I
..........................................................
„Prepričani smo, da bodo izgradnji novega hotela v Žalcu, ki ga gradimo skupaj s Kruševčani, sledite še druge konkretne oblike sodelovanja na gospodarskem področju kot rezultat naše skupne akcije. Prijetno smo bili presenečeni nad enotnostjo, ki so jo pokazali delavci turis-tično-gostinskega podjetja ,,ŽUPA "pri referendumskem glasovanju za to skupno naložbo. Ljudje so namreč pre-
pričani, da je ta naložba korak k še tesnejšem sodelovanju med prebivalstvom pobratenih občin." (Jože Jan predsednik /S skupščine občine Žalec.
■k
,/Jaš delovni kolektiv se je odločil za to interesantno investicijo — izgradnjo hotela v Žalcu — zavestno v pre-
pričanju, da bodo takšni vse tesnejši stiki ne le na kulturnem, marveč tudi na gospodarskem področju še bolj zbližali prebivalstvo pobratenih občin Kruševac in Žalec hkrati pa tudi prispevali k boljši ponudbi gostinskih storitev na jugoslovanskem tržnem prostoru." (Živojin Rakič generalni direktor gostinsko-turističnega podjetja ,,ŽUPA "Kruševac.)
Celje - skladišče D-Per
III 5/1978
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Lojze Trstenjak (Odgovorni urednik), Janez Fedran, Elza Golob, Franc Ježovnik, Ivanka Kragi, Anka Krčmar, Edi Masnec, Darko Naraglav, Slavko Resnik, Darko Šuler, Tone Tavčar in Vili Vybihal.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 12.000 izvodov.
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št 421—1/72 je časnik „Savinjski občan“ oproščen prometnega davka.
"N
Razvojni obeti naše občine v prihodnjem letu
Smo v času, ko tudi v naši občini ocenjujemo razvoj, ki smo ga odsegli v prvi polovici srednjeročnega	obdobja
1976/80, posebno pa nas zanima, s kakšnimi rezultati bomo zaključili leto 1978. Seveda je
Jože Jan
to tudi čas, ko na osnovi doseženega gospodarskega in družbenega razvoja zremo v našo bližnjo prihodnost, zlasti v leto
1979.
Ugotovimo lahko, da je bil razvoj žalske občine v prvi polovici tega petletnega obdobja in v letošnjem letu zelo uspešen, saj smo kljub določenim težavam uresničili pretežno vse temeljne cilje. V letu 1978 smo podobno kot v ostalih letih tega srednjeročnega obdobja posvečali posebno veliko pozornost nadaljnjemu razvoju samoupravnih odnosov, predvsem razvoju delegatskega sistema, krepitvi moči našega gospodarstva, predvsem uresničevanju stabilizacijskih nalog, pospeševanju gospodarske rasti na osnovi povečanja produktivnosti dela, večanju reprudiktivne sposobnosti gospodarstva in uvajanju novih proizvodnih programov ter hitri rasti družbenega in osebnega standarda. Takšna usmeritev je za občino pomenila tudi v tem letu dinamično gospodarsko in družbeno aktivnost, saj lahko rečemo, da smo v letu 1978 dosegli pomembne rezultate, ki se zrcalijo v razvoju družbenoekonomskih odnosov, v izboljšanju rasti celotne proizvodnje, v večjem zaposlovanju, v izgradnji številnih objektov s področja družbenega standarda in v krepitvi naše obrambne sposobnosti. S področja gospodarstva kaže posebno poudariti to, da vsa zadnja leta dosegamo osnovni cilj, ki smo si ga zastavili in sicer
10,2	% realno rast družbenega proizvoda, res pa je, da dokaj zaostajamo na področju investicij v gospodarstvo. Velik napredek je bil dosežen tudi na področju produktivnosti. Šte-
vilni novi objekti v zadnjih letih s področja šolstva, otroškega varstva, zdravstva, kulture in telesne kulture kažejo na to, da je bila dana precejšnja skrb ureditvi življenjskih razmer našega delovnega človeka. Veliki rezultati so pred nami tudi s področja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, saj gradimo letno okrog 150 družbenih stanovanj in preko 100 zasebnih hiš, na področju komunalne izgradnje pa kaže posebej omeniti to, da letno asfaltiramo preko 40 km cest, gradimo nova vodovodna zajelja in nove vodovode in mnogo bolj skrbimo za varstvo našega okolja. Močno se je povečal tudi osebni dohodek zaposlenih, ki se sedaj giblje na slovenskem poprečju. Splošna ocena je, da se je v zadnjih letih žalska občina razvila iz nerazvite v razvito slovensko občino, ki sama pokriva svoje potrebe, poleg tega pa še združuje sredstva za solidarnost.
Ob tem pa nikakor ne kaže zapirati oči pred tem, da imamo poleg pozitivnih rezultatov v občini tudi določene probleme, ki so predvsem gospodarskega značaja. Gre predvsem za večja investicijska vlaganja, za večjo intenzivnost zaposlovanja, nadaljnjo skrb za čim hitrejšo rast produktivnosti ter hitrejše spremembe v izobrazbeni in kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Nesprejemljivo je opravi-
★	:f if if*-*.*-*
čevanje slabega stanja v gospodarstvu in na drugih področjih le na osnovi zunanjih vplivov. Poglobljenim ocenam lastnih slabosti morajo slediti konkretne akcije v združenem delu, v krajevnih skupnostih in na drugih področjih v občini.
Naše delo mora biti tudi v letu 1979 zastavljeno tako, da bomo dosegli kar največje rezultate. Osnovni poudarek mora biti na nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov, saj so razviti samoupravni odnosi pogoj hitrejšega družbenega in gospodarskega razvoja. Še nadalje moramo razvijati samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovaijanje in delegatska razmerja. Na področju kadrovske politike je potrebno vložiti vsa
(Nadaljevanje na 2. strani)
Med občinama Žalec in Kruševac — Temeljni kamen za nov hotel v Žalcu pomeni nadaljnji korak aktivnega sodelovanja na gospodarskem področju obeh pobratenih občin.
Pristno in poglobljeno sodelovanje prebivlacev pobratenih občin Kruševac in Žalec je svetal zgled povezovanja na kulturnem in gospodarskem področju ne glede na velike razda-
Zimski meseci so kot nalašč za poglobljeno študijsko izobraževanje. V žalski občini so tudi za letos napovedali različne oblike političnega in strokovnega izobraževanja med katere sodi tudi politična šola ZK v Žalcu. Posnetek kaže udeležence politične šole med sproščeno razpravo.
lje. Najnovejši dosežek sodelovanja na gospodarskem področju obeh občin pomeni začetek izgradnje novega hotela v Žalcu, katerega glavni nosilec investicije je delovna organizacija iz Kruševca.
Pri tem je treba reči, da so delavci turistično gostinskega podjetja Župa iz Kruševca na nedavnem referendumu z veliko večino izglasovah to skupno na-
ložbo v Žalcu. Tako ni več nobenih zadržkov za začetek gradnje novega hotela, ki bo po svoji funkciji in gostinskih storitvah nedvomno velika pridobitev ne le za žalsko občino, marveč tudi za širšo celjsko in slovensko turistično območje.
Pred zaključkom redakcije smo se o pomenu te skupne naložbe pogovarjali s skupino odgovornih funkcionarjev, ki so
Za praznik Republike —
29. november
iskreno čestitajo občanom
Skupščina občine Žalec
Občinska konferenca SZDL Žalec
Občinski komite ZKS Žalec
Uredništvo Savinjskega občana
f *-»*********>M->i>->M-***-* ******************+♦********** +4+*±+********+**-*+*-+***+*+***>r+***+****'1
*
★
»
*
*
*
*
*
k
k
*
★
k
k
k
7 À rVT TA*’ “ ▼	«J r\
pred dnevi obiskali občino Kruševac.
Hotelu bodo sledile še druge
akcije.
Predsednik IS Skupščine občine Žalec Jože Jan; „Po večletnem vseaktivnejšem sodelovanju med pobratenima občinama Žalec in Kruševac, ki izvira še iz povojnih stikov med našimi občani, ki so bili med zadnjo vojno izseljeni v to občino v Šumadiji, pomeni ta skupna naložba (hotel v Žalcu) prvi konkretni objekt na področju gospodarskega sodelovanja.
Predstavniki obeh občinskih skupščin ter družbeno političnih organizacij Kruševca in Žalca smo že nekajkrat ugotavljali možnosti in potrebe po poglabljanju stikov. Pri tem smo imeli v mislih tudi različne oblike sodelovanja na gospodarskem področju — vse to v smeri nadaljnje krepitve bratstva in enot-nos i jugoslovanskih narodov. Pri tem smo računali na konkretni delež pri obvladovanju skupnega jugoslovanskega tržišča.
Prepričani smo, da bodo izgradnji novega hotela v Žalcu sledile še druge, konkretne oblike skupne akcije v okviru sodelovanja med gospodarskimi organizacijami žalske in kruševske občine.
Naj povem še to, da smo bili ob nedavnem obisku prijetno presenečeni nad enotnostjo, ki so jo pokazali delavci turistično gostinskega podjetja Župa pri referendumskem glasovanju za našo skupno naložbo. Ljudje so prepričani, da pomeni ta skupna investicija pot nadaljnjega razvoja in še tesnejšega sodelo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poti nazaj ni
Na tak skupni imenovalec so se strnile misli v sklepe iniciativnega odbora za ustanovitev centra usmerjenega izobraževanja na 19. seji predsedstva OK SZDL, ko so obravnavali problematiko v zvezi z delovajem centra za usmerjeno izobraževanje. Ker je navedena problematika zahtevala osvetlitev iz vseh zornih kotov, so se seje poleg iniciativnega odbora in predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij udeležili tudi tov. Karel Medja, predstavnik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, tovarišica Jožica Recer, predstavnica Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, tovarišica Justa Lenardon, predstavnica Posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko, tov.
• Jože Plankar, ravnatelj TOZD poklicne kovinarske in metalurške šole iz Štor in Oto Pungartnik, predstavnik Zavoda za šolstvo SRS Enote v Celju.
Žal pa se seje niso udeležili predstavniki ostalih prav tako pomembnih institucij iz republike. Žal pravim zaradi tega, ker je tak odnos boleč in kaže morda na popolno nezainteresiranost do reševanja ključnih problemov.
Uvodno obrazložitev je o prizadevanjih za ustanovitev centra za usmerjeno izobraževanje podal predsednik iniciativnega odbora tov. Jože Jan. V plodni razpravi po uvodni obrazložitvi so bila prikazana velika prizadevanja v občini za ustanovitev te za združeno delo in družbeno dejavnost prepotrebne institucije.
Poudarjena je bila solidarnost in enotnost vseh občanov, ki so s samoprispevkom uspeli zbrati sredstva za nov osnovnošolski center, s čemer so se sprostili prostori stare osnovne šole, ki je adaptirana in opremljena za center usmerjenega izobraževanja Materialna in kadrovska opremljenost je dobra, zataknilo pa se je pri financiranju. Še vedno ni ustreznih soglasij, kar je vzrok, da še vedno ni zagotovljeno financiranje administrativne in tekstilne šole, le teh do 1. 1.
1979.
Tov. Lenardonova je pojasnila zakaj posebna izobraževalna skupnost za tekstil-
no stroko pristopa k financiranju šele s 1. 1. 1979, in da bo glede na to, da oddelek številčno ne ustreza normam, treba zaprositi za financiranje oddelka V bodoče bo potrebno vso skrb posvetiti pravočasnemu poklicnemu usmerjanju v tekstilno stroko.
Glede administrativne šole pa je predstavnica Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun navajala podatke, da ni potreb po poklicnih administratorkah in da bo tudi z novo ustanovljenim centrom oz. oddelkom administrativne šole, nastala hiperprodukcija teh kadrov, saj je za ta profil izobraževanja veliko slušateljev ob delu.
Tov. Medja, predstavnik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, je seznanil navzoče s pogoji za verifikacijo po zakonu o srednjem šolstvu in poudaril, da nista izpolnjena dva pogoja in sicer financiranje in ugotavljanje potrebe.
Razveseljive se bile besede ravnatelja poklicne kovinarske šole iz Štor, ki je poudaril dobro sodelovanje s centrom za usmerjeno izobraževanje in dobre učne rezultate učencev.
Ob koncu razprave so bili sprejeti sklepi Iz njih povzemam najpomembnejše misli: predsedstvo OK SZDL in iniciativni odbor CUI vztrajata, da izobraževalna skupnost Slovenije in posebna izobraževalna skupnost za tekstilno stroko ponovno preveritp in sprejmeta ustrezno stališče glede delovanja in financiranja administrativne in tekstilne šole. V načrtovanju administrativnih kadrov se mora zajeti razvojna potreba OZD, SIS in drugih. Predsedstvo tudi soglaša z izoblikovanimi stališči v okviru razprave o skupni porabi za leto 1979, da združeno delo ne pristane na Aneks k samoupravnemu sporazumu o financiranju izobraževanja za leto 1979 tako dolgo, dokler bo odprto vprašanje financiranja usmerjenega izobraževanja v Žalcu. Predsedstvo pa bo sodelovalo in podprlo prizadevanja glede uvajanja še drugih smeri, ki bodo vskla-jene s potrebami OZD.
ANKA KRČMAR
Pogoji za podelitev Savinovih nagrad
Občinska kulturna skupnost objavlja pogoje za podlitev Savinovih nagrad in Savinovih priznanj za leto 1978.
Savinova priznanja in Savinove nagrade se podeljuje za posebne dosežene uspehe in priznanja na umetnišlem, znanstveno kulturnem in prosvetno kulturnem področju v občini Žalec.
Savinove nagrade in Savinova priznanja bodo podeljena ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika - 8. februarja.
Savinove nagrade in Savinova priznanja lahko prejmejo posamezniki, društva, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki imajo sedež na območju občine Žalec.
Predlogi naj vsebujejo osebne podatke in opis dosedanjega kulturno prosvetnega delovanja.
Predloge za podelitev Savinovih nagrad in Savinovih priznanj bo komisija sprejela do 31. decembra 1978. Predlogov, prispelih po tem datumu, komisija ne bo upoštevala. Komisija za podelitev Savinovih nagrad in priznanj
Razvojni obeti naše občine...
(Nadaljevanje s 1. strani)
prizadevanja v pridobivanje kadrov. Človek je osnovni nosilec našega razveja, zato je tudi njemu potrebno posvetiti vso pozornost.
Na osnovi že dogovorjenih srednjeročnih ciljev bomo v letu 1979 na področju gospodarstva vložili vse sile, da tudi v tem letu dosežemo 10,2 % realno rast družbenega proizvoda. Zato bomo morali še bolj dvigniti produktivnost in uvajati sodobno tehnologijo ter organizacijo dela. Omejevati bomo morah ekstenzivnost zaposlovanja in posvečati več pozornosti povečanju investicijskih vlaganj v gospodarstvo. Pospešeno moramo vlagati v realizacijo tistih novih proizvodnih programov, ki lahko dajo večji dohodek in tudi boljši zaslužek zaposlovanju. Velike naloge nas čakajo na področju gostinstva in trgovine in na področju malega gospodarstva.
Obsežne naloge pa so tudi na področju urbanizma. Poskrbeti moramo, da bomo v letu 1979 dosledno izvajali določila urbanističnega programa občine. Veliko nalog nas čaka tudi v zvezi z varstvom človekovega okolja, posebno izgradnja kanalizacije in začetek gradnje čistilne naprave morata biti v os-
predju naših prizadevaj. Na področju stanovanjskega gospodarstva si moramo prizadevati čim bolj zmanjšati zaostanek pri gradnji družbenih stanovanj. Zahtevne naloge nas čakajo tudi v zvezi z modernizacijo cest, izgradnjo vodovodov, kanalizacije, kakor tudi na področju hitrejše izgradnje telefonskih priključkov in ojačil v elektroomrežju.
Vzgojno izobraževalna dejavnost bo tudi v prihodnjem letu usmerjala prizadevanje v dvig učno vzgojnih uspehov in zmanjševanje osipa učencev. Znatna bodo tudi investicijska vlaganja. V letu 1979 bomo poskrbeli, da se bo nadalje razvijal Center za usmerjeno izobraževanje v Žalcu. lamed investicij naj posebej omenim dograditev šole v Petrovčah.
Otroško varstvo bo razvilo nove oblike svoje dejavnosti, v gradnji pa bodo tudi novi vrtci in sicer v Levcu, Zabukovici in Preboldu.
Veliko nalog nas čaka na področju zdravstva in na področju socialnega skrbstva. Dograjen bo nadzidek pri zdravstvenem domu v Žalcu, v gradnji bo zdravstvena postaja v Libojah, začele se bodo priprave za gradnjo zdravstvene postaje Vransko, nadaljevalo pa se bo
tudi z modernizacijo bolnišnice v Celju.
Dokaj številne aktivnosti in množičnost se predvideva na področju kulture in telesne kulture. Tudi v okviru teh dejavnosti so predvidene določene investicije za gradnjo kulturnih in športnih objektov.
Krajevne skupnosti bodo v letu 1979 razpolagale z večjimi finančnimi sredstvi, razširil pa se bo tudi obseg njihovega dela. Poleg komunalnih bodo reševale tudi druge probleme, predvsem pa socialne, probleme varstva okolja, bolj kot doslej pa bodo poskrbele za učinkovite obrambne priprave.
Iz celotne vsebine Resolucije za leto 1979 je razvidno, da so pred nami izredno zahtevne in odgovorne naloge. Naša pozornost mora biti v tem letu usmerjena predvsem na reali-izacijo tistih srednjeročno zastavljenih nalog, kjer zaostajamo. Predvsem pa moramo doseči hitrejši razvoj gospodarstva, ki ga moramo glede na hiter razvoj družbenih dejavnosti še okrepiti. Nihče nima ničesar proti intenzivnemu razvoju družbenega standarda, vendar je res, da takšen nivo tega standarda zahteva tudi višjo stopnjo družbene produktivnosti dela.
Želje in potrebe za čim hitrejšim družbenim razvojem občine narekujejo nalogo, da v letu 1979 ponovno izvedemo referendum o samoprispevku občanov, saj »danji samoprispevek izteče v letu 1979. Glede na to, da sprejeti program razvoja družbenih dejavnosti iz znanih razlogov ni realiziran, in da v občini obstojajo velike potrebe, kakor tudi glede na dosedanje uspehe, ki smo jih dosegli na osnovi solidarnosti in enotnosti vseh delovnih ljudi in občanov, ki združujejo delo in žive na območju občine, pomeni brez dvoma glasovanje za samoprispevek na novem referendumu samo ponovno potrditev naše privrženosti, da dosežemo tudi v naslednjih letih čim hitrejši razvoj.
Izvedba zastavljenih ciljev in nalog v letu 1979 je dolžnost nas vseh, saj bomo le s prizadevanji vseh občanov in delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih uspeli v čim večji meri uresničiti smelo zastavljene programe. Posebno odgovorne naloge pa imajo posamezni nosilci našega razvoja od interesnih skupnosti do družbenopolitičnih organizacij. Prav gotovo lahko povezani in enotni dosežemo tudi v naslednjem letu kvalitetne re-
zultate-	JOŽE JAN
„TRDNI MOSTOVI SODELOVANJA”
(Nadaljevanje s 1. strani)
Jože Cerovšek
vanja med obema občinama. S tem doprinašamo pomemben delež k izvajanju politike Zveze komunistov — sprejete na zadnjih kongresih. Gostje iz Žalca smo imeli občutek, da vsi delavci, s katerimi smo se pogovarjali, dobro poznajo oziroma so seznanjeni z ekonomskimi izhodišči za gradnjo hotela v Žalcu in da se pri tem v polni meri zavedajo svojih obveznosti.
Na rob bi povedal še to, daje od 560 delavcev glasovalo za skupno naložbo oziroma za izgradnjo hotela v Žalcu kar 546 delavcev ali 97,5 %. Povedal bi še, da je večina glasovalnih mest zaključila volitve že ob peti uri zjutraj in da je povsod vladalo svečano vzdušje.“
Načelnik za gospodarstvo in finance Jože Cerovšek: „V bistvu gre za nalogo iz preteklih resolucij in srednjeročnega razvojnega načrta naše občine. Hotel je izredno pomembna naložba tudi zato, ker v prejšnjih letih kljub vztrajnemu iskanju nismo našli investitora zanjo ne v naši občini pa tudi ne v celjski regiji ali v Sloveniji. Kar nismo uspeli doma, smo dosegli v pobrateni občini Kruševac.
Predračunska vrednost novega hotela znaša 60 miljonov di-naijev, od tega sodelujejo Kru-ševčani s 50 milijoni, ostalih 10 milijonov pa bo prispevalo združeno delo občine Žalec. Pri tem je treba omeniti, da do realizacije tega projekta ne bi prišlo, če bi z zneskom 50 milijonov dinarjev ne sodelovala z dolgoročnimi krediti Beogradska banka. S tem svojim sodelovanjem uresničuje sprejeto in
Ivo Krašovic
dogovoijeno dolgoročno poslovno politiko na območju žalske občine v okviru enotnega jugoslovanskega tržišča.“
Danijel Jagrič-projektant: „Gostinstvo, ki smo si ga ob nedavnem obisku ogledali v pobrateni občini Kruševac, je dobro organizirano in nudi kvalitef-ne storitve in z njimi značilno šumadijsko gostoljubnost, kar še posebej velja za hotel Rubin.
Opazil sem, da so predstavniki turistično gostinskega podjetja Župa in družbeno-poli-tičnih organizacij büi dobro seznanjeni z zasnovami novega objekta in so kazali zanj tudi veliko zanimanje.
Hotel v Žalcu bo imel 100 postelj, restavracijo za hotelske goste, poleg internacionalne kuhinje še domačo kuhinjo z bogato izbiro nacionalnih specialitet itd. Nova hotelska zgradba bo povezana s pokritim bazenom 25 X 12,5 m, otroškim bazenom, savno, frizerskim in kozmetičnim salonom itd. Hkrati z izgradnjo hotela bo adaptirano kegljišče, ki bo dostopno vsem gostom.
Želja projektanta pa tudi investitorja je, da bi se nova hotelska zgradba kar najlepše ujela v žalski ambient ter njegovo svojstveno arhitektonsko podobo. Naj povem še to, da bomo pri gradnji uporabili sodobne gradbene elemente. Nov hotel v Žalcu bo nedvomno pomembna pridobitev za širše področje Slovenije.“
Ivo Krašovic-Zavod za načrtovanje Žalec: „Lokacija za nov hotel v Žalcu je posrečeno
Živojin Rakič
izbrana, saj leži na robu novega mestnega jedra, ki ga zadnja le-
Tovariš Tito je v svojem referatu na XI. kongresu ZKJ močno naglasi potrebo po nenehnem usposabljanju komunistov, ko je dejal: „ ... oči ljudstva so upravičeno stalno uprte v komuniste, v tisto, česar se oni lotevajo in kar delajo. Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči, da delo in vodenje posameznikov vplivata na ugled zveze komunistov v celoti. Zato mora komunist izžarevati tiste vrline, v katerih se izraža njihova privrženost razrednim ciljem in humanim vrednotam gibanja, ki mu pripada. Stalno mora bogatiti svoj idejni in moralni lik, se nenehno učiti in širiti svoja znanja. Vse to je namreč nujni pogoj za uspešno družbeno akcijo.“
Te besede moramo oživeti vsi, ki nam je veliko do tega, da bodo OOZKS subjekti idejne in politične akcije ZK. Za takšno odgovorno nalogo pa ni dovolj samo volja, treba je tudi znati, ali pa rečeno tako, kot je napisal v uvodu k brošuri Idejnopolitično usposabljanje v ZKS, Vlado Janžič: „Zalenobo, idejnopolitično nepismenost in pasivnost ni prostora v ZK.“
Izgleda, da se tega v naši občini vendarle dobro zavedamo. K bogatemu izobraževanju komunistov v letošnjem letu
ta intenzivno izgrajujemo. Hotel bo stal ob vpadnici v Žalec, ki ima priključek na hitro cesto, skratka hotel bo dostopen po najkrajši poti gostom, ki bodo potovali bodisi po hitri cesti ali skozi Žalec. V rokah imamo že vso lokacijsko dokumentacijo, na voljo pa so tudi vse komunalne naprave in tako za začetek gradnje ni zadržkov.
Povedal bi še to, da smo bili gostje iz žalske občine prijetno presenečeni nad gostoljubnostjo gostincev v Kraševcu. Če bodo Kruševčani prinesli v nov hotel vsaj del svoje šumadijske gostoljubnosti in dobro postrežbo bo to prijetna osvežitev za naše gostinstvo.
smo dodali še eno zahtevno obliko idejnopolitičnega usposabljanja, za katero so OOZK kadrovale dobre, delovne komuniste, od katerih veliko pričakujejo. Da je ta trditev resnična potrjujemo vsi, ki smo dnevno v stiku s slušatelji. Predavatelji so zadovoljni, o slušateljih pa pravijo:“ Delovni so, za vse se zanimajo, veliko razmišljajo in postavljajo zahtevna vprašanja.“
Skupina je povezana v začasen aktiv ZKS s sekretarjem in namestnikom, ki se skupaj z vodjo oddelka trudita, da je življenje skupine delovno in prijetno.
Izven programa so slušatelji pripravili še proslavo ob obletnici oktobrske revolucije, pripravili pa bodo tudi proslavo ob dnevu republike in za zaključek po skupinah izdelali seminarske naloge, ki jih bodo zagovarjali pred predstavniki DPO in družbenopolitičnih skupnosti
In če delim prepričanje z udeleženci seminarja in predavatelji — naj delo občinske politične šole strnem v prepričanje in željo, da bodo slušatelji te šole v svojih OOZK dobro dela-
li.	To.^j so doseženi smotri in cilji, ki smo si jih z OK ZKS zastavili.
A.	K.
Oči ljudstva so uprte v komuniste
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KRAJANOV • IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KRAJANOV •
Pišejo nam...
• BRASLOVČE
Dramska sekcija, ki deluje v okviru prosvetnega društva Braslovče je pripravila za oder Vdovo Rošlinko. Igro bodo najprej uprizorili na domačem od m prvo nedeljo v decembru, podej pa nameravajo gostovati po nekaterih okoliških krajih.
Igro je zrežirala domačinka Anica Brišnikova, ki jt poskrbela tudi za kostume.
_ Turistično društvo Braslovče je odkupilo nad jezerom kmečko zidanico, ki bo ^ preurejena in namenjena turističnim potrebam kraja. Poleg kuhinje in dnevne sobe bo gostom na voljo tudi 10 ležišč.
• LIBOJE
25. in 26. novembra bo v Libojah revija narodnozabavnih ansamblov. Prijavljenih je 26 ansamblov, kar je največ doslej. Organizatorji te zanimive prireditve so DPD Svoboda in ansambel Veseli Libojčani, pokroviteljica pa je Keramična industrija Liboje.
• POLZELA
V	delovni organizaciji Garant je bilo v počastitev 30 letnice gasilske organizacije srečanje gasilcev, ki so hkrati z uspelo vajo prikazali sodoben način gašenja požarov.
V	tekmovanju v trodelnem šolskem napadu je bila najboljša mo&a desetina iz Tovarne nogavic Polzela, drugo mesto si je priborila ženska desetina tudi iz omenjene DO, tretje mesto pa je dosegla tekmovalna desetina iz Pari želj.
• ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Šempetrske rimske izkopanine in jamo Pekel si je v letošnji sezoni ogledalo rekordno število obiskovalcev. V jami Pekel so zabeležili 27.000 gostov, v antičnem parku pa 16.000, skratka, tolikšnega obiska še ni bilo.
Jamo Pekel so sicer zaprli s 1. novembrom, vendar pa je obisk še možen ob nedeljah oziroma po dogovoru s Turističnim društvom.
Pokopališče v Šempetru bo pridobilo novo mrliško vežo. Zgradba, ki bo stala 890.000 dinarjev, bo še pred zimo pod streho, odprli pa jo bodo predvidoma v marcu prihodnje leto.
V Šempetru je stekla akcija za napeljavo vodovoda na področju vzhodnega dela naselja. Gradbišče je že zakoličeno, prihodnje ldni
Si bodo začeli z izkopavanjem. Vodo bo dobilo 12 družin, aložbabo stala 190.000 dinarjev.
• LEVEC
Krajani Levca so krepko zavihali rokave pri gradnji otroškega vrtca. Zidovi hitro rastejo. Gre za montažni objekt, ki bo lahko sprejel 44 otrok.
Predračun znaša 2,7 milijonov dinarjev, investitor pa je Krajevna skupnost Petrovče. Če jim ne bo preveč nagnalo vreme, bo vrtec še pred zimo pod streho.
• LOKE
Vaška skupnost Loke se zavzema za ureditev in asfaltiranje 600 metrov dolgega pasu Ojstrice. Stroške si bodo porazdeli GG Žalec in Vransko, krajevna skupnost Tabor in krajani. Krajani računajo, da bodo cestišče asfaltirali še pred zimo.
Sedaj, ko je zgrajen most na Pondorju, si krajani želijo, da bi delavski avtobus, ki prevaža delavce na delo in domov, prevzemal tudi ostale potnike (krajane). Zadržkov ni, kajti celjski Izletnik in TT Prebold ne nasprotujeta predlogu.
Mladim ni dolgčas
pravi Franci Rančigaj na Gorrril-skem. Franci ie vodil do nedavnega mladinsko organizacijo v vasi, zato sava najin bežni klej namenila delu mladih.
:lepet
Jančigaj je sicer študent strojništva na VTŠ Maribor, vendar v času z veseljem popri-
ako kmečko delo. Tako
ni nič čudnega, da sem ga poslikal na traktorju, ko je z njive pripeljal koruzo.
„Mladim na Gomilskem ni dolgčas,“ je povzel besedo“. Imamo svoj klub in v njem razvite različne dejavnosti. Skoda le, da nimamo pravšnjega prostora za nemoteno delova-
•_ it
nje.
Čeprav je v povojnem času odšlo iz vasi precej mladih in se zaposlilo v Žalcu, Celju in drugih večjih krajih, to še ne pomeni, da na Gomilskem ni mladine Veliko jih je namreč, ki so posleni drugje, stanujejo doma na Gomilskem. Vsi ti mia dinci razumljivo delujejo v mladinski organizaciji in ostalih društvih na Gomilskem.
Rančigaj: „Mladi smo se med prvimi ogreli za gradnjo novega kulturnega doma. V njem nam obljubljajo klubske prostore, kar nam bo v marsičem olajšalo delo. Ko bo stekla gradnja, bomo tudi mladi krepko zavihali rokave in prijeli za delo povsod, kjer bo treba.“
Franci mi je še zaupal, da je njihov klub prejel že nič koliko priznanj in pohval, za kar mladim čestitamo.
KRAJANI GOMILSKEGA PRED VELIKO AKCIJO:
Kulturni dom, regulacija Bolske, ceste...
Maketa novega večnamenskega kulturnega doma na Gomilskem
Odločitev, da je občinsko praznovanje v naši občini vsako leto v drugem kraju je nedvomno zelo dobra. Izkušnje kažejo, da se prebivalci kraja, ki je določen za praznovanje, poleg rednih olepševalnih del lotijo še večjih akcij.
_ Sedaj je na vrsti Gomislko. Čeprav bo praznovanje šele v prihodnjem letu, Gomljani ne izgubljajo časa. Na nedavnem sestanku so že izvolili pripravljalni odbor in več pododborov, hkrati pa navzočim gostom (predstavnikom ljudem občine) prikazali program in zlasti še potrebe po gradnji novega kulturnega doma. Do praznovanja naj bi tudi v glavnem regulirali Bolsko, uredili nekatere krajevne ceste in postorili druga manjša dela.
Največji zalogaj pomeni izgradnja večnamenskega kulturnega doma. Predračun znaša 20 milijonov dinarjev, vendar so na sestanku omenjali 16 do 17 milijonov dinarjev, ki bi jih bilo treba zbrati.
Tudi to so velika sredstva, ki jih trenutno ni in jih bo treba šele zbrati ob krepki podpori vseh dejavnikov žalske občine. Ker v tem pogledu situacija v žalski občini ni rožnata (v teku je vrsta drugih akcij in napovedanih naložb) je predsednik skupščine občine Žalec, Vlado Gorišek, predlagal Gomljanom etapno gradnjo.
Predsednik KS Gomilsko, ki je tudi predsednik pripravljalnega odbora Daniel Brišnik
Vendar pa krajani menijo, da bi kljub temu kazalo kulturni dom dograditi do praznovanja in sicer tako daleč, da bo lahko v njem praznovanje. Bojijo se namreč, da bi potlej dela zastala. Tako je bilo slišati predlog, da bi raje dograditi kulturni dom, nekatera druga dela v
programu pa bi ostala za poznejši čas.
Predsednik KS Gomislko, Daniel Brišnik, je dejal, da so se krajani že dogovoriti za poseben samoprispevek, hkrati pa bodo tudi krepko pomagali s prevozi in drugimi deti, da bi dom zgraditi kar najceneje.
Opozoril je tudi, da je bila izgradnja kulturnega doma dolgoletna želja krajanov, kajti na Gomilskem nimajo večjega društvenega ati podobnega prostora za kulturne in druge prireditve. Bivši sokolski dom so jim odtujili in je med tem že propadel, dmgih večjih prostorov pa ni. Kot obljubljajo, bo znašal prispevek krajanov v različnih oblikah 3,6 do 3,8 milijonov dinarjev.
Ker potrebnega denarja najbrž ne bo možno zbrati v doglednem času, predlagajo, naj bi Ingrad Celje, ki bo, kot vse kaže gradil kulturni dom, vzel to naročilo kot gradnjo za trg. Sedanji načrt novega doma je nekoliko spremenjen, vendar pa bo v njem dovolj prostorov za vse dejavnosti. V novem domu bodo poleg večje kulturne dvorane z odrom, klubska soba, mladinska soba, knjižnica, prostori za KS, družbenopolitične organizacije itd.
Drugo večje delo je regulacija Bolske. Del potoka je že zregu-liran, drugo pa imajo v programu v naslednjem letu. Računajo, da bo možno do občinskega
praznovanja dela v glavnem dokončati.
Pridobitev bo zares velika, kajti Bolska redno oziroma pogosto poplavlja ter povzroča škodo. Z regulacijo Bolske bo možno iztrgati poplavam 600 hektarjev plodne zemlje. Celotni stroški ureditve Bolske bodo predvidoma znašati od 15 do 20 milijonov dinarjev.
Ureditev znane črne točke ob glavni cesti pri odcepu za Gomilsko, bi stala preveč, zato omenjajo nekatere cenejše rešitve. Do praznovanja nameravajo tudi urediti nekatere odseke cest in pa seveda urediti in olepšati Gomilsko.
Ker ima Gomilsko bogato kulturno zgodovino, nameravajo do občinskega praznika tudi izdati posebno monografijo Gomilskega. Dela po vsem tem krajanom zlepa ne bo zmanjkalo.	Tk. L.
, JCultumi dom bo za Gomilsko velika pridobitev,” je dejala 82 letna Alojzija Ostrožnikova
Tudi strokovnjaki bodo pomagali
V pripravah za gradnjo novega kultutnega doma na Gomilskem sodelujejo tudi nekateri strokovnjaki. Tako je domačinka Marija Sovinčeva, ki je zaposlena kot inženir v projektivi Ingrada, obljubila, da bo brezplačno izračunala (pripravila) vso potrebno statiko za kulturni dom.
Dejala je, da bo to njen prispevek pri izgradnji tega
Marija Sovine
prepotrebnega objekta, ki si ga krajani že dolgo želijo in ga tudi potrebujejo. Sovinčeva meni, da bo nov večnamenski objekt v veliki meri pripomogel še bolj razgibati kulturno življenje kraja, katerega prebivalci so aktivno sodelovali v NOB pa tudi v povojni izgradnji.
Posnetek kaže Marijo Sovin-čevo.
- Le
DELOVNI LJUDJE HMEZADA PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO
Delavci in kmetje DO „HMEZAD“ bodo na referendumih med 20. in 28. novembrom tega leta odločali o združevanju svojih temeljnih organizacij (TZOD) v nove delovne organizacije in temeljnih zadružnih organizacij (TZO) v kmetijske zadruge (KZ).
Nekatere TOZD se reorganizirajo v enovite delovne organizacije (EDO). Istočasno bodo odločali o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega cela (SOZD) in tako združeni nadaljevali načrtano razvojno pot. Pred tem pa so že odločali o organiziranju novih TOZD in TZO, tako da je sedaj v delovni organizaciji Hmezad 25 TOZD in sedem TZO.
Novo organizacijo so narekovale potrebe po hitrejšem razvoju pa tudi enovitejsem načrtovanju kmetijske proizvodnje. Po izidu zakona o združenem delu so v Hmezadu opravili analizo samoupravne organiziranosti ter izdelali predlog statusnih sprememb, program uskladitve samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o združenem delu ter imenovali komisijo za izvajanje zakona.
V skladu s 326., 376. in 386. členom zakona o združenem delu ter na podlagi analize, da so izpolnjeni pogoji, navedeni v poprej citiranih členih zakona o združenem delu, so delavci in kmetje na zborih v maju in juniju t. leta ugotovili in sprejeli sklep o organiziranju novih TOZD, novih TZO in da se razpišejo referendumi za potrditev njihovih odločitev.
Regulirana Bolska
November
Teden mladinskega filma na Polzeli
30 let Garanta
V obdobju 30 let je pohištvena industrija Garant iz Polzele zrasla iz mizarskega podjetja v sodobno industrijo s 390 zaposlenimi in 210 milijoni letnega prihodka.
Začetki lesne industrije na Polzeli segajo že v leto 1948, v čas, ko je na prostoru današnje tovarne začela delati žaga, iz katere se je razvila tovarna meril in strojilna tovarna, razvoj galanterijskega pohištva pa se je začel leta 1954, ko so izdelovali furnirano in nefurnirano pohištvo. V naslednjih letih so se usmerili v proizvodnjo imitiranih spalnic.
Leta 1960 sta se tovarna pohištva Polzela in lesno podjetje Šempeter združila v Garant Polzela, ta pa se je leta 1964 priključil LIKU Savinja v Celju, naslednje leto pa se je kolektiv odločil za samostojno pot.
Modernizacija pohištva se je začela 1968 leta. Vrednost naložb, za katere so se odločili na referendumu, bodo do leta 1980 dosegle 50 milijonov din, v kar je vključen tudi poslovni objekt v izgradnji, do leta 1985 pa bodo zgradili nove prostore za montažo pohištva (2000 m2).
Osnovna dejavnost Garanta je proizvodnja tiskanih spalnic. V sodelovanju instituta za oblikovanje so naredili program dnevnih, otroških sob in spalnic. Rezultat sodelovanja je priznanje „Zlati ključ“ na razstavi leta 1975 v Beogradu.
Pohištvena industrija Garant nudi s svojimi tremi programi opreme kupcem kombinacijo barve in tiska, furnirja in tiska in imitacijo. So tudi edini v
državi, ki imitirajo furnirje, kateri ne zaostajajo po kvaliteti in
so pri tem 30 do 40 % cenejši od klasičnih.
V zadnjih dveh letih so povečali vrednost proizvodnji od 100 na 200 milijonov din (25 % letna rast). V dežele v razvoju so izvozili za 1,5 milijonov dolarjev vrednosti svojega pohištva, možnosti pa so še večje. Za naslednje leto načrtujejo 300 miljonov din letnega prihodka.
Ugoden gospodarski položaj zagotavlja dobro socialno varnost delavcem in omogoča delitev dohodka v skladu s sprejetimi merili.
30-letni razvoj pohištvene industrije Garant dokazuje nenehen napredek modernizacije poizvodnega pocesa in dviga poduktivnosti dela, kakor tudi razvijanje in poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Vse to dokazuje, da bodo smelo začrtani programi razvoja na vseh področjih tudi v srednjeročnem in dolgoročnem razvoju še uspešnejši kot doslej.
O nedavnem praznovanju so rekli
Mojca Korošec
30-letnica Pohištvene industrije Garant Polzela sodi med pomembne dogodke. Gre za delovno organizacijo, ki se je z dobrim posluhom za zahteve tržišča razvila od skromnih začetkov v moderno industrijo.
O	nedavnem praznovanju so rekli:
Radi Trobina: „Dvajset let že delam v podjetju. Med tem smo pemagovali različne težave, veliko gradili ter se izobraževali, hkrati pa dosegah razveseljive proizvodne rezultate.
Naša delovna organizacija se ne zapira vase, marveč deluje tudi navzven. Če je treba, delavci prispevamo za potrebe našega kraja. Tako na Polzeli z združenimi močmi gradimo stanovanja in druge komunalne in kulturne objekte.
Jubilejna obletnica nam bo hkrati spodbuda za nove delovne zmage.“ _______
Karli Korber: „Danes ugotavljamo, da smo vsa leta smotrno investirah vsak dinar v razširitev podjetja. Osvojili smo novo tehnologijo ter se s svojimi izdelki lepo uveljavili na širšem jugoslo-
mm
Karli Korber
vanskem tržišču. Vso skrb posvečamo tudi razvoju in krepitvi delavske samouprave in delegatske baze.“
Anton Zajc
delam v
Zajc: „Štirinajst let že podjetju. To je dober
Anton Zajc:
To je
kolektiv, zato mi ni žal, da sem se zaposhl v Garantu. V zadnjih letih smo veliko postorili za lepši jutri, kar pecej zahtevnih nalog pa nas še čaka. Lahko rečem, da smo se delavci tudi veliko naučili, kar je bilo potrebno, da obvladujemo nove
Franc Jelen
tehnološke postopke v proizvodnji.“
Franc Jelen: „Če se sprehodim skozi minulih 30 let, smo lahko zadovoljni z rezultati. Delavci se zavedamo, da brez vlaganja ni pravega napredka, in da se je treba na delovnem mestu nenehno izpopolnjevati.
Mojca Korošec (v podjetju je že 21 let); „Praznovanje 30-Jetnice obstoja Garanta je za vse nas pomemben dogodek. Veseh me, daje naše delo obrodilo bogate sadove, saj smo se razvili v moderno industrijo, ki se je s svojo opremo lepo uveljavila na jugoslovanskem tržišču.
Ko človek vrednoti svoje delo in vidi uspehe, ga to vese-
li.“
Naš delovni kolektiv ves čas tudi živi in po svojih močeh pomaga pi razvoju našega kraja. Polzela se naglo razvija, v povojnih letih se je v njej naselilo veliko mladih družin, zato vlagamo izdatna sredstva v stanovanjsko izgradnjo in v druge komunalne objekte.
TK. A.
iz delovne organizacije
<*
!
%
j
I
?
Nova mlekarna, naša obveza
O	pripravah za gradnjo nove mlekarne smo se pogovarjali z direktorjem Mlekarne Celje, dipl. inženirjem Tonetom Jenšterlom
Ne bo odveč ponoviti že znano ugotovitev, da celjska mlekarna s svojimi skromnimi kapacitetami že nekaj let nazaj ne zmore predelati čedalje večjih viškov mleka.
Rešitev problema je izgradnja nove mlekarne, o kateri sicer razpravljajo že več let. Bi nam lahko povedali, kako daleč ste s pripravami za gradnjo nove mlekarne ob Ruškem gozdu?
Čeprav je bila obstoječa mlekarna v Celju zgrajena pred 15 leti zgolj za lokalne potrebe, je bilo že takrat •očitno, da obrat s svojimi omejenimi kapacitetami kmalu ne bo zmogel predelati vseh viškov mleka.
Že takrat je namreč stekla akcija preusmerjanja kmetij v živinorejsko proizvodnjo. Ni bilo malo kmetij, ki so dale prednost proizvodnji mleka. In če še k tej ugotovitvi omenimo ugodno odkupno ceno mleka, je bilo kmalu na dlani, da bomo imeli mleka več, kot ga lahko predelamo. “
- Kako si Mlekarna v Celju pomaga iz te, nezavidljive situacije?
Mlekarna dnevno odkupi v konicah 90 do 50 tisoč litrov mleka, v zimskem času pa se giblje dnevni odkup od 70 do 75 tisoč litrov. Ker tolikšnih količin mleka ne moremo sproti predelati, si pomagamo tako, da del viškov odpremlja-mo za proizvodnjo oziroma predelavo v Mečni prah.
Zal pa to ni najboljša rešitev, kajti Mečni prah se zadnji čas uvršča med neku-rantno blago. Lahko bi rekli,
da veliko izgubljamo pri tem, ker ne zmoremo predelati vsega odvečnega mleka v na trgu višje odvrednotene pa tudi iskane mlečne izdelke.
Ker pa preusmerjanje in posodabljanje kmetij za intenzivno živinorejsko proizvodnjo na celjskem ob-
Jenšterie Tone
močju še ni končano,
/e
m
treba računati, da bo proizvodnja mleka še nadalje naraščala. Pomeni, da je izgradnja nove mlekarne naša osrednja, neodložljiva obveza.“
-	Kolikšna bo kapaciteta nove Mekame?
Nova mlekarna bo dnevno prevzela in predelala 180 tisoč litrov mleka, po potrebi pa tudi več. Omenjena količina Meka je namreč predvidena v eni izmeni
Računamo, da bodo navedeno količino mleka dosegli že v letu 1985. Ob upoštevanju dosežkov nadaljnjega preusmerjanja kmetij v živinorejsko (mlečno) proizvodnjo, bodo nove kapacitete mlekarne predvidoma zadoščale za naslednjih 20 do 25 let.“
-	Kaj bo nova mlekarna pomenila za potrošnike?
Pridobitev bo vsestranska. V novo investicijo bosta poleg izgradnje nove
mlekarne zajeta tudi rekonstrukcija sirarne v Šmarju pri Jelšah in mlekarski obrat v Ilirski Bistrici
Nove, večje in v tehnološkem pogledu najsodobnejše proizvodne kapacitete nam bodo mogočUe večji asortiman mlečnih izdelkov od jogurtov in drugih napitkov do kakovostnih sirov in drugih Mečnih izdelkov. “
-	329 milijonov dinarjev, kolikor naj bi stala izgradnja nove Mekame, bo vsekakor velik investicijski zalogaj. Kdo bo investitor novega objekta in kdaj naj bi stekla gradnja?
,,- Za novo mlekarno ob Ruškem gozdu je namenjenih 255 milijonov dinarjev, ostala sredstva pa bi namenili za rekonstrukcijo sirarne v Šmarju pri Jelšah in za mlekarski obrat v Ilirski Bistrici
Ker gre za objekte širšega, lahko bi rekli slovenskega in jugoslovanskega pomena, računamo na združene investitorje. Poleg delovnih organizacij, bodo s svojimi sredstvi pri tej naložbi sodelovali tudi proizvajalci mleka (kmetje), skratka, gre za združena sredstva, od katerih bodo polovico prispevale banke. Naloga je tako odgovorna, da nam je potrebna pomoč vseh dejavnikov, zlasti še družbenopolitičnih organizacij. Pri tem računamo še posebej na pomoč in sodelovanje medobčinskega koMteja ZKS Celje in sveta osmih občin celjskega območja. “
-	Začetek gradnje?
V juniju prihodnjega leta. Če pri gradnji ne bo nepredvidenih zastojev, bi lahko novo Mekamo odprli v decembru 1980.“
-	Hvala za odgovore!
T. ZE.
!
i
«//#/#//####/####/#/######/##/##/#######/###############//#///#■
na za vse pedstave razprodana. Mladi so imeli ugodnost abonmajske vstopnice za 30 din, vendar je bilo kljub temu zanimanje za ogled filmov veliko.
Mladi so imeli možnost videti vrsto dobrih, še več pa tako imenovanih komercialnih filmov, kot jih danes imenujemo in do katerih smo tudi tako kritični. V tej smeri nismo do danes ničesar storili, saj bi bilo treba filmski vzgoji v šolah posvetiti več časa. Dejstvo pa je, da si vsak dan ogleda v naših kinematografih ogromno mladih obiskovalcev in da
imajo jugoslovanske distribucijske organizacije dovoljenje za vsak uvožen film.
Ce smo v tej smeri nemočni, zakaj ne uberemo druge poti? Mladega človeka moramo v šolah spoznati s filmsko umetnostjo, da bo znal kritično pesojati in ocenjevati ter pi tem oblikovati osnovno misel filma, pa naj bo še tako komercialen. Kljub penatrpanosti učnih pogramov v šolah, bi morali vztrajati pi uri filmske vzgoje, saj večina mladih posveti svoj posti čas gledanju takšnih ali drugačnih filmov.
STANKO NOVAK
Tekstilna tovarna iz Prebolda je pred kratkim odprla obrat na Vinskem vrhu v Šmarski občini. V njem bodo izdelovali nekatere znane izdelke te naše tovarne, kmalu pa bodo začeli s proizvodnjo posebne negorljive tkanine. Tako je dobilo zaposlitev okrog 50 mladih delavcev iz občine, kije med najslabše razvitimi v Sloveniji, s tem pa tudi upe za boljšo prihodnost. Na posnetku: Z otvoritve novih prostorov TT Prebold na Vinskem vrhu (EDI MASNEC)
V okviru tedna domačega filma, ki je bil v Celju od 15. do 22. novembra, smo na Polzeli že tretjič organizirali teden mladinskega filma. V sedmih dneh so se zvrstili jugoslovanski mladinski filmi: Mirko in Slavko, Kekec, Mali vojaki, Nora leta, Kala, Proti Kingu, Vlak v snegu. Predstavo nam je uspio organizirati tudi v zadruženm domu v Andražu, kjer smo pedstavili film: Ko zorijo jagode.
Za vse pedstave na Polzeli in v Andražu je bilo izredno zanimanje, saj je bila že ped pičetkom dvora-
IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV* IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Načrt realizacije razvoja občine v letu 1979
2.1.	Samoupravno organiziranje v letu 1979
Celotno aktivnost na področju samoupravnega organiziranja je potrebno že v prvih mesecih leta 1979 zastaviti tako, da bomo kar najhitreje in kvalitetno realizirali vse tiste, naloge, ki so v letu 1978 ostale neizvršene. V vseh tistih organizacijah združenega dela, Iger so bili sprejeti ustrezni sklepi mora priti do samoupravne preobrazbe. Veliko nalog nas čaka na področju izdelave ustreznih samoupravnih aktov in na področju kvalitetnega dela in organizacijah združenega dela, posebno še v temeljnih organizacijah združenega dela s sedežem delovne organizacije izven občine. V dislo-ciamih obratih, zlasti pa v TOZD-u Elektro Celje, obrat Šempeter, v Podjetju za PTT presnet Celje, pošta Žalec in še v nekaterih drugih je potrebno razvijati samoupravljanje.
Na področju družbenega planiranja je pred nami izdelava plana za naslednje srednjeročno obdobje 1981-1985. Ta naloga obvezuje vse nosilce planiranja, da jo v skladu s samoupravnimi principi tudi izvedejo. Vsi za to odgovorni si bodo morali prizadevati, da bodo v vseh organizacijah združenega dela sprejeti takšni samoupravni sporazumi o temeljih planov in temeljni plani, ki bodo vsebinsko ustrezni in ki bodo odražali resnično stanje in ambiciozne cilje nadaljnjega razvoja ter da bodo v njih določeni ustrezni odnosi med ustvarjenim dohodkom in višino sredstev za osebne dohodke.
Še nadalje je potrebno razvijati samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Podpisniki dogovorov in sporazumov morajo bolj dosledno izvajati določila teh samoupravno sprejetih dokumentov.
Posebno pozornost bomo morah posvetiti nadaljnjemu uveljavljanju dohodkovnih odnosov z dopolnjevanjem samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov. V organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo morali zato preveriti, ah so rešitve v zvezi z ugotavljanjem celotnega prihodka, razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo adekvatne zakonskim določbam. Pri tem bo treba še posebno pozornost posvetiti sistemu razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, ki mora poleg družbeno priznanih osnov in meril vsebovati tudi kriterije za nagrajevanje inovacij in racionalizacij in kriterije za ugotavljanje prispevka za minulo delo.
Temeljne organizacije, ki imajo za delitev OD za osnovo norme, bodo morale proučiti, če je njihov sistem v skladu z Zakonom o združenem delu, t.j. ah so povezane z dohodkovno učinkovitostjo.
Vso pozornost bomo morah posvetiti nadaljnjemu združevanju dela in sredstev in odnosom, ki se nanašajo na udeležbo v skupnem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev in skupnem dohodku v fazni proizvodnji in doslednemu izvajanju načela svobodne menjave dela.
V vseh samoupravnih splošnih aktih bomo morali preveriti določila in jih dopolnjevati tako, da vanje ne bodo prenešeni členi iz Zakona o združenem delu, ampak, da bodo dejanski odraz delovnega in poslovnega procesa določene samoupravne sredine.
Delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih bomo morali aktivirati, da bodo ustanovili svete potrošnikov.
Delegatska razmerja
Ena izmed osnovnih nalog na področju dograjevanja ter razvijanja delegatskega sistema je v letu 1979 aktivizacija delegacij ter delegatov. V novi mandatni dobi se je pokazala nekoliko manjša aktivnost delegatov, čeprav bi bilo na začetku dela novoizvoljenih delegatov pričakovati ravno obratno.
Za izvedbo te pomembne akcije bo sestavljen poseben program, ki bo vključeval subjektivne sile, ki so odgovorne za delo delegacij v krajevnih skupnostih ter združenem delu, seveda v sodelovanju z organizacijo ZK, ki ji to pomembno nalogo nalagajo sklopi VIII. kongresa ZKS.
Tudi v letu 1979 bomo nadaljevali z dosedanjo prakso občasnega sklicevanja sej z vodji delegacij ter sklicevanja sej odborov posameznih zborov pred sejami občinske skupščine, na katerih bomo obravnavah po potrebi tudi ostala aktualna vprašanja iz njihovega
delovnega področja ter gradiva za zbore republiške skupščine, ne pa samo gradivo za seje občinske skupščine.
Na podlagi sprejetih zadolžitev članov predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta ter predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij bomo vztrajali na občasnem obiskovanju sej delegacij.
Na podlagi novega statuta občine ter poslovnika občinske skupščine bomo izdelali tudi ostale potrebne normativne akte za delo delegacij ter delegatov, pri čemer mislimo posebej na poslovnike o delu delegacij in delegatov.
V	koliko ne bomo uspeli z izdajanjem tiskanega glasila za delegate, bomo v okviru občinskega glasila Savinjski občan izpeljali razpravo o vseh najvažnejših dokumentih, ki jih bodo sprejemali zbori občinske skupščine.
V	spomladanskih mesecih se bo izvajala delegatska šola kot stalna oblika usposabljanja delegatov. Enaka prizadevanja bodo morala biti prisotna tudi za izobraževanje delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
V	skladu z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine bo potrebno v letu 1979 izvesti nadomestne volitve zaradi premajhnega števila delegatov v nekaterih delegacijah (manj kot 5) ter zaradi dejstva, da so člani nekaterih delegacij delavci s posebnimi pooblastili, ki jih zakon izključuje iz kroga možnih delegatov.
Odgovorne naloge so v zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti na področju razvoja delegatskih razmerij. V zvezi s pripravo gradiva bodo morale izboljšati svoje delo skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti in ostale. Oblikovati je potrebno nove interesne skupnosti za varstvo okolja, za pospeševanje kmetijstva in druge.
Zaradi obstoja pomembnih in obsežnih samoupravnih interesnih skupnosti na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, varstva okolja, urejanja stavbnih zemljišč itd., bo treba tekom leta proučiti tudi umestnost ustanovitve enotnih strokovnih služb za interesne skupnosti na teh sorodnih področjih, saj je koordinirano delo na teh, tako važnih področjih posebnega družbenega pomena, še kako pomembno.
2.2.	Naloge na področju kadrov dre politike v letu 1979
Družbeni dogovor j osnova za oblikovanje in izvajanje kadrovske politike v vseh delovnih sredinah na območju naše občine, zato si bomo v letu 1979 prizadevali v skladu z določili novega družbenega dogovora zlasti za:
—	vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi in s svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjenih dobrin socialistične samoupravne družbe;
—	zagotavljanje delovanja delegatskega sistema tako, da bomo aktivno delovali pri zagotavljanju kadrovskih in vseh drugih pogojev za učinkovito delovanje delegacij v TOZD, druih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih;
—	tako planiranje potreb po kadrih, ki bo realen odraz potreb združenega dela in v skladu z razvojnimi programi organizacij združenega dela, pri tem bomo upoštevali organizacijo in delitev dela, tehnologijo in tehnično opremljenost, predvidene odhode kadrov ter kadrovske vire;
— oblikovali in razvijali bomo planske službe;
—	hitrejše premike pri odpravljanju razlik med zahtevano in dejansko kadrovsko strukturo;
—	strokovno dograjevanje in izvajanje metodologije vrednotenja del in nalog na osnovi dobro pripravljenih razvidov del in nalog;
—	sprejemanje in izvajanje programov strokovnega, idejno-poli-tičnega in družbenoekonomskega izobraževanja kadrov;
—	programiranje razvoja družbenega standarda in varnosti zaposlenih;
—	ažurno vodenje kadrovske evidence;
—	sporazumevanje o ustanavljanju in razvijanju kadrovskih služb v organizacijah združenega dela ali skupnih kadrovskih služb za strokovno izvajanje kadrovske funkcije za več manjših organizacij združenega dela;
-	preverjanje izvajanja demokratično sprejete kadrovske politike ter učinkovitosti posameznih kadrovskih odločitev in to neposredno preko samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij ter skupščine udeležencev družbenega dogovora in njenih organov.
Glede na to, daje ugotovljeno, daje bilo dano premalo pozornosti spremljanju uspešnosti dela delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi predvsem, ko gre za uresničevanje samoupravnih odnosov, uresničevanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, uresničevanje razvojnih in planskih nalog, bomo v naslednjem obdobju dali poudarek tudi ugotavljanju uspešnosti teh delavcev, pri tem bodo imeli pomembno nalogo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela kot širša družbena skupnost.
Izvršni odbor skupščine udeležencev družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike bo sproti opozarjal udeležence na odstopanja od prejete kadrovske politike.
Drugo pomembno usmeritev na tem področju predstavlja štipendijska politika.
V	začetku leta 1979 bomo izvedli javo razpravo o dopolnitvah samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki v občini Žalec.
V	sklads sprejetimi določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju bomo uskladili v vseh delovnih sredinah samoupravne splošne akte s tega področja z določili sporazuma in se zavzemali predvsem za:
-	uveljavljanje take politike štipendiranja, ki bo zagotavljala vključevanje mladine in odraslih v izobraževanje- glede na dolgoročne kadrovske potrebe združenega dela;
-	v skladu s sprejetim planom potreb po kadrih bomo razpisali in podelili še več kadrovskih štipendij in si tako zagotavljali lastne kadrovske vire.
Kadrovska služba skupščine občine bo spremljala izvajanje kadrovske politike, pripravljala strokovna gradiva kot podlago za obravnavanje in odločanje o vseh vprašanjih s področja kadrovske politike v občini.
2.3.	Usmeritev na področju gospodarstva
Na osnovi že dogovorjenih temeljnih razvojnih usmeritev „Srednjeročnega načrta družbenoekonomskega razvoja občine v letih 1976—80“ in izvršenih analiz o izpolnjevanju srednjeročnega načrta v letih 1976, 1977 in 1978 ter v skladu s temeljnimi usmeritvami razvoja SR Slovenije bo v letu 1979 težišče aktivnosti družbenoekonomskega razvoja naše občine usmerjeno na sledeča ključna področja:
-	nadaljevanje uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih združenega dela,
-	pospešeno izvajanje nalog, ki so ključnega pomena za izpolnjevanje srednjeročnega plana in tistih, kjer smo doslej najbolj zaostali, zlasti na področju produktivnosti, pospeševanja izvoza, omejevanja ekstenzivnega zaposlovanja in realizaciji planiranih investicij.
Pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je v letu 1979 v naši občini zlasti potrebno:
-	spodbujati svobodno gibanje in združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo na samoupravnih temeljih tako s strani organizacij združenega dela kakor tudi s strani bank in zavarovalnic;
-	doseči preobrazbo oziroma preraščanje od sedaj prevladujočih kreditnih odnosov v dohodkovne odnose na osnovi združevanja dela in sredstev ter preobrazbo kreditnega in bančnega sistema;
-	pospeševati in utrjevati sodelovanje med proizvodnimi in trgovinskimi ter drugimi storitvenimi temeljnimi organizacijami na načelih skupnega prihodka in dohodka ter samoupravnega planiranja;
—	razvijati in krepiti svobodno menjavo dela med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela družbenih dejavnosti oziroma med porabniki in izvajalci;
—	izpopolnjevati sistem samoupravnega družbenega planiranja tako, da bodo lahko delavci v združenem delu uveljavili svojo odločilno vlogo in odgovornost pri celovitem opredeljevanju vseh svojih interesov in potreb;
—	zaostriti odgovornost za dosledno izpolnjevanje samoupravno sprejetih nalog, ciljev in obveznosti, ki so jih delavci sprejeti v samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in planih;
—	nadaljevati z uveljavljanjem takšnega sistema delitve osebnih dohodkov, ki bo v skladu z rezultati tekočega in minulega dela;
—	izpopolnjevati in dograjevati sistem družbenega informiranja,
tako, da bo služil potrebam vseh delavcev združenega dela pri odločanju in družbenem planiranju;
—	še nadalje uveljavljati in razvijati SLO in družbeno samozaščito, kot osnovno prvino našega samoupravnega razvoja.
Na področju kvalitetnih dejavnikov razvoja, kjer doslej tudi najbolj zaostajamo, bo v letu 1979 potrebno zagotoviti naslednje:
—	da z večjo usmerjenostjo na zunanje tržišče povečamo izvoz blaga, kot pogoj za nadaljnji intenzivni gospodarski razvoj ter hkrati potrebno osnovo za takšen uvoz, ki bo po strukturi in obsegu omogočal neovirano in dinamično gospodarsko rast;
—	intenzivirati napore za zmanjšanje odvisnosti našega gospodarstva od uvoza z racionalnim nadomeščanjem surovin in opreme iz domačih virov;
—	zagotoviti skladnejša razmerja v razporejanju dohodka in povečati delež za razširitev materialne osnove dela (investicije), kar bomo lahko dosegli le na osnovi povečane produktivnosti in uspešnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi;
—	rast osebnih dohodkov bolj vezati na dinamiko in doseženo raven čistega dohodka in naraščanje produktivnosti;
—	zmanjševati odvisnost od kreditov na osnovi združevanja dela in sredstev in povečati učinkovitost vlaganj z uskaljenim in celovitim odločanjem delavcev v TOZD o vseh planiranih investicijah.
Izhajajoč iz analize dosedanjega izvajanja srednjeročnega družbenega načrta občine in uveljavitve postavljenih nalog na področju kvalitetnih dejavnikov družbenoekonomskega razvoja bi bilo za leto 1979 mogoče postaviti sledeče globalne devi re nadaljnjega razvoja:
—	rast družbenega proizvoda po 11 % realni stopnji, tako da bi ta znašal 2.227.940 tisoč dinarjev, kar je nominalno za 26 % več, kot bomo dosegli do konca leta 1978 in znaša 62.881 din na prebivalca;
—	osnovni nosilec gospodarske rasti bo v letu 1979 industrijska proizvodnja, ki se bo realno povečala za9 — 10% ob 7 — 8% stopnji rasti produktivnosti;
—	zaposlenost se bo gibala po stopnji 4 %, kar omogoča dodatno zaposlitev 389 delavcev;
—	na področju ekonomskih odnosov s tujino bomo povečati izvoz blaga za 15 %, uvoz pa se bo povečal za 9 %, kar bo imelo za posledico, da bomo v letu 1979 izvoziti 787.966 am. dol. več, kot bo znašal celoten uvoz;
—	investicije v osnovna sredstva bodo narasle za 97 % nominalno in bodo predstavljale 34,6 % družbenega proizvoda občine, kar je zelo visok delež, ki pa je v skladu z zastavljenimi dolgoročnimi cilj razvoja našega gospodarstva;
—	realni osebni dohodek zaposlenih se bo povečal za 3 — 4 %, kar je v skladu z naraščanjem produktivnosti in bo znašal poprečno 6.420 din na zaposlenega.
Pregled realnih stopenj rasti:	Kategorija	občina			SR Sloveni]	a	
		1977 1978	1979	1977	1978	1979	
	družbeni pro-						
	izvod	10-12 10	11	5,9	5,8	6,4	
	zaposleni	5-6 7	4	3,9	4,1	3,0	
	DP/zaposl	5-6 6-7	6-7	2,7	2	3,5	
	OD/zaposl	4 3-4	3-4	3,7	2	2	
	invest v OS						
	(v 000 din)	180.233	390.703	771.250	—	—	—
	udeležb a invest.						
	v DP	12,9	22,1	34,6	20	20	20
	izvoz	26	21	15	-8,3	3	13
	uvoz	75	1	1	12,2	-3	10
Na področju gospodarstva predvidevamo v letu 1979 porast celotnega prihodka od 5.753.375 tisoč din na 6.528.120 tisoč din, kar predstavlja 13 % rast. Najhitreje bo celotni prihodek rasel v trgovini in gostinstvu (118 %), gradbeništvu (114) in industriji (112), medtem ko bo rast v komunali in kmetijstvu počasnejša, (109 in 106).
Družbeni proizvod, kije planiran v višini 2.227.940 tisoč din, bo najhitreje naraščal v komunalni dejavnosti (137), trgovini in gostinstvu ter industriji (128) in gradbeništvu (127), medtem ko je zelo nizka rast predvidena za kmetijstvo in gozdarstvo (105,114).
Temeljne naloge na področju ustvarjanja družbenega proizvoda in celotnega prihodka so v letu 1979 sledeče:
—	organizacije združenega dela se morajo hitreje prilagajati zahtevam zunanjega in notranjega tržišča ob stalnem uvajanju novih proizvodov, ki so interesantni tako za domače kot tuje tržišče;
—	večja morajo biti prizadevanja za prenos raziskovalnih dosežkov v tekočo proizvodnjo ob stalnem uvajanju modemih tehnoloških postopkov;
—	v večji meri je potrebno spodbujati iznajditeljstvo in stimulirati interes delavcev za iskanje tehničnih izboljšav, ki se odražajo v znižanju stroškov, prihrankov materiala, skrajšanju delovnega časa in boljši organiziranosti proizvodnega procesa;
—	zmanjšati moramo delež energije na enoto proizvodnje;
—	večji poudarek moramo dati proizvodnji, ki lahko racionalno nadomesti uvoz;
—	spodbujati je potrebno uporabo meril za produktivno izkoriščanje delovnega časa, sredstev in predmetov dela;
—	poostriti delovno disciplino in odgovornost do dela.
Predvidoma bo najhitreje rasel družbeni proizvod v komunalni
dejavnosti z realno stopnjo rasti 22 %, sledila bo trgovina in gostinstvo ter industrija z 13 % porastom ter gradbeništvo z 12 % rastjo. Precej nižja bo rast v promeetu (8 %), medtem ko v kmetijstvu in gozdarstvu predvidevamo zelo minimalem padec družbenega proizvoda.
Industrija in rudarstvo bosta tudi v naslednjem letu glavni nosilec razvoja v naši občini in bo dosegla 1.809.726 tisoč din. Družbeni proizvod ali nominalno za 28 % več kot v letu 1978. Ob tem se bo nekoliko prehitro gibala stopnja rasti zaposlenih (5 %) ob še vedno zadovoljivo visoki produktivnosti, ki se bo povečala za 22 % nominalno, kar zadošča za 7 - 8 % realno rast. Predvidoma se bodo investicije povečale od 336.326 tisoč din na 678.344 tisoč din, kar je za 202 % več kot v letu 1977 ob dejstvu, da bodo rezultati takšnih vlaganj vplivali na družbeni proizvod šele v naslednjem obdobju. Zato še vedno v letu 1979 predvidevamo padec deleža industrije v družbenem proizvodu celotenega gospodarstva. Močneje je ptrebno med seboj povezati posamezne dele naše industrije, zlasti pa kovinsko (SIP, Ferralit, Strojna postaja), konfekcijsko in nekatere druge. Čeprav je to stanje za gospodarstvo, kot celoto na področju ekonomskih odnosov s tujino v letu 1979 zelo ugodno, si moramó v naslednjem letu prizadevati, da zmanjšamo razkorak med uvozom in izvozom, ker trenutno pokrivamo v industriji le 50,3 % uvoza z izvozom. Povečanje izvoza v naslednjem letu za 18 % in rast uvoza za 9 % bo povzročio pozitivne premike na tem področju, tako da bomo uspeh pokriti 54,3 % uvoza z izvozom.
Kmetijstvo je panoga, ki bo v letu 1979 najbolj zaostajala, saj planirajo vse TOZD te dejavnosti minimalno povečanje dohodka, medtem ko se bo npr.: v kombinati „Hmorad“ TOZD Kooperacija dohodek v letu 1979 celo zmanjšal za 19 %. Vse to ima odraz na minimalno rast družbenega proizvoda in padec deleža kmetijstva od 7,7 % v letu 1978 na 6,4 % v letu 1979.
Predvidoma bodo imvesticije narasle za 9 % in bodo v skupnem znesku znašale 59.406 tisoč din. Izvoz hmelja se bo povečal za 10 ž In bo znašal v letu 1979 8.400.000.
Gozdarstvo zaradi znanih problemov v zvezi z nespremenjenimi prodajnimi cenami lesa in veliko razdrobljenostjo gozdnih površin se zelo počasi povečuje družbeni proizvod. Tudi v letu 1979 bo ta rast minimalna. Isto velja tudi za produktivnost. Močneje se bo povečal le izvoz in sicer od 8.800 am. dol. na 14.000 am. dol.
Gradbeništvo predvideva 12 % realno rast družbenega proizvoda ob 3 % povečanju števila zaposlenih. Ustrezno temu se bo gibala produktivnost po 5 — 6 % stopnji, delež v celotnem družbenem proizvodu gospodarstva pa bo narasel od 2 6 na 2,7 %.
Promet kot tak zajema le Avtoprevoz Šempeter, ki bo v naslednjem letu povečal družbeni proizvod na 10 %. Ob tem, da se bo število zaposlenih povečalo le za 1 %, produktivnost pa bo dokaj visoka, saj bo naraščala po stopnji 8 - 9 %. Zaradi planirane do-
končne modernizacije voznega parka in razvoja servisne dejavnosti bodo investicije v letu 1979 porasle za 357 %, kar znese 27t350 tisoč dinarjev.
Trgovina in gostinstvo je med panogami, ki planirajo najhitrejše naraščanje vseh kategorij, kar je tudi odraz združevanja sredstev celotnega gospodarstva. Povečanje družbenega proizvoda nominalno za 28 % bo omogočilo 13 % realno rast te kategorije s tem, da bo tudi družbena produktivnost rasla po stopnji 9 - 10 %. Zaradi vse močnejših integracijskih procesov in uspešnega združevanja dela in sredstev bodo investicije v naslednjem letu porasle od 23.610 tisoč din na 81.660 tisoč din oziroma za 345 %. Zaradi tako uspešnega razvoja te panoge predvidevamo, da se bo v letu 1979 povečal delež v celotnem družbenem proizvodu gospodarstva od 6,6 na 6,8 %.
Komunalna dejavnost predvideva največji porast družbenega proizvoda (22 %), vendar je izredno intenzivno tudi zaposlovanje, saj planirajo 20 % povečanje števila zaposlenih, kar močno zmanjšuje družbeno produktivnost. Investicije bodo porasle za 442 %, delež v celotnem družbenem proizvodu gospdarstva pa se bo povečal od 0,9 na 1,05 %.
Hitrejši razvoj Komunalnega podjetja Žalec je nujen, saj izredno naraščajo potrebe po različnih komunalnih storitvah.
Turizem je panoga, ki bo v letu 1979 dobila vse pogoje za uspešen in hiter razvoj, saj izgradnja hotela in pokritega bazena v Žalcu ob jasno začrtanem akcijskem programu pospešitve razvoja te panoge predstavlja dovolj močno osnovo za odpravo stagnacije tudi na tem področju.
Malo gospodarstvo, ki zavzema v okviru gospodarstva naše občine vse vidnejšo vlogo, bo v naslednjem letu predvidoma hitro povečevalo svoj družbeni proizvod, kar ima osnovo v dobro zastavljenem in uspešno realiziranem akcijskem programu razvoja te dejavnosti. Na področju določanja lokacij za bodoče obrtne delavnice ter na področju davčne politike je bilo v letu 1978 veliko narejenega, vendar bomo morali v letu 1979 podvzeti širše ukrepe za razvoj predvsem problemov oziroma pospeševanje razvoja zasebne obrti, med tem ko smo družbeno obrt delno zanemarjali. V tej smeri bo potrebno podvzeti določene ukrepe, ki pa se že pripravljajo na nivoju federacije (ugodnosti pri uvozu opreme, znižanje carin, oprostitev davka iz dohodka).
Na področju bančništva, kjer se nadaljuje preobrazba bančnega sistema, bo moralo v letu 1979 priti do intenzivnejšega sodelovanja med obema bankama in še hitrejšega preraščanja od sedaj prevladujočih kreditnih odnosov v dohodkovne odnose na osnovi združevanja dela in sredstev.
Ljubljanska in Beograjska banka bosta tudi v letu 1979 sofinancirali predvsem tiste investicije, ki so prednostne po našem srednjeročnem načrtu razvoja.
Združeno delo bo v letu 1979 zagotovilo, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove TOZD rastla hitreje od dohodka, istočasno pa morajo sredstva skupne in splošne porabe rasti počasneje od dohodka. V letu 1979 moramo zagotoviti, da bodo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka rasla sredstva za osebno porabo počasneje od dohodka. V tem smislu morajo TOZD v svojih planskih dokumentih za leto 1979 določiti razmeija med doseženim dohodkom in obsegom sredstev za osebne dohodke ter navezati dinamiko rasti osebnih dohodkov na dinamiko doseženega dohodka. V kolikor se tako opredeljena razmerja ne bodo uresničevala, bosta Izvršni svet in Skupščina občine sprejela ukrepe zoper tiste organizacije združenega dela, ki teh smernic ne bodo upoštevale.
Glede na dejstva, da so realizirane investicije (predvsem v industrijo) v zadnjih letih močno pod planom, si moramo v letu 1979 prizadevati, da bodo planirana vlaganja tudi uresničena. Za izboljšanje učinkovitosti vloženih družbenih sredstev bo na področju investicij potrebno:
—	v okviru občine vzpodbujati še hitrejše združevanje dela in sredstev, zlasti na osnovi integracijskih procesov;
—	pospešiti je potrebno postopke za pridobivanje soglasij in dovoljenj pri lokacijski dokumentaciji;
—	zaradi spremembe predpisov o koriščenju sredstev sklada skupnih rezerv, v katerega so organizacije združenega dela do sedaj združevale 10 % ostanka dohodka, se ta sredstva v letu 1979 ne smejo koristiti za investicije, temveč le za sanacije in za zagotavljanje tekoče likvidnosti;
—	zmanjšati odvisnost procesa razširjene reprodukcije od kreditnih izvorov in povečati stopnjo samofmanciranja investicij z do-
slednejšim uveljavljanjem postavljenih načel pri razporejanju dohodka;
-	posebno pozornost moramo posvetiti razvoju kovinsko — predelovalne industrije ter si kot s posebno nalogo v tej smeri prizadevati, da pride do večjega sodelovanja in združevanja dela in sredstev med organizacijami združenega dela kovinsko-predelovalne industrije t. j. med SIP—om, Ferralitom in Strojno postajo Žalec.
2.4.	Usmeritev na področju uporabe in gospodarjenja s prostorom
Na področju urbanističnega načrtovanja bo v letu 1979 potrebno še nadalje intenzivno delati na prilagajanju urbanistične dokumentacije sprejetemu urbanističnemu programu. Izdelati bo potrebno tudi novo urbanistično dokumentacijo za območja in naselja, ki te dokumentacije doslej niso imela. Zaradi zagotovitve možnosti smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov ter nemotene izdelave zazidalnih načrtov je bil v letu 1978 sprejet odlok o splošnihi prepovedi z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na tistih območjih, lqer se predvideva izdelava zazidalnih načrtov. Na področju prostorskih evidenc se za potrebe izdelave zazidalnih načrtov predvideva izmera naseljenih območij:
-	Migojnice, Zabukovica, Kasaze, Vinska gora, Škafarjev hrib, Arja vas, Smatevž in Vrbje.
Za potrebe izdelave urbanističnega načrta Prebold in Polzela je potrebno izvršiti reambulacijo obstoječih geodetskih načrtov ter dokončati izmero za naselje Vransko. Izdelava katastra komunalnih naprav se v letu 1979 nadaljuje za naselji Prebold in Polzelo. Prav tào nadaljujemo z izdelavo tematskih kart občine in preglednih načrtov naselij za potrebe evidence o hišnih številkah. Skladno s tem odlokom bo v letu 1979 izdelana naslednja urbanistična dokumentacija:
-	sprememba in dopolnitev urbanističnega načrta za naselji Prebold in Polzela ter osnutku zazidalnih načrtov za Migojnice in Zabukovico, Šmatevž, Arja vas II - Ruše, Kasazo, Vinsko goro, Vrbje in Škafarjev hrib.
Izdelani bodo tudi zazidalni načrti za industrijske komplekse SIP Šempeter, JUTEKS Žalec in MINERVA Zabukovica.
Skladno z urbanističnim programom bo izdelano tudi več skupinskih lokacijskih dokumentacij na podlagi izkazanih potreb in naročil individualnih graditeljev.
Stavbna zemljišča skupnost bo v letu 1979 na podlagi sprejetega letnega programa urejanja stavbnih zemljišč poskrbela za pravočasno pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč, predvsem tistih, ki so namenjena za načrtovano družbeno gradnjo. Poskrbeti mora tudi za zagotovitev finančnih sredstev za pridobivanje stavbnih zemljišč. Pravočasno mora biti načrtovano tudi o ddajanje stavbnih zemljišč. V začetku leta mora v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo poskrbeti za sklenitev samoupravnega sporazuma o izločitvi sredstev za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj in sicer iz sredstev, ki se izločajo za stanovanjsko graditev iz osebnega dohodka.
Intenzivno se bo v naslednjem letu nadaljevala akcija v zvezi z izgradnjo kolektoija za rezervat industrije Pirešica - Alja vas -čistilna naprava Kasaze ter nadaljevanje izgradnje čistilne naprave Vransko in v kolikor bodo zato zagotovljena finančna sredstva. Pospešiti bo potrebno tudi izgradnjo kanala Kasaze - Žalec. Za realizacijo izredno zahtevnega programa izgradnje kanalizacijske mreže, vključno s čistilno napravo Kasaze je v letu 1979 potrebno skleniti družbeni dogovor o financiranju izgradnje navedenih objektov ter sprejeti ustrezni odlok o prispevkih za sofinanciranje.
Komunalno podjetje Žalec se mora kot pristojna komunalna organizacija čim prej in čim bolj usposobiti, organizirati in opremiti kot upra vij alee komunalnih objektov in naprav.
V zvezi z izboljšanjem varstva človekovega okolja bo v letu 1979 poudarek na realizaciji sprejetih sanacijskih programov s področja varstva okolja v organizacijah združenega dela (npr.: Ingrad Celje -kamnolom Liboje. Cestno podjetje Celje, TOZD asfalt kamnolom Velika Pirešica ter pri Ferralitu Žalec v obratu livarna. V vseh krajevnih skupnostih bodo komisije za varstvo okolja v sodelovanju z interesno skupnosto za varstvo okolja najmanj dvakrat letno izvedle akcijo „Očistimo okolje“.
Na področju komunalne dejavnnosti bo v naslednjem letu delovanje usmerjeno predvsem v modernizacijo cestnih odsekov skladno s programom samoupravne komunalne interesne skupnosti, kra-
jevnih skupnosti in republiške skupnosti za ceste. Primarna naloga bo vsekakor s sredstvi republiške skupnosti za ceste zaključiti izgradnjo obvozne in priključne ceste Žalec z rokom dokončanja september 1979, ureditev prometnih razmer v Šempetru, urejanje ceste Latkova vas — Trbovlje, obnavljanje ceste Šentrupert -Ločica, rekonstrukcija ceste Velenje — Crnova, urejanje ceste Motnik — Ločica in ureditev križišča Gomilsko.
Iz sredstev referenduma in viška posojila ter prispevkov delovnih organizacij in ostalih bomo v naslednjem letu pristopili k urejanju naslednjih cestnih odsekov: Žalec - Griže, Kamenče - Gomilsko, Pirešica — Ložnica in Galicija - Celje do občinske meje, Petrovče — Kasaze - Liboje.
V	okviru praznovanja občinskega praznika v letu 1979 na Go-milskem je predvideno urejanje več cestnih odsekov. Pri tem ima prednost cesta Gomilsko — Kamenče in ureditev križišča na Rezani.
Intenzivno se bo nadaljevalo z izvajanjem programa povezovanja domačij v hribovitih predelih z dolino.
V	zvezi z odvažanjem odpadkov je potrebno v letu 1979 izvesti predvsem naslednje naloge:
—	striktno izvajati obstoječo zakonodajo in občinske predpise,
—	Komunalno podjele Celje TOZD Javne naprave mora dosledno izvajati naloge, za katere je pooblaščeno in zadolženo v dogovoru o dolgoročnem poslovnem sodelovanju s samoupravno komunalno interesno skupnostjo Žalec,
—	uporabniki dosedanjih odlagališč (Komunalno podjetje, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela) morajo sprejeti programe njihove sanacije. Poleg sredstev neposrednih uporabnikov je potrebno zagotoviti v ta namen tudi sredstva krajevnih skupnosti in samoupravne komunalne interesne skupnosti ter po potrebi tudi organizirati prostovoljne delovne akcije,
—	v celoti sanirati odlagališče v Vrbju.
Na področju stanovanjske izgradnje se v letu 1979 programirajo naslednja dela:
—	pričelo se bo z gradnjo treh stolpnic A 31, B 32, C 33 v soseski V. Žalec s 120 stanovanji;
—	izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta v soseski Ložnici v Žalcu, v katerem bo 20 stanovanj;
—	v jeseni se bo pričelo z gradnjo 38-stanovanjskega objekta v soseski Center Polzela;
—	pričelo se bo z gradnjo 30-stanovanjskega objekta v soseski Dobrteša vas v jeseni;
pričelo se bo z gradnjo 40ostanovanjskega objekta v stanovanjski soseski v Preboldu;
spomladi se prične gradnja 12-stanovanjskega objekta skupaj s prostori vzgojno varstvenega zavoda v Grižah;
—	pričelo se bo z gradnjo 12-stanovanjskega objekta na Vranskem.
Skupno bo v letu 1979 zgrajenih 230 stanovanj, nedokončana pa bodo 204 stanovanja, ki se zaključijo v letu 1980, ostala stanovanja pa bodo končana spomladi leta 1981.
Na področju vodnega gospodarstva se bo nadaljevalo s tretjo in četrto fazo regulacije Bolske do Gomilskega ter urejanje Konjščice od izliva do Ojstriške vasi, ki sestavlja za Bolsko enoten melioracijski sistem. V Braslovčah se bo za del naselja zgradila komunalna čistilna naprava, na zadrževalniku Tmavce pa se bodo opravila zaključna dela in komunalni objekti. Pri izgradnji kanalizacije in čistilne naprave bo sodelovala tudi območna vodna skupnost.
Vzdrževanje vodotokov vseh kategorij bo osredotočeno na vodnogospodarske objekte in naravne struge. Na Savinji bo izvedeno čiščenje korita niže Podvinskega in Letuškega jezu, redno vzdrževanje jezov, kašt in obrežij, ter izgradnja nove kamnite drče ob grobelskem mostu. Potekalo bo tudi redno vzdrževanje obrežnih zgradb, zavarovanj in drugih vodotokov kot so Bolska, Konjšči-ca, Ložnica, Pirešica, Artišnica, Bistrica itd. Opravljena bodo zavarovanja na Bolski v Kapli, Brodeh, Vranskem, Ločici, Grajski vasi in Dolenji vasi.
V	prvi polovici leta 1979 se bo usposobila polovica površine predvidene za ribnik v Vrbju ter zgradil dotočni objekt, nadaljevalo pa se bo s čiščenjem in pripravo površin, predvidenih za izgradnjo druge polovice ribnika.
Pri izgradnji vodovodov bo dana prednost sanaciji vodovoda na Polzeli. Naslednje večje delo predvidevamo v Libojah in sicer izgradnjo rezervoarja v velikosti 1000 m3. Večja potrošnja vode na vodovodu Pirešica zahteva zajem novega izvira in priključitev na obstoječi vodovod. V letu 1979 se bo izvršila izgradnja I. faze vodovoda Kale — Studence. Z izgradnjo vodovoda v Parižljah pa je
STRAN 8
dana možnost, da se cevovod podaljša v naselje Preseqe, kar bo prav tako izvedeno v letu 1979.
Zelo velika pozornost bo v letu 1979 dana nadaljnji izgradnji telefonskih priključkov, posebno pa v Žalcu, Grižah, Petrovčah, Preboldu, Polzeli, Trnavi ter dokončanju v Šempetru. Prav tako pa bo v letu 1978 dan poudarek na področju elektrogospodarstva izgradnji transformatorskih postaj s pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem.
2.5.	Usmeritev na področju družbenih dejavnosti
Vzgojno izobraževalna dejavnost bo še nadalje usmeijala prizadevanja za dvig učno vzgojnih uspehov in zmanjšanje osipa učencev. Mreža šol bo obsegala tudi v prihodnje 8 centralnih in 11 podružničnih šol, eno popolno osnovno šolo in šolo s posebnimi oddelki ter glasbeno šolo.
V	šolskem letu 1978/79 bo v teh šolah naslednje število oddelkov in učencev:
—	v osnovnih šolah (170 oddelkov)	4177 učencev
—	v osnovni šoli „Ljube Mikuš“ (11 oddelkov)	105 učencev
—	podaljšanem bivanju (11 oddelkov)	244 učencev
—	v glasbeni šcdi (11 oddelkov)	284 učencev
Varstvo vozačev bo organizirano za 206 otrok ali 21,1 %, v
celodnevno šolo pa bo zajetih 493 učencev ali 11,6 %. V šolskem letu 1978/79 bo prešla na celodnevno šolo celotna šola v Preboldu od 1. — 8. razreda. Tako bo celodnevna šola organizirana v 17 oddelkih.
Stanje štipendistov v letu 1979 ne bo spremenjeno. Občinska izobraževalna skupnost oziroma vzgojno izobraževalna organizacija bo štipendirala 90 — 95 dijakov in študentov.
Znaten del programa vzgojno izobraževalne dejavnosti v občini pomenijo tudi investicijska vlaganja. Intenzivno bodo potekale priprave za dograditev šole v Petrovčah, sicer pa se predvideva še sofinanciranje Pedagoškega centra v Celju, izgradnja pionirskega letovišča v Izoli, obnova stavbe na Gomflskem ter dokončanje izgradnje dozidka v Preboldu.
Delavska univerza bo še nadalje organizirala šole za življenje, šole za starše ter skrbela za družbeno politično izobraževanje. Osnovnošolsko izobraževnje odraslih bo organizirano v dveh oddelkih.
Vzgojno izobraževalna organizacija Žalec (VIO), ki je bila ustanovljena v drugi polovici leta 1978 bo usmeijala prizadevanja za dvig kvalitete vzgoje in izobraževanja v občini. Vsi organi VIO in TOZD bodo oblikovali enotno programsko politiko dejavnosti in izpostavili enotna načela pri razporejanju dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov ter skupnega urejanja kadrovskih in stanovanjskih zadev. Delovna skupnost skupnih služb VIO bo opravljala vse finančne, pravne, svetovalne in druge naloge za TOZD.
Občinska skupnost otroškega varstva bo v letu 1978 organizirala in skrbela za izvajanje vzgoje in varstva predšolskih otrok, ter drugih oblik vzgojno varstvene dejavnosti, zagotavljala bo nove vzgojnovarstvene zmogljivosti ter omogočala dostop do posameznih oblik varstva čim večjemu številu predšolskih otrok.
V	tem letu bodo izvedene predvsem naslednje naloge :
—	80 — umi vzgojni program za predšolske otroke, ki še niso vključeni v vzgojnovarstveno organizacijo bo izvajan v obliki potujočih vrtcev;
—	štipendiranje za vzgojiteljski poklic bo ostalo na ravni leta 1978, ker so v tej dejavnosti urejene kadrovske razmere. Štipendije bodo podeljene 20 dijakom;
—	kmečke družine bodo v letu 1979 prejemale otroški dodatek glede na njihovo materialno stanje. Dodatek bo prejemalo 150 družin odnosno 350 otrok;
—	sofinancirala se bo prehrana za 15 socialno šibkih in ogroženih otrok.
Federili se bodo stroški letovanja za 25 otrok;
—	izgradnja vrtca v Zabukovici (v kombiniranem objektü) za 40 otrok;
—	izgradnja vrtca v Levcu za 40 otrok;
—	izgradnja vrtca v Preboldu za 137 otrok;
—	nadalje bo občinska skupnost otroškega varstva financirala opremo za naslednje vrtce: Levec, Prebold, Zabukovicain Polzela.
Program izvajanja zdravstvenega varstva za leto 1979 temelji na sprejetem samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976-80. Prioritetne naloge pa bodo predvsem na področju splošne medicine in
zdravstvene preventive, kjer je potrebno izboljšati pogoje dela, kadrovsko politiko in organizacijo dela, uresničevanje sprejetih ukrepov za odpravo nerešenih problemov v zdravstvu, predvsem na področju splošne medicine, medicine dela in v zobozdravstvu, prizadevanje za zmanjšanje obolevanosti občanov za nekaterimi boleznimi, ki so najbolj značilne za občino, skrajšanje ležalne dobe v bolnišnicah, doseganje boljšega strokovnega usmeijanja pacientov v specialistične ambulante in druge strokovno višje organizacije, doseganje najmanj tolikšnega zdravstvenega varstva kot v letu 1978, preusmeritev financiranje zdravstvenega varstva v sistem neposredne svobodne menjave dela, boljše in popolnejše zdravstveno varstvo udeležencev NOV, krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjanje človekovega in delovnega okolja, usposabljanje zdravstvene službe za delo v izrednih razmerah ter pogojih splošno ljudskega odpora in ljudske obrambe, zmanjševanje staleža bolnih, skladno s sprejetimi ukrepi in na modernizaciji neustreznih in povečanju premajhnih prostorskih kapacitet v osnovni dispanzerski in hospitalni dejavnosti. V letu 1979 se bo nabavila oprema za zdravstveni dom Žalec, zgradila zdravstvena postaja Liboje, izvedle priprave in pričetek gradnje za ZP Vransko in združevala sredstva za modernizacijo bolnišnice v Celju.
Skupnost socialnega skrbstva se s svojo vsakoletno planirano dejavnostjo vključuje v realizacijo ciljev, opredeljenih s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in v SR Sloveniji. V okviru družbenih potreb in materalnih možnosti bo v letu 1979 ta skupnost zagotovila izboljšanje družbene skrbi in socialne varnosti za otroke in mladoletnike, za odrasle invalidne osebe in osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja ali zaposlitve pod posebnimi pogoji, za osebe, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje ter za vse druge občane, ki j im je kakršnakoli socialna pomoč potrebna.
V	letu 1979 bodo zagotovljeni prostorski in kadrovski pogoji za dejavnost predzakonskega svetovanja.
V	pogledu naložb v objekte s področja socialnega skrbstva se v letu 1979:
—	prično zagotavljati sredstva in izvajati adaptacija starega dela zgradbe Doma upokojencev na Polzeli,
—	prevzem odplačila anuitet za izgradnjo depandanse pri Domu upokojencev v Polzeli,
—	sofinanciranje izgradnje Doma za starejše motene občane na Grmovju (odkup 16 postelj),
—	sofinanciranje invalidskih delavnic pod posebnimi pogoji (za 10 oseb),
—	sofinanciranje medobčinskega pionirskega doma v Izoli.
Kulturna skupnost bo skrbela za nadaljnje približevanje kulturnih stvaritev delovnim ljudem in občanom. Prav zato bo še v naprej dan poudarek na razvoju amaterske prosvetne dejavnosti, predvsem njenemu kvalitetnemu napredku. V vse zvrsti kulturno prosvetnih dejavnosti bo potrebno vključevati čim širši krog delovnih ljudi, predvsem pa mladine. V okviru amaterskih dejavnosti bo delovalo 17 kulturno prosvetnih društev in 10 šolskih kulturnih društev. Kulturna skupnost bo nudila pomoč tudi kulturnim skupinam v TOZD in osnovnim organizacijam ZSMS ter ostalim društvom.
Glede investicijskih vlaganj se bodo pričela dela na izgradnji kulturgnega doma v Žalcu in sofinanciral večnamenski dom na Gomilskem.
Telesno kulturna skupnost bo postopoma uresničevala programske zasnove, ki šobile načelno opredeljene v družbenopolitičnih in samoupravnih dokumentih o telesni kulturi.
Najpomembnejše naloge v letu 1979 so na področju športne rekreacije in množičnosti telesno-kulturnih aktivnosti. Posebna skrb bo posvečena mladini. Zato se bodo skupaj z organizacijami ZK in ZSMS programirale aktivnosti v prostem času. Leto 1979 naj bi bilo leto telesne kulture v SR Sloveniji in občini Poudarek bo dan doslednemu uresničevanju koncepta SLO na vseh področjih telesnokultumih dejavnosti.
Akcija za množični šport in rekreacijo bo vključevala organizirane aktivnosti kot so sindikalne igre, TRIM igre, TRIM akcije (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, smučanje), tedni športa in rekreacije v KS, igre ZSMS, igre SŠD, občinska prvenstva, občinske lige v košarki, rokometu, odbojki, nogometu, malem nogometu od 5. razreda dalje.
Tekmovalni šport ima nalogo zagotoviti perspektivnim ekipam ali posameznikom udeležbo na večjih prireditvah ter v dogovorjenih tekmovalnih sistemih - ligah. Vsa skrb bo posvečena pridobivanju kadrov — amaterskih strokovnjakov in investicijskim vlaga-
njem. Telesno-kulturna skupnost bo sofinancirala izgradnjo športno rekreacijskih objektov v KS Braslovče, Pireäca, Ponikva, Žalec, Gomilsko, izgradnjo otroških igrišč pri vzgojno varstvenih zavodih, izgradnjo pokritega bazena v sklopu izgradnje hotela, osnovnošolskega centra in športnega parka v Žalcu in sklenila sporazum s KS za vzdrževanje odprtih športnih objektov.
2.6.	Usmeritev delovanja krajevnih skupnosti v letu 1979
Naloge, dejavnosti in dolžnosti krajevnih skupnosti opredeljuje in določa že cela vrsta najrazličnejših dokumentov kot so: ustava, stališča zborov skupščine SR Slovenije, akcijski program delovanja krajevnih skupnosti, srednjeročni načrt razvoja občine Žalec za obdobje 1976/80, vsakoletna resolucija o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine, različni dokumenti družbenopolitičnih organizacij ter lastni razvojni programi krajevnih skupnosti. Prizadevanja za dosego ciljev krajevnih skupnosti. Prizadevanja za dosego ciljev krajevnih skupnosti, ki so opredeljeni v omenjenih dokumentih iz leta v leto naraščajo, vendar ne povsod enako intenzivno in vztrajno. Omenjeni dokumenti nakazujejo tudi izpopolnjevanje in dograjevanje družbeno ekonomskega sistema v krajevnih skupnostih, kar je osnovni pogoj, ki zagotavlja izvedbo opredeljenih ciljev. Glede na širino in številnost nalog, ki jih imajo krajevne skupnosti je mogoče pričakovati njihovo postopno uresničevanje v daljšem časovnem razvoju.
V	letu 1979 pa bodo krajevne skupnosti aale poseben poudarek:
—	usklajevanju svojih delovnih programov s programi dela delovnih organizacij, občinske skupščine, občinskih interesnih skupnosti,
—	uveljavljanju pravkar sprejetih statutov kot osnovnih dokumentov za usmerjanje svojih dejavnosti,
—	sodelovanju z vsemi nosilci družbenega in političnega razvoja v občini,
—	oblikovanju trajnejšega, stabilnejšega in celotnega sistema zagotavljanja materialne osnove.
Poleg lastnih sredstev in dela občanov bodo krajevne skupnosti:
—	s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti financirale tisti del nalog, ki ga vključujejo programi interesnih skupnosti;
—	s sredstvi, ki jih prispevajo delavci organizacij združenega dela za dejavnosti krajevnih skupnosti, ki niso vključene v programe samoupravnih interesnih skupnosti bodo urejale vsakdanje potrebe delovnih ljudi in občanov, ki so ostale zunaj pozornosti in skrbi širše družbenopolitične skupnosti;
—	s sredstvi proračuna občine pa bodo plačevale stroške za izvajanje delegatskega sistema, najemnino za prostore, pisarniški material, delovanje odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter osebne dohodke zaposlenih v krajevnih skupnostih.
Naloga v zvezi z ustanovitvijo skupnosti krajevnih skupnosti se prenaša v leto 1979 in bo v tem letu tudi realizirana. Uresničevale se bodo naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in oblikovale skupne službe krajevnih skupnosti.
2. 7. Usmeritev delovanja na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite
V	letu 1979 so na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite pred nami predvsem naslednje naloge:
—	nadaljnje uveljavljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kot osnovne sestavine socialističnega samoupravnega razvoja;
—	nadaljnje razvijanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot množičnega — političnega gibanja, katerega nosilci so delovni ljudje in občani;
—	dograjevanje obrambnega načrta občine in intenziviranje dela poverjeništev;
—	usposabljanje civilne zaščite, to je štabov in enot ter skrb za njihovo manjkajočo opremo;
—	izdelava in dopolnjevanje obrambnih načrtov in načrtov civilne zaščite pri vseh izvajalcih v občini;
—	jzdelava potrebnih dokumentov kot so odlok in drugi akti;
—	skrb za strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe ter skrb za uskljenost obrambnih in varnostnih načrtov;
—	razvijanje vojnih zvez, službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter zagotavljanje materialnih pogojev za delo;
—	doslednejše izvajanje predpisov o graditvi zaklonišč s težnjo,
da se gradijo tako, da jih je možno uporabljati tudi v mirnodobne namene.
Oddelek za ljudsko obrambo bo v zvezi z izvajanjem posameznih nalog nudil vso pomoč krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela; Nadaljevati bo potrebno tudi z izvedbo določenih nalog s področja družbene samozaščite. Pri tem bo potrebno dati čim več poudarka vzgoji varnostne kulture, obveščanju o varnostnih razmerah, organiziranju družbene samozaščite v TOZD in za TOZD izdelati ustrezne samoupravne akte ter imenovati in organizirati družbeno samozaščito v vaseh, zaselkih in ulicah. V zvezi s tem ima posebno odgovorne naloge oddelek za notranje zadeve skupščine občine Žalec.
Opravljanje inšpekcijskih zadev je v naši občini organizirano v upravnem organu inšpektorata. Inšpektorat si bo v letu 1979 prizadeval, da bodo občani in organiza-.ije združenega dela dosledno upoštevali predpise s področja tržne, vodnogospodarske, veterinarske, sanitarne, gradbene, urbanistične, požarnovarnostne, komunalne ter prometne inšpekcije. Posebno pozornost bo posvetil preprečevanju črnih gradenj, zatiranju nedovoljenega opravljanja obrti, doslednemu upoštevanju predpisov s področja varstva pri delu in področju delovnih razmerij ter ureditvi vseh poslovnih in stanovanjskih prostorov tako, da bodo ustrezali sanitamo-tehničnim predpisom.
2. 8. Davčna politika
Za pokrivanje splošnih potreb ter usklajevanje razmerij na področju proizvodnje, delitve in porabe bodo v občini Žalec za leto 1979 uvedeni naslednji davki in takse:
—	davek iz osebnega dohodka delavcev
—	davek iz kmetijske dejavnosti
—	davek od obrtne dejavnosti
—	davek iz intelektualnih storitev
—	davek iz avtorskih pravic
—	davek na dohodke od premoženja
—	davek od premoženja
—	davek na dobitke od iger na srečo
—	davek od prometa proizvodov in storitev
—	davek na promet nepremičnin
—	upravne takse
—	komunalne takse
—	sodne takse.
Davek iz osebnega dohodka delavcev je bil uveden za leto 1978. Z ozirom na nove obveznosti, ki jih prevzema družbenopolitična skupnost in so navedene v poglavju o splošni porabi (temeljna sodišča in tožilstva, revalorizacija priznavalnin za borce NOV in podobno) predlagamo, da obdržimo ta davek kot stalni vir.
Zastavljena davčna politika temeji na ustavnih načelih:
—	da družbenopolitične skupnosti samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin, ki so v skladu z zakonom njihov dohodek ter z njim samostojno razpolagajo;
—	na načelu enakomernosti ob upoštevanju načela socialne pravičnosti;
—	da imajo občani na območju občine ob enakih, z zakonom in odlokom občinske sk.ipščine določenih pogojih, enake obveznosti glede plačevanja davk
Na pvdToiji 'avčne politike bo v letu 1979 potrebno o skl aditi odlok o davkih občanov s sistemskim zakonom s področja davkov.
Osnova za postavitev davčnih olajšav je študija o nadaljnjem razvoju malega gospodarstva v občini Žalec. Pri davku od kmetijske dejavnosti je potrebno zagotoviti pogoje za ugotavljanje dejanskega dohodka pri zavezancih davka od kmetijske dejavnosti, ki se ukvarjajo z rejo brojlerjev, nesnic, pitanjem govedi in prašičev ali s kakšno monokulturo. Uskladiti se morajo stopnje in davki v republiškem ter regijskem merilu. Pri posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in storitev pa je potrebno uskladiti odlok z zveznimi in republiškimi predpisi.
2.9. Izhodišča za financiranje splošne porabe v letu 1979
Osnovna načela za oblikovanje splošne porabe v letu 1979 izhajajo iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1979. Sredstva za splošno porabo v občini morajo v letu 1979 naraščati počasneje od rasti družbenega proizvoda. To načelo je tudi osnovno vodilo za oblikovanje splošne porabe v prihodnjem proračunskem letu. Sistem financiranja splošne porabe v prihodnjem letu ohranja elemente, ki jih je potrdila praksa v preteklih dveh letih, potrebno
STRAN 6
pa ga bo dopolnjevati povsod tam, kjer bo na podlagi izkušenj mogoče doseči boljše in ustreznejše rešitve.
Na podlagi enotnih meril in kriterijev, ki so samoupravno dogovorjeni, se v letu 1979 v občinskem proračunu določa obseg splošne porabe za naslednje dejavnosti:
—	za dejavnost državnih organov po družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji za leto 1979;
—	za dejavnost ljudske obrambe po merilih, ki jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi srednjeročnega plana in zakona o ljudski obrambi določi republiški sekretariat za ljudsko obrambo;
—	za priznavalnine borcem NOV in kmetom borcem po družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanji; priznavalnin borcem NOV;
—	za dejavnost družbenopolitičnih organizacij po letnih programih dela, ovrednotenih in usklajenih' v okviru občinske konference SZDL;
—	za naloge v zvezi z izvedbo novega izračuna katastrskega dohodka po merilih, kijih določi geodetska uprava SR Slovenije;
—	za naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv po merilih, kijih določi republiški komite za tržišče in cene.
Obveznosti splošne porabe, ki jih nalagajo zakoni in drugi predpisi in na katere občina ne more vplivati, se vključujejo v obseg splošne porabe v letu 1979 v določeni višini. To so predvsem anuitete od najetih kreditov s področja splošne porabe, obveznosti do preživnin sla ga varstva kmetov, pomoči družinskim članom, ki imajo edinega hranilca v obvezni vojaški služi, obveznosti v zvezi z zatiranjem živalskih kužnih bolezni, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliško-ogledne službe, pogrebni stroški oseb brez ugotovljene identitete, neporavnane obveznosti iz preteklega leta, obveznost za izločanje sredstev rezerv.
Naloge v zvezi z dejavnostjo, izvršnega sveta, predsedstva občinske skupščine, izvajanje delegatskega sistema v občini in v krajevnih skupnostih ter naloge v zvezi s pospeševanjem kmetijstva, se v letu 1979 vštevajo v obseg splošne porabe v okviru porasta sredstev za splošno porabo v letu 1979.
Viri za financiranje splošne porabe bodo zagotovljeni od davkov in taks s tem, da v letu 1979 republika odstopa občini dva vira in sicer iz naslova sodnih taks in denarnih kazni, kar je v skladu z reorganizacijo pravosodnega sistema v SR Sloveniji. Z dodatnimi viri pa bo občini zagotovljen le del sredstev za financiranje temeljnih sodišč in temeljnih javnih tožilstev.
Upoštevajoč nove naloge in pristojnosti občine bo potrebno v letu 1979 za financiranje splošne porabe zadržati vse vire občinskega proračuna in to najmanj v okviru instrumentov, ki so veljali za leto 1978.
Iz vsebine resolucije za leto 1979 je razvidno, da so pred nami izredno zahtevne in odgovorne naloge. Rezultati, doseženi v tem letu, bodo tudi ključnega pomena v zvezi z realizacijo srednjeročno postavljenih ciljev, saj so pred nami določene naloge, ki zaostajajo za predvidevanji v tem petletnem planskem obdobju. Doseči moramo intenzivnejši razvoj gospodarstva, ki ga je potrebno glede na izredno dinamičen razvoj družbenih dejavnosti okrepiti in še hitreje razvijati. Nihče nima ničesar proti intenzivnemu razvoju družbenega standarda, vendar je res, da takšen nivo tega standarda zahteva tudi večjo stopnjo družbene produktivnosti dela.
Tudi v letu 1979 bo potrebno v čim večji meri upoštevati stabilizacijske naloge, kakor tudi naloge v zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravnih odnosov, zlasti z vidika dohodkovne povezanosti in združevanja dela in sredstev.
Odločno pa bo potrebno odpravljati vse tiste tendence in pritiske, ki narekujejo izvajanje posameznih investicij, predvsem na področju družbenega standarda, ki niso samoupravno dogovorjene in nimajo finančnega kritja. Zato lahko z resolucijo zajamemo le tiste naloge, ki so dogovorjene in skladne z našimi materialnimi možnostmi.
Želje in potrebe za čim hitrejšim družbenim razvojem občine narekujejo nalogo, da v letu 1979 ponovno izvedemo referendum o samoprispevku občanov, saj sedanji samoprispevek izteče v letu 1979. Glede na to, da sprejeti program razvoja družbenih dejavnosti iz znanih razlogov ni realiziran, in da v občini obstojajo velike potrebe, kakor tudi glede na dosedanje uspehe, ki smo jih dosegli na osnovi solidarnosti in enotnosti vseh delovnih ljudi in občanov, ki združujejo delo in žive na območju občine, pomeni brez dvoma glasovanje za samoprispevek na novem referendumu samo ponovno potrditev naše privrženosti, da dosežemo tudi v naslednjih letih čim hitrejši razvoj.
Realizacija nalog in Resolucije za leto 1979 je obveznost vseh občanov in delovnih ljudi občine, posebno pa posameznih nosilcev našega razvoja od krajevnih skupnosti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in ostalih. Izvedba številnih nalog zavisi tudi od dosledne realizacije sprejetih določil in obveznosti samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. V kolikor posamezne finančne obveznosti, ki sledijo iz teh dokumentov ne bodo v celoti realizirane s strani podpisnic, bo potrebno izgradnjo posameznih objektov pomakniti v kasnejši čas.
Naloga Izvršnega sveta je, da tekoče spremlja realizacijo resolucij skih nalog in da na določena odstopanja in negativne odklone sproti opozaija.
Predsednik Izvršnega sveta JOŽE JAN 1. r.
PLANIRANA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE SIS V LETU 1979 IN PREDLOGI PRISPEVNIH STOPENJ
SAMOUPRAVNE INTERESNE	Finančni plan Prispavna Povprečna
SKUPNOSTI	1979	stopnja latna stop-
1979	■ nja 1978
I. IZ BRUTTO Ori 1. Skupnost otroškega varstva
- skupni program	3R,522.000	2,50	2,18							
- občinski program	29,068.000	1,62	1,31				B. Osnova: Korigirana			
							davčna osnova			
	100,697.000	5,75	S ,2R				1. Posebne izobraževalne			
- večnamenski objakt				II. IZ DOHODKA TOZD			skupnosti	3.027,690.000	7,0	9, *»7
Somilsko	676.000	0,06	-	A. OSNOVA: BOD			2. Raziskovalna skupnost	656,300.000	1 ,R0	1,72
SKUPAJ	101,672.000	5,80		1. Zdravstvena skupnost	1,18	1,9<*	3. Skupnost star.zav.			
3. Kulturna skupnost	IR, 868.000	0,85	0,83	2. Obč. skup. za zaposlovanje			kmetov SRS (prispevek TOZD, ki so zavezanci za davek iz	503,100.000	0,50	0 ,R6
- Savinjski občan	1 ,060.000	0,06	-	- za potrebe občine	1,995.000 0,17	-				
		\		- za regijo in republiko	672,000 0,06	.	dohodka TOZD in prispevek			
Somilsko	2,626.000	0,1S \	-	SKUPAJ	2,667.000 0,22	0,25	občanov, ki z osebnim delom			
										
	6,376.000	0,36	0,28	3. Skupnost pokojninskega in inv. zavarovanja SRS	Opredeljeno v TI s toč. 7 skupen .		1 jim ugotavlja dohodek)			
							SKUPAJ			
- večnamenski objekt				za nesreče pri delu	plan te skupnosti				8,90	11,65
Somilsko	1 ,760.000	0,10	-	in poklicne- bolezni	0,80		C. Osnova: Doslovni sklad			
- pokrivanje anuitet za bazen Selec	3,600.000	0,20		- za povečano zavarovalno dobo 3,5 - 10,5 :		1,5 - 10,5		s toč. 7 skupen plan te skupnosti	0,27 oz.	0,27
SKUPAJ	11 ,676.000	0,66		R. Skupnost star. zav.	Opredeljen skupaj				1,27	1,27
					s točko B.3.spodaj		C. Osnova: BOD			
S. Skupnost socialnega				(prispevek TOZD, ki niso						
skrbstva	IR,175.000	0,81	0,81	zavezanci za davek iz dohod. TOZD ter druge			- skupnost za varstvo pred požari	S,000.000	0,1.0	0,30
6. Zdravstvena skupnost				organizacije in delovne						
				skupnosti, ki izplaču-			- SKIS - samoupravna komunal-			
	.9R1.000.000	10.90	11.07	jejo OD)	0.26	0,26	na interesna skupnost	10.000.000	1,00	1 .00
SKUPAJ		31,69	30,08	SKUPAJ	2,76 (♦ 3,5-10,5)	3,25	SKUPAJ		1,“1	1,30
Predloženi finančni plani interesnih skupnosti za leto 1979 in 1.750,000.000 din predlagane prispevne stopnje so izračunane na osnovi planskih — masa brutto osebnih dohodkov po sedežu TOZD bo znašala izhodišč, ki jih je za leto 19/9 predvidel IS občine, kot sledi:	1.200,000.000 din
- masa brutto osebnih dohodkov po domicilu bo znašala — družbeni proizvod 2.680,000.000 din
-	korigirana davčna osnova 469,800.000 din
-	poslovni sklad 2,400,000.000 din
-	porast materialnih stroškov predviden za 25 %
-	osnova za izračun cene storitve 4.500 din
S predlagano skupno prispevno stopnjo 31,69 iz mase BOD za financiranje interesnih skupnosti se prispevna stopnja poveča za 1,61 od poprečne stopnje v letu 1978. Še vedno pa je nižja od poprečne stopnje v letu 1977, ko je znašala 31,77. Medtem ko so predlagane prispevne stopnje iz dohodka TOZD znižane za 0,49 % in iz koregirane davčne osnove za 2,75 %.
Vsi programi občinskih interesnih skupnosti so obrazloženi v poglavju „Usmeritev razvoja na področju družbenih dejavnosti v letu 1979“ kot osnutek občinske resolucije. Za posamezne interesne skupnosti po tabeli pa je obrazložitev naslednja:
Skupnosti otroškega varstva bodo po skupni prispevni stopnji 4,12 zbrale 63,590.000 din, od tega za potrebe občine 29,068.000 din in za potrebe republike 34,522.000 dinjz sredstev, zbranih na nivoju republike, se izplačujejo nadomestila osebnega dohodka v času podaljšanega porodnega dopusta, pomoč za opremo novorojenčka, otroške dodatke, pospeševanje razvoja otroškega varstva.
Izobraževalna skupnost bo po skupni prispevni stopnji 5,80 zbrala 100,697.113 din in sicer za:
a)	Program skupnih nalog v republiki 2.800.000 din, ta vključuje osnovno izobraževanje in usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, šolstvo narodnosti in etničnih skupin, dopolnilni pouk v slovenskem jeziku za otroke delavcev na začasnem delu v tujini, mladinski tisk.
b)	Program vzajemnega kreditiranja je ovrednoten s 1.336.000 din. Iz teh sredstev se dodeljujejo krediti občinskim izobraževalnim skupnostim za izgradnjo novih šol in rekonstrukcije starih osnovnošolskih objektov v SRS.
c)	Enotni program 68,788.532 din
č) dogovorjeni program 16,287.703 din
d)	naložbe - investicije 11,484.874 din
Iz osnove - korigirane davčne osnove se bodo po prispevni stopnji 7 % (leta 1978 9,47 %) financirale še posebne izobraževalne skupnosti, ki skrbijo za vzgojo in usmerjeno izobraževanje v SRS. Te skupnosti bodo po enotni prispevni stopnji v letu 1979 zbrale
3.027.690.000	din. V programe teh skupnosti sodi izobraževanje za poklice ter pridobivanje strokovne izobrazbe (srednje šolstvo, zavodi za usposabljanje, višje in visoko šolstvo) ter tudi investicije v zvezi s tem izobraževanjem. *
Kulturna skupnost bo po skupni prispevni stopnji 1,06 združila
18.533.000	din. Od tega bo za izvedbo'programa kulturne skupnosti Slovenije zbranih 9,608.000 din. Iz teh sredstev se bodo v letu 1979 financirale kulturne institucije regionalnega pomena v Celju in institucije republiškega pomena v SRS. Z določenim deležem pa se republiška kulturna skupnost vključuje tudi v sofinanciranje pri izgradnji občinskih kulturnih objektov. V ta okvir sodi še zbiranje sredstev za solidarnost. Za potrebe občinske kulturne skupnosti bo zbranih 8,925.000 din.
Telesno kulturna skupnost s prispevno stopnjo 0,26 v prvi polovici leta 1978 ni bila sposobna zbrati dovolj sredstev za pokrivanje programskih nalog. Zato je to edina skupnost, ki je v drugi polovici leta 1978 povečala svojo prispevno stopnjo na 0,30. S skupno prispevno stopnjo predlagano za leto 1979 v višini 0,66 bo ta skupnost združila 11,626.000 din. Od tega se bo za potrebe republiške kulturne skupnosti odvedlo 930.000 din. Iz tega republiška skupnost financira republiški center za telesno vzgojo, solidarnost za kreditni sklad, za izobraževanje kadrov v telesno kulturnih centrih, sredstva za pokritje stroškov pri republiških strokovnih zvezah.
Skupnost socialnega skrbstva bo po prispevni stopnji 0,81 združila 14,175.000 din. Od tega se bodo sredstva za realizacijo enotnega programa združila v višini 3,478.000 din in za občinski dopolnilni program 10.045.613 din ter za program skupnih nalog v SRS 651.387 din. Ta program obsega n. pr. sofinanciranje zavodov za usposabljanje težje duševno prizadetih otrok, izgradnje zavoda za resocializacijo alkoholikov v SRS, oskrba oseb neznanega bivališča, sofinanciranje programa skupnosti socialnega varstva SRS, republiških humanitarnih organizacij, programi za izboljšanje razmer Romov.
Občinska zdravstvena skupnost bo po skupni prispevni stopnji 9,82 (iz brutto OD 8,34 in iz dohodka TOZD 1,48) združila
153.900.000	din in sicer za potrebe enotnega programa
71.500.000	din, ki vključuje le pravice, ki so zagotovljene že z
zakonom (nalezljive bolezni, zdravstveno varstvo otrok in mladine, zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom, rakasta obolenja, sladkorna bolezen, mišične in živčnomišična obolenja, duševne bolezni, popolno zdravstveno varstvo borcev NOV, organizirana zdravstvena vzgoja).
Za potrebe skupnega programa bo zbranih 2,500.000 din. Ta vključuje soudeležbo pri investicijah manj razvitim občinam, izgradnja medicinske fakultete, onkološkega inštituta, zavoda za rehabilitacijo invalidov SRS.
Za potrebe dopolnilnega programa 79,900.000 din, ki zagotavlja delovnim ljudem in občanom pravice do socialne varnosti (nadomestila osebnega dohodka v času bolezni) in druga nadomestila, oblika neposrednega zdravstvenega varstva, ki niso vključena v enotni program, sredstva za investicije v občini in regiji, ter sredstva za modernizacijo bolnišnioe.
Občinska skupnost za zaposlovanje bo po prispevni stopnji 0,22 zbrala 2,667.000 din. Od tega bo za potrebne občine ostalo 0,17 % ali 1,995.000 din, iz česar bo ta skupnost financirala zagotovljeni program, ki obsega zaposlovanje in posredovanje, strokovno usposabljanje, usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, poklicno usmerjanje, analize in statistiko, zavarovanje za primer brezposelnosti, za izvajanje skupnih nalog v regiji in republiki pa se bodo sredstva zbirala po stopnji 0,05 kar predstavlja 672.000din.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS
vrednosti dogovorjeni program za leto 1979 s 13,941.000.000 din kar bo zbrala po prispevni stopnji 10,90 iz brutto osebnega dohodka, za nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,80 iz dohodka TOZD in za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, po stopnji
3.5	% za povečanje 5,2 % za povečanje
7,0	% za povečanje
10.5	% za povečanje
od 12 na 14 mesecev od 12 na 15 mesecev od 12 na 16 mesecev od 12 na 18 mesecev
financira pa se iz dohodka TOZD od osnove brutto osebnih dohodkov delavcev, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ter po stopnji 0,27 oziroma 1,27, ki upošteva kot osnovo poslovni sklad.
V	program te skupnosti sodi izplačevanje pokojnin (starostne, invalidske, družinske) ter upošteva njihove letne valorizacije. Nadalje vključuje denarne dajatve za invalidnine, pomoč in postrežbo, zdravstveno varstvo upokojencev, otroško varstvo otrok upokojencev, sofinanciranje objektov za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, reševanje stanovanjskih potreb upokojencev, rekreacijo upokojencev.
V	skupnosti starostnega zavarovanja kmetov znaša vrednost celotnega programa 503,400.000 din, kar bo zbrano po skupni prispevni stopnji 0,76, ki se deli na 0,26 iz prispevka TOZD, ki niso zavezanci za davek iz dohodka, TOZD ter druge organizacije iz delovne skupnosti, 0,50 iz osnove: korigirana davčna osnova (iz prispevka TOZD, ki so zavezanci za davke iz dohodka TOZD ter prispevek občanov, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek). Razlika se bo pokrila iz presežkov leta 1978, ker bi se sicer kljub povečani stopnji zbralo premalo sredstev za pokrivanje programa. V program te skupnosti sodi izplačevanje kmečkih pokojnin, zagotavljanje socialne varnosti kmetov borcev NOV.
Raziskovalna skupnost bo po prispevni stopnji 1,40 (v letu 1978 je znašala 1,72) iz korigirane davčne osnove zbrala 656,300.000 din. V program te dejavnosti sodi vrsta raziskovalnih nalog, razsikovalna infrastruktura in investicije, usposabljanje kadrov, raziskovalna oprema, publicistika, znanstvena srečanja.
Samoupravna komunalna interesna skupnost bo po prispevni stopnji 1,00 združila 10,000.000 din. Osnova za združevanje sredstev te skupnosti je BOD iz korigirane davčne osnove. Njen program obsega vzdrževanje ulic in cest, prometne signalizacije, javne razsvetljave, javne snage zelenih površin, zimske službe, železniški prehodi semaforjev, svetlobne signalizacije, pokopališče odlagališč.
Skupnost za varstvo pred požari bo po prispevni stopnji 0,40 zbrala 4,700.000 din. Iz 6 % prispevka od zavarovalnih premij bo združila še 300.000 din, tako bo v letu 1979 združila skupaj 5,000.000 din. V svojem planu potreb za leto 1979 pa ta skupnost predvideva sofinanciranje izgradnje doma SLO v Žalcu, gasilnega doma na Vranskem in v Polzeli, nabavo gasilnega vozila za Vransko ter odplačilo prevzetih anuitet.
^ *“■ ■-	^ p. w ■■
nase Čestitke jubilantoma
MATEVŽ BABIC in RAFKO FUNKL
tje
takole napisal prvi spis v šoli: Kakor vsako leto, tako je tudi letos prišla jesen. Poznamo jo po tem, ker takrat odpade ustje, dozori sadje in grozdje in se za£ne letanje za ozimnico.
Mi imamo na deželi sorodnike, ki se jih ata in mama čez leto izogibljeta, lahko bi rekli sramujeta. „Kaj bi se z novim mercedesom trapili po tistih klancih,“ pravita. Na jesen pa jih kljub temu obiščemo.
Preden gremo na pot, ata naloži v prtljažnik in na streho gajbice, mama pa nabere stare cunje, češ da ne bodo govorili, da nikoli nič ne prinesemo. Na pot se odpeljemo že zgodaj v nedeljo, da ujamemo še zajtrk, kakršnega si doma nikoli ne privoščimo; gledati pa moramo tudi, da se čimprej vrnemo, saj je nedeljsko televizijsko popoldne tako zanimivo.
Po zajtrku stric prinese še mošta in pogovor steče. Oni govorijo o delu, setvi in žetvi, naša mama in ata pa o tem, kaj smo novega kupili v Trstu, po čem je bučno olje in whisky v Avstriji in kako drago je življenje v mestu.
Po kosilu mama razloži cunje iz torbe in pove, kolikokrat je katera nošena in koliko je dala zanjo, pri tem na veliko pretirava, ne pozabi pa tudi povedati, koliko bi dobila zanje, če bi jih prodala, vendar jih kljub vsemu raje „podari“.
Ata in stric naložita gajbice, teta zakolje piščanca in nasuje orehov, doda še nekaj iz zmrzo-valnika, tako da je v avtu komaj prostora še za nas, mami pa je silno žal, ker nimamo prikolice. Vsi smo zadovoljni, mi, ker imamo ozimnico za celo zimo, teta in stric pa zato, ker smo odšli in nas zopet celo leto ne
bo'	Vaša
Savinjska Tončka
Štirideset let zvesto služiti Zvezi komunistov (partiji) je lep in redek jubilej. Matevž Babič iz Griž je pred nedavnim hkrati s 70 letnico praznoval tak jubilej. Poleg čestitk je Matevž prejel tudi posebno pri-zanje Občinskega komiteja ZKS Žalec in Krajevne skupnosti Griže.
Ko sem ga obiskal te dni na njegovem domu v Grižah, sva pokramljala v njegovi svetli kuhinji o njegovih spominih. Matevž je bil prijeten sobesednik. Kljub 70 letom je ohranil presenetljivo dober spomin na dogodke, ki jih je bilo toliko, da bi jih lahko strnil v debelo knjigo.
„Ko sem bil kot mlad rudar leta 1938 sprejet v partijo, nas je v rudniku Zabukovica delovalo že več komunistov. Bili smo povezani v celicah. Delodajalec seveda ni smel vedeti za naše delovanje, zato je bila takrat
„Povojna leta? “
„Deloval sem na različnih področjih vse do upokojitve. To so bila razgibana leta, ki so zahtevala veliko naporov od slehernega komunista.
Matevžu Babiču ob njegovem dvojnem jubileju iskreno čestitamo!
Rafko Funkl je naš drugi jubilant iz Griž. Ob njegovi 70-letnici sta mu izrekli posebno priznanje krajevna organizacija SZDL in krajevna skupnost Griže.
Rafka sem srečal še čilega in dobre volje v kolarski delavnici za hišo.“ V njej sem delal 38 let, sedaj pa nadaljuje obrt sin,“ mi je dejal. „Čeprav imam na hrbtu že sedem križev, še kak-šenkrat poprimem za orodje in kaj postorim v delavnici,“ je razpredal svoje misli, ko sva sedela v njegovem stanovanju.
Rafko je bil vse življenje skromen, zato ne govori rad o jubilejih — tudi o svojem ne. Pa
Delovni kolektiv NAMA Žalec ugotavlja, da je v dveh letih svojega obstoja močno presegel načrtovani promet. Zato že napovedujejo prihodnje leto nadaljnjo razširitev prostorov kako bi v bodoče še popestrili izbiro.
Pogled na žalsko N AM O.
Za vsakogar topel kotiček v domu
Matevž Babič
konspiracija pravilo, ki smo se ga vsi dosledno držali.
Bili so takrat hudi časi zlasti še med krizo. Premog se je kopičil neprodan po dvoriščih in rudarji so imeli delo le po tri dni v tednu. Skromna plača je komaj zadostovala za sproti, skratka, živeli smo iz rok v usta.“
Komunisti so že takrat pobudniki in izvajalci raznih akcij, bodisi, da so se potegovali za boljše delovne pogoje ali plače in druge pravice delavcev. Prihod okupatorja je zabukovške komuniste našel pripravljene in Babič se je kmalu znašel v celjskem Starem Piskru, pozneje pa je preživljal strahote koncentracijskega taborišča Mathausen, od koder se je bolan vrnil leta 1942.
Ko je okreval, je nadaljeval z delom tet leta 1944 odšel v partizane. Babiču je Partija po-nalo
:rajnem Žalec, zlasti
Deloval
verila posebne
ajnem komiteju občine zlas
poseone naloge, je v okrajr
še na področju organiziranja narodne zaščite pa tudi pri okrožnem komiteju na Vranskem.
Rafko Funkl
mi je le zaupal, da so ga ganili domači pionirji iz griške šole, ki so mu hkrati s čestitkami izročili darilce, ki so ga sami naredili iz lesa.“ Še posebej sem se razveselil mojih šestih fantov, ki sem jih v svoji delavnici izučil kolarske obrti,“ je dejal Rafko.
Prinesli so mu kup lepih knjig in kopico najlepših želja za njegovo 70-letnico. „Veste, vsi moji pobje so se imenitno držali med vojno in ponosen sem nanje!“
Funkl se je povezal z NOV že leta 1941 in potlej ves čas deloval kot aktivist na domačem terenu. Je med ustanovitelji OF na območju Griž. Tudi v povojenm obdobju je Rafko opravljal razne funkcije, bil je odbornik, predsednik borčevske organizacije itd. S svojim delom in zgledom si je Funkl pridobil velik ugled, ki ga uživa tudi še sedaj. Mož je za svoje aktivno delovanje prejel več priznanj, med drugim je odlikovan z ordenom dela s srebrnim vencem, odličjem OF itd. Čestitamo!
S.	On.
Da upokojenci v Grižah nè sodijo za zapeček, kar smo napisali v naslovu, ni izvito iz trte. Presenetljivo je, s kakšno zagnanostjo in delovnim poletom so si upokojenci preurediti svoj dom iz stare hiše, ob kateri so letos s prizidkom pridobiti veliko in lepo dvorano.
društveni predsednik Karel Podvršnik je povedal, da so upokojenci pomagati, kakor je kdo mogel in tako pomeni dom pridobitev za vse.
Zanimivo je, da je večina med njimi upokojenih rudarjev.
Podvršnik: „Dom nam pomeni vse. Vsak dan se tu srečujemo, posedimo ob pogrnjenih mizah, pokramljamo in tudi popijemo kozarček, če smo pri volji. Tako prijetno preživljamo jesen življenja. Kar zadeva naše
načrte, pa bi rekel tole: Letos smo zgradili in opremiti dvorano, prihodnje leto pa se bomo lotiti dograditve in opremljanja pritličnih prostorov. Namenili smo jih domači godbi. Sicer pa bomo dom uradno odprti za dan republike - 29. november. Če vas bo volja, pridite med nas, ne bo vam žal...“
Posnetka: dom upokojencev v Grižah. 2. Društveni predsednik Karel Podvršnik.
S.	ON.
Karel Podvršnik
Dvorano so si med tem že domiselno opremili, tako, da danes rabi za različne družabne in podobne prireditve. Nova naložba je stala 700 tisoč dinarjev, vendar pa je dom z dvorano vreden vsaj trikrat več. Njihov
************************************************************************************ \
Matevžek je moj fiat 126, rumene barve. Rumeno barvo sem si izbral zato, da ga vozniki na cesti opazijo. Zvesto mi služi, saj me v enem letu še ni pustil na cedilu, motorček pa, vsaka mu čast, se ne ustraši še tako hude s tmine.
Tudi v prometni nezgodi se je presenetljivo dobro držal, skratka, dober avto. Matevžkova slaba stran so le vrata, ki se slabo zapirajo in meni se je zgodilo, da mi je tudi padla stropna obloga na glavo. Tale reč z na glavo padajočim stropom, mi je sprva povzročala hude skrbi. Ko mi je stropna obloga med vožnjo prvič padla na glavo, sem se ustrašil, ker sem pomislil, da Matevžek razpada Pa je bila le plastična stropna obloga.
„Prava reč, lepilo je popustilo, oblogo bo treba znovič nalepiti pa bo mir,“ sem se tolažil in avto zapeljal k bližnjemu obrtniku. Mož ga je pogledal in se namrdnil ter dejal: ,JVe bo šlo, nimam pravšnjega lepila“ Svetoval mi je, naj avto zapeljem kar v tovarno, kjer so ga izdelali.
Matevžek...
tam bodo zagotovo imeli pravšnje lepilo.
„Avto so izdelali na Poljskem, kaj bi hodil tako daleč za takšno malenkost,“ sem mu odvrnil in se odpeljal naprej. Obrtnik, pri katerem sem prosil za uslugo, je bil moj znanec. “ Bom že uredil, da bo prav,“ je dejal in me potrepljal po ramenu.
Poglej sva stropno oblogo lepo očistila in jo namazala z lepilom. Ko se je posušilo, se je znanec skobacal v Matevžka, pritisnil oblogo
na stropno pločevino ter tako dolgo pritiskal z hrbtom, da se je obloga sprijela.
„Dobro je, drži, kot beton,“ sem rekel in se odpeljal vesel, da bom poslej imel mir. Dober mesec sem se vozil, ne da bi se mi kaj zgodilo. Vsakič, ko sem sedel za krmilo, sem s prsti potipal, če še drži stropna obloga. Držala je.
Sledili so trije deževni dnevi in potlej je pritisnila vročina. Še opazil nisem, kdaj je lepilo popustilo; za-
vedal sem se šele, ko mi je med vožnjo padla stropna obloga na glavo in sicer tako temeljito, da mi je zastrla polged, skratka, z Matevž-kom sva se v naslednjem trenutku znašla v grapi.
Iz grape me je izvlekel konj in to šele po drugem zaletu. „Bom pač vozil brez stopne obloge, “ sem rekel in tisto reč zavil ter spravil na zadnja sedeža. No, avto je potlej ropotal, kot star traktor, kar me je vznemirjalo.
Iz zadrege me je rešil šele prijatelj Lojzek. Mož je upokojeni tekstilec, vendar velja za nekakšnega vsezna-la. “ Kaj bi to, lepila sploh ne bova rabila,“ je strokovnjaško rekel, odšel v delavnico in prinesel dve jekleni šibki.
Dvignila sva oblogo in Lojzek jo je pritrdil in zapel z jeklenima šibkama tako temeljito, da poslej nisem imel težav s stropom. Prijatelju Lojzku bom svetoval, naj svoj izum ponudi piatovi tovarni, kajti zanesljiv je in dam roko v ogenj, da stropne obloge poslej ne bodo padale voznikom na glavo.
TK. LE.

!
S
!
I
ZLATAR-JUVELIR KRAGLIVAN Žalec, Šlandrov trg 39
nudi od 1. 12. do 31. 12. 1978 10% POPUST
ZA NAKUP ZLATARSKIH IZDELKOV
—	Priporoča se za:
—	popravilo zlatarskih izdelkov
—	odkup lomljenega starega zlata
OBČANOVA POROTA
Otroci brez toplih obrokov
smo na pragu novega Za
Ko
šolskega leta v Žalcu odpirali novo osnovno šolo, nam je marsikdo zavidal, češ, vaši otroci bodo v novih pogojih imeti na voljo vse od kvalitetnega pouka do urejene prehrane.
Sedaj se izteka že tretji mesec, naši otroci, ki obiskujejo novo šolo, pa so še vedno brez toplih obrokov hrane, ker šolska kuhinja še ne obratuje. Lahko si mislite, da smo zaradi tega zaskrbljeni zlasti še tisti starši, ki smo v službi in v najboljšem primeru pripravimo našim otrokom — šolarjem, tople obroke šele med 14. »n 15. uro.
Znano nam je sicer, da nova šolska zgradba še vedno ni povsem dograjena in opremljena, vendar pa to še ni opravičilo, da so naši otroci tako dolgo brez toplih obrokov hrane.
PRIZADETE MATERE
Odgovarja Franc Šuler, ravnatelj osnovne šole Žalec:
„ Vzrok, da šolski otroci na začetku novega šolskega leta (ko smo še bili v stari šolski zgradbi) nismo imeli toplih obrkovo hrane, je bila adaptacija stare kuhinje. Stanje kuhinje (kanalizacija in drugo) ni več
ustrezalo sodobnemu pripravljanju hrane, zato inšekcijske službe niso dovolile njene uporabe.
Ko pa smo se preselili v novo šolo, smo se soočili s številnimi problemi, ki so se pojavili zaradi kasnitve nekaterih notranjih del Dejstvo je, da nova šola še danes ni v celoti urejena in v notranjosti opremljena in to velja tudi za šolsko kuhinjo.
Kooperant Slovenijales, ki bi naj opremil kuhinjo je močno kasnil, poleg tega pa so se močno zakasnila tudi druga notranja dela, skratka, inšpekcija nam tudi v novi šolski kuhinji ni dovolila obratovanja oziroma pripravljanja toplih obrokov hrane.
Tu lahko rečem, da je učiteljski kolektiv storil vse, da bi kljub vsem pomanjkljivostim pouk zaživel tako, kot smo želeli. Na rob lahko povem, da so otroci danes (14.11.) prejeli že tople malice, od ponedeljka naprej pa bo obratovala tudi šolska kuhinja in redno pripravljala kosila.
Zaradi naštetih in drugih težav, ki smo jih premagovali in jih še premagujemo, bi staršem predlagal, naj bodo strpni, kajti zadeve se kljub vsem kasnitvam le ugodno rešujejo.
Ugodni učnovzgojni rezultati v osnovnih šolah Žalske občine j
Zavod SR Slovenije za šolstvo, organizacijska enota Celje je letos zelo zgodaj posredoval prve podatke o učnovzgojnih rezultatih v osnovnih šolah v šolskem letu 1977/78. Ti podatki in nekatere najvažnejše ugotovitve so bile obravnavane na konferenci ravnateljev in vodij šol v okviru Vzgojno-izobraževalne organizacije Žalec, z njimi pa je bil seznanjen tudi svet VIO.
Povprečen učni uspeh v občini je dosegel 98,3 %. Na nekaj podružničnih šolah je že nekaj let 100% n. pr. v Letušu, Galiciji, Andražu, Orli vasi, Gotov-ljah in Ponikvi. Preko 99 % pa so dosegli tudi na popolnih osnovnih šolah Prebold, Šempeter in Vransko. Učni uspeh v občini Žalec je višji od regijskega za 0,3 %, računamo pa tudi na to, da bo boljši od slovenskega povprečja. Pbnavljalcev je vedno manj. Osip učencev je bil ponovno občutno zmanjšan in sicer na 7 %. Osip pomeni tisto
število oziroma % učenecev, ki v 8 letih ne dovršijo 8. razreda. V celjski regiji je bil osip še
8,9	%. Ker je vedno boljši učni uspeh, tudi osip naglo upada. Nekaj učencev pa obiskuje osnovno šolo tudi 9. in 10. leto. Najmanjši osip je zabeležen na šolah Prebold (kjer se že kažejo rezultati celodnevne šole), v Grižah in Vranskem.
Iz prikaza učnih uspehov po razredih je razvidno, da sta bila na razredni stopnji najboljša razreda 2. in 3. na predmetni stopnji pa vodi 8. razred, kjer je uspeh že skoraj popoln, saj se učenci že bolj zavedajo odgovornosti do učenja. Gre pa tudi za možnosti vpisa v srednje in strokovne šole. Najtežje pa je še vedno v 6. razredih, ki predstavljajo določen prehod iz razredne na predmetno stopnjo, čeprav je to že tudi 5. razred. V 6. razredih je tudi mjveč ponav-ljalcev.
Zanimiv in značTen je tudi pregled nezadostnih ocen po
predmetih. Največ teh neprijetnih znakov se še vedno pojavlja pri matematiki. V vsej občini je prejelo zaključno nezadostno oceno iz matematike kar 139 učencev, največ iz 6. razredov (41), precej pa tudi iz 7. (34). Po 45 učencev pa je dobilo nezadostno oceno iz slovenskega jezika in tujih jezikov, pa tudi pri teh predmetih največ v
6.	razredih. Posebne ocene iz predmetov telesne, likovne, glasbene in tehnične vzgoje ter gospodinjstva so bile dokaj ugodne, tudi v primerjavi z regijo. Slično velja za vodenje.
Zelo dobre rezultate sta zabeležili OŠ „Ljuba Mikuš“ Žalec, ki dela po posebnem programu in glasbena šola „Risto Savin“. Ti rezultati bodo primerjalno obdelani naknadno.
Na dosedanjih sestankih v okviru Vzgojnoizobraževalne organizacije in v učiteljskih zborih osnovnih šol je že bilo dogovoijeno, kako odpraviti ne-
katere slabosti in pomanjkljivosti ter doseči še boljše učno-vzgojne uspehe.
Pogoji delovanja šol so vedno ugodnejši, saj vsako leto pridobimo kakšno novo ali dograjeno šolo, modernejšo opremo in vedno več učnih pripomočkov. Zboljšuje se kadrovski sestav učiteljev, ti pa se tudi redno seznanjajo z vsemi novostmi pedagoške znanosti in drugim. Učni uspehi pa so odovsni še od vrste činiteljev. Predvsem tudi od prizadevnosti učencev samih, ki bo potrebno zboljšati zlasti na predmetni stopnji in se o teh vprašanjih več pogovarjati v okviru razredne in šolske samouprave. Veliko pa lahko prispeva k boljšim uspehom tudi zanimanje staršev za svoje otroke. Možnosti za to so predvsem v obliki govorilnih ur in roditeljskih sestankov.
Toliko zaenkrat. Bomo pa o teh vprašanjih v našem glasilu še spregovorili.
JANEZ MEGLIC
Anica Zupanc v našem uredništvu.
„Doma je najlepše”
Izvršni svet skupščine občine je razpravljal
Novo mandatno obdobje izvršnega sveta, ki se je pričelo konec meseca aprila 1978, nalaga izvršnemu svetu številne zahtevne in pomembne naloge, ki izhajajo iz Srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec za obdobje 1976//80 ter so zabeleženi tudi v Resoluciji o izvajanju srednjeročnega razvoja občine za leto 1979, ki jo je izvršni svet predložil v obravnavo zborom občinske skupščine.
NEDOVOLJENE
GRADNJE
Opravljeno šestmesečno delo je potekalo na 28 sejah. Ob obravnavi poročila o stanju in problematiki nedovoljenih gradenj na območju naše občine smo ugotovili, da je kar lepo število črno zgrajenih stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, počitniških hišic itd. Vzporedno s poročilom je IS posredoval v obravnavo zborom občinske skupščine odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Z odlokom so bile določene mere, po katerih občinski upriavni organi razvrstijo objekte, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov:
—	na objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje,
—	na objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti; vendar se lahko odstranitev za določen čas odloži in
—	na objekte, ki se morajo takoj odstraniti, ker neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta.
Med pomembnimi obravnavanimi poročili sta bili tudi poročilo o problematiki na področju komunalne dejavnosti ter poročilo o problematiki s področja urbanizma ter varstva okolja.
IS je poudaril, da je potrebno v zvezi z izvajanjem politike na področju urbanizma, gradbeništva in stanovanjskih zadev v celoti in dosledno upoštevati urbanistični program občine.
V programu dela IS je razvidno, da bo enkrat mesečno obravnavano gospodarjenje in problematika posameznih organizacij združenega dela in
TOZD v občini. Doslej je bilo obravnavano poročilo o poslovanju in problematiki Aero — TOZD Kemija Šempeter, Minerva Zabukovica, Koteks Tobus -TOZD Inde Vransko ter poročilo o poslovanju „Polzele“ tovarne nogavic Polzela. Poročila je IS obravnaval zelo kritično in ugotovil, da TOZD Inde Vransko še vedno ni realiziral zastavljenih nalog s strani družbenopolitičnih organizacij ter IS. Seveda se je sedaj stanje bistveno izboljšalo. , Polzeli“ tovarni nogavic je bil dan predlog, da vnese v svoj program izgradnjo industrijske prodajalne v Žalcu.
SMOTRNE NALOŽBE
Ob obravnavi poročila o poslovanju Ljubljanske banke — Splošne banke Celje ter poročila o poslovanju Beogradske banke - Temeljne banke Ljubljana, je bil bankama podan predlog, da v skladu s sprejeto poslovno politiko maksimalno plasirata sredstva za tiste naložbe v gospodarstvo in družbene dejavnosti, ki so predvidene v Srednjeročnem načrtu razvoja občine Žalec za obdobje 1976/80. Beogradska banka pa bi naj realizirala predlog o diferencirani obrestni meri. Tudi poročilo o delu Službe družbenega knji-
fD vod st va — podružnice Celje je ilo ugodno ocenjeno. Ravno v tem času so družbenopolitične organizacije ter inšpektorat poročali o ugotavljanju razmer pri oddajanju gradbenih del, pogojev dela, zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v gradbeništvu. V poročilu ugotavljajo, da delavci iz naših republik, ki delajo v gradbeništvu, živijo pri nas v neprimernih razmerah, tudi njihovo delo ni nagrajeno tako, kot bi moralo biti. S to problematiko smo seznanili Izvršni svet skupščine SR Slovenije, da se ta problem reši enotno v SR Sloveniji.
Kaj bi reldi na ureditev sanitarne deponije v Vrbju in Lož: niči? Po obsežnih razpravah in zadolžitvah, rokih in grožnjah nam tega problema še vedno Javne naprave Celje niso rešile. Stanje je nespremenjeno.
URESNIČENI OSNOVNI PLANSKI CILJI
V mesecu septembru je bila izdelana ocena izvajanja Sred-
njeročnega načrta razvoja občine Žalec v prvi polovici planskega obdobja. Ugotovljeno je bilo, da smo kljub težavam, ki se pojavljajo pri realizaciji posameznih planskih nalog, büi sposobni uresničiti temeljne cilje. Realizacija investicijskih vlaganj v gospodarstvo, izgradnjo družbenih stanovanj ter realizacija programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti je seveda še vprašljiva. Ta odstopanja so že opre-deljana v Resoluciji o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec za leto 1979. Oceno je IS posredoval v obravnavo zborom občinske skupščine, vendar ugotavljamo, da delegati ocene niso proučili, tako kot ta zasluži. Razprave na seji skupščine ob tej oceni ni bilo kljub temu, da je bilo v delo vloženega mnogo truda posameznih predstavnikov izvršnega sveta.
ZA VEČJO VARNOST PROMETA
Ureditev prometa v naši občini je še vedno velik problem, Ob obravnavanju poročila o starcu na javnih cestah ter poročila sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je ugotoviti, da se stanje delno izboljšuje s pomočjo dela samoupravne komunalne interesne skupnosti Žalec, inšpektorata za ceste in javni promet, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot tudi Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec. Kore-
nite spremembe je videti v ureditvi prometa skozi mesto Žalec; ob tem je bil predlagan nov čas za delovanje semaforjev v Žalcu.
Pojavlja se tudi problem na področju krajevne samouprave, kjer je bil dan predlog krajevnim skupnostim za skupno finančno službo, s čemer pa se vse krajevne skupnosti ne strinjajo . V javno razpravo so bili dani aneksi s samoupravnim sporazumom SIS ter programi dela SIS s predlogom za povečano stopnjo pri občinski kulturni skupnosti - zaradi izgradnje večnamenskega objekta na Gomilskem ter glasila Savinjski občan, pri občinski izobraževalni skupnosti tudi povečanje zaradi večnamenskega objekta na Gomilskem, pri občinski telesnokulturni skupnosti pa je poleg večnamenskega objekta vnesena izgradnja bazena v Žalcu.
Najpomembnejša naloga izvršnega sveta v tem mesecu pa je Resolucija za leto 1979, kije omenjena že v prvem delu. Zborom občinske skupščine bo podana na seji 20. novembra 1978, občane pa bomo seznanili s tem pomembnim dokumentom tekom javne razprave in seveda ob zaključku javne razprave.
To bi bile najpomembnejše izmed obravnavanimi točkami iz sej izvršnega sveta. O delu, izvajanju zastavljenih nalog ter ciljev pa bomo v glasilu „Savinjski občan še spregovorili.
PAVLA GOSTEČNIK
Nekaj o izbiri v trgovinah
Kljub temu, da je na koledarju še jesen, živo srebro v barometru vsak dan pada. Jutra so siva in mrzla, mi pa se oblačimo vse bolj toplo. To se nam dogaja vsako leto, vendar so marsikoga hladni dnevi zopet presenetili, tako da šele sedaj prestavlja topla oblačila iz zgornjih polic v omari na spodnja, kjer bodo zamenjala dosedanja lahnejša jesenska oblačila.
Kar nam bo manjkalo, ali tistim, ki sledijo modnim novostim, bomo skušali nabaviti v naših trgovinah. In kaj potrebujemo za hladne dni? To so topli plašči, puliji, jopice, brezrokavniki, mehke tople srajce in še kaj!
Poglejmo si, kako so s tem založene žalske trgovine. Obiskali smo tri: Namo, Slavonijo in Ona-On.
Ženskih zimskih plaščev imajo povsod dovolj. Kroji so različni, prijetnih jesenskih barv. Samo pri večjih številkah zopet prevladujejo dolgočasne, temne barve. Cene so povsod približno enake od 1700 do 3000 din.
Moški bodo glede plaščev manj izbirali, povsod pa imajo precejšnjo izbiro kratkih oz. tričetrt plaščev, ki pa so tudi bolj praktični od dolgih. Barve so zelene, sive in rjave. Cena od 1480 do 1580 dm.
S pleteninami, primernimi za vsak dan, je najbolj založena Slavonija. Tu najdete moške jope in puloverje na V izrez v lepih barvah. Cena je odvisna od surovinskega sestava vlaken in od imena proizvajalca, vrtijo pa se od 240 do 410 din. Pri Slavoniji imajo tudi zelo lepe ženske volnene brezrokavnike na gumbe. Cena 336 din. Pulijev je v vseh treh trgovinah dovolj in tudi cene so primerne za vsak žep.
Ženske bomo letos nosile tople srajce z malim ovratnikom, teh pa imajo dovolj pri ONA—ON. Na zalogi imajo pisano izbiro ženskih srajc iz sintetičnega jersija v modnih barvah, cena 290 din. Imajo tudi srajce iz kariraste flanele, cena 300 din.
Tako, dovolj za sedaj, prihodnjič na kaj več o toplih dodatkih.
PIROŠKA GRILANC
Savinjčana Anica in Sandi Zupanc živita že osem let v ZR Nemčiji. V okolici mesta Bremen imata svoje urejeno gostišče - restavracijo, ki jima dobro „nese“. Anica, kije končala gostinsko šolo v Celju, ima v rokah kuhinjo, mož Sandi pa strežbo in vse drugo, kar spada v urejeno gostišče.
Med nedavnim obiskom doma v Savinjski dolini, nas je Anica obiskala v uredništvu. Pokramljali smo z njo o življenju naših ljudi na tujem. Menila je, da z možem dobro živita, vendar sta si vse, kar imata, ustvarila s trdim delom in pridnostjo.
Ko sta se pred leti odločila, da odpreta restavracijo, je bilo treba ne le globoko poseči v prihranke, marveč tudi krepko zavihati rokave. Dobra kuhinja in postrežba pa tudi urejenost gostinskega lokala; vse to je privabilo goste.
Anica je ob prihodu v ZR Nemčijo imela poleg gostinske šole tudi nekaj praktičnih izkušenj in tako je vse to znanje s pridom uporabila v kuhinji. Bo pa držalo, kar pravi, da brez trdega dela nikjer ne cveto rože, tudi v Nemčiji ne.
Ko smo jo vprašali, če z možem Sandijem že kaj mislita na vrnitev v domovino, se je nasmehnila in odvrnila, da se o tem večkrat pogovarjata pa tudi
načrtujeta. Sicer pa je pripotovala domov z željo, da bi se z občinskimi dejavniki v Žalcu pogovorila o možnosti odprtja gostinskega lokala. Poslušali so jo z razumevanjem in niso ji reldi ne, kar je tudi razumljivo, saj urejenih gostišč tudi v Savinjski dolini še ni dovolj.
Zupančeva: „Z možem sva pripravljena vložiti v lokal svoje prihranke ter poskrbeti za kakovstne gostinske storitve. Za zdaj seveda ne misliva prodati hiše oziroma lokala v Nemčiji, saj bi bilo to škoda.“
„In kako živite Slovenci v ZR Nemčiji? “ smo vprašali Anico.
Odvrnila je, da v okolici Bremna ni veliko Slovencev, s tistimi, ki se poznata, pa se redno sestajajo. Največkrat se srečujejo k ra v s tistimi, ki se
Bjznata, pa se redno sestajajo.
ajvečkrat se srečujejo kar v njunem gostišču, Zupanca pa kljub obilici dela še ujameta čas, da se z rojaki dobita še kje v drugem kraju.
„Otroci? “
„Imava sina in hčerko. Hči Tatjana ima že težave s slovenščino. Ker ni slovenske šole, starejši otrok obiskuje nemško šollo, doma pa starša govorita z otrokoma slovensko in tako se naučita materinega jezika, glav-,ni vzrok, da%e Zupančevi želijo vrniti domov.
DOBILI SMO TROJČKE - Pred kratkim je Jožica Zabukovnik iz Založ pri Polzeli v celjski porodnišnici rodila trojčke, dečke, ki so tehtali 2400, 2530 in 1850 gramov. Dogodek je osrečil Zabukovnikovo družino, saj so si po treh hčerah zares želeli sina, prav tako pa tudi osebje porodnišnice, kjer so se zadnji trojčki rodili pred desetimi leti. Fantiči, ki jim je ime Matej, Mitja in Matjaž so zdravi. Tekst in tofo: T. TAVČAR

Težko je biti slep in gluh
kjer ga je pred skoraj mesecem dni s tovornjakom podrl objestnež in čakajo končno usodo.
,Jlazbito ogledalo se ne da kar tako zlepiti,“ pravijo člani PD Prebold.
Treba bo znova garati in kupiti novega, samo ne vemo za koga naj ga, če ga tisti, ki ga imamo radi, in ki nam je v ponos, ne smemo imeti “
E. M.
Predsednik meddruštvenega planinskega odbora Adi Vidmajer, ki je spremljal prostovoljno delo preboldskih planincev pri izgradnji ličnega kozolca in ureditvi okolja v bližini osnovne šole, nam ni mogel natančno povedati, koliko potu in žuljev, koliko prostovoljnih ur je bilo vloženih v to, pohvale vredno akcijo. „Ne veliko, ogromno jih je bilo,“ nam je dejal.
In res je kozolec koristno
služil svojemu namenu predvsem pri informiranju naj-masovnejšega društva v Preboldu, hkrati pa je tudi pripomogel h kompletiranju turistične ponudbe v kraju, dokler...
Dokler ga ni podrla notranja moč človeka, ki se je predal alkoholu. Ali nemoč, nemoč do življenja, kakor pač hočete.
Deli nekdaj lepega kozolca še danes ležijo na mestu,
Zaključki s posvetovanja o delovanju klubov samoupravijalcev
Slovenije
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je sklical v soboto, dne 7. oktobra 1978 v Kopru posvetovanje o družbeni vlogi, organiziranosti in metodah delovanja klubov samou-pravljalcev Slovenije.
Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da se družbena vloga klubov samoupravljalcev v bistvu ne menja, da lahko govorimo samo o potrebi po širitvi in razvijanju njihove vloge pri prizadevanjih za poglabljanje samoupravljanja. Osnovna naloga lduba temelji še vedno na načelu: „iz prakse samoupravljanja za prakso samoupravljanja“. Ob tem načelu je büo poudarjeno, da si nihče ne predstavlja uspešnega dela v klubu samoupravljalcev ob zanemarjanju ah zapostavljanju teorije in znanstvene misli o razvoju samoupravljanja, kajti praksa samoupravljanja ne more iti mimo razvoja sistema socialističnega samoupravljanja, določenega v ustavi in zakonu o združenem delu ter drugih dokumentih. Izmenjava samo upra vij alskih	izkušenj,
sprotno obveščanje o doseženih rezultatih, problemih in nalogah, svetovanje in razreševanje konkretnih nalog naj klubu samoupravljalcev omogoči utrjevanje njegove družbene vloge.
Na podlagi na posvetovanju spoznanih in ugotovljenih izkušenj, potreb in možnosti naj bi v bodoče klubi samoupravljalcev uresničevali svojo vlogo s tem, da prispevajo k razvijanju samoupravne prakse; razpravljajo, ocenjujejo in prispevajo h graditvi in izvajanju družbenega izobraževanja in usposabljanja za samoupravljanje. Klubi samoupravljalcev naj bi spodbu-jah in organizirah razprave o širšh družbenih vprašanjih, tako o vprašanju samoupravne etike, socialistične morale, humanih in drugih vidikov razvoja družbe. Posebno pozornost pa naj bi posvetih različnim oblikam medsebojnega sporazumevanja in povezovanja samo-
upravljalcev v materialni proizvodnji in tistih na različnih področjih družbenih dejavnosti.
Klubi samoupravljalcev naj bi vključevali v razprave konkretne in aktualne probleme in dileme, ki jih zaznavajo samoupravljala na različnih področjih samoupravnega življenja.
Te institucije pa ne bi smele biti prepuščene same sebi, oporo in pomoč morajo dobiti v vseh družbenopolitičnih organizacijah, predvsem pa v sindikatu.
V okviru vsake občine naj bi z dogovorom, katerega pobudnik naj bi bil občinski sindikalni svet, uredil sistem sodelovanja tako glede vsebinske opre-
delitve in povezovanja, kot tudi organizacijsko tehničnih zadev in materialnih odnosov za delo, kar naj omogoči razvoj dejavnosti klubov v smislu sprejetih stališč in piporočil.
Že leta 1977 smo v Žalcu na skupščini kluba samoupravljalcev pozdravih pedlog za ustanovitev skupnosti klubov samoupravljalcev Slovenije in spejeh sklep o podpisu ustreznega samoupravnega sporazuma. 7. oktobra 1978 je pooblaščen pedstavnik kluba samoupravljalcev občine Žalec podpisal samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti klubov samoupravljalcev Slovenije.
MOJCA NAHTIGAL
Perejo še po starem — Ob izviru v Podlogu, nedaleč od znane kraške jame Pekel, še danes vidimo perice, ki si s svojimi pridnimi rokami znajo ustvariti romantiko brez pralnega stroja. Pravijo, da kamen, ob katerega drgnejo tkanino, in čista voda, ki ima stalno temperaturo okrog 21°C, vsrka vase še tako trdovratno umazanijo. Prijetno vzdušje med delom in zanimivo okolje pričam res daje romantiko, saj jim obuja spomine na lepe stare čase, ko pralnih strojev sploh še ni bilo.
EDI MASNEC
V pričakovanju prvega snega — Snega sicer še ni, vendar to ne pomeni, da se nanj nismo pripravili. Smuči so pripravljene p tudi naš zimskošportni center nad Libojami bo pripravljen sprejeti številne smučarje.
Klubi in druge športne organizacije tudi že napvedujejo smučarske tečaje in druge oblike izobraževanja in uspsabljanja mladine in odraslih za smučanje. V priprave sodi tudi novembrski v Žalcu že tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme.
Še neobjavljeni posnetek kaže žalske cicibane na smučeh nad Libojami.	Si. On.
OBČANI IMAJO BESEDO:
Razgrnjena urbanistična dokumentacija
IS skupščine občine Žalec je na seji 5. oktobra letos sprejel sklep o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumentacije Žalec, Vrbje in Parižlje. Občani so dobili na javni vpogled in presojo za 30 dni programski del zazidalnega načrta starega mestnega jedra Žalec, programski del zazidalnega načrta rekreacijskega centra Vrbje ter zazidalni načrt za Parižlje II.
Osnutki urbanistične dokumentacije so razgrnjeni v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Žalec in Zavoda za načrtovanje Žalec.
V	prostorih krajevne skupnosti Žalec sta občanom na vpogled osnutek zanimivega programskega dela zazidalnega načrta starega mestnega jedra Žalca in osnutek programskega dela zazidalnega načrta rekreacijskega centra Vrbje. V prostorih KS Braslovče p je razgrnjen osnutek zazidalnega načrta Parižlje II.
V	času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije dajejo občani svoje pred-
loge in pripombe pa tudi zainteresirane organizacije združenega dela ah samoupravne skupnosti.
Staro mestno jedro Žalca zavzema po površini polovico celotnega mesta. Zaradi zgodovinske pogojenosti in središčne lege v mestnem prostoru so bile in so še danes v njem v večji meri locirane glavne družbenopolitične, gospodarske in kulturne dejavnosti. Tako, kot večina mest, je tudi žalsko staro mestno jedro eden osrednjih (aktualnih) problemov, ki jih je treba razrešiti oziroma sanirati.
Na osnovi opravljenega arhitekturnega vrednotenja in z anketo zbranih podatkov o socialni, družbenoekonomski in prostorski problematiki območja so predlagani ukrepi za temeljito sanacijo stanja.
Programski del zazidalnega načrta rekreacijskega centra Vrbje je izdelan za območje dosedanjega odlagališča odpadkov in neizkoriščenih površin pri Vrbju. Rezervat obsega okoli 24 ha površine. Ker tu gre za rezervat pitne vode, morajo biti površine kar najbolj zasajene. Fekalije se v nobenem primeru
ne bi smele stekati v podtalnico, marveč jih je treba speljati v zbiralnik. Rezervat obsega trim stezo, sprehajališče, shrambo čolnov, restavracijo, manjše jezero, igrišča za tenis, badminton, odbojko, rokomet, nogomet in druge objekte.
Dostop je možen iz vrbja in po odseku ceste Žalec — Griže. Tehnični del zazidalnega načrta starega mestnega jedra Žalec in zazidalnega načrta rekreacijskega centra Vrbje bo izdelan po sprejetju programskega dela zazidalnega načrta.
Območje zazidalnega načrta Parižlje II. leži na desnem bregu Savinje, jugozahodno od lokalne ceste Polzela — priključek na cesto Šentrupert — Logarska dolina.
Na načrtovanem območju stoji že devet enonadstropnih zgradb in druge zgradbe ter objekti. Velikost območja, kije
S red videno za zidavo, meri oko-osem ha. Osnutek zazidalnega načrta predvideva zazidavo z enodružinskimi hišami individualne in vrstne zasnove.
Obn.
Tovarna mu pomeni drugi dom
Pred nedavnim je praznoval 75. rojstni dan Zdravko Tmov-šek, mož, ki je 45 let aktivno delal v tekstilni tovarni Prebold. Lahko bi rekli, da mu tovarna še danes, ko že uživa zasluženi pokoj, pomeni drugi dom. To pa tudi ni nič čudnega, saj je v njej pustil najlepša leta svojega življenja.
Kljub letom je Trnovšek še vedno prizadeven in razvoj tovarne spremlja z velikim zanimanjem, skratka, tovarna in njen kolektiv sta mu prirastla k srcu.
Franc Žitnik je bil tisti, ki je kot prvi predsednik delavskega sveta v tovarni, simbolično prevzel ključe iz rok predstavnika takratne tekstilne zbornice Slovenije. S svojimi tovariä delavci je zaoral prve brazde delavskega samoupravljanja in si pri tem pridobil ne le veliko izkušenj, marveč tudi ugled.
Trnovšek je prišel kot vajenec v tovarno, se tu izučil za strojnega ključavničarja, doživljal vse .tegobe, ki so jih preživljali tekstilni delavci pred zad-
njo vojno ter leta 1928 odšel na specializacijo na tuje.
Zdravko Trnovšek
Obratovati je namreč začela nova tovarna vozlanih preprog in ker je primanjkovalo kadrov je bilo treba na specializacijo.
Trnovška so že julija 1942 zaradi sodelovanja z odporniškim gibanjem aretirali. Prehodil je trnovo pot iz zapora v zapor, enkrat po srečnem naključju ušel streljanju in se slednjič znašel v zloglasnem taborišču Dachau.
Od tu so ga po enem letu trpljenja premestili v koncentracijsko taborišče Lubin na Poljskem, od tam pa je šel v zglogla-sni Auschwitz. Zato, ker je trdno verjel v pravičnejši svet, v svobodo, je preživel in se po osvoboditvi izčrpan, a poln volje, vrnil domov ter se zagnan vključil v povojno obnovo porušene domovine.
Zdravku Tmovšku čestitamo ob njegovem življenjskem jubileju. *
DARKO N.
CENTER ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ŽALEC Ul. Ivanke Uranjekove 6
CUI Žalec razpisuje naslednja dela in naloge:
1. RAČUNOVODJA
s skrajšanim delovnim časom - 42 ur mesečno OD po dogovoru
Prijave sprejema CUI Žalec, Ul. Ivanke Uranjekove 6, 15 dni po objavi v „Savinjskem občanu".
November

I^^3£aBGa*R*MeMesaP8K&«aeMHeBHeB6SBtiiE
^ Izbrali bomo najboljšega športnika | in športnico leta !
Pred iztekom leta bomo v naši občini izbirali najboljšega ■ r športnika in najboljšo športnico leta hkrati pa tudi najboljši S športni kolektiv v letu 1978.
V tem času zaključujemo tudi sindikalne športne igre v i I občini Žalec in tako kaže oba dogodka povezati. Najboljšim .■ i sindikalnim organizacijam bomo namreč s področja telesne I i kulture podelili posebna priznanja.
Osrednja prireditev bo osmega decembra ob 17. uri v kinodvorani v Grižah. V kulturnem programu bodo nastopili pevka Elda Viler ter ter naši izbrani ansambli.
S. On.
Izvršitev programov — uspeh
Na skupščini Telesno-kultur-ne skupnosti Žalec so obravnavali program dela za leto 1979, ki je v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana telesno-kulturne skupnosti in TKS Slovenije za obdobje 1976 do 1980 ter na podlagi potreb delovnih ljudi in občanov.
V	letu 1979 bo še nadalje v ospredju razvoj množičnega rekreacijskega športa, kakor tudi dosledno in dokončno uveljavitev tekmovalnih sistemov — po rekreacijski in tekmovalno športni plati. Telesno-kulturna skupnost se bo dogovarjala in sporazumevala z ostalimi interesnimi skupnostmi in ostalimi organizacijami o programih, razmejitvi in načinu financiranja. Uveljavljali bodo nov koncept množičnosti vključevanja občanov in delovnih ljudi v aktivno in redno telesno-kul-turno dejavnost v krajevnih skupnostih, TOZD, ŽSMS, WZ, telesno-kulturnih organizacijah.
V	vzgojno varstvenih zavodih v občini želijo v prihodnjem letu vključiti okoli 400 najmlajših za športno značko, v šolah pa preko 2000 učencev. Šolska športna društva, kot nosilci množične telesne vzgoje, bodo programsko zagotovila vse oblike aktivnosti.
Komisija za množičen šport in rekreacijo bo med redne aktivnosti uvrstila sindikalne športne igre, trim akcije, tedne športa v krajevnih skupnostih, igre ZSMS in ŠŠD, občinska prvenstva in lige v košarki, rokometu, odbojki in nogometu.
Vso pozornost bodo posvetili tekmovalnemu športu in s tem omogočili perspektivnim športnikom in ekipam udeležbo na tekmovanjih in sistem-ligah. V letošnjem letu so bile zelo uspešne rokometašice selekcije Savinjske in rokometaši Minerve iz Griž, ki so po prvem delu tekmovanja na odličnem drugem mestu. Uspešni j>a so tudi odbojkarji Partizana Šempeter v slovenski odbojkarski ligi— vzhod.___________
Potrebno bo rešiti kadrovska' vprašanja amaterskih strokovnih kadrov za potrebe množičnosti in zagotoviti sredstva za telesno-kulturne objekte v kra-
jevnih skupnostih Braslovče, Pi-rešica, Ponikva pri Žalcu in na Gomilskem, stem pa bo tudi akcija vnašanja elementov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v telesno kulturo. V letu 1979 bo potrebna večja učinkovitost na področju planinstva, taborništva, strelstva, plavanja, smučanja in orientacije.
Nakazane programske točke v letu 1979 so izrednega pomena za nadaljni sistematičen razvoj telesne kulture v občini, pri tem pa ne gre prezreti finančnega programa za leto 1979, ki naj bi se po prispevni stopnji
Sovečal od sedanjih 0,32 % na ,36 %, to je za 0,04 odstotke. Samo realizacija obeh programov lahko zagotavlja uspehe na področju telesne kulture v ob-
čini.
T. T.
ueiovna aKcija
Nova prometna ureditev v Žalcu
Z namenom, da bi ustvarili ugodnejše pogoje za udeležence v prometu, smo v septembru letos v mestu Žalcu delno spremenili prometni režim. Prometne nesreče, ki so se zvrstile v lanskem letu, predvsem na magistralni cesti v Žalcu, zgovorno pričajo o potrebi stalnega reševanja prometne problematike v Žalcu.
Statistični podatki kažejo, da smo zabeležili na omenjenem odseku magistralne ceste kar 22 prometnih nesreč, od tega pet smrtnih, 15 pometnih nesreč se je končalo s hudimi telesnimi poškodbami, 8 nesreč pa je bilo lažjih ter 4 prometne nesreče z večjo materialno škodo.
O	neugodnih prometnih razmerah v Žalcu so večkrat razpravljali Krajevna skupnost Žalec, Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter IS Skupščine občine Žalec.
Vse to je narekovalo takojšen pistop k reševanju prometnih problemov. V mesecu septembru je bil delno urejen promet s pometno signalizacijo brez večjih posegov v ceste in ulice. Dokončna rešitev prometa v Žalcu je možna le z izgradnjo obvoznih in napajalnih cest, ki
bodo prevzele promet iz doslej neustreznih ulic. Takšna rešitev pa trenutno ni izvedljiva, zato je bilo potrebno spremeniti pome tni režim, ki v največji možni meji varuje pešce.
IS Skupščine občine Žalec je v tej smeri naročil študijo o ureditvi prometa v Žalcu. Še ped tem je bil razgovor vseh, ki so v Žalcu odgovorni za varen promet. Projektantu so posredovali pripombe in predloge večletnih obravnav v okviru krajevne skupnosti Žalec ter drugih pristojnih organov za varnost prometa. Predlog pve faze usmerjanja pometa v Žalcu je obravnavala komisija
za
tehnično urejanje prometa ter ga s svojimi dopolnitvami potrdila in predložila pristojnim skupščine Žalec. Žnačilnost sprememb v prometni ureditvi je v tem, da se v mestu uredijo prometni tokovi na urejena križišča in izloči promet iz neprimernih ulic ali cest, ki so v glavnem namenjene pešcem. Hkrati s spemembo prometne-ga režima so bili dograjeni prepotrebni pločniki: na zahodni strani Žalca do pokopališča, povezava med novo avtobusno postajo in centrom Žalca. Poleg tega pa je bilo poskrbljeno za večjo varnost še z drugimi na-pavami. JOŽICA KUDER
RAZPLET NA GOLTEH:
Po daljšem zastoju, negodovanju in ugibanju, kakšna bo nadaljnja usoda rekreacijskega centra Golte, je z nedavnim podpisom pogodbe v Mozirju pišlo do razpleta problema, ki je mimogrede rečeno, vznemirjal tudi naše občane.
Naši športniki - V slovenski rokometni ligi-vzhod se je končal jesenski del tekmovanja. Rokometašice Savinjske, ki letos prvič nastopajo v ligi so osvojile odlično drugo mesto, ekipa Minerve iz Griž pa je bila prav tako druga. Na sliki rokometašice Savinjske: od leve proti desni stoje: tehnični vodja Korberm trener Čulk, Piaskan, Teiglav, Ivnik, Kamenšek, Tomaž, Jud; čep: Košir, Satler, Hojan, Urankar, Stergar in Zabukovnik.
Za Golte smo namreč zainteresirani iz preprostega razloga, ker je to poleg smučišč nad Libojami, najbližji in največji zimski smučarski center, do katerega je speljana tudi asfaltirana cesta.
Z omenjeno pogodbo je velenjska Rdeča dvorana prevzela od Izletnika Celje Golte. Dan poprej so na sedežu LB, splošne banke Celje, dosegli sporazum glede finančnih obveznosti.
S prevzemom finančnih sredstev je Rdeča dvorana hkrati prevzela tudi vse denarne obveznosti. Rdeča dvorana bo izdala menice za še neodplačani dolg za Mozirsko kočo v višini 800.000 dinarjev. Stari dolg za izgradnjo centra v višini okrog 17 milijonov dinarjev s pripadajočimi obrestmi pa bodo začeli vračati leta 1985.
Zanimivo je tudi, da s prevzemom Golt napovedujejo nadaljnjo izgradnjo (dograjevanje) centra. V okviru novih predlogov je zanimiva zamisel: podaljšati cesto od Šmihela nad Mozirjem do Radegunde. S tem bi se namreč močno približali Mozirski koči, do katere bo možno speljati sedežnico. V programu pa so še druga dela. Nove pridobitve bodo pripomogle, da bo turistični in rekreacijski center Golte zaživel tako, kot si vsi želimo.
Tsk.
Horuk
za braslovško skakalnico
Nova 65-metrska smučarska kamnitega zgornjega dela smu-skakalnica v Podvrhu pri Bras- čarske skakalnice, lovčah je sicer že skoraj v celoti	Si. On.
nared, vendar pa je treba opra- __________________
viti še nekatera sklepna dela in tako ni pričakovati, da bi se	MORDA
smučarji že letošnjo zimo spu-	VA<S7ANHUA?
ščali po njej.	v	•
Ker je smučarska skakalnica
speljana po kamnitem terenu, je ~ r^2m^e °°^ne mer* zahtevala izredno veliko dela.	349 kmr
Akcijo je imela v glavnem v	~ v občini živi 35.356	prerekan prizadevna braslovška in	bivalcev
ostala mladina, z velikim razu- ~ v občini imamo 10.692 mevanjem pa sta novo naložbo	gospodinjstev
podprla tudi Izvršni svet skup- ~ v ™fstu Žalec živi 3.625 ščine občine Žalec in TKS Ža- prebivalcev lec_	- v občim je 5483 osebnih
Braslovčani imajo poleg nove avtomobilov, 1624 mo-65-metrske skakalnice v načrtu tornih koles ter 1202 drugo, manjšo oziroma 25-me-	traktorjev
trsko skakalnico, ki jo bodo	- v naši občini je zaposlenih
prevlekli s plastiko in tako bo	10.714 delavcev, od	tega
uporabna daljši čas v letu. Pos-	v zasebnem sektorju	370
netek kaže mladince pri gradnji
Zakaj uničujemo miši in podgane
MORDA VAS ZANIMA?
-	površina naše občine meri 349 km2
—	v občini živi 35.356 prebivalcev
-	v občini imamo 10.692 gospodinjstev
—	v mestu Žalec živi 3.625 prebivalcev
—	v občini je 5483 osebnih avtomobilov, 1624 motornih koles ter 1202 traktorjev
-	v naši občini je zaposlenih 10.714 delavcev, od tega v zasebnem sektorju 370
Zvezni Zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, predvideva izvajanje splošnih in posebnih ukrepov. Med posebne ukrepe za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni spada med drugimi deratizacija-uničevanje miši in podgan. Zakon predvideva obvezno deratizacijo v naseljih, pristaniščih, na letališčih, ladjah in drugih sredstvih javnega prometa ter skladiščih in drugih delovnih prostorih, kadar se pojavi ali obstaja nevarnost, da bi se pojavila kuga ali kakšna druga nalezljiva bolezen, ki jo lahko prinesejo glodalci. Zakon tudi določa, kdo opravlja in organizira deratizacijo. Zato so poblašče-ni zavodi za socialno medicino in higieno, oziroma enote higi-ensko-epidemiološke službe.
Organ sanitarne inšpekcije pa ima pravico in dolžnost izvajati nadzorstvo nad preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni in sicer tako, da odredi deritiza-cijo.
Letos je bil sprejet odlok o deratizaciji tudi za našo občino. Na podlagi odloka izvaja deratizacijo dvakrat letno Žavod za zdravstveno varstvo, n. sol. o. Maribor, TOZD Socialna medicina in higiena, poslovna enota DDD Celje, Mariborska 24.
V spomladanskem roku je 5-članska ekipa pod vodstvom sanitarnega tehnika izvedla deratizacijo v roku od 17. 4. do
13.	5. 1978. Pri deratizaciji so bile uporabljene vabe zastrupljene s kumarinskimi preparati. Ekipa je pričela deratizacijo na Vranskem, nato pa jo nadaljevala v strnjenih naseljih: Tabor, Gomilsko,	Polzela, Prebold,
Braslovče,	Liboje, Gotovlje,
Šempeter, Griže, Zabukovica, Žalec in Petrovče. V akcijo so bili vključeni vsi družbeni objekti, opravljena je bila tudi deritizacija kanalizacije in smetišč. Porabljeno je bilo skupno 880 kg zastrupljenih vab.
O	deratizaciji je prebivalstvo obveščeno z lepaki 3 dni pred začetkom akcije.
Deratizacija zavzema vse objekte, prostore in druge površine, kjer se lahko zadržujejo glodalci. Ekipe nastavljajo vabe na primernih mestih v vseh objektih, ne glede na lastništvo in po strokovni oceni. Zaradi čim boljšega uspeha akcije za uničevanje glodalcev, ki širijo nalezljive bolezni in povzročajo ogromno gospodarsko škodo, je potrebno upoštevati naslednje:
1.	z dvorišč, skladišč in drugih objektov je potrebno odstraniti odpadke hrane, smeti in drugo navlako
2.	v prostore, kjer se nastavljajo vabe, ne smejo otroci in domače živali
3.	nastavljene vabe naj bodo na določenih mestih izpostavljene čim dlje, dokler je vaba
aktivna, ker se s tem doseže -boljši uspeh
4.	nastavljene vabe naj bi bile odstranjene le po navodilih ekip, sicer je priporočljivo, da vabe ostanejo do 3 mesece, ko jih je mogoče brez nevarnosti odstraniti in odvreči v komunalno posodo.
Stranka, ki omogoči uničenje, dobi odrezek kot potrdilo, v nasprotnem primeru pa podpiše formular, da opravljanja ni dovolila. Ker je opravljanje deratizacije obvezno, odlok predpisuje sankcije.
Pred nami je jesenska deratizacija. Omogočimo strokovnim ekipam, da bo njihovo delo potekalo nemoteno.
U.	V. ’
OBLETNICA
SAVINJSKE
TRANSVERZALE
Savinjska planinska pot letos praznuje šesto obletnico obstoja. Pot so začeli markirati 27. februarja 1972, odprli pa so jo 15. oktobra istega leta.
Transverzala vodi skozi Šentjungert v smeri kraške jame Pekel, Gore Oljke, Dobrovelj, Velike planine, Gozdnika, Šmohorja, Svetine, Resevne nazaj na Šentjungert. Pot je vseskozi slikovita in nudi obiskovalcem veliko planinskih užitkov.
Obiskovalci se na poti srečujejo s spomeniki iz NOV in drugimi spomeniki. Na nedavni obletnici, ki so jo praznovali na Svetini, so bile podeljene udeležencem značke za prehojeno pot. Do danes je prehodilo Savinjsko transverzalo 482 planincev.
FRANCI JEŽOVNIK
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME V ŽALCU
Smučarski klub Žalec je bil prireditelj že tradicionalnega vsakoletnega sejma rabljene smučarske opreme v Žalcu. Sejem je bil zelo dobro obiskan, saj so prireditelji prodali nad 1000 vstopnic.
Ponudba smučarske opreme je bila dobra, cene zmerne in tako so prišli na svoj račun kupci in tisti, Id so opremo prinesli. Povejmo še, da so bili kupcem vse tri dni na voljo smučarski učitelji in vaditelji, tako, da je prodaja telda nemoteno in na strokovni ravni Sejem je bÜ v športnem parku v Žalcu.
Si.	On.