ISSN 0350-5561 za konec tedna V petek in soboto bo večinoma sončno. V soboto popoldne in zvečer bodo nastale posamezne nevihte. 51 let Številka 35 četrtek, 2. septembra 2004 September je tu, z njim pa novo šolsko leto. Počitnice so bile sicer prijetne, a se je v včeraj večina veselila ponovnega snidenja s sošolci in učitelji. Še posebej je bila sreda razburljiva za vse tiste, ki so tokrat prvič sedli v šolske klopi. Zanje so v vseh okoljih še posebej dobro poskrbeli in štorih vse, da jim vstop v šolo ne bi bil težak, ampak bi jim ta dan ostal v lepem spominu. PoUcisti, šoferji in člani svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so poskrbeli, da je bil prvi šolski dan tudi v prometu varen, v akcijo pa so se vključili tudi člani mladega foruma združene liste, ki so šolaijem delili kresničke in urnike. Novo šolsko leto je prineslo tudi novost - kasnejši začetek pouka, tako za dijake Šolskega centra Velenje, kot tudi za velenjske osnovnošolce. Prvim se Prvim se bo pouk začel ob 8. uri, drugim pa ob 8.15. Erin naiveqí center Prejšnji petek Je velenjska Era odprla v Samoboru na Hrvaškem svoj največji in najsodobnejši nakupovalni center doslej. Naložba Je vredna 15 milijonov evrov. V centru je 30 lokalov, v nJem pa Je zaposlenih 300 ljudi. o MGS k t 37. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM NA OGLED EVROPA IN SVET Celje, 8.-15. september 2004 OD SREDE DO SREDE II CEU»» www.ce-sejem.si 300 SIT KAIMO Odšla je mokro-suha Kunigunda t: Oil ^ t'C'l" Kaj je danes res brezplačno? Bojana Spegel Pravzaprav sem vedno vesela, ko kdo od naših bralcev pokliče in pove, kako sprejema naše pisanje o dogodkih in ljudeh v Šaleški dolini in okolici. Še bolj vesela sem, če kdo od bralcev kaj predlaga, svetuje. Takšen pogovor sem imela z eno od naših bralk v teh dneh, ko so se iztekale počitnice in so bile knjigarne polne staršev in otrok, ki so hiteli nakupovat šolske potrebščine. Takole je razmišljala: »Pravijo, da je v naši dižavi osnovno šolstvo brezplačno. Pojdite v katero od velenjskih knjigarn in opazujte pri blagajni, koliko starši odštejejo za zvezke in delovne zvezke. Zneski se vrtijo okoli 40 tisočakov za enega otroka. Pa pravijo, da je šola pri nas brezplačna. Da ne govorimo, da si morajo mnogi starši vzeti celo dopust, da lahko dvignejo naročene učbenike. Druga težava je ta, da se učbeniki nenehno spreminjajo. Če imaš v družini tri otroke, jih ne morejo uporabljati eden za drugim. Vmes se program in učbenik že spremenita. Je to res potrebno, ali gre le za zaslužke založnikov,« se je spraševala moja sogovornica. In to so vprašanja, ki se nam lahko upravičeno zastavljajo v teh dneh. Da ne govorimo o cenah šolskih izletov, eksurzij in vsega, na kar še morajo računati starši otrok v naši brezplačni šoli. Na nekaterih področjih, recimo pri prehrani ali plačilu učbenikov iz učbeniškega sklada, najbolj socialno ogroženim pomaga tudi država. Tu pa se dogajajo druge krivice. Ljudje vedno pogosteje opažajo, da so na podlagi »papirjev« do tega upravičeni tudi otroci ljudi, ki so znani zasebniki, ki imajo v lasti večje lokale, lepe nepremičnine in se naokoli prevažajo v avtomobilih višjega cenovnega razreda. Njihovi papirji so pač taki, da so po vseh birokratskih »reglcih« socialno ogroženi. In taki ljudje imajo obraz, da te pravice tudi uveljavljajo. Tisti, ki so resnično revni, to ponavadi skrivajo. Revščina je za njih sramota, zato za pomoč niti ne prosijo. Zato se človek ob tem upravičeno vpraša, ali ne bi bilo bolje uvesti univerzalnega otroškega dodatka, kot ga recimo poznajo v Avstriji. Tam vsak otrok do 26 leta, če seveda študira, dobi 300 evrov mesečno. Tam otroke prvi dan šole na klopi pričakajo tudi vse šolske potrebščine. Plača jih država. Socialne pomoči pa dobivajo tisti, kijih resnično potrebujejo. Ker jih, če ne prikažejo pravih podatkov ali prikrivajo premoženje, tudi kaznujejo, denar pa morajo vrniti. Kontrole pri socialnih pomočeh, pa naj gre za plačilo hrane, subvencijo vrtca ali otroški dodatek, bi morale biti vsekakor bolj stroge. Ker tega, da bi ljudje čez noč postali pošteni in bi navajali resnične podatke, ne moremo pričakovati. Vsaj pri tistih, ki sistem izkoriščajo, ne! Šolarjem in staršem pa ž-elim uspešno novo šolsko leto. S čim manj stresi, tudi finančnimi! Večja računovodska hiša odpira poslovalnice po vsej Sloveniji, zato iščemo Izkušene, mlade in ambiciozne računovodje. Vse, ki vas sodelovanje zanima pošljite e-pošto z življenjepisom in referencami na naslov: maxiservis@email.sioz, pokličite na tel. 031 /753-209. 9770350556014 lokalne novice Od 18 kar polovici izdelkov zlato medaljo Arja vas - Druga največja mlekarna v Sloveniji, mlekarna v Arji vasi, ic nekaj Icl pošilja svoje izcklke v presojo mednarodni (Jcenjcvalni komisiji v okviru Knietijskegasejma v Gornji Radgoni. Lelos so v iwcnjovanjc poslali 18 izdelkov, zanje pa so prejeli najboljše oeene doslej. Kardcvel izdelkw, predvsem iz fermcniiranega programa, je prejelo zlalo medaljo, od lega irije veliko zlato (vanilijev jogurt 1er smetanova jogurta - borovnica in Čokolada). Med dobitniki zlate medalje pa so: de.sert! - joguruwa .smelana -višnja, ananas, hruSka, jabolka in breskev, kisla smetana Mi-Icram s 3iJ-odstotno mlečno maščobo ter LCA probiotični jogurt vinogradniška breskev. V mlekarni poudarjajo, da so medalje rezultat dela, ki ga namenjajo razvoju in novim izdelkom, s katerimi po.skušajo zadovoljili okus Čim širšega kroga polroSnikov. ■ tp Prevent prodal dva deleža Slovenj Gradťc - Pod jelje Preveni je po tx;enjeni vrednosti prodal .svoj lastniški delei: v podjetjih Prevent Invcsi inMon-sadria. Prevent je v obe družbi kot družbenik namreč vstopil kol soinvestitor v konkretnih projektih do njihovega zaključka -v družbo Prevent Invest kot družbenik do dokončanja projekta Steklenega dvora v Ljubljani - z dogovorom, da se družba po končani invc.sticiji likvidira, njeno ime pa se ne uporablja več. Ker so ostali družbeniki pokazali interes, da se družba ohrani kot investitor v drugih projektih - v tem trenutku je najbolj aktualen "projekt Kolizej", kar pa Preventa poslovno ne zanima -, je svoj enotreijinski delež v družbi prodal. Prevent je na enak način poslovno sodeloval tudi s podjetjem Monsadria, d. o. o., za izgradnjo I lotcla ter koiíťerenčnc-ga eentra Brdo. Tudi la investicija je končana, Družba Mon-sadria seje odločila, da bo zgrajeni kompleks tudi upravljala, za kar pa Prevcni, d. d., ni zainteresiran in jc zaradi tega svoj 45-odstoini lastniški delež v družbi tudi prodal. Srečanje upokojencev Graškii Gora - V nedeljo. 5. septembra, se bodo na (iraški Gori srečali upokojenei Kort^Sko-ŠaleSke pokrajinske zveze. Srečanje organizira Medobčinska zveza druitev upokojencev Velenje, pričelo pa se bo ob lih. Po pozdravnih besedah predsednika medobčinske zveze Htiberfa Mravljaka in besedah dobrodc^lice županov tromcjc, velenjskega Smk«'i Meha. slovenjegraškega Muljužđ Zano.škiirja in mislinjske-ga Viktorja Robnika, bo imel slavnostni govor predsednik društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Srečanje bodo nadaljevali s kulturnim in zabavnim pro^amom. Organizatorji pravijo, da bo srečanje ob vsakem vremenu. ■ mkp 70 odstotkov se jih v solo vozi Šoštanj • Občina Šoštanj, ki je kol lokalna skupnost dolžna zagotavljati dnevni prevoz v šolo osnovnošolcem, ki so od nje oddaljeni več kol ítiri kilometre, bo lelos za prevoze šolarjev namenila 45 milijonov tolarjev, 10 milijonov več, kol so predvideli v proračunu za letos. V obeh .^oštanjskih osnovnih šolah namreč delež učencev vozačev znaša kar 70 od-stotkcw. MOS v novi podobi z novo oblela) C«lje - V sredo, B. septembra, bo predsednik slovenske vlade mag. Tone Rop v Celju odprl 37. mednarodni obrlni sejem. Odprt bo do srede, 15. septembra. Kratko sporočila letošnje prireditve jc Na ogled Evropa in svet. Na novinarski konferencije direktor družbe Celjski sejem mag, Franc Pa ngrl med drugimpoudaril,da seta najvct^a slovenska sejemska prireditev predstavlja v novi obleki in z novo podobo. Novo obleko predstavlja nova hala, posodobljena dvorana C\ novo podobo pa evropska zasnova prireditve. Družba Celjski sejem je za naložbe namenila več kol 500 milijonov tolarjev. »37. MOS je dogodek, ki predstavlja dosežke sloveaskega gospodarstva, daje Sloveniji se večjo prepoznavnost in jo promovira.« Na letošnjem MOS-u se bo na 60 tisoč kvadratnih metrih površin predstavilo 17l2ray.siavljalccviz34dr2av, Prireditev» ki je letos ^ bolj poslovna kot prejšnja, bo popesirilo tudi več kol 50 strokovnih prireditev, srečanj in okroglih miz. ■ tp Prvič sredstva za vlaganja v gozdove Agencija RS za knicUjski^ Iv^e in r azvoj podeželja letos pí vie nudi sredstva za vlaganja v gozdove - L(îlos le za nego, v prihodnje več možnosti - Kiizplsi veljajo le še do 10. s(^pienil)ia - Za naše območje na voljo 8 milijonov tolarjev v okviru letošnjih razpisov je Agencija za kmetijske irge in razvoj podeželja letos prvič ponudila možnost pridobitve sredstev za vlaganja v gozdwe, Lelos sicer Še velja omejitev, saj lahko lastniki pridobijo sredstva le za nego svojih gozdov, v prihodnjih letih pa se obetajo možnosti ludi za obnovo in varstvo gozdov 1er po obljubah ministrstva za kme- tijstvo tudi za soudeležbo pri nakupu pripomočkov za delo v gozdu. Na razpise se lahko prijavijo vsi lastniki gozdov, ki imajo v letošnjem programu dela Zavoda za gozdove kakr.Šno koli gojitveno ali varstveno delo, Za nazarsko območno enolo Zavoda za gozdove Slovenije je na razpolago 8 milijonov tolarjev. Lastnikom gozdov po- magajo pri izdelavi viog revir-ni gozdarji, ki so v teh dneh nenehno na terenu, zavod pa je pripravil vse potrebne izračune in dokumentacijo. Vloge so zaradi lega popolne in jih agencija ne zavrača» torej je .sodelovanje med lastniki in gozdarji zelo uspešno. Izpolnjene vloge zavod pošlje na agencijo, la pa odloči, do kolikšnihsrcdstevjc upravičen posamezni lastnik, seveda pa dobi sredstva po opravljenem delu. Delo v gozdu nadzoruje pristojni revirni gozdar, na osnovi njegovega poročila in obračuna pa agencija Îa.çlniku nakaže nepovratna sredstva. Dela je v tem Času zares veliko, saj letošnji razpisi potečejo 10. septembra. mjp Katalog ljudske univerze KrOŽnO MŽlŠČe Že Danes predstavitev sredisea za šludij na daljavo - V kaialogu vse podrobnosli o možnoslih izobraževanja - Od 7. do 15. sept(îmhra inlormalivni dnevi Velenje - Konec a\'gusta je Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje šestič zapored izdala kalaiog izobraževalnih pro-gramovza prihodnje šolsko leto. Katalog je izšel v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno pa so ga prejela gospodinjstva v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Pdki 1er v /gornji Savinjski dolini. V njem so nanizani in opisani programi, ki jih bodo na ljudski univerzi izvajali v novem šolskem letu. pogoji za vpis v posamezne smeri 1er način in roki za prijavo. Na ljudski univerzi bodo med 7. in 15. .septembrom pripravili informativne dneve o vseh njihovih izobraževalnih programih, o možno- stih vpi.sa in samem šolanju, ki se bodo zvrstili v Mozirju. Gornjem Gradu, Ljubnem ob Savinji, Šošlanju, Šmartnem ob Paiči, Nazarjah in Velenju. Danes (2. septembra ob 16 h) pa bo na Ljudski univerzi Velenje potekala predstavitev Študijskega središča za študij na daljavo v višješolskih programih poslovni sekretar in komercia-li.st. Vzporedno so na ljudski univerzi prenovili svojo spletno stran. Novost le je, da lahko uporabniki sami testirajo znanje tujih jezikov in se na osnovi rezultatov odločijo, ali izobraževanje nadaljevali, in če nadaljevali. na kateri stopnji. ■ mkp prevozno Velenje - Drugo krožno križišče v Velenju, pri starem kinu, je že nekaj dni končano. Tako so izvajalci, velenjski Ve-grad, celo prehiteli rok za dokončanje, dela pa nadaljujejo na cesti od krožnega križišča pri stari Nami do novega, ki jo bodo obnovili in na novo preplasiili. Ob cesti, torej pod Sončnim parkom, bodo uredili ludi nekaj parkirišč. Investicija je vredna 225 mio SIT. MO Velenje bo iz proračuna prispevala 161 mio SIT, prometno ministrstvo pa 63,5 mio SIT Uradna otvoritev obnovljene Kidričeve, novega krožišča in parkirišč ob njem bo konec septembra, v času praznovanja letošnjega občinskega praznika. Do takral naj bi bila dela ludi povsem končana. ■ Bš Podjetje FORId.0.0. vabi k sodelovanju več delavcev oz, delavk Sn^OJNE TEHNIKE, ELEKTROTEHNIKE. ELEKTRIKARJE. OBDELOVALCE KOVIN, STROJNE MEHANIKE za proizvodnje lokacije VELENJE, SLOVENJ GRADEC. ZAGORJE OB SAVI Zaradi širitve dejavnosti se v našem podjaQu pojavlja vse več potreb po delavcih različnih profilov z delovnimi izkušnjami. Prav tako sprejmemo v kolektiv več delavcev z uporabnimi inm\\ in fzkuSn|am[ pri vzdrževanih delih na področju hidras^ike, pnevmatike, orodjarstva in nastavljal Cd orodij v delovnih procesih. Ponujamo zanimivo delo, stimulativno nagrajevanje In možnost nadal|niega Izpopolnjevanja. Delovno razmerje bomo sMenlH za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v 14 dneh poobjavl na nasiov: P0Rld.o.o.,Prelarnova1a, 3320 Velenje,Kadrovska služba. Novo krožno križišče Je dobrodošia prometna novost v Velenju, (foto: vos) Ma 50 zvezd z brezplačnim avtobusom Velenje - Organizatorji velike humanitarne glasbene prireditve »50 zvezd za otroke«, ki bo v soboto in nedeljo potekala na mestnem stadionu v Velenju, so poskrbeli, da bo iz mesta proti mestnemu stadionu oba dneva vozil brezplačni avtobus. Ob vstopu na avtobus bo potrebno pokazati vstopnico za koncert, le-lo pa bo možno kupili tudi na avtobusu. Aviol^us bo vozil na krožni relaciji glavna avtobusna postaja v Velenju-(jorica-Trtniea na Kidričevi-meslni stadion. V soboto bo avtobus začel voziti ob 16. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. DrezplaCni aviobm bo izpred avtobusne postaje odpeljal vsako polno uro, potrebi tudi pogosteje. Zadnja vožnja pa bo ob 24. uri. Brezplačne prevoze sta omogočili podjetji Izletnik Celje» d. d., in APS, d. d., Velenje. Parkirišča parkirišča za osebna vozila bodo urejena pri konjereji. Komunalnem podjetju, APS-u in stari elektrarni. Vsa parkirišča bodo primerno označena, za varnost na njih pa bodo skrbeli predstavniki podjelja SintaJ, policije, ZŠAM-a in občinski redarji. HTTT^JT^ SAKĆAS Bdaia: časopi&ná-zafo&)ižkalnRTV ■ÉÉLCL^ družba, 0j).o.Velenie Izhala ob četrtkih. Cene posameznega izvcKla Ja 300 StT. mesečna naročnina 1.200 Sfî. tnmesečna naročnlra 3.450 STT, poletna mCnina6.6S0 SÍT. letna naročnina 1^600 SIT Uredništvo: Sons Zákonek (direktor}. Stane Vovk (odgovoriti u^dnlk). Milena KrsfiC*Pbninc (pomočnica uredrtlica), Janez Resnih. Ta^arta Podç)orâ«k, Starta Špegel (novinarji), Mira Zakoéek (urednica radija), Janja KoSiJta-^pegel (tetmlčna urednica). TomaîûerSak (oC^lIkovaiec). Propaganda: Ntna Jug (vodja propagancfe), Sašo Konečník. Jure Senčnik (propagandista^ Sedet urednUtva In uprave: 3326 Velenje, KkIrICeva 2a< p. p. ZtíZ. lofer«) (03) 89817 50. telefax (03) 897 46 43. TRR • Nova LB. Velenje: 02426-0020133854 Email: pr&5$@nasca&^l Oblikovanje in graf. priprava: čas d.o.o. Tisk: Tisl^ma SET d.tf.. Kaliada: 5.400 izvodov Nenaročenlh folografij In rokopisov ne vi^čamo! Po zaKonu o ODV je'Na$ č^* uvrščen med proizvoda Inîormaîivrtega značaja za ksiere se plačuje davek po 6,S% znižani stopnp. 2. septembra 2004 «»'^ĆAS Svet potrdil nagrajence v v V iiiinulah pod streho (^lujjst lock - Častni oIk aii Sosliiiija jm) 30. so|)l(^nil)i'ii [)rinuirij liolnišnioo 'Ibpolšit^a. Janez Poles, dr. \\ml - Ohrinska n[)rava svol niku zaraouriala íjradivo Mjhna Krstić * Planine_ 30. avjiusta - SoSianj-ski SVC miki so ponedeljkovo sejo, obravnavali so 11 točk, konCalivrekordnih 35minulahî Vajeni smo njihovih hilrihscj, a lokral so pot olkli cclo lasinc re-kcTdc- O^čLsiliso sc Ic trije svetniki. neodvisni Viki Drev, ki je kol predsednik komisije za javne gospodarske službe terjal umik obravnave predloga o komunalnih tíúcsah. SoSlanjOani so (nove) poioj^nice že prejeli, nanje pa podali kup pripomb, zaio obravnavo In sprejem odlokii ne bi bil» smiselna, je menil. Svetniki s<')s0gla^li/njim. Vzadnji točki, pri pobudah, pa sla se oglasila §e svetnika \y vrst SDS, i^ter Uacioja in Vojko Krne^ii. Rejvi m SiTUTkov(!U? Svetnik VvM Kadojaje obudil nc^ s st>lx)lc na nedeljo na Smrc-kcwcu.kostascna travniku pred koćo dogajala, kol je rekel, dva rejv partija. Udclei^enei obehso bili mladi Šošianjćani, ki st^ s seboj privlekli tako močno ozvočenje, ki bi mu zavidal vsak orgii-nizalor velikih prireditev. Na travniku sosi, kolje rekel, dajali kontra. Lasiniku koče na za-hlcvo gostov ni preostalo drugega, kol da poklice policijo, láje na Smrckovee tudi prišla, a ni imela prav nobcjie osnove, da položaj umiri ali prekine. Na [•iurno noč na Smrekovcu je v nedeljo kazala traktorska prikoli- ca zažganih pločevnik in stranišče v naravi. Radojaje predlagal, naj občinska uprava nemudoma, kihko tudi z i^dlokom o javnem redu in miru ali kako drugače, uredi, da se lake stvari preprečijo. In ker travnik na obmi^čju Smrekovea s^)di v občino Ljubno, naj se nemudoma poveže z ljubensko županjo Anko Rakun in skupaj z njo najde način, dru, primarij bolnišnice Topolsica z 2CI0 zaposlenimi, ,Iane/ dr. med Ohranitev delovanja Bolnišnice Ibpolšica 1er njeno lesno sobivanjc z lokalnim okoljem, za kar si ves čas prizadeva, bistveno \'plivatčinski upravi v prihodnje, kar pa dvomimo, zaračunavali posredovanje dodatnih gradiv, se svetnikom ni bali. da bi obu^ božali. TUŠ zavzel Mozirje Kar težko bi kdo verjel, če ne bi videl in doživel, celo preživel. Vsredose je Mozirjuzgo-dila okupacija veni sliki z na* slovom - popolna gneča. Gneča od enega do drugega konca kraja s prometnim zastojem, gneča okrog nove velike pridobitve in gneča v njej. Seveda gre za otvoritev novega trgovskega centra družbe TUŠ. Množice so se zgrnile od vsepovsod, najprej zastonj malicale in se drugače okrepčale, po slovesnem odprtju pa z enim zamahom osvojile prodajne prostore in se vračale polno otovorjene. Pravzaprav si bil lahko srečen, če si prišel noter, in še bolj, da si prišel ven. O toliko »opevani« množični stiski, bi lahko ob pogledu na dogajanje krepko podvomil. A je dobra ponudba očitno zares dobra. Dvodnevno veselje v šotoru ob novem sodobnem poslopju je bilo vsaj v sredo na višku, le v čeirtekje nekoliko ponagajalo vreme. Številne otvoritvene ugodnosti, nagrade in pester zabavni program so bili močnejša vaba. Po pozdravnih nagovorih mo-zirskcga župana Iva Suho-vcršnika in direktorja podjetja EngrotuŠ Aleksandra Sve-telška je slednji Moz.irskemu gaju izročil ček za milijon tolarjev, nato pa sla družno prerezala otvoritveni trak. Lastnik družbe Mirko TIjš je bil ob uradnem delu nevidno prisoten. slastni bograč pa je vendarle privabil tudi njega. Velika pridobitev torej za Mozirje, dolino in veliko širšo okolico. Ne brez razloga. Celotni center se razprostira na preko 2500 kvadratnih metrih, v njem pa je skupno dobilo zaposlitev 56 oseb. V sami prodajalni 38, v dodatnih storitvenih dejav- Otvoritveni trak sta prerezala Aleksander Svetetšek in fvo Suhoveršryik. h000,000,' Darko Bele z miiijonom za Mozirski gaj noslih pa zaenkrat še 18. Celotna naložba jc veljala 1,2 mi-ijarde tolarjev, glede na veliko zanimanje pa se ho kaj hitro povrnila, ■ JP Navali narod... Rok podaljšan do začetka decembra Dr/aviii /bor je prcnl easoin spr ejel predlog o podaljšanju roka za vladanje zaíilevkov za vr ačilo vlajjaiij v javno [{^lekormrnikai ijsko ornrežj(^ - Tudi cc upj'avieerH'i nimajo zl)rane popoldne dokunientacije za izdelavo zalite\ka, naj le-ga kijul) letnu vložijo Tatjana Podgoršek Na osnovi pripomb in zahtev upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je državni zbor na predlog vlade sprejel pobudo o podaljšanju rokii za vlaganje zahtevkov. Podaljšali so ga za šest mesecev, po novem se bí> torej ta Iztekel 7. decembra letos. Po besedah tvana Vatenčaku, predsednika komisije za vračanje v mestni občini Velenje jc s tem vodstvo države omogočilo zamudnikom, da še posku.sajo pridobiti manjkajočo dokumentacijo. »Upravičenci, ki so sklepali pogodbe o vlaganjih z bivšimi PTT-ji, morajo do omenjenega datuma sami vU^iii svoj zahtevek pri območnem državnem pravobranilstvu. Upravičenci, ki so gradili omrežja v skupnih akcijah in so zanje sklepale pogodbe s P IT-jl krajevne skupnosti ali občina, pa morajo dostavili svoje zahtevke do 30. novembra letos, in sicer na vložišče svoje občine. Ibliko prej ziito, da b<^ lahko občinska komi.sija zavračanje dopolnila skupni zahtevek in ga nato vložila na državno pravobranilstvo do zahtevanega 7. decembra.« Upravičenci, ki so svoje zahtevke vložili do izteka prvotnega roka (do 7. junija letos) in jih ne bodo dopolnili, laliko sedaj pričakujejo odgovor državne- ga pravobranilstva. To jih bo seznanilo, ali morajo dopolnili ziihtevek ali pa bo v sporočilu že predlog pisne poravnave, »/.elo pomembno je, da ludi upravičenci, ki nimajo zbrane popoldne dokumentacije za izdelavo zahtevka, tega izpolnijo in vložijo. Le na osnovi tega bodo namreč upravičeni sprožili nepravdni postopekpri pri.stojnem sodišču, kjer bixlo lahko dokazovali upravičenost do vračila vlaganj s pričami, iz- vedenci in podobno.« Kol je še povedal Valenčak. na državnem pravobranilstvu že obravnavajo d(^slcj vltiženc posamezne zahievke in pripravljajo predloge pisnih poravnav zanje po enakem vrstnem redu, kol .so bili ti vloženi. Na vprašanje. aH se kaj premika glede privatizacije Telekoma, ki bo omogočila izplačilo vlaganj, pa je Valenčak odgovoril: »Premaknilo seni skorajda nič. Država se je odločila, da bo prodala svoj delež tistemu, ki bo pripravljen plačali dejansko vrednost podjetja, 'lakega kupca pa še ni.« ■ .oissažg^i. Vljudno vas vabimo na tovariško srečanje borcev in planincev na Graški Gori - Gorijurišev. Letos ima srečanje poseben pomen. Šestdeset let je namreč minilo od hudih bojev XIV divizije z okupatorjem, ki so Goro juriiev za vedno zaznamovali kot hujdomoljubnega upora. Tudi letos se nam bodo na prireditvi pridružili veterani vojne za Slovenijo in policijsko veteransko združenje Sever Slavnostni govornik bo predsednik Območnega združerya borcev in udeležencev NOB Velerye, Bojan KontiCy srečanja pa se bo udeležil tudi nekdanji predsednik RS MHan Kučan. Poleg vseh, ki že tradicionalno nastopajo v na$em kulturnem programu, se nam bosta tokrat predstavila Policijski orkester in glasbena skupina Zapeljivke. Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bo prireditveni pra'slor v celoti prekril s šotorom^ Vabimo vas torej, da se nam pridružite na srečanju, ki bo v yoboto^ 4. septembra 2004^ oh IL uri na GraSki Gori, Vljudno vobiier^ AKTUALNO Jutri začetek volilne kampanje N('kalerc stranke so svoje kaiululaU^ do sretic pri^jšnjc^Sfi lixJna že pre so jiti še skiivak\ tretjo pa še iskak^ - K(k) bi ut(^finil kandidirali v 7. in 8. volilnem okraju 5. voliliie enoie? MUena HrstiČ • Pianinc Šuleslui dolina • Prvo nedeljo v okti'ibru, ircijcga, hodo v Sloveniji poiekalc volilve 88 piislan-œv državnega zboriu 2 poslanca pa bodo IaoIIII pripadniki ilali-jansko In madžarsk.c narodno skupnosti. Volilna opravila v zvozi z izvedbo volilcv so pričela leći 26. julija, juiri, 3. seplembra, 30 dni pred dnevom glasovanja, pa so ludi uradno pričenja volilna kiimpanja. ki bi^ trajala do L oktobra do 24 h» ko nastopi volilni molk. Kdo VSe se bo polegwal za vslop vslovcnskl parlamenl, bo uradno znano po tislcm, ko bo potekel rokzavIoJ^iiov kandidatur. Liste kandidatov morajo bili vloi^ene najpozneje 8. .septembra pri volilnih komisijah volilnih enot, natojim sledi preizkus zakonitosti, najpozneje 15. septembra pa mora bili dcloćen seznam list kandidatov cwiroma lzi:reban vrstni red na glasovnicah Javna objava list kandidatov mora biti opriivljena 15 dni pred dnevom glasovanja, najpozneje 18- septembra. Volivci Iz ŠaloBic dolino volijo v 5. volilni enoti, v 7. in K volilnem i^kraju. Preprosto povedano sodijo v7. volilni okraj volivke in volivei» ki imajo stalno bi-vali!>čc v večjem delu mestne občine Velenje, v 8. volilni okraj pa sodi del mestne občine (največjega predstavlja Desni breg) ter volivke in volivci iz oWin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Kandidall? Kot že rečeno, uradno o njih ne kaj dosti, le toliko, kolikor povedo sami- Se pa sliši, da bodo iz obeh okrajev kandidirali vsi sedanji poslanci, torej l^ojaii Kontič (/LDS), ki se bo za vslop v parlament potegoval tretjič, kandidiral pa naj bi v 7. volilnem okraju, v 8. pa bo barve /LSD zasl<5pal »nosanec« 'Ione ni'rHJiiik.sedâiiji nra, kjer živi. Marsikaj Iz Vinske Gore je bilo v prostor UE Velenje žc preneseno, »volivci« za državne volitve pa še ne; v 8. volilnem okraju se bo kol kandidat SDS skoraj goto-vo skušal prebili v parlament no-vinec Vojko Krneža. podjetnik in svetnik iz ŠoStanja. Pri NSi bi si v 8. volilnem okraju upali napovedati zanesljivo kandidaturo Draj^a Korena, di- re ktoqa geodetske uprave v Velenju in svetnika v občinskem svetu Svitanja, sicer pa-vsaj na kulturnem področju -enega do-javncjSih Lokcwičanov. Zna pa se celo zgoditi, da bo Draj^o Kih ren barvo slr:inke na loh volil-vah zastopal tudi v 7. volilnem okraju. In SNS? Stranka ho v 7. volil-nem okraju skoraj gotovo kandidirala Mihaela Leiunj«. go-.stinca iz Velenja, ki je do pred nedavnega predsedoval tudi usçei^nim koSarkarjem Glektre iz Šoštanja, (řlede na lo, dasmo ga lahko videli na kravjih dirkah v Gaborkah skupaj % prvakom stranke Zmagom Jelinčičem, bi si upali namigniti, da sta tja sla žc pi'i kakšen glas iz 8. volilnega okraja. SMS? V 7. volilnem okraju najbrž Seliasljan Bolte, sedanji svetnik v svetu Mestne občine Velenje. Atudent, absolvent elektrotehnike, v 8. volilnem okraju pa -.. lU je šc vprašanje. l)av Savinjsko dolino je v nekaj letih obstoja in delovanja storil velik napredek pri uspeí^nosti svojega delovanja. Ćlaniodht^ra in stranke se v ccloti zavedajo mnogih odprtih vprašanj, ki tarejo predvsem slarostnike, up4)kojence In invalide, pa tudi mlade družine z otroki. Ti stisko tudi čulijo, zak>žoiijo na svoj način pc^raa-gati, da bi slanje vendarle dvignili na viisjo raven. Povsem jasno je, da so v ospredju njihovih prizadevanj žagale pri pokojnitîskem ii^ invalidskem zavarovanju, takoj zatem razmero v zdravstvu in na socialnem področju in j^e marsikaj Sk>di v sklop njihove pivomosli. Ibsi^zaJuevne naloge in so dobesedno življenjskega pomena, izboljšanje se-danjil) zacitv pa je seveda v največji mori odvLsnood hitreji^ga gosp^idarskega razvoja. »Slednje gotovo velja tudi za Zgornjo Savinjsko dolino. Go-spixJarski raA'oj peša, vse preveč imamo nezaposlenih-Večjo pozornost bi morali nameniti krepitvi malega gospodarstva, saj dolina večje indu-slrije no prenese,« pravi pred-sednik območnega odbora Peter Habjan. kije tudi kandidat za poslanca v tej volilni enoti na bližnjih državnozbor-skih volitvrth- l Ikrati je dokaj zadovoljen s preteklim delovanjem. ^Na zadnjih lokalnih volitvah smo dobili občinske svetnike v občinah Mozirje, Nazarje in Ljubno ob Savinji, z zavzetim delovanjem pa pričakujemo, da bomo še uspešnejši na volitvah čez dve ieli. Naši ljudje bi z izkušnjami, modrostjo In znanjem gotovo lahko učinkovito posegli v dogajanja v Zgornji Savinjski dolini. To dokazujejo že sedanji svetniki, saj so JijIhtn I predlogi, pobude in pripombe na občinskih svetih dobro sprejeli. pogća-nom, ne le članom stranke in upokojencem. Veseli mc tudi zares dobro sodelovanje z društvi upokojencev. Z njimi imamo dobre stike, s kaleri-ml skušamo reševali ra/.lične skupne zadeve.« Po njegovi oceni in oceni stranke je Zgornja Savinjska dolina razvojno pod slovenskim povprečjem, zalo jo prav gospodarskemu razvoju treba nameriti veliko več pozorno-sii. >»Zagolovili moramo več novih delovnih mesi, da vsaj ublažimo <.xlhajanje mladih in sposobnih iz doline. Po hitrejšem razvoju kliče tudi turizem, na katerega lako radi prisegamo, naredimo pa veli-kopremalo. Z njim in ludi.si-cer je z našim vsakdanjikom močno povezano preslabo cestJio omrežje, vključno s povezavo z večjimi sredL^ČL Prav tako čutimo znaten primanjkljaj pri telekomunikacijski in informacijski povezanosti. Vse preveč je še sivih lis pri mobilni telefoniji, preveč je področij, kamor lelovizijski signal seže prešibko ali pa sploh ne. Posebej pereče je vpraš- anje zdravstva. Dva zdravstvena dama sta občutno premalo, vsaj enega bi šc polrebo-vali v zgornjem delu doline. Hkréili potrebujemo Še en dom za starejšo, saj je obstoječi poln. zanimanja pa je 5e veliko več. Velika želja je ludi dom za invalide, ki potrebujejo posebno nego,« razlaga Peter llabjan. »Velike in zahtevne naloge so to, ki jih ni mogoče uresničiti preko noči in z enim zamahom, če pa jih kdaj sploh želimo uresničili, bojiio najprej morali pospešili gospo-d«arski ram^,« je Se enkrat dodal. mjp Volilna konferenca DeSUS-a Celje, 26. avgusta - V četrtek je bila v hotelu Evropa v Celju volilna konferencastranke DeSUvS za 5. volilno enoio, ki zajema -savinjsko» -šaleško in del koroške regije. Konferenco je pričel pred.iedjiik pokrajinskega odbora siranke Peter I labjan in jo nato predal v vodenje i/volionemti delovnemu predsedstvu. Predsednik pokrajinskega odbora, ki je v celjski regiji tudi predsednik volilnega štaba stranke je delegatom povedal, da je stranka pričela s pripravami na kandidiranje žc pred dobrim letom in rezultat je izredno kvaliteten izbor kandidatov za enajst volilnih okrajev, kolikor jih je v peti volilni enoli-V nadaljevanju konforence so sc delegatom predstavili kandidati Franc ci.arjvinířcl>no firaziiićix> raz&ravo in likraii sodelovali v iiagr^dneni žrcbanlu. Za prvo nagrado bomo podarili hon v vatlnosii 1.000.000 SIT. V družinskem tckniovaniii "Pokaw» kaj 7.nas' basic lahko dokazali, ik /.nate Oiijvcc in z nekoliko sreče pri itebaniu odpotovali na ledcn tabavc v Terme Caici. Ali pa boste svojo zabavo nasll ob lusinpu glasbenih iii plesnih skupin. Zđ vrhunec zabave pa ob 18.00 ]>ripravlÍamo presenečenje - ruiiop znanejja in popularne^ glasbeniki oiiroina glasbene skupine. Preživite enkratno soboto v družbi prijetnih ljudi! IVidfuliic « luni v .Meri;itk)f Ccnrrihi t.jubJfa/ia. Mirihoř. Celje, Kran), Keeper» Novo niesro. Murska î5obola. Nava Gonea. Ptuj. D dih j-tlc. Jesenice. Kanmik. Slv>vcnj gt^dn:« Trebnje In fUviic nj Koci^Skctu. Mercat« v družit prijmih ^uáí ercator UTRIP OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA m Sredu, 25. avgusla v Iraku sc še vodno spopadajo / ameriškim pojmovanjem demokracije. Nemiri vsakodnevno pobirajo življenja, zgodbe s lega dela sveta pa žal vse bolj lonejo med druga nepomembna poroeila. Tokratni daljSi spo-pad med Američani in skrajnim šiitskim vodileljem Moklado Al Sadrom 1er njegovimi borei je uspel umiriti §cle vplivni iraški ajaloln Ali Al Si.siani. Vendar pravega miru vse bolj naveličanim in vse revnejšim Iračanom lo gotovo Se ne bo prineslo. Tudi CťČenI se neizprosno upirajo svojim severnim so.scdom. Po torkovem sirmoglavljenju dveh letal v Rusiji, v kaierem je izgubilo življenje 89 ljudi, je jasno, da s(a eksplodirali i^aradi podstavljenega eksploziva, ki sla ga verjetno vtihotapili Cečen-ski samomorilki- V velikih poli-ličnih igrah, ki bodo morda že jutri povsem nepomembne, nenehno umirajo nedolžni ljudje. Nas. ki si vse le vojne trenuino ogledujemo bolj od daleč, pa največkrat vznemirjajo bolj vsakdanje stvari. Reeimo inflacija. Lelna stopnja inilacije je bila julija v evroobmočju in EU odstolka. junija pa je bila za desetinko odstotka vij^ja. Slovenija je imela po podatkih Euro» stala julija 3,7-odsloino inflacijo,junija pa 3,9-odstoino. Najvišje stopnje inflacije so na letni ravni imele Slovaška (B.3 odstotka), Madžarska (7,2), Latvija (6,7) in Poljska (4,7), najnižje pa so bile na Finskem (0,2), Danskem (1,1), Nizozemskem in Švedskem (v obeh po J.2). Olirlek. 2(>. avgusla Iz številnih predvolilnih bombic, katerih uporaba je namenjena predvsem pridobivanju volivcev, izdvojimo zahtevo poslancev iz SDS-a, NSi-ja, SLS-a, SNS-a in SMS-a za razpis predhodnega referenduma o sistemskem /akonu o izbrisanih. Z relercndumom naj bi naslednji sklic D7.-ja razbremenili razpravo o izl^risanih in preprečili izplačevanje visokih odškodnin- Tako vsaj menijo iniciatorji. In če se že zgodi, da nam za pestre dni ne poskrbijo naši cenjeni pt>litik, jim na pomoč pri-skt^ijo sosednji, trenutno predvsem hrvaški- Zahtevki hrvaškega elektrogospodarstva po vračilu .^4 milijonov dolarjev dolga za nedobavljeno elektriko so neupravičeni, so tokrat ocenili na ministrstvu za okolje, kjer pa istočasno menijo, da bo řlrvai^ka zahtevala arbitražo, saj obe strani nista uspeli zbližati argumentov. Strinjata se le, da vsa odprla vprai>anja iz pretekkwti v zvezi s kr.ško nuklearko ne smejo vplivati na njeno uspešno obratovanje oz. poslovanje. Hudo bo, če bomo vse težje konflikte s sosedami uspeli reševali Sele z arbitražami. Sicer pa bodimo pošteni. Staa' zablode ludi pri drugih vedno pridejo prav za ustvarjanje novih problemov. Poljski parlament je ob (>5. obletnici začetka 2. svetovne vojne pozval vlado, naj od Nemčije zahteva odškodnino za okupacijo Poljske. Pelek. 27, avgusla Naša južna soseda HrvaŠka nam vse bolj daje vedeli, da je nova vlada z nami veliko manj pripravljena na kakšne ozemeljske dialoge kot prejšnja. Ker smo tudi mi slabi sogovorniki, je seveda težava še večja. Gotovo pa nestrpnost, ki jo zganjamo na eni in drugi strani kaže predvsem na to, da oboji predvsem potrebujemo zunanje konflikte, ki potem odvračjo pozornost od notranjih slabosti. Na ponedeljkovo izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, da je kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena in da ni določena samo meja na morju, se je odzval slovenski predsednik Janez Drnovšek, ki je izjavil, da je to samo "želja" hrvaškega predsednika. Sobolu. 2i{. avgusla Poletna turistična sezona se izteka in po turističnih državah že vlečejo podatke in ocenjujejo dosežke. Hr\'aški turizem je imel letos kar 4.85 milijona obiskov, kar jc po besedah hrvaškega premierja Iva Sanader- ja največ od osamosvojitve. To je sicer okrog 5 odstotkov več kot v lanskih prvih sedntih mesecih. V Sloveniji se nismo tako dobro odrezali. V prvih sedmih mesecih leta smo našteli 1.28.5.527 turistov oz. dva odstotka več kot v istem obdobju lani. Julija se je v Sloveniji mudilo največ gostov iz Nemčije. Italije in z Nizozemske, občutno pa se je povečal tudi obisk gostov s Portugalske in iz Belorusije. Že leta se sprašujemo, kako to, da nismo bolj obiskani. Pa sta predvsem dve možnosti. Ali tujcem le nismo tako omamno zanimivi. kol si sami domišljamo, ali pa se sploh ne znamo ptmu-jati, saj to očitno še Hrvati, o katerih ponudbi največkrat nimamo najboljšega mnenja, to opravijo bolje. Kadar kukamo čez plankc k sosedom, je dobro, če ob lepi hiši pogledamo tudi na dvorišče, Bogastvo je zelo krivično razporejeno tudi v najbogatejših državah na svetu. Še posebej v ZDA- Skupaj je po zadnjih podatkih v /DA 35,9 milijona rev-nih prebivalcev, med najbolj ogroženimi pa so otroci in č-rnei. Na 45 milijonov se je lani povečalo tudi slevilo prebivalcev brez zdravstvenega zavarovanja. Meja revščine je tu določena pri dohodku, ki zna.ša manj kol 9.573 dolarjev na leto. I\cdclja. 2M. avgusla Padel je zastor na letošnje olim-pij.ske igre, ki so marsikoga za šiirinajsi dni prikovale pred televizor. Na sklepni slovesnosti je županja Aten olimpijsko zastavo predala Županu naslednjega prizorišča, Pekinga. Iger v Atenah se bodo najlepše spominjali športniki ZDA. saj so pobrali največ zlatih odličij (35). Američani so tudi skupno osvojili največ medalj (103). Nevarno so se jim približali Kitajci (32 zlatih medalj), ki bodo v Pekingu bržkone Še bolj konkurenčni športnikom iz ZDA. Na tretjem me.stu fW Rusi s 27 zlatimi medaljami. l^iiKHlcIjck. 30, avgusta v New Yorku se je začel repu- blikanski šov. nacionalna konvencija republikanske stranke, na kateri bodo potrdili Geor-gea Busha za predsedniškega kandidata. Istočasno so pred začetkom republikanske konvencije potekale množične demonstracije proti politiki ameriškega pred.sednika Cîeorgea Busha. Pivovarna Laško se je tudi uradno vključila v postopek za prevzem srbskega podjetja Knjaz Miloš- Beograjska komisija za vrednostne papirje je v soboto sporočila, da so veljavne ponudbe za nakup delnic omenjenega podjetja poleg Laškega vložile še družbe Balkan Ltd, Danone in Delta. Po do.slej znanih podal kih je Balkan Ltd ponudil za delnico najmanj, komaj 900(1 dinarjev, kar je približno 125 evrov, najvišje pa je seglo podjetje Delta z 10.000 dinarji ali UDevriza delnico. Laška pivovarna jc ponudila odkup največ 40 odstotkov delnic od 365.425 izdanih, za vsako pa ponuja približno 130 evrov. Torek. 31. avgiisla Na izredenem zasedanju se je sestal državni zbor in začel 1. i. 'intcrpelacijsko' sejo. Poslanke in poslanci so razpravljali tudi o referendumu o izbrisanih. "Upoštevajoč realne možnosti in objektivne okoliščine menim, da mandat zaključujemo uspešno in da smo Slovenijo pripeljali na pot hitrejšega in Še bolj pospešenega razvoja na vseh področjih," meni premier Rop. S 1. septembrom začne veljati sprememba zakona o davku na izplačane plače. Prag obdavčitve plač sc bo s sedanjih 130.000 lolarjev dvignil na 165.000 tolarjev, karpome-ni, da bodo plačila davka oproščene plače 39 odstotkov zaposlenih- Slobodan Miloševlč naj bi danes začel s predstavitvijo dokazov. Zaradi slabega zdravja mu utegnejo dodelili zagovornika. Povabili namerava kar LňOOprič. žabjo perspektiva Selivci: ptice na jug, podjetja na vzhod Vtem črwt. ko se nekatere ptice že prif?ruvfji/jo. da se preselijo na jug. opažamo vse veC "seih'cev" ludi med misîmî podjetji. Razlika med njinù vendaríe je: podjetja (za zdaj) povsem še ne zapuščajo domačih gnezd in si v popolnosti iščejo prezr\'etja r novih krajih, pri tejsdiwi 5e\'eda tudi nikakorne računajo, da se bodo že kma-hi spel vračala. Gnezda v raznih vzhodniJi krajih size dolgo spletajo iitdi dnizhe z našega konca in sijih še lx>do. Kra je pred kratkim spet spletla novo r hn'uškem Sa mobom. Cf oren je je že prido-l)ilo zemljišče za novo tovarno v Milje\-u, luška I^rovarna sipriza-de\'a pre\>zcli srbskega Knjaza Miloša... Čepniv popolne podobnosti med pticami in takimi podjetji ravno ni, je eno gotovo: olxjjim gre za prežň-etje. Mi pa smo nekako preživeli te olinyújske dni. Čeprav smo asvo-jih n(ij\-eč kolajn doslej, smo jih seveda pričakovali več. Tudi nekateri športniki sami so jih rïapovedo^'ali. Mnoge so najbolj razočarali rokometaši', pa ne le z igro, tudi zaradi "razbite" vrnitve domovino, nekaterim Uidi zamerijo, da se ni.so udeležiJi raznih sprejemov, ki so jih priprmili za olimpijce. Iako jih uidi ni hilo na celjski osrednji tr^, čepmv so seprai' v Celju hvalili, da inui to mesto pnr\' jTo za.'ihigi rokomeiaše\ • naj\'eč olimpijce) : Tako so pozdravili le dobitnici bronastih kolajn Urško '/olnir in novopečeno Ce-Ijanko. ki so jo tudi nekateri reix)rterji naših osrednjih medijev med prenosom iz/i t en imenovali še vedno za Velenjčanko, Jolando C-ef>lak. A treba je priznati, da tudi v Celjti sprejem bronastih deklet ni bil pre\>eč množičen. Zbralo .'ie je veliko manj navdušencev kot na podobnem sprejemu v Z/dcn^ čeprav so tedaj lahko pozdravih šele eno bronasto dekle. V senci ohmpijskUt iger sta minila d\ a dogodka, s katerima sta se moža z našega konca vpisala v listo posebnih sveio\'nih rekonkrjeu Zgomjesavinjčanu Mateiiu Ijinarfiài je po vseh dosedanjih birokraiskih zapletih z uhndahkim letalom le uspelo obkrožiti zemljo, Celjan (LaŠčan) Ali Ulaga je z majhno jadrnico objadral s\'ei. Sredi rtJzprav o tem, kdaj bodo kmetje dobili plačilo za škodo zaradi nara\'nih nesreč, in o tem, koliko denarja bodo dobili iz evropske malhe. so vsemu temu in še več drugim stvarem po.svetili jx>-zomosl tudi na gomjeradgonskem kmetijskem sejmu. Na težave, seveda na dntgem področju, bodo kmalu opozorili tudi slovenski obrtniki. Bliža se namreč tudi najivčja njihova sejemska prireditev. Čeprav ob v.'ieh lakih srečanjiJi prmijo, daje na njih vedno kaj novega, je tudi re.s, da so stvari, ki se ponavljajo Ijih ponavljajo) iz leta v leto. Na nekatere težave, s katerimi se srečujejo pri pri svojem delu. Za nekatere od njih pmvijo, da so podobne pn'gfAmorti: eni opozarjajo, drugi gredo mimo dalje. Zdaj, ko se je veliko slovenskih turistov že vmih s hnaške obale^ ko so se od tam vrnili tudi mnogi naši visoki poliiiki. ki so pri .wsedih v mint prežMjali dopust, je znova poslalo aktualno \praš-anje državne meje. Z.a ene ta je, za druge je ni, vseka h?r pa z njo mnogi niso zadovoljni. Ne razdvaja le nas in jugeno oban'anih dni u letu. Spomnijn se, da sem kljub temu, da sem imel zelo rad počitnice, pni Šolski dan vedno pričakoval z ne.sirpnostjo. l.epoje srečati stare prijatelje, nove sošolce, sošolke... Začetek Šolskega Icla začneš sj>raznimi zi'ezki, novimi knjigami, predv.sem pa .sipoln trdnih sklepov, obljubiš si, da ho lo leto boljše, da boš dntgače pristopil k stvori Mediji v zadnjiit dneh o .šolsrxtt veliko pišejo in prebnitije mogoče, kolikšen je vpis v posamezne šole, pa tudi o spremembah, kijih je v našem šolst^nt zares veliki). Mene je od vsega, kar sem o šolstvu v teh dneh prebral, najbolj presenetila injor-macija, da letos več kot polovica osnoimošolcev vkljttčena 1' oddelke podaljšanega hi\'anja. Podaljšano hi\-anje med mojimi sošolci ni bilo priljubljeno, tudi jaz ga takrai nisem mand. Raje sem se z žogo ignd zima j, sprijateljim na cesti. Čas do takrat, ko so domovprisH starši, je /w7 moj in nikoli se mi ni zdel predolg. A ko ponwlim na s\'oj delovni čas, je zade\'a drugačna, lùia izmed sti'ari, s katerimi sem se moral .soočiti, ko .sem začel redno službo, je bil >^ei'ropski* delovni čas: od 9:00 do 17:00. In ko sem na hitro preletel delovni čas mojih prijtue-lje\', sem ugíHovil, da so službe, ki trajajo »samo'^ do 17. ttre» prrwa redkost. Ko smo pred leti za Zlati bolyen telefonsko klicali marketinške oddelke slovenskih jwdjetij, .smo .še devetnajsti uri dobih na delovnih mestih večino klicanih. Tako danes veliko .staršev dela cele dne} i'. Zm njihove otmke je Šola, in kot kaže ludi podaljšano bivanje, najbolj prepnxsia rešitev. Otroci .so zaposleni in predvsem na varnem, če že ne more dntžina popoldne\'ov preživljali skupitj. Časa za miren pogovor o domačUi nalogah in Šolskih obvezrtoslih jevna.^ih domovi)i vse manj in starši pogosto čutijo šolo kol svojo dodatno obremenile^'. Je zaradi tega toliko govorjenja in pisanja o preobremenjenosti osnovnošolce\'? Tudi minister za Šolslw je na zadnji tiskovni konferenci pred začetkom šolskega leta go\'oriJ o tem. da bodo poskušali razbrementíi osnovnasotce. V zadnjem trileiju devet letke lx)do lahko mladostniki, ki ôaijo, da so preobremenjeni, izbrali samo d^'a namesU) treh izbirnih predmetov. Ta demokratična svoboda izbire in dopustnost presoje o preohremenjeno.sti osrtovnošolcev je zelo zanimiva. Javno polemiziranje o preobremenjenosti pa je lahko tudi hoja po tankem ledu. Zelo hitro in zelo enostavno je namreč začutiti, da si preobremenjen. Naš vstop v zahodni svet nam ho prinesel seveda veliko novega. Nekatere st\'ari, ki so se nam pred leti zdele nepred.stavljč\'e. so tukaj že .sedaj. V šolstvu se vse pogosteje uporabljajo besede tnnega kapitalti: odličnost, projektni pristop, .standardizacija, zagoia\'ljanje kakomsd, primerljivost na ei'ropski ravnil Kakor tudi v našem žiiijenju. Vse stvari morajo biti točkovane in eksterno preverjene! A moj bratranec si s tem k .sreči še ne dela skrbi VeseU se začetka novega šolskega leta. V osmi razred gre. čaka ga šola r naravi, plesne vaje, zakljtični izlet in športni dnci'L, lahko se lx) izkazal v košarki... Sola zanj in upam, da za veliko šoiarje\', ne pomeni le sire.sa in samih ne bodi jUt treba obveznosti srečno! MESTNA OBČINA VELENJE Urad župane in sptošnih zadev Obvestilo za javnost Javna tribuna o poteku del pri izgradnji krožišča na Kidričevi cesti v Velenju Mestna občina Velenje obvešča občane, da bo v torek, 7. septenûbra 2004, ob 18. uri organizirala voden ogled gradbišča izgradnje novega krožišča na Kidričevi cesti. Po ogledu gradbišča bo v prostorih Doma icrajanov KS Stara vas na Koroški cesti 40/b sledilajavna tribuna na temo izgradnje omenjenega krožišča. Na javni tribuni bodo sodelovali župan Mestne občine Velenje Srečko Meh s sodelavci ter predstavniki izvajdskih del in nadzornega organa. Tadeja Mravljak Služba za odnose z javnostmi MOV 2. septembra 2004 «»'^ĆAS Po več kot 20 letih imajo znova dom krajanov (loprnv (lom krajanov ni l)il njiliov, so v KS Lokovica zanj ski holi kol (lobi i řjospotlarji - Do konca Icla naj bi |)oso(lobili ( esliii odsek in 'Aa(vl\ inlonzivno [)ri|)iave na unnliUn' kafiali/acije Tatjana Podgoršek Po večletnih prizadevanjih so krajani krajevne skupmisli Lo-kovica pred nedavnim vendarle pridobili nazaj dom krajiinov. WcC kol 20 Ici je bilo polrcb-nih, da smodolnii objekt - ne sicer v lasinišivo, ampak nam ga je dala Občina íoslanj v upravljanje, kar je kljub temu bolje, kûi je bilo. prej, ko dom ni bil nai smoga ohranjali »pri življenju« po najboljših močeh, sedaj bomo poskušali /anj skrlic-li šc boij zavzelo.« jc povedal Boris Lamhi/«r, predsednik kni-jevne skupnosli Lokoviea. Stroške za vsa dela, ki so jih opravili pri v/drî^evanju doma doslej, so plačali s sredsi\'i krajevne skupnasii, marsikaj pa so pv"«iorili ludi z udarniškim delom. Lani so - na primer- uredili sejno sobo in siopnii^čc ter dei giirderob, prav sedaj obnavljajo sanilarije, čim prej pa bi radi obnovili sircho. »Poseg je nujen. Glede na lo, da smo za dom do sedaj skrl^li sami» upamo, da nam )>o lokrai pri takc^ velikem zalogaju pomagala ol>Čina. Dom krajancwje priljubljeno zbirali.šče krajanov, Tu imajo sedež skoraj vsa dra^tva, ki delujejo v kraju. E>vorana v domu je sicer res majhna, a je vse, kar se v njej dogiija, lega pa nI lako malo, prijetno.« Do konca Icia nameravajo v KS Lokoviea prevleči 7. asfalino prevleko §e cesini odsek Križnik-Pisirvvredntwli milijona lolaijev, Med drugim naj bi prisluhnili poirebam in zahle-vam krajanov po ureditvi cídvcxl-njavanja na nekaterih cestnih ve prednostnih nalog iz dolgoročnega programa krajevne skupnosti, kol sta nadaljnja iz-gi adnja toplovodnega omrežja in ureditev kanali>:acije. Jle v jeseni naj i^i b(ilj zavrelo začeli priprave na ureditev kanalizacije, aktivnosti za izgradnjo toplovodnega omrežja pa naj bi znova slekle konec prihodnjega oz(l()\ili južne Sloxenije-V Zgornji Savinjski in šaleški dolini so nunali do kon( a julija posekali 6.7(M) kubirnili nu^lrov dr e\ja - Stalna |)ozornosl je \ seeno nujna Letoj5nje vreme jc bistveno manj naklonjeno razvoju lubadarja kol lansko, vendar .se gozdarji in Inslniki gozdov v posameznih predelih Slovenije vseeno spopadajo s tem Škodljivcem, ki je doslej skupno povzročil že za preko pol milijarde tolarjev .5kode. /aradi posledic in nadaljevanja laaskega napada podlubnikov in novih žarišč, ki sose pojavila sredi avgusta, bo letos posekanega bistveno več lesa kot lani. Do konca julija jc bilo v slovenskih gozdovih zaradi lubadarja prizadetega 2f>5-494 kubičnih metrov drevja, stroške za opravljeno sanacijo pa so gozdarji ocenili na 250 milijtmov tolarjev. Od tega je I7l).()(J(l kubičnih metrov posledica lanskih žarišč, letošnja škoda bo torej bistveno večja od lanske. Delavci Ziivoda za gozdove Slovenije $0 postavili približno 64U0 lovnih pasti, v sodelovanju z lastniki so postavili 1900 lovnih nastav, samo za varstvo pred podiubniki pa so gozdarji porabili preko i^O.OOO delovnih ur. Na nazarskem gozdnogospodarskem obiîîoêju, torej v gozdovih Zgornje Savinjske in Šaleške doline, na srečo letos ni večjih težav. Veliko slabše je bilo lani, ko so morali zaradi lubadarja posekati preko IS.OíH) Marjan Denša: »Skoda zaradi iubadarja letos ni pretirana. vseeno pa moramo biti nenehno na preži.« kubičnih metrov drevja, kar je 12 odstotkov letnega poseka. To je visoka številka, ki je bila višja samo leta 1994. »Po lanski nesreCi smo se gozdarji in lastniki gozdov zelo potrudili in sanirali vse lubadarke. Zato je imel škodljivec zelo malo možnosti za zaleganje. Poleg tega namje šlo na roko tudi letošnje vreme z veliko padavin in vlage, pa tudi nadzor gozdov smo začeli zelo zgodaj. Ze po- zimi smo pi^sekali vse, kar smo sproti odkrivali, izvedli smo iz-obražcvajijc za lasinike gozdov 1er postavili veliko lovnih pasti in lovnih nastav. Slednje st^ drevesa, ki jih posekamo in nato privabljajo lubadarja. Koje drc-vos temi podiubniki zasedeno, /alego uničimo z ognjem ali na kakšen drug način,« pojasnjuje Marjan Denša z nazorske območne enoie Zavoda za gadove Slovenije. Jasno je, da powem brez Škode vendarle ne bo šlo, predvsem zaradi ob lanskem napadu oslabelega drevja, zato so letos vseeno odkrili nekaj večjih ali manjših žarišč. «Do konca julija je po naših ocenah luhadar napadel 6.7i)0 kubičnih metrov drevja, pred koncem avgusta pa seje številka povečala še za približno 800 kubikov. Po naših (Kcnah to ni veliko, seveda pa zaradi tega nc smemo spati. Stalno moramo bili pozorni in pravočasno pasekaii sleherno lubadarko, ki jo odkrijemo. S tem pač najbolj koristimo samim sebi, saj ohranjamo gi)zd zdrav in zagolavljiuno kakovosten les.« je še dodal Marjan Denša. »Nikoli ni prepozno!« 7()-lelni hVane /aeirkovnik i/ (/av<' je v (i\(^h lelih î)0-kial pr(^hodil 28 kilonielrov dolso Martino\o pol - Takšen užitek, ko! ^a nudi narava, bi ležko nadonieslil s eini drugim Tabana Podgoršek Pred dobrima dvema letoma se je Franc Zncirkovnik iz (tavc, ki je junija letasdopolnil 70 lei, prvič podal po 28 kilomcircw dolgi Martinovi poti po mejah občine Šnwtno ob Paki, Minulo soboto jo je prehodil že pcl-desetiČ, kar pomeni 14ÍH) kilometrov. Nasproti mije prihajal, kol da bi se vračal z malo daljše gît sprehoda, česar pa ne bi mogli reči za skoraj 20 let mlajšega .šmarške-ga župana Al(»jza Pod^or.šk», ki gaje spremljal na jubilejnem pohodu. »Oče je bil Martin, bratje Martin, jaz pa sem Franc in hodim po Martinovi poti. Največkrat se po njej podam kar sam,« je začel pogovor in nadaljeval: »(jibanje v naravi mi zelo prija, vliva mi energijo in me navdaja z dobro volja lakšcn užitek, ki ti ga nudi narava, bi človek kar ležko nadomestil sčim drugim.« Najhil reje je prehiîdil Mar I inovo pol v treh urah in dvajsetih minutah, mijiulo soboto pa je zanjo potreboval .Štiri ure in pol. Pohodništvo oziroma planinar-jenje ga je prevzelo po ženini smrti pred štirimi leti. Prej si zaradi njene bolezni ni mogel oprtali nahrbtnika na ramo, si na- deli planinskih čevljev tervzeii v roke palico, pa hajd na pot. Zalo sedaj posku.^ nadomestiti izgubljeno, kolikor se da. »Nikoli ni prepcy/no. Lelossena Triglav nisem pt^dal, ker sem ugouwil, da je t)koli nas veliko hribov, ki jih je vredno prehodili oziroma Čeprav je Franc Zacirkovnik že prehodil 28 kilometrov dolgo pot, tega ob prihodu na cilj ni bilo videti se povzpeli na njihove vrhiwe.» Samo letos se je že povzpel na Kamniško sedlo. OLšcvo, na Peč. namerava se Še podadpo mejah obiine Polzela (dasicj gaje tod vodila pot že desetkrat), na 38 kilometrov dolgo p(n po poteh okupirane Ljubljane (lokrai drugič), ob prazjiiku občine Šmartno ob Paki po Martinovi poti ter na šest ur trajajoč pohod od Pla nša nekega jezeni, Ceftke koče, Zrela Kranjske ledine do Savinjskega sedla, Okrešlja in na Lo-garsko di^lino. L^mije lopot, poleg še nešteto drugih, prehodil karšlirikrai. Francu konjiikov ne manjka. Mcd drugim mu gre v zadnjem času dobro od rok izdelovanje pohodniških palic. Za slednje ga je navdali Davo Kmičar. »Sicer pa bi mc^rali priti k meni v Gav-ce, da bi vam vse pokazal- Videli bi kar nekaj reprodukcij v sve-Ui umelnc»t i poznanih slikarjev, veliko Ibiografij. Včasih sem bil namreč vojaški fot^^af, ukvarjal sem se z aero foii>gralijo, na le-lala sem nameščal kamere ... o, pa še kaj bi se našlo.« Čemu bo Še kolikor lolikoslužllo zdravje, .se zlepa ne bo ustavil. Tudi po Martinovi poli se .še ne bo kmalu naveličal hodili, saj jo želi prehodili vsaj lou-krat. lako kot za 50 pohod po omenjeni poti mu je šmarški žup^in Alojz Podgoršek obljubil, da gí>/^dove bo usmerjal gospodai j(Mij(^ ludi v nadškofijskih ř>o/d()\ih - Zakon o ijozdovili no pozna razlik v lastnišlvu - V leni olKlobju kopica pravnih ležav pri odloebali za sečnjo Znano jc, daje mozirska upravna enoia pred časom izdala sklep, s katerim je prenesla v začasno uporabo ljubljanski nadškotlji preko 8.000 hektarjev podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov. Nadškofiji vrnjenih površin bo s sklenjenim postopkom vračanja verjetno bistveno več, zaposleni na zavt)du za gozdove pa zaradi tega niso pretirano zaskrbljeni. »Ta sprememba v lastništvu, tudi ko bo di'ikončna, za nas naj ne bi pomenila nobenih večjih ležav. Zavi^d za gozdove inora namreč po jrakonu o gozdovih načrtovali in usmerjati gospodarjenje z gozdovi ne glede na lastništvo. To pomeni, da se delo gozdarjev ne bi smelo spremenili ali biti kakorkoli ogn^ženo kljub spremembi lastništva. Tako pač določa zakon o gozdovih,« pravi direktor na-zarske območne enote Toni Breznik. Imajo pa na zavodu za gozdove zaradi te spremembe precej dodatnega dela. Po sklepu upravne enoie namreč nadškofiji niso bila dana v začasno uporabo vsa podržavljena zemljišča in gozdovi. Na zavoda so zato morali izločili vse parcele. ki niso bile vrnjene, da imajo natančne podatke o parce- Toni Breznik: »Zaradi vrač' anja gozdov ljubljanski nadškofiji obstoj zavoda za gozdove nI ogrožen« lah .kiso bile vrnjene, in tistih, ki niso bile in so zaenkrat še ostale v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, Vse te podťilke so morali zbrali najprej zase, pa seveda ludi za sklad, gozdno gospodarstvo in nadškofijo. Poleg lega se je pojavila kopica pravnih problemov, ki še niso rešeni in gozdarjem pov-zrc^aji^vcliko težav. Toni Breznik: »Trenutno je pov.«icm nejasno, komu naj izdajamo odločbe o sečnji. To je pomembno prav v lem času, ko se pojavlja lubadar in je treba dre-ve^sa posekali, mi pa ne vemo, na koga naj na&lovimo odločbo. Zakon o gozdovih narekuje, lakšnoje tudi naše stališče, da je treba odločbe izdati lastniku gozdov. Formalno jc lastnik Še vedno sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa odločb noče več sprejemali in zagovarja drugačno pravno stališče, da moramo lorej le odločne naslovitinanadškofijo. Močno upamo, da bomo uspeli to pravno zagato rešili čim prej, da bo sečnja potekala normalno, kar še posebej velja za slučajne pripade zaradi lubadarja. Rešitev se seveda nagiba k temu, da bomo odločbe začeli izdajali ljubljanski nadškofiji.« ■ iP 2. septembra 2004 «»'^ĆAS Uresničili še enega od svojih strateških ciljev Veloïljska jo v Samoboru m llrvaškcíii odpila s\()i iiais()(l()l)íK»}ši in najverji naku[)ovaIni rciilcr- Lotos naj bi na lir\a8korn lvi>{\ doso^jla 40-oi irgovski cciv.rc s cclovilo ponudbo na enem me-slu. Poslavila ga je ob vpadnici z avtweslc vSamnbar-/agrcb injc k šliri kilometre oddaljen od slovenske meje. Vrednost naložbe je 15 milijonov evrov. (iradiii so ga začeli oklt'sbra lani, i/vajalee dclpa je bil velenjski Vegrad (vi-roma njegovo podjetje v Zagrebu Cenier, v katerem dela 300 ljudi, se ra7prosUra na 33 tisoč kvadratnih metrih površine, od legajo prodajnih 14 lisnć. Glavnino ponudbe predstavlja Erin hi-permarkei na 240tl kvadratnih metrih prodajnih povr>in in Eri-na doslej največja specializirana prodajalna Adul na 3800 kva-drainih metrih. V objektu je fň 30 najcmni^kih lokalov, ki ponujajo praktično vse: od oblačil, obutve priznanih blagovnih 7namk. do i^ač, papirnice, banke. lekarne, cvetličarne, loterije. Tu je tudi večnamenska restavracija. V Eri menijo, da sla ponud- ba in razpoloženje v centru privlačna za najširši krog kupcev vseh starostnih skupin. Kot je povedal na novinarski konferenci pietl otvoritvijo predsednik družbe Elra Velenje Gvi-do()mtaclič,soz novim nakupovalnim centrom v Samoboru izpolnili ie enega od svojih strateških ciljev, ki jih imajo na ozemlju bivše Jugoskivije. Njihova prednost pred drugo konkurenco so cclovita in široka po- nudba izdelkov, fleksibilne cene in zapcïsleni. Z izgradnjo centra in nekaterih novih supermarke-lov prcdw>em na področju Karlovca, Like in Isire bo Era leU)s realizirala ze 30 odstotkov svoje dejavnosti na trgih izven slovenskih meja. Ri načrtih želi priti ssvojo ponudbo î^ivil in neživi! v vsako slovensko vas. Podobno strategijo snujejo tudi na hr-vaiskem trgu, uresničili pa jo bodo v okviru največjega srednje- Nakupovalnf centre so s spustom balonov simbolično predaii svojemu namenu: od leve proti desni: predsednice uprave Ere Veienje 6vido Omiadič, državna sekretarka za podjetništvo Republike Hrvaške 7a;ana Kesrc Šapió, minister za dom, družino in soc/d/r?e zadeve RS dr. Vtado Dimovski In namestnik župana zagrebške županije Josip ^amibrač. Na poticah Eri nega tiipermarketa je od 70 do 80 odstotkov Izdeikov hn/ašklh, 10 odstotkov slovenskih proizvajalcev, približno S odstotkov blaga pa sodi pod blagovno znamko mednarodne trgovske mreže CBA. evropskega združenja CBA, ki ima sede?, na Madžarskem. Era je postala polnopravna Članica tega združenja nvi otvoritveni sUwcs- nosti, ki se je je med drugim udeležil ludi slovenski veleposlanik na HrvaŠkem Pet«r BvkeS, seje (fvido Omladič zahvalil vsem, ki so sodelovali pri uspešni uresničitvi projekta. Izrazil je upanje, da ho nakupovalni ecnter pos\a\ mesto prijcinega nakupa na enem mestu in družx:nja vseh generacij kupcev z obeh strani meje. Zadovoljstvu, ki sla ga oh pridobitvi izrazila 'rajama Ktfsič ŠapiČ, državna sekretarka za podjetništvo Republike] 3 rvaške in namestnik župii na zagrcbžke županje JiKsip.lambniC.sc je pridružil tudi minlslerza delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije dr. Vliidc) Dimovski. Erin nakupovalni center v Samoboru je označil kol pridobitev, ki kaže, kako zelo pomembneje razvijati \vzi s HrvaŠko. »Slovenija in I irvaška sta g<^spodarski partnerici in upam, da bodo tu- di vhi>dočc na obeh straneh meja razmišljali o ptívcčanju gíxspo-darskih aktivnosti in uresničitvi tudi drugih projektov, ki bodo omogočili viSjo blaginjo državljanov obeh držav.« Oeprav bi bil Dimovski bolj vesel pridobitve ntwih delovnih mesi doma,je menil, da sc Slovenija ne more skrivatiza modernimi tokovi glo-i'»alizacijc in širjenjem podjet ij v tujini. Nenazadnje tudi vsaka nova naložba v tujini povečuje možno.sti za boljše življenje državljani w in dr/avljank doma. S svojo naložbo v Samoboru Era ni piiskrbela le za večje zadovoljstvo potrošnikov, ampak tudi za druge. Tako je namenila .30 tis()č kun Centru za vzgojo, izobraževanje in uspasubljanjc mladih Samoborski Lug, postala je spt)nzor tamkajšnji ženski roko metni ekipi, poskrbela pa je tudi za prometnih ureditev v okolici nakupovalnega centra. ■ Gorenje se siri v Srbijo l\a ol)ni()čju Valjeva v Srbiji t)o (ioronjc poslavilo lovaiiio ř>os|)()(liiijskili aparatov in sodol)en l()í»islKTio-(Íislril)U(1iski renier - I^osiovanje ob |)oílelíu uspešno Mira Zakoáek Nadznêali kasneje, kol a^t ga lani, vendar nikjer bolj pozno kol ob 14.30 uri. »Priprave na novo .šolsko leto smo podredili zahievam uvajanja devellelnega programa. Pri tem smo se p<")skuSali čim bolj (prilagodili učencem in sian^'m. Sola je potrebna temeljitih vzdrževalnih posegov, a smo zaradi pomanjkanja denarja lahko Siinirali le del strehe na avli. KJjub lemu smo postorili vse za uspeáen začetek novega Solskeg^i leta tako na.slrokwnem, kadrovskem kol mate rialno-tehnič nem področju,« je podčrtal Tuna Skok. ravnatelj i^ole Mihe Pin-tarja Toleda. Povedal je še, da obiskuje pouk na eenlralni šoli 4^)8 otrok, na podružnici v Plešlv-cu pa 12. Novincev imajo na centralni šoli 42, v PleSivcu 6. Po zagotovilih Alojza Toplaka, ravnatelja !>ole Gustava Siliha, .so med počitnicami opraviJi naj-nujnej^ vzdrževalna dela, zamenjali so še drugo tretjino oken, Tudi v novem .šolskem letu jim primanjkuje šolskega prostora, nekateri njihovi učenci pa bodo morali k uram telesne v/goje v Rdečo dvorano- učcnccv imajo na seznamu ali pet manj koiv lanskem šolskem leiu. Novincev je na centralni šoH približno 30, na podrui^nici v íenli-Ijupa 14oziroma 15, Med prednostne naloge v novem Šolskem letu so poleg ze utečenih projektov zapisali Še eko Šolo kol način življenja, ptxspešenc^ nego vanje slove nskega jezika, več pozornosti naj bi namenili nadarjenim in .s^Kialno ogroženim otrokom, s skrbništvom starejših učencev nad mlajšimi pa naj bi poskrbeli za vecp varnost slednjih, V šolskih klopeh na š^^Ii Salek sedi v tchdnch421 otrok, od lega imajo 43 novincev. Po l>cse-dah ravnateljice Iiene Piepsan družabni pros (or v jedilnic i, klopi na hodnikih, urejeno učilnico za tilnes - predvsem za potrebe izbirnih vsebin športne v/gojc, nekaj prepleskanih učilnic in očiščena tla. Pri pouku jim bo v pomoč kar precej novih didaktičnih pripomočkovza poukTt^i-ke in naravoslovnih predmetov. Programske novosti? »Sledimo zahtevam deveiletnegii programa. Preverjali in ocenje\'ali btv mo znanje po navîh oblikah, pozornost bomo namenili nadarje- Pisano f », vesèlje! ii., e Jesen na Planetu Tuš Celje - od 1.9. do 10.10.2004 PfitRtOlTEV čet. 2.9. pet. 17.9. obIB. uri đb16. uri Kord}!d vel)d2004- TUŠEVI PRVOŠOLČKl drzavnl finale S SREDNJEVEŠKIMI TISKARJI IN pet. 3.9. ROMANO KRAJNČAN ob le.uri ZMAGOSLAVJE iiet.23.9. 0LJMPIJSKE6A ob IS. uri DUHA -^ Postavljanje klopotca 2 KêqrMnoirêMAi« (Henkel) vinogradniškimi Igrami in domaiiinl dobrotami (Set. 9,9. obt9.uri Zapelji me NESCAFE pet 24, 9 uri sot}. 25. 9 ob ^ JO url tUQTMAO trtbv^itzVnOM Mum JESENSKA TRŽNICA íet.16.9. VaDl^i M 2 Aitiem â. in mL, Mladimi narmonlkail _ ob 19. url Od ust do ust, od hiše do Od 4J0. ŮOB. 10. ob 17. vri h\U, od mesta do mesta 9.10. ob 10. \iti se širi Qlas najboljli prSut TEDEN OTROKA Je doma pii nas. pr«dtt«v* t» »trota v klnodvorani St. 7 ---- iKBino tíĚ^at&T^ OftFMFI.1 r^V'' - OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE vsak petek, med 16. in 19. uro vsako soboto, med In 12. uro tef med 16. ^ 19. ura VARSTVO V IGRALNICI ZA NAJMLAJŠE od pon.dûpet.,med15.ln2airo sobota, med in 20. u^ nedelja, med 9. trna. uro ((G 080 ifio^ nim učencem in delu z otroki s posebnimi potrebami, eko aktivnostim, iskali bomo nove priložnosti za kakovostne stike s starši. Med prednmtnimi nalogami pa je še ustvarjanje pozitivne klime in kulture na šoli,« je povedala Irena Poljan.^k Sivka. Ravnatelj šole Aritipna Aškerca dru:^nici- Na prvi je 32 novinccv, na drugi 14. PouknaŠoliLivadazazdaj obiskuje 431 učencev, od tegii na centralni 364, med katerimi je 31 novincev, na podružnicah v Skalah 61 (od lega novincev 22) in v Cirkiwcah 6 {oú lega 4 pr-vošolci). «Za učence od 1. do 4. www.planet-îus.com Kjer so zvezde doma »■«i-' -ÚV ■,' 'M'^ f Zdenko Gorišekje med novo-.simi, ki jih čakajo v tem šolskem letu in na katere so se pripravili, omenil nacionalni preizkus znanja, nove oblike prevejjanja in ocenjevanje znanja. V štil.skem letu 2(KVV2()()5 so zrnwa učencem ponudili možnost učenja francoščine, seznam izbirnih vsebin so razširili Še za tri dejitvnosli (poskusi v kemiji Šolsko novinarstvo in liktwna snovanja). Pisehne pcv zornosti naj bi bili delev^ni učenci s pŒebnimi potrebami. Glede na razpoložljiva sredstva so lahkt) nekoliki) polepšali notranjost šole in kupili nekaj didaktičnih pripomočkov. Kotješcpcv vedal Gorišek, imajo v prvem riizrcdu dcveiletke na centralni šoli učencev, na podružnici v Pesju 16j skupaj s podružnico vred pa pc^uk na šoli obiskuje 551 otrok. »/a novo šolo leto smo si zadali štiri prednasine naloge, ki jim bomo poleg rednega dela namenili še nekaj več energije in Časa: uvajanje novih vsebin deveilet-kev3. in8. razredu, velik poudarek dajemo nivojskemu pouku matematike, slovenskega in tujega jezika, delu z nadarjenimi učenci. Naši učitelji so se na le novosli dobro pripravili, saj smo izvedli nekaj izobraževanj zanje. Kakšnih večjih inveslicijsko-\7drzcvalnih del nismo opravili, smo pa po 23 letih prebelili iclo-vadnico, uredili malo drugače vhod v šok), preuredili kabinet za učitelje angleškega jezika in šc nekatera manjša nujno ]x>treb-na vzdrževalna dela,« jc opisal priprave na novošt>Lsko leto ravnatelj Šole (k>nca ivan Planine in nadaljeval: »Ocenjujem, da smo na .šoli pripravljeni na nove izzive, da smo poskrbeli za primerne delovne pogoje. To velja tudi /a podružnicov Vinski Gori.« V tem šolskem letu imajo na šoli 18 učencev manj kot v lanskem ali 410 na centralni in 77 na po- razreda smo org«inizirali štiri oddelke podaljšanega bivanja, v Skalah pa enega. Kakšnih programskih novosli ne uvajamo. Morda bi omenil, da bomo učencem L in 2. razreda dcveiletke v okviru podaljšanega bivanja pt)nudili možnost učenja tujega jczibi, seveda čc se bomo s siarši dogovorili o sofinanciranju. Predvideli smo 13 izbirnih vsebin v 16 skupinah, največ zanimanja je za računalništvo, turistično vzgojo in sod(^bno pripravo hrene,« je naštel značílníxsti šolskega leta 2l)il4/20(l5 na šoli ravnatelj Slane Lťšnik. Denar, ki so ga imeli na voljo, so namenili za Mjenje nekaterih prostorov, za deiiio obnovo pročelja, o čemer bodo morali na ustreznih meslih še kaj reči, za nakup nove opreme predvsem na razredni stopnji, za delno opremo kemijske učilnice. »Ugotavljamo, da bomo morali obnovili slreho nad telovadnico. O lem se za zdaj še nismo dogovarjali, mi pa kljub temu upamo, da bomo še letos imeli ob šoli gradbišče. Ker ne vemo, kako bo s teloviidnico, smo za zdaj ukinili športne oddelke od 1. do 4. razreda.« Ko( je Še naglasil Lešnik, bodo zaradi poslabšanih varnostnih razmer paskušali preko javnih del na šoli zaposlili varnostnik«!. OtH inu !^>šlaiij »Poletnem načrtu in po zagotovilih odgiwornih naj bi bilo dobro začeto novo Šolsko leio zadnje v prostorih stare šole. Septembra 21H15 naj bi sc učenci pripravljali na življenje v novi Šoli. Dotlej pa bo potrebnega šc precej prilagajanja; razmeram in zmožnostim smo podredili vse, kar sodi pod okrilje šole,« je povedal ravnatelj šole Karla De* s(<»vnika Kajtilin Darki» Menih. Vscbiaskih novosli niso zapisali v učni program. »Držali« se bo- do projcktw, ki sose vpreleklo-Sli pokazali kot dobri. Učencem 7. in 8. razredov devetletkc bodo ponudili ] \ izbirnih vsebin v 17 skupinah. Kljub skrbnemu načrtovanju in pripravam se vsem težavam ne bomo mogli Izognili. Zaradi prastorske stiske pričakujemo teh malo več pri izvajanju nivojskcga pouka, še večje pa pri špcirtni vzgoji. Slednje bomo psl namenili varnosti učencev, na stili in izven nje. Pouk na Šoli za zdaj obiskuje učencev, (^d tega na cen-iralni v Šoštanju 441,39 na podružnici v Topolšici in 5 v /iivod-njah, Novinccv imajo na centralni Soli 48, v TopolŠici 7 in v /a-v(xlnjah L Prag .Šole Biba Rowkii je včeraj prvič prestopilo 22 prvošc^lccv, na podružnici v Ravnah 2, podružnica v Belih Vodah pa je še vedno zaprla, Tako kol na .Šoli Karla Deslovnika Kajuhii bo tudi na tej - pravi ravnateljica Zden-kil Klanfer - potrebnega precej prilaganja, da bodo zadostili v.scm zakonskim pogojem in ludi potrebam učencev ter učiteljev, Nakupili si") nekiý nove opreme, ki jo l>odo lahko prenesli kasneje na novo Šolo, pobelili nekaj učilnic. Kakšnih novosli glede vsebin ni zaznati. '/£ v lanskem šolskem letu so več pozornosti kol sicer namenili branju in lemu bodo polegže u ločenih ostalih projektov ludi v lem šolskem lelu. Izbirnih vsebin bčju smo zapolnili že precej vr-zell. Veselimo se posodobljene telovadnice, žal pa ne tečejo ak-trvnosti tako, kot bi si želeli pri izgradnji prizidka za potrebe dcveiletke in Športa.« Kol jc še povedal Juras, se srečujejo s prc\s-lorsko stisko na riizredni suknji, tudi sclilcv gor in dol po štili za vsako uro bo predstavljala določene težave, ki jih bodo po-.skušali omiliti z veliko mero prilagajanja. 307 učencev, od lega 35 novinccv, pa je ob prihodu v Šolo la íiko že opazilo nekaj prc-plcskanih prostorov, tudi nekaj novih oken in več računalnikov vprimcrjavi z lanskim Ší^Iskim letom. Kako pa so uredili ležave s kuhinjo, za kalero so pristojni inšpektorji ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti? »Naša kuliinja jc urejena po predpisih, res pa ni uslrezna, ker je premajhna. Zato pa iiomo morali izvajali več ukrepov, kot bi jih sicer,« je še povedal Bojan.luras. Tako kot so v pogovoru naglasili vsi ravnatelji, tudi mi želimo vsem učencem čim uspešnejše šolsko leto, njiluwim staršem pa Čim manj težav pri spodbujanju in spremljanju svojih nadcbud-nežev na poli vživijenjc. 2. septembra 2004 «»'^ĆAS »Pridem vam pometat hišo, če napišete nov učbenik!« Vcienjraiui llcriiići iîi W'iw (íroznik - Pvv sla pripići\1la nov delovni /vcz(^k /a slovx^nsrino /a 4. ra/io(í devodolke - V iijoiii se V(hIih) mcU siin[)alinii Bosljan -Nak)ga urilclja jo naučili in ne le urili, Irdi priljubljena upokojena ueileljira Bojana Speget Ilcrma Groznikjc kar 30 ge-ncracij velenjski)! ircijc.^»lccv, Loto dni pred upokojitvijcî je skupaj ssínom Pcirom izdab delovni zvezek 7Z skwciiskj jezik, zasnovan iako, da je glavni lik. desetletni Bi^-tpn, olrcike na hud(.>mui5en in zabaven naCin uííl lepega malcrne-^ jezika- Loti« poleli pa je izšel nov dcUwni zvezek. Tik pred zaCet-kt)m noveg« st^lskcga leta. ko hO ga fti pi^nujali v vseh sk^vcnskih knjigarnah. smo 1 lermo tudi obiskali. Se M'dno, kcí se bliža 1. september, je 7 mislimi pogosto v loll in pri otrcviJi. >»Napl^. d a vsem učiteljem ob zaCclku nt)vegn šolskega leta ž-elim veliko uspeha in veseljii pri delu z otroki.« mi reče, preden so pti prijetnem klepetu poskivim txl nje. Cianjena. Zakaj, vedo le tisti, ki imajo lîermo radi ludi zaradi njene iskrem«ii in neposrednosti. Takšen pa je bil tudi najin po^'*-vor. fùitikold jeniinih. otikar.sejero' (Ht HaŠijan ? «Od rojstva Boštjana je preteklo ravno deset let. Lota 1994 je ítšoI prvi dekwni /vczek. Ob izklu drugega je Boštjan spcisiar deset let-« Vttm iastt je /fostjona spwuah ngrrmim Slorenccv. kajne? «Skoraj vse slovenske šole so uporabljale pr%'i delovni zvezek. Koje izšel je bil pravi bum. ludi zato, ker za iretji razred ni bilo delovnega zvezka zasbvva^Cino.Nisemsc mogla načudili, koliko veselja in sreie jc la R^tjan vnesel med otro ke. 'íb lalikcî trdim, ker sva s Petrom v tem ćasu obiskala l.VuKnov-niii Sol pu vsej Sloveniji, od Dorn-berka úo Dobrovnika na mad?^r-ski meji, do Arlič. Trbovelj, Kt^čov-skega... Ni konca slovenske zemlje. kjer midva ne bi bila. Píwabili .so naju na učno uro; pripravila .sem nanirei fiO-minulno učno uro, Peter pa je v zadnjih desetih minuiaJi risal like iz delovnega zvezka. 'Ib je nekaj, karse ne da opisali. V lem je bilo loliko zadovoljstva in srcČo oirt>k. poiutjev razredu je bilone- opisljivx>. Sr«če otR^k namreč ne morc5 ponesli drugemu, ampak jo odnašaš v svojem srcu. Vidiš jo v oieh otrok. 7ji nama prihajali njihovi izdelki, kise namaže danes v spomin na lepe čase.« Tudi sama sem si ogledala te izdelke. Kiď ne morem verjeli, Ja soolnviv iretjem razredmsem-letke prav za vaju s PeiriW izdelovali cele knjigice, pisali pesmice in risali Boštjana, ki jih vodi skozi nova znanja slovenskega jezika. >»Ravno to je listo vznemirljivo. raz-burljivo za Človeka. Tudi uOiteljicc sonama pogosto pisale, lo meje na nek naCin ci sprejeli, seme vedela, da je zadel. Pi^sebej naj poudarim, da so ilustracije največje lx"»gastvo lega delovnega zvezka. Mnoge so nK^trva-clja že za začete k obravnave nekega poglavja. Otroklikovnogovori-co razume, zabava ga zati>, ker je jasna in smešna, Na osnovi leli ilustracij otr^ïkom začno vreli besetle. kar je največ vredno. Ideje so namreč neprestano spodbujane, za- Herma Groznik z novim de/ovr?//T7 zvez« kom y rokah. Srečna Je, ker Je skoraj v celot! nastat na velenjskih tleh. to sem ob tera uživuJa v razredu, prepričana pa sem. da tudi otroci.« Kû.stepripravljali pni detov/ii z^'e-zek. fSe vť bili ucileljica v razredu. Sedaj sSefje devet tel upokojeni, pri' l>liino dve Uii pa je nastajat novi dehvni z*^ezek. Ali tf ť, ko sic «si>or-jati novega, kaj pogre^iali tisti pri-•dni stik z otroki ? Ste pomisliti, da so .se »' tem času tudi otroci spremeniti ^ >»Na to nisem mislila, kervem. do ,se spreminja vse. Seveda so se tudi otroci spre meni U. Celo družba, sistem in vrednote so se spreme- nile. Prepričana pa sem. da so nekatere vrednote stalne. Ne kradi, ne laži ...»velja od nekdaj. Še vedno mislim, da je c^snovna zahteva 7Ji učiteljski poklic, da naj se zanj odloča listi, ki imu otroke rad Tisti, ki zna uživali ob njih. Mislim, da so največji reveži spremembe sistema ravnootroci. Danes tavajo, saj smo jih cisto zmešali. Ne vedo več, kaj je prav In kaj ne. /akistno je, da ludi njlhwi starSi niso več sigurni, kaj je prav In kaj ne. Da.se potegujejo za otroka v trenutku, ko bi si ta zaslužil ostro kazen. S tem pa ga rinejo v propad. Prepričana sem, da se bo ludi lo uslavik>. saj so tudi med statvi in otrokci biseri. ki vedo. kaj je prav in kaj narobe. In da so med učitelji taki, ki imajo otroke radi.« Ob delovnem zrezku ste pri* pravili (udi pasehna nar/xiita za učitelje, ki bodo uporablja' H vfl.v deh^'ui zvezek. Kako pa stroka^ Inrej ui^iielji, sprejemajo mv delovni z^'ezek? »Tudi lo, da smci se lotili priprave drugega delovnega zvezkiuje zasluga mnogih učiteljic, ki so se name obračale telefonsko in pisno. Kt>je lani delovni zvezek piv sial neprimeren, so učiteljice prav prosile za new delovni zvezek. Vem, kalere učiteljice so ti:i lislo.kisonas poznale in delaie po njem. Ireba je vedeti, da .seje vtem času z,amenjalo že veliko učiteljev in daje morda letm zmanjkalo nekaj časa za promocijo na domačih tleh. Kolikor vem, niti v.se velcnj-,ske î>o[e ne bodo imele tegii delovnega zvezka, pa so ga prej dolga leta imele. Nekatere so bile zveste vsa leta, nekatere pa so posegale po drugih gradivih, kar je njihova pravica. Žal mije le zalo, ker vem. kaj pomeni zvezek otrokom. Po njem delap z veseljem. In kar je največ vrednt> -čc ga redijo v celoti. otroci znajo. Ni namreč dovolj, da učitelji samo učimo, moramo Herma Grozni k VAJE IZ SLOVENSKEGA JEZIKA Samostojni delovni zvezek za slovenščino - )«zik v 3. razredu osemletnega In v 4. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja ludi naučili. Ciarancija. da je učni načrt v četrtem razredu povsem predelan, je uporaba lega zvezka. Sedaj bo kdo rekel, da se hvalim. Ne. lo so dejstva. Ljudje, ki me poznajo, vedo. da sem kritična do sebe in d^ drugih. Zit otroke sem se pripravljena skregati do konca. Cc hoče5. da nekaj znajo, je treba delali. Sem proti popuSčanju, ker so časi za ol rcike vedno ležji!« Zanimivo pi.smo je prišlo iz zamej' ske.KoleMi::;* /rrfa. Treij^olei; Mat' jaz vam je napisal, da vam pride pometat ftuti hišo. če boste ftapvia' li Se en delovni vfezek. Kaj lo pomeni ayiorici, saj vemo. BoStjana zmeilo in to Matjažev(5 zeljo, sem si rekla, da .sem dolžna napisali new učbenik, Vmes ima parklje ludi moja mama. Kt^sem jI rekla, da sem se naveličala^ Ja ne bi veČ, se je zelo razburila. Rekla mi je. da mi jc bilo nekaj dano In daje moja sveta dolžnost, da to predajam naprej vsem llstim, kl si želijo delati po mojih nasvetih. Najbolj vSeč mije, da se laliko pohvalimo, da je dekv vni zvezek v velik) meri naslal na domačih, velenjskih Ileh. Pom>v-no je bila tista, ki mi je svetovala In me prepričala da som se odloČila za pripravo ntjvega dekwne-ga zvezka. pn>r Vera ?!užej iz ^.al-ca,nekdanja svetovalka zavodaza .šolstvo. Ona je tudi lu-ivec za na-.slanck prvega delovnega zvezka Njen je ludi velik del priročnika z«i uporabo delovnega zvezka za učitelje. Za'Io rada delam znjo, ker je bila predana učiteljica, približno enako »zagulena«. kot je bila Iler-ma Grc^znik. lega se nama ni tre-basramwaii. Oiroke smo naučili! V veliko vesolje mije, daje reccn-zentka dr. Sonja Hudej 1er znana pedagoginja Iz Koroško Mira Strmčnik. Lektorirala je prol.Alcn» kn Šalťj. prelom in oblikiwanje pa jc delo Petra Rlhleriča • Peca.« Pika na i pa so spel I'etrtfve ihvđra-čije? ^Zagolovo. .laz vaje sestavim hi-iro. ampak brez Petnwili ilusiracij to ne bi bilo to. Vem, da bodoilu« slraclje oiroke razveseljevale, osrečile in motivirale. d;i bodo radi delali. To pa je bistveno za uspeh.« ■ Napisal knjigo o Gora jurišev l)(M)nuKli) Martin PusUUicnik jc s pomočjo Univoizc za \{v\\i) življciijsko ol)tl()l)ie i/dal knjigo o Graški (iori n(^ko(\ v(hm aj in danes Martin PustatičnikjezGra^koGo-n*» povezan na prav poseben način. Rojen je bil na samotni kmetiji v PlcSivcu. lujcpreživolotro^tvoin mladost, dancb. ko je že upokojen, pase nanjo vedno rad vrača. In lo prav na sleme CJraske gore. kjer se vsako leio dogaja marsikaj zanimivega: od festivala Cîraska Gora poje in igra, do srečanj borcev, siinli-kalistov, planincev, športnikov... Martin je na Cîra^ki Gori preživel ludi t.îeJsvt)jega učiteljskega življenja. Po končanem študiju je na-nveč začel učili v Belih M'^dali^na-daljeval pa v Pleiíivcu. Kasneje je piHičeval na matični Soh Miha Pin-tar Toledo, na dekjvski univcr7i v Velenju, do upi^kojitve pa je delal na Premogovniku Velenje. >'Na podeželju sem zelo rad učil, saj so Imeli lamkajSnjl otroci meni bolj sorodno dušo, čeprav sem ludi v Velenju rad učil,« di>da. Dane^ je tudi Oit med listimi, ki ima zcio ma- lo časa. Največ ga pt«veài ol^novi stare domačije v Plešivcu. poslal pa je tudi čebelar, [dejo, da o CVa^ki Gori napiše knjigi), mu jo dal prijatelj Drago Hla/J, prav lako lamkajšnji domačin, ki so ga ljudje velikokrat spraševali, aii obstaja kakšna knjigao kraju in ljudeh tam gori. »Tako sem se pred dvcpiîa letoma čll, da Ix^m poskušal napisati knjigo. Nekaj časa je gradivo mirtwab, letošnjo zimo pa sem knjigo končal. Takrat sem rekei, da je moje delo končano, vendar sem se u.^lel. Takrat so je delo .sele začelo,« nam je povedal avior knjige. Knjigo je bilo treba namreč izdati, samozaložba pa ni potvnireč. Poiemje naletel napori ne bom mogel izdu(>, sem idef4» in tekst predstavil predsednici univer/e Eriki Ven^cc. Hi* Iro sva sc do^)>'orí]a, da ml \yo uni-verTđ pomagala, in to v sodciova* nju s Rullumlm društvom Grašk» Goni. In Uikoje stekli» hitreje, knjiga pa je ugledala luč svela.'< Zanimalo me jo, kako si je avtor knjigo zjimislil, kako je zbiral gradivo, sploh, ker knjiga nosi podna-skJvGra^kiiCtoranekoč.včeraj in danes. >»Opredelitevo tem, očem naj pišem In kje naj dobim gradivo, ml je vzela kar nekaj časa. Polem pa sem .se odločil, da bom naredil bežen pregled zgíxJovine, od rimske dobe do danes. Veliki>sem se spraševal, kaj zajeti. Za irho-di.šče sem vzel igrižče na Graiki Gori. kjer je Iromeja treh krajevnih skupnc">sti In treh občin. Tu se namreč slikajo krajevne skupnosti Plcslvec, Zûwsi! in Šmiklavž iz občin Velenje. Slos'cnj Gradec In Mislinja. Zgodovinski pregled sem )*vlekel« paralelno za vj>e irl krajevne sk'upnosti.« in kaj je Marl In ob Icm odkril? »Veliko zanimivega Ko sem prelistaval zgodovinske knjige raznih avtorjev, sem našel vehko poda-tkovo gradovih: tu so bili gradovi ri>rhtonek, Vi^griř In Valdek. Zgtv dovina grados' je bila sila pestra, poskušal pasem prikazali duio la-krainega čkweka skozi pravljice in ljudske pesmi.« Knjiga je lorej zastavljena ne le zgodovinsko, ampak tudi kulturno, elnoloŠko ... »Več časa in pmsiora sem posveiil ljudski pesmi, ljudskim godcem, ljudskim pevcem in pesnikom. To je bila namreč p*>dlaga. da&c je na (iraški Ciori ukoreninila narodno zabavnaglasbazzačetnikom Aloi-zem Klančnikom.« în komu je knjiga namenjena? "Procoj širokemu krogu ljudi. Ta- Martin Pustatlčnik, avtor knjige o GraŠki Gor/, tamkajšnjih ljudeh in dogodkih ko poptal ni kom, turistom, borcem in mladim, ki obiskujejo te kraje. Pa tudi ljubiteljem narodnozabav-ne glasbe. Izposodil sem si tudi knjig?> pisatelja Ivana Sivca.kijev knjigi 1(10 najboljših ansamblov Sbvenlje posvetil nekaj vmic ludl Tantiem Iz Graške Gere in ansamblu Simona PlazJa." Martin je imel ludl nekaj sodelavcev. Ker denarja nI bilo na pretek, je kot fotogral »vskočil« ,Iurc* Veršiřc, ki je vse foiograllje naredil brezplačno. »»Fotograrije lepo dcv polnjujejo besedilo, povedti vse listo. kar nisem znal izraziti z besedami.« Kar nekaj je tudi sponzorjev in donaiorjev, ki pomagali ludi lako, da knjigo žc kupili. SIcer pa je knjigo mogoče kupiti na sedežu Univer/e za ireije Življenjsko obdobje Velenje (Efenkova (i I ), v ^tilnl na Graški Gori in pri avtorju samem. Pišete mu lahko na naslov J'.upančičeva 16 Velenje. ■ Bs KULTURA Odšla je mokro-suha, znova zanimiva Kunigunda v xS{)l)i)l() po/no poiiori, v sprcinslvu n^figac ritiiiov, sc je lepa rajovnk^a vrnila iia Volonjski jjiacl- Novo pi1/onšr(\ ploščad pr od MO join, lepo spiejelo -1'ii(ll leios nekaj viškov lesllvala Bojana Špegel Velťř\je - /adnji leden v avgustu je bil v Velenju kullurno-i^asbe-no t'A^éirvaii. je žc sedmič prišla med ljudi v dolini grajska Čarovnica Kunigunda. ilidi lelossojo privyhill mludi iz Mladinskega cenlra Velenje. Tokral pod ćasl-nim pokroviicljslvom župana MO Velenje Srečka Meha. ki si je skupaj 7 mladimi ogledal kar nekaj dličiio predal temeljni kamen zanj. Večer je i^beno Citre utišal zvok delovnih strojev zaokrožil prileleii Avstralec Sieve 'làllis> ki pa je služil bolj kol zvt^na kulisa prav prijetnemu druženju mladili po letih in duŠi, ki so novo prizorišče feîsiivala hiiro sprejeli koî di:)liro. Tam v kolu je Al- je vendarle uspelo kupili, mladim pa je Sla prav v slasl... Programski vodja festivala Alei> Ojsteršek je v ponedeljek, ko so se vtisi že /brali, ko: umetniSki višek festivala ocenil gostovanje plesne predstave gledališča Eji KuHp v velenjskem domu kulture. Njihova predslava Kostanjevo rjava je sveža zmes plesa, glas- St/r/ metre visok obetisk bo jeseni postavljen pred MC-Jem. Avtor bo likovni peda-gog Boris Obllšar. bin pekel okasuo koruzo, pravwîe večere. Nebosteverjeli,aťanlje imel hude ležave, da jo je sploh dobil - nihče mu je namreč ni ž-elcl prodati, "rabutati" pa jc ni holel. Po težkih razg(3vorih mujo Kunigunda je letos vabila na novo ploščad pred MC-jem, ki se je iziiazala kot odlično koncertno prizorišče. Najbolj veselo in poplesavajoče je bilo v soboto. Krivci so bili Siti tilapci. V soboto je Čarovnica obiskala mestno središče. Na Cankar-jevi so plesalci plesnega studia N pokazali produkcijo minulega šolskega leta. be in odličnega petja na odru, kar pu^čaglcdalcemiidprto polje razlage videnega in slikanega. Torkov večerje bil za Številne glc-dalce v dvorani drugačen, Pustil je vtis. V Četrtek se je dogajanje spet preselilo v MC, saj sc je m^jčno ohladilo in močilo. Obiskovalci so bili nad koncertom skupine Adamsi iz Vrhnike, ki jo .sestavljajo prekaljeni fiđasiieniki, spel navdu^ni, V ritmih tanga so poplesavali v četrtkovo jutro< »Edvn viškov festivala so hile filmske praisrave. saj seje i/ka* zato« da je interes za tovrstno pn»(lukcijt> velik, zato ínymo to nadaljevali tudi med Ietom>« nam je povedal OjsteriU^k. Kar se viškov festivala liče. je bil glasbeni VL^k zadnji večer, ko je rag-gie skupina Siti hlapci privabila največ oblskovaJcevin jih pripravila tudi k poplesavanju. Zelo uspel pa je ludi petkov eino večer. KoncA^ki i>trajhaiji so mlade, ki vvcčini njihove glasbe niso poznali, naravnost navdušili, zanimivi pa so bili ludi člani maloštevilne romske skupine izMa- ribora. Isti večer so predstavili tudi novo pesniško zbirko poulične poezije, v njej so v veČini hip-hop l^sedila... Sobota je bila tudi plesno obarvana. Kunigunda jc na ( ankarjcvi v središču mesta predstavila produkcijo plesnega sludiaN... Ktinlgunditse je torej spel pt)slo-vila. Tako di^godkov bogata, kot je znaia bili pred let i, tudi letos ni bila, pa vendarle je bila b(^gatcj.ša kol kakšno prelekio leio. Njenega obiska se mnogi ve.seLijo vsako leto znova. )niakoboiudiprihe Šolske stavbe). Vpis v začetni letnik bo v por>edeljek, 13.9.^4. ob 16.00 un v tajništvu šole. SPREJMITE IZZIVI 2. septembra 2004 R/í\DÚJQKÚ IDO C^s®pi/sû0f Glasbene novičke Po 20 letih na morje Poclinictí so mimo ludi 7a vcčinoixi n«s. Čislo za vse sia*r ne, lisli. ki smo dopibi »špara-(k za prve «ptembrske dni. smo sicer dolga čakali, a sedaj, koje većina že pozabila na brc7-skrbjie Uni, uživamo. Življenje se jo včeraj, z začeikom septembra, za vedno vrnilo v siare limice -zaûoiase jc Sola, zaíela vroúa polilîêna jesen pred vol livarni. Čti smo komu leios res privi^šcili dopiisi, je lo novinar Jantz Pk»snik. V soboto je z ženo odpotoval na morje, na enega od hrva.^kili ouv kov, [b no bi bilo niČ posebnega, če ne b\ Jane/ imel vmes kar 2ii-leine pav/e. Da je dopust lokrat vzel zares, pove tudi podatek, da si jc približno po toliko Iclih kupil tudi nove kopalke. Upamo, da jih bo dobro izkoristil. Tudi sicer je bilo hrva-^ko morje tudi letos najpogostejj^a poCitni^kadestinacijavna^i redakciji. največ pa si jih jc no-viii moči nabiralo na Malem LoSinju. Pred kratkim so se z otoka, ki se ga ne lx>do nikoli naveličali, vrnili Milena Knslič Planine 1er Boris in Mirn Zn-koi^k.Tam pa je ^ tonski tehnik Dr»;>Mn Borkcnjaccvič z družino, za njim pa lx) začetek jeseni tam dočakala računo-vodkinja Marina Poválej z družino... Kol pi''navadilx>Čisto zadnji, ki bo izkoristil poletni dopust, propagundisl Jure Hcričnik. tlidi letos bo konec septembra dopastoval v Cirčiji. Sama pa fc vedno prisegam na Španijo, tokrat na Barcelono in okolico. ■ bš Moiilcliori ťoťklail v klubu Mfi\ na kratko ... SLOVENSKA POPEVKA V nedelji)» 5- septembra, bo v Križankah potekal tradicionalni fdstivalSliivenskapi^pev* ka 2(M)4, Na najpresti/nejScm domačem popcvkarskem festivalu se ho predstavijo Štirinajst izvajalcev, ki bodo zapeli i^b spremljavi Velikega revij-skega orkestra RTV Slovenija Dirigiiai K> Loj»; Kianjcan, za svoje ^adbc pa bosta vzela taktirko v roko Rok Golob in Pairik Greblo. KATALENA V teh dneh predstavljajo svoj novi videospot tn drugi single y. albuma Babje leto. Naslov nwc skladtx.'jc Pi.>l>elelo jtoïc Z oviîama. gre pa za iradicio-nalno belokranjsko pesmico. LAIBACH Založba Mute bo 27. septembra izdala novo kompilacijo Laibadi Anthcnw tn DVD 2 naslovom The Videos. Anthems bo dvojni cd. ki bo na enem ploSčku zbral največje hiie skupine in neol'^avlje-ni material, na drugem pa mikse. NATALIJA VERBO-TEN Po rumenih novicah fz pre-lekliti dni so tu tudi bolj ^as-bene. Njena založba je objavila nov sing] z naskwom Se malo bli^e. Skladba prihaja 2 albuma Na pol poti. ANAVRIN Skupina Anavrin bo edini slovenski predstavnik v finalu natečaja F^>pRock2(KW International Music Contest Alpe Adria. Fína!eb»)4, .septembra v italijanskem mestu Montal-cone, zu nagrade pa se bodo potegiivale Štiri skupine iz Italije, ena iz Avstrije. Švice. Slovenije in HrvaŠke. V torek. 7. septembra, bo v Max klubu v Velenju nastopila italijanska zasedba Montefiori Cocktail. Za.sed-bo sestavljata brata dvojčka Montefiori. Prvi, z umei-niškim imenom Kekko, jc bivSi produccni house in underground glasbe, klaviaiu-rist in računalniški mojster, drugi, Kikko, pa odlično igra .saksofon in ťiavto. svoje glasbene izku.^nje pa jc nabiral v jazzu, funku in rtftb-ju. Lcla 1997 sla izdala prvi album Raccolla Nol,, ki tnu je leta 2000 sledilo nadaljevanje Raccolla No. 2, konec lanskega leta pa Še tretje Ra-coita No. 3. Njuna glasba jc vedno naàla prostor tudi na Slcvilnih znanih kompilaci-jah, med njimi ludi na tisli z glasbo iz znane nadaljevanke Seks v mcslu. S svojo »easy listening« glasbo nastopata po vsem svelu» gostujeta na [bi/A in sta stalnica festivalov, lako lounge gla.^be kot npr. jazza v Montrcauxu. Sodelujeta s Številnimi zasedbami (npr. Pizzicato Five), sodelujeta pri TV-produkci-ji. na njunih albumih pa gostujejo Številni znani glasbeniki. Praznik za ljubitelje plesne glasbe, elektronike in lo-ungea se bo v klubu Max zaCel ob 21.30 uri. /akonťii Bcťkliam pričakujeta tretje^» otroka Pop pevka Victoria Beek-iiani s svojim soprogom, nogometnim Tvezdnikom Davidom Beckiiamom, pričakuje tretjega otroka, ki naj bi se rodil marca prihodnje le-10, je v sporočilu za javnost .sporočil veselo novico slavni par. "Novica je fantastična. Oba sva zelo srečna." sta po poročanju francoskc tiskovne agencije AFP /opisala zakonca. 29-ielni David, igralec španskega nogometnega kluba Real Madrid, in leto dni starejša Posh Spice h: imala dva dečka, petletnega Broo-klyna in Romea, ki bo septembra dopolnil dve leti. I mi la pcip pevka Lam a Branij^an ^ _ Za posledicami možganske kapi jc v 48. letu starosti umrla amcriSka pop pevka Laura Branigan, ki je zaslovela & hilom Gloria. Pevka, ki je bila večkrat nominirana za glasbeno nagrado Grammy in je samo v ZDA prodala več kot deset milijonov albumov in singlov, je umrla minuli čclrlck na svojem domu na Long Islandu. Med njene najbolj znane uspešnice so- dijo §e Self Control, Solitaire in Power of Love. Brani-ganova, ki je igrala vlogo legendarne rock in blues pevke Janis Joplin v broadway-skcm muzikálu Love Janis, sc je rodila 3. julija 19.57. Na začetku kariere je nastopala kot spremljevalna pevka kanadskega pevca in kanlavlor-ja Leonarda Cohena. Velik uspeh je doživela lcla 1982 s svojim dcbitanlskim albumom z naslovom Branigan, na katerem je bila tudi uspeSnica CHoria. Bob U>lan pise spomine 63-letni ameriSki kantavtor Bob Dylan, nekdanji mož pevke Joan Baez in avtor Številnih prolestniŠkih uspešnic iz Šestdesetih lel, pišc spomine. E)ylan. ki.se je rodil kot Robert Zimmerman, bo v spominih popisal svojo več kot štiri desetletja dolgo glasbeno pol. Naslov prve knjige bo "Chronicles: Volume One ", je sporočila njegova založba Simon & Schuster. Dylan na 304 straneh popisuje dogodke, ki so najbolj zaznamovali njegovo Življenje. Njegovi spomini bodo v Zdiojženih državah Amerike na knjižnih policah predvidoma 12. oktobra-Teden dni pozneje pa naj hi se na tržiSču pojavila nova izdaja albuma Lyrics: 1962-200] z vsemi besedili Boba Dvlana. Med Dylanovť zgodnje uspei>nice sodijo Like A Rolling Stone. Blowin' In The Wind. Knockin' On Heaven's Door in Tlie Times They Are A-C h angin. bo 18. septembra nastopil Dino Merlin, ki bo na koncertu predstavil svojo novo ploščo Burek. Merlin obljublja velik spekiakcl s svojo 12-člansko zasedbo. Dino Der-višhalidovič alias Dino Merlin seje rodil leta 1962 v Sarajevu in je ena največjih glaslKnih zvezd nekdanje Jugoslavije. Živi v Sarajevu, kjer je med drugim pred dvema letoma napolnil stadion Ko. ki so sc pričela leta 2()0U in ki jih Ilnancirajo grička vlada in nekateri tuji iniUluti. Cilj leh raziskav je izdelati zemljevid morskega dna in poiskati lupine antiCnih ladij. Doslej so odkrili ostanke već kot 20 starodavnih ladij. Diu/inskc^' rolo^rafije pomiríajo napele ovťc London (S'iA'AFP) - Driiaii-ski strokovnjaki z univerze v C'ambridgeu ugotcwili, da I'o-lografije ovac pomirjujoče delujejo na njihove vznemirjene "sorodnike''. V tem smislu sc ov-cc sploh ne razlikujejo od ljudi, je pojasnil vodja skupine znanstvenikov Kitt Cendric. Dodal je. da imajo tudi ovce, tako kol ljudje, rade oh sebi "družinsko" fotografijo. Med raziskavo so vsako ovco namestili v svojo sla-jo- Raven stresa so merili na podlagi bilja srca, blejanja in analize krvi. Ugotovili so, daso bile ovce manj vznemirjeno, ko so jim kazali loiografije drugih ovae, kot pa ko so jim kazali fotografije koz ali geometrijskih likov. Skupina pri'jfesorja ( en-drica je prav tako ugouwila, da se ovce laPiko spomnijo podob najmanj 50 drugih ovac, in sicer celo njihovega prolila. Llbilka rodila sediiuTťke Aman (STA/dpa) - Libijka lb-tesam'lheb jev Jordaniji rodila sedmerćke, prve v tej državi. Pri porodu je sodelovalo 15 zdravnikov in asistentov, je povedal vodja porodníf>ke ekipe dr. Dř-amil Saban. Po njegovih besedah je pet dečkov in dve deklici "dobrega zdravja", le/ki pa so bili od 750 do I \i)\) gramov. Tudi mali sep^Kuti dobro. Ibtesam Taeb, po pokiicu inženirka, je v Egiptu zanosila s pomočjo umetne oploditve, nato pa je s sopr ogom odpoiova la v J o r dan i-jo, kjer je rodila v sedmem me-sceu nasej^n(\^ti. Ka/ni /a paoimte. ki nc pridejo na pregled London (STA/Tanjug) - Britanski zdravniki zahtevajo uvedbo denarne kazni za paciente, ki ne pridejo na naročeni pregled. Kot so pokazale raziskave med splošnimi zdravniki, v minulem letu kar 8,8 milijona pacientov ni prišlo na naročeni pregled, kenem pa paciente zago varjajo, da nUo pravočasno odpovedali preseda, ker niso mogli vzpostaviti telefonske /voze z ordinacijo. Ra/.ve/a po lelefoiiii New Delhi (STA/dpa) - Neka 29-letn;i muslimanka iz zahodnoindijske države Maharasira je po telefonskem pogovoru z možem postala samska. Prebivalka Dombaja Sabana Sajed je povedala, da je iz hiSe svojih staršev poklicala svojega moža Rizvana Sajeda, ki ji je po telefonu trikrat odvrnil "t a lak, lalak-talak" in se tako od nje razvezal, j>i5e časnik Asian newspaper. Sabana ima i^tirilelno hčerkico in pričakuje drugega otroka. Po muslimanskem zakonu v Indiji pomeni "trikratni talak" eno izmed Številnih oblik razveze. Ženske aktivistke opozarjajo, daje "trikratni talak' povzročil ogromno škodo oz. krivico indijskim ženskam, ki so končak' v re\^"inL Ministrstvo za muslimansko pravo je tako sklenilo, da bo spodbujalo mnenje, da sc je tovrstni način razveze v praksi izkazal za slabega. Predsednica komisije za ženske Nirmala Sawant Prabha-valker pa je povedala, da trikratni talak ne velja, če ga izreČeSpo telefonu. Spolni odnosi po inlai kln ne škodijo Muenchcn (STA/dpa) -MtiSkim, ki so preboleli srčni infarkt, spolni odnosi ne škodijo, piSe nemški zdravstveni časopis Aerztliche Prajds. Spolna aktivnost, za katero scj dolgo verjeli, dj na srčne bolnike deluje preveč stresno, ni namreč nič bolj naporna kot hitra hoja ali počasno kolesarjenje. Ra/iskîft'e S(ï p(v kaziile, da vsak četrti moSki po srčnem infarktu popolnoma preneha spolno občevali, čeprav bi se taksnih aktivnosti moral vzdr/aii Icprvih nekaj tednov po infarktu. Slevilo smrti, ki so se zgodile v trenulku spolnega akta, jc namreč zelo majhno. Zdravniki so v časopisu podali ludi praktičen nasvet: če ima moSki strah pred spolnostjo po infarktu, naj bo v postelji bolj aktivna njegova žena. & Nevarni odpadki v Saieskl (iolini bodo kmalu znova začeli /hirati nevanie odpadka* iz Kospodinijstev. Da ne hit kak mol i/rahil te pri-ložm»sti in v (a namen odvrgel kukšn<»Jed^ ki mu jo je pripravila so- pnnw. Vse OK Vse seje dobro izteklo. "JolandaJc našaí" so rekli Velen^ičani in Cdjaiii. Ubogi naši Ko berem, kiikšno premoženje naštev^go naŠi poslanci, s« mi kar za-smili.io. Bi jim kur pcKJa-ril klik tolar! Kosa nad Sašo Nekateri so nas opozorili na čudno igraćkanje i rt^ijimU. V Čnii na Kiv roškem je bilo tekmo^a-nje (gozdarjev re^^ije Kosa (koroško-savinjske), pa čepruv so na njej sodelovali tudi lekmtivulci Sa.^e. Udeleženci h Kt)-»e so največ tekmovuli ■/. ûigami. Izkušnje Nu prireditvah, kot je bila pred kratkim v Smi-belu nad Mo/irjem. kjer seje vse sukalo <»koti ovc, so nekateri pogrešali naše politike. Suj bi ti še kako radi. da hi biti obcani, ki jih *'vtKlij<»", vtKlIjivi kot ovce. Kravja misel Misel ette i^med krav, ki je na dirki v (raberkih zbila s sebe Jezdeca: "Mar ti mislijo, da smo me vse voli!" Usklajeno Rokom {)oref\ja se bodo v evropskem tek' movanju pf»merili proti ekipi iz Rusije. Tudi sicer (^)renje načrtuje prodiranje proti Rusiji. Bliža se jesen Jesensko obdobje je vse bliže. Z dreves 1h» t»dpa-dio listje. Nanje pu bomo obesili ra/ne dru-^uine liste. Volilne liste in kandidate vseh sort. Začetek Ubogi starši! Začelo se je novo Šolsko leto. 107 MHz FM 2. septembra 2004 «»'^ĆAS Otok brez milosti '/.C pred časom jc iy.^la knjigu Olok hrc/ mllosu, ki jo jc napisal v Kočevju živeči DimirriJ Žilevski. Cjlcde na to, da jc v dcvciUesciih IcJih izšlo prcccj spominske lileralure, v kaleri so opisane grozolc (micga otoka, lahko occnimo, da jc knjiga J'.ilevskcga ena najbojjSih. Nc Ic zaradi zelo podrobnih opisovanj brezštevilnih poniževanj in trpinčenj poliličnili zapornikov» ampak ludi /aio, ker je iz sonce Golega otoka potegnila s<">scdnji olok Sveti Orgur, kjer irpinčcnje ni bilo niC manjše. Vsa spominska liicraiura o Golem otoku govori o tem ilovcAkcm pckiu. /ilcvski sicer ni bil mi Golem otoku. Bil jc na sosednjem otoku Svetem (irgurju. in prav njegova knjiga nam pričuje, da so bile razmere tam na las podobne go-iooioškim. Knjiga Dimitrija /.ilcvskcga je dobesedno nabita z opisi strahotnih mučenj in opisov neverjetnega števila ra/nih načinov najkrulejših poniževanj, kar si jih človeiska domišljija sploh lahko i/mis-li. Dimitrija ZiJevskega je Udba aretirala februarja 1949 v Mariboru in ga odpeljala v zapore na Metelkovi v Ljubljani. 25. maja, na "TiLov rojstni dan", so ga obsodili na 12 Ici prisilnega dela in na štiri leta odvzema vseh državljanskih pravic. Konec avgusta se je znašel na prvi postaji svojega krii^evega pota, v kaznilnici v Stari Gradii^ki. Človeški pekel Danes nekateri govorijo, da moramo preteklost pozabiti ali jo "prepustili zgodovinarjem", kar seveda pomeni pozabiti. Zilevskcmii in tudi drugim, ki so opisali svoje spomine na ( kv liotok in druge takratne udbov-skc kraje nečloveških mučenj, gre velika zasluga, daso z objavo spominov preprečili, da bi utonil v po7ab<5 ta del naše zgodovine. Nekateri pravijo, da se dogajanje na Golem otoku, na Svetem Cîrgurju, v Stari Cira-diški. na Ugljanu in Dilcči lahko primerja z nacističnimi uničevalnimi taborišči. Toda danes je na razpolago veliko lite-ralurc o obeh nečloveških sistemih uničevanja ljudi, in gotovo nacisti v svojih taboriščih niso tako do skrajnosti poniževali ljudi, kol so to počeli komunisti v omenjenih taboriščih. Morda bo kdo oporekal, da sc mučenj ne dit primerjati in daso vsa kruta in nečloveška. Toda ni res -Če ínt ena hujša ali CCÎO veliko hujša, potem to pač .smemo ludi povedali. In morda še najpomembnejše. če nc poznamo le nase krute zgodovine, če nc poznamo neizmerno brutalnega sistema zločinov, ki so se dogajali na Golem otoku in drugod, Če ne ptwnamo poteka medvojne komunistične revolucije, če ne poznamo obsega in brezobzirnosti povojnih množičnih pobojev, množičnih in sistematičnih zaplemb zasebne lastnine, preganjanj duhovščine, klime ova- janj, ki jo jc skozi več desetletij vzdrževal udb^wskl režim, potem ne moremo razumeti, zakaj je danesvSKweniji tako, kol jc. Naj pri tej kratki predstavitvi uporabim odlomek iz njegove pretresljive knjige. Sveti Grgur Ko so /ilcvskcga in sotrpine pripeljali na Sveti Grgur, je sledil prizor: "Skočil sem z ladje v morje, nekaj metrov sem plaval proti obali, nakar sem se obrnil in pogledal, kje je Sušek. Takrat sem Uidi zagledal tri ladje, ki so nas pripeljale. Na eni od njih jc bilo z velikimi tiskanimi črkami napisano*Tunal\ Na drugi prav tako s tiskanimi črkami maj\ Za ime tretje ladje nisem utegnil pogledati, ker me je zgrabilo nekaj rok in vleklo proti obali. Moški, ki so mc vlekli proti obali, so bili oblečeni v kratke hlače, nekaj pa jih je bilo v rumenih oblekah. Zaslišal sem močan trušč in živalsko rjovenje kaznjencev: *'Tilo - Marko, Tito - Marko, Tito - Marko (op.: Marko Ran-kovič)r Del otoka, v katerem sem bil, je bil še prost, nekaj čez 50-60 metrov naprej pa jc bila poicg-njena bodeča žica. Na drugi strani žice. kamor sem bil prisiljen nadaljevali pot, sem zagledal spalir zapi)rnik(jv, (oblečenih v temnoijave obleke in kratke hlače. Nekaj prebivalcev otoka me je z brcami porinilo v špalir. Začelo sc jc bobnanje z roka- OlOK im MILOST Knjii>() "Olok hroz inilosli" Uiliko na-rorile |)i1 ZAI.OŽBI KOTIŠ Mar iboi; loi. 02/33-24-744 ali na spkUneni naslovu wwwjvlis.sl Cena knjige: 3.960 SIT + poštnina Knjiso plačalo po povzoljii. mi. nogami po glavi, hrbtu, nogah, trebuhu, skratka, v.scpov-sod! Udarci so leteli z leve, desne. t>d zgoraj, od spodaj. Kdo, kako, zakaj, kateri so ti ljudje, ki nas tolčejo, bomo izvedeli ka.s- nejc. Ko smo prišli skozi Ipalir na vrh kroga, skoraj brez sape, so nas začeli metati v posode (morske mine) z veliko odprtino, polne slane vode, 1er nam tunkaii ^a-ve. Sirašno je peklo, najbolj pa po obrazu, ker smo imeli odprte rane, ki so krvavele", To je le za vzorec. Pravzaprav najhujši opisi Šele sledijo. Knji- ga ima 255 strani. V njej je /Jlevski objavil ludi sezname sotrpinov, ki mu jih je u.spelo delati in potem .skrivati na skoraj nemogoče načine. Knjigo lahko naročite pri Založbi ROTIS na tťleťonskí šlevilkl 02 33 24 744 ali in-ternetu w>vw.roMs.si ■ I.Ž. ToUko štorkelj na kupu )e za te kraje prava redkost Tudf za Podgoro v občini Šmartno ob Paki, čeprav sta si na šmarškem vrtcu samec in samica že pred ieti spietla gnezdeče. David Brvnšek, avtor tega posnetka, jih Je naétet več kot 30. Imeti svoj lasten dom so sanje marsikoga, ki ga še nima. Ko ga začne ustvarjati, pa potrebuje predvsem dobre mojstre in dobro trgovino, ki mu po ugodnih cenah zagotovi ves gradbeni material. To seveda velja tudi za tiste, ki svoj dom že imajo, a je v njem treba kaj popraviti, obnoviti ali zamenjati. Če ravno sedaj razmišljate o gradnji ali obnovi svojega doma, saj so jesenski meseci kot nalašč za to, se oglasite v trgovini z gradbenim materialom Poštajner v Ravnah pri Šoštanju! Trgovina Poštajner ie prostorna in sodobno opremljena. Ponašajo se z bogato ponudbo gradbenega in tudi kmetijskega materiala (kot so semena, krmila, orodje In ostalo). Njihov slogan "Od temeljev do strehe" resnično držll V to se boste prepričali prav ob vsakem obisku. Trgovina Poštajner je namreč pojem odlične Izbire gradbenega In inštalacijskega materiala. Trgovina Poštajner je tudi v skupini Topdom, ki ima določene artikle po najnižjiíi cenah v Sloveniji. Topdom izdaja katalog, v katerem boste lahko zasledili celotno akcijsko ponudbo. Ta hip akcije Topdom v Trgovini Poštajner nikar ne spreglejte, saj vam ponujajo več kot 50 izdelkov zagotovo po najnižjih možnih cenahl Prednost trgovine Poštajner se kaže tudi v tem. da imajo resnično najugodnejše cene daleč naokoli. Imajo pa tudi zelo dobre plačilne pogoje. Gradbeni material* katerega cena je v teh dneh še posebej ugodna: siporeks, strešniki, opeka, novoterm, stiropor. vse vrste lepil, barve, laki, vse vrste cevi, tudi drenažne. elektromateriál in še kaj. Če slučajno česa nimajo na zalogi, želeno naročijo In lo v najkrajšem času ludi dobite. Ne le to, naročeno blago vam tudi dostavijo na domi Skratka, če gradite ali urejate okolico, potem je pravi naslov za vas trgovina z gradbenim materialom Poštajner. Trgovina Poštajner imatudi svoj spletni naslov: wwv^.postajnerxom Povpraševanje jim lahko posredujete tudi preko intemeta. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.h do19.h, ob sobotah od 8.fi do 13.h. V nujnih primerit) so dosegljivi tUdI izven delovnega časa. ^POŠTAJNER D topdom d.0.0 trgovina z gradbenim materialom VI PIŠETE Izziv in priložnost za mlade iz vse Evrope Si laliko zamislile sproščeno dru'^enjc predstavnikov skoraj 40 evropskih dr/av, opravljanje najra?:IiinejŠih skupnih dol, prirejanje športnih. kulturnih in kulinaričnih večerov, dcbalnih krožkov na temo »Prednosti in pomanjkljivtistj širitve Evropske unije« ... ali pa morda to, kako pripravili lurSko trcbuSno plesalko, da bo brcz pomislekov zaplesala slovensko polko z < îr-kt)m. ki že v.se življenje prisega na ples sinaki? /akaj pa nc?î Bili polne tri ledne ćlan lakove-like družine? Delili si dokaj enolično fuano, lakiranje, si reho nad glavoz blizu 90 brali in sestrami izvscb vclrovslarc celine? In se zabavali in bili dobre volje kljub - za pocilni^kc dní - prezgodnjemu vsiajanju (vak dan ob 6.00 uri) in dokaj naj'^ornemu Ti/ičněmu delu ? Zakaj pa ne?! V različnih meslih nemške po-krajme Sachsen-Anhall se že od leia 1992, v času najbolj vročih polelnili dnu dogaja Curocamp, druženje okrog 90 mladih iz najrazličnejših evropskih dr/av, od Islandije do Cipra, od Porlugal-ske do Rusije. Udeležujejo se ga predvsem predsuivniki držav članic Bvropske skupnosti, stari od 18 do 15 lel, z željo, da bi v praksi preizkusili možnosti življenja v síížiiju, slrpnosii, solidarnosli v družini, kakrSna je Evropska unija. Je kaj Uik^nega sploh že možno? Je! Potrebni sla samo zvrhana mera loleranee in medsebojnega spoštovanja. In to je značilnost vsakoletnega Eur(K'ampa. Je nekakšno vadbišče za Evropo, lïslo, po čemer se sicer kot narod drug od drugega razliku-jemo in nam je nemalokrat v breme, dobi v Eurocampu posebno mesto, mesio nekakšne zakladnice, iz kaiere naj bi zajemali znanje in izkui^nje tudi drugi narodi. V leioSnjem letu sije mesto gostitelja izbt>riio pravljično mcsie-ee Wernigerode. Tukaj smo na enem samem mestu našli predstavnike mladili iz vzhoda in zahoda, katoličanov, evangelič-anov, muslimanov, skupaj so živeli in delali Hrvatje, Srbi in Albanci, Angleži in (rci, Spanci in Baski, ciprski Grki in ciprski Turki ... iz Slovenije sla se Eu-nKampa 2004, ki je potekal od julija do 15. avgasta, udeležila Velenjčana Tadeja Koliir in Milja Melan^ek. Pogovi'jri na to lemoso potekali vsakodnevno v l. i. večernih čajnlcah, ob filmskih, glasbenih, gledaliških in kuliniiričniii pred- stavitvah posameznih držav, v debatnih krožkih po skupinah in nenazadnje ob fizičnem delu, ki imazacilj, naredili nekaj koristnega za mesto gostitelja-'Ibda, je sploh možno zdržali pri tolikšnem številu udeležencev iz najrazhčnej.ših evropskih držav in na tako majhnem prostoru polne tri ledne skupaj? In če je, kako? To je nemara najpo-membnej.še vpra^nje vsakoletnega druženja, odgovor pa zopet: Je! Preprosto zalo, ker je Eurocamp zgrajen na principu niTvijanja družabno.sl i, loleran-cc» odprave eventualnih pred-sodkw, navezovanja slikov s slehernim udeležencem EurcKam-pa Bili so celo dnevi, naporni do onemoglosti, ko hi nekateri najraje spakirali kovček in odSli. Pa niso, čeprav nc bi bilo v tem nič nenormalnega. Kar je pri vsem tem najbolj presenetljivo, je to, da se zadeva vedno izkaže za uspešno! Sprva eni skeptični, drugi nezaupljivi, zopet drugi polni predstxikov ... Veliko različnega so prinesli s sabo, toda še več skupnega. Po Ireh lednih mt poslali vsi. tudi Tadeja in Milja, resnični prijatelji, bogatejši za nova spoznanja. nraii bi videli, kako so se objemali, ko so se po treh tednih sskupnega bivanja poslavljali! Ker so prvi odšli že v petek, zadnji pa šele v nedeljo, je poslavljanje trajčdo polne (ri dnidnn in noč! Skratka: '^Enkratna priložnosti za seznanjanje z ljudmi, kulturami in običaji različnih regij na^ga kontinenta'' Tako je Eu-nxamp na svojem leicišnjem obisku v Wernigerode opredelil nemški dmvni sekretar /a ev* ropsk« zadeve dr. Michnel Schneider in dodal: >»Eurcx:amp vidim predvsem kol priUižnost za medsebojno spoznavanje, lemu v prid si ne bi mogel izmisliti nič boljšega«. Nedvomno pa je ideja Eurocam-pa priložnost in izziv tudi za mestno občino Velenje, ki ima vse pogoje za to, da organizira svoj Eurocamp. Za mlade! Za njihovo lepšo prihodnost! /a začetek mi>rda ob udeležbi samo peščice držav, potem pa pogumno naprej, do dne, ko bodo mediji poročali o »Mestni iH">čini Velenje - Evropi v malem«. Zakaj pa ne??? Za konec pa samo še skromna zahvala sponzorjema. Novi Ljubljanski banki, d. d,» Ljubljana, Podružnica Savinjsko-Šaleška, Velenje, in g. Slavku Avseniku, doslej zagotovo največjemu ambasadorju Skwenije, ki sta Tade-jo in Milja pospremila na pot z domiselnimi sporninčkl /a udeležence Eurocampa 2004. ■ Jože Holar Osvobojeno oxemije v zgornji savinjski in zadrečki dolini v drugi polovici leto 1944 Včasu največjega ra/maha osvobodilnega boja na Štajerskem od aprila do konca novembra 1944 .so tudi na Štajerskem naslala tri osvobojena ozemlja: zgcmjesa-vinjsko, kozjansko in pohorsko osvol'»ojeno ozemlje- Vpartizan-skih poročilih in v povojni literaturi se svobodna ozemlja omenjajo že pred junijem 1944, vrisana so tudi na zemljevidih in .skicah. Na Štajerskem naj bi bila osvobojena ozemlja Že iy4L leta. med drugim tudi na Pohorju. lam naj bi bilo osvobojeno ozemlje v začetku t94.\ leta, ko po padcu Pohorskega bataljona nekaj časa ni bilo partizanske enote. Vendar vwvobojenih ozemelj pred junijem t944naŠlajer-skem ni bilo. Junija 1944 je nastalo prvo manjše osvobojeno ozemlje na Kozjanskem (Jur-kloštrska republika). Tudi v Solčavi je okupator žc sredi 1944. leta opustil svojo postojanko. Res pa je, da za osrednje vodstvo narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem (odslej NOB), ki je leta 1942 na osnovi nepi^-polnih poročil in ne dovolj dobrega poznavanja razmer na Štajerskem predvidevalo tudi osvoboditev dela Šlajcr.ske na območju Zasav.skih revirjev, ta predvidevanja o osvoboditvi dela Štajerske v Času vrhunca nacističnega nasilja na Štajerskem niso bila uresničljiva. Bila pa so pred nastankom osvobojenih ozemelj na Štajerskem kar obsežna poisvobodna ozemlja- To so bila ozemlja, ki so jih ol^vla-dovale part izaaske enote in organizacije OFrazenvčasu okupatorjevih ofenziv in zunaj okupatorjevih postojank. Poisvobodna ozemlja so bila lam, kjer je velika veČina prebivalstva sodelovala v NOB in je bilo bistveno onemogočeno dclcTvanje okupatorskega oblastnega aparata in njegovih političnih organizacij 1er je prebivalstvo upoštevalo navodila in odloke OP. Kljub temu da je 4. operativna cona NOV in POS v letu 1944 poslala na Dolenjsko oziroma na območje 7. korpusa NOV in POS okoli 8.001) na novo mobiliziranih borcev, se je partizanska vojska na območju 4. operativne cone izredno hitro krepila in so bili dani vsi pogoji za ustanovitev novega korpusa NOV in POS na Štajerskem. Ustanovitev najm(KnejŠcga k(5r-pusa NOV in POS je predlagalo pokrajiasko vČju cone se je vzačetku velike panizaaske ofenzive sredi 1944. leta proti okupatorju borilo 5 mtKnih brigad. Septembra je bila ustanovljena Še brigada Vojske državne varnosti. Bili .so ludi močni odredi: Koroška grupa odredov in fic trije številčno močni odredi (Kozjanski, Lackov in Kam-niško-zasavski odred). Osrednje vodstvo se z asianovilvijo štajer-skega korpusa ni strinjalo, ker je hoiclo okrepili 7. korpas. Od 30. julija do 12. septembra so enote 4. operativne cone izvedle tri velike ofenzivne akcije za pridobitev asvobojenih ozemelj na Štajerskem. Te operacije enol 4. operativne cone sodijo med največje in najbolj uspešne akcije slovenske partizanske vojske. (ïlavni štab NOV in POS je že 21. marca J 944 ukazal Štabu 4. operativne cone. da si mora Čimprej ustvariti baze na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Kasneje je Glavni slab NOV in POS menil, da bi morale enote 4. operativne cone najprej osvoboditi območjev Zgornji in tudi v Spodnji Savinjski dolini. Akcije za osvoboditev Zgornje Savinjske doline so se začele 30. julija 1944. V prvem ofenzivnem sunku od 30. julija do 2. avgusta sla Šlandrova in Zidanškova brigada zavzeli oku-palorjeve postojanke na Ljubnem, v Lučah in v Gornjem Gradu. Pri napadu na Ljubno je so- deloval Štajerski balaljon Vojske državne varnosti. Dne 2. avgusta je okupator izpraznil svoji postojanki v Nazarjah in na Rečici. Okupator je bil torej pregnan iz velikega dela Zgornje Savinjske in Zadrečkc doline. Napade na postojanke v Zgornji Savinjski dolini sla s svojimi akcijami, zasedami in tudi z napadi zavarovali brigadi 14. divizije, Vzhodno koroški in Kam-niško-zasavski odred. Ibmáičeva je ob napadu na Šmartno bo Pa-ki zavzela vermansko in delno orožnL^ko posloianko. Postavila je ludi številne zasede, rušila železniško progo in minirala mostove pri Leiu.su in v Rečici ob Paki. Velja omeniti, daje močno sovražnikovo postojanko v C»or-njem Gradu zavzel le en bala- nc so se pričele v noči na 12. september 1944. ležišče opcracij je bil napad na močno okupatorjevo postojanko v Miv/irju, ki jo je ^0 dvajseturnih bojih zavzela Šlandrova brigîida. Tomšičeva brigada je zavzela postojanki v Šmartnem ob Paki inv Letu.^u. Zidanškova brigada je napadla okupatorjevo postojanko v Bras-lovčah, a zaradi okrepilve okupatorjeve posadke pred napadom Zidanškove brigade napad ni bil uspe.Šen. ZidanSkova brigada je tudi lažno napadla postojanko na Vranskem. Pri zavarovanju napadov na postojanke sta sodelovala 3. brigada Vojske državne vamc^ti in Vzhod-nokoroški odred Razširitev svobodnega ozemlja na Spodnjo Savinjsko dolino ni bila mogoča. Borci Šlandrove brigade z nemèkirr^i ujetniki na Ljubnem ob Savinji Ijon Zidanškove brigade. Druge enote te brigade so zavarmin na ta dan leta 1W4, ko je bila s padcem zadnje okupatorske postojanke v Mozirju osvobojena celotna Zgornja Savinjska deklina. Z oblik(wanjem šestili novih občin tega praznika seveda ni več, zato pa txidov Moziiju 18. septembra pripravili veliko priwlavi^ ob 60. obletnici tega pomembnega doijidka, priprave pa so žc v pt)lnem leku. Slavje bodt^ pripravili na »sejmišču.« na n(WO urejenem prireditvenem prostoru ob Savinji, slavnostni gtv vomik bo dr. Maijaž Kmecl, Polde Bibič bo poskrl>el za pripoved o svojih osebnih dožrvetjili v bojih za osvoboditev Ljubnega ob Savinji, za kulturni spored pa bodo poskrlwli člani zgomjesavinjske godbe napiliala in učenci OŠ Rečica ob Savinji. Uradni del boóo začeli <^b IJ.OO, nadaljevali pa ga bodo s tovariškim srečanjem, mjp 2. septembra 2004 «»'^ĆAS Korošci potopili rudarje Gorenje (šele) četrto v Linzu Kikíu in izgubili kar z I : 5, V opravičilo in uteho jim ni ni-li, da ludi sodniki niso imeli svojegadnc. Pri irci jem in petem golu je namreč dihalo po prehilku, kar je iíe zlasti r^izbu-rilo sicer vedno /elo mirnega di>mačegH trenerja Draga Ko-siajnSka. Ko so gostje pet minul pred koncem lekme povedli s 5 : 1 po očitnem prepovedanem položaju, mujc prekipelo. Najprej je nekaj ostrih besed slišal stranski sodnik, nato pa najbr? Se glavni, ki pa ni veliko rtizpravljul s irenerjem» ampak ga je poslal med gledalce, /uradi na dveh tekmah ne bo mogel voditi svojega mo premagali z 2:1, polčas 0:0. povedli so domači, izenačil je Goriek, zmagoviii gol pa je s strelom z enajsiih metrov do- segel Komar. Da so se Šoš-tanjčani vrnili domov z vsemi tremi točkami, je najbolj zasluzen vratar UrSič, saj je v zadnji minuli ubranil enajstmetrovko. Trenutno je v vzhodni iretji ligi v vodsivu VerŽej z vsemi devetimi točkami. ŠoStanjČani so z dvema točkami manj peti, prav toliko točk pa imajo drugi ZavrČ, tretja Paloma in četrto Pohorje. V zahodni ligi so na vrhu lestvice s sedmimi točkami Brda, s ločko manj jim sledita Kolpa in Zarica. V naslednjem krogu bo ŠoStan-ju na svojem igrišču gosi il 12. Kovinar. 'lekma bo v nedeljo ob 17. uri. ■ Mladinci četrti v državi SAH ' Od 21. do 27. avgusta je bilo v Novi Gorici ekipno mladinsko državno pivenstvo za leto 2004. V ligi desetih ekip so nastopili tudi mladinci iz ŠK Velenje in osvojili četrto me-slo. /magalaje ekipa Nove Cîo-ricc pred Mariborom in Mursko Soboto, /a Velcnjčani so se tivrsiile ekipe iz Kranja. Tolmina, Novega mesta, Šentjurja, Lesc in Krškega. V velenjski ekipi so nastopili: Jernej Mazcj 4, Peter Lendero 6, CJre- gor Goršek 5 in Nejc Ailič 3..^ ločke. Tako so mladinci, po stem mestu kadetov letos dosegli najboljšo uvrstitev Žahi-stov iz Velenja. Ćcslitamol Ob koncu ledna je bilov Portorožu hiiropotezno člansko dižavno prveastvo za moštva in posameznike. Med 25 moštvi jc nastopilo tudi moštvo iz Velenja. Olani v postavi: Matko, M. Goršek, Kristan in Dražnik so osvojili solidno enajsto mesto. Zmagali so člani i'z Brani- ka Maribor pred Novo Gorico in Novim mestom- Med posamezniki je nastopilo 112 igralcev. Suvereno je zmagal šestnajst letni Luka Lenič iz Domžal. Zelo dobro so se uvrstili tudi Vclenjčani: Milan Goršek je bil 17., Asim Hure-movič 27., Milan Matko 40. Domača sezona Šaha se nadaljuje v nedeljo 5. 9. ob 9. uri s C i k I usoni 12 v p ospcše ne m šahu. Moštvo Ivana Vajdla je koiioe íniíiule^a u^dna socklovalo na uiorneíii (Ivodnevneui lumirju v a\slrijskeni Lin/u - Oh gosliieljih so bili rîjihovi riasprolniki madžarski 'raial)ari>i in reški Banik Kar vinii. Vclenjčani tzudi tokrat nls^o zaigrali v najmtvncjši zasedbi, sjjj je manjkalo kar osem igralcev. Poleg skïvenskih reprezentan-lov Marka Oštirja, Du^ma Pod-pečana in Vida Kaviičnika Še poškodovani Branko Bedeko-vič, kapelan »Scbastjan Sovič in Jure Dobelšek^na turnirju pase je poškodoval tudi Luka Do-belSek. Manjkala sia ludi hrvaški reprezentant Vedrán Zrnič (skupaj s soigralci je t in'aški priig- ral zlato olimpijsko odličje), ni pa bilo ludi Srba Momira lliča, ki je pred dnevi končno dobil sloveaski vizum, ne pa tudi avstrijskega. Zalo so znova dobili priložnc^st za igro mladi igralci Rutar, Pučnik, Prgomel in Ma-rušič. Tatabanya : Gorenje 32 : 2fi (15:13) (jorenjer Tamše 5 (1), Prgomet 3, Rutar 2, Oštir B. 2, .Sirk 4, (lajšek L Dobelšek L. Sleta-iiič 4, Lesar 2 Banik Kiirvina : <Ťorenje M : 30(15:20) (»oreiýe: Tanišc 8 (4), Oštir B. 3(1), Sirk UL Gajšek 1, Dobelšek L. 1, Simon 1, Lesar 1, Marušič 1. (rt>rcnjť-Unz 27:30117:1«! (íorenje: TaniŠe 3(1), Rutar 2, Ošiir B. 2, Pučnik 1 (1), Sirk 4, Gajšek 2, Šimon 3, Lesar O Nova sezona vse bližje Tudi namiznoteniška sezona se piviasi približuje, zato se igralci N I K Icmpo Velenje žc udelei^ujc-jo različnih turnirjev, ki pomenijo pravi uvod v novo sezono. Močnegii mednarodnega Članskega turnirja v Poreču se je 28. avgusta tako udeležilo kar osem velenjskih igralcev in igralk: .lure in Uroš Slatinšek, Damijan Vodušek, Nenad Bojanič, Jaka Golav.šck, Miha KljajiČ, Tamara Jerič in Ivana Zera. Na koncu sta najboljši rezultat dosegla Jure SlatinŠek in Tamara Jerič, ki sla osvojila osmo mesto, ostali Vclenjčani pa so se riizvrstili med 10. in 2i). mestom. Kadeti Tempa so sc prav tako v soboto, 28. av- gusta. udeležili odprtega prvenstva Murske Sobote za kadete. V ekipni konkurenci seje ekipa le mp a v sestavi Jernej Ošlovnik, Patrik Rose in Dejan LameŠič uvrstila med najboljših ekip pr\'enstva, v posamični konkurenci pa se je Jernej Ošiovnik prav tako uvrstil na mesta od 5 do 8. Ivana Zera in Jernej OŠlovnik se v teh dneh udeležujete priprav kadetskih reprezentantov Slovenije na Ravnah na Korálkem. Priprave skupaj 7 dr>^avnim kapetanom moških reprezentanc Slovenije Jožetom Urhom vodi vrhunski namiz-noteniški trener Milan Slencel. ■ OH Tako so igrali lesivica [)o 4. krogu: Re/ultati 4. krofiit: Rudar Velenje - Koroška Dravc»grad 1:5 :{[): l),Factor-Dravinja2:0 : (1:0),Livar-ŠmarinoobPa-ki4:n:(l :0),Alumimj-Nar-(aO: I : (0:0),SupernovaTri-glav-Kiiko2:0:(l:0), Izola Argeta - Svoboda O : I (O : 0). Vrstni mi p«» 4. 1. Nafta 10,2. Koroška Dravograd 8, 3. Factor 7 (7: 4), 4. Krško 7 (6:5), 5. Rudar 7 (8:8), 6. Livar f), 7. Supernova Triglav 6, 8, Aluminij 6,9. Dravinja 4,10. Svoboda 4, t L Izola Argeta t, 12. Šmartno obRO(l : 14). Rudar - K. Dravograd I:5((>;1) Ruditn Jozič, Siojakovič (od 28. Mujakovič ), Jeseničoik. Softič, MuharemoviČ, Rahmanovič (od 66. Karič), Mulavdič (od 4(i Kijanovič) Bort.^nar, Ibra-himovič, Sprečakovič, Grbič. Sirelcl: O : I Pevec (45). O : 2 Grobcwšek (58). O : 3 (}luhovič (61), 1 :3 Borštnar (73), 1 ;4 Grobovšek (83), t : 5 Gostenčnik (85). Uvar; Sinarlnn ol) Paki 4:0 11:0) Šmartno: Apšner, JosiČ, A. Ptxigoi^'k (i)d 85. Podbrežjiik) . Podlesnik, R. OmladičJIa-tlak(od53. Ćauševič), Veler (od 46. Lukenda), Kolone, Ek-mečič, Bla^cvič, Cizcj. Strelci: I : O - Perme Janez (12). 2:0 - Biščan Darijo (56). 3 r I) - Perme Janez (72), 4 : (I-R:rme Janez (83). Siovťnskci mladinski! liga. 5. kiHig Rudar Veler\|e*-Damûle I : I (0:1) Rudar: S. Jahič, Rahmanovič. CrbiČ, Baručić (S. Jahič), Rošcr, i iankić, Rajkovič, I laj-dari (Vehbović), Agić. Triiko-vič, A- Jahič Strelci: 0: I - Paradijk (43), 1 : 1 - Rajkovič (55) Slovenska no^omclna ligii. 4. knig Rudar Vvlenje- K«roška Dra-vciirmd 1:5 (0:1) Ku<)an Jo?ič> Stojakovič (Mujakovič), Jeseničnik, Soltič, M u ha re mo v ič, Ra h man o viČ (Karič), Mulavdič (Kijanovič), Boršinar, Ibrahimovič, Sprečaktwié, Cirbić Strelci: 0:1-Pevec(45),0:2 - Grobos^k (58), 0:3 - Glu-hovič(6I), 1:3-Borstnar (73), 1 :4-Grobovšek (83), I Gosteničnik (85) 3. Si\L-v/liod Šmarje pri J eliith - Usnjar 1:2 Vrstni red p(i3.kn»gu: LVerzej 9,2. /iivrč, 3. Pdloma. 4. Pohorje 5. líošianj (vsi po 7), 6. Kri:?evci. 7. Ormo?, 8. Crenšovci (vsi po 3), 9. Stojnci, 10. Tišina po 2, i 1. .Šmarje, 12. Kovinar, 13. Bistrica, po 1, 14. /^-elezničar 0. SUnenska kadelna liga. knig Rudar Velenje - Dom/ale 1:4(0:2) Rudar: Lukavačkič, Živkovič, Beč are vič, Tolimir, Mijatovič, Barčić, Frangcš (Pranjič), So-l'tić (1 latunič), Dřajič, Steiner (Pungartnik), Kijevkovič (Mahmutovič) Streki:0: t - Vilič (1),0 r 2-Sviben (23), I : 2 - Mijatovic (42), l:3-vStralunič (66), 1:4 — vSlojanović(79) PrIjaicIjskI rokonicl Ciorenje- (irasliopiwrs 29:30 (12:121 Velenje, Rdeča dvorana, ^e-dalccv: 150, sodnika: Vrečar, Kočevar (oba Velenje) (iorenje: Skok. TamŠc 4, Ru-Iar2, Bedekovič5, Ostir i, Sirk 7, Gajšek 1, Dobelšek L. 3, Prošt, Stelanič 1, Prgomei U Marušič, Šimon 2, Lesar. SPORT IN REKREACIJA Tudi družinski posadki Jiilil in v soholo l)()(J() v Salcski dolini znovii bi iioii niolorji - Člani veloíijskofia ciMo-niolo iuvmfi IhxIo kliit)fi izvc^dli žo 21. avU)ni()l)ilski rdi - l^rijavljiMiih 83 postulk. od sliî1 italijanske »Konœpiarclijav Vclciijužcne-kHj lei ne spreminjamo. Izbirji-mo proge, s kaiL-rimi hi čim manj molili tamkajšnje ljudi. Kcriu-dl v naScm šporiu varčujemo, smo IcicK njii skrCili na minimum. Imel bo 12 liilnxsmih prd/kašcnj, njihova skupna dolžina bo /naŠala 75 km. ves relipabo dolg približno 280 km. Vendar pa zaradi tega ne bo niC manj zanimiv. Nasprotno, jiričakiijemo, da bodo ludi letos ljubitelji lega športa nadvse uživali, saj bomo v Velenju videli vse mtSe najboljše pc^sadke,« so {xwedíJi pri redi le-Iji letošnjega relija na novinan^ki konferenci. Med drugim bopri^'1 ludi lanski državni prvak Milja Klvmenćii:. pa nekajletnem premoru bo v avtomobil sedel spel Darko Ptlj-t«m. največji oi^limisl pa je Mariborčan Toma/ Kaučič, ki jena-piwedal, da bo zmagal. Njim bodo skuSali me.^ali i^lrcne drugi domači vozniki, pa tudi štiri ita- lijanske posadke. Torej ho imel leioSnji reli ludi mednarodni pridih. S Slirimi zmagami je diwlej najboljši lekmovalee velenjskih relijev Bnme Ku/mič. Za zanimivost naj navedemo, da bo domači klub nastopil z dvema posadkama; veni bosla lekmcjvala oče in sin (Zdenko in Rok Lah), v dru^ pa - kar je verjetno edinstven primer v Sloveniji-mali in sin (Milena in Florjan VidaČek). Slovesen začetek letošnjega 3. relija v dr/avi, ki se ti'JČkuje za odprlo državno pr-veaslvo Slovenije, bo jutri ob 16. uri na Tilovem trgu v Velenju, cilj pa naslednji dan, v soboto, približno ob [9. uri prav lako v središču Velenja. Nato bodo vsi odlli v dom krajanov v Vinski Oori, kjer bodo razglasili zmagovalce. Prva hilR)slnapreizkui>nja tradicionalni Super special se bo začela nekaj pred 17. urona ITO' Jezero Velenje, vse ostale hiin^i- ne preizkušnje pa se bodi^ odvijale vsoboto v okolici Velenja in SoStanja. Zanimivo pa bo spremljali tudi delo spremljevalnih ekip, ki bodo letos enako kol lani na travniku med Delo dvorano in avlo-kampom. Organizatorji so natisnili tudi p(»ebno zlo^nko, na kateri so podrobno predstavljene vse hitrostne preizkušnje. Dobite jo na vseh Petrolovih beneiaskih servisih. V pripravi relija sodeluje preko 200 ljudi, prireditelji pa posebej opozarjajo vf>c liste, ki si boste rcIi ogledali, da dosledno spo.štu-jeie navodila policistov in redarjev ter prometno signalizacijo, ki bo postavljena v času tekmovanja: skratka, da nc stopate v zavarovana območja. Na dosedanjih dvajsetih relijih ni bilo nobenih nepravilnosti, zato si belijo, da bi bilo lako ludi letaš ■ vos Skakali na Češkem Najmlajši lekmtwalci SSK Velenje so po uspešnih pripravah na C aškem tekmovali ludi v salo skokih in nordijski kombinaciji (NK) v Lilxirccu, kjer bo leta 2lîoštanj v zadnjih petih letih več kol zadovoljni. Eden izmed razlogov, zakaj se ni nihče prijavil za mesto predsednika, naj bi bil prav to. da je te^ko prevzeli funkcijo /n nekom, ki jo je opravljal lako do- prijeli, saj se jih letno udeleži okrog 5(10 ljudi. Preko številnih dru-štev približajo šporine akiiv-nosti vsakomur, kisitoMi. Pre-cvj je bilo st(3rjene^ tudi na področju promocije same zveze, imajo tudi svojo spletno stran z najnovejšimi informacijami. Posebna icx^ka dnevnegži reda je bila telovadnica Partizan, ki jo Skupšéine ŠZŠ so vedno dobro obiskane. tanj Dra^o Skornšck in Bi»jan Rol(milk vnaprej najiovedala, da nc lx)sia ponovno kandidiriiiaza vodenje krovne šporine organizacije v občini, na sami skup.ščini pa st)sc stvari/«isukiile nekoliko drugače. /a mesto predsednika zveze se namreč ni prijavil nihče, zato sta po dolgem prepričevanju članov zveze SkornŠek in Roiovnik pristala, da ostaneta sopredsednika Športne/veze Šošianj do naslednje skupščine, ki bo v začel-ku prihcxlnjegalela,za podpredsednika pa so izvolili Hninka Va- hro. Res je bilovzadnjih pelihietihv Scttianju na podredju šporla marsikaj ptKUsrjcno. V lekmwalnem športu ni potrebno poselxîj izpostavljali uspehov odbojkarjcv in košarkarjev. Prav z^iradi uspehov šoštanjskih Športnikov so se odločili, da vsako leto podelijo priznanja in nagrade šporine zvezo Šoštanj najboljšim v občini Šoštanj. Ogrt^men pajc napredek ludi na podnx^ju športne rekreacije. Vseplembru bodo ponovno polekali Dnevi rekreacije 2(K)4, ki .sose v prelekltïsti dobro ima v upravljanju Sporinazve/a Štišlanj in jo je v poletnih mcse-cih še nekoliko izboljšala (parket, hcxlnlki, gardertîbelako díl čaka jesen še bol}^ pripravljena za Številne uporabnike. Prav zdaj poteka razpis za koriščenje telovadnice Partizan v prihajajočem šolskem letu. Telovadnico lahko uporablja kdor kc^li, cena za eno uro na teden je 3000 tolarjev oz. 20(10 tolarjev za društva, ki so člani Šporine zveze Šoštanj. Vsi zainteresirani se lahko na razpis prijavite do 9. septembra. ■ Zabaven zaključek bazenske sezone v Šoštanju Zniai^ovalci prvih Iger brez nieja iio šoštanjsko Pl) Sošlanj -Pla\alni lovoriki sla odšli v islo liiso - Zmagovalca sla Nalalija Szaho in Jani (lorjanc 7jasa Rehar Foto: Dejan Tonkii V petek so na bazenu v organizaciji Občine Šo.šianj pripravili prve Igre brez meja po ŠoŠtanj-sko. Ideja je hitro dobila podporo Turistično olepševalnega drušiva Šoštanj in zapcwleníh na bazenu, tako da so priprave na igre lahko slekle. Žal so se prijavile samo štiri ekipe, saj so zadnji dan tri prijavljene ekipe od- povedale Sí^ídelovajije. Pu nič zato! Tisti, ki so prišli, so prinesli s sabo dt)bro meri3 dobre volje in I udi pravšnjo stopnjo tekmovalnosti. V petih zabavnih igrah (reševanje princeske, Štafetno plavanje, vlečenje vrvi, vlečenje Čolna, meta nje Žoge v obroč preko ovire) -SO se najbolje zna.šli člani Planiaskega društva tanj. Ob bazenu se je zbralo tudi precej radovednežev, ki se še dobro spominjajo "pravih"iger brez meja, vsak pa je spodbujal svoje tekmovalce. Vsi skupaj ao se tídlično zabavali, za kar je psiu postavili lesen oder, s katerega so skakali v Neretvo. Veselje ob odprtju obnanje, kako je stati na robu mosta, kjer te k skoku sp;>dbuja tridcsettisočgla-va množica, je Mitja delal: **Občutekje re« neverjeten. Ko stopiS na rob mosta in pogledaS v gk)bino, se (i zdi, da bi lahko poletel." Milja je povedal, da je z ra/nih pomolov in nasipov skii-kal že kot kratkohlaćnik. Leta 1995 je prviC nastopil v Kanalu na .Soči In se pri skoku na glavo, z i8-metrskega mostu, pošteno »razbil«.« BolcCine v hrbtu so bile neznosne, a vedel sem. Če ne bom skočil Se enkrat, bo to konec ntoje skakalne kariere. Drugi skok je bil malo bolji5í in adrenalin, ki je preplavil moje telo, je ostal nepozaben. Že naslednjo leto sem osvojil v konkurenci skokov na glavo prvo mesto in nagrado za najlepi^o 'lastiwko". Od (akrat skačem na vseh večjih tekmo-vřjnjih po Sloveniji. Letos sem bil na vseh tekmovanjih, ki sem se jih udeležil, drugi.« Milja je položil, da ima težave s treningi, saj v Slíweniji ni višje skakalnice od 10 meirov,za ireningpa bi potreboval 15 in več metrov visoko skakalnico. »Veliko sko-kw pred lekmtwinjem opravim kar »v glavi«. Na vprai>anje, kako se odziva telo v vodi, ko pri- Mitja Zorman je minuli vikend zmagal na skoidh v Kanalu na Soči Icli / vlj^ine 22 metrw» je Mitja p(3vcdal: «Kljub povsem pravilno i/vedenemu skoku so prisotne boleCine. Najbolj trpi zgornji del rok, rame in vrat. Še dobro, da treniram judo, kjer se hitro navadil mi padce in bolečine!« Mitja ni edini v družini, ki skače. Za skoke je navdušil tudi .sina Miha, ki se pri svojih 14 letih že udeležuje tekmovanj in skače z višine 12 metrov, na glavtî seveda, Mitja je naČrttivaL da lx) na zboru motoristov, ki ga organizira njegtîv klub Apache Raiders na Ivarčkem jezeru, podrl slovenski rekord In skočil s 27^^ metrov, a so načrti splavali po vodi. PravzaradlskokavMostar-ju. »Te priložnosti nisem mogel izpustiti, saj organizator in domačini ne dovolijo skoCitiz mostu vsakomur« In koliko časa namerava Mitja vztrajati v tem Sportu? »'NajboljSi skakalci skačejo tudi pri ()() letih, tako da je pred manoi^e nekaj Ici, če.seveda ne bo katóne hujSe poi^kixi-be,« je sklenil pogovor Mitja Zorman. Ob koncu počitnic tenis in praznovanje Paka pri Vťlťnjn - Zadnje poletne dni so tudi v Krajevni skupnosti Paka zabeležili dva pomembnejša dogodka. Njihov najstarejši krajan Jernej Jurko je praznoval 90-letnico. Zapeli so mu pevci društva upokojencev Péika, predsednik KS Srečko AvlKT^k pa mu je čestital in podaril šopek, saj ga je delegacija Članov sveta obiskala na domu. Domači so pripravili prijeten sprejem. Jerneju pa so /a/eleli krepkega zdravja in družinske sreče. PixHtniške dni so zaokrožili tudi otroci. Na teniških igriščih Cota v Lokah so za zaključek počitnic organizirali leniSki tečaj za otroke, ki sc ga je udeležilo kar 16 otrok iz kraja. Tečaj je vodil Miro Pru5. udeleženci pa so bili več kot zadovoljni. To je dokaz več, da v kraju potrebujejo tudi sodobnejše Športno igrišče, pa čeprav šole v kraju nimajo veČ. ■ bš Otroci so ob koncu počitnic uživaii v učenju tenisa. Predstavniki KS Paka so čestitali najstarejšemu krajanu, 90- letnemu Jerneju Jurku. REPORTAŽA Expedition Scandinavia 2004 ali po naše Odprava Sl^andinavija 2004 UUAUL'... 22 dni... Svctcwno ill n<ípH.>zabroí Vsem, ki jili ni bilo zraven, je lahktižal... Nc lxi cxlvcC. ĆC âe cnkrai p<^novjint\ za kaj gre. lakrai bo ti,> igra Šlcvilk. O.scm tisoč Jovoisio (KyiK)). Îk'Vilo kik)-TTicMrov, ki s.mo jih opravili na nai>cm ptipouTvnnju. Število pomikov na Plamenovcm aviobusu.tnllcga3y lalxirnlkovin ilsîili. ki so ÎO vsaj pc> srcu. 1er en i/jemen «)fcr. R:tdosl je oh koncu privo/.i! naziv «kralj ee:>ie«. Štirinajst (14). ŠievíUí kampov, v katc-riii smo prenoCeviili med na^im raziskovanjem severa slarega konli-nenia/lrl {?}..^ievik> nxkw Îak'ikc zveze labornikov. ki bili zastopani - rtK) Jezerski zmaj Velenje, n>d Pusii grad SoSianj in rod Lllij-skigriC Pcsjc. Vcrjclnw vcsic, za kaj bomo porabili številko ena ( I ). Takoje.Ziien(î noro dogoUiv^inii-Rosjcbiio... nekaj posebnega. Zapis. ki je pred vami. je skupno \o vseh, ki -smo od Cclriega d-^ pei-Indvajseiega avgasia delili probior na avlobusii (včasih gaje bilo res malo ...),v kiimpih In na različnih (bt^lj ali marij zanimivih) (Ogledih. DekjvnI naslov nadaljevanja pa je »Pelkra( naj Skandinavije 2iKW<'. [\aj kuiiip Miramar - Dorarp — Bredang SuK'klioim - Doriange - Doroiea -Moskc - Ki ru na - Andenes -lar Slorjtvd - Levanger—AntlaKnes - ( řjeilo pred Lomom - Bogstad Oslo - KoU-nhavn Tiundige, Odlocilevnibiia prcziilitcvna. Najboljši kamp je bil (isii.v kaierem smoprei^lveiiik'sionoCsk^indinav-skc avanture. O DonMcI torej nekaj veêmakv kasneje, najprej zanimivosti iz osialili pren(ïOevanj. Zajci v Miramanj. komarji vDorarpu. izjemno urejen kamp pred Slock-holmom. nogomet v Boriangeju, rim sim na lerasi v Moskoselii. i/jemen mraz in super řurv Kiru-ni, Jan. kije trajal dva dnivAnde-IKSU. rutina v Polar Stt>rjordu. biw-ling in SandijevšiTvv [^evangerju.v Andalsnesu smo prvič upi>rahjli pralni in sušilni stroj. Sine pajezju-iraj /budil vse. Tudi tiste, ki nlst> bili z nami... (îradi^vi iz peska, vzpím j)-c\ (laldhiTpiftSen in neskonOnc j veslanje vGjei lu. Bt>gstad nam je ponudil bivšega brala iz I IrvaŠke in predvsem lisio. Čemur je Sine rekel »c>q^k>ranje«. Kc>bcniiavn pa ... vsem Cudezi narave. Brzice Stor-forsen (Svcdskn) in LaLsforsen (Nfkrve^ka). Narava v vsej svi-îji mogočnosti in Izjemnosti, Cîeirangcr ljt>rd. Pravijo, da so Ijordi nekaj najlepšega na svetu. Res je! Slapovi, ki se nemali>krat bleščijo v mavrici, usamljene kmetije, k: iajle^lajo kol hiSke iz pravljice» in čudovita narava. kaj laliki'» pitnudl narava .,. N^gelandov park v Oslu je navdušil predvsem liste, ki imajo Clil za umetnost Daa^ki tk-Nign œn-1er je bil všeč tudi tistim, ki jim .foli in trgovina z Igračami. In Christiania, Ulica, kjcrje dovoljeno vse z izjemo Irdih drt>g. In nagrado za najboljši kamp dobi ...Dorotea! Savna, mini golf. večerni sprehodvme.su>, igre v skupnih prnsjoriii. nogomet, odbojka... In Tantasilčen mlečni ri?,z;i k^iterega je poskrbela Tinka. O kampih. ki «1 nam sleherni diin nudili zavetje. samo p<>zltivne sivarl. INaj ogled Videli smo ogromno. Za nekaj opicdtTv je bilo skupno mnciîjc. da iK' bi nič zamudili, tudi čc bi jih izpustili. Eno najbolj smešnih je bilo lesemi mesto (prepričan sen. da je .še Kunia Kinte bolj leseno mcíilo od Eksjoja...). Bili pa so tudi pred- umetnosi ni na prvem mestu. Večji del odprave je videl tudi kile. C.'lo-vekbl pričakoval, di bixJobolj navdušeni. Vendarle pa je pt^gled na te veličastne ?,lvali nekaj pi'>sebne-ga... Omenimo še grad Tredriks-borg In predvsem park za njim. Spet Izjemno ... Kdaj so nas najbolj nspc^no speljali na liinanicc ali po domače naj nalejja Ta del bomo zapolnili s tercctom »veličastnih«. Najprej 1.1. »Andc-nes pass«. Za .slalx.'tri tisočake (gtv vorimo v tolarjih) smo videli Šesi »muzejev«. Zakaj pcîd navednlca-mi? Zato, ker je bil en muzej v so- bjs kakšnimi.štiridesetimi kvadratnimi metri, ogledali smo si muzej v garaži {'?!?) In v ribiški piidrtijl. Cesavse Norvc:?4ni ne prt^dajot?! Potem so bili tuši v Dorarpu. Za toploviuîojebMo treba txRti^ll líve Švedski kn'îni (nekaj manj kot šestdeset tolarjev). In kaj smo za todcv bili? Predvsem mrzJo vtxk>... t)i naj na lega Skandinavije 2(XM... i^ival-skl vn, ki to nI bil. Za HO .^vedskih kron (24^)0 tolarjev) smo videli približno deset žh/all, od tega vsaj šesi takšnih, kijih vidimo tudi na našiii kmetijah (prašiči, krave, zajci...). Živalskemu vrtu Lyck'icle smo tako nadeli naziv bi>ianlčni vrt s pridihom ?ivali. Ma) dogodek Ob k^^ncu jc nekd{> /apisâl »Ta \c pu težka —vsak dogodek je imel svoj Car In je vsak po svcsje "naj'!« Res je... Pa kljub vsemu poskusimo... Največ naj stvari se je/godilo pelnajsti dan. .Sine ga je poime-nffvaJ najbolj taborniški dan. Četverica je osvojila vrh Skandijiavije. Na metrov visokem Cjaldiiopiggenusobill Rivier. Vra-bič. Bračko In Razi. Veličastno! Na koči metrov niJ^je je skupinica tabornikov okanila kepanje sredi poletja in prav tako preživela tan-lastiCen dan. O.stalismosev kampu zabavali plni povodi.Tobo tudi nova discl-plinanaAvdcnlure race Slovenija 2'X)5. Pi^weben čar je Imelo tudi sa-niosu>jnt^. recimo le mu, raziskiwa-nje prestolnic. V Stcx:kholmu smo naleteli naavlom(^biLskiš(W terpri-služili nekaj kn'ïn s petjem. VOslu imoik^^^fvelli^^mno.Tudl nočno življenje, I lolmenki^llen in slovenskega w>ferja tramvaja (če va.s res zanima- nu>ž na uri' zasluži 25 ev-rov...). K(>benhav7i je prišel čisto ob koncu. Ena najboljših trgovin na svetu (kjer lahko .sam izdelaš plišasto igračko, jo oblečeš. narediš nystnl list in se ob teni super zabavjiŠ),ena najbolj liberalnili so-.sesk na svetu (('h rt!« t lan I a. Ob iz-IkhIu iz nje je zanimiv napis ■>Zdaj vstopate v obmotčje Evr^^pske unije«) in eden največjih š-okov Skandinavije 2tHi4 (predstavljajte si 2i) Slovencev, ki spremljajo tek Jolande Čeplak na olimpijskih igrah. Ćas se je takrat za nekaj minut ustavil ...). Da ne bi komu naredil krivice ... Vsak Ima svoj naj do^'fcdek. Morila pa jc bil naj dogodek a's dva In dvajset d-nevna dogodivščina. ki smo jI rekli Expk>rer Expedition Scandinavia 2004. ali po na.Še. raziskovalna odprava Skandinavija 2(XU, Zaključna misel Karste prebrali, je le drtibee tistega, kar smo itoživeli. Večji lie I tistega, kar se je dogajak». je prxjdstavil Radio Popolniks (olimpijske novice so bile v domeni Studia /orba. p»VHleev,če hočete. B«>>ža, Janez. Sine.Tinka. Razi. Brigita. Maks. Andreja. Anže. Jernej. Grega. Peter. Nika. Miša. Ciril. Katarina. lâ-nja. er njega Že pišejo kazeasko ovadbo. V solo po računalnike Mo/irje, 29. avgusta - Tik pred začetkom novega šolskega leta so imeli v mozirski osnovni šoli neljubega gosta. V noči na nedeljo je šolo zapustil s petimi računalniki, dvema monitorjema in tiskalnikom. Solo je oškodoval za blizu 500.000 tolarjev. /z poliiistove beleinite Odvrgel sumljive paketke Policisti so v ponedeljek popoldne ustavili zeleno vektro. V njej sta bila poleg voznika ^ sopotnika. Ko je eden od njiju na parkirišču izstopil iz avta, je, najbrž misleč, da tega ne bo opazili, odvrgel osem majhnih paketkov. No, ni bilo neopazno. Pakelkiso dani v analizo, ki bo najbrž potrdila, da gre za mam il a. Tankal hi i saA h...., plavni pa nič Niso redki, ki pridejo na bencinsko črpalko po gorivo, pa že v naprej vedo, da ne bodo plačali. Pravzaprav se jim kak lak primeri skoraj vsakdan. V ponedeljek je denimo tretjino (an-ka (še .skromen je bil) na Petrolu na Celjski napolnil voznik starejšega BMW-ja in »pozabil« plačali, pred tem voznik neregistrirane honde na Partizanski... Pa jih večino odkrijejo, čeprav gredo eni v »nakup« s prej ukradenimi registrskimi tablicami, ledensko leh (tablic) baje na območju Velenjazgi-ne vsaj pel kompletov. A posnetki s črpalk so presneto dobri. Kar naprej i) rez lorhice V ponedeljek je policiste klicala gospa, ki dela v najetih prostorih enega od velenjskih kulturnih hramov. Da ima tega dovolj, da ji kar naprej kradejo torbice in naj policisii za božjo voljo kaj naprjwijo. Tokrat je 7 nepridipravom šla kar dobra vsebina: .^0 tisočakov, bančna kartica ... Še varnostnika je slrah /nanka mu je pač obljubila, da mu bo »zrihlala baiine« in fant, čeprav skrbi za varnost v enem izmed lokalov tod naokoli. sc je grožnje zelo prestrašil. Polici.stom je sredi nedeljskega dopoldneva podal predlog za pregon dotične osebe. V Četrtek zvečer pa je po vratih bivšega izvenzakonskega partnerja razbijala njegova bivša izvenzakonska partnerica in motili njegov mir in mir njegovih sosedov. V stanovanje pa je kljub nemiru, ki ga je povzročila, ni spustil. Zdaj bo sodniku za prekrške razložila zakaj to počne, za rise na avtu, ki jih je napravila pred tem, pa bo odgovarjala pri drugem sodniku. TV SPORED ČETRTEK, 2. septembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07,00 Dobro julfo 09.00 Poročila 09.05 Volkovi, čarovnice in velikáni 09.15 Risanka 09.25 Poďkbbukom 10.05 Zgodbe iz školjke 10.35 Nevidna civilizacija 11.35 Afrika ang. znan. oddaja 11.55 šumijo v SÎ0V0, dok. oddaja 13.00 Poročila, š|)orl, vreme 13.25 Kraljičin noânanQ.tilm, zadnji, del 15.00 Skrivnosti voine.dok. seriia, S/13 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, áport. vfeme 16.50 Naiîr^ijt 17.35 Jasnoin glasno 18.10 Humanislika 18.40 Risanka 19.00 Dnevmk, šport 20.00 Tednik 20.55 Osmi dan 21.30 Cilmpijski heroji 22.00 Odmeva, šport, vœme 22.50 Glasbeni večer 00.20 Dnevnik, ápoil 01.15 Dnevnikzamejsken 01.35 Jasno in plašno 02.15 Humanislika 02,45 Tednik 03.40 Osmi dan 04.10 Prijatelji, ostanimo prijatelji 04.55 Koncert SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.05 Iniokanal 09.35 Mostovi 10.05 Dick van Dyke, nanizanka 10.30 Otroški intokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Zabavni iniokanal 16.50 Tv prodaja 17.20 VWeospotnice 17.55 Skoačas 18.10 Dick van Dyke. amer. nani. 18.35 Prijateljstvo brez meja Danski film, ponovitev 20.00 Operno poletje 22.55 Vollaifovâkrivda, fran. film 01.05 Vkleospoince. vroče 01.35 Infokanal 07.15 DragonbalI Z, risanka 07.40 Beyblade. risanka 08.05 RickJLake 08.55 Maščevanje ljubezni, nad. 09.50 Klon, nad. 10.40 Tv prodaja 11.10 Moja Sofija, nad. 11.50 Vrtna rjeva hči. nad. 12.45 Dřvjepalme, amer. nad. 13.50 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vrtna rjeva hči 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni« nad. 19.00 24 ur 20.00 Deklezviaka,amer.film 21.55 Seks v mestu. amer. nani. 22.30 Alias, nanizanka 23.35 XXL premiere 23.30 Prijatelji 00.00 Za kulisami Jurskega parka 00.55 24 ur 01.55 Nočna panorama lUAftll 27 M sa 09.00 Odprtatema-.pogovoro dobrodelnosti 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Poslanska pisarna; J. Ka^^ičnik. mag. M. Cvikl 11.35 f^ajspotdneva 14.00 Vkleostrani, o^vestHa 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 M-ov plesni m. posnetek prireditve v Domžalah 18.55 Regionalne novice 19.00 Iz olimpiiskih krogov 19.05 f^ajspotdneva 19.10 Vkleostr^n i, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisama: Zmago Jelinčič 21.00 Regionalne novice 21.05 Najspotdneva 21.10 Kako so snemali film "Krali Artur: dok. oddaja 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja 22.45 Vharmonijiznaravo 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Najspotdneva 23.25 Vkieo strani, obvestila PETEKt 3. septembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Vesela hišica 10/23 09.20 Risanka 09.25 Jurij Drobižek. risanka 09.50 Skip in Skit. risanka 10.15 Nalin^i. odd.zamlade 10.40 Jasno in glasno 11.30 30 let orkestra Mandolina 11.55 Humanislika 12.25 Fraiser, hum. nani. 20/24 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Osmi dan 13.55 Izvirna tv igra 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport» vreme 16.45 Vrnitev srebrne sence, 17.10 Iz popotne tortje 17.35 Vojne ladje, zadnji del 18.30 Žrebanje deteljce 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 SagaoForsyCh, 9/10 21-10 Slačenje, 1 a/20 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni k3ub 00.10 Dnevnik, šport 01.05 Dnevnikzamejsketv 01.25 Vojne ladje, dokum. serija 02.15 Zmeda, nem. Iilm 04.05 Polnočni Idub 05.15 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.35 Mostovi 10.05 Dick van Dyke 146,/158 10.30 Otroški I nfokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infoka na I 16.00 Tvprodaja 16.30 Vkleospotnice 17.05 Osebno, pogovorna odd a 17.40 Skoačas 17.55 Dick van Dyke. amer. nan. 147/158 16.20 Veter naroda, špan. nad. 19.55 Bmselj: Atletika 22.30 Indija Koromandija, nem. film. 00.25 Koncert sk)vensls tazz scene 01.25 Infokanal 07.15 DragonbalI Z, hsanka 07.30 Beyblade, risana senja 07.55 RickiLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Klon, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Moja Sofija, nad. 11.50 Vrtnarjeva hči. nad 12.45 Alias, 1 del amer. nanizanke 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vrtna ^a hči, nad. 15.55 Mo(a Sofija, nad. 16.55 Kk)n,nad. 17.55 24ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad 19.00 24 ur 20.00 Jurski park, amer, film 22.20 Nevihta stoletja. 5/6 23.20 XXI premiere 23.25 Dune-puščavski planet, amer, film 00.45 24 ur, ponovitev 01.45 Nočna panorama kanali 27 4« 52 09.00 Dobro jutrojnformatlvno' razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Vrtiljak, ponovitev 11.20 Najspotdneva 11.25 Poslanska pisama: Zmago Jdinčič. poslanec SNS 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpijsfđh krogov 18.50 Naj spot dneva 18.55 Kako so snemali fl Im " Kra Ij Artuť' 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Spin H20 Show, posnetek plesne prireditve 20.55 Regionalne novice 21.00 Vredno je stopiti ncier- šolski muzej 21.30 Iz oddaje Dobro jutro 22.20 Polk'n roll. glasbena oddaja 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Naj spot dneva 23.00 Vbdoosrrani, obvestila SOBOTA, 4. septembra SLOVENIJA 1 06.20 Kultura 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.50 Pod klobukom 08.30 CiriB^iMilka. radi te innamo. risanka 09.25 Dokumentarna oddaja 10.20 Divji svet príhodnosQ, dok. serija, 11/13 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 PonDČila, sport vreme 13.25 Ko ulice spregovorijo 13.35 Rad imam Lucy 14.00 Tarzanov pobeg, amer, film 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 Zakadi sveta, 9/21 17.50 Aipe-Donava-Jadran 18.15 Cofko Cof, zadnji del 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja najljubša teta. literarni večer 20.30 čezplanke 21.50 Prvi in drugi 22.15 Poničila, šporL vreme 22.45 Ujetnik,13/17 23.40 Dnevnik, šport 00.20 Dnevnikzamejsketv 00.40 Na Vrtu 00.55 Zakladi sveta, 9/21 01.35 Alp^Oonava•Jâdran 02.05 Nor na orožje, amer, film 03.30 Prvi in drugi 04.20 Infokanal SLOVENIJA 2 0630 Infokanal 09.10 Glasbeno jutro 09.35 Mostovi 10.05 infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 12.30 Tvprodaja 14.45 Vasko-Atanasovski quartet, tv Koper 15.40 Skozi čas 15.50 AUetika 18.20 Moj mali Idaho 20.05 Nogomet, Sfôvenija- MoUavija 22.05 Thibaultovi, fr. nad. 7/8 22.50 Konec poletja, amer, film 00.25 Poletna sobotna noč 02.00 Infokanal : - TV 07.30 Tvprodaja 08.00 Ringa-raja, Žabji kralj 08.45 Ognjena druščina 08.55 Vrt)javas 09.15 Palčca 09.45 Pujsek Zlatko, risanka 09.50 Jemej in pračlověk, sinh. risanka 11.00 ZenM, ris.se ri|a 11.30 Lepo je biti milijonar 13.05 Krivi za ljubezen 14.00 Bolnišnica Presidio 14.55 Merski pes zunak kletke, dok, oddaja 16.00 Vmitevvalpe, dok. odd. 17.10 24 ur-vreme 17.15 Mladi krali Artur, ameriški film 19.00 24 ur 20.00 Moja obilna grška poroka, amer, film 21.45 Mothmanova prerokba, amer. him. 23.55 24. ur. ponovitev 02.10 Nočna panorama kanali 27 46 Sft 09.00 Miš maš, ponovUev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Vredno je stopiti noter 10.15 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Po ikn roll. glasbena oddaja 18.30 Najspotdneva 18.35 Citrarski kc^cert: Johannes Rohrer in Janja Brleč 19.40 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Festival narod nozabavnih ansamblov Lenart 2003 21.35 Klepet pod arkadami: dr. Milan Ževart 22.55 Najspotdneva 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Videostrani, obvestila NEDEUA, 5. septembra SLOVENIJA 1 07.30 Žrvžav 09.30 Oddaja o živalih in ljudeh 09.50 Ciciban poje m pleše 10.50 Afnka.5/13 11.15 Ozare 11.20 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Volkart2003,tvMafobor 14.25 Čari začimb 14.50 Koncert 16.30 Poročila, šporl, vreme 18.50 Nove zvezde Evrope, 7/8 17.20 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žreb^jek>ta 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Popevka pod Slovenci 21.00 Slovenska popevka, pfenos iz Križank 22.50 Poročila, šport, vreme 23.20 Dekameron, ftal. film 01.10 Dnevnik, šport 01,50 Dnevnikzamejsketv 02.15 Folkart2003 02.50 Čari začimb 03.50 Koncert 04.15 Vox musKae Ptuj 05.05 Nove zvezde Evrope 05.45 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 12.00Tvpfodaja 12.30 30letorkestraMandolina 13.00 Kaj ti je deklica, sbv. film. 16.20 Spedv^ay za grand prix, Krško 17.50 Skozi čas 18.00 Rdeči cvet je v grapi čmi, dok. oddaja 19.05 TPartlič, Ščukepani, ščuke pa ne 1/7 20.00 Potovanja na konec sveta 20.50 Učitelj, ang. nad. 1/6 21.50 Iz baletnega arhiva 23.20 Infokanal 07.30 08.00 08.25 08.35 08.45 08.55 09.15 09.40 09.50 10.40 11.10 11.40 12.45 13.40 14.35 16.20 16.25 16.20 19.00 20.00 21.40 22.40 01.05 02.05 Tv prodaja Rdeča kapfca, risanka Katka in Ort i Mafinjidol, ris. ser. Ogijeva druščinal. ris. ser. Vrt3ja vas, ris. ser. PalČKfl, ris. ser. Pujsek Zlatko, ris. ser. Beli kit,risanka Dogodivščine Jacideia Ghana, lîlm Ženki, ris. ser. Lepo le biti mrlijonar Diagnoza umor Mestece za vedno, naniz. Nedolžni učitelj, amer, film 24 ur - vreme Umori v Atlanti, amer, film Ainsleyeva kuharija, vse o žaru 24 ur Strele uničenja, amer, film Športna scena Posvečeni, amer film. 24 ur. ponovitev Nočna panorama kanal t 27 4e u : PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA \ SPOREDA [ 09.00 Miš maš. otroška oddaja i 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro \ 10.30 1 296. vrv magazin \ 10.50 Kultura, Info, oddaja : 10.55 Športni torek t 11.20 izolimpijskih krogov i 11.25 Odprtatema- O I dobrodelnosti I 12.25 Vabimokogledu \ 12.30 ParaolimpiiskeigiB2004 i 13.00 Županova Torta, gosi: : Lojze Posedel, Žalec : 14.00 Iz sredine odd. Oobro jutro : 14.50 Videostrani, obvestila : 18.55 Vabimokogledu [ 19.00 12 petK. odd. Dobro jutro [ 19.40 Ozzy Osboume; Live at the : Budo kan, posnetek : 21.05 OpozicijslQ pogledi na i gospodarsko in poli^čno [ dogaia nje v Velenju - Gost: : Franc Sever : 22.05 Vkieostranl. obvestila PONEDEUEK, 6. septembra SLOVENIJA 1 06.45 Zrcalotedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09,05 Iz popotne tortse 09.25 Jonas in Viking, film za otroke 09.40 Aina friki, zadnji del 10.05 Vrnitev srebrne sence 10.40 Prijatelji, tv Koper 11.30 Fantastično potovanje 12.30 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 Dbzoriaduha 13.45 Nekaj minutzadomačo glasbo 14.00 Ljudje In zemlja 14.55 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport vreme 16.45 Radovedni Taček 17.05 Otok živali. 11/13 17.35 Žisljenje sesalcev 18.25 2rebanje3x3 18.35 Žrebanje Astra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 večerja iz zelišč 20.50 Dušni pastfiii. 10/10 21.20 Umetnostigre 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Gcv(^eča muza, film 00.30 Moja najljubša teta. literami večer 01.00 Dnevnik, šport 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.25 Žisijenje sesalcev 03.15 Umetnostigre 03.40 Konecpole^a, amer, film 04.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06 30 Infokanal 09.05 Primorski mozaik 09,35 Sk)veflski utrinki. TV Madžarska 10.00 DickvanDyke. 147/158 11.25 Cnroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 15.20 Tvprodaja 15.50 Čarizačimb 16.15 Koncert Jani Kovačič 17.30 Nove zvezde Evrope 18.00 Skozi čas 18.15 DickvanOyke.am.nan. 18.45 Ljudje mačke, Čb. tlim 20.00 Končnica 21.00 Studiociti 21.55 Umetnost ln, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ir 20.00 Očka po sili, amer, film 21.40 Resnično življenje pritlikavcev, dole odd. 22.50 XXl premiere 22.55 Zakon in red. amer. nani. 23.50 24 ur. ponovitev 00.50 Nočna panorama ^^ kaitall TOREK, 7. septembra SLOVENIJA 1 06.20 Kultura 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poničila 09.05 Radovedni taček 09.30 Otok živali, ris. n^. 09.45 Želvni otok, risanka 10.15 Življenje sesakev, serija 11.05 Čezplanke 12.20 Aipe-Donava-Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 1315 Zabavni infokanal 13.30 Umetnostigre 14.50 Dušni pastiqi. 10/10 15,10 Večerja iz zelišč, nad. 16.05 Ekologiia, oddaja tv Koper 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Marceli no kruh m vino 17.15 Zlatko zakladko. Gorjanci 17.45 Ob bistrem potoku je (bil) mlin. dok. oddaja 18.15 Duhovni utrip 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik vreme, šport 20.00 Izgubljeni zaklad Tibeta, amer. dok. oddaia 20.55 Pod žarometom 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Skrivnosti vojne, dok. odd. 23.40 Telo In kri, ang. drama 01.05 Dnevnik, šport 02,05 Dnevnikzamejsketv 02.20 Ob bistrem potokujemlin. dok. odd. 02.50 Duhovni utrip 03.10 Izgubljeni zaklad Tibeta 04.05 Pod žarometom 05.05 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.35 Vkleospotnice 09.00 Glasnik, tv Maribor 09.35 Dober dan 10.05 Dk:k van Dyke, nan 10.30 Otroški infokanal 11.30 Zabavni infokanal 16.00 Tvpnxlaja 16.20 Umetnost ki združuje ljudi 17.00 Studio ciU 18.00 Videospotnice 18.35 Skozi čas 18.50 Dvk van Dyke, am. nani. 19.00 Tiiibauttovi, franc, nad. 20.00 Frasier, amer. hum. nan. 20.25 Jean Moulin, Fr. drama 21,50 Osnovna šola, češ. film 23.05 Videospotnice 00,05 Infokanal 07.55 08.55 09,50 10.40 11.10 12.00 12.45 13.50 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.45 22.30 22.35 23.30 00,00 01.00 Ricki Lake Maščevanje ljubezni, nad. Kton, nad. Tv pn^daja Moja Sofija, nad. Vrtnaneva hči Mestece za vedno.naniz. TV prodaja Ricki Lake, pog. odda|a Vrtnarjeva hči, meh.nad. Moja Sofija, nad. Kk)n. nad. 24 ur • vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Preverjeno Pomoč za najstnKO, amer, film XXL premiere Zakon in red. amer. nani. Prijatelji 24 ur, ponovitev Nočna panorema kanali 27 4« S2 \ 09.00 Župan z vami, ponovitev pogovora v studia Gest 09.00 Dobro jutro, infonnativno • rr^g. Branko Kkirič, razvedrilna oddaja i 10,00 Vabimo k ogledu 10.00 Vabimo k ogledu i 10.05 Paraoiimpijske igre 2004 10.05 l=estlval narodne zabavnih i 10.35 Naj spol dneva ansamblov Lenart 2003 14.00 Vkleostrani, obvestila 11.30 Nâj spot dneva I 17.55 Vabimokogledu 14.00 Vkleostrani, obvestila i 18.00 Drtavno pni^enstvo v 17.55 Vabimo k ogledu rock'nrollu. posnetek 18.00 Nacbisloj... pri Vinku i 19.45 Naj spot dneva Šmajsu, ponovitev 1 19.55 Vabimo k ogledu 18.45 Reg k) na Ine novice j 20-00 1297. VTV magazin 18.50 Naj spol dneva \ 20.25 Kultura, info, oddaja 18.55 Kako so snemali film "Kralj i 20.30 Športni torek. Artur i 20.50 Športni gost športna 19.20 Videostrani, obvestila konta kina oddaja 19.K Vabimokogledu ] 21.30 Čebelarjenje • slovenska 20.00 Župan z vami, mag. Sranko Ijubez^ Kklrič, Rogaška Slatina 1 22.00 Kmetijski razgledi. 21.00 Regionalne nosíce Izobraževalna oddaja 21.05 Paraoiimpijske igre 2004 i 22.30 Billy Joel: Live at 21.35 Iz oddaje Dobro jutro Leningrad, posnetek 22.25 Vabimo kogledu i 23,20 Vabimo kogledu 22.30 Naj spot dneva 1 23.25 Naj spot dneva 22.35 Videostrani, obvestila i 23.30 Vkleostrani, obvestila SREDA, 8. septembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Telebajskj 09.30 Plišasti zajček, risanka 10,00 Oko modrega volka, risanka 10.20 Zlatko zakladko 10.35 Odpeti pašniki 10.50 Ciciban poje In pleše 11.50 Ob bistrem potoku ie bil mlin, dok odd. 12.20 Duhovni utrip 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Zbavni infokanal 13,30 ZaMadi sveta, 9/21 14.00 Izgubljeni zak^d Tibeta. amer. dok. odd. 15.00 Pod řarometom, ponovitev 15,55 Mostovi 16,30 Poročita, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Recept za zdravo življenje 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Za šale, češki film 21.35 Ritem dela. dok. film 22.00 Odmevi, kulture, šport, vreme 22.55 Sveto in svet OO.OO Dnevnik, šport 00,55 Dnevnikzamejsketv 01,15 Recept za zdravo ^ljenje. dokum. oddaja 02.10 Trenutek sreče, fr. film 0340 Sveto in svet 04.30 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.45 Ekologiia. tv Koper 10,05 Dk^k van Dyke, nanizanka 10.30 Otrc^ki infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 16.40 Tvprodaja 17.10 Na vrtu 17,40 Videospotnice 18.15 Skozi čas 18.30 Dk;kvdn Dyke, rani. 19.00 Končnica 20.00 Šport 20.55 Glasgow, SP v nogometu 2006 22.50 Videospotnice 22.30 Brane fíončel. izza odra 00.35 Infokanal 07.55 08,55 09.50 10,40 11.10 12.00 12.55 13.50 14.10 15,00 15.55 16,55 17.55 18.00 19.00 20,00 21.45 22.40 22.45 23.40 00,40 09.00 10.00 10.05 10.25 10.35 11.00 11.05 14.00 17.55 18,00 18,50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 21.30 22.30 2320 2325 23.30 TV - J Rk^ld Lake Maščevanje ljubezni, nad. Kk3n, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Vrtnarjeva hči, nad. Preverjeno Tv prodaja Rfôld Lake, pog. oddaja Vrtnarjeva hči, nad. Moja Sofija, nad. Klon. nad. 24 ur. vreme Rubi, 1 del meh. nad. 24 ur Dvojčka, amer, film Monk. 1. del amer. nani. XXL premiere Zakon in red amer. nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanaU 27 4« 92 Dobro jirtro, informativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1296. vrv magazin Kultura, Info, oddaja Športni torek Naj spot dneva Športj^igost, pogovor Videostrani, obveshia Vabimo k ogledu Otroška oddaja Regk)nalne novice Čebe^rjenje • stovenska ljubezen, ponovitev Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Divas Las Vegas 2002 Regionalne novice Naj spol dneva Vabimo k ogledu Odprta tema Iz oddaje Dobro iutro Vabimo k ogledu Naj ^t dneva Videostrani, obvestila 2. septembra 2004 ""^CilSj ^.FToro.kon Oven od 21.3. do 21«4 ^^^^^ Kakobibilo čeblkflajobvsem.kaisevamdo-' gaid pomislili ludi na svoie nsjbii^je m to. ksko se poćulijo oD vašem • Př * ravnanju? To, ds a vsako piipomho ali U\\o, kf Jo izrečejo, vzkipi-le, vsekakor m dobro. Kol tudi to rte. da se potem, ko vam obrnejo — ✓ h(bet in molčijo, počutile zelo osamltene In zapulčene. Ob koncu ledna bosle poskušali pozabiti na vse težave. Uspelo v^m bo, da bosle i^^no družabni in s tem M zelo zaželjeni v večji dryzbi, kjer boste Oobro poskrbeli za vedrost in smeh. Bik od 22.4. do 20*5. ' N Napori ffldnjiri dni se vam bodo poaiaii ra obra^. utrujenosi pa vas bo zaCela premagovali tudi lizično. Zagolovo že veste, da vsm bo pomagalo le lo, da si vzamete čas ase ir^ da poskrbite a svoje jf leio. Z bolj zdravo prehrano In mani greni, ki jih sami dovoli dobro ^^^^^ poznate Godílúbivamtudi,čebiuspeliukrastikákšnouricodne-vom samo zase. brez hrupa, družine in ljudi, ki venomer nekaj hočejo od vas. To vam nikakor ne bo dano. če si ne bosle znali vzeti. Ukrepaile. pačepravvas bodo sprva domaČi malce čudno gledali Dvo|čko od 2Í.S. do 21.4. ~ Koliko sreče bo v teh dneh v vaših očen, bo odvisno [sedvsem od tù. £Đ ^^ ^^ ^^^^^ priznali sebi m drugim, da tudi vi kdai delale jfcjP napake, bo lažje. Verjemite, da vam bodo manj zamerili, kot če bo-^ ^^ ste zamolčali s^^rl, ki jin bo prihodnost tako ali tako (Xinesia na w-L—plan Nič ne bo ostalo skrilo, kar počnete le le nevihta pred vitiar-|em. Vihar pa je Ishko ludi blag. Če boste te znali presoditi, v kalerem trenutku In kako svojim naidražjim povedali, kar se dogaia Rak od 22*6. do 22*7. Naivečtežavvam bodo delali sodei^ci, ki se t3odo prevečvmelava-II v vašo zasebnost m radovedno vrtali po vaši noiranjosli. Nekaj časa jih boste še prenašali, potem pa vam bo resnično prekipelo V ceioli, Zna se zgodtli, da bosle pričeli resno razmišljati o menjavi službe. Pa ne le razmišljati, tokrat bosle storili ludi nekai koni^elnih korakov v lei smeri Zvezde vam v naslednjih Ireh tednih tu ne bodo najbolj naklonjene. Zato pa skrbno bediio nad vašo ljubezensko zvezo, ki je vse bolj Irdna in pri|elna Lov od 23.7. do 23.S ^ PofTiagaii boste dobremu prijatelju in s lem nevede m nehote tiidi G sebi. Ko boste spoznali, kaj vam ie poskušal dopovedati, še ne bo prepoaio, da mu zaupate nekaj svojih raibolj iskrenih in ntimnih razmišljanj Naj si vsi okoli vas mislijo kar hočejo in sklepajo kar želi-jo. le vi veste, kaj si resnično želite. Drugo vprašanje pa je, če sle za le želje pripravljeni na kocko postaviti usiaijen in umirjen niem življenja, ki vas res včasih malo uiruia. stresov pa ne povzro^. Dovica od 24. 8» do 23. 9. Poietie se bo prevešalo v jesen, vi pa boste z mislimi vedno bolj pri lenarjenju, nameslo da bi dobili nov elan za delo, ki se ga je nakopičilo kar nekaj Ne predajte se malodušju. predvsem pa s svojimi občulji ne obr^eniujete okolice Če bosle pretiravali, bo to vodilo le v izmenjavo težkih In hudih besed, vse drugo pa ne bo več pomembno Pazite, koliko bosie zapravljali, saj kaže. da vas čakajo neplaniran, a m-[en izdatek. Vseh pričakovanih prilivov še ne bo! Tohtnlco od 24. do 23. 10. Saj ne boste hoteli, pa boste vseeno naredili pravo zmedo. Predvsem zato. ker hočete narediti vse sami, nameslo da bi delo m adoižil-ve razdelili Težko bo popraviti vso škodo, ki bo zato nastala v naslednjih dneh Vsaka šola nekaj stane, ta se bo konkrelno poznala v vaših denarnicah. Zato naj vam bo v poduk. Vsekakor pa morale več časa nameniti paroierju in družini. Večno težnje in nervoza jim pač ne more t^ili všeč. čeprav vi sploh ne znate več drugače Škorpijon od 24.10 do 22AÍ._ Pazljivi boste, saj vas je zalelavost doslej v življenj u stala kar nekaj živcev Tokrat pa se bo izkazalo, da bi bil pogum in malo Izslljeva-nta celo boljša odločitev kol poL ki ste to iztxalí. Sodelavci si bo> I dû o vas ustvarili povsem napačno mnenje. &jlili boste, da se kar malce rezervirano obnašaio. Zalo vam ne bo lahko, ko boste morali popraviti, kar se bo popravili dalo. Morda bi bilo dobro, če bi nasledniič a pomoč prosili koga od trstih, ki iim zaupate. Saj jih ni tako malo Stroloc od 23.11. do 22.12. ^ "N Ko bosle že prepričam, da bo spet vse v vaših rokah, kar pomeni, da f boste najnovejši podvig morali tudi finančno poravnali sami, se bo sNar čisto obrn I la. Ponudba bo prišla ne^i Čakovano. vese li pa jo bosle, kot že dolgo ne fâk^e sfvan.To se bo poznalo že na da-^^^^ leč, saj bosle srečo izžareval; že na obrazu. Odprla se vam t>odo številna vrata, tudi tista, o katerih doslej niste upaliniti sanjati. Kar se ljubezni tiče, pa ne bo vse tako gladko. Senca dvoma, ki gloda partnerja, ki vam očitno kaže, da vam ne zaupa več, bo zvezo še razrahljala Kozorog od 23.12. do 20.1. Ko se boste Spuščali Iz oblakov na z^l|0, vas čakanekai precej trdih pristankov Ne želite si. da se vam lo, kar vas čaka v naslednjih dneh še kdai ponovi, pa vendarle se bo Ke{ bosle tokrat pripravljeni prav na vse, bo veliko lažje kot bi bilo sicer. Nevezani boste v na-Slednjih dneh veliko tm in energiie posvečali druženju z inim spolom, ki ne bo nič drugega kot Iskanje prave osebe. Kaže, da se bo tokrat vse izteklo tako. kot si želite. Veani t>osle imeli nekaj teav zaradi previsokih zahtev do partneria. Vodnar od 21.1. do 19.2, Tudi vi ste med tistimi, ki si rádi na glavo nakopljejo preveč dela Kose nakopiči, pa vas zagrabi panika, posledica lega pa je neučinkovitost, ki si je najmanj od v$eh želite prav vi. Pa vendar ne znale drugače Če bi znali, bi si stvari povs»ii drugače zastavili. Da se da veliko narediti tudi z malimi koraki, vam sicer vsi razlagajo, vam pa se ne zdi tako enostavno. Zalo boste poskušali marsikaj, da bi se tega čisto zares lotili. Pa ne bo šlo po načrtih. Tokrat bo to povod za veliko smeha, kat tudi ne bo slabo Ribi od 20. 2. do 2D.3. Čeprav boste nenehno med ljudmi, se boste počutili precej osamljeno Tudi ko bosle v veseli in nasmejani družbi, vam ne bo lahko, saj boste z mislimi ves Cas v resničnosti, ki še nekaj časa ne bo takšna kol bi si vi želeli, Z nekom od bližniih sorodnikov bosla našla skupni V y jezik tudi na področjih, o katerih nista govorila. Odleglo vam bo. Part- ner pa si bo vzel več časa za vas, kar se vsm bo najprej zdelo čudno, potem pa vas bo začelo celo moliti Navajeni ste svojeg ritma življenja, ki je včasih precej sanroiarski. Ker sprememb nimate radi, vam ludi te. ki sledijo v prihodnjih dneh, ne bodo po godu. o se je :()(! 3. (lo 9. seplonil)ra • 3, septembru 2000 je hud po;?.ar popolnoma uniči) obrat Galvaniktí velenjskega (îorenja; • 4. septembra 1954 so na posvetovanju gospodarstva šošlanjskega okraja sklenili, da se lahko //áčne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemičnega kombinala v Velenju; dobrih deset let kasneje so zaradi stabilizacijskih ukrepov jugoslovanske zvezne vlade gradnjo ustavili in EKK Velenje je ostal zapisan v zgodovini kol ena največjih zgrešenih investicij nekdanje države; • v šolskem lelu 1957/58 je <>snovnošť)lsko i^obrai^.evanje v Jugoslaviji prešlo na osemletno šolanje: v Sošlanju je bila ena osemletka, v Velenju, kjer Je bilo že K)0() šoloobveznih otrok, pa dve; v novi velenjski osnovni šoli je bil pouk na ni/ji in vi,šji stopnji, nastarišťili, kjerso imeli dotlej učenci pouk na nižji gimnaziji in je imela svoje prastore v nekdanji grajski konjušnici in v nemški šoli, pa so bili le Štirje razredi osnovne šole 1er vajeniška in kmetij s ko'gospodarska šola: poleg nove šole, ki se danes imenuje po narodnem heroju Mihu Pinlarju - Toledu, so začeli septembra 1957 kopati tudi temelje za upravno poslopje s kabineti za učitelje 1er temelje za novo telovadnico: Gradnja osnovne šole Mfha Pintar Toiedo 7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil llačanslvo tudi na naših tleh: pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naš rojak dr. Josip Krajne; pravnik evropskega slovesa, doma iz Skal, je bil namreč v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu: v nedeljo, 7. septembra leta 19<>9, se je v severni steni Štajerske Rinke snutno ponesrečil dvajsetletni šaleški alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške šole Velenje Janez Resnik. kije le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Ei-gerja; s tem vzponom sta člana Šaleškega alpinislične-ga odseka "rešila zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah: septembra 1968 se je svetovnega prvenstva v kotalkanju v Vigu v Španiji udeležil ludi član velenjskega kotalkar-skega kluba Franci Blatnik, ki si je udeležbo na tem tekmovanju zagotovil s premočno zmago v mednarodnem razredu na 17. dr/avneni prvenstvu Jugoslavije v kotalkanju. ki S(>gapred tem odlično organizirali v Velenju: na svetovnem prvenstvu je med lekmovald iz sedmih dr^av Franci Blatnik osvojil VAI^LA^T (avtomobifs^. akcijski) Režija: Louis- Pascal Couvelaire Vloge: Sagamore Slevenin. Peter Yyoung- Blood Hills. Diane Kojger Dolžina: 104 minute Četrtek, Z 9., ob 20.30 Petek. 3.9., ob 22.30 • glasno pred- vajaf^e Nedelja. S. 9., ob 19.15 Ponedeljek. $. 9, ob 20.30 KK WJA FARM A (animirani družinski fiim) Režija: Will Finn. Join Sanford Glasovi: Roseanne Ban*. Judi Dench, Jennifer Tliiy. Cuba Gooding jr., Steve Bjscemi Dotzina: 76 minut iVetfe(ía,5. ft, 0Ď premiera pred slovenskim startom Torek, 7. 9.. ob 17.00 in ob 18.45 -premiera pred slovenskim startom llim.A BO^I BilJ A 2 (akci|sl90 lOLZOL^Oi_ CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALDG! *KDOR VARČUJE V KOŠARICI V PERNOVEM IN V PESJO KUPUJEÍ* Nagradna križanka GARANT A G4R/INr pohfitvont InditftrfiB pOlX0(ft Pohištvena Indusirlja d.d. Polzela TeL:03/703-71-30, 703-71-31 www.garanui Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno. ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. UGODNO V SEPTEMBRUIIi *2nižanje regalov iz programa G-2000 •ugodna ponudba kuhinj PAMELA, spalne KAJA in regalov za opremo dnevnih sob OLJKAz dostavo in montažo •25 % popust na 1. generacijo kosovnega pohištva/pisalne, računa-iniške in klubske mize, omarice za čevlje, video omarice *ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob V SEPTEMBRU VELIKA PROMOCIJSKA PONUDBA PROGRAMA OLJKA ZA OPREMO DNEVNIH SOB V VSEH SALONIH POŠHIŠTVA PO SLOVENIJIII Pohištvo GARANT - pohištvo za vaš dom! Reštev križanke, opremljene z vašim na-sbvom, pošljite na Naš cas, d. o. o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "GA* RANT" najkasneje do 13. septembra. Izžrebali bomo tri klubske mize C14/N v barvi Deli jesen, CETRHK, 2. septembru: 16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila 17.00 Zanimivosti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK, 3. septentbra: 16.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Sloverije; 7.30 Poročila: 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 4. septembra: 16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, S. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infcffmacije - poročilo Avto moto zveze Slovenfje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. kje. kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav;!, blok čestitk; 14.45 EPP; 15,00 IL blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje. PONEDELJEK, 6. septembra: 16-00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8-30 Poročila; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16-00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šporl; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 7. septembra: 16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7-30 Poročila: 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetí-jski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročita; 18.00 Povejte na glas 19.00 Na svidenje- SREDA, B. septembro: 16.00 Dobro juCo; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila 16,00 Kdaj.kje.kaj; 17,00 Vi in mi; 18,00 19,00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 23. evgusta 2004 do 29. svgusta 2004 niso povprečne dnevne konoenlracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pa-ki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. mmA OBČINA mîHJE, URAD 2A OKOLJE iH PROSTOR 123. a¥g 124. avg «ZS avg «26. avg «ar.avg IZft. avg BZS.avg meqra vraltosf; ^ míkíc-g S0?/(n3 ziaíe. spfQiernitivt) (yesegsnje v tetu KKM' 30 $02^3 zi^ 2. septembra 2004 "«'^AS mali OGLASI DEŽURSTVA \i\inmun\ TRISOBNO stanovanje, 103 m^, obnovljeno leta 2000, v Velenju, Šaleška cesta, prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 031/838-516. DVOSOBNO stanovanje, 56 m2, na Gorici prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/601-667 ali 041/601-668 PRODAM stanovanje v Mozirju, 64 m^.Teleton 5831-233. RUDNIŠKO trisobno stanovanje v Velenju, zamenjam za manjše. Gsm: 041/460-420. NOVO, dvosobno stanovanje, 84 m^, na Glaziji v Celju prodamo. Telefon: 03/713-2617. TRISOBNO, obnovljeno stanovanje na Foitovi v Velenju prodamo. Gsm: 031/807-009 NOV, opremljen apartma na mariborskem Pohorju - Bolfenku, prodamo. Telefon 03/713-2617. TRISOBNO stanovanje, 80 m^ v naselju Gorica Velenje, prodam. Telefon 03/713-2617. V ANDRAŽU, sončna lega, prodamo hišo 120 m^ stanovanjske pivršine, stara 13 let. Gsm: 031/616-142. TRISOBNO stanovanje v centru Velenja, popolnoma prenovljeno, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. LEPO, novejšo, dvodružinsko hišo v Radmirju s 4500 m^ zemlje, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. DVOSOBNO stanovanje v centru Velenja ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. DVODRUŽINSKO hišo v Velenju-Pesju, zelo ugodno prodam. Gsm 041/299-919. lODDAM-NAJAMEM PRIJETEN slovenski fant najame sobo s sanitarijami in možnostjo pranja v Velenju ali bližnji okolici. Gsm 041/259-909. STANOVANJE oddam mirnim ljudem. Telefon 5865-935. ŠTUDENTOM/KAM oddam dve dvoposteljni sobi v študentskem stanovanju v bloku Maribor-Tabor. CK, souporaba kuhinje z jedilnico, kopalnica, wc, lepo urejeno, ugodno. Gsm: 031/393-524. P TORITVE ROLETE, žaluzije in PVC okna izdelujemo in montiramo. Gsm: 041/661-194. mumnmm ZAPOSLIMO mizarja z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Mizarstvo Pergovnik, Ravne, Gsm: 041/693-366. ZA PRIJETNO terensko delo vas čaka stimulativen zaslužek. PIK s, p., Gsm: 041/923-954. KUPIM KUPIM knjige za 7. letnik devetlet-ke- matematika:presečišče 7, angleščina - Touchstone 2 new, naravoslovje 7. Gsm: 031/366-076. BMW 3161, vreden ogleda, prodam. Gsm 041/438-836. HYUNDAI pony, 1,5 GLSi, odličen, na novo registriran, ugodno prodam. Gsm: 041/516-489. FORD-Escort, 1,8-16 W, letnik 93, dobro ohranjen, kolo na 18 prestav 5000, plejstešn 1, 30 cedejev -20.000, prodam. Gsm 031/575-080. DESKE, debele 2 cm in garnituro lesenih kegljev, prodam. Gsm; 041/849-474. KOMBAJN za koruzo SK80, delovno izpraven, prodam. Telefon: 3/5893-578 SAM0NAKLADALK0SIP16m3, puhalnik tajfun z motorjem in krone brane, prodam. Gsm: 041/261-676. ZARADI smrti diabetika oddam več plenic in injekcij za enkratno uporabo. Gsm 040/348-975. DOBRO ohranjeno počitniško prikolico Adrija z baldahinom in vso pripadajočo kamp opremo prodamo. Informacije na telefon 897-73-57 ali Gsm: 050/617-613, vsak dan od 13. do 16. ure. SILAZNO koruzo, 80 a in obračalnik 3300 na štiri vretena, prodam. Telefon 03/5893-590. JEDILNI krompir, bel, neškropljen, prodam. Gsm: 041/940-234. JAGENČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. GSM 031/542-798. PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Telefon 5885-570 ali 031/868-931. PRODAJA nesnic in petelinov bo v nedeljo, 5, septembra od 8. do 8.30 urevšaleku. Telefon 02/87-61-202. ■Ù. Pričeli smo z vpisom v tečaje za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle, ki bodo potekali v dvorani Gasilskega doma v Veleniu (pri policifi). Plesno šola z licenco HIP-HOP, POP, LATINO, JAZZ TEČAJI ZA ZAKUUČENE DRUŽBE Vpis in informacife: tel/041-649-816 U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST NUMERO UNO Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor KREDITI!!! Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01, 09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit ni ovira. Tel.: 02/ 252-48-26 041/ 750-560 Telefon: 03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041 J www.nascas.si g 186,55 sitfmin Vedeževanje 24 ur 090 4417 V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar sta se oba v istem letu poslovila draga oče in mama ter pradedek in prababica FRANC in MARIJA MIHELEC Plajbova iz Podkraja pri Velenju Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižgete svečko in se ju spominjate. Žalujoči vsi njuni Nagrajenci nagradne križanke "Avto Velenje", objavljene v tedniku Naš čas dne 19.8.2004, so: Bon za pranje vozila v vrednosti 5.000 SIT: Rozi Skok, Florjan 283, Šoštanj Bon za pranje vozila v vrednosti 4.000 SIT: Vladka Berločnik, Ložnica 9/a, Velenje Bon za pranje vozila v vrednosti 3.000 SIT Edo Jan, Cesta IX/6, Velenje Nagrajenci prejmejo bon po pošti! Čestitamo! Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. l\la to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zobozdravniki 4. in 5. september - Darinka Š- uster, dr. stom., med., delo opravlja v zasebni zobni ambulanti, Cesta bratov Mravljakov 13, Velenje, od 8. do 12. ure. lelcarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Od 3. do 7.9.-TiborStupar,dr vet. med.; GSM: 031/671-203 Od 8. ter 9. 9. - Simon Ml-klavžin, dr. vet. med.; GSM: 041/633-676. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke Uroš Riček, Cesta pod parkom 38 in Aleksandra Ferk, Cesta pod Parkom 38 Velenje; Dejan Red-nak, Florjan 37 in Ana-Laura Sevčnikar, Florjan 37, Šoštanj; Robert Kočevar, Prešernov trg 11, Velenje in Lea Horvat, Šer-cerjeva 20 Velenje; Samir Deli-mehić, Bosanski Petrovac, BiH in Edina Družic, Goriška 63 Smrti Ivan Kraševec, rojen 1930, Leška 3, Mežica; Vincenc Bah, Stari trg 15, Velenje Kino nagraiuie naročnike Našega časa Izžrebali smo: Hraniec Slava, Uriskova 3, Velenje, Jože Lekš, Speglova 24, Velenje, Jelka Berlot, Foitova 2, Velenje. Posredovalnica SRČEK Posredujemo resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite 041 /591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK, Jazbec Milena s.p., Bistrica ob Sotii 13, Bistrica ob Sotli VELEBSJE ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, dedka in tasta ALOJZA PETKA iz Lipja pri Velenju 14. 6.1933 - 24. 8. 2004 Ljubezen, delo in trpljenje, bilo Tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika holčina. se iskreno zahhvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalje. Zahvala velja pogrebni službi Usar, osebju bolnišnic Slovenj Gradec in Celje, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Velenje, Premogovniku Velenje, GD Vinska Gora, gospodu duhovniku Kraševcu ter vsem pevcem in govornikom. Še posebej se zahvaljujemo družinam Plešnik, Špegel in vsem Jazbečevim za pomoč pri negi in opravljenem delu ob slovesu od pokojnika. Žalujoči: žena Stanislava, hčerka Zorica z možem Francem, vnukinja Mateja z možem Boštjanom in pravnuk Matic m v SPOMIN Jutri bo minilo leto dni, odkar je tiho odšel in nas zapustil naš dragi mož, ate, stari ata in pradedek ANTON GUCEK 18.10.1918 - 3. 9. 2003 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Praznina, ki ostaja, se ne da nadomestiti. Zelo Te pogrešamo. Vsi Tvoji Zdaj ne trpiš več, zdaj nič več Te ne boli. Ostala je praznina, ki nas hudo, hudo boli. ZAHVALA STANISLAVA AVBERŠEK 9. 5.1935 -19. 8. 2004 Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njeni Gasilci so ^špricali^ Na vclonjskein inosineni kolalkalisni jubilejni rurkoinol-Kprica 11'gasilci Velenja in Pesja. nato Skal in Paške vasi in tako naprej. Ciledalei se na tribuni zabavali. Uzrvali so. ker so vodni curki leteli tudi po tekmovalcih, ki so bili hitro premočeni do kosti. Miir.ykattjri v(xi-ni curek pit je zmt^il tudi njih, a pase nist^jczili,siijjcbilo nedeljsko popoldne zelo vroče. Kar nekjakrat so gledalci lahko občudovali tudi mavrico, ki se je naredila ob močnem brizganju. Narobe usmerjenih cevi, tisih, ki so brizgnile tudi na iribuno, so bili najbolj veseli oiroci, .saj so imeli to nedeljo brezplačno prho. Žoga nfkakor ni hoteia v mrežo ... ( urkomct je potrdil, da so gasilci zelo spretni in izenačeni v ravnanju s cevmi. Minila je dobra ura, a^edalci namreč še niso videli ne iak.4nega nc drugačnega zadetka. Vmes jc pi)čiki marsikatera cev, tako daje bilo zelo veliko prekinitev. Napritvih tekmah pa so prekinitve zaradi prekrškov. Zaradi počenih cevi pa si nihče ni belil giave. Tako ali tako so bile takšne, da za pravo ga^nje niso bile več uporabne. Ker i^oga nikakor ni in ni hotela v mrežo - morda bi naslednjič p(V skusili z žogo za vaterpolo - je vodstvo curkomcta hitro staknilo glave. Spremenilo je pravila in tekmovanje so nadaljevali s kazenskimi streli. Končno jcvt lika gumijasta Joga le zašla v mre?o. To sc jc zgodilo, kzJarji, lastniki gozdov nazorskega gozdnogospodarskega območja (Zgornja Savinjska in Šaleška dolina), so na republiškem prvenstvu v Cior-nji Radgoni dosegli izjemen uspeh, ki kaže, da so pri delu v gozdu po znanju in spretnosti najboljši v do?:cli na sončni strani Alp. 7. avgusta je ln!o v okviru na-zarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije» ki to vrstna tekmovanja organizira. na luristično-ctnološki prireditvi »Lučki dan« izbirno tekmovanje lastnikov gozdov. Tekmovali so v izurjenosti in spretno,sti pri gozdnih delih, predvsem pri sečnji dreves. Kol vsako leto je bilo tudi letos zanimanje za tekmovanje zelovcliko, rczuUalipa izredno dobri. Ker le(osza prijavo na državno i'>rvcnstvo v Gornji Radgoni ni bilo omejitev, so sc na prvenstvo poleg zmagovalne ekipe OE Nazarje s tega območja prijavile še tri ekipe: iz Šoštanja, Ciornjcga (rrada in z Ljubnega Državno prvenstvo jc bilo v nedeljo, 29. av-gusla, na kmetijsko- živilskem Nase štiri ekipa so v Gornji Radgoni pobrale vse nagrade. sejmu v (lornji Radgoni. Tu pa st> naši tckmovalci pokazali vse svoje znanje in spretnost in pustili konkurenco dalečza.seK>j. Prvi trije v razvrstitvi posameznikov so bili: Anton Planin.šek -Luče (ekipa on Nazarje), Janko Mazej - Šoštanj ( KZ Šaleška dolina). Marko Jclšnik -(lor-nji (îrad (Porti). Med prvimi de.setimi v razvrstitvi posamcz.nikov je bilo Sest tekmovalcev z območne enote Nazarje, \'si ostali pa so bili vdvajscterici. Ekipna razvrstitev še lepše ka?e prenKíč tekmovalcev iz naše območne enote, saj so se vse naše ekipe (OE Nazarje. KZ Šaleáka dolina, OE Postojna. ekipa Forli. ekipa Brleč) rjiTvrstile v prvo potenco, 'lekmovalci so za dosežene uvrstitve prejeli iepe praktične nagrade. ■ T. Breznik To pa je bil ulov Velenjčan Stane Gaberc, Član ribiSkc družine Šcmpclcrv Savinjski dolini, jc v nedeljo popoldne dočakal svoj trenutek. V preserskem ribniku pri Brasiovčah je ujel kapitalno ribo, kot jc ponosno povedal. Ulovil jc kar 93 cm dolgega in tí^no8,ltí kg težkega smuča. Bil jc zelo navdušen. Po njegovi be.scdah nekateri na taksen ukwčakajo tudi po več let, njemu pa se jc vse zgodilo veni uri. Imel jc resnično svoj trenutek. Kar štiri je potegnil iz jezera. Prvi jc tehtal 6,5 kg, drugi 7, tretji kg in nato rekordni ulov. ■ vos