zahvaliti, ka so vse Čedne ljüdi zgübili. Kak čüjemo, je ta Marica Vranjekova negda pri nünaj dobila svojo vučenost ono so njoj poskrbele krűh. Brščas iz zahvalnosti do svoje krščanske vzgoje je idaj tak velika sovražnica krščanstva! Pomilüjeme Bistričance, ka takio vučitelice májó, šteta z prstom kaže mesto guča kak je v stárom vremeni pár naših siro-r tekov delalo.
Skrb vlade za. naše Starine. Deželna Vlada v Ljubljani je t svojem dopisi na uredništvo „Novin( pod Štev. 4450 odkriia pa izraaila velike zanimanje za starino Prekmurja. V tom dopisi nas opvoša, naj Opominamo naše ljüdstvo, ka naj vörno čuva
svoje starinska spomenka, kakti osta-nek stare cerkvi v Soboti, cerkev v Martjancih, ne Tišini, kapelo v Seli itd. pa negrobne spomenke naših pokopali^, ttcri nosijo lepe Slovenske napiše v našem prekmurskom narečji i so vsi té spemeniki velike kulturne i zgodovine!^ vrednosti. Visoka Vlada bss tüdi pravično Opomina, da v neštera mestah naša pokopališča so jako zanemarja!«. (Črensovci, Törnišče, itd.) Višeka Vlada nam obeta pomoč na v zdržavanje naših starih spomen-kev, potrebno je samo, da njoj mi naznanim®, če so naši spomenici v nevarnosti podiranja.
Politične novice.
Volitve so minole. Niedna stranka nej dobila teliko, da bi sama mogla priti na vlado. Morejo se stranke, pogajati med sebov, si napraviti večino i tak te vladati. Strank je 20. v Sloveniji je najmočnejša naša krsčanska stranka, ..kmétska zveza", ali ..Slovenska ljüdska stranka16, štera ma 14 poslancov; iz teh dvá spádneta na Prekmurje. Drüga niedna stranka nej dobila poslanca v Prekmurji če se. ne bi se-pili naši Volilni z Serügovov domačov strankov, bi lehko meli tri poslance, med njimi ednoga evangeličanca, kak . sme namenili i njim večkrat ponüdili. Zato pa ne se cepiti, nego drüžbi se, ki smo krščanskoga mišljenja. Drüge Stranke v Sloveniji majo poslan-eov: Samostojni kmeti 9, soeial-nidemokrati 7, kommunisti 5, liberalci (demokrati) 3, narodni socialisti 2.
Vogrsko. Vlada je odstopila.
Nasl Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam:
Oblijalo za lančare, Portland cement,
Vapno na malo in na velko Koks in bükvenovogelje za kovače.
Zdaj rávno je prišlo tüdi dosta vsakevrste železa.
Nizke cene!
Nekaj za Vas!
Ideal vseh žajf je Fellerova Elsa lilijna mlečna žajfa 19 — K Tekoče lilijno mlehko 12 — i 15 — K. Najfinejši Glycerin 6 — in 30 — K. Vaselin po 3 —, 7 — i 12 K.
Kürje oči bradajice, trdo kožo odpravlajo friško i korenito Fellerovo mazalo „Elsa“ v škatljah po 5 — K i 7,50 K i Fellerova turistovska tinktura steklenica 10 — K.
Ka se vsaki dén potrebüje? Angleški obliž 2 — K. Lysoform 30 — K. Popolni Irrigator najboljši 150 — K. Pravi Lysol 80 — K. Kafran 3 — K. Kafrne kruglice 5 — K. Arniks 6 — i 30 — K. Konjak 30 — K. Malinov sok 30 — K. Esenc za Rum 7 — i 35 — K. Kineški tej na vago od 3 — K. naprej kina železno vino 30 — K. Najmočnejša francuška žganica najčistejša predvojna roba, menši glažek 15 — K, vékši 35 — K. Elsa Kolinska voda v glažkah 7 — i 35 — K. Proti znojenji (švicanji) tela delüje Fellerov Elsa sipalni prašek 1 škatla 10,50 K.
Ka je „Elsa Fluid“ to zna vsaki! 6 dvojnatih ali 2 specijalna glažka 42 K. Za vüsta i zobé! Nega prah za zobé s kisikom, 1 škatulica 20 -— K. Dr. Heider-ov prah za zobé 1 škatlja 6 — Elsa voda za vüsta 30 — K, kefice za zobé od 20 — K naprej.
Proti nesnági kak mühé, buhé, stenice, kébri, zanesljivo i dobro delüje Elsa prah za nesnago; velika kaštula 15 — K. Tinkturo proti sténicam 30 — K. Naftalin od 2 — K naprej.
Miši i podgani! Gift za miši 8 — K. Gift proti podganam 8 — K i 10 — K. Rást vlási! Vlasjé rastéjo, koža na glavi se krepča, pišljivost, osivelost se prepreči po Fellerovoj pravoj Tannokina pomadi, eden veliki porcelanski lonček 15 K. Močna katranova žajfa za glavo 14 K. Vogrska pomada za brke (mustače bajusi) po 6 i 8 K.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bo-do stroški, Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja, Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Na podporo M. Lista i Novin so dali od Lipe: Matjašec Matjaš 6, Tumec Štefan 2, Zver Ivan 14, Sobočan Peter 10, Zadravec Ferenc 6 koron.
Na prekmurske dijake so darüvali: Cigan Ivan, D. Bistrica 10 K., Cigan Roza 2 K.
Naročte si Novine.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1920. 12. december
Komanda mesta Dolnja Lendava.
Broj 5963.	1. decembra 1920.
Dolnja Lendava.
Oglas.
Na dan 15. decembra 1920. godine u 11 časova obdržavati če se kod komande mesta Dolnja Lendava pismena licitacija za dobavu govedjeg mesa na vreme od 1. januara 1921. do 30. juna 1921. godina za vojnike Dolnja Lendavskog garnizona.
Dnevna potrepština iznaša poprečno 250 kg.
Meso ima biti, dobre kakovče, bezprigovorno a prema sastavljenim uslovima, koji se mogu u kancelariji ove komande za vreme uredovnih časova svaki dan uviditi.
Pozivaju se interesenti na podnešenje pismenih oferta do najkašnje 15. decembra 1920. godine 10. časova.
Taksa za vsaki ofert iznaša 10 dinara.
Kaucija od 10% od ukupne ponudjene cene imade se u isto vreme u posebnom kovertu predati.
Komandant pukovnik VAS. S. MUNDŽIČ.
za legitimacije izvršuju se v 10 minutah pri Eleki Schrantz
v D. Lendavi (prek od cerkvi.)
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov.
Mršavost (krlavost)
srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom velike zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svile za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznote se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov.
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike. H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.