oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
la- XXIX.—LETO XXIX.
Stavka pri Osborn Co. poravnana
alf
1»
or de
M n, , ——
'Stavka delavcev pri Osborn ovi ^^^cturing Co., organizira-fdij ^ uniji United Auto Work-j® trajala 127 dni, i včeraj izravnana. Kom-katere tovarna se na-5401 Hamilton Ave., je da se bo produkcija rI . 3. junija. Delavci v de-jJJ'^'^entih 37, 31, 35 in 57 pa obili naročilo, da se javijo dfj že danes. !'%	med drugim delav-
priznala 18 centov in pol ^ka na uro.
J;ADA ODREDILA. DA pj TEŽA HLEBOV IN ^CIVA ZNIŽA ZA 10%
^ PjjJ^^SHlNGTON, 27. maja. — JGdelski department je nocoj bodo morale peka-: Pi'icensi s 1. junijem znižati
.težo v,-
raznemu pecivu (hlebom *	za 10 procentov,
''^'iba je bila izdana z na-da se prihrani čim več ji, pomožno akcijo v Evro-'»Aziji j
in peciva.
llšt
pe
»i	in da se pospeši šted-
J« kruha -
W	poprej pekom dala
jen je, da znižajo težo hle-drugega peciva, ne da bi cene, toda radi konku-j® dovoljenja poslužilo Wialo pekarij.
Ju . ^aredbe za znižanje teže I^^Gte samo take pekarije, ^^ele velike potežkoče z p	ampak take pekarije
ijf( 5 do 10. junija prositi za
^^dev:
no dovoljenje.
•uši
3%
'^žnovanje spominskega ^oeva v Clevelandu
ji^eku so velike priprave za

78.
Četrtek
Spominskega 30. maja. V
lin, ' Oluzikalni dvorani se bo Clff. 30 popoldne obdržavalo
"gram:
na Public Square v
bodo slavnosti ob 11. uri jlio in ob 4. uri popoldne Člani veteranskih in jOt) ^'^^ičnih organizacij bodo že '^h zjutraj pričeli krasiti po vseh pokopališčih v okraju.
parki,- kot Euclid ' Puritas' Springs in 1 ^ Lake bodo prvič odprti . ^^'^ji sezoni. V Mestnem pa se bo vršila žogo-% med Indians in Chi-Sox. V North Ran-'^odo konjske dirke.
/
S
i
t 1«
(4
i5
s*
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 28, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 105
OHIJSKI FARMERJI DARUJEJO ŽITO ZA LAČNE

Mrs. Dorothy Moorhouse (ženska s klobukom na desni) je med farmer j i v Medina okraju podvzela kampanjo, da naj -vsak farmer daruje bušelj ali več pšenice za lačne v Evropi in Aziji. Njen apel je našel ugoden odziv med farmer j i sirom dotičnega -okraja.
Sporazum med podjetniki in unijo premogarjev na vidiku
stna vest iz domovine
Jakse, 21550 Ivan Sv . j® prejela pismo k matere Johane Bajuk

c%a.
\ ki ji sporoča, da jeumrl^ 27. aprila 1945 leta, I	v internaciji v Ita-
tojj.'^^stali so veliko hudega ' Sedaj nimajo obleke, čev-
pošta Gradac, Bela
in
denarja.
Nov grob
k "*0hn kobilšek
zjutraj je umrl John % stanujoč na 1490 E. V v ■ Pogreb oskrbuje Svet-% k ^Srebni zavod. Podrobno -s.^0 poročali jutri.
0'
KI /1
"Dobrodelni
koncert
otroške bolnice
Maja
0^1
v s. N. D.
ob šesti uri zvečer
linijski odvetniki delajo na detajlih pogodbe; stavka je zopet na celi črti polnomočna
WASHINGTON, 27. maja—Medtem ko je končanje dvotedenskega premirja, ki je minilo v soboto opolnoči, danes ustavilo ves obrat v rudnikih mehkega premoga, pa obstoji upanje, da bo spor med unijo in podjetniki kmalu izravnan, nakar se bo delo v premogovnikih zopet obnovilo.
Osebni zastopnik notranjega'
tajnika Juliusa A. Kruga je nocoj izjavil, da pogajanja, ki so se obnovila danes, zaznamovala "nekoliko napredka" in da bodo unijski odvetniki nocoj delali na detajlih doseženega napredka.
Današnja konferenca med predstavniki premogarske unije in podjetnikov je trajala štiri ure in se je razšla ob 7. uri zvečer. Nadaljevala se bo jutri ob 11. uri dopoldne.
Ko so reporter ji vprašali predstavnika notranjega tajnika, da-li izjava 2 "detajlih" pomeni, da gre za detajle novega delovnega kontrakta, se je samo nasmejal, toda znamenja kažejo, da sporni stranki nista več daleč do sporazuma.
Stavka, ki je bila pred dvema tednoma prekinjena, ko je unija odredila premirje za enako dobo časa, je bila danes zopet na celi črti polnomočna.
Medtem ko unijski predsednik John L. Lewis ni podal tozadevno nobenih naročil, pa so unijske postojanke same zavzele tradicijsko stališče, da se delo ne bo obnovilo, dokler ne bo sklenjena nova delovrla pogodba.
poroka
Jutri ob 9:30 uri zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv. Marije Aa Holmes Ave. Miss Almi-ra I. Godler, hčerka Mr. in Mrs. Anton Godler, 18906 M6hawk Ave., in Mr. Joe I. Jerman, sin Mr. in Mrs. Joseph Jerman, Hillgrove Rd. Prijatelji so vabljeni, da se poročnih obredov udeleže. Novoporočencema če-
Tudi Avstrija ima teritorialne zahteve
DUNAJ, 21. maja (O.N.A.) — Avstrijska vlada namerava predložiti mirovni konferenci te-ritorijalne zahteve, ki se tičejo madžarskega, jugoslovanskega, italijanskega in celo nemškega ozemlja!
Štajerski begunci sp osnovali odbor, ki priporoča avstrijskemu kanclerju, naj zahteva priključitev vse štajerske k Avstriji. Drug odbor je bil osnovan v svrho zahtev nekaj kvadratnih km ozemlja nekdanjega Bur-genlanda, ki je zdaj del Madžarske.
Teritorijalne zahteve napram Nemčiji so v takozvanem okraju Berchtesgadena, kjer je imel Hitler svoje gorsko gnezdo.
Nizozemci in problem Indonezije
AMSTERDAM, 21. maja. —! (O.N.A.) — Nizozemska jav-' nost je čedalje bolj nezadovoljna s postopanjem vlade in guvernerja van Mooka radi njiho-1 ve politike v Indoneziji.
Kritiziranje vlade je postalo posebno ostro ob priliki obnovitve pogajanj med dr. van
iMoIotov ožigosal postopanje Zed. držav in Velike Britanije v Parizu
Truplo ponesrečenega letalca najdeno v jezeru
Truplo, ki je bilo spoznano kot Mook-om in Soetan Sjahrir-jem,' lajtnant Lawrence M. Bran-predsednikom takozvane Soe- i nan, star 22 let, je bilo najdeno karno republike na Javi. Pre- i ^ jezeru Erie v bližini Colum-tekli teden se je van Mook vrnil bja Rd., Bay Village, O. To je iz Haaga in sš znova začel po-'eden izmed dveh pogrešanih le-gajati z indonezijsko misijo, ki talcev iz vojaškega letala, ki je je nastanjena v gradu Geldar- padlo v jezero že 17. maja. Le-land. Pogajanja so tajno, kar je talec je utonil in truplo ne kaže še prav posebno razburilo jav- drugih poškodb. Zapestna ura, nost.	I ki jo je^ imel utopljenec na roki.
Nedavno je objavila komisija se je ustavila ob 9:25. Truplo je poslanske zbornice, ki je obiska- ^ bilo prepeljano v Toledo, O., la Javo, svoje poročilo, ki obto- kjer živijo starši ponesrečenega, žuje van Mook-ovo politiko, da'
je kriva dejstva, da so obdržali Japonci na Javi kontrolo dežele v svojih rokah. Druga obtožba je naslovljena Angležem, posebno lordu Mounfbattenu, da
Pričakuje diplomo in dete
Mrs. Mary Land, stara 30 let, pričakuje te dni rojstvo svojega niso izpolnili svoje naloge, ki je deteta in posebno diplomo za
bila, da razorože Japonce.
Poročilo poudarja, da je van Mook po predaji Japoncev izdal povelje, da se morajo vsi nizozemski uradniki, ki so bili odšli iz koncentracijskih taborišč in prevzeli svoja prejšnja mesta, vrniti nazaj v taborišča in počakati popolne razorožitve Japoncev. Nekoliko nejasno je, zakaj je bilo izdano to čudno povelje, toda poročilo pravi, da bi bili Indonezije! ostali mirni, ako bi bili ti nizozemski uradniki smeli ostati na svojih mestih.
Naslednji očitek je naperjen proti Angležem. Ti so glasom tega poročila, hote ah nehote, podžgali Indonezijce, da so zahtevali popolno neodvisnost.
v sili vse prav pride
PORTLAND, Ore. — Charles Rebert v tem mestu si je naredil dom v dimniku stare zavržene prekomorske ladje, ki ga je kupil in v njem naredil stanovanje, obstoječe iz kuhinje in spalne sobe.
zgodovino iz Western Reserve univerze. Mrs. Land, katere mož je odvetnik, ima že od preje štiri leta staro hčerko in je ena prvih dijakinj zgodovinskega preiskovalnega tečaja. Za svojo graduacijo je napisala razpravo "Malcontents and the Melting Pot," v kateri dokazuje, da je bilo ozemlje, ki tvori današnjo Ohio, že od nekdaj središče močnih osebnosti, ki so vodile boj za temelje socialne reforme.
v californijo
Zadnjo soboto so se podali na potovanje v Californijo, Mr. in Mrs. Louis Peterlin, hčerka Peggy in Mr. Michael Krizmančič, oče Mrs. Peterlin, vsi stanujoči na 2150 Glenridge Rd. Ž njimi je odpotovala tudi Mrs. Blaž Odar iz Cantona, Ohio. Spotoma se bodo ustavili v Hot Springs, Denver, Colorado. Želimo jim obilo zabave in razvedrila na potovanju ter srečen povratek!
Vrhovna zvezna sodnija odločila proti "nad-seniornosti" vojnih veteranov
'Pop*
koncerli se prično 8. junija
Dne 8. junija se prično v Mestnem avditoriju poletni "pop" koncerti pod vodstvom dr. Rudolph Ringwalla. Z letošnjim programom se prične osma sezona. Koncerti se bodo vršili vsako sredo in soboto skozi osem do deset tednov.
Vstopnice so v predprodaji pri Taylor Son & Co., 613 Euclid Ave.
sans št. 39
V petek, 31. maja ob osmih zvečer se vrši redna mesečna seja podružnice št. 39 SANS v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prosi se vse dru-
štvene zastopnike, da pridejo, stitamo in jima želimo vse naj- ker bo podano poročilo o kam-boljše v zakonskem življenju! panji.
WASHINGTON, 27 maja. — Vrhovno zvezno sodišče je danes podalo odločitev, ki pravi, da zakon za obvezno vojaško službo vojnim veteranom ne jamči 'nad-seniornosti" nad delavci, ki niso služili v oboroženih silah.
To pomeni, da medtem ko se delavcem, ki so se vrnili iz oboroženih sil, priznava čas, ki so ga prebili v armadi ali mornarici kot del njih delovne dobe, pa nikakor ne morejo zahtevati, da bi imeli večjo prednost, kakor če bi bili ostali na delu.
Odločitev je bila podana s 6 glasovi proti 1. Edini član vrhovnega sodišča, ki se ni strinjal s tem stališčem, je sodnik Hugo L. Black. Večinsko odločitev je napisal sodnik William O. Douglas, ki je med drugim izjavil:
"Temeljito smo preiskali vse zakonodajne podatke, toda nikjer nismo našli ničesar, kar bi se moglo tolmačiti tako, da bi imel veteran pravico do dela, katerega na temelju sistema se-niornosti ni na razpolago."
Odločitev ugotavlja, da zakon za obvezno vojaščino jamči vojakom, da vsled svoje odsotnosti ne bodo izgubili ničesar na seniornosti ali bivši poziciji.
"Veteran, ki se je vrnil, ne
Sovjetski minister pravi, da sta Byrnes in Bevin skušala s pritiskom in grožnjami vsiliti svojo voljo Rusiji
LONDON, 27. maja—Sovjetski zunanji minister Vja-česlav Molotov je danes rezko ožigosal postopanje Zed. držav in Velike Britanije na pariški konferenci, kateri je obtožil, da sta formirali blok proti Sovjetski uniji ter dejal, da bi se manevrom, katerih sta se Amerika in Anglija po-služili v Parizu, ne mogla ukloniti nobena država, ki kaj drži na svoje spoštovanje.
Molotova izjava, ki ie bila • *
dobi isto seniornost, katero je imel," pravi sodnik Douglas, "temveč njegova služba v oboroženih silah je šteta kot delo v tovarni, tako da ničesar ne izgubi, ker je bil odsoten. Toda mi bi potvarjali besedilo zakona, ako bi ga tolmačili na tak način, da bi priznavaH veteranom večjo seniornost, kakor pa bi jo imeli, ako bi ne bili nikdar služili v oboroženih silah.
"Mi se strinjamo s prizivnim sodiščem, ki je reklo, da je bil namen zakona, nuditi veteranom tolikšno nadomestilo za dobo odsotnosti kot je sploh mogoče."
Odločitev je bila podana v tožbi, katero je pričel Abraham Fishgold, delavec v ladjedelnici Sullivan Drydock & Repair Corporation v Brooklynu, N. Y.
Ko se je Fishgold vrnil v civilno življenje, #je dobil nazaj svoje staro delo. Ko je čez sedem mesecev začelo manjkati dela, ga je družba odslovila, medtem, ko je obdržala ne-ve-terane, ki so imeli višjo seniornost.
Okrožno, zvezno sodišče je Fishgoldu priznalo $86.40 odškodnine. Prizivno sodišče je odločitev zavrnilo, nakar je v tožbo posegel justični department, ki je zadevo predložil naj-višjemil sodišču.
objavljena v nekem moskovskem časo"pisu, pravi, da je postalo jasno, da "mirovna ofenziva", katero se razglaša v nekaterih ameriških krogih, obstoji v prizadevanju, da bi se Rusiji vsilila vojna Zed.' držav in Anglije.
S tem je Molotov očividno direktno udaril državnega tajnika Byrnesa, ki je v svojem govoru po povratku iz Pariza izjavil, da so Zed. države podvze-le "mirovno ofenzivo" za pravično izravnavo eyropskih problemov."
Molotov je obtožil Byrnesa, da je v Parizu poskusil zlomiti ravnotežje med tremi velikimi silami in da se je pri tem po-služil proti Rusiji pritiska, ustrahovanja in groženj.
Udaril je tudi po Byrnesu radi sugestije, da bi se mirovne pogodbe predložile zbornici Združenih narodov, o kateri je rekel, da . pogodbe niso njena zadeva in ameriškega državnega tajnika obtožil površnosti, ko je rekel, da je premier Stalin načeloma pristal na predlog za 25-letno pogodbo med štirimi velesilami za razoroženje Nemčije.
Molotov je dalje rekel, da bo vsak poizkus za vsiljen je ameriškega načrta, da bi se sklicala mirovna konferenca 21 narodov, kakor je predlagal Byrnes, predno se je konferenca velikih štirih zedinila glede mirovnih pogodb, vodil propadanju prijateljskih odndšajev med velikimi silami.
Sovjetski zunanji minister je tudi rekel, da postaja čedalje bolj težko ugotoviti črto med željami za varnost in ekspanzi-onističnimi motivi ter nato vprašal:
"Kakšni so varnostni interesi, ki diktirajo zahteve Amerike za baze v Islandiji?"
Z ozirom na Byrnesovo sugestijo za 25-letno pogodbo med štirimi silami, ki naj bi služila za preprečen je ponovnega oborožen ja Nemčije, je Molotov rekel, da je Rusija svetovala, da se Byrnesov načrt skrbno prouči, da pa mora biti jasno, da bi se taka pogodba mogla skleniti šele, kadar bi se sklenila mirovna pogodba z Nemčijo.
Danes pa nima Nemčija niti zaplodka vlade, s katero bi se mogla skleniti mirovna pogodba, je rekel Molotov, vsled česar je Byrnesova sugestija ob tem času brez pomena.
Olepšava vrla umobolnice
Downtown Garden klub je podvzel korake, da se posadi in pose je cvetlice na vrtovih državne bolnišnice za umobolne na Turney Rd. Cvetlice bodo sadili in sejali bolniki sami pod nadzorstvom Charles Bleiwitta, načelnika zelenjaka te bolnišnice^
Koncertna priredba v korist otroške bolnice
V četrtek na Spominski dan, 30. maja se bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. vršila velika koncertna predstava, pri kateri bodo sodelovali trije^ poznani pevski zbori.
Program se bo pričel točno ob 6. uri zvečer. Prvi bo nastopil zbor "Planina" iz Maple Heights, ki bo podal sledeče točke: "Jadransko morje", "Če na tujem zemlja me pokrije", "O mraku", "Svoboda" in "Zrimska Fran-kopanka".
Zatem bo sledila Glasbena matica z mešanim zborom, ženskim zborom, kvartetom in due-tom. Pnogram Glasbene matice vs^uje različne točke,' tako boste slišale prelepe arije iz opere "Nabucco" in "Mignon" ter izvleček iz operete "Netopir", krasne narodne popevke in druge klasične skladbe. Josephine Milavec-Levstik bo zapela "Tulipan" in "Partizan", Tončka Simčič, L. Belle, F. Plut, in J. NoSan bodo v kvartetu zapeli "Nekje v Franciji", Carolyn Budan bo zapela v soli in v duetu z Frankom Bradač. Moški kvartet L. Belle, F. Plut, J. Nosan in P. Kogoj bo tudi zadovoljil s "še stare ceste so" in "Moj deklič", dočim bosta Dorothy Svigel in John Nosan nastopila v duetu. Frank Slejko bo nastopil v soli na violino in spremljala ga bo Vera Slejko.
"Zarja" se bo to pot zopet odlikovala s partizanskimi pesmi, ki jih bo podala kot ob priliki zadnjega svojega koncerta. Kot zadnja točka na programu bo "Zarja" vprizorila opereto v enem dejanju "Povodnji mož", v kateri bodo imeli vloge Frank Kokal, Jennie Fatur, Tony Pe-rušek in Dorothy Skedel. Režiserka je Sophia Elersich, pri klavirju pa bo spremljal Edwin Poljšak.
Da bo na Spominski dan res praznično razpoloženje v Slovenskem narodnem domu, je razvidno iz gori omenjenega programa, ki ga bodo podali pevci in pevke naših narodno zavednih pevskih ztorov. Vsa čast gre tem kulturnim delavcem kot tudi njihovim dirigentom, Frank Vauterju pri "Planini", Ivan Zormanu pri Glasbeni matici in J. V. Krabcu pri "Zarji" za njih plemenito sodelovanje, da se ojači sklad za otroško bolnišnico, za katero je baš sedaj v teku kampanja, da se v Clevelandu doseže vsoto $30,000 do 31. maja.
Vspored te priredbe v četrtek večer je tako bogat, da ni potrebno posebno vabilo na vse one ljubitelje naše mile slovenske pesmi, zlasti ker se gre za dobrobit bolne dece v Sloveniji, ki pričakuje pomoči od nas, ameriških Slovencev.
strass
ENAKOPRAVNOST
28. maja,
1946 —
^^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OI$IO
HENDERSON 5311-12 issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznašalcu v tleveland in po pošti izven mesta);
Por One Year—(Za celo leto)_________
For Half Year—(Za pol leta)______
For 3 Months—(Za 3 mesece)______—
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(2a celo leto) ---
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
_»8.00 _ 4.50 _ 2.75
For Europe, South America an^ Othv Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) ---—
For Hali Year—(Za pol leta) -----
.$9.00
_ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
104
Beseda slovenskih kulturnih delavcev o usodi Trsta in Primorske
H.
Prelita kri neoboroženih ljudi, šibkih žensk in otrok —taka je sled, ki jo pušča fašizem za seboj. Toda zavedajmo se; ta bes, ki se izživlja nad brezbrambnimi našimi rojaki in demokratičnimi Italijani, pomeni strah pred resnico in pred dejstvi, strah pred pravico, strah pred idejo, pred jasno, zmagovito, ki sveti in greje in vodi. Zakaj resnica in dejstvo je, da je ta zemlja naša, da je to" ljudstvo za nas, za Titovo Jugoslavijo, da je neizpodbitna pravica na naši strani in da je ideja mirnega bratstva narodov ideja bodočnosti, ki bo živa, ko bo fašizem davno strt na tleh. Fašizma je svoje poti sram,^ zato si pomaga z lažjo, hoče zakriti svoje grdobije s krivimi sodbami. Naš narod, naše primorsko ljudstvo pa živi prav ob istem času svoje velike dni in piše v knjigo svoje zgodovine najlepše strani—nič umazanega, nečistega ali tudi samo nejasnega—vse je pošteno in pravično, vse zanosno in junaško; z zastajajočo sapo in s ponosom v prsih bo obračal in prebiral te lepe liste zanamec, srečen, da je imel take očete in dede. In ena najlepših besed, zapisana na vsako teh lepih strani, je beseda svoboda. In še preden jo je to ljudstvo samo doseglo, je omamila tudi italijanske množice in jih vabi v Jugoslavijo. Toplo mi je pri srcu, ko vidim, da imamo mi, pred kratkim še tlačeni in pritiskam pod jarem, toliko svobode, da jo hodijo drugi k nani iskal Zares bogati smo. Lahko smo ponosni: mi delimo drugim svobodo. In pomnimo mi in pomni naj svet; samo kdor daje in more deliti svobodo, more biti porok za tako zaželeni mir—brez svobode pa ni miru, ne more biti miru!
In vi, ustvarjalci novih misli, graditelji stavbe bodočnosti, pisatelji in znanstveniki vseh jezikov sveta, ki stojite za svobodo misli, govora in tiska, za samoodločbo narodov, prijatelji, ki smo se znašh prav tukaj na naših jugoslovanskih tleh pred leti na skupni fronti zoper nemški nacizem, poglejte naš položaj, posluj j te klic nas pisateljev maloštevilnega naroda, povzdignite svoj glas povsod, kjer imate svobodo besede, in povejte mogočnjakom tega sveta, ki mislijo, da se smejo igrati z usodo šibkejših, čeprav krepkodušnih narodov, povejte jim, da so nad vsako silo nedotakljive ideje človečanstva, ki ne sme biti nikjer in nikoli žaljeno, ker se sicer prej ali slej maščuje nad ža-livci. Vi pa, ki vam je fašizem zavezal usta, da ne morete govoriti, pisatelji pod jarmom, pisatelji v verigah, vedite, da se na primorskih tleh borimo tudi za vas.
Da, velika, za ves svet važna je pravda za Trst. Nam je naloženo, da jo doženemo. Kako bo dognana sedaj, v najkrajšem času?' Za nas ne bo končana, dokler ne bo pravično zaključena.
Nato je spregovoril pisatelj Juš Kozak. Govoril je o| borbi primorskega ljudstva, ki je najveličastnejša borba evropskih ljudstev za svobodo. Ta borba se še vrši v težkih okoliščinah. Rodila pa je že sad, ki je važen in velik; povezala je slovensko-hrvatsko delovno ljudstvo z italijanskim delovnim ljudstvom. Svoj govor, ki ga bomo prinesli v jutrišnjem časopisju, je zaključil z mislijo in vero, da so na strani primorsk^a ljudstva vsi napredni svobodoljubni pisatelji, umetniki, učenjaki pa naj žive v Ameriki, Angliji, Franciji ali drugih državah, ker drugače ne more biti. Ce bi tega ne verjeli, bi morali zanikati prepričanje v člo-večansko kulturo.
Besedam književnika Juša Kozaka so sledila znanstveno utemeljena izvajanja univ. profesorja dr. Antona Melika o nerazdružni povezanosti Julijske krajine z ostalim jugoslovanskim ozemljem.
beseda dr. ferda kozaka
zemlje, ali ne občutite pri tem, prav v dnu srca nek mrzel srd, ki mu je oče globoko žaljen ponos? Ali je res ta svet samo kričav semenj, kjer se zbor mešeterjev posmehuje sleherni svetinji?
Tole bi rad vprašal ta svet; ali veste zares, kdo je in kakšno je to ljudstvo?
Skoraj dvajset let je gazil po njem fašistični škorenj. Svoj at v črnih srajc se je vozila od vasi do vasi, pretepala z gorjačami in korobači kogarkoli je dosegla, napajala sivolase starčke z ricinovim oljem, odganjala ljudi v internacije in zapore in zažigala domove—podivjana drhal, ki sta ji od njene dvatisočktne kulture ostala samo Neronova izprijenost in zlokobni napuh. Evropa, ta, za vse velike ideale človeštva tako svetniško vneta Evropa, je ta čas mižala kakor kupec, ki po dobro opravljeni kupčiji za-dremlje.
Nato je fašistična povoden j preplavila vso slovensko zemljo. Tu, po naših ulicah so prepevali skvadristi in do komolcev so jim bile krvave roke. To je bila kri naših ljudi. Tu pri nas so visoko izobraženi kvestorji s cigaretami žgali telesa naših žena, posiljevali dekleta vpričo mater.
Ko se je pa zrušil fašistični malik—kaj je storilo naše ljudstvo? Ni jih klalo, krvnikov in zločincev, ni vriskalo nad njihovo krvjo. Globoko'v južni Italiji mi je mlad oficir s solzami v očeh pripovedoval, da so naši ljudje njega in njegov oddelek spremljali skozi gozdove do meje, in da so dekleta obvezovala vojakom do krvi ožuljene noge. Na: še ljudstvo se za prizadejano gorje ni maščevalo. Naše ljudstvo je bilo pripravljeno seči v roke sosedom, ker je verjelo in verjame, da zločin ni bil spočet v srcu italijanskega ljudstva.
Ali je mogoče takemu ljudstvu odrekati kulturo duha in srca? In ali morejo takega ljudstva zahteve biti krivične in zoper naravo stvari?
Toda vse to je danes čisto drugače postavljeno^red oči sveta.
Direktor gimnazije se oglaša bratu
Poznani John Kadunc, 1229 E. 71 St., je prejel pismo od svojega brata F. Kadunca iz Ljubljane — Vič, kjer je sedaj direktor gimnazije. Iz pisma je jasno razvidno, da je bila cela družina aktivna pri partizanih. Po svoji zmožnosti je gotovo znal pravilno razsoditi in se je pridružil skupini, ki je bila pra-
ranjen in je sedaj 40 odstotkov invalid. Srednji, Vladimir, se je 1945 leta vrnil iz. borb strašno izmučen in truden, kot partizanski kapetan.
"Iz teh vrstic vidiš, koliko smo trpeli. Stric Lojze je tudi mnogo trpel. Italijani so mu požgali lep, velik kozolec, ga odpeljali na otok Rab in tam mučili.
variši, vendar se odgovorni oP" gani za vse niso zmenih.
Med včerajšnjo razpravo je i lo zaslišanih več prič, ki jih predlagal javni tožilec. Obremenilne priče so v marsikaterih iz javah prišle med seboj v proti slovja. Popoldne je podal svoj zagovor tov. Dušan Fortic.
Razprava S3 danes nadaljuj®-
lil
va, in z njo sodeloval. Pismo se j da je prišel po štirih mesecih glasi;	1 komaj še malo živ domov.
''Ljubljana - Vič, j Teti Karolini je tudi umrl edini
7. marca 1946.
"Dragi brat!
"Javljam Tebi in Tvoji rodbini, da sem ostal po tej strašni vojski, po nepopisnih mukah in trpljenju še živ. Leta 1941 v aprilu so prihrumeli Nemci čez Jugoslovansko severno mejo in nas, ki smo služili v Mariboru,
zaprli, pretepali in mučili in nas
po dvomesečnem trpljenju v ma-1ZT r T T" • , - -
„ istofovi fantie so izvrstni m so riborskih zaporih odpeljali v Sr-1	, ,	. .,.
, .. .	, V	I mnogo dobrega storili.
bijo m Hrvatsko, nekatere pa v
Nemčijo.	Pozdravi vse Šmarce! Mislim
sin. Tako se je godilo v celi Sloveniji, v celi Jugoslaviji.
"Sedaj imamo, hvalabogw, mir in ^ojo republiko Jugoslavijo. Naš Tito nam je izvojeval svobodo in bo uredil tudi republiko, ker je velik in zelo sposoben človek. Večkrat grem v Šmarje in obiščem Mastkove, ki se prav dobro komandirajo. Kri-
"Žena mi je leta 1942 v strašnih mukah umrla. Starejši sin je padel kot partizan, Slavko, 1944 leta; mlajši Branko je bil partizan v slavni Cankarjevi j brigadi. Bil ■ je leta 1944 težko 1
da bi bilo sedaj dobro, da se vsi vrnete v našo staro domovino, ki je za nas gotovo najlepša zemlja.
"Tvoj brat "F. Kadunec".
xOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
PISMA IZ STAREGA KRAJA
<xx>oooooo<c>oc>oooooo<c>oo<č>ooooooooooooo<
Mirna peč je bila prizadeta
Mr. Anton Špendal, 976 E. 77 drlf. Civilisti so jim pa bili kot St., je prejel od svojega brata muhe.
Janko Špendal pismo iz Biške vasi, pošta Mirna peč, katerem opisuje stanje ondotnega kraja tekom vojne. Kot večino moških, je bil tudi on odveden v internacijo. Na Rabu se je nahajal 14 mesecev. Sedaj je bil izvoljen za župana, katero mesto je njegov oče, p. d. Žinger, imel dolgo let.
Pismo se glasi:
"Biška vas pri Mirni peči na Dolenjskem 5. marca 1946. "Dragi brat!
"Pb dolgem času se Ti ogla-
"Pa Nemci tudi niso bili nič boljši. Pri meni so štalo in svinjake kar izpraznili; konji, vozovi, vse je šlo z njimi. Požiga-li so kar cele vasi. Tudi če si bil pod zemljo, so te izvohali. Ta beli so pa kar po posteljah ljudi pobirali in pobijali. Vsi so znali eno. Zelo veliko jih manjka sedaj, enih in drugih. Srečen je, kdor jo je odnesel.
. "Mirna peč je precej prizadeta. Hiše so bile zelo poškodovane, še posebno cerkev, Kostan-jevčev itd. Brata Lojza je pa mina raznesla, je takoj umrl.
V Kamniku pri Preserju so jih postavili ob zid in en dan ustrelili devet
Pred nekaj dnevi je prejel poznani Mr. Jakob Jerina iz 15315 Lucknow Ave., pismo od soproga sestre France, iz Kamnika, pošta Preserje pri Ljubljani. V
so si: 'Zakaj bom bežu, naredu nisem nič, imam čisto Vest.' A prišli so Italijani, in kar so živega dobili, so vse pbbili in v Borovnico z avtomobili odpelja-
Clevelandu živi veliko rojakov > li. Tako da te kamniške žrtve so in rojakinj iz dotične okolice in j v Borovnici pokopane.
upamo, da jih bo naslednje pi-j "go pa ti: Bločan gospodar, smo nekoliko seznanilo, kako so! Sluga gospodar in sifi, zet in
8im, ker Bern dobil naslo^ M Mene so pa po Italiji in Nemči-Matjaževi. Kakor vidim, ste =e|j.
vsi živi. Srečni ste vsi, kateri ste bili na na ono stran luže, ko je razsajala ta vojna. To je bilo nekaj strašnega, kar kaj takega človek preje še ni doživel, posebno ne Jugoslovani. Tega sploh ne morem opisati.
"Jaz sem bil trikrat pripravljen za ubiti ali vedno sem unesel Italijanom in našim "belim" izdajalcem. Skoraj pri vsaki hiši manjka po enega in tudi po. tri ali cele družine. Jaz nisem bil tri leta nič doma. Enkrat je prišlo 50 Italijanov ob polnoči in so me iz postelje vzeli in vso
je sedaj na železnici v službi. Najmlajši Ludvik, je 'pa doma pri meni.
"Imam ene vojaške črne konje. S tistimi delamo počasi Samo zemlja je še ostala, ker je ni nihče mogel s seboj odnesti. Pa samo, da je enkrat tega hudiča konec, se bo že počasi vse uredilo, samo da je še glava ostala.
tam pretrpeli grozote vojske. Zanimivosti pisma so sledeče:
"Kamnik, pošta Preserje, 1. aprila 194G. "Dragi svak in družina.
"Najprvo Vas vse skupaj lepo pozdravimo. Nadalje se Vam prisrčno zahvaljujemo za poslano darilo, ki smo ga prejeli 26. marca t. 1. Bog Vam povrni.
"Sedaj Vam malo poročam o družinskih razmerah pri nas. Jaz sem sedaj 68 let star, v pokoju sem 12 let. Na postaji sem bil 27 let v službi. Že prva svetovna vojna nas je hudo izmučila, a druga, ta me je pa skoraj ugonobila; pa o tem poročam bolj natanko prihodnjič.
"Starejša hči Mara, je poročena v Logatcu, ima zdravnika.
UREDNIKOVA
POŠTA
Čiialniška seja sdd
Cleveland, O. — Seja
ce Slovenskega delavskega
se vrsi v Prične
%
kovu
iJiiSi Prot
ji
se malo prej kot po sicer ob 7. uri zvečer, radi tega, ker ima si
sin, Antonc^v Janez, Birt, Ker-žičov Janez in Šenk. To so bili revčki, vsi zdravi in mladi, za vsako delo sposobni, ni jih več.
"Kamničanji so večinoma že poslopja nazaj naredili, a vsega pa še ne, ni denarja in delavcev. Najbolj primanjkuje zidarjev in tesačev.
"Jaz sem bil ves čas z družino doma, a rečem, da samo Mati božja me je varovala, da z mano ni bilo tako kot z zgoraj omenjenimi.
"H koncu se še enkrat jaz kot naša mati Franca prav prisrčno lopo zahvaliva za poslano darilo. Bog povrni. Saj tukaj je tako vse na karte, razun vžigalic, te so prvič v prodaji, ja pa tobak, pa je slab, so pa Nemci vsega
ma na Waterloo Rd.
sredo 29. maja zvečer.
navadi i»
To pa ilučajn"
kasneje katero društvo sejo prostoru Čitalnice. Mi ^ prej skončamo z našo sejo m umaknemo drugim. ^
Tem potom vabim talnice, da se te seje vilno udeležite ob času, ko . vedeno. Prihodnji trije •_ bodo vroči za obdržavanje Zato rešimo zadeve seda].
S pozdravom,	. ■)£_
Aiiton Jankovich, taj
Lep koncert treh ^ pevskih zborov
Cleveland, O. Na SpoRii^^ dan v četrtek 30. maja ^ priredijo trije pevski in zanimiv koncert v .jj otroške bolnišnice v ^
To bo za vse dobro in misleče Slovence v Cleve in okolici velik dan. Veli pravim, ker tisti dan bo o . redili naši trije stari,
pevski zbori obsežen io koncert in sicer Glasbena^ lica, Soc. pevski zbor 2»''] Planina iz Maple Heights-
Vse te tri zbore brez vsi dobro poznamo, ker jo z4 dobrobit ne samo clevelandske slovenske ne, pač pa delujejo tudi rist in olajšavo trpljenja rnu slovenskemu narodu^ jg. domovini. Delajo za nje sirot otrRk, ki tuberkulozo in drugimi ®^ggia boleznimi, ki jim jih je P . vojna, katerih si niso san^
vi.	pfi"
Torej ti trije pevski zo ^ rejajo velik skupni ko^o
br
lika. \k kr ■1'alc »tos Po.
Hci
^hr k
ilat
tvii %

%
Starejši sin je v Rakitni šokki t^iboljšegaoplenili in v Nemčijo upravitelj. Ženo ima iz Dobrega!«^^^'^!^« nov pridelek
kraj, gotovo ne bi nič poznal, ker se je zelo veliko spremenijo. Samo še Hmelčič tako stoji, kot je bil. Sedaj sem začel
. , , iznova v dolini regulirati. Ka-obleko do zadnjih hlač, Mno.|	rodila, Te po-
vae tri otroke in dva brata in	^er je še vedno dobra
noB gnali v Mirno p_eč na koman-j^^
do. Druge so izpustili, jaz ini^^ pomirim.
"Županstvo tudi noče iti od naše hiše. Sedaj so pa mene iz-
polja na Dolenjskem; žena je tudi iičiteljica tako, da oba učita. Imata tudi dva sinčka pet let in eno " in pol leta starosti. Dri'.gi sin, Ivan, ta je bil arhi-"Ce bi še kdaj prišel v naš' tekt za stavbe, a je 28. septem-
Nato se je priglasil književnik dr. Ferdo Kozak, minister za prosveto v vladi Ljudske republike Slovenije:
Tovariši in tovarišice! Karkoli bi rad dejal glede Pri-morja in Trsta vem, da ne more biti nekaj novega, vam in svetu doslej neznanega. Kako naj bi bilo novo, ko pa je ta
bratje smo šli pa v zapor, potem Pa v internacijo. Na Rabu sem bil 14 mesecev pod šotorji, noč in dan. Polovico zdravja sem tam izgubil, nisem več tako trden. Trinajst tisoč nas je bilo
volili. Pravijo, da je bil stari Žinger najboljši župan, naj bo pa Š3 tamladi. Samo prej so bili dobri časi. Zato je bila plača.
tam v lagerju. Lačen pa tako^^j je pa samo čast in zelo da aem ee kar lupil. Šeat tisoč	težave, ker
ljudi je tam umrlo.
"<5e bi Ti vse podrobnosti po-
je za vse še veliko ix)manjkanje,
. , , I za eno kot drugo.
pisal, mi ne bi verjel, da so j ,,p^ g^o vseeno zadovoljni, možni kaj takega ti prokletiig^^^ je šla ta okupatorska Lahi. ki so tako katoliški ^ j banda od nas. italijanska, nem-kulturni. Tudi gtari ljudje do	domača sodrga. Pri nas
so veliko krivi duhovniki tega
bra 1943 umrl, 23 let star. Hči Franca, ta je doma pri menj in je občinska babica, neporočena.
"Najmlajša, Antonija, ta re-vica je šla spomladi leta 1942 ; k partizanom, je pa padla januarja 1945 v Lučah v Savinjski dolini. A smo jo spravili domov, tako da je v Preserju pokopana.
"Ja še to nisem povedal, da sem kupil hišo, tisto, ki je bila od Mcžnar'evcga Janeza iz Kamnika, to je na Lazih, tam blizu Cifcra, ker tam tudi stanujemo. Nekaj sveta sem tudi kupil na mahu (v založnici) od Merkunovega grunta, ki je vse razprodano razen hiše.
bo pa že boljše.
"Sedaj Vas še enkrat lepo pozdravim jaz, mati in France, bodite zdravi. Prosim, pa oglasite se kaj, kmalu pričakujemo.
"Janez Verbič,
železničar v pokoju, Kamnik,
pošta Preserje, Jugoslavija." #
"In še jaz Vas prav prisrčno pozdravljam in še najlepša hvala za vse, kot Tvoja sestra
"Franca."'
korist sklada za nišnico v Sloveniji.
otrpško
VeS
prebitek #)ojde ,v ta sklad;
Čisti CI6"
v.i:
velandčani smo si dolocM $30,000, da jih zberemo za ško bolnišnico v SloveiuJ'-mo prekoračiti to kvo Oi^ trdno upam, da tudi bo ^ gg Naša sveta dolžnost je,^ _
'lit
k 1]
'it
di %
Vi %
k ' iol
n
vsi timo
udeležimo koncerta, ^
z revnim, toda npš'm narodom v domo
hrai vini
in'
v. ■ itiiadi'"'' slovensko naraščajočo	po-
ki je kri naše krvi.
maga po svoji moči do uspeha. Na to pomcc .^gjuio vsak ponosen. V	paj'
zavest, da smo
pomaS®'j\ pie-
bolj pomenljivi in meniti ideji, zgraditi o RAZPRAVA PROTI NOVINAR- bolnišnico v Sloveniji-
JU DUŠANU FORTIČU
Posneto iz "Slovenskega poročevalca
prihodnji četrtek na dan vodijo vse ceste
Spo:
eO'
v if st
' Trst, 9. aprila 1946.—Včeraj j ski narodni dom """e oh se j s • pričela razprava proti ^ Ave. Pričetek koncerta -(jet^i uredniku "Primorske borbe" | uri zvečer. Preje	^
tov. Dušanu Fortiča, ki je bili boljši prostor boste	P®
aretiran 23: februarja. Policija; velikem avditoriju. 2ato
ga je areti,"ala v zvezi z ugrabitvijo jugoslovanskega vojne-
bo žal.
Za vaš) navzočnost
va0 jivalC'
bO"
X • . . , ga zločinca dr, Šmajda, ki naj' do prizadeti iz srca • p,0' a'O je lo y ej vojni, o	% avtom FiatI posebno pa še bolni o . ,,nlic'
pa ne morem popisati, se tudi	gp	kateregaljaki ifi rojakinje
I bi bil odpeljan z avtom Fiat, posebno pa še bolni ow ^olic
katei; ^0-
je uporabljal tov. Fortič. Čeprav | kaj čutite z onimi v
70 let in otroci raznih starosti, 8o bili tam kot jaz.
Še rodili so se pod šotorjem.
gorja.
,1 "Za enkrat skončam s pisa-Vse Slovence so hoteli popolno-l^.	prisrčno pozdravljam
ma uničiti. Vsi smo bili "tutij^^^ Tvojo družino. Zdravo!
j	"Janko Špendal".
komuništa". Tudi gozdove so nam vse izsekali, kar je bilo ob-' cestah in železnici je do zad-'
, . . , . , , T ,	njega drevesa vse uničeno. Pri:
kos kraške zemlje, ki jo oblivajo modre vode Jadrana, na- ^^^ ^ gornji strani nimamo niša skupna bdlečina, naša skupna, skoraj dvajset let že od- polena več. Kokoši so vse po-; prta rana? In vrh tega: ali ne občutite vsi, ko moramo na žrli, ženske tudi niso smeli no-
Vaš donMek otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in »poslovanja do potrebnih. V ta namen lahko
prispevate tudi v uradu ena-ves glas znova in znova dokazovati svojo pravico do te beue same videti, so jo tukoj po-> kopravnosii"!
\
no da. Strah in groza, to je bilo na dnevnem redu. Najhujši dan je bil 19. marca 1942. Takrat so Italijani v Kamniku devet mož ubili in 17 poslopij požgali. Vrhu tega po še dve trgovini, Kirn in Petrič oplenili. Nakradli so pa povsod po vseh hišah. Ljudje so namreč vsi, stari in mladi,
otroci in ženske, zbežali v gozd. Takoj ob njegovi aretaciji so dc-Katerega so dobili pa doma, so i.iokratični tržaški listi }jriobčili ga postavili ob zid in ga ustreli-1 številno gradivo, ki je dokazalo li. Zato pa tistih devet mož, ki Fortičevo nedolžnost. Psotesti-so ostali doma, so padli. Mislili jrali so tudi njegovi stanovski to-

je bil takrat tov. Fortič šele dva lozni se nahajajočimi iž dneva v Trstu,, kamor je prišel'domovini, da ne kot jugoslovanski novinar zara-'govora, da greste,	y p"
di najavljenega prihoda niAlza-| farme pčljati boste	^
vezniške komisije za razmejitev lot ju še dosti prilik, med Jugoslavijo in Italijo in je pa ne bo v poletju.	p"
dokazal svoj alibi, ga policija'no bo pcf unožnosti je! zadržuje v zaporu že 6 tednov, strežbo. Torej na
t)0^' si
Anton
Prispevajte za otfos ' nja, nc hesed!
otroško bolnico v
1946
Um Draže Mihajlovica
enakopravnost
STRAN 3
(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
tine 6, Stan:
(Nadaljevanje)
marca 1942 je polkov-išič sklenil pogodbo z ^0 komando italijanske v črni gori, s katero se J6zal nadaljevati brez kom-proti komunizmu
proti
črnogorskim komuni-proti največjemu med-sovražniku." Zave-je tudi, da ne bo nikoli na-z orožjem proti Italija-
razlike kako bo vojna
Hi
M
"brez
Obratno pa se je itali-'! ^ORianda zavezala zala-croogorske nacionaliste z • strelivom, živežem, [?»»in obleko.
statični odtisi te pogod-pisane od polkovnika ^^alijanskega pol-y Boglionija, so re-v poročilu Komisije vojnih zločinov v ^škem in italijanskem
(Dokumenta št. 38-39.)
1942 je bil poskušan ^ 'la nekaj italijanskih ofi-italijanska vojaška ko-^ Nikšicu je poslala sle-Narodni (četniški) ^ v Straševini:
^^Prisalije za včerajšnji umor italijanskih zapovedano ustreliti izmed katerih se ^ v zaporih nacionali-17^^^ zgoraj ome-, ujetnikov izročite ob kraljevih kara-

"27. junija 1942—je
^^j^^i'odne četniške voj-nacionalističnemu ^ sodišču v Nikšič sle-Jsu ' bil pripisan pod ukazom:
.v .
v, ^ zgorajsnjim uka
ločite
na razpolago kra-
bjjj^^^binijerom v Nikšiču ^®^arnejših komunistov, ^ v vaših zaporih."
obeh povelj s pod-Ij^^^nskega štabnega ma-Porsiela in četniške-štabnega kapi-Džukiča, je re-poročilu kot do-
'
sodelovanja ni
'H v
]tiilj T Mihajlovica in ^vi"^ ^ucejevih divizij v sodelovali samo nJihov^niu skup-— partizanom, celo imeli družabne
se
;U'
iHl i S
jO,
)0-
bO Hi"
&y
lie-iKO i»j
gki gO' aif 6. (te.
V I ne
bo-iiiit ^0" lic-bf :ari
i«' p
€ 10^
Ije'
pO-cli-
,1'
'ti k
k, ^J^^isali eden drugega :)iij^bra 1942 je povelj, ^^ske divizije "Ferra-Francesco Zani— J^hiku Stanišiču na-' pismo:
ifg^^^traj sem v Brezov-^^I'etji bataljon %• komando, kate-'• kapitan Šime Mi-^&ziti želim svojo ži-vojnega in boj-teh edinic. Izrazite, trikom, podčastni-
^0;
SI
bataljona moje
pisma v italijan-'	generala Zani-
^ij v poročilu voj-dokument št. 53. % 1 ° prijateljstvo so pa
pohvalo."


^arii
1 spori glede de-
službe, ki so jo
Mihajlovica vršili
kov uvideti, da bo Sovjetska zveza vzdržala nemški naval, in celo polkovnik Bajo Stanišic je postal ves zmešan. Da ga pomiri in spravi v ravnotežje, mu je Mihajlovič pisal 9. marca 1943 naslednje pismo (Dokument št. 66):
"Dragi moj Bajo:
"Prejel sem Tvoje pismo z dne 4. marca. Gospoda Kontič in Jovičevič sta mi pojasnila Tvoj položaj in položaj Tvojih čet. ZeJo me ipseli, da se je narod odzval stoodstotno Tvojemu prvemu pozivu (k orožju).
"Zagotovljen bodi, da imam najprej v mislih blagostanje naroda. Niti najmanj se ne bojim, da bomo storili kaj lahkomiselnega, toda pri vsakem našem dejanju moramo biti trdni in odločni. Prav dobro poznamo naše sovražnike in vemo natančno, kako dolgo in na kak način lahko odlašamo. (Boriti se proti Nemcem in Italijanom? Opomba prevajalca). ,
"Potom Branka Vodim vso akcijo. Nobenega koraka se ne stori brez moje odobritve. Branko me informira o vsaki še tako drobni malenkosti. Vsa njegova priporočila so pretehtana, popravljena in odobrena. Pri tem se držimo naslednjih principov: Delamo le zase in za nobenega druzega ne;,brigamo se le za interese naroda in bodoče Jugoslavije; da dosežemo naš cilj, izrabljamo enega sovražnika proti drugemu, kot delajo brez izjeme vsi naši sovražniki; da uspemo z najmanjšimi žrtvami, toda če treba, da plačamo najvišjo ceno za našo splošno stvar; rešiti ljudstvo, da mu ni treba bi'ez potrebe biti izpostavljen (nevarnosti) v njegovih hišah. Na vse to je treba računati. Mislim, da se strinjaš z mano pri vseh teh točkah.
"Sprejmi tovariške in bratske pozdrave. Tvoj
"Čika Džoka."
P. S.—Gospoda Kontič in Jo-vičič Ti bosta izročila ustmeno poročilo.
(Dalje prihodnjič)
Stavke se množe v Avstriji, ker ni dovolj živeža
oe 8. marca 1943 1^ Vojska Orne gore izplačitev podro-2,049,645 lir—po
0(. ^ vojaka za vsak
^ p"
7,
1,
partizanom—za
,> ^Pfilom in 7. juni-*'li j^^^ijani so izplačitev Vj račun vrnili z na-)ow^bo (Dokument št. N ,'''^®anje se lahko ob-^ komunisti prema-
>n,
Ji
\
1943 so morali '^ajlovičevih četni-
DUNAJ 21. maja. (O.N.A.) — V zadnjih ■ dneh je obiskalo predsednika Rennerja več delavskih delegacij, ki so grozile s stavkami, ako vlada ne bo skrbela za to, da dobe delavci boljšo prehrano. Kari Wirth, politični svetnik predsednika Rennerja, ki je danes povedal, da se stavke mhože po vsej deželi, posebno pa po njenih vzhodnih predelih, to je, v ruski in angleški okupacijski zoni.
V razgovoru z dr. Altman-nom, ministrom za gospodarstvo in elektrifikacijo, pa sem izvedel, da je delavstvo v splošnem nezadovoljno s politiko vlade. Po njegovem mnenju je avstrijska vlada zagrešila največjo neumnost, ko je odklonila začasno gospodarsko pogodbo s Sovjetsko unijo, ki bi mogla dobavljati mnogo neobhodno potrebnih surovin.
Rusija bi seveda zahtevala, da se Avstrija vežs za daljšo dobo, toda to je veljalo tudi za druge dežele, kot Madžarsko, Jugoslavijo, Rumunijo in Bolgarijo velike ugodnosti radi svojih pogodb s Sovjetsko unijo.
Avstrija je tudi nesposobna skleniti s svojimi sosedi trgovske pogodbe, ker ji balkanske dežele ne zaupajo, da je zares prelomila s fašizmom, je poudaril dr. Altmann.
Grško stališče napram Bolgariji
PARIZ, 23. maja. (O.N.A.) — Pomočnik grškega zunanjega ministra Philip Dragoumis je izjavil v razgovoru z vašim poročevalcem, da je Grčija pripravljena pobotati se z Bolgarijo, ako bo le-ta pristala na vse grške teritorijalne zahteve. Grčija ne bo nikdar privolila v to, da dobi Bolgarija teri-torijalni dostop do Egejskega morja, je dejal.
Na vprašanje, kaj pač, namerava storiti Grčija, ako Bolgarija ne bo pristala na grške zahteve, je rekel: "Borili smo se za svobodo in se bomo še, ako potrebno."
Znano je, da je Grčija zahtevala, da ji Bolgarija odstopi nekaj obmejnega ozemlja. Bolgarija s svoje strani pa zahteva povratek zahodne Tracije, katero je dobila Grčija po vojni leta 1919.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Prispevajte za oti^oško bolnico v Sloveniji!
Chicago. — Zadnje dni si je zlomila roko Ana Boncha in zdravi doma. — Poročili so se: Stanley Kožar in Rose Terse-lich, Raymond Sostak in Gertrude Polajner, Andre Šifler in Mary Demšar. — V bolnišnici sv. Antona se nahaja Angeline Puklavetz. — V bolnišnici se nahaja tudi slovenski zdravnik Joseph E. Ursich.
New York. — V bolnišnici na Long Islandu je umrl John Mantz, star 2.3 let, rojen v Rockportu, Pa. Umrl je za jeti-ko, za katero je bolehal par let. Tukaj zapušča mater, štiri brate in štiri sestre.
Worcester, N. Y. — Dne 11. maja sta se tukaj poročila Milan Rode in hčerka Davisove (slovenske) družine.
Denver, Colo. — V civilno življenje se,.je vrnil Joseph Dras-ler, bivši čikažan, ki je služil pri vojakih skoro tri leta. V bojih je bil na zapadni fronti, potem pa služil v okupacijski armadi. V Ameriko se je vrnil 30. aprila. Pravi, da je "wonderful to be out."
Albia, Iowa. — Dne 13. maja je po dolgi bolezni umrl Charley Bratchun (Brčun), star 73 let. Tukaj' zapušča ženo, v Chicagu sina in hčer, poročeno Zimmerman.
Detroit. — Antonia Koblar, rojena Medved, iz vasi Drenovec pri Št. Rupertu, Dolenjsko, Slovenija, bi rada izvedela za svojega brata Jožefa Medveda, doma iz Slavne pri Litiji, ki se že dalj časa nahaja v Ameriki. Želi, da ji piše, ali pa naj se zgla-si na naslov: John Repovž, 3330 Lawley, Detroit 12, Mich.
Chicago, 111. — Zadnji ponedeljek je bil pokopan Jakob Krofi, dva dni pozneje pa je umrl Louis Volk, star 52 let, doma iz Avšičev pri Radovljici, Gorenjsko. Bil je dobro poznan v tukajšnjih delavskih krogih. Zadaja leta je bil zelo aktiven v pomožni in politični akciji za stari kraj in je bil predsednik
CLEAN UP GIRL . . . Hollywood chose little Terry Taylor, 2, as clean-up week mascot. She is shown hard at work with a mop in a special effort to get things in proverbial apple pie order.
podružnice št. 2 SANS. Zadnje čase se ni dobro počutil in nekaj dni pred smrtjo se je podal v bolnišnico, kjer je v sredo izdihnil. Pokopan je bil civilno. Zapušča ženo, hčer in sina, ki se je pred par meseci vrnil iz bojne mornarice in se boril na Pacifiku tri leta. — Jakob Kro-fel je bil star 70 let, doma iz Pilhštajna pri Brežicah, Štajersko. Prejšnja leta je rudaril v Illinoisu v Livingstonu in drugod, zadnjih 20 let pa'je živel v Chicagu. Zapušča ženo in več odraslih otrok.
Roparji se vjeli v pasi
Policija je v nedeljo zvečer zajela tri roparje, ko so zbežali iz dvorišča Hutter's Cafe, 1299 W. 9 St., kjer so hoteli vlomiti in bili pri tem zasačeni. Zbežali so v novem avtomobilu, katerega so kupili pred nekaj dnevi v Newport, Ky., ker jim pa ceste niso bile znane, so zavozili v past, kjer ni bilo izhoda in so se podali policiji. Vsi trije imajo kazenske rekorde. Eden od trojice je imel v žepu še tisoč dolarjev. V gostilni so se najbr-že hoteli založiti z žganjem.
ko doijo, ker vemo, da nam morajo vse resnice preiti "v kri in meso," če si hočemo pridobiti novo življenje. In to hočemo skoraj vsi. Drugi pa, ki še niso z nami, se bodo še prebudili iz stoletnega dremanja. Morda jih zdrami pomlad, morda šele jesen. Za spoznanje ni nikdar prepozno, a prepozno je lahko za poedinca, ker ga lahko čas prehiti.
V LOGU SE UČIMO ...
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca
Tudi k nam v Log je zavelo hrepenenje po novem življenju. Zbrali smo se že pozimi, da bi se skupno učili. Dobili smo dva predavatelja. Vsak teden smo SI odtrgali le po en večer za učenje, a koliko smo že v teh kratkih urah pridobili. Ni nas veliko, vendar je ta mala družina verna in prihiti vsak torek k priljubljenim uram, ki nam odpirajo vrata v široki svet. Pre-romali smo neskončne razsežnosti vsemirja, obiskali vse znane planete našega sončnega sestava in po dolgi poti smo se spet vrnili na našo zemljo. Obračali smo liste njene zgodovine, sledili razvojnemu nauku in socialnim bojem in videli, da znanost ni mrtva črka, da je življenje.
Zdaj je pomlad. Po njivah po jo motike in nova pesem traktorja brni preko Loga. Njive in vrtovi kličejo, učenje bo nekoliko opešalo. Vendar le za krat-
NOVOMEŠKA MLADINA JE GOSTOVALA V ŠT. JERNEJU
Posnelo ii "Slovenskega poročevalca
V	okviru tekmovanja za III. kongres mladine Jugoslavije je ZMS iz Novega mesta skupaj z orkestrom "Doma ljudske pro-svete" v Novem mestu priredila 25. marca v Domu ljudske pro-svete v Št. Jerneju Zamljen-Cvetličevo pravljico igro v petih dejanjih: "Jurček gre na Triglav." Dvorana je bila do zadnjega kotička polna, občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo posameznim dejanjem igre.
V	uvodni besedi je mladinec Zalokar izrazil toplo dobrodošlico mladini in gostom iz Novega mesta. Orkester je zaigral uverturo k igri—venček partizanskih, mladinskih in pionirskih pesmi. Nato je sledila igra, ki je
pokazala mnogo dobre volje in resne priprave. "Dobro so se odrezali v svojih vlogah Jurček, Trebušar in trije mladinci. Ostali mladinci in mladinke niso nič manj navdušili, pionirčki pa so lepo in ubrano odpeli svoje pesmi s spremljevanjem orkestra.
Ob zaključku se je zahvalil tov. Grozoršek v imenu mladine iz Novega mesta. Pa tudi naša mladina iz Št. Jerneja je s to prireditvijo tekmovala, saj je sama imela v rokah vso krajevno organizacijo in ob zaključku pogostila goste iz Novega mesta.
"S to prireditvijo je novomeška mladina žela lep uspeh. Ni manjkalo pohvale številnega občinstva. Pripominjamo, da so morali za to gostovanje prireditelji pripeljati s seboj iz Novega
ŽenAa
dobi delo za opravljati hišna opravila ob petkih. Plača 60c od ure. Pokličite HE 5230.
Naprodaj
so liO čevljev dolge lestve in pralni stroj, v dobrem stanju. Vpraša se na 5620 Dibble Ave.
SPOMINSKI DAN BO V ČETRTEK, 30. MAJA
4
Okrasite grobove vaših gradih na ia dan.
A
Pri nas si boste lahko izbrali vsa- 'l* kovrstne vence, cvetje v loncih in % šopke za na grobove.	t
IA %
X X
i X
POSTREŽBA JE TOČNA IN CENE SO ZMERNE
Charles & Olga Slapnik
6026 ST. CLAIR AVE.
CVETLIČARNA

POZOR!
Delavci The Osborn Mfg. Co.
5401 HAMILTON AVE., CLEVELAND, OHIO
Stavka je končana
Vse korake se bo podvzelo, da se bo pripravila opremo v tovarni in facilitete za obnovitev dela v najkrajšem času. V zvezi s tem prizadevanjem se
VSE DELAVCE v sledečih oddelkih prosi, da se priglasijo za delo ob 7.30 URI ZJUTRAJ V TOREK, 28. MAJA 1946
MAINTENANCE DEPARTMENT 37 CAFETERIA DEPARTMENT 57 TOOLING DEPARTMENT 31 FIRST AID DEPARTMENT 35 A
Vsi SET-UP delavci prvega šifta
Kakor hitro, ko bodo priprave zgotovljene se bo VSEM DRUGIM DELAVCEM V BRUSH & MACHINE ODDELKIH SPOROČILO KDAJ SE PRIJAVITI NA DELO
VSI PISARNIŠKI DELAVCI naj se prijavijo v SREDO, 29. MAJA ob 8. uri zjutraj, razen ako se jim sporoči, da se naj preje prijavijo
Delo v polnem teku se bo obnovilo v PONEDELJEK, 3. JUNIJA 1946.Vsi veterani 2. svetovne vojne, ki so bili pri Osborn družbi odšlo vi j eni od dela izza začetka tega leta, se naj zglasijo pri personell departmentu tako}.
PODPIS
The Osborn MSg. Co.
mesta celo kulise in instrumentov da so rešili tudi tehnično stran prireditve.
Vsak en dolar! Clevelandskl Slovenci bi morali nabrati eno tretjino določene vsote za olro« j ško bolnico v Sloveniji! Če ga , bo zavedal vsak Slovenec ia Slovenka z pokolonozn enega dolarja, pa se bo stvar uresni-čilal Tudi v uradu "Enakopravnosti" se sprejemajo doneski.	I
Izdelovalci suknjičev za moške obleke
Dobra plača — stalno delo
THE OTTO KUB COMPANY 200 Colonial Arcade
Išče se
5 aR- 6 šob, spodaj ali zgoraj, za 4 odrasle osebe. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. Želi se dobiti med E. 55 in E. 79 St.
NAPRODAJ
sta dve hiši na eni loti, na 1378-80 E. 40 St., nasproti cerkve sv. Pavla. Letna najemnina znaša $1,020. Cena samo $7,700. Pokličite Mr. Zorman, HE 1713.
Izkušeno dekle
za delo v uradu dobi dobro službo. Zglasiti se je pri DOUBLE EAGLE BOTTLING CO., 6517 St. Clair Ave., HE. 4629.
Hiše naprodaj
Dibble Ave. — Za 2 družini, 12 sob, garaža. Po zmerni ceni. 9 sob za eno družino. Fornez, garaža, velika lota. Cena $7,500. Vpraša se pri
Tisovec Realty
136^ l^RQUETTE AVE. EN 4936
Hiša naprodaj
732 E. 200 St. — za 2 družini, 5 sob zgoraj in 4 spodaj. Za podrobnosti se obrnite na MATT F. INTIHAR 630 East 222 St. IV 2644 ali IV 0678
v , VASI ČEVUI
bodo zgledali kot novi, ako Jih oddaato T popravilo zanesljivema čevljarju, ki vedno Izvrši prvovrstno dalo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Av«.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
PrijateVs Radio Service 1142 East 66th St.
vogal Bliss Ave. in E. 66 St.
90-dnevno jamstvo na vsemu delu in komadih Telefon v trgovini: EXpress 2680 na domu: EX 3985
ŽENSKE
za hišne služkinje
5. pop. do 1.40 zj.
5 večerov v tednu $34.00 tedensko
V downtown poslopju
Zglasite se v
Electric Building
700 ProsiJect Ave. soba 901 '
Ženski uposlevalni urad
THE OHIO BELL •TELEPHONE CO.
stran 4.
ENAKOPRAVNOST
28. maja,
1949
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje)
—	Kar pravim, je zelo resno. Brady je dovolj inteligenten človek, da je takoj uganil, da ste dali vi ukrasti Parkerjevo pismo, in če neki dan odkrije, da stoji komtesa Sara, vdova lorda Glocesterja, na čelu takega udruženja kot so Mygali, bi bilo vse izgubljeno.
Misterija ni vedela ničesar odgovoriti. Stegnjena v naslanjaču je premišljevala. Tisoči nasprotujočih se občutkov so se slikali na njenem lepem obličju. Ko je dvignila glavo, je bil njen sklep storjen, na njenem obrazu je bil navadni izraz miru, energije in hladnokrvnosti.
Obrnila se je h Kennedyju in mu prijateljsko prožila roko:
—	Ifvala vam, da ste mi govorili resnico, je dejala in nehala tikati mladega moža, kot je to storila za trenutek v obupu svoje jeze. Moja ljubezen do Lionela je slabost, ki jo bom znala ozdraviti. Pri prvi priliki se pokažem neizprosna napram njemu, kakor sem se pokazala napram drugim, ki so mi pa vse žrtvovali.
Kennedy jo je poželjivo gledal.
—	Uganila sem, kaj mislite, je dejala tiho s temnim pogledom; na onega mladega lorda Glocesterja mislite, ki me je oboževal in o katerem se govori, da sem ga zastrupila.
—	Čul sem govoriti o tem, je odvrnil Kennedy s skoraj neslišnim glasom, in... ali je to res?
—	Res, je dejala z mrtvaškim glasom; umorila sem ga in strašno sem trpela zato, kajti tudi jaz sem ga ljubila.
—Ali je mogoče? je vzkliknil Kennedy ves začuden in vznemirjen.
—	Ljubila sem ga, je ponovila temno, a moral je izginiti. To je usoda. Saj se nisem bila jaz prva zaljubila vanj, temveč on v mene, ne da bi jaz kaj storila za to . . . Oblegal me je dolge mesece in nesrečnež ni vedel, v kakšno brezdno drvf ...
Nadaljevala je, ne da bi pogledala Kennedyja, ki jo je poslušal poln občudovanja, in groze, in govorila je, kot bi občutila potrebo, braniti se pred mladim možen:
—	Saj ne veste, kaj sem pretrpela od, svoje mladosti in koliko gorja mi je bilo namenjenega. Morda vam nisem pravila, da sem kraljevske krvi. Moj oče, radža Kumbakarne, je vladal eno najbogatejših pokrajin kraljevine Ude. Angleška vlada ga je pa polagoma popolnoma izrdpala in končno je bila njegova kraljevska čast le v zasmeh. Prisostvovala sem razkosanju posestev svojih prednikov in ropanju stoletnih zakladov, ki jih je odnašala tolpa pohlepnih angleških uradnikov. Služabnike, ki so nam bili zvesti, so pod pretvezo rovarjenja zapirali in nekatere celo obesili.
Mladi možak je bil ves prevzet od teh razkritij, ki mu jih je dajala Misterija. Njena v tem trenutku skoraj tragična lepota je napravila nanj izreden, poveljujoč utis, in čutil je, kako ga je čudna ženska le še bolj navezala nase.
—	Boste že videli,«, je .dejala živahno, strašni dogodki se pripravljajo. Zapadna civilizacija leži v zadnjih zdihljajih in blizu je dan, ko pride orijentalski svet na vrsto, da prične zapovedovati vesoljstvu.
Kennedy jo je poslušal čisto fasciniran. V žarečih punčicah mlade žene se je bliskal:^ njena volja.
—	Pozabili ste «a Lionela Bradyja, je nenadoma dejal Kennedy s pritajeno jezo. Po vsem tem, kar ste mi povedali, se iu-
prišel na misel iti k detektivom in jim povedati ono malo, kar je doznal o organizaciji Mygalov.
—	Da, vem, je dejal brezbrižno Kennedy, zaboden je bil na pragu urada policijskega direktorja.
—	Ta zgled je imel uspeh. Kadar se kdo naših družabnikov pokaže nesramen, omeni 1 Wang-Tai mimogrede zgodnjo
dim, da mu tako zelo prizanaša te.
— Res je, če ima človek ta- smrt Krupjeja" Pepperdinga, in ko velikanske načrte, kakor jaz takoj je vse v redu.
se ne sme ustavljati pri osebnih | Pri teh besedah je Misterija vprašanjih. Toda pravkar sem spet pritisnila na gumb meha-sklenila, da Lionel ne sme biti nizma v bisernatem okviru in ovira pri izvrševanju mojih na- znova se je v zrcalu pokazal črtov. Če se jim bo pa še, na- njen ljubki obraz; železna klet dalje ustavljal, ga zdrobim kot in njeni gostje pa so izginili, kozarec!	— Sedaj pa, je dejal Kenne-
Misterija je obmolknila.	dy, če hočete, se vrniva k prak-
Približala se je okroglemu zr- tičnim stvarem. Ne pozabite, calu, ki je stalo na njeni toalet-, da sem javil Wang-Taiu, da poni mizici. Imelo je bogat okvir,ve zanimivo novico ostalim dru-iz rezljanega lesa, vloženega z žabnikom. Imava torej zelo ma-biserno matico. Pritisnila je na .lo časa. Kmalu moram dol k
gumb, ki je l?il skrit v teh okraskih. Tu se je zrcalo zavrtelo in skozi okroglo odprtino je komtesa opazila .člane udruženja Mygalov, ki so urejali svoje ra
njim.
— Torej, je dejala, jaz nisem ničesar spremenila v svojih načrtih. Sedaj, ko poznam dolžino in širino in torej natančno lego
Kitajca Wang-Taia.
—	Vse gre dobro, kakor vidim, je dejala. Niso se preveč razburili zaradi precejšnjega odbitka, ki sem ga napravila ta mesec na račun dobička udruženja.
Kennedy ni mogel zadržati nasmeha:
—	O, saj so imenitno dresi-rani. Nihče se ne upa ganiti. To so res ubogljivi sužnji.
—	Prav imajo, če gredo ravno pot naprej. Saj vedo, kaj jih čaka, če bi se upali ustaviti se mojim ukazom. Naj se le spomnijo, kaj se je dogodilo Pepper-dingu, Krupjeju v kazini, ki je
čune pod očetovskim vodstvom zaklada, nima smisla, da se odlašam: še danes odpotujem z ekspresom. Moram prispeti pred Lionelom Bradyjem.
—	Ali me vzamete s seboj?
—	Čemu?
—	Prosim vas lepo!
—	Kaj mislite, da nisem dovolj inteligentna, da uredifn zadevo sama? Bodite prepričani, dragi moj Kennedy, da ne potrebujem nikogar.
(Dalje prihodnjič)
Preskrbite potrebno nego slovenski mladini v Slcvenijil Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš deleži

PISMA IZ STAREGA KRAJA
I
Novice iz predmestja Maribora
Louis Mrhar, 451 E. 112 St., znani prodajalec zavarovalnine, je prejel pismo od svojega brata Franca Merhar, kateri vodi pekarijo v bližini Maribora v Jelovcu, pošta Kamnica pri Mariboru. Drugi brat je znani po-pravljalec avtomobilov Jože Mrhar, lastnik Elyria Auto Repairs na Superior Ave. Iz pisma je razvidno, kako porazno je strah od bombardiranja uplival na nekatere ljudi, da so od tega čez noč osiveli. Pismo se glasi:
"Jelovec, Kamnica,
Maribor, 7. marca,
"Dragi brat!
"Vem da Te zanima, kako sem to vojno prestal in preživel. Da sem se pred vojno leta 1940 preselil iz prejšnjega bivanja v Tržiču na Gorenjskem in se sedaj nahajam v bližini Maribora, to je v rojstnem kraju moje žene in da imam tukaj pekarno, katera še tako za silo gre, da si preživim svojo družino. V zakonu sem dobil dva sina in eno hčerko. Fanta sedaj študirata na Mariborski realni gimnaziji in končne izpite polagata prav dobro. Imam res veliko veselje z mojimi otroki, ker so res pridni za učenje.
"Morda Te bo podrobneje zanimalo kako smo pravzaprav prestali to grozno vojno. Jaz sem bil v bivšo jugoslovansko armado poklican, nato pa sem bil od Nemcev ujet in poslan v Nemčijo v ujetništvo. V ujetništvu sem marsikaj izkusil, največ pa gladu, dokler sem bil v lager-ju. Potem, ko sem prišel h kmetu na delo, je bilo bolje. Po preteku 6 mesecev sem se vrnil domov.
"V ujetništvu sem si prehla-dil želodec, nato sem tri leta bolehal, ko sem se vrnnil. Ndto pa zopet vedno tak strah, da me ne bi Nemci mobilizirali v nemško vojsko. Saj so jih tudi precej pobrali, pa hvalabogu, da nisem bil vpoklican. Med vojno sem vedno izvrševal mojo obrt, v kolikor sem dobil moke. Seveda na karte in kolikor sem jo dobil.
je bila pa zelo slaba. Kruh je bil tako slab, vsega je bilo več zmletega kakor pšenice. Zato so pa ljudje precej bolehali na želodce. Najhujše je bilo potem po bombardiranju.
"Pri tem so ljudje prestali toliko straha, da so čez noč postali popolnoma sivi. Jaz šem videl človeka, znanca, prvi dan je imel popolnoma črne lase, pa je bil drugi dan popolnoma siv, da sem se ga prestrašil.
"Mesto Marimor je bilo 42-krat bombardirano iz zraka, ker je bil tam nekak glavni stan okupatorja na spodnjem štajerskem*. Me sto je do polovice skoraj uničeno. Jaz se nahajam 6 km od mesta in niti ena šipa mi Hi ostala cela na hiši. Najhujše je bilo pozimi, ker hi bilo šip na razpolago.
"V bližini hiše sem si bil napravil podzemsko zaklonišče, da smo se v sili zatekli, za slučaj, če bi padla bomba, da bi si vsaj golo življenje ohranil. Fronte tukaj ni bilo, ker je Ne;nčija prej kapitulirala, predno je prišla fronta do nas. Slišali pa so se topovski streli, ker so se že približevali proti mestu Rusi in Bolgari, z druge strani pa partizani. Torej tozadevno sem Ti malo pojasnil.
"Veliko smo prestali, da Ti ni mogoče popisati in Bog nas varuj še kdaj kaj takega. Okupator je strašno preganjal ljudi, streljal talce, pošiljal v lagerje, če je je kdo količkaj pokazal slovenskega, jo že romal v kazenska tabArišča smrti. Saj vem, da so ti dogodki znani. Saj sem tudi jaz vedno tajno poslušal svoj radio aparat in prenose iz Amerike o dogodkih v svetu.
"Moji otroci so tudi sedaj prejeli pakete, ki jih je poslala Amerika, odnosno UNRRA, da imajo malo veselja. Torej nekoliko sem Ti pojasnil, da veš, da sem še živ in približno zdrav. Pa drugič več. Sprejmi najpri-srčnejše pozdrave od nas vseh, Tvoj brat
"Franc Merhar".
1873

1946
JSfaznanito in ^ah-tiala
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je
poklical k sebi in izgubili smo iz naše srede našega pre ljubljenega in nikdar pozabljenega očeta
matija Debelak
13
ki so sprevideni s svetimi zakramenti po kratki bolezni izdihnili svojo blago dušo in za vedno zaspali dne
aprila 1946 v starosti 72 let.
Pdkoini oče so bili doma Oid Sv. Gregorja pri Velikih Laščah. Rojeni so bili dne 12. decembra 1873. P opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi svetega Vida smo jih spremili na Calvary pokopališče dne IG. 1&46, kjer smo jift položili k večnem počitku v naročje matere zemlje.
rila
Našo prisrčno zahvalo želimo naj prvo izreči Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za obiske, tolažbo in podeljene svete zakramente v bolezni pokojnega očeta ter za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Fr. Zakrajsek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Enako tudi prisrčna zahvala Rev. Joseph Celesniku, ki so jih prišli pokropit.
Prisrčno zahvalo naj sprejmej vsi, ki so nam bili v tolažbo in pomoč in nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako naj tudi sprejmejo našo iskreno zahvalo vsi, ki so jih prišli pokropit, vsi, ki so z nami čul i in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda.
V globoki hvaležnosti želimo izreči našo prisrčno zahvalo vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci cvetja in sicer: Mrs. Frank Debelak, Mr. in Mrs. Joe LoPresti, Mr. in Mrs. A. Tinn, Mr. in Mrs. J. SmutJio, Mr. in Mrs. F. Mulvey, Mrs. Jennie Debelak in družina, Mr. in Mrs. John Jevnik, Mr. in Mrs. Victor Vokac Sr. in družina, Mr. in Mrs. F. J urea in družina, Mr. in Mrs. S. Vokac in družina, Mr. Jack Karish Sr., Mr. in Mrs. Joe Stare in družina, Mr. in Mrs. S. Lecatsos, Mr. in Mrs. James Slapnik in družina, Mrs. Frances Slapnik, Mr. J. Nov-Ijan, Mr. in Mrs. F. Močilnikar in družina, Mr. in Mrs. A. Mostar in družina, Mr. in Mrs. E. Laskowski in družina, Mr. in Mrs. Wm. Slogar in družina, Miss H. Slogar, Mr. in Mrs. Charlie Armibruster družina. Miss EStella Roitz, Mr. in Mrs. Tino Modic družina, Mr. in Mrs. E. Chaka, Sipech Bros., Mr. in Mrs. John Allt družina, Mrs. Lena Csargar in družina.
Našo prisrčno zahvalo naj tudi siprejmejo vsi, ki so njim v zadnji polzdrav podarili za številne svete maše, ki se bodo, brale za mirni pokoj blage duše namreč: Rev. Joseph Čelesnik, Mr. Joe Debelak, Mrs. Jennie Debelak in sin, Mr. in Mrs. L. Turk, Mr. in Mrs. J. Lo Presti Mr. in Mrs. J. Smutko, Mr. in Mrs. Fr. Celesnik in družina, Mr. in Mrs. M. Skufca, Mrs. Fr. Strauss, Mr. in Mrs. Vic Vokac Sr. in družina, Mr. C. Vokac, Mr. in Mrs. F. Zobec in družina, Mr. in Mrs. F. Močilnikar in družina, Mr. in Mrs. R. Sternen, Mr. Charley Zobec, Mr. in Mrs. John Kromar in družina, Mr. in Mrs. A. J. Fortuna družina, Mr. in Mrs. A. Slogar in družina, Mr. in Mrs. J. Slogar in družina, Mr. in Mrs. J. Salomon, Mr. in Mrs. J. Hočevar družina, Mr. Louis Hosta, Mr. in Mrs. C. Brodnik, Mr. in Mrs. M. Rehbargar in družina, Mr. in Mrs. J. Le-ban, Mr. in Mrs. J. Somrak družina, Mr. in Mrs. L. Somrak družina, Mrs. J, Fadlovich, Miss A. Germ,
Mrs-
Mr. in Mrs. F. Prijatelj, Mr. A. Pryatel, Mr. A. Osredkar, Mr. in Mrs. J. Glavich in družic*' John Trcek, Mrs. P. Stefan in sin, Mrs. S-in hči, Mr. in Mrs. John Jezek, Mr. in Mrs. J-
...ex, ..... ...Mrs. A. Smrdel, Mrs. J. Macerol in mati, Mr. Urban Zakrajsek,^
vich Jr., Mr. J. Intihar, Mr. in
Mrs. D. Rapith družina, Mr. in Mrs. J. Stroji">^ in Mrs. F. Cimperman, Miss Jean Zabukovec, Mrs. K. Simoncic družina, Mrs. ,M. Dobrinich Mr. J; Brinsek, Mr. P. Sever, Mr. in Mrs. G. družina, Oražem družina, Mr. in Mrs. J. Za družina, Mr. J. Lustig in družina, Mr. in Mrs-mazin, Mr. in Mrs. Ausec, Frank Zakrajsek Mr. in ]\Irs. J. Tushar in družina, Mrs. Frances vec, Mr. in Mrs. Louis Cimperman in družina, ^ Mrs. J. Pozelnik, Mr. in Mrs. Chas. Slapnik, Mrs. J. Papesh in družina, Mr. A1 in J. Modic,
Mr-
in
Mrs. Fr. Benigar, Mrs. J. Urbas in druzma,
Mrs. L. Urbas in družina, Mr. in Mrs. A. Zaller
žina, Mr. in Mrs. J. Mihelich in družina, Mr- g%.
- Mrs. W"
J. Kremzar, Miss Pauline Lavrich, Mr. in
Ml"'
in
re, Mr. in Mrs. J. Zaki;ajsek Ridipath Ave., -Mrs. A. Zadnik, Mr. in Mrs. J. Schuster, Mr. in H. Markovic, Mr. in Mrs. F. Gries in družina, Mrs. A. Gerchman in družina, Mrs. Rose CimP jn Misses F. in M. Russ, Mr. in Mrs. A. Milavec,
w-
Mr®-
C.
Mrs. F. Sober družina, Mrs. A. Pence in mati. Pastiran Jr., Mr. in Mrs. E. Kyttler, Mr. ii^ Kalcik.
Obenem želimo izreči našo prisrčno zahval^, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob pr^ greba.	,
F''
Nadalje izrekamo našo iskreno zahvalo gill
s"
Debelak, Mr. Bill Krosel, Mr. Jos. Slogar,
Slogar, Mr. Jos. Hočevar, Mr. Andrew nosili krsto in jih spremljevali do groba ter jih ? k večnem počitku. Prisrčno se želimo zahvali pokojnega Mr. Joseph Debelak in Mr. Louis ^poki sta prišla iz Thompson, Ohio ter se poslovila ko j nega ob krsti in jihi spremila na zadnji z poti na pokopališče.
Ki
50
Naša iskrena zahvala naj velja tudi nam poslali sožalne karte in pisma in na ta n razili njih sočutje.
od
Prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni krajsek Funeral Home za vso prijazno naK
in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreb • .
Slučajno če smo katero ime pomotoma ^ yggiD vas prosimo oproščen j a, ker naša želja je i^r najtoplejšo zahvalo.
ni
Preljubljeni in nikdar pozabljeni dragi oče, globoka žalost se je naselila v naša srca, ker med nami. Božja volja je bila, da ste nas morali že zapustiti in odšli ste k zasluženem večnem počitk'^' te mirno, dragi oče in uživajte večno srečo v večnosti.
Žalujoči ostali:
MATH in CHARLES DEBELAK, sinova;
FRANCES PETERLIN, ANNA VOKAC in ANTOINETTE OELESNlIK, hčere;
LIOUIS in JOSEPH PETERLIN in JOHN CELESNIK, JR., vnuki;
FRANCES DEBELAK, sinaha;
LOUIIS PETERLIN, VICTOR VOKAC in JOHN CELESNIK, zetje.
Zapuščajo v Thompson, Oho tudi žalujočega brata JOSEPH DEBELAK; v stari domovini ANO MACAROL.
Cleveland, Ohio, 27. maja 1946.