JUTRA' Poštnin« plačan« v gotovfnt Ce?ria 1 Din Leto II. (IX.), štev. 241 Maribor, pondeljek 22. oktobra 1928 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Ra£un pri poštnem čak.zav. v Ljubljani it 11.409 Velja masačno. prejeman v upravi ali po poiti 10 Din« dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvoin uprava; Maribor, Alekeandrova < Ogtaai pa tarif« OftaMapNjema tudi Oftaaai oddelek *Mw v Ljubljani, SSSSSSiSSSi Po velikem taboru v Sisku ENODUŠNOST IN ODLOČNOST VODITELJEV KDK IN NARODA. V težki krizi, ki jo preživlja država zlasti po 20. juniju, nismo morda niti z včerajšnjim dnem, ko se je v Sisku vršilo največje zborovanje združenih Srbov in Hrvatov, kar jih je doživela nara država, prišli za znaten korak naprej. A eno se je pokazalo v mogočni obliki na tem zboru, Dreko česar tudi današnji vlastodržci • ne bodo mogli iti: več ko 50 000 glava množica naroda jc jasno manifestirala svojo odločno voljo, da vkljub vsem šika-tiam, vkljub terorju in drugim sredstvom režima za potlačeVanje narodne^ volje in svobode enodušno in odločno vztraja v borbi za ideale svobode, poštenja in enakopravnosti ob boku^ svojih voditeljev. Zbor v Sisku, ki bi se imel vršiti že 24. junija, a je bil radi zločina v narodni skupščini odgoden, je bil sedaj tem pomembnejši, ker je bil prva velika preizkušnja sloge med Srbi in Hrvati ter naprednimi Slovenci. Nepopisno navdušenje in odobravanje, s katerim je narod sprejel govora obeh voditeljev koalicije gg. Svetozarja Pribičeviča in dr. Mačka, je pokazalo, daje ta sloga vkljub vsem poizkusom režima in režimskih strank v cilju razdvojitve KDK, odnosno Hrvatov in preuapskih Srbov, danes jačja nego je bila kedajkoli; dokazalo pa je tudi, da bo enodušnost in složnost dobivala tembo]j_ trdne vezi, čimbolj bodo re-žimovci uad^ljevali s provokacijami in nasiljem. . Že na sobotni seji poslanskega, kluba KDK v Zagrebu se je pokazala popolna , enotnost v naziranju. poslancev KDK na položaj. Vsa javnost pa je z nestrpnostjo pričakovala včerajšnjega dneva, ko sta imela oba voditelja KDK spregovoriti odločilo besedo, zlasti z ozirom na poskus režimov cev, da bi speljali koalicijo z nJene jaspo začrtane smernice, katere vsebina jej razpust skupščine, v kateri so padla človeška življenja v borbi za človeške pravice, nove volitve ter preureditev medsebojnega razmerja med posameznimi deli države v duhu pravičnosti in enakopravnosti. Reži,-movci, ki še danes nočejo pojmitl velike duševne globine pokretn KDK, so skušali koalicijo speljati na tanki led in‘so /lasti tekom zadnjih dni pred zborom v Sisku pošiljali v imenu vseh režimovskih strank hinavska zagotovila na naslov Zagreba odnosno koalicije, češ, da. so oni iz vsega srca za sporazum, šamo naj se koalicija spusti Z njimi v -pogajanji!. Kako iskreno so srhtrali te svoje potVudbe, pa so dokazali z zopetno izvolitvijo g. Vukičcviča predsednikom tadlkal-skepa-Mttba?*znanega režimljijc Mihailoviča predsednikom narodne skup ščine in z drugimi svojilni koraki. Po 1 vsej pravici je to postopanje ožigosa! g. Prlbičevič kot najdrznejšo provokacijo teza'20. jiftiija, kr pomeni za1 KDK borbo do konca, do poslednjega diha in istotako po vsej pravici je g. Pribičevič povdaril, da ta potika režima vodi k razsulu. Režimovci-so pričakovali na včerajšnji dan kovakov in sklepov na zboru v Sisku, katere bi mogli zopet izrabiti proti KDK. Toda niti voditelji niti narod niso napravili re^lhiovcem tega veselja. Kakoi' jc bila beseda i obeh voditeljev jasna in odločna, dai današnji vlastodržci ne bodo ogromne večine naroda, zbranega pod zastavami KDK, niti uspavali z obljubami niti razdvojili s spletkami, ter da se KDK ne bo pogajala z nikomur, dokler obstoja skupščina, v kateri so biii ubiti Stjepan Radič in tovariši, ampak da bo nadaljevala borbo za svobodo in pravico, ravno tako jasna In odločna je bila tudi njihova beseda, da hoče KDK to svobodo izbojevati v mejah države, v kateri naj Slovenci, Hrvati in Srbi čutijo, da je to res njihova država in njihova domovina. Zbor v Sisku je poslednji veliki opo rriin naroda beograjskim hegemoni-stom, naj se ne igrajo z narodnimi svetinjami, ampak naj okrenejo k uvidevnosti in treznemu presojanju položaja. Zbor v Sisku, na katerem so desettisoči kmečkega naroda vzklikali, kralju kot edini nadi, da izpelje narod in državo iz sedanjega težkega položaja, je pa tudi obenetp velika prošnja naroda na vse merodajne čini telje do najvišjih glav, ‘naj ne ubijajo v narodu zadnje iskre vere v državo in njeno boljšo bodočnost. BEOGRAD, 22. oktobra. Včerajšnji veličastni shod KDK v Sisku je danes predmet vsestranskih komentarjev. Beograjski tisk prinaša sicer tendenciozna poročila in zlasti nepravilno reprodukcijo govorov obeh podpredsed nikov, vendar pa ne more utajiti ogrom ne udeležbe, ki jo ceni na 35.000 ljudi.1 Vsi listi naglašajo, da se je situacija s tem še poostrila in da sedaj ni misliti na sporazum s KDK. Brezpredmetna je postala tudi Savčičeva akcija, o kateri šo domnevali, da bo dovedla vsaj do zbližanja. V vladnih krogih pa izražajo mnenje, da je situacija sedaj še bolj zapletena nego prej, ker sploh ni videti nobenega izhoda. Naša parlamentarna delegacija ne pojde u Prago BEOGRAD, 22. oktobra. Ogromtfb senzacijo jc vzbudila danes v vseh političnih krogih vest »Jutarnjega Lista«! da jugoslovanska delegacija za1 kulturno zbližanje s Cehoslovaki ne pojde v Prago, ker je Praga indirektno sporočila, da tako dolgo ne želi udeležbe beograjske delegacije, dokler ne bodo rešeni konflikti med Beogradom in Zagrebom. Vaš dopis-njk so' je obrnil na uglednega člana delegacije, ki je to vest v polni meri potrdil. Naša delegacija je imela v soboto tajpo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, dij ne odpotuje v Prago, češ da jč že pričelo redno zasedanje narodne skupščine in da so na drugi strani številni poslanci zaposleni pri o)'činskem volilnem gibanju v Bosni. V resnici pat je povod le obvestilo iz Prage, da smatrajo sedanjo delegacijo beograjske narodne skupščine za neprimerno, ker bi eventualni sestanek v Pragi ob odsotnosti delegacije KDK le še poostril odnošaje med Beogradom in Zagrebom, s čemer bi se Ifthko še Češkoslovaška zapletla v jugoslovanske notranje konflikte. . Ljubljanska oblastna skupiii-na po DOtlh Beograda KLERIKALNA VEČINA ODKLANJA KOMEMORACIJO RADIČEM. - VSA OPOZICIJA ZAPUSTILA SEJO. - PERIC &T. 2. ZA STJEPANANOM DR. NATLAČEN — LJUBLJANA, 22. oktobra. Danes je bilo otvorjeno jesensko zasedanje ljubljanske oblastne skupščine. Že na prvi seji je prišlo do značilnega incidenta, ki je imel za posledico, da je celokupna opozicija zapustila skupščinsko dvorano. Poslanci KDK sp namreč vložili že svoječasno resolucijo, v kateri obsojajo atentat v narodni skupščini dne 20. junija. Ta resolucija bi morala priti danes na dnevni red. Proti vsemu pričakovanju pa je predsednik dr. Natlačen prešel kratkomalo na dnevni red, ne da bi resolucijo vsaj omenil. Inž. Zupančič (SKS) je zato interpeliral predsednika in zahteval, da resolucijo vsaj prečita. Ko pa tega ni hotel storiti, je označil govornik predsednikovo postopanje za dokaz, da se klerikalna večina oblastne skupščine strinja z beograjskimi Punlši Račiči ter odobrava umor v narodni skupščini. Klerikalci so dvignili nato silen hrttp in hoteli inž. Zupančiča fizično vreči iz dvorane. Seja je bila takoj prekinje-na, nakaf je predsednik sklical klubsko konferenco in predlagal, da naj se inž. Zupančič izključi od osmih sej. Po zopetni otvoritvi je zahtevala opozicija razpravo o tem predlogu, poudarjajoč, da je predsednik dr. Natlačen kršil poslovnik, ker ni resolucije prečital, še predno je oblastna skupščina prešla na dnevni red. Klerikalna večina pa je debato odklonila ter potrdila Izključitev inž. Zupančiča. Nato je imenom opozicije podal dr. Puc kratko izjavo, v kateri je ostro žigosal postopanje predsednika, nakar je celokupna opozicija v znak protesta zapustila sejo. Klerikalno večino je ta korak opozicije tako presenetil, da je predsednik sejb takoj zaključil. Razkrinkani roparji v Ruiah PO SERIJI ZLOČINOV. — TOČNO OB OBLETNICI NAPADA NA POŠTNEGA SELA LEVANIČA. Prispevajte aaapaamik KrajjaPetra v Mariboru Lani 19- oktobra med osmo in polde-veto uro zvečer je bil v Rušah na poti med pošto in kolodvorom izropan poštni sel Frahc Levanič. Ropar ga je z vso močjo sunil v trebuh ter mu iztrgal iz rok poštno vrečo, v kateri je bilo 38 500 Din gotovine — večinoma bankovci po Din 1000. Ker je bilo zelo temno, ni vedel napadeni o roparju drugega povedati kot to, da je bil srednje velik in da je imel kapo na glavi. Številke bankovcev so bile vpisane In čakali so, da pridejo bankovci enkrat na svetlo. O roparju se Je mnogo poizvedovalo in ugibalo- Ogla šali so se ljudje, ki so videli razne sumljive tujce V vasi in okolici. Vse poizvedbe so bile zaman. Tedaj smo že domnevali, da mora biti ropar domačin, ker je pri svojem zluči-nu razodeval dobro poznanje razmer. Za rop si je izbral 19- dan v mesecu, dan, | ki sledi plačilnertiu dnevu v tovarni, fo-, varna izplačuje 3- in «8- v mesecu hi ob j teh dneh se tudi na pošti nabere največ denarja- Vedel je tudi, da je sel Levanič | šele kratek čas v službi in da ne pozna I ljudi. Skoraj gotovo je morala biti tudi cela zločinska družba, kajti v Rušah so se vlomi kar vrstili. Malo pred roparskim napadoth je bil vlom v Štnigočevo trafiko, iz katere je bilo odnešeno za 7000 Din tobaka. Vlomi so se do nedavno nadaljevali. Vse je prišlo na vrsto: Kantina, trgovina, gostilna, mesarija, več stanovanj, obrtni lokali itd- Zadnji vlom je bil 26-avgusta v železniško postajo- Zločinci so železno blagajno iz postaje enostavno odnesli, Ker je niso mogli odpreti, so jo pustili kar na tiru. Iz miznic so pobrali nekaj denarnih zneskov. Ob tolikih zločinih niso izsledili niti enega zločinca- Ljudje so živeli pod utisom, da gospodari nad njiirti dobro organizirana zločin ska tolpa, ki je , sposobna vsakega zločina- Prebivalci so v strahu Čakali, kaj se bo še vse zgodilo- Dogajale šo se tudi čudne stvari. Neke noči je bil izvršen atentat na nekoga moža, ki sam tudi ni na ^najboljšem glasu. Pri pokopališču^se je streljalo..nanl. Ljudje so si to razlagali, da je mož najbrž nekaj vedel o tolpi in da se ga tolpai hoče zato iznebiti z umorom. Zločinci so izdajali tudi svoje objave- Parkrat ao se Pojavili njihovi letaki: Ne sumničite tega in tega, ker je nedolžen! Enkrat so dali del ukradenega denarja tudi nazaj. Na potu je bilo nekega jutra pismo, da je denar tam in tam skrit- In res je bil. Bilo je na ta način v Rušah tudi nekaj romantike. Sedaj je pa vsega konec. Ravno na obletnico ropa, v petek dne 19. tm je prišla na pošto žena delavca Janka Karnerja in menjala tisočak, čegar številka je bila v seznamu lanskega. ropa- Pri hišni preiskavi so našli pri Kumerju Se osem takih tisočakov. Ko so Kumerja zaprli, je začel govoriti. Zaprli so potem še Mihaela Valentana in Alojza Ro-nerja. Vsi trije so uslužbenci tovarne, in Valentan ima celo dobro službo tef velja za premožnega. On naj bi bi! vodja vlomilcev. Vsi trije so bili Oddani okrožnemu sodišču. Baje je nekdo vso tolpo že dolgo poznal in ji je s pismom zagrozil, da jo bo izdal- Banditi pa so mu napovedali kruto maščevanja, če to stori* Mož se je ustrašil, ali se je pa z njimi pobotal in molčal je. Zločinci so lahko iz listov vedeli; da 50 tisočaki zaznamovani. Mogoče so zato prišli sedaj z enim na dan, ker so mislili, da se po enem letu številke ne kontrolirajo več* Pa sO se zmotili! — Prebivalstvo si je oddahnilo od more tajnega zločinstva-Razkritje ravno ob obletnici je vellkp senzacija dravske doline in povod raznega ugibanja. Širijo se tudi fantastične govorice o obsegu tolpe in o njeni organizaciji. Mariborska porota je najbrž-obogatela za zelo zanimiv slučaj-Aretirana sta bila v soboto še dva druga moža, a ta aretacija ni v zvezi s to afero. BERLIN, 22. oktobra. V sobotp zvečer je umrl tu znani šahovski mojster in šahovski tehnik dr. Berthold Lasker, starejši brat dolgoletnega svetovnega šahovskega prvaka dr. Emanuela Laskeria*. Se pege in pegice ne licu Merlbora VESPAZIJANA -<*lavb je pel pred nekaterimi dnevi neki gospod Ap. Mariboru glede na širjenje in prenavljanje mesta, pozabil pa je vsekakor omeniti velevažno ustvaritev, ki bo priborila sedanjemu skrbnemu in velikopoteznemu mestnemu svetu ne-venljivo slavo- Z jeklenim klinom bo Klio, muza svetovne zgodovine, vklesala v trdi marmor današnjih mestnih očetov velika imena- Ben Akiba bo seveda zmajeval s sivo glavo, češ, prav sem imel, ko sem trdil, da ni nič novega pod solncem, saj je ista muza pred skoro 2000 leti z istim klinom isto vklesala v trdi marmor, slaveč pri tem rimskega cesarja Vespazijana, ki je, preverjen o velevažnosti higijene, opremil večno mesto Rim s »kloakami«. Te slednje so pa približno isto, kar je g- Ap- v svojem članku označil s »stotakom brez enoj-ke«- Da, živimo v eri teh stotakov in čim manj jih bomo imeli v žepih, tem več jih bomo imeli po mariborskih ulicah, seveda brez enojke-V temen objem matere zemlje bo pogreznil v kratkih dneh arhitekt pred frančiškansko, cerkvijo skrivnostno napravo, posestrimo že slične naprave onkraj državndga mosta, a jo bo vrh tega na površini še opremil s kioskom, v katerem se bodo baje prodajale nežne cvetke, cigarete in čokolada. Prve sicer res potrebujejo »dobra« tla, česar se o drugih in o tretjih ne da trditi. Naprava bo nekaj sličnega, spodaj pa... in tam predglavnirn kolodvorom se bo rodilo nekaj sličnega; isto se poraja za Marijinim stebrom na Glavnem trgu, a žali-bog obnovitveni načrti najbrže nič ne govore o odstranitvi tiste grde, manj blago dišeče kolibe, ki je v Grajski ulici na >zhodni stremi kompleksa, v ka,.crem vstaja nova kavama in nasproti krasno pomlajenega renesančnega vhoda v Graiski krno Kliče Te, ljubka koiibica, k sebi Tvoja rodna sestra, k! je pred nedavnim časom vdano preminula na gornjem koncu Kopališke ulice. Proč sto Pego. magistrat!!! Posebne- poglavje zase tvori maribor-sMoločnik Mnogo nege zahteva, rov-zroča velike izdatke, je povečini v do-; brem stanju, leži pa na njem le velika napaka, ki bi jo človek najlažje in nui-točneje izrazil s tujko: inkontinuiteta, to se pravi, pločnik je, pa ga zopet ni in se zopet prikaže in zopet izgine iid- Par primerov! Vogalna hiša g. Šoštariča na Aleksandrovi cesti se ponaša z novim pločnikom; njegovega nadaljevanja v Cankarjevi ulici pred muzejem ni (tistih vegasto položenih kamenitih plošč, pomešanih z grobo kaldrmo pač ni smatrati za pločnik!), muzeju nasproti med Vezjakovo in dr. Kodermanovo hišo ga tudi ni, vogal Cankarjeve in Razlagove ulice proti ženskemu učiteljišču se tudi blesti po popolnem pomanjkanju pločnika in celo grobe kaldrme. Maistrova ulica je tudi prav ponovno osrečena ob PLOČNIKI — NASADI. deževnem vremenu po blatnih presled kih v pločnikovih »pavzah«. Ti presledki, ta inkontinuiteta, so pravi blagodat po zimi, ko leži brozga po ulicah, po katerih hite v ravnokar naštetih primerih — in takih primerov je legijon — razen drugih mariborskih meščanov množice učeče se mladine v svoje zavode, v obe učiteljišči, v vadnice, gimnazijo, dekliško osnovno iji meščansko šolo in deško o-snovno v Razlagovi ulici. Lastniki vrtov in dvorišč, ob katerih pločnika na enkrat zmanjka, se seveda upirajo proti troškom, ki so vezani z napravo istega, toda treba bo le enkrat tudi tukaj začeti, saj nikakor ne gre, da bo vladalo pomanjkanje pločnikov tam, kjer se za lepšimi in gršimi ploti košatijo vrtovi in parki, vse dotlej, dokler ne bodo dotične parcele zazidane- četrtek 25. oktobra Mariborski in in »ALRAUNA (H. H. Ewers) Kino Union V mestnem parku dičijo prav marsikatero lepo drevo suhe veje, ki pa imajo kakšenkrat to grdo navado, da se ravno v nepravem trenotku odlomijo ter padejo razoglavlm ljudem na lase, ozir. malo globokejše, kjer povzročajo man; ali več nevarne rane. Sicer je res, da sle di takemu zločinu v naši urejeni državi takoj zaslužena kazen: drevo se kratko-malo kar celo podere. O jem bi znala pripovedovati neka hudobna hojka, ki je na vrtu Park-kavarne v letošnjem poletju enkrat poslala tako suho vejo na glavo mirno čitajočega gosta- Postopanje proti takim nevarnim drevesom bi moralo biti malo drugačno, bolj pedagoško. Odstraniti bi bilo pravočasno vse take vzroke, ki izzivajo k 'hudobnemu poškodovanju in izostati bi mogle mimo vse krute in radikalne kazni. Z eno besedo: tiste gospode, ki vedrijo in oblačijo v mestnem parku, bi trebalo naprositi, da dajo odstraniti trhle in suhe veje iz inače zdravih in lepih krošenj, ker so skrajno grde in tudi nevarne-Razen mnogih drugih stvari nergaču eno posebno drevo ni po godu, namreč tisti kostanj, ki je pred h. št. 14 v Maistrovi ulici, ki se je, ker so ga svojčas le malo preneušmiljeno obrezali in osku bili, prav temeljito posušil in je vsled tega tudi zrel, da se bližje seznani z bridko žago. Nevarnost je namreč tu, da bo nekaj let s svojimi suhimi rogovilami kvaril zunanjost Maistrove ulice, kakor je to najmanj dve leti delal oni znani ko stanj na vogalu Maistrove in Cirll-Me-todove ulice pri palači velikega župana Spominjal je kaj živo na »krvavo rihto« in je za nepoučenega tujca prav lahko predstavljal zgodovinsko posebnost našega mesta izza temnega srednjega veka. Nergač. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 22. okt. Zaprto. Torek, 23. okt. ob 20. »Plesni večer Ksenije Burghauscr«, ab. B. Sreda, 24. okt. ob 20. »Therese Raquin«, ab. A., Premijera. »Therese Raquin« na mariborskem jOdru- V sredo, dne 24. tm- bo zanimiva ; premijera Zolove psihološke drame- v 4 [dejanjih »Therese Raquin«. Naslovno v ogo igra gdč. Kraljeva, glavno moško vlogo pa g. Grom, dalje nastopijo ga Buksekova, ga Savinova in gg. Rado Že leznik, P. in J. Kovič. Režira J, Kovič. Tudi četrta predstava Ge]Še je bila jako dobro obiskana. Zopet so potrdili igralci, da jim je na tem, da se predstave Čim dalje bolje izpopolnijo. Kakor na-j.vadno, stoji v središču vse operete Udo vičeva, ki je uživala vse priznanje ob-ičinstva. Poleg nje se je odlikovala posebno Savinova, ki ji je bil poklonjen lep •Jopek cvetlic. Spominjajte s« CMD Mančn - Cassado. Obiskovalci Matičnih koncertov se gotovo še spominjajo Joana Manena, ki je pred dvema letoma igral v Mariboru in s svojo sijajno igro očaral vse poslušalce. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je čelist Cassadb Mančnov vreden soro-jak, ako ga celo ne prekaša. Ta nadčlo-ve, kot ga kritiki radi imenujejo, bo prekosil vsa pričakovanja in vsakomur bo žal, kdor ga ne bo slišal. Predprodaja vstopnic je že pričela, poslužite se je, da ne boste primorani prerivati se pri večerni blagajni. Zanimanje je izredno veliko. — Slava mornarice se bo slovesno vršila 31. tm. v Boki Kotorski, 1. novembra bo pa izročen javnosti spomenik nacijonalno-revolucijo-narnih mornarjev, ki so bili ustreljeni v Kotoru 1. 1918. Prijave sodelovanja pri proslavi sprejema »Izvršni odbor naci-jonalnih mornara-ratnika v Sarajevu. ■ Velika kavarna dana* pondeljek /vengali Kmečko demokratska koalicija priredi v nedeljo, dne 28. Oktobra ob pol 3.. popoldne v veliki dvorani Celjskega doma v Celju MANIFESTACIJSKI ZBOR- Na zboru bosta govorila voditelja Kmečko-demokratske koalicije dr. Vladko Maček in Svetozar Pribičevič in drugi ipošlanci KDK. Somišljeniki, pridite v velikem številu manifestirat za močno državo enakopravnih Slovencev, Hrvatov in Srbov, za dobro in čisto upravo, odstranitev korupcije in policijskega režima ter svobodne^ volitve! Živela Kmečko-demokratska koalicija! Vsem zaupnikom KDK v srezih Celje, Gornjigrad. Slovenjgra-dec, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Laško in Brežice. Manifestacijski zbor KDK v Celju dne 28. oktobra mora biti impozan tna manifestacija pristašev obeh koali-ranih strank. Zaupniki naj storijo svojo dolžnost in izvršijo v zadnjem tednu najširšo agitacijo za ,udeležbo na shodu. Železniške zveze v Celju in nazaj so najugodnejše. Iz bližnjih krajev naj pridejo zborovalci kolikor mogoče z vozovi. — Zbor se otvori točno ob pol 3. popoldne. matineja u kaznilnici ki se je vršila v nedeljo dopoldne je izpadla nad vse pričakovanje dobro. Učitelj) g- Cizelj, čegar tridesetletno humanitarno in vzgojno delovanje med kaznjenci se je nedavno proslavilo po časopisih, je zopet imel priliko, da nudi občinstvu rezultat svojega truda v obliki včerajšnje matineje- , Po, primernem nagovoru gda višjega, ravnatelja Vrabla, obenem pred sednika Podpornega društva za odpuščene kaznjence, ki je priredilo matinejo, so se vrstili nastopi kaznjencev z mo škim zborom, orkestrom in deklamacijami. Zlasti nas je presenetil moški zbor svojimi mehkimi tenorji in krepkimi basi, a ne nazadnje vsled vzorne discipliniranosti. G- Cizelj je svoje pevce vodil s sigurno roko. Dosegel je z njimi marsikakšne efekte, ki pričajo, da je polagal veliko važnost ne le na vnanjost, Četrtek 25. oktobra : „ALRAUNA“ (H. H. Ewcr») Kino Union temveč tudi na smiselno reprodukcijo skladb in je zato zelo gojil tehnično stran petja- Zbor je vzorno predaval skladbe lažjega ali srednjetežkega značaja naših komponistov, kakor Adamiča, Deva. Hudovernika, Jereba, G. Ipavca in Prelovca, poseben oktet pa je zapel še Gerbičevo Slanco, vse ob navdušenem priznanju Številčno navzočega Občinstva- Orkester (godala in harmonij) ,e razmeroma zadovoljivo podal Fiille-trussovo ouverturo in Šerdovo »U zoru«. Zelo efektni so bili nastopi treh de-damatorjev, ki , so z globokim umevanjem in čustveno, recitirali Gregorčičevo »Na potujčenj zemlji«, Golarjevo »Mo itev« in Špup-Strižičevo »Majka i sin«. Zanimiv in nadvse temperamenten je bil govor, ki ga je sredi sporeda imel neki caznjenec. Sploh je občinstvo odhajalo z najboljšimi vtisi in čestitkami tako viš emu ravnatelju1 kakor učitelju za nepo-plačljiv trud v nesebični vzgoji nesrečnežev, katerim želimo res vsi, da bi jim usoda v bodočnosti bila milejša • •. Težko, a z njej lastno prisrčnostjo se je zahvalila ga. ravnateljica učenkam in u-čiteljicam in se poslovila od njih. Kaj je bila ravnateljica Štupca družini svoje šole, je pokazalo pravzaprav šele slovo. To so bile vezi, iskrene vezi ’ju-bezni in najglobljega spoštovanja tako pri učenkah, kot pri učiteljicah. In take vezi si more ustvariti le oseba tako odličnih duševnih zmožnosti, oseba, ki more dati svojemu poklicu in svoji okolici toliko ljubezni, kakor jo je dala ravnateljica Štupca. Delovala je 35 let kot u-čiteljica, med temi zadnjih 10 let kot ravnateljica II- dekliške meščanske šole. Skozi vsa leta pa jo najdemo tudi v prvih vrstah slovenskih narodnih borcev in delavcev. Še v časih, ko so nad slovenskim učiteljstvom vihteli bič sovražnega nam avstrijskega birokratizma, je vztrajala krepko v teh vrstah, kljub ponovnim napadom in poizkusom nasprotnikov, da bi jo pridobili za se- Njeno delovanje je bilo obsežno in vsestransko. Njene moči niso bile nikdar izčrpane, njene žrtve nikdar štete in dovolj velike. V raznih društvih je bila in je še danes med najbolj resnimi in uglednimi delavci. Njeno karitativno delo pa more prav umetl in ceniti le tisti, ki jo je pri tem delu opazoval in ji sledil. Ravnateljica Štupca zapušča v tem bogatem delu svoj zavod telesno in duševno čila, ostavljamu pa neizčrpen zaklad svojih vzorOv in svoje ljnhavl Ona mladine ne ostavlja- Tem ' pogumneje stopa na široko stezo karitativnega dela za njo, a svojim tovarišicam ostane tudi v bodoče ljuba tovarišica in'svetovalka, vzor učiteljice-vzgojiteljice. ‘ Naj v svojem plodonosnem delu zs mladino in narod vztraja zdrava in sveža še prav dolgo vrsto let! — Slouo raunatel|icego5pe5tup-coue od II. dekliške meščanske šole V soboto, dne 20. t. m. se je od II. de-cliške meščanske šole poslovila ga ravnateljica Antohija Štupca. V lično okrašeni glasbeni sobi so se ob 10. dop. zbrale učenke z učiteljicami, da se poslove od nje, ki jim je bila vsa leta po prevratu najboljša Učiteljica, vzor voditeljica in tovarišica. Prisrčne nagovore učenk _ in učiteljic je spremljalo utajeno ihtenje in glasovi nežnih grl so zastajali, ko je j bilo po programu zapetih par peSmic. motociklist do smrti pouozfl 5letnega otroka! Iz Fale nam poročajo: Včoraj ob petih popoldne sc je dogodila pri, nas pret rešujoča nesreča. Motociklistični ih avtomobilski promet na cesti je bii vsled lepega \remena nenavadno živahen- Žali-bog je zahteval tudi smrtno žrtev. Ko se je nastavljenec falske elektrarne Peter Lutti, peljal po cesti proti Fali, je povozil 51etno deklico Anico Spannerjevo. Prepozno je opazil otroka na cesti; kajti ni mu bilo več mogoče, da bi ustavil svoje vozilo. Zgodila se je nesreča, pri kateri je bil tudi sam občutno . ranjen Mala Anica je v par trenutkih • izdihnila in sicer takoj, čim jo je Peter'Lutti sam ves okrvavljen in ranjen prinesel v hišo otrokove stare matere- Žalostni dogodek je izzval v javnosti jako ostre komen-tarje proti motociklistom. Brezdvonino se je zgodila v našem slučaja usodna, nenamerna nesreča, ki pa bi morda izostala, ako bi motociklist. Počasneje vozil. Sicer pa tudi stariši' ne ravnajo prav, če ob nedeljskem vrvežu motornih vozil, zlasti sedaj v sezoni dirk, puščajo otroke brez nadzorstva in varstva na cesti. — id C«trtek as. oktobra mALRAUNA! (H. H. Eveis) ' x Kino Union Sodna vest. V pokoj je stopil nadsvetnik okrožnega sodišča v Mariboru, g. Franc Stergar. ' ’ Plesni večer v maribor. gledališču. Jutri, v torek 23. okt., priredi plesalka Ksenija Burghauser svoj plesni večer. Na sporedu so jskladbe klasičnih, modernih in najmodernejših skladateljev. Opozarjamo vse prijatelje plesne in glasbene umetnosti na ta večer, da si pravočasno preskrbe vstopnice. Veljajo rdeči bloki. Komercljalnl tečaj priredi Društvo zasebnih nameščencev v Mariboru za one, ki se hočejo naučiti oz. izpopolniti svoje trgovsko znanje-Poučevali se bodo trgovski predmeti, jeziku stenografija in strojepisje. Predavanja bodo zvečer ali popoldne. Prijave s in pojasnila daje g. Pelikan, Ljudska tis-I karna, Maribor, Sodna ulica 20 2003 Poljski marljavltl KAKO JE NASTALA MARIJAVITSKA SEKTA. OBNOVI. PROCES KOWALSKI SE f a Štiritedenski proces, ki se je vršil v Plocku na Poljskem proti nadškofu ma-rijavitske cerkve Ivanu Kovvalskemu, je poleg vseh drugih zanimivostih pokazal tudi sliko cerkvenih bojev. Precej od te slike se kaže že iz poročil o procesu. Poročevalci katoliških listov so je razpisali o škodljivosti in pokvarjenosti sekt, ki so se odcepile od katoliške cerkve, protestanti so senco porazdelili na katolike in marijavite, znašli so se pa tudi poročevalci, ki so skušali iz slučaja Kowalskega dokazati škodljivost vseh cerkvenih organizacij. V gotovemu oziru so bili pa vsi podobni obtoženemu nadškofu: verski fanatizem jim je činitelj v človeškem življenju in na to, kar je v resnici: velika blodnja, ki se razširi tam, kjer životari ljudstvo v veliki duševni in fizični revščini. Marijavitska sekta ali cerkev je stara že nad 50 let. Ustanovila se je na tako-evanem Kongresnem Poljskem in šteje danes nad 100-000 privržencev. Kongresna Poljska je bila pod rusko caristično oblastjo in njeno prebivalstvo je bilo gospodarsko in kulturno še na nižji stop tiji kot v ostalih delih Poljske. Rusko kmečko ljudstvo je že od nekdaj udano misticizmu, dostopno vsled tega raznim fantastičnim sektam in to se je preneslo tudi na ruski del Poljske. Pri mnogih ruskih sektah je verstvo združeno s seksualnostjo in nekaj od tega je prešlo tudi na sekto marijavitov, ki je nastala na ruskem delu Poljske. Sekto so osnovali sami pripadniki katoliške cerkve iz opozicije proti visoki bi bogati katoliški cerkveni gospodi-Za odpor in opozicijo so bili mnogi razlogi. Marija viti so zahtevali strožje in Iskrenejše versko življenje- Bili so nekaki reformatorji. Ce bi se bili pojavili v avstrijskem delu Poljske, bi bila cerkev takoj poklicala proti njim na pomoč državno oblast in bilo bi konec nove verske struje. V pravoslavni Rusiji pa to ni bilo mogoče. Rusija je novo sekto takoj politično izrabila in tolerirala je vse njene ekstremnosti meneč, da bo s tem poljsko ljudstvo bolj pritegnila za sebe Za ljudstvo na nizki kulturni stopnji je navidezna, od politike dirigirana verska svoboda največje zlo- V Petrogradu so pridno hujskali katoliške in marija-vitske škofe enega proti drugemu in sedaj so enemu, potem pa drugemu dejali pomoč za ceno raznih političnih u-slug. Ruski cerkveni krogi so se pri tem tudi nadali, da bo v poljskih pokrajinah vsled bojev med katoliki in marijaviti nastal tolik kaos, da se bo končno vse zlilo v pravoslavje. Te nade se pa niso uresničile. Iz marijavitov je nastala čudaška sekta, polna mistike- Kowalski je bil eden od prvih katoli ških duhovnikov, ki so se ji pridružili Mož mora imeti velike sposobnosti, ker je svojo cerkev res dobro organiziral. Prevajal je tudi sv. pismo in razne stare verske knjige- On je tudi ustanovitelj marijavitske liturgije. Kakor starokatoli-ki, tako tudi marijaviti ne priznavajo papeža ter dovoljujejo zakon duhovščini- Zeniti se smejo tudi menihi in nune. Zakon ne smatrajo za »sanctuarium«, temveč za misterij in obenem za koncesijo človeški naravi, ki ne prenaša celibata brez škode. Rim je že priznal nekatere katoliške sekte z oženjenimi duhovniki, da jih ne bi izgubil in tudi marijavitski nadškof Kawalski se je 1. 1906 pogajal v Rimu pri Vatikanu za zbližanje. Pogajanja so se pa razbila. Sekta se je lotila tedaj šolstva in gospodarstva in priznati ji je treba, da je imela tudi velike uspehe- V svoje šole je sprejemala tudi židovske o-troke. Nekateri samostani so s svojim gospodarstvom dajali dober vzgled in pouk neukemu prebivalstvu. Po preobratu je poljska država brez vseh pomislekov priznala marijavitsko cerkev in vse njene ustanove- Te ustanove so še vedno v boju s katoliškimi in marijaviti trdijo, da je ozadje procesa proti Ko\valskemu ravno ta tekma. Ko-■vvalski, ki je bil obsojen — kakor že znano — na 2 leti in 8 mesecev ter ostal na-prostem, se je pritožil in sedaj že vlada veliko zanimanje za novo — razpravo- J SK RAPID :SK ŽELEZNIČAR 4:0 (3:0). Ker je SK Austria iz Celovca že V so* boto odpovedala prihod, sta se SK Rapid in SK Železničar sporazumela, da odigrata prijateljsko tekmo- Tekma se je vršila sicer v živahnem tempu, vendar smo pogrešali sistem v igri. Pelko v golu je bil v sijajni formi. Krilska vrsta je igrala požrtvovalno in je dobro podpirala napad. Napad kakor tudi obramba nista bila na višku. SK Železničar je bil na polju skoraj enakovreden nasprotnik, vendar ni znal izrabiti lepih šanc- Tudi je imel napad v Pelku nepremagljivega nasprotnika. Najboljši mož Železničarjev je bil nedvomno branilec Wagner, ki je zopet v sijajni formi. Moštvi sta nastopili: SK Rapid, Pelko, Barlovič, Kurzmann, Losčhnig, Brockl, Pernat Ervin, Permah Emil Venko, Klipfcstadter, Vidovič, Lettnik-SK Železničar: Mahainz, Wagner, Bauer, Pehan, Frangeš, Stauber, Keller, Pollak, Kristl, Paulin, Pezdiček. Gole so ustrelili: Ob 9’ Permah, ob 20’ Barlovič (11 metrovka), ob 2.5’ Venko, v 26. minuti drugega polčasa zopet Venko. Sodil je gospod Nemec kakor o-bičajno- SK Rapid rez.:SK Železničar rez. 4:0 (1:0). Rezerva SK Rapida je kot boljše moštvo zasluženo zmagalo nad rezervo SK Železničarjev in si stem pridobilo dve točki. Premoč Rapida je bila izrazita posebno v drugem polčasu. Tergletz je jako dobro vodil napad in je bil v jako dobri formi. Mladini SK Rapid:ISSK Maribor 5:2 3:2). Zaslužena zmaga boljšega moštva. • Ostale nogometne tekme. HermestSlovan 6:0 (1:0)«' SK Athletiki Celje :SK Svoboda Ljubljana 3:1 (1:1). Trbovlje: SK Amater:SK Grafik* (Ljubljana) 4:3. Zagreb: Prvenstvene tekme: Gradjatt ski:Croatia 4:1, HaŠk:Viktorija 2:0; Con cordia:Derby 6:1;- ŽeljezničariSparta 2:1. Beograd: Jugoslavija :Soko 1:0; BSKV. BUSK 5:0. Dunaj: Slovan:Hertha 1:1 (1:0); Ha« coah:Vorwarts 4:2 (2:2); Rapid:BAC 5:2 (2:2); WAC:Nicholson 2:1 (1:1); Ad-mlra : Austria 2:1 (2:0)-Budimpešta: Ferenczvaros : Kispest 5:0; Hungaria:Sabaria 3:2; 111. okraj: 'lemzeti 1:1; Vasas:Ujpest3:0; Bocskay 3astya 2:1; Somogy >33« 1:0-Praga: Viktoria-Zižkov:Kladno 4:0, Slavia:Čechie Karlin 1:0; Sparta:Liben 7:0; DFC:Nuselski 3:2. Bratislava: FAC (Dunaj): Bratislava 3:3. Berlin: Poštarji Dunaja:Poštarji Ber-ina 3:1 (2‘-l). SK Ptuj:ISSK Maribor rez. 4:3 (1:2). SK Ptuj je svoj prvi nastop v letošnji sezoni zaključil z zmago. Slabi teren je | onemogočil lep razvoj igre. Moštvo Ptuja je bilo s požrtvovalnostjo pri stvari Mariboru je manjkala vsa odločnost | pred golom. Gospod Zamuda je imel slab dan. Smrtne muke žk/ali Kadar ljudje neusmiljeno in surovo pobijajo živali, ne pomislijo običajno, da preživljajo tudi živali smrtne muke, kakor človek, kadar čuti, da se mu bliža zadnja ura- Posebno velike živali imajo nenavaden strah pred smrtjo- Konju n. pr. poleg umirajočega drugega konja drhte noge in po vsem životu se opažajo znaki nervoznosti. Psa ni mogoče pregnati s kraja, kjer sluti, da poginja drug pes- Bolni psi se skrivajo, kadar slutijo, da je prišla zadnja ura, kar je najboljši dokaz, da se tudi živali zavedajo pribll-žavanja smrti- Dalje so živali, ki se napravijo mrtve, da se rešijo svojih sovražnikov. Te pojave so često lovci opazili posebno pri lisicah, medvedih in volkovih- In celo slon se zna napraviti mrtvega v slučaju nevarnosti. Po opisovanjih prirodoslovcev obstoje v džunglah celo grobišča slonov. Kadar stari, ranjeni ali bolni slom začuti bližino smrti, odide običajno na gotovo mesto, ki je poznajo vsi Ioni dotičnega kraja in čaka tamkaj, da pogine. Ti kraji so silno skriti in jih zdravi sloni nikdar ne po-setijo- Enak slučaj je z lamami- Tudi one imajo točno določene kraje, ki postanejo polagoma velika grobišča. Navadno so ob obalah rek. Kadar pogrne opica, sede ostale opic eokrog nje, drže rpke na očeh, kakor da bi plakale in odklanjajo vsako hrano. Antilope, gazele in jeleni obstanejo ob truplih svojih tovarišic kakor paraliziranje od groze. V splošnem se opažajo ti znaki pri vseh živalih, od najmanjših mehkužcev do največjih slonov, kar dokazuje, da imajo živali kakor človek gotov občutek strahu in groze pred skrivnostjo smrti- Organizirani berači O organizacijah beračev se večkrat govori in največ povoda za take govorice dajo znamenja, ki se često najdejo po deželi. To so znaki, ki jih berač nari še na kako hišo, da se tovariš, ki pride za njim zna ravnati. Eno znamenje pravi: potrkaj! — drugo: pojdi naprej, tu ni varno! — To pa ni delo kake organizacije, temveč le znak solidarnosti Prave beraške organizacije so na Japonskem. Te organizacije so zelo disciplinirane in gorje članu, ki se jim ne bi pokoril. Ta organizacija je strogo stanovska ali strokovna. Beračenje je na japonskem nekako nadomestilo za pod-pore brezposelnih. Teh je pa mnogo in isto službo kot v Evropi uradi za razdeljevanje podpor vršijo na Japonskem beraške organizacije- Tokio je razdeljen na 6 beraških okrajev na katere so strogo deljene zopet skupine in vrste beračev. Organizacija skrbi vestno za to, da dobi vsak mestni okraj berače vseh vrst v svojo oskrbo- Kruljevci so tako razdeljeni, da jih odpade na vsak okraj nekaj, ravno tako slepci in vsi drugi. Organizacija urejuje in določa celo beraški poslovni čas ter tudi skrbi, da sene krši. V dobrih okrajih se po zadnji uredbi berači dneVno le tri ure, drugod pa tudi dalje časa. KAC CELOVEC :ISSK MARIBOR 3:2 (3:1). HAZENA. SK Concordla: Zagreb :SK Ilirija 8:9 (4:2). Po jako ostri igri je ostala družina Concordie zmagovalka nad Ilirijo in se s to zmago kvalificirala za sotekmovanje v državnem prvenstvu. Publika je bija jako nedisciplinirana in je večkrat vdrla na igrišče- Sodil g. Voglar iz Maribon 300 letna trupla — kot dokazi zločinstev/ Nedavno je bilo javljeno, da zahtevajo španski znanstveni krogi izkopanje trupla španskega princa Don Carlosa, da ugotove, ali je es, da je nesrečnega princa pred več stoletji dejanski zastrupil njegov lastni oče- Ta ekshumacija sicer še ni izvedena, vendar pa je primer nedavnega odkritja nekega trupla v neki pariški kleti dokazal, da se morejo dejanski sledovi zastrupljen ja odkriti na kosteh tudi še po več stoletjih. Ko so do-tično okostje našli v pariški kleti, sc strokovnjaki ugotovili, da je to okostje ležalo tamkaj okrog 300 let, Človek, če-gar skelet je bil to, pa je bit zastrupljen z nekim za tedanje čase posebno modernim strupom. ISSK’Maribor je v nedeljo gostoval v Celovcu proti KAC in je podlegel v zgoraj navedenem razmerju. Tekma, ki se je vršila na novo zgrajenem krasnem prostoru KAC, je nudila lepo igro z mo čno premočjo Maribora. Sodnik posebno v začetku ni zadovoljil. Pripoznal je dva gola iz očividne offside pozicije za do mačine, regularnega gola. Pepota v drugem polčasu pa ne- Da tako očividno pristransko postopanje sodnika nared moštvo nervozno in neodločno, je jasno KAC goji igro z dolgimi pasi na krila in ima v Eggerju, Mayerju, Socherju in Sa-moniku II. najboljše moči. Tudi Richter bi bil dober Igralec, če ne bi igral sufovo. Maribor je predvedel svojo običajno nizko igro in je tehnično kakor tudi taktično nadkriljeval KAC. Obramba pa dela še vedno isto napako, da obstoji pri offsi de če sodnik ne žvižga. Krilska vrsta je bila dobra. Napad je predolgo kombiniral pred golom. Čmrlj je momentano popolnoma izven forme. KAC je nastopil: Socher, Geiger, Sa-monig I- Weiss, Samonig II., Eggenber-ger, Melliker, Richter, Egger, Mayer, Skatschier. Maribor: Geuer, Koren, Unterreiter. Hreščak, Pepo, Prevo, Čmrl, Vodeb, Tonček II, Hreščak II, Pepček. V 10- minuti doseže KAC po Eggerju iz offside pozicije prvi gol. Maribor ri-postlra, doseže tri kote, ki ostanejo neizrabljeni. V 17. minuti prodre levo krilo, kar izrabi zopet Egger in zabije drugi gol. V 20. minutah zviša Mayer na 3:0. Maribor je v premoči- V 37. minutah zastreli Unterreiter 11 metrovko, v 42 minuti zniža Pepo z lepo streljanim pro. stim strelom na 3:1. V drugem polčasu sodnik v 10- minuti ne pripozna gola Pepeta (prosti strel). Hreščak stavi v 16 minutah končno stanje. Maribor je do konca v premoči. Razmerje kotov 9-3 za Maribor. Zulta nei/esta V pariški ženski jetnišnici imajo mlado žensko, ki je obtožena, da je na nenavadno premeten način osleparila več kot sto gostilničarjev. Redno se je namreč izdajala za nevesto in naročevala pri gostilničarjih pojedino za 30 ljudi, cvetlice za dekoracijo pa da bo sama preskrbela. Kar nenadoma pa se je povsod spomnila, da je v razburjenosti pozabila doma ročno torbico in tako ostala brez denarja, da bi kupila cvetlice. Mirno je gostilničarja prosila, na ji za trenutek posodi 500 frankov, češ da bo denar že vrnila Pri večerji. Seveda si je vsak gostilničar štel še v čast, da je smel pomagati mladi lepi dami iz zadrege- Toda zvečer ni bilo na gostijo niti ženina niti neveste in je gostilničar končno prišel do prepričanja, da je nasedel grdi s!e-parki. Priredil je večerjo zaman in še plačal zanjo 500 frankov- Zviti ženski se je na ta način posrečilo oslepariti več gostiinjčai jev in je zbrala skupaj 50.000 frankov. Zadnji gostilničar pa je bil le malo bolj pieviden in je o dogodku obvestil policijG,, ki je poslala končno premeteno nevesto na gostiio v zapor Draga ločiteu Poroke pravih kraljev in onih z vri a dolarske aristokracije in velepodje*- .riških trustov tekmujejo med seboj po velikanskih stroških, drage so pa včasih tudi ločitve zakonov. Rekord v tem je dosegel najbrž znani londonski bankir Bonn- Vložil je tožbo na ločitev zakona ter navedel kot vzrok ženino nezvestobo in — potratnost. Najel si je deset naj boljših odvetnikov.' Tožba radi preslabih dokazov ni uspela, stroškov je pa bilo za okroglih 5 naših milijonov. Odvetniki so svojemu bogatemu klijentu zbrali nov dokazilni materijal in vložena jc nova tožba. Ta gotovo ne bo cenejša od prve- Pri tolikih stroških je šc vprašanje, če bo splob razvezal zakonski jarem po svoji želji. Izdal *e ie Filmski režiser statistu: »Pa bi Vi znali igrati grofa? Statist: »Kako da ne, saj sem bil. še lani grof, dokler me ni policija prijela.« Pri zdravniku. Zdravnik: »Ali ne veste, da globoko dihanje ubija bacile? Pacijent: »Slišal sem o tem, a kako naj bacile prisilim, da bodo globoko dihali?« Na varnem. Mama, sedaj mi pa v šoli drugi ne bodo več pravili, da imam umazana ušesa! Ali si se vendar enkrat pošteno umil? O ne, sam sedim sedaj v zadnji klopi. Edgar Wa»ac« 1 Žaba s masko (The Felkmshte with the Prot.) »Gospoda tnojas,« je dejal Joahu* Broad in stopil možem nasproti,« pozi-vam Vas kot priče* da sem tega moža ubil v silobranu- On je žaba! Njegovo ime je Hafry Lyme hi je angleški kaz« njenec-« »Vedel sem, da je Harry Lyme,« jd rekel Elk, Broad se je sklonil in tipal z roko pod telovnik moža. »Da, mrtev je. Žal mi je, da sem Vas oropal plena, gospod Elk, toda bila je življenjska pOtreba, da je bil od mene nbit eden Od naju je moral to noč umreti.« Elk je pokleknil poleg tihe postave In začel počasi odvezavati masko. »Tu jc bil ubit Getttte?,« je dejal Dick Gordon tiho-« Vidite plin? »Elk je po-‘gleHaT na’ cilindre iti prikimal- Potem so njegove oči obstale na gologlavem Ame rikancu- »Saul Morris, če se . ne motim?« je dejal- In »Joshua Broad« je prikimal. Elk je zamišljeno drgnil svojo brado in zo-. pet pogledal na tiho postavo pred svojimi ndgami- < »No žaba, daj da Ti vidiiio v obraz!« je dejal in snel masko. In zagledal je obraz —\ ijjozora Johnsona. . 42. Solnčna svetloba se Jc vsipala skozi okna Maytree hiše, 'pOSoda od zajuterka je stala še na mizi, ko je začel Ameriktf-„nec svojo povest. v>'Mo^ .irrvtf. jrakakor ste Vi, gospod pravilno slutili- S. Morris. Jaz sem, ; če se presoja iz mora lic nega vidik-.i„zloj ^»eč« $?tudi nisem, tekom zadnjih deset Jet kršij*_ nobenega zakona. Rojen šem v Ijjior^pr^u v Connecticutu. Nočem Vas zaliti z zahtevo simpatij ,za svoj posel. Rodil sem se pač s sprotnimi prsti-in z velikim hrepenenjem po nezasluženem bogastvu. Nisem bil niti _ Po|cvarien, niti v kaki slabi družbi- Moja karijer# je bila sploh zelo različna od . kavijer drugih zločincev. Studjfal sem bančno tatvine in vlome, Jfcakor študirajo /.dravniki anatomijo in "jpricjpbil 5>em si izčrpno znanje o kon* struKcijah vsakovrstnih železnih blu-^fajn- Ko sem se odločil za svoj uosel, vstopil za pet Jet v delo pri največii ^aiiglešjji tovarni za železne blagajne v VVolverbamptonu. V, starosti 25 let sem se vrnil v Ameriko in nabavil sem si ra-, 2|}ovrsj,no vlomjlsko orodje, kar me je _§tftlo par tisoč dolarjev, £ tem orodjem sem vlomil čisto sam v blagajniško celico Devete Nacionalne banke in ta prvi poskus mi je dal 300-000 dolarjev. NoCem Vafn navajati seznama svojih vlomov- Nekatere sem že pozabil, drugi so pa premalo Važni za podrobnosti- ZadostoVak) bo tudi. če Vam povem, da ni razen teh mojih besed prav no* benega dokaza mojega povzračiteljstva vseh teh vlomov. Moje ime je bilo v zvezi z enlni samim ropom in sicer t vlomom: v blagajno parnika »Montania«. Leta 1898 sem zvedel, da prevaža »Montania« 54 milijonov frankov v papirju Y Francijo- Denar so najprej izpostavili hidrauličnemu pritisku, da bi zmanjšali njegov obseg, potem so ga pa zadrli v dva močna, lesena zaboja. V enem zaboju je bilo 34, v drugem pa 20 zavojev- Ladja bi morala pristati v nekem frart coskem pristanišču — mislim Havre —* ker tedaj prekooceanski parniki še niso pristajali v Cherbourgu. Ob tem časti je bitk tatvina že izvršena. V blagajni sem pustil v obliki popolnoma enake zaboje in vse je bilo v najlepšem redu, ko si je ob irski obali pri parnika nekaj /pokvarilo- Kapitan je sklenil pristati v Southamptonu. Nepričakovana spremem fch nažrta deluje pri ljudeh mojega poklica ravno tako porazno, kakor pri oficirju sprememba bojnega načrta sredi boja. Pri tej stvari sem imel pomočnika-' Bil je mož, ki je pozneje na deliriju umrl Podjetje je bilo' preveliko, da bi vso delo Ihhko sam opravil in tako sem imel vse vzroke, da sem naklonil možu popolno zaupanje-« »Harry Lyme?« je vprašal Elk- »Broad« je zmajal z glavo- »Ne, motite se- Njegovega imena nočem izdati- Mož je mrtev, bil je pa zvest in odkritosrčen tovariš, četudi nagnjen k pitju 4-: k slabosti, katere nisem nikdar delil. Vozna sprenjemba je zahtevala od naju, da najdeva pretvezo, pod katero bi1 zamogla v Southamptonu priti na kopno. «*• hmmmhk To bi pa morala storiti se poprej, nredno bi bila tatvina opažena- Bilo je malo iz- .prenočišče, sem imel malo upanja na «-'spešen beg. Takoj sva planila iz hiše in ko sva zapustila cesto pri enem vogalu, je prihajala od druge strani že policija. Peš sva se podala na pot in še pred zoro sva dosegla kraj ž imenom Castlaigh- Moj tovariš se jo podal takoj v mesto, da bi nekaj.jedel in ni ga več bilo nazaj- Ko sem ga iskal, sem ga našel popolnoma pijanega na cesti. Moral sem ga pustiti. Oba kovčega sta bila pa zame pretežka in moral sem poiskati nekak izhod- Na samem sem zagledal staro hišo, na kateri je bHo nabito naznanilo, da je hiša naprodaj. Splazil sem se preko plota ter si vse natančno ogledal. Na kraju zapuščenega vrta je bil star vodnjak, pokrit s perelimi deskami. Lažji kovčeg sem spustil v ta vodnjak ter ga pokril z deskami, ki so ležale naokrog. Če bi bil tedaj zakopal oba zaboja, bi mi bilo mar sikaj prihranjeno- Bilo mi je pa težko zapustiti vse, kar sem si s toliko težavo in smelostjo pridobil. Zapisal sem si naslov-moža, ki je imel hišo na prodaj. Bil je to neki odvetnik v Winchestru- Z drugim kovčegom sem jo mahnil naravnost v Winchester, kjer sem se preoblekel ter preživel tep dan počitka, ko sem se domenil z odvetnikom. Imel sem s seboj tudi nekaj angleškega denarja in kupčija je bila takoj sklenjena. Naročil sem, da se hiša ne sme dati v najem in da mora ostati na vsak način v takem stanju, v kakoršnem sem jo kupil- Izdajal sem se za moža, ki se vrača iz Avstralije in kupuje svojo rojstno hišo. Peljal šem se v London brez slutnje velike nevarnosti. Prijatelj, ki me je zapustil, mi je dal namreč naslov svojega vmartca, nekoga JH»rry Lymeja, ki je bil, kakor je medil, najboljši vlomilec v Evropi in ki bi mi tudi pomagal v vsaki zadregi. V zadrego sem kmalu prišel. Prvi človek, ki sem ga zagleda', ko sem hotel izstopiti na Watertoo-peronu. je bil blagajnik »Montanije« in ladijski detektiv je bil v njegovi družbi. K sreči je stal na stranski progi za odhod pripravljen neki drugi vlak, prestopil sem, s^ ' odpeljal par postaj iz Londona ter se potem po dugi progi vrnil. Pozneje sem zvedel, da šo mojega tovariša prijeli ter iz njegove pijanosti izvlekli vse, kar so hoteli vedeti. Ničesar drugega mi ni preostalo kot skriti ostalih 34 milijonov frankov, In tu sem mislil na Harry Lytneja. V ča>o >‘s'h lem t * da je policija nadziraia 'se nHe, * katerih so prebivali zna-ll /Jočfrift v pričakovanju, da se bon * etiefc* r-d n 19ia VSI, KI SO Sl ŽE IN VSI, KI Sl & NISO ogledali bogate, izbirne zaloge KRZNA pri tvrdki L. ORNIK, MARIBOR ftOROSKA 9 I n«j se čim preje odtočilo *a nakup, kajti k povpraševanje j« veliko in najlepši komadi - • boflč kmalu razprodani. 1787 Modna trgovina ANTON PAŠ Maribor, Slovanska ul. 4 PotiebSčine za krd|»Je In Šivilje Ve|ika Izbira sukna za moške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri L Trpinu, Maribor, Glavni trg 17- XX Baržun v veliki izbiri že od Din 22.— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. U Hitro popravilo ur, ceno ih točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom! I8Š7 Kolesarji pozor! Ravnokar dospela- velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Bosch«. Posežite po njih dokler traja zaloga Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14. 1887 Važno za vse! Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulairtnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 1879 TAPETNIK OSKAR WKTMt Marieor, Korolleva ti. 4 se cenj. občinstvu najtopleje priporoča. - Izvršuje popravila tudi na domu. arararaBBBB Spomnite se CMDI aSBHEaHHElBg; V azelino in kremo xa čevlje, motvoz. vrvar*ke Izdelke, Pletenine, drobnarijo, patfumerije, peplr in Šolske potrebiilne, baterije, iepne svetiljke itd. Na debelo in drobno priporoča DRAGO ROSINA, MARIBOR. Vatrlnjika ulica it. a« m Bogomir Divjak ; MARIBOR Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko. Isto-tam dqbite tudi vse sestavne dele. aiavno zastopstvo avatovnlh koles Waffenrad*Sleyer Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje. Trgovina: fllavnl trg 17 1590 Delavnica: Ključavničarska ul. It. 1 MU. Ko-*«cU .J«.. . Uublitoh oredst.vntk J . » . o»U v M.riboru. Itak, /VUrltarsk, uaun* d. d..