Novice iz domacih -krapev Duhovniške vesti. Nastavljen je bil g. Ivan Sukič, provizor v Gor. Petrovcih, za kaplana v Beltincih. — Prestavljeni so bili sledeči gg. kaplani: Franc Podgornik iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu v Prevalje; Jožef Mihelič iz Griž za kornega vikarja v Maribor; Jožef Škorjanc iz Trbovelj v Griže; Adolf Pikl iz Beltincev v Trbovlje; Franc Kač pride iz Trbovelj za kaplana k sv. Magdaleni v Mariboru; Avguštin Stancer pride od Sv. Petra pod Svetimi gorami za kaplana v Trbovlje; Pankracij Poteko je prestavljen iz Sv. Magdalene v Mariboru v Studenice pri Poljčanah' Davorin Petan.ič gre iz Koprivnice za kaplana v Šmartno pri Slovenjem Gradcu; Alojzij Feguš je prestavljen iz Prihove za kaplana v Koprivnico; Jožef Kranjc pride v Prihovo od Marije Snežne. Petdesetletniea izseJjenskega duhovnika. Z očetom Abrahamom se je srečal g. p. Hijacint Podgoršek, ki deluje že 12. leto med našimi slovenskimi izseljenci v Severni Ameriki. Pater Hiiacint je dobro znan v Mariboru, kjer je bil velik prijatelj dijaške mladine. Jubilantu naše čestitke z željo, da bi bilo njegovo požrtvovaino delo med izseljenci obilno blagoslovljen _! ^'^"•»'¦»'¦V« Nesreča mlinarskega vajenca. 19 letni Jožef Špindler je bil zaposlen kot vajenec pri mlinarju v Gajševcih v ljutomerskem okraju. Po nesreči je zašel z desnico med jermenje, ki mu je roko strašno razmesarilo ter dvakrat zlomilo. Ponesre.enega so oddali v bolnišnico v Mursko Soboto. Pri padcu z drevesa obležal mrtev. 73 letni Jakob Javšovec je čistil sadno drevje pri posestniku Maksu Majcenu v Pavlovcih pri Ormožu. Pri žaganju siihih vej na črešnji je omahnil, padel na tla in obležal mrtev. Hudo se je opekla. Terezija Štamolova, 16 letna kuhinjska vajenka, je nesla v Celju lonec vrele masti in padla. Mast se je polila po njej in so jo spravili v bolnišnico s hudimi opeklinami po obrazu in desni roki. Avtomobil smrtno nevarno povozil žensko. Na cesti na Polulah pri Celju so našli ljudje starejšo in slabše oblečeno neznanko, ki je ležala v globoki nezavesti 8 prebito lobanjo. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. Siroto je povozil kak avto, ki pa se ni zmenil za povoženo, ampak je oddir.jal naprej. Neznana ženska je podlegla v bolnišnici poškodbi, ne da bi se bila zopet zavedla. Padel pod voz. Pri vožnji lesa iz gozda je padel pod voz 43 letni delavec Jakob Šelinc iz Mozirja. Kolesa so šla čezenj In so mu nalomila hrbtenico ter ga tudi sicer smrtnonevarno poškodovala po telesu. Oče treh nepreskrbljenih otrok smrtno ponesrečil. Franc Dornik, delavec na separaciji v Trbovljah, je bil že opetovano prizadet od rudarskih nesreč. Zadnjič mu je stisnil voziček glavo in od takrat ga je večkrat napadala omotica. Ko se je zadnje dni vračal z dela proti domu, ga je prijela nenadoma slabost sredi poti preko bevških skal. Padel je 20 m globoko in si je tako razbil glavo, da je kmalu po nesreči umrl. Smrtno ponesrečeni je bil že 32 let zaposlen pri rudrdku ter zapuš.a ženo 3 tremi nepreskrbljenimi otroki. Padel v prepad in se ubil. Fric Karner, 30 letni delavec kemične tovarne v Hrastniku, je strmoglavil na vrhu opuščenega kamnoloma kemične tovarne na Brnici v 25 ra globok prepad in obležal mrtev. Vlak mu odrezal obe nogi. Na ljubljanskem kolodvoru se je obesil na že premikajoči se mariborski vlak kmet Gorenjc od Sv. Duha nad Krškim. V trenutku, ko so mu hoteli ljudje pomagati v vagon, je omahnil ter padel pod vlak, kojega kolesa so mu odrezala obe nogi. Življenjskonevarno se je poškodoval pri padcu. Elektri.ar Ciril Pogačnik iz Rožne doline pri Ljubljani je imel delo na vrhu 16 metrov visokega žerjava na Jesenicah. Ko se je vračal po opravljenem delu navzdol po lestvi, mu je spodrsnilo, padel je vznak na progo spodnjega žerjava, od tam pa še 9 m globoko na tla. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v ljubljansko bolnišnico. Mrtvega so potegnili izpod prevrnjenega voza. 58 letni posestnik Franc Golob iz Št. Pavla pri Stični na Dolenjskem je vozil steljo. Malo pred doraom se je težko naloženi voz prevrnil v potok. Nesrečni voznik je padel v vodo, nanj se je zvalil voz in ga je zadušil. Goloba, ki je oče številne družine, so potegnill mrtvega izpod voza. Pomagajmo si! Smo v dobi, ko država zahteva od svojih državljanov več žrte^. kakor v mirnih časih. Vsi uvidevni državljani to upoStevajo in z državo sedaj tesneje sodelujejo, kakor v splošno dobrih časih. E- xko mu. .i o tudi sosedje v vzajemni, medsebojni pomoči sedaj biti mnogo bolj povezani kakor kdaj prej. Krščanska Ijubezen do bližnjega in državljanska zavest nam zapovedujeta, da si moramo v stiski in nevarnosti drug drugemu pomagati! Kdor je dal državi svoje delovne moči in sredstva na razpolago in radi tega njegova domačija in gospodarstvo trpi, ima pravieo zahtevati pomoč od svojih bližnjih sodržavljanov. Sosedje, pomagajmo si med seboj! Nič nerganja! Prosimo Boga za mir, prej se pa izkažimo vredne Njegove milosti z izpolnjevanjem Njegove zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Regulacija Mure je nujno potrebna. Splošno znano je dejstvo, da reka Mura s svojimi malone vsakoletnimi poplavami našim obmurskim vasem povzroča neprecenljivo škodo. Odnesla je že mnogo rodovitnega sveta in v večih vaseh grozi celo kmečkim domovom nevarnost, da se lepega dne pogreznejo v reko, ker jih voda vedno bolj izpodkopava. Ko pa pride nekoliko večje deževje, reke narastejc in tako neregulirana struga ne more zmagovati vse vode, zato je nujno, da prestopi bregove in pretvori svet, ki se nahsja v bližini, v pravo jezero in s tem uniči težko pričakovani pridelek našega ubogega kmeta. Kljub vsemu temu pa na merodajnem mestu še ni otvorjen t.ozadevni kredit, s katerbn bi se ta nebrzdana Mura zregulirala ter se tako zaustavilo njeno uničujoče in razdiralno delo, čeprav nam je bil ta kredit svoječasno že zagotovljcn. Upamo, rla s tem delom ne bodo dalje odlašali, kajti i regulacijo ne bo rešen le prepotrebni košček rodovitne zemlje našega obmurskega kmeta, temveč bo v bodoče mnogo naših revnejših Ijurli, ki so primorani iz leta v leto zapuščati svoje skromne domove ter odhajati v grenko tujino, kjer si v potu svojega obraza zaslužijo toliko, da lahko preko zime prehranijo sebe in svojo številno drnžino. Elektrika je prvič zasvetila. Zadnjo soboto je prvič zasvetila električna luč pri Sv. Marku niže Ptuja, v Zabovcih, Markovcih in Novi vasi. Najstarejša Slovenka umrla. »Slov. gospodar« je lani poročal, da živi v Središču ob Dravi nad stoletna Terezija Čurin, po domače Krietofičeva babica. Dočakala je 104 'A leta in te dni je umrla. Letošnja huda ter dolgotrajna zima je pospešila njeno smrt. Večino zadnje zime je prebila v postelji, ker se ni mogla prav ogreti. Do zadnjega je pa še precej dobro videla in slišala ter ji je segal spomin daleč na- zaj. Rada je pripovedovaJa radovedni mladini iz davnih časov. Dol^.h 30 let je trikrat na teden vozila na dvokoiruci sir in maslo od Sv. Bolfenka pri Središču v Varaždin. Čitati se je naučila sama. Do zadniega je bila zgovorna ter vedrega duha. Izredna cerkvena slovesnost v druzhii. V Stični na Dolenjskem je slovesno prestopila v katoliško Cerkev družina Štefana in Suzane Valent iz Osjeka, ki stanuje v Planini pri Stični in ima devet otrok. Ljubljanski škof g. dr. Gregor Rožman je pohitel v Stično k belim menihom in je sam krstil očeta in mater ter 28 letno že poročeno hčer Marijo in jim tudi podelil zakrament sv. birine. Birmal je tudi vse druge že prei krščene otroke. V lepo okrašeni baziliki belih menihov, kjer so bili sveti obredi, je bf!a slovesna sv. maša z ljudskim rjetjem. Med sv. mašo je imel prevzv. g. škof lep nagovov G. župnik j\ Benedikt Bolcar je podelil med sv. mašo prvo sv. obhajilo vsej družini, po sv. maši pa je poročil po katoliškem obredu očeta in rnater ter 28 letno hčer Marijo. Tako sta prejela oče in mati ter hči te družine ta dan krst, birmo, prvo sv. obhajilo in zakrament sv. zakona, drugi otroci pa birmo in prvo sv. obhajilo obenern. Hkrati sta pre.znovala oče Stefan Valent in njegova žena Suzana še 25 letnico svoje poroke po drugem verskem obrerlu izvršene poroke. Siovesnosti je pri«ostvovalo pet do šest tisoč ljur1'. Izreden lovski plen. G. Karel Miklič mlajši, hotelir iz Ljubljane, je ustrelil te dni v svojem lovišču pri Kočevju izredno velikega medveda, ki je tehtal 192 kg in je bil nad 2 m visok. Požari V šikolah pri Pragerskem na Dravskem polju je upepelil cgenj domačijo poseatniku MatijJ Herganu. Ogenj se je razširil na sosedno hišo Terezije Artenjak, ki je zgorela do polovice. Skupna škoda znaša 100.000 din. Ljudje sumijo, da gre za požig. V Spcdnji Novi vasi pri Slov. Bistrici je imiči) noini ogenj rojstno hišo rajnega monsignora in ravnatelja Tiakarne sv. Cirila g. dr. Antona Jerovšeka. Od nesreče je ostalo samo golo zidovje. Požar je nastal, ker je začel na podstrešju tleti tram blizu dimnika. škoda je zelo velika. V Tremerjih prl Celju je zgorelo veltko gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Štora. Na kraj nasreče pribrzeli gsisilci so obranili sosedna poslopja. Ogenj je bil podtaknjen. škode je za sto tisoč dinarjev, zavarovalnina pa znaša komaj 20 tisočakov. Ustreljen radi ncdovoljenega prekoiračenja inoje. V Holmcu blizu št. Danijela v Mežiški dolini je hotel prekoračiti našo mejo na nedovoljen naiin neki moški. Ker ni počakal na poziv graničarja ter bežal, je graniča,r streljal in ga jjogodil v nogo. Kljub rani je tekel neznanec dalje. Z drugo kroglo je bil zadet v hrbet in se je zgrudil mrtfrv. Civilna in vojaška komisija sta ugotovili, da gro za 27 letnega Logarja iz Libelič, ki je delal v jeklarni v Guštanju. Pri njem so našli nekaj rnasti, mesa in dokumente, iz katerih je jasno, da je bil v Pliberku in je večkrat prekoračil mejo na nedovoljen način. Logar se je zgrudil mrtev J!0 korakov od meje. Pcikopali soga v Prevaljah. Ta slui-aj je ponoven do-kaz, kaj je končno plačilo tihotapca! Dva krvav;;. zločina radi Ijubosumnostj. V TrbMije nad Muto je prišel preko meje 27 letni neinški državijan Marko Taizel. Oglasil se je pri 57 letni mali pcsestnici Mariji Sagmeister ter vprašal po njeni hčerki Julijani, s katero si je bil dober dve leti. Z vprašanjem vred je potegnil pištolo in je oddal na Sagmeistrovo tri strele ter jo nevaino ranil. Od treh krogel zadeta je obležala nezavestna. Ljubosumni napadalec je nato izgfinil v gozdu, kjer se je sam ustrelil. Nevarno obstreljeno kočsirico so prrpeljali v bolnišnico. Iz hudobija {Kivzrooen kjratek stik na električnem omrežju. Na daljnovodu Fala-—Laško je nastal ncnadoma kratek stik, ki je povzrofiil velike motnje v transfcrmatorjih in na celotnem električnem omrežju. Preiskava je ugotovila, da je še neodkrita hudoba privezal žico za železni nosilec daljnovoda, r.a drugi konec pa je obesil kos starega železa ter ga pognal čez napeljavo. Na meji prijet. Orožniki iz Selnice ob Dravi so prijeli Nikolo šircla iz Mokronoga na Dolenjskem. Obdolžsn je, da je vlomil v Imotskem v Dalmaciji v družbi še dveh pajdašev v trgovino Luke Mili- noviča, jz kater« j« odnesel raznega blaga za 20.000 din. En del sobo&kih begunoev prijet. Poročali smo, da je pobegntio Iz zaporov okrajnega sodišča v M. Soboti pet zločincev. Prvega so prijeli orožnikl Petra Križaniča na Cvenu pri Ljutomeru. Za Križani.em je padel v Slatini Radenci oblasti v roke Ciril Cajnkar. Prijeti je star 23 let, a je bil pred kratkim obsojen zaradi vlomov in tatvin na 5 let. Oba aretirana so odpravili nazaj v soboške zapore. O treh še neizaledenih beguncih domnevajo, da so se zatekli preko štrigove kam na Hrvaško. Clgan je zmaknil stotakov pet ter odkuril urnlh pet. Pred dnevi ae je v M. Soboti okrog 3. ure pono-i odigral precej buren dogodek. Nekl trije tuji državljani-izaeljenci so namreC naprosili cigana, da bi jih za 200 din odpeljal na postajo. Ker pa niso imeli drobiža, so poslali cigana menjat denar, a ta jo je jadrno odkuril, nakar so ga oni začeli loviti in ga seveda pošteno natolkli. Prijet tat, kl je kradel vino. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji poročajo: V noči na 3. marec je bilo ukradenih iz kleti Albine Starči. v Ritmerku buteljk vina v skupni vrednasti 3500 din. Orožniki od Sv. Marjete niže Ptuja so prijeli nekega moža in izvedli temeljito preiakavo. Našli so 90 buteljk ukradenega vina, 17 sod6kov in ateklenic, kozarce in razno drugo pokradeno biago. En sodček ao izsledili v gozdu. Zadeli so na 16 ostankov čebelnth panjev in na razno vlomilsko orodje. Prijeti je priznal šest vlomov in tatvin vina ter žganja. Orožniki upajo, da bodo kmalu razkrinkali tolpo, ki je bila že 10 let na delu z vlon.. ter tatvinami. Noftni vlom v železno blagajno. Sredi minulega tedna sta se lotUa v noči v šmartnu pri Litiji dva drzna vlomilca železne blagajne induatrijalca Pavla Knafliča. Blagajno sta navrtala nesliSno od strani s svšnjsko nogo ter odnesla iz nje osem tisočakov. Bogat plen žeparja. Pri blagajni ljubljanske Mestne hranilnice je dvignU te dni Bramko žužek za tvrdko A. Smrkolj 65.282 din. Na nepoiasnjen načiin mu je sunil pretkan žepar ves lenar. Pojasnllo. Z ozirom na našo notioo z dne 26. februarja so nam poslali orožniki iz Rogatca tole pojaanilo: Ko so orožniki v nočnem času čakali v žahenbergu pri Rogatcu na tatu že okoli šest in pol ure v zaaedi pri posestniku Mohorku, se je tat počasi priplazil v bližino plena. Iz do sedaj Se neznanega vzroka pa je tat, namesto da bi šel po plen, predčaano zbežal. Orožniki so ga takoj po svojih predpiaih pozvali, da stoji in stekli za irjim, da ga aretirajo. Ta poziv pa sta slišala tudi Mohorko Anton in njegov brat Martin ter sta iz radovednoati kljub predhodni prepovedi orožnikov prišla iz hleva, kjer sta apala, pred skedenj. Ker je eden od bratov Mohorko imel v roki poleno ter ae je v no.ne_n Caau videlo, kot da bi držal v roki samokres, je bil orožnik mišljenja, da ima pred seboj poznanega nevarn.ga tatu Repinca Franca in misli s samokresom uatreliti nanj, je takoj s puško pomeril proti Mohorko Antonu in Martlnu, ter a kroglo zadel Antona Mohorko v levo ramo.