-FUP** ÝU Ankaran, 1. marec 2009 Vsem avtorjem prispevkov v izrednem glasilu Pobude za ustanovitev Občine Ankaran »SVOBODNA AMFORA® št. 005« se zahvaljujemo za pogum in vloženi trud. Osebne podatke avtorjev hranimo v uredništvu glasila. Podatki bodo po predhodnem soglasju avtorjev objavljeni šele po zaključku postopka ustanovitve Občine Ankaran. Rada imam Ankaran, ker je tu lepo. POGUMNO V Prispevke za novo številko glasila »SVOBODNA AMFORA® št. 006« že zbiramo v uredništvu. Vabimo tako predstavnike ankaranskih institucij, organizacij in društev, kot posameznike, starejše in mlajše, da s svojimi pogledi na bodočo ureditev lokalne samouprave v Ankaranu popestrite naše glasilo. Pravica osebnega izražanja je ena izmed osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Omogočanje te pravice je v demokratični družbi osnovna dolžnost vsake javne oblasti. 2009, Rad imam Ankaran, ker sem tu doma. LETO USTANOVITVE OBČINE ANKARAN! SVOBODNA AMFORA® št. 005 IZREDNO GLASILO POBUDE ZA USTANOVITEV OBČINE ANKARAN STROŠKI PRIPRAVE, TISKA IN DISTRIBUCIJE GLASILA SO KRITI IZ SKLADA PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV KRAJANK IN KRAJANOV ANKARANA NAMENJENAGA KRITJU STROŠKOV VEZANIH NA POSTOPKE USTANOVITVE SAMOSTOJNE OBČINE ANKRAN. FINANČNE PRISPEVKE TUDI V PRIHODNJE ZBIRAMO NA ENAK NAČIN IN NA ISTIH MESTIH KOT DOSEDAJ. VSEM DOSEDANJIM IN BODOČIM DONATORJEM LEPA HVALA ZA FINANČNO POMOČ. GLASILO JE NATISNJENO V NAKLADI 2.000 IZVODOV IN GA BREZPLAČNO PREJMEJO VSA GOSPODINSTVA NA OBMOČJU OBČINE ANKARAN V USTANAVLJANJU. ANKARAN, 30.10.2009 Leto II., ÝU št. 5 -FUP** Ankaran, oktober2009 2009 Ankaran, 30. 1. marec POGUMNO V 2009, LETO USTANOVITVE OBČINE ANKARAN! http://www.obcina-ankaran.si · REFERENDUM O NAŠI PRIHODNOSTI 1 1 OBRNI LIST -FUP** ÝU Ankaran, 1. marec 2009 Vsem avtorjem prispevkov v izrednem glasilu Pobude za ustanovitev Občine Ankaran »SVOBODNA AMFORA® št. 005« se zahvaljujemo za pogum in vloženi trud. Osebne podatke avtorjev hranimo v uredništvu glasila. Podatki bodo po predhodnem soglasju avtorjev objavljeni šele po zaključku postopka ustanovitve Občine Ankaran. Rada imam Ankaran, ker je tu lepo. POGUMNO V Prispevke za novo številko glasila »SVOBODNA AMFORA® št. 006« že zbiramo v uredništvu. Vabimo tako predstavnike ankaranskih institucij, organizacij in društev, kot posameznike, starejše in mlajše, da s svojimi pogledi na bodočo ureditev lokalne samouprave v Ankaranu popestrite naše glasilo. Pravica osebnega izražanja je ena izmed osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Omogočanje te pravice je v demokratični družbi osnovna dolžnost vsake javne oblasti. 2009, Rad imam Ankaran, ker sem tu doma. LETO USTANOVITVE OBČINE ANKARAN! SVOBODNA AMFORA® št. 005 IZREDNO GLASILO POBUDE ZA USTANOVITEV OBČINE ANKARAN STROŠKI PRIPRAVE, TISKA IN DISTRIBUCIJE GLASILA SO KRITI IZ SKLADA PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV KRAJANK IN KRAJANOV ANKARANA NAMENJENAGA KRITJU STROŠKOV VEZANIH NA POSTOPKE USTANOVITVE SAMOSTOJNE OBČINE ANKRAN. FINANČNE PRISPEVKE TUDI V PRIHODNJE ZBIRAMO NA ENAK NAČIN IN NA ISTIH MESTIH KOT DOSEDAJ. VSEM DOSEDANJIM IN BODOČIM DONATORJEM LEPA HVALA ZA FINANČNO POMOČ. GLASILO JE NATISNJENO V NAKLADI 2.000 IZVODOV IN GA BREZPLAČNO PREJMEJO VSA GOSPODINSTVA NA OBMOČJU OBČINE ANKARAN V USTANAVLJANJU. ANKARAN, 30.10.2009 Leto II., ÝU št. 5 -FUP** Ankaran, oktober2009 2009 Ankaran, 30. 1. marec POGUMNO V 2009, LETO USTANOVITVE OBČINE ANKARAN! http://www.obcina-ankaran.si · REFERENDUM O NAŠI PRIHODNOSTI 1 1 OBRNI LIST -FUP** ÝU Ankaran, 1. marec 2009 Vsem avtorjem prispevkov v izrednem glasilu Pobude za ustanovitev Občine Ankaran »SVOBODNA AMFORA® št. 005« se zahvaljujemo za pogum in vloženi trud. Osebne podatke avtorjev hranimo v uredništvu glasila. Podatki bodo po predhodnem soglasju avtorjev objavljeni šele po zaključku postopka ustanovitve Občine Ankaran. Rada imam Ankaran, ker je tu lepo. POGUMNO V Prispevke za novo številko glasila »SVOBODNA AMFORA® št. 006« že zbiramo v uredništvu. Vabimo tako predstavnike ankaranskih institucij, organizacij in društev, kot posameznike, starejše in mlajše, da s svojimi pogledi na bodočo ureditev lokalne samouprave v Ankaranu popestrite naše glasilo. Pravica osebnega izražanja je ena izmed osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Omogočanje te pravice je v demokratični družbi osnovna dolžnost vsake javne oblasti. 2009, Rad imam Ankaran, ker sem tu doma. LETO USTANOVITVE OBČINE ANKARAN! SVOBODNA AMFORA® št. 005 IZREDNO GLASILO POBUDE ZA USTANOVITEV OBČINE ANKARAN STROŠKI PRIPRAVE, TISKA IN DISTRIBUCIJE GLASILA SO KRITI IZ SKLADA PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV KRAJANK IN KRAJANOV ANKARANA NAMENJENAGA KRITJU STROŠKOV VEZANIH NA POSTOPKE USTANOVITVE SAMOSTOJNE OBČINE ANKRAN. FINANČNE PRISPEVKE TUDI V PRIHODNJE ZBIRAMO NA ENAK NAČIN IN NA ISTIH MESTIH KOT DOSEDAJ. VSEM DOSEDANJIM IN BODOČIM DONATORJEM LEPA HVALA ZA FINANČNO POMOČ. GLASILO JE NATISNJENO V NAKLADI 2.000 IZVODOV IN GA BREZPLAČNO PREJMEJO VSA GOSPODINSTVA NA OBMOČJU OBČINE ANKARAN V USTANAVLJANJU. ANKARAN, 30.10.2009 Leto II., ÝU št. 5 -FUP** Ankaran, oktober2009 2009 Ankaran, 30. 1. marec POGUMNO V 2009, LETO USTANOVITVE OBČINE ANKARAN! http://www.obcina-ankaran.si · REFERENDUM O NAŠI PRIHODNOSTI 1 1 OBRNI LIST UVODNIK: NA PRAGU ZGODOVINSKE ODLOČITVE Drage Ankarančanke, dragi Ankarančani. Prišel je trenutek resnice! Na referendumu 8. novembra 2009 bomo odločali o ustanovitvi Samostojne občine Ankaran. Na izbiro imamo samo dve možnosti: ZA ali PROTI. Od te preproste izbire bo odvisna bodoča usoda Ankarana! S to preprosto izbiro bomo odločili, v kakšnem kraju bomo živeli in kako bomo v njem živeli – ne samo mi, ampak tudi naši otroci in bodoče generacije. Bomo živeli v prijaznem Ankaranu, ki ga imamo radi in ga bodo imeli radi tudi naši otroci? Ali bomo životarili v industrijskem predmestju Kopra, med luškimi pomoli in deponijami premoga, kontejnerjev, kemikalij? V naših rokah je torej velika odgovornost! Brez pretiravanja lahko zatrdimo, da smo tokrat resnično na pragu zgodovinske odločitve. Zato je izjemno pomembno, da se dobro zavedamo, kaj pomeni naš glas ZA ali PROTI. KAJ POMENI GLAS PROTI? KAJ POMENI GLAS ZA? Glas PROTI pomeni nadaljevanje politike izčrpavanja in degradacije Ankarana, ki jo vodita tako Mestna občina Koper kot tudi Država z načrtom nerazumnega širjenja pristanišča. Glas ZA pomeni glas za ljudem in okolju prijazen Ankaran. To je glas za dolgoročen in uravnotežen razvoj našega kraja. Vaš glas ZA samostojno Občino Ankaran pomeni: 1. trajnostni razvoj Ankarana in dvig okoljske zavesti - spodbujanje ljudem in okolju prijaznega turizma, (ekološkega) kmetijstva in ribištva, podjetništva, zdravstvene, počitniške in zdraviliške dejavnosti 2. premišljeno prostorsko politiko - ohranitev Ankarana v okviru sedanje KS Ankaran - sodelovanje pri DPN za koprsko pristanišče - ohranitev ankaranskih kmetijskih zemljišč - zaščito priobalnega pasu in morja 3. racionalno pozidavo - stanovanjsko gradnjo za potrebe mladih ankaranskih družin - izgradnjo ŠRC Ankaran - ureditev javnih in rekreacijskih površin, namenjenih Ankarančanom - ureditev javnega potniškega prometa - takojšnje dokončanje pokopališča 4. družbene odnose v lokalnem okolju, ki bodo temeljili na medsebojnem spoštovanju in medgeneracijskem sodelovanju Glas PROTI samostojni Občini Ankaran pomeni: 1. prepolovitev KS Ankaran - priključitev ankaranske bonifike mestu Koper 2. širitev koprskega pristanišča do Ankarana – več kot kilometer dolg tretji pomol (do sredine Adrie), občutno podaljšanje prvega in drugega pomola, verjetno tudi plinski terminal 3. uničeno morje in obala - še več prahu, svetlobnega onesnaževanja, še več hrupa dan in noč, večja nevarnost ekoloških nesreč 4. nadaljevanje razprodaje ankaranskih zemljišč - pozidavo priobalnega pasu - pozidavo s stanovanjsko-apartmajskimi naselji - prekomerno poselitev Ankarana - industrializacijo - izgradnjo suhe marine - dokončno rušitev in odprodajo pokopališča - rušitev spominskega parka dr. Aleša Beblerja Primoža - uničenje turizma in tradicionalnih dejavnosti - še naprej arogantno jemanje brez dajanja Vaš glas PROTI torej pomeni, da boste volili za UNIČENJE ANKARANA, Vaš glas ZA pa pomeni MOŽNOST SOODLOČANJA o naši skupni prihodnosti. Ankarančanke, Ankarančani! 8. novembra bo vsak glas pomemben! Če se referenduma ne boste udeležili, bo o vaši usodi odločal nekdo drug, po možnosti nekdo, ki se je »priselil« v naš kraj samo za potrebe tega referenduma. Ne dovolimo, da o naši usodi odločajo drugi! Ker IMAMO RADI ANKARAN, bomo 8. novembra glasovali ZA našo občino! Prijetno branje Svobodne Amfore vam želimo in nasvidenje 8. novembra na referendumu! Edi Pucer, Gregor Strmčnik 1 V GOSPODU JE MOJA POT IN REŠITEV Kako nevarno je imeti v Sloveniji svoje mnenje in prepričanje. Če večini ne ugaja to, kar ti razmišljaš, si kaj hitro preklet in zavržen. Še huje pa je, če svoje mnenje pove kakšen predstavnik Cerkve. Hitro se najde nekdo, ki duhovnika obsodi na štiri stene cerkve, kjer naj ostane njegovo mnenje in prepričanje. Velikokrat pa se še doda, da naj raje molijo. Pozablja pa se, da je tudi duhovnik krajan in državljan, da ima svojo vest in želi, da bi se tudi sam počutil v kraju lepo in sprejetega. Sam zase lahko rečem, da se počutim v župniji Ankaran zelo dobro in poleg tega tudi sprejetega. Prav zato sem se odločil, da napišem nekaj besed, ne toliko o referendumu, ampak o pripravi na referendum o samostojni občini Ankaran, ki bo 8.11.2009. Začel bom z zgodbo ali bolje priliko iz Svetega pisma, ki jo je povedal sam Jezus. In rekel je: Jaz osebno in kot župnik sem za spremembe, toda te spremembe od nas zahtevajo tudi neko prizadevanje, trud, odpoved, žrtev, pripravljenost, večjo duhovnost, itd. Kako hitro lahko »svobodo« zapravimo z nesmislom, razdvajanjem ljudi, nezaupanjem, krivično politiko, kritiziranjem, lažjo, podtikanjem neresnic, itd. »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ‘Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!’ In mlajši sin spravi vse stvari skupaj in odpotuje v daljno deželo.« Osebno sem prepričan, da bo referendum uspel samo takrat, če bo Vaša odločitev pripomogla k temu, da nas bo zbližalo, povezalo, duhovno dvignilo. O tem ne morejo odločati ljudje izven Ankarana, o tem ne more odločati župan, ki je postal že kar dežurni krivec za vse stvari, ki gredo narobe. V prvi vrsti moramo pogledati v svoje srce in se vprašati: kaj sem do sedaj naredil dobrega za Ankaran? Za tistega, ki ne pozna zgodbe, bom rekel, da sin ni naredil nič kaj takega, nekaj čisto normalnega je, da je sin šel od doma. Oče mu je prostovoljno dal imetje, ki mu pripada in upravičeno je bilo, da ga je sin prosil za doto. Sin se je poslovil z očetovim privoljenjem, brez zamer in sovraštva. Zgleda, da mu je oče dal veliko premoženja, saj se sin ni pritoževal nad očetom in njegovim odnosom do njega. Tako jaz kakor Ti ali Vi. Res je, vsi hrepenimo da bi bili sami svoji gospodarji, neodvisni in svobodni v odločanju. Hrepenimo po tem, da smo ustvarjalni, da so naše ideje, misli, želje, …, sprejete in tudi uresničene. Nekaj takega se dogaja tudi v razmišljanju Ankarančanov, zato bi radi samostojno Občino. Potem bomo na svojem, sami bomo odločali in živeli tako, kakor je nam všeč. Veliko razlogov lahko naštejemo za novo Občino Ankaran. Res si lahko postavimo velike ideale in cilje. Take cilje in ideale si je postavljal tudi sin iz zgodbe, ko je zapustil svoj dom in odšel v daljno deželo. Župnik v Ankaranu: SDB Jakob Trček V tisti sanjski deželi, v samostojnosti, v svobodi je sin vse zapravil. Jezus nadaljuje zgodbo takole: »Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje.« 2 20 LET OGLASNE DESKE MLADINSKEGA DRUŠTVA JO - JO KLUB ANKARAN Veliko Ankarančanov se z nemalo nostalgije spominja aktivnega delovanja JO-JO KLUB-a in s tem tudi lastnih »živahnih« let zabave in veliko skupnega druženja. Res je, da je JO-JO KLUB od svoje ustanovitve leta 1978 vedno deloval in pozival k raznovrstnim družbenim in športnim aktivnostim ter srečevanju ljudi, željnih iskrenega, neobremenjenega in sproščenega druženja. Sposobnost so-oblikovanja temelji predvsem na sprejemanju odgovornosti in na poznavanju ter spoštovanju preteklosti. Prepričani smo, da se bomo oziraje na otroška sporočila tudi mi v mislih popeljali nazaj v naše brezskrbno otroštvo in mladost ter za trenutek ujeli lastne skrite sanje, v katere smo verjeli takrat, v katere verjamemo danes, in v katere je vredno verjeti predvsem tudi jutri. Če ste se zadnji mesec kaj sprehajali v želji, da se nadihate svežega zraka in če vas je pot popeljala mimo že tradicionalne table JO-JO KLUB-a, ste gotovo opazili, da je tabla prenovljena, zid porisan z otroškimi risbami in da se je tam začelo nekaj dogajati. V želji, da bi začeli živeti in dihati s svojim krajem, smo tokrat pozvali naše najmlajše nadebudneže in s tem posredno tudi njihove starše, da nam preko risbic in misli povejo, razkrijejo in orišejo svoje želje in sanje, ki jih doživljajo dan za dnem in nam s tem vsem polepšajo trenutke. Ankaranski otroci, rojeni v obdobju, ko smo konec osemdesetih let (prejšnjega stoletja) oglasno desko JO – JO KLUB-a postavljali, so danes že močno polnoletni in na volitvah in referendumih imajo možnost sooblikovati prihodnost. Krajanka Ankarana ime in naslov avtorja znana uredništvu glasila Svobodna Amfora PROSTOVOLJSTVO MED MLADIMI Prostovoljsko delo ima velik pomen za skupnost, torej tudi za razvoj in za prihodnost našega lepega kraja, saj prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe. Zato ga je potrebno negovati in ga nenehno vzpodbujati. interese z vključevanjem v programe in projekte z udejanjanjem lastnih idej in predlogov v obliki organiziranega prostovoljstva mladih. S kvalitetnimi humanitarnimi programi, različnimi oblikami delavnic in vzpodbujanjem mentorjev RK je možno marsikaj postoriti. Druženje mladih je pomemben del humanitarnega poslanstva med mladimi na obeh straneh meje. Skupne humanitarne akcije, med njimi tudi krvodajalske, pa naj bi združevale in ne razdvajale. Ker deluje na različnih področjih, kot so npr. socialno, športno, rekreativno, izobraževalno, se vanj lahko vključi vsakdo, ki čuti in misli, da bi ga to razveseljevalo in osrečevalo. Tudi humanitarna organizacija Rdeči križ temelji na prostovoljstvu in deluje v skladu s temeljnimi sedmimi načeli. Vzpodbujanje ustvarjanja in krepitve vezi med mladimi in starejšimi je velikega pomena. Je projekt vzgoje v strpnost, solidarnost in medsebojno razumevanje. Temelji na prostovoljnem delu mladih za starejše, ki živijo doma, in obratno z dragocenim povezovanjem šole in upokojencev. Do sedaj so ankaranski otroci so že velikokrat dokazali, da jim vse bolj pozabljene in zanemarjene vrednote niso tuje. Veliko akcij, ki so doživele velik odziv, so izpeljali v duhu dobrosrčnosti, humanosti in iskrene, čiste ljubezni, ki jo premorejo le maloštevilni. Zelo pomemben dejavnik v delovanju KO RK je tudi vzgoja mladih, ki bodo nekoč postali pravi prostovoljci in bodo kos vsem nalogam in izzivom, ki ga nenehno prinašata delo in situacija v tej organizaciji. Krepiti in vzgajati otroke in mladino za prostovoljno delo v šolah in njihovem domačem okolju in izvajati stalna usposabljanja za prostovoljce in mentorje je velik izziv. Mladi bodo lahko uresničevali svoje 3 Za uspešno delo in rezultate so potrebni dobri pogoji za delovanje. Večno pomanjkanje ustreznih prostorov, nenehna skrb, kje, kdaj, kako bomo naloge izvajali, koliko projektov ne bomo mogli izpeljali, predstavljajo velik in moteč problem. Mladinsko zdravilišče Debeli rtič, ki je vedno pripravljeno odpreti na široko svoja vrata in izkazati gostoljubje, je predaleč, drugje v kraju pa … ? Prepričani smo, da bomo v prihodnosti lahko tudi sami predlagali in odločali o boljših pogojih za delovanje in s tem tudi lažje pridobivali in pritegnili nove prostovoljce, ki so dragoceni in nenadomestljivi člen delovanja RK. Krajanka Ankarana ime in naslov avtorja znana uredništvu glasila Svobodna Amfora ANKARANČANKE, ANKARANČANI! Pred časom sem prebral: raziskovalcev, umetnikov, gospodarstvenikov in mednarodnih strokovnjakov zaradi kongresov - skratka: Ankaran je okolje, kamor se ljudje že pogosto vračajo bodisi zato, ker jih tja zanese delo, bodisi zato, ker jim tja usmerijo korak lepi spomini s prejšnjega obiska. Vse to je se bo še okrepilo z oblikovanjem občine, ki bo podobna številnim, po velikosti sorodnim občinam, a seveda ne nobeni enaka. »Ankarančani bomo ustanovili samostojno občino in znali bomo gospodariti z danostmi, s katerimi je narava bogato obdarila naš življenjski prostor. Znali bomo biti gospodar na svojem.« Slednje pa je spodbudilo pisanje nekaj spodaj navedenih vrstic, kako si v bodoče Občino Ankaran predstavljam sam. Če želite trdno zagotovilo, da je Ankaran zanimiv, lep in prijazen, vas bo verjetno prepričalo dejstvo, da so vanj ‘zaljubljeni’ prav vsi Ankarančani. Tudi tisti, ki si, kljub trenutnemu statusu kraja, želimo kontinuiran in sploh razvoj. Z rastjo upamo na še kakovostnejše življenje od življenja, ki ga uživamo danes. Ankaran po meri človeka Prebivalci tukajšnjega okolja si zaslužimo govoriti o občini, katere razvoj temelji na soustvarjanju in s tem formiranju mesta po meri človeka. Čeprav se po svoji velikosti razume kot nastanek manjše občine, Ankaran še vedno ohranja privlačno prijaznost, saj ima za nastanek tako občine, kot mesta po meri človeka vse ali več, kar premorejo ‘’veliki’’ – nudi se priložnost za kulturno organizirano srce slovenskega primorja; pomembno evropsko kongresno in zdravstveno središče, v sodelovanju z ostalimi občinami pa tudi prometno, znanstveno in izobraževalno ter športno-rekreacijsko središče Slovenije. Na osnovi splošnih vrednot, ki naj bi jih zasledovalo mesto v svojem dolgoročnem razvoju, so se v tem obdobju izoblikovale vodilne teme in določile glavne usmeritve. Te usmeritve lahko uresničimo iz svojih absolutno konkurenčnih prednosti in na njih Ankaran lahko oblikuje svojo blagovno znamko. Vizija naj vzpodbudi oblikovanje samopodobe kraja, ki se kaže v ljudeh, ki tu bivamo, v tem, kaj prebivalcem razvoj Ankarana pomeni in kakšna so njihova pričakovanja o njegovi prihodnosti. Zdi se mi namreč primerno, da v tem mirnem kraju, kjer se križajo poti in srečujejo ljudje, le sklenemo usodo političnih interesov in Ankaranu damo priložnost homogenemu razvoju, kjer se bo človek počutil ugodno, sproščeno, varno, z možnostjo tako lastnega, kakor tudi prihodnjega razvoja zanamcev. Pozitivna podoba o kraju, ki izhaja predvsem iz kulturnih tradicij in prostorskih posebnosti, ima zato velik vpliv na življenje in predstavlja tudi močan vzvod za razvoj občine. Pomaga odkrivati nove priložnosti razvoja in je še posebej pomembna pri sprejemanju osnovnih strateških odločitev, ki jih Ankaran brezpogojno potrebuje. Sodoben in živahen Ankaran Horizonti vizije so postavljeni različno glede na predvideno izvedbo razvojnih projektov: nekatere projekte se da uresničiti takoj, medtem ko potrebujemo za realizacijo obsežnih ureditev sistema nekoliko več časa. V spomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih si v Ankaranu lahko predstavljamo številne kultivirane kavarniške mizice in stole ter živahno prepletanje človekove narave na osrednjem trgu, ki lahko preraste v mestno jedro. Tu se Ankarančanke in Ankarančani srečujejo ob jutranji kavi, po skoraj obveznem sobotnem obisku ankaranske tržnice pa sežejo v večerno klepetanje s prijatelji. V prihodnosti bo Ankaran ohranil svoje atribute Prihodnost Ankarana bo ostala privlačna tudi v bodoče, in sicer s krajem v zelenju, katerega velikost in merilo bosta prijetna za bivanje. Ankaran bo obvladljiv in udoben, pri- Mesto, kamor bodo zahajali ljudje različnih profilov, od 4 Spodbujali bomo sodelovanje meščanov padal bo predvsem svojim prebivalcem, da ga uživajo. Ankaran ima posebno lego v prostoru, ki lahko samo še dodatno sooblikuje močan krajevni duh in skupinski spomin. Ankaranu si lahko privoščimo podati tudi izobraževalni značaj. V novih mladinskih in prostočasovnih centrih bo vedno več prireditev za sproščanje in zabavo mladih. Ankaran je zato potrebno varovati tudi v bodoče. Prav zato si zasluži sodobno obliko spodbud, sprememb in podpore novosti. Pomembno je, da v Ankaranu zaživi urejena podoba javnega prostora in lepota, ki bo znova postala javna vrednota s težo. Obstoječo ureditev Ankarana je potrebno prenoviti, v ožji območni prostor pa doseliti mlade in aktivne prebivalce, ki bodo zaustavili staranje in morebiti praznjenje predela. Prav gotovo je vredno pomisliti tudi na tako imenovan inovacijski center ali morda sodobno umetniško četrt, ki bo povezovala sklop umetniških akademij z muzejskim centrom in centrom alternativne kulture. S prenovo osrednjega mestnega trga se nam obeta pomembno središče družabnega življenja Ankarančanov. Ponuja se projekt socialne kohezije, ki bo vzpodbujal razne oblike samoorganizacije civilne družbe pri urejanju javnih zadev, s tem pa bo oživil novo obliko participativnega upravljanja mesta. V reševanje problemov upravljanja mesta bo potrebno zagotoviti načrtno vključevanje tudi nevladnih organizacij. Mesto v sožitju z naravnim okoljem Trajnostni razvoj vključuje predpostavko o neposrednem dostopu do odprtega prostora in povezanosti krajinskega sistema. Značilni predeli Ankarana bodo zadržali svoj značaj in prepoznavnost. V avenijo preoblikovana Jadranska cesta bo dobila lepo in celostno oblikovano ulično opremo. Prenovljeni bodo mestni parki in javno zelenje po sodobnih načelih krajinskega oblikovanja. Obstoječe športno-rekreacijske kapacitete se bodo razširile z dodatno ponudbo in se podaljšale do turističnih in obstoječih kolesarskih poti. Razvoj Ankarana bo upošteval omejitve, ki izhajajo iz še razpoložljive okoljske zmogljivosti prostora. Energetsko učinkovita gradnja ne bo povzročala nobenih emisij. Promovirana bo najnovejša tehnologija, ki zagotavlja sklenjeno kroženje snovi in okoljsko vzdržnost v ravnanju z odpadki in viri. Priseljevanje v mesto bo povečalo potrebo po zelenih in rekreacijskih površinah. Teh se seveda v Ankaranu in okolici ne manjka, a bo s prenovo parkov, zelenih in rekreacijskih površin zagotovljeno povezovanje krajinskega sistema z regijo samo. Strnjene stanovanjske soseske raznih oblik se bodo gradile dosledno po načelih trajnostne gradnje in mešane rabe. Nove oblike nizko-goste zazidave v zelenju bodo obudile zamisel vrtnega mesta na temelju okoljske etike. Z okoljskim izobraževanjem bomo razvijali organizacijo trajnostne skupnosti v obliki zveze trajnostnih sosesk, ki bodo upravljala mrežo oskrbnih in izobraževalnih centrov. Stanovanjske soseske bodo gradbeno in energetsko prenovljene, ob primernih zgostitvah zazidave bodo prenovljene in na novo opremljene stanovanjske zelene površine. Varovanje narave okoli Ankarana Regijski krajinski park si prav gotovo zasluži bolj skrbno upravljanje kulturne krajine in potrebno je zagotoviti skrb za ohranjanje pestrosti biotopov ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Prebivalci Ankarana bodo dejavno sodelovali pri formiranju sheme, ki bo ponujala alternativne oblike eko- in bio-turizma. Ponuja se nadzorovano varovanje narave v rekreacijskem zaledju, prav tako se nudi podpora preusmerjanja kmetij v 5 sonaravno kmetovanje, ki vključuje tudi vzdrževanje kulturne in varovanje naravne krajine. poseduje Ankaran, je potrebno črpati svojo kulturno raznolikost in graditi na lastni in hkrati edinstveni identiteti. Nov program razvoja Ankarana bo vzpodbujal razne oblike sožitja med krajem in okolico. Ustanavljala se bodo razvojna jedra za razvoj novih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in oblikovanje skupnih turističnih proizvodov. Glavna naloga uspešnega Ankarana bo bolje izkoristiti demokratični, finančni, ustvarjalni, okoljski in socialni kapital za učinkovito gospodarjenje s svojim prostorom. Gospodarjenje s prostorom bo pomenilo uresničevanje sodobnih projektov, ki se bodo navezovali na ključna razvojna prizadevanja za privlačen, zdrav, varen in odprt življenjski prostor. Krajan Ankarana Kakovost bivanja, varnost in strpnost Ankaran bo ponujal visoko kakovost bivanja, zagotavljal varnost in strpnost do drugačnosti. Gre za zagotovitev odprtega okolja za naložbenike in strokovnjake. Iz lege, ki jo ime in naslov avtorja znana uredništvu glasila Svobodna Amfora ANKARAN, KOT BI LAHKO BIL Drage sokrajanke, dragi sokrajani. Govoriti o kvaliteti življenja v našem kraju bi bilo cinično. Živimo na enem najlepših kotičkov tega planeta, obdarjeni z morjem, blago mediteransko klimo in radodarno istrsko zemljo, v samem središču kulturnega in duhovnega bogastva Evrope. In vendar je Ankaran danes nevarno blizu ekološki in socialni puščavi. Dan za dnem moramo dihati umazan zrak in prenašati večni hrup in svetlobo s pristanišča, morje in obalo so nam uničili, zemljo pozidali. Prišli smo do ključnega trenutka. Do trenutka, ko lahko končno sami odločamo o svoji usodi. Do zdaj smo bili Ankarančani sredi svobodne in demokratične Slovenije ponižani v položaj drugorazrednih državljanov. Živimo v kraju, o katerem ne moremo odločati. Že desetletja, zadnja leta pa še posebej, smo lahko le nemočno opazovali brezvestne državne in občinske funkcionarje, ki v spregi z lovci na profit sistematično uničujejo naš življenjski prostor. Naša beseda je brez vrednosti, tako kot so zanje brez vrednosti naše zdravje, naša življenja in naše dostojanstvo. Ankaran so nam pred našimi očmi začeli uničevati! Vse to so država, koprska občina in veliki kapital lahko neovirano počeli samo zato, ker nimamo besede. In besede ne moremo imeti, ker nam je nočejo dati. Zato v naš kraj leta in leta niso vlagali praktično ničesar, kar bi krepilo našo skupnost in identiteto Ankarana. Zato v Ankaranu nimamo igrišč za otroke, tržnice, balinišča, kulturnega doma ali prostora za 6 prireditve, kjer bi se krajani, stari in mladi, lahko srečevali, ustvarjali, se skupaj zabavali. Zato v Ankaranu, obmorskem kraju, nimamo dostojnega kopališča, urejenega mandrača in sprehajalnih poti. Zato so v Ankaranu ceste v razsulu, zato so tradicionalne, avtohtone dejavnosti, kot je turizem, skoraj zadušili. Zato v Ankaranu še lastnega pokopališča ne smemo imeti! ustvarjalnost. Ankaran, v katerem bomo sami in vsi skupaj odločali o naši prihodnosti. Sanjam Ankaran, ki bi ponovno odkril in cenil svoje izjemne naravne danosti. Ankaran, v katerem narava ne bi bila žrtev, ampak temelj razvoja. To bi bil kraj ekološkega kmetijstva in okolju prijaznega turizma, inovativnega podjetništva, ribištva, zdraviliške dejavnosti, rekreacije,… Možnosti je ogromno! Ankaran bi lahko spet postal povezan s svojo zemljo in svojim morjem in spet bi postal prijazen vsem, ki v njem živimo in ustvarjamo. In končno bi lahko Ankarančani enakopravno soodločali o razvoju pristanišča, ekološko prijaznejšega in obenem ekonomsko učinkovitejšega. Kajti tisti, ki so leta ropali in uničevali naš kraj, dobro vedo: samo Ankaran brez pravic, Ankaran kot golo spalno naselje nepovezanih in nemočnih posameznikov lahko izkoriščajo in na njegov račun počnejo svoje umazane posle. Zato ni čudno, da se tako zelo upirajo nastanku samostojne občine Ankaran. Danes lahko končno sanjam Ankaran, v katerem bi trajnostni, ljudem in okolju prijazen razvoj zaživel tudi v praksi! Toda danes, ko se bliža referendum o samostojni občini, kot Ankarančan končno vidim luč na koncu predora naše brezpravnosti. Danes lahko končno sanjam Ankaran, kot bi lahko bil. In vse to je končno uresničljivo, ker o tem prvič odločamo mi, Ankarančani. Uresničiti naše sanje ni le naša pravica, ampak tudi naša dolžnost! Dolžnost do nas, naših otrok in okolja, v katerem živimo. Ankaran, v katerem lahko vsak krajan svobodno izrazi svoje mnenje in v katerem to mnenje tudi nekdo upošteva. Skupnost, v kateri se bodo tako otroci kot starejši dobro počutili in v kateri bodo mladi lahko v polni meri razvijali svojo Edi Pucer Civilna iniciativa proti gradnji tretjega pomola POBUDA ZA USTANOVITEV OBČINE ANKARAN 2. VMESNO POROČILO O OPRAVLJENEM DELU IN AKTIVNOSTIH POBUDE ZA USTANOVITEV OBČINE ANKARAN V LETU 2009 Spoštovane krajanke, spoštovani krajani! Kot Vam je gotovo znano, je bil dne 25.09.2009 v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet odlok o razpisu referenduma, kar začenja sklepni del postopka za ustanovitev Občine. Od vložitve pobude za ustanovitev Občine Ankaran (24.07.2008) je torej preteklo 14 mesecev in en dan. Na referendumu o samostojnem Ankaranu in naši prihodnosti se bomo tako lahko odločali 08.11.2009. Ob zaključku drugega sklopa aktivnosti, ki so povezane z izpeljavo referenduma za Ustanovitev Občine Ankaran (sklop1: razpis referenduma, sklop 2: pozitivni izid referenduma), ki si jih je za cilj zastavila Pobuda za ustanovitev Občine Ankaran, vam, spoštovani sosedje, ponovno dolgujemo kratko poročilo o opravljenih aktivnostih. V vmesenem obdobju smo seveda imeli kopico dela. Še največ z osebnimi stiki s poslankami in poslanci Državnega zbora, funkcionarji političnih strank ter nosilci javnih in političnih funkcij v državi, katerim smo predstavljali projekt samostojne Občine Ankaran in razloge, zaradi katerih smo se odločili za učinkovitejšo obliko lokalne samouprave, kot jo imamo v Ankaranu zadnja leta in desetletja. V veliko čast nam je, da se je večina visokih gostov osebno oglasila v Ankaranu, kjer smo jim lahko naš življenjski prostor tudi pokazali, ne samo opisovali. Vsi so iz Ankarana odhajali navdušeni, pa tudi z nemalo slabe vesti nad tem, kar so vi- V Pobudi za ustanovitev Občine Ankaran si od samega začetka postavljamo visoke standarde našega poslanstva, ki mora, po našem globokem prepričanju, temeljiti predvsem na odkritem, verodostojnem in preglednem delovanju. Upravljanje javnih zadev temelji na izpolnjevanju pričakovanj vsakega posameznika znotraj družbe in nosilci upravljanja javnih funkcij tako v vseh pogledih odgovarjajo skupnosti, ki jim je javne zadeve zaupala v upravljanje. Zato vam tokrat podajamo drugo poročilo o dogodkih in aktivnostih, ki jih opravlja Pobuda za ustanovitev Občine Ankaran. 7 deli in kar sta država in MOK temu prostoru zadala v preteklosti. Obljube po pomoči so bile vedno velike ... pomeni takšna prodaja načrtno oškodovanje in siromašenje Ankarana ter neupravičeno bogatenje Mestne občine Koper na račun nepopravljivih posegov v prostor in naravne danosti Ankarana, Valdoltre, Debelega rtiča in Lazareta ter da bodo takšna dejanja vodstva MOK neizbežno povzročila dolgotrajne pravdne postopke v povezavi z delitveno bilanco Mestne občine Koper in urejanja pravnega nasledstva nove Občine Ankaran. Na lokalnem nivoju vzporedno bijemo bitko za zaščito ankaranskih zemljišč. Naše nasprotovanje razprodaji ankaranskih parcel, prekategorizaciji kmetijskih zemljišč v zazidljiva ter brezumni pozidavi Ankarana ter celo priobalnega pasu, je postalo prepoznavno v vsej Sloveniji, saj smo se s sporočili za javnost ostro in jasno postavili v bran Ankarana. V izogib velikim poslovnim izgubam ter tveganjem smo pozivali vse morebitne dražitelje, naj pravočasno odstopijo od javnih dražb. Naš poziv k bojkotu javnih dražb ankaranskih zemljišč in nepremičnin je bil uspešen, saj velika večina nameravanih prodaj ni uspela in bodo tudi ta ankaranska zemljišča ob ustanovitvi nove občine avtomatično prenesena v novo Občino Ankaran. Dne 01.03.2009 smo investitorjem, nepremičninskim posrednikom, izvajalcem gradbenih del ter morebitnim kupcem poslali javno opozorilo, da bo nova občinska oblast Občine Ankaran izvajala prostorsko politiko v skladu z voljo prebivalcev Ankarana ter da projekti, ki so v nasprotju z voljo ljudi v Ankaranu, nikoli ne bodo izvedeni. S tem namenom smo jih javno pozvali, naj v izogib velikim poslovnim izgubam ter tveganjem pravočasno odstopijo od poslovnih vložkov in morebitnih nameravanih investicij v tiste nepremičninske posle na območju Ankarana, ki so v nasprotju z voljo Ankarančanov in v katere jih je vpletla obstoječa oblast Mestne občine Koper. Vaši podpisi podpore oziroma pooblastilu odvetniški pisarni mag. Mihe Šipca, ki je z odlično pripravljenimi pravnimi izhodišči omogočil, da smo na Ustavnem sodišču izpodbijali tiste akte MOK, ki so sprejeti v nasprotju z voljo ljudi v Ankaranu, so bili neprecenljivi. Ustavno sodišče RS je ugodilo našim pobudam in sprejelo v obravnavo niz aktov MOK, ki jim nasprotujemo, zadržalo je njihovo izvajanje in celo zaustavilo kakršna koli dela na že izdano gradbeno dovoljenje. S tem smo uspešno zaustavili nesmiselne posege v naš prostor, dokončno pa jih lahko preprečimo samo z ustanovitvijo lastne Občine Ankaran. Organizatorju, dražiteljem ter morebitnim kupcem nepremičnin javnih dražb, ki sta se je vršili v prostorih Mestne občine Koper na Verdijevi ulici 10, in na katerih so želeli prodati ankaranske nepremičnine, smo javno sporočili, da 8 O naših prizadevanjih smo slovensko javnost obvestili z lepo obiskano tiskovno konferenco in sporočili za javnost, ki so jih mediji širom po Sloveniji zelo korektno objavljali. in o naši prihodnosti daje jamstvo, da bodo tudi naši zanamci lahko naravne danosti Ankarana, Valdoltre, Debelega rtiča in Lazareta negovali, kultivirali in predajali bodočim rodovom neokrnjene in ohranjene. Ustanovitev samostojne Občine Ankaran vidimo kot edino možnost za zaščito Ankarana. Vse naše aktivnosti temeljijo na podlagi ponovne odločbe Ustavnega sodišča RS (29.5.2008) o neustavnosti Mestne občine Koper in soglasnih sklepov zbora krajanov Ankarana (Debeli rtič, 16.05.2008) ter Sveta KS Ankaran (24.07.2008) o odločnem nasprotovanju pospešeni prodaji zemljišč in načrtovani intenzivni stanovanjski in apartmajski pozidavi v Ankaranu ter načrtovani brutalni spremembi meja naselij oziroma prepolovitvi KS Ankaran, kar je bila in je še namera vodstva oziroma Sveta Mestne občine Koper. Samo možnost in pravica, pa tudi velika odgovornost do samostojnega odločanja o gospodarjenju z našim življenjskim prostorom O nadaljnjih aktivnostih Pobude za ustanovitev Občine Ankaran vas bomo preko glasila Svobodna Amfora in sporočil za javnost obveščali tudi v prihodnje. Za vso podporo in pomoč pri aktivnostih v povezavi s projektom ustanovitve samostojne Občine Ankaran se vam iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Pobuda za ustanovitev Občine Ankaran Vodja pobude: Gregor Strmčnik, Bevkova 45, Ankaran BITKA ZA REFERENDUM zadev. Občina je samoupravna lokalna skupnost. Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakonodajno telo, to je Državni zbor Republike Slovenije, občino ustanovi z zakonom. Če so za ustanovitev izpolnjeni vsi pogoji (v predlogu ustanovitve samostojne Občine Ankaran so zakonski pogoji v celoti izpolnjeni), v zakonodajnem postopku upošteva troje mnenj: (1) mnenje občine iz katere se del območja izločuje v novo samostojno občino - v našem primeru mnenje MOK ni samo negativno, ampak za Ankarančane žaljivo, (2) mnenje Vlade RS, v primeru Ankarana imamo eno pozitivno mnenje Vlade in eno mnenje Vlade, ki načelno nasprotuje nadaljnji delitvi občin v RS, ter (3) mnenje Odbora Državnega zbora za LSRR – v primeru Ankarana je to mnenje pozitivno. Ob zaključku zakonodajnega postopka mora DZ pridobiti še (4) mnenje lokalne skupnosti, torej ljudi, ki bodo živeli v novi občini. To mnenje je seveda ključnega pomen, saj lahko samo Ankarančanke in Ankarančani odločamo ali želimo v samostojno občino. Nihče nas v to ne sme prisiliti, prav tako pa nam tega nihče ne sme preprečiti. Mnenja tudi DZ pridobi tako, da razpiše referendum. Naša bitka za referendum je trajala 14 mesecev in bila je zelo težka. Poglejmo kako se je izšla. KAJ O NAŠEM REFERENDUMU PRAVI ZAKON O LOKALNI SAMOUPRAVI? Državni zbor mora postopek za ustanovitev nove občine končati najkasneje tri mesece pred lokalnimi volitvami. Državni zbor obravnava predlog za ustanovitev nove občine in če oceni, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev občine razpiše referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Pravico glasovati na referendumu ima vsak, ki ima na referendumskem območju volilno pravico za volitve v občinski svet. KAJ O NAŠEM REFERENDUMU PRAVI USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE? KAJ O NAŠEM REFERENDUMU PRAVI USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE? Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-301/98 z dne 17.9.1998 ugotovilo, da Mestna občina Koper ne ustreza ustavni zasnovi občine ter določilo, da mora Državni zbor najkasneje v enem letu (do 17.09.1999) spremeniti in dopolniti zakonodajo tako, da bodo na območju sedanje MOK ustanovljene občine v skladu z Ustavo RS. S Sklepom št. U-I-245/06-11 z dne 29.5.2008 je Ustavno sodišče ponovno ugotovilo, da zakonodajalec (Državni Zbor RS) z nespoštovanjem odločbe Ustavnega sodišča in s tem z dopustitvijo nadalj- Ustava RS določa, da je volilna pravica splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon tudi določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah tako v državne organe kot organe lokalnih skupnosti. Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih 9 Občine Ankaran so Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, opravili na svoji 9. redni seji, (Ljubljana, 25.09.2009). Ob jasnih določilih Ustave, Zakona in dveh odločb Ustavnega sodišča ter zbranih več kot 650 podpisov Ankarančank in Ankarančanov pod zahtevo za razpis referenduma za ustanovitev Občine Ankaran je izid glasovanja izgledal takole: njega obstoja že ugotovljene neskladnosti z Ustavo krši načelo pravne države. »Državni zbor mora zato ugotovljeno neustavnost MOK čim prej odpraviti!« KAJ O NAŠEM REFERENDUMU PRAVIJO POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA? Glasovanje o sprejemu Odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskega območija za ustanovitev Razpis referenduma je podprlo 39 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 33. 10 Takoj po opravljenem glasovanju v Državnem zboru smo na poslali naslednje sporočilo za javnost. Informacijo so pov35 medijskih hiš, tako rekoč vsemglasovanju redakcijam in novinarnemudoma. Takoj po opravljenem v Državnem zboru smozeli na 35 medijskih hiš, tako rekoþ vsem redakcijam poroþajo o postopku ustanavljanja jem, ki poročajoin onovinarjem, postopkukiustanavljanja Občine Ankaran, Obþine Ankaran poslali naslednje sporoþilo za javnost. Informacijo so povzeli nemudoma. »POBUDA ZA USTANOVITEV OBýINE ANKARAN« VSEM MEDIJEM! SPOROýILO ZA JAVNOST št.: 7 RAZPISAN REFERENDUM O USTANOVITVI OBýINE ANKARAN Slovensko javnost obvešþamo, da je danes, dne 25.09.2009, Državni zbor Republike Slovenije na svoji 9. redni seji sprejel Odlok o razpisu referenduma in doloþitvi referendumskega obmoþja za ustanovitev Obþine Ankaran, ter s tem uzakonil legitimnost postopka za preverjanje referendumske volje prebivalk in prebivalcev Ankarana o ustanovitvi samostojne Obþine Ankaran v sedanjih okvirih KS Ankaran. Pobuda za ustanovitev Obþine Ankaran je s tem zakljuþila prvi sklop aktivnosti, ki so intenzivno potekale preteklih 14 mesecev. Na podlagi doloþil Zakona o doloþanju obmoþij ter imenovanju in oznaþevanju naselij, ulic in stavb (URLS 25/ 208), ki izrecno doloþa, da þe se zaþne postopek za ustanovitev nove obþine, se od dneva vložitve pobude ne smejo spreminjati meje obmoþij, je bila z našo vlogo za ustanovitev Obþine Ankaran v DZ RS dne 24.07.2008, naþrtovana delitev naselja Ankarana in prikljuþitev ankaranske bonifike mestu Koper uþinkovito prepreþena, s þimer je bila krajevna skupnost Ankaran ohranjena v sedanjih okvirih. Z uspešnim zakljuþkom prvega sklopa aktivnosti za zašþito Ankarana, Valdoltre in Debelega Rtiþa, tako Pobuda tudi izpolnjuje javno dano obljubo, da bo volivkam in volivcem Ankarana omogoþen referendum o ustanovitvi samostojne Obþine Ankaran. Pobuda za ustanovitev Obþine Ankaran ob tem javno poziva tako vodstvo Mestne obþine Koper, Svetnice in Svetnike Obþinskega sveta MOK, kot tudi vse nosilce javnih in politiþnih funkcij ter obþanke in obþane Kopra z zaledjem, da postopku ustanovitve samostojne Obþine Ankaran v nadaljevanju ne nasprotujejo veþ ter, da v predreferendumskem obdobju omogoþijo strpen, argumentiran, konstruktiven in kulturen dialog, saj je opredeljevanje ZA ali PROTI samostojni Obþini Ankaran sedaj neodtujljiva pravica izkljuþno volivk in volivcev Ankarana, ki se bomo o tem vprašanju sami odloþali na posvetovalnem referendumu v naši Krajevni skupnosti Ankaran. Hkrati se zahvaljujemo vsem Poslankam in Poslancem Državnega zbora Republike Slovenije, ki so s svojim glasom ZA podprli razpis referenduma za ustanovitev Obþine Ankaran, kot tudi tistim, ki niso glasovali PROTI. Z doseženo pravico do odloþanja, na kakšen naþin bomo v Ankaranu živeli v prihodnje in kakšen Ankaran bomo zapustili naslednjim rodovom, tako krajanke in krajani Ankarana zgolj udejanjamo na zboru krajanov Ankarana (Debeli rtiþ, 16.05.2008) izraženo odloþitev, da bomo v prihodnje v Ankaranu odgovorno, predvsem pa neposredno uveljavljali našo ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, ki nam je sedaj kratena. Ankaran, 25. september 2009 Pobuda za ustanovitev Obþine Ankaran V imenu pobudnikov: Gregor Strmþnik, Bevkova 45, Ankaran gregor.strmcnik@siol.net gsm: 041 490 001 V zahvalo za podeljeni glas »ZA« je iz Ankarana v ponedeljek, 28.09.2009 v Državni zbor RS odromalo 39 razglednic »POZDRAV IZ ANKARANA« z otroško risbico in pripisom »LEPA HVALA!«. 11 POLITIČNA APATIJA LJUDI IN ANKARANSKI REFERENDUM Poezija: V zadnjem desetletju in več se na politični sceni opaža globalni pojav, to je vse večja politična apatija ljudi predvsem zaradi splošne razočaranosti nad političnim vodstvom in njihovega delovanja. Globalni fenomen je, da se v večini držav v svetu, politični vrh po končanih volitvah ne drži obljub, ki jih je dajal v času predvolilnega boja. Prvo so prišli po komuniste, in jaz nisem nič rekel – saj nisem bil komunist, Potem so prišli po socialiste, in jaz nisem nič rekel – saj nisem bil socialist, Potem so prišli po sindikaliste, in jaz nisem nič rekel – saj nisem bil sindikalist, Potem so prišli po Žide, in jaz nisem nič rekel – saj nisem bil Žid, Potem so prišli pome – in tam ni bilo nobenega več, ki bi me lahko zagovarjal. Vedno manj ljudi se udeležuje volitev, referendumov, ipd. S takim stanjem so se politični krogi že seznanili in nanj računajo na vseh področjih (to so volitve, referendumi, idr). Velikokrat se zato zgodi, da volitve ali referendume dobi tisti, ki realno angažira svoje privržence, da se aktivno udeležijo volitev, čeprav bi velika večina (večinoma politično apatičnih ljudi) s svojimi željami in svojo voljo obrnila izid teh stvari v drugo smer. Nemška različica: Als die Nazis die Kommunisten holten, habe ich geschwiegen, ich war ja kein Kommunist. Als sie die Gewerkschafter holten, habe ich geschwiegen, ich war ja kein Gewerkschafter. Als sie die Sozialisten einsperrten, habe ich geschwiegen, ich war ja kein Sozialist. Als sie die Juden einsperrten, habe ich geschwiegen, ich war ja kein Jude. Als sie mich holten, gab es keinen mehr, der protestieren konnte. Zelo znan je primer politične apatije v primeru nemškega evangeličanskega duhovnika Martina Niemöller-ja, ki je to pozneje opisal v poeziji. Niemöller (1892 - 1984) je bil evangeličanski duhovnik in teolog. Na začetku je podprl Hitlerja in naciste, ko so pa prišli na oblast (in pokazali svojo pravo naravo) je postal eden od njihovih največjih nasprotnikov. Govori se, da je Hitler osebno preziral Niemöler-ja, zato ga je dal leta 1937 zapreti v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen in pozneje v Dachau. Angleška različica: Osvobojen je bil šele ob prihodu zaveznikov leta 1945. Ko so po vojni Niemöller-ja spraševali o življenju in dogajanjih v taborišču, je ta s kratko poezijo(pregovorom) opisal to, kako je zaradi njegovega molka, molka intelektualcev in vseh drugih ljudi, prišlo do njegovega in drugih internacij; kako se je sploh lahko zgodila vsa ta stvar s Hitlerjem in Nacisti v takratni Nemčiji. First they came for the communists, and I did not speak out—because I was not a communist; Then they came for the socialists, and I did not speak out— because I was not a socialist; Then they came for the trade unionists, and I did not speak out—because I was not a trade unionist; Then they came for the Jews, and I did not speak out— because I was not a Jew; Then they came for me—and there was no one left to speak out for me. Ta poezija (pregovor), postaja pomembna v času vse večje politične apatije ljudi. Lepo pove, kaj se lahko zgodi, če leta prevlada. Zato MI, MLADI ANKARANČANI, ne smemo dovoliti, da se ta stvar zgodi tudi nam v času ankaranskega referenduma. Udeležiti se ga moramo v čim večjem številu, saj samo tako lahko pokažemo našo voljo do samostojne OBČINE ANKARAN. 12 KAKO NAS VIDIJO MEDIJI 13 ROJSTVO LASTNE SAMOUPRAVE Odlomek iz pisma takratnega predsednika RS g. Janeza Drnovška takratnemu predsedniku vlade RS g. Janezu Janši. France Prešeren: Zdravljica ... Žive naj vsi narodi ki hrepene dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Kadar v duši človeka izbruhne svoboda, bogovi ne morejo več ničesar storiti proti temu človeku. (Jean Paul Sartre) Narod nima značaja, če ni svoboden. (Germaine Necker) Odločite se, da ne boste več sužnji in svobodni boste. (Étienne de La Boétie) Nihče ni bolj suženj kot tisti, ki misli, da je svoboden, pa ni. (Johann Wolfgang von Goethe) 14 Posebna priloga Svobodne Amfore MOJA OBČINA Gradivo na naslednjih straneh na enostaven način povzema ustavo, zakone in akte, ki opredeljujejo delovanje občine. 1. UVOD Brošura »MOJA OBČINA«, ki je zdaj pred vami, skuša na preprostejši način odgovoriti na mnoga vprašanja, ki si jih zastavljamo v teh dneh. Sicer bomo odločitev o naši prihodnosti podali krajanke in krajani na podlagi splošne in enake ustavne pravice do udeležbe na volitvah in referendumih ter pravice do opredeljevanja, svobode izražanja misli in izpovedovanja. Iskreno si želim, da bi vam pomagala izoblikovati videnje naše Občine Ankaran ter s tem vaš lasten odgovor in stališče do referendumskega vprašanja, ter da bomo v prihodnje prepustili upravljanje nalog ožjega lokalnega pomena, ki se nanašajo na komunalni, gospodarski, kulturni in socialni razvoj Ankarana, na zadovoljevanje skupnih potreb prebivalstva in gospodarstva našega polotoka takšni organiziranosti lokalne samouprave, za katero verjamemo, da bo za nas najučinkovitejša. Besedilo v brošuri je nekoliko zahtevno, saj je pripravljeno na podlagi suhoparnega pravniškega izrazoslovja iz zakona. Do bralca je nekoliko neprijazno in brana beseda ne teče prav gladko. Za celotno prilogo je potrebno okoli 30 minut zbranega branja. A referendumska odločitev bo pomembno oblikovala podobo našega Ankarana in vplivala na usodo prebivalcev Miljskih hribov za vrsto let ali celo generacij, zato vam teh 30 minut zagotovo ne bo žal. Za vse napake v besedilu se vnaprej opravičujem in so slej ko prej posledica pomanjkanja časa. Priloga je skromni prispevek k razvoju lokalne samouprave in h krepitvi zavesti o pravici do izbire in soodločanja, a hkrati tudi do zavedanja o vseh obveznostih sooblikovanja prihodnosti. Odločitev vsakega posameznika, ki temelji na lastnem prepričanju, je zanj vedno pravilna. Zato vas v prepričanju, da se bomo 08.11.2009 odločili pravilno, iskreno in lepo pozdravljam ter vam želim prijetno branje. Gregor Strmčnik Bevkova 45, Ankaran 15 2. OBČINA Ustava Republike Slovenije postavlja pravico do lokalne samouprave med temeljna načela naše ustavne ureditve ter ob tem določa, da prebivalci Slovenije uresničujejo to svojo pravico v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Kot temeljno samoupravno lokalno skupnost Zakon o lokalni samoupravi določa občino. Le-ta v okviru ustave in zakonov samostojno, predvsem pa v korist lokalnega prebivalstva, ureja in izvaja svoje naloge. Občino sestavlja območje enega ali več naselij, povezanih s skupnimi interesi prebivalcev. Prebivalcem občine morajo biti zagotovljeni osnovni pogoji za življenje. V njej mora biti organizirana osnovna zdravstvena in socialna oskrba, zagotovljeno mora biti otroško varstvo, osnovno izobraževanje in infrastruktura (urejene prevozne poti in komunalna opremljenost). V občini morajo biti na voljo trgovine, bančne poslovalnice, skratka osnovne dejavnosti, ki so pomembne v našem vsakodnevnem življenju. K temu spada tudi kulturna in športna dejavnost. Občina izvaja naloge v korist lokalnemu prebivalstvu. Šteje se, da je občina sposobna na svojem območju zadovoljevati potrebe in izpolnjevati svoje naloge, če so zagotovljeni naslednji pogoji: - popolna osnovna šola; - primarno zdravstveno varstvo občanov (zdravstveni dom ali zdravstvena postaja); - komunalna opremljenost (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrba z električno energijo); - poštne storitve; - knjižnica (splošna ali šolska); - prostori za upravno dejavnost lokalnih skupnosti. Zakon o lokalni samoupravi natančno določa, kdaj se šteje, da je občina sposobna na svojem območju zadovoljevati potrebe in izpolnjevati naloge občank in občanov. 3. USTANOVITEV OBČINE Občina se lahko ustanovi na več načinov in sicer tako, da se: - dvoje/več sosednjih občin združi v novo občino, - občina razdeli na dvoje ali več novih občin, - del občine izloči in ustanovi kot nova občina, - del občine izloči in priključi k sosednji občini. Občina se ustanovi z zakonom, pred tem pa je potrebno opraviti referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Pravico glasovati na referendumu ima vsak, ki ima na referendumskem območju (na tem delu občine) stalno prebivališče in je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Če se več kot polovica volivcev, ki so glasovali, odloči za ustanovitev nove občine, Državni zbor sprejme zakon o ustanovitvi občine, v katerem določi tudi območje, sedež in ime občine. Slika 1: Postopek ustanovitve občine 16 Pred sprejemom zakona se z referendumom preveri volja prebivalstva. Volitve občinskih svetnikov in župana v novi občini Volitve v občinski svet in volitve župana/županje v novi občini se izvedejo ob prvih rednih lokalnih volitvah po njeni ustanovitvi. Naslednje redne lokalne volitve bodo jeseni 2010. Nova občina se konstituira in začne opravljati svoje naloge s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem so bile opravljene volitve (1. januar 2011). Občinski svet pa se konstituira na prvi seji po volitvah, na katerih je potrjena več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo skliče prejšnji župan, prvo sejo občinskega sveta nove občine pa predsednik volilne komisije, vodi jo pa najstarejši član občinskega sveta oz. član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. Če bo Občina Ankaran ustanovljena, bodo prve volitve v občinski svet leta 2010. Na prvi seji občinski svet najprej imenuje komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana/županje. Komisiji za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana/ županje se predloži : - poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, - potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta in župana ter - morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov. Na prvi seji občinskega sveta se potrdijo mandati izvoljenih članov in župana/ županje. Na osnovi poročila ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb občinski svet odloči o potrditvi mandatov članov občinskega sveta. O mandatih, ki niso sporni odloči skupaj, o vsakem spornem pa posebej. Pri tem pa član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. S tem dejanjem se občinski svet odloči o spornem mandatu oziroma o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. Občinski svet odloča tudi o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana. Če pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature za župana oziroma kandidata, predstavnika kandidature oziroma predstavnika liste kandidatov za člane občinskega sveta ne ugodi, lahko pritožnik uveljavlja sodno varstvo. Način odločanja o pritožbah Občina lahko na svojem območju ustanovi krajevne, vaške ali četrtne skupnosti. O tem odloča občinski svet s statutom, pri čemer upošteva interes prebivalcev, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja. 4. NALOGE OBČINE Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev samostojno opravlja naslednje naloge: • omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva, • upravlja z občinskim premoženjem, • ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, • pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, • skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, • ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte, • ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvalitetno življenje njenih prebivalcev, 17 Občina samostojno načrtuje, upravlja, ustvarja, pospešuje, ureja , vzdržuje, organizira, omogoča in skrbi za vrsto področij, ki nam omogoča, življenje v našem okolju. • • • • • • • • • • • • • • • pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju, pospešuje razvoj športa in rekreacije, v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu skrbi za kulturno dediščino, gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva, opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini, skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, ki so v pristojnosti občine, sprejema statut občine in druge splošne akte, organizira občinsko upravo, ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. Konkretne naloge in pristojnosti občine so določene z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot so Zakon o varstvu okolja, Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o graditvi objektov, Zakon o osnovnih šolah, Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju pa vse do Zakona o socialnem varstvu. Poleg zakonov so naloge opredeljene v statutu občine. Občina zagotavlja delo javnih služb, ki so določene z zakonom, in služb, ki jih sama določi z odlokom, ki ga sprejme občinski svet. Gre predvsem za opravljanje gospodarskih in drugih služb, s katerimi se zagotavljajo materialne in druge javne dobrine (energetske, komunalne, itd. - npr. plin, voda, kanalizacija, zbiranje in odvoz odpadkov, vzdrževanje cest, parkov; zdravstvene, socialne, pogrebne, itd.). Njihovo opravljanje zagotavlja občina v okviru občinske uprave z ustanavljanjem gospodarskih javnih zavodov, javnih podjetij ali z dajanjem koncesij. Poleg »lastnih« nalog občine oziroma tistih, ki predstavljajo izvirne naloge oziroma pristojnosti občine, lahko opravlja občina tudi »prenesene« naloge, to je posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki jih (lahko) država z zakonom prenese na občino. Za tak prenos je potrebno predhodno soglasje občine. Za prenesene naloge zagotavlja država občini tudi ustrezna sredstva za njihovo opravljanje. 5. ORGANI OBČINE Zakon o lokalni samoupravi določa, da ima občina naslednje organe občine: • občinski svet, • župan/ županja in • nadzorni odbor. 18 Konkretne naloge in pristojnosti občine so določene z zakonom in s statutom občine. Slika 2: Organi občine 5.1 Občinski svet Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Mandat članov občinskega sveta je 4 leta. V okviru svojih pristojnosti občinski svet: • sprejema statut občine; • sprejema odloke in druge občinske akte; • sprejema prostorske in druge plane razvoja občine; • sprejema občinski proračun in zaključni račun; • daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino; • imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta; • nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; • imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote; • odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno; • imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin; • odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine. (29. člen). Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Njegov mandat traja štiri leta. Najpomembnejši predpis, ki ga sprejme občinski svet, je statut. Najpomembnejši predpis, ki ga sprejme občinski svet, je statut, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in vsa druga vprašanja , ki so pomembna za delo v občini. Statut sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov. Poleg statuta ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti predvsem z odloki ter z odredbami, pravilniki in navodili. Vsi predpisi, ki jih sprejme občinski svet morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati petnajsti dan po objavi razen v primerih, ko je v predpisih navedeno drugače. Statut občine se sprejme z dvotretjinsko večino. Občinski svet lahko o katerem izmed svojih aktov ali drugih odločitvah razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Občinski svet lahko razpiše tudi posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena iz občinske pristojnosti, da se ugotovi volja občanov. Zakon o lokalni samoupravi zelo natančno določa, na kakšen način lahko občani neposredno sodelujejo pri odločanju v občini (zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa). Občinski svet lahko razpiše referendum oz. ga mora razpisati, če to zahteva najmanj 5 % volivcev v občini. 19 Število članov občinskega sveta Občinski svet šteje od 7 do 45 članov. Število članov občinskega sveta določa statut občine, zaradi uvedbe novega sistema lokalne samouprave pa je kriterije oziroma število članov prvih občinskih svetov določil zakon ob upoštevanju števila prebivalcev v občini. Tako bi štel občinski svet občine Ankaran do 7 – 11 članov, če je v občini do 3.000 prebivalcev. Občinski svet bi v Ankaranu štel sedem do enajst članov. V narodnostno mešanih občinah, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, imata narodni skupnosti v občinskih svetih najmanj po enega predstavnika. S statutom v teh občinah se določi neposredna zastopanost narodnih skupnosti tudi v drugih organih občine. V teh občinah se tudi ustanovi komisija za narodnostna vprašanja, v kateri imajo pripadniki narodne skupnosti polovico članov. Italijanska narodna skupnost bo v ankaranskem občinskem svetu imela najmanj enega predstavnika. Volitve občinskega sveta Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Aktivno volilno pravico, to je pravico voliti imajo volivci (državljani RS in tudi tujci), ki imajo v občini stalno prebivališče in so stari 18 let. Pravico biti voljen pa imajo le polnoletni državljani Republike Slovenije. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do seje novo izvoljenega sveta. Delovanje in odločanje občinskega sveta Občinski svet ureja svoje delo s statutom in poslovnikom (slednjega sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov občinskega sveta). Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Župan ni član občinskega sveta in zato nima pravice glasovanja. Župan/županja predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje. Občinski svet predstavlja župan/županja, ki tudi sklicuje in vodi seje občinskega sveta. Župan/županja lahko za vodenje pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Župan/županja mora sejo občinskega sveta sklicati najmanj štirikrat letno, sklicati pa jo mora (v 15 dneh), če to zahteva najmanj ena četrtina članov sveta – če seje ne skliče v roku 7 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zakoni predpisuje tudi nekatere organe, ki jih mora imenovati občinski svet (kot na primer: volilno komisijo; komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; štab civilne zaščite,…), občinski svet pa lahko imenuje tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa (člane imenuje izmed članov občinskega sveta, največ polovico pa tudi izmed drugih občanov, pri čemer pa mora biti predsednik/ predsednica član občinskega sveta). Komisije in odbori obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo mnenja in predloge. Gre za organe, katerih ustanovitev in število je odvisno od odločitve občinskega sveta v vsaki konkretni občini. Največkrat so v občinah ustanovljeni: odbor za komunalo; odbor za finance; odbor za varstvo okolja; odbor za kmetijstvo in gozdarstvo; odbor za družbene dejavnosti; statutarnopravna komisija, komisija za podelitev priznanja idr. 20 Občinski svet lahko ustanovi komisije in odbore za pomoč pri svojem delu. 5.2 Župan / Županja Temeljne naloge župana/županje so zlasti, da predstavlja in zastopa občino, predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter da skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta. Župan/županja predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. Župan/županja usmerja in nadzira občinsko upravo, katere delo vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan/ županja. Tajnik občine je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Župan/županja določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi in odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi. Župan/županja predstavlja in zastopa občino ter usmerja in nadzira delo občinske uprave. Župan/županja skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. V okviru njegove skrbi za zakonitost dela ima pravico zadržati objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan/županja pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Tudi pri položaju župana/županje se enako kot za druge organe v občini pristojnosti, dolžnosti, pravice, pooblastila in odgovornost opredelijo v statutu občine. V pomembni meri pa je položaj župana/ županje določen že z dejstvom, da ga volijo občani neposredno, s čimer ima pomembno povezovalno vlogo, saj je vzpostavljena tudi odgovornost do volivcev. Po zakonu se lahko župan/ županja odloči, ali bo opravljal-a svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno, podžupan-ja pa lahko funkcijo opravlja poklicno (takih primerov je malo), če to predlaga župan/županja in tako odloči občinski svet. Višino plače župana/županje določa zakon, višina pa je odvisna od števila prebivalcev v občini. V primeru nepoklicnega opravljanja funkcije pripada županu/županji 50% plače, ki bi jo dobival-a, če bi funkcijo opravljal-a poklicno. Župan/županja lahko opravljala svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno. Občina ima najmanj enega podžupana/podžupanjo. Podžupana/podžupanjo imenuje in razrešuje župan/županja. Podžupan/podžupanja pomaga županu/županji pri delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana/ županje za katere ga župan/ županja pooblasti. V primeru odsotnosti župana/županje nadomešča podžupan/ podžupanja, ki ga določi župan/županja, opravlja pa tekoče naloge iz pristojnosti župana/županje in naloge za katere ga pooblasti župan/županja. Občina ima najmanj enega podžupana/ podžupanjo, ki ga/ jo imenuje župan/ županja. Volitve župana/županje in podžupana/podžupanje Mandatna doba župana traja štiri leta. Župana/županjo volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve se opravijo hkrati z volitvami v občinski svet. Pravico voliti in biti voljen za župana/županjo ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Župana/županjo lahko kandidirajo politične stranke in volivci (najmanj 50 volivcev). Za župana/ županjo je izvoljen kandidat-ka, ki dobi večino oddanih glasov volivcev. Župan/županja se torej voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu (če noben kandidat ne dobil večine v prvem krogu, se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila v prvem krogu največ glasov). Zakon posebej določa tudi s katerimi drugimi funkcijami in dejavnostmi funkcija župana/županje ni združljiva, kot na primer s funkcijo člana občinskega sveta, članstvom v občinskem nadzornem odboru, s položajem načelnika upravne enote, 21 Župana/županjo volijo volivci, mandat pa traja štiri leta. kot tudi z delom v državni upravi na delovnih mestih, ki so povezana s pooblastili oziroma nalogami nadzorovanja dela organov občin. 5.3 Nadzorni odbor Po zakonu je nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor: • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, • nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov ter organizacij, ki so porabniki občinskega proračuna in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan/ županja in uporabniki so dolžni to poročilo obravnavati ter upoštevati priporočila in predloge. Če pa nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o tem v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet, največkrat pa so v nadzorni odbor imenovani občani, ki imajo ustrezna strokovna znanja. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. 6. NEPOSREDNE OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV PRI ODLOČANJU Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: • zbor občanov, • referendum, • ljudska iniciativa. Občani na zboru obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo o posameznih vprašanjih. Zbor se lahko skliče za vso občino ali njen posamezen del. Zbor občanov skliče župan/županja občine po potrebi, mora pa ga sklicati, če je to predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu. Zbor občanov skliče župan/ županja občine. Na referendumu se občani lahko odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe. Na referendumu se občani odločajo o vsebini splošnih aktov občine. Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana/županje ali člana občinskega sveta, mora pa razpisati referendum če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Na osnovi predloga oziroma pobude (zakon točno predpisuje postopanje v primeru podane pobude volivcev, to 22 je predvsem, kako dajejo občani podporo zahtevi za razpis referenduma) za razpis referenduma, kar je treba podati v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Če je sprejeti splošni akt na referendumu potrjen, ga mora župan/županja objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če pa je sprejeti splošni akt na referendumu zavrnjen, se ne objavi, odločitev volivcev na referendumu pa zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko poda vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče pa odloči o zahtevi občinskega sveta v roku 15 dni. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, posebej pa je predpisano, da je odločitev o uvedbi samoprispevka sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev. Zakon o lokalni samoupravi pa pozna tudi posvetovalni referendum. Z njim občinski svet ugotovi voljo občanov pred odločanjem o posameznem vprašanju. Odločitev volivcev na takem referendumu ne zavezuje občinskih organov. 7. OBČINSKA UPRAVA Občinska uprava občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana/županje s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Župan/županja določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. O sklenitvi delovnega razmerja odloča župan/županja oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana/ županje . Občinsko upravo usmerja in nadzira župan/županja, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine (direktor občinske uprave), ki ga imenuje in razrešuje župan/ županja. Tajnik (s splošnim aktom se lahko za tajnika občine določi naziv direktor-ica) je uradnik po Zakonu o javnih uslužbencih. V občini je lahko oblikovana enovita občinska uprava, lahko pa je ustanovljenih več organov (oddelkov) občinske uprave – v tem primeru pooblasti tajnik občine za posamezne naloge oziroma vodenje organov predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan. Tako bi glede na primerljive občine v občini Ankaran imeli: Oddelek za finance in računovodstvo, ki bi vodil in opravljal: • strokovne zadeve pri pripravi in izvajanju občinskega proračuna ter izdelavi zaključnega računa proračuna in opravlja finančno operativne naloge za potrebe 23 Občina Ankaran bi v okviru občinske uprave imela ne več kot pet oddelkov oziroma uradov. • • izvajanja finančnih načrtov organov občine, proračunsko računovodstvo drugih neposrednih uporabnikov proračuna in po dogovoru opravljal te naloge tudi za potrebe drugih proračunskih uporabnikov, nadzor porabe sredstev pri neposrednih proračunskih uporabnikih in o morebitnih nepravilnostih obveščal direktorja in župana ter jim predlaga ustrezne ukrep. V skladu s predpisi bi organiziral izvajanje notranje revizije. Oddelek za splošne, pravne in kadrovske zadeve, ki bi vodil in opravljal: • upravne naloge iz pristojnosti župana, • strokovne in upravne naloge uprave, ki niso v neposredni pristojnosti drugih uradov še zlasti s področja kadrovskih in pravnih zadev, delovanja občinskega sveta, • izvajanje posebnih pravic italijanske narodne skupnosti, • postopke pridobivanja in odtujevanja nepremičnega premoženja v lasti občine, • strokovne naloge v zvezi z izvajanjem javnih naročil ter nadzora nad izvajanjem postopkov javnih naročil, • centralno evidenco premoženja občine in pravnih oseb v lasti občine, • sodelovanje pri usklajevanju postopkov in ukrepov vseh pristojnih uradov pri opravljanju z občinskim premoženjem. Oddelek za okolje in prostor bi vodil in opravljal: • strokovne, upravne ter druge naloge na področju priprave in izvedbe občinskih prostorskih razvojnih planov in razvojnih projektov ter opravljal koordinacijsko vlogo v regionalnih in širših razvojnih programih in projektih, • upravne in strokovne naloge pri izdelavi občinskih prostorskih aktih, vodil postopke njihovega sprejemanja ter spremljal njihovo izvajanje, • strokovne in upravne naloge na področju komunalnega opremljanja in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči ter opravljal postopek odmere komunalnega prispevka, • upravne, strokovne in druge naloge na področju upravljanja in gospodarjenja s poslovnimi prostor ter v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, • upravljal z občinskimi javnimi cestami in javnimi površinami ter opravljal zadeve iz pristojnosti občine na področju prometa, • postopke izvedbe investicij po sprejetem proračunu ter opravljal strokovno – tehnične naloge v zvezi z izvedbo investicijskih projektov, • strokovne in upravne naloge s področja zaščite, reševanja in civilne obrambe. Oddelek za družbene dejavnosti, šolstvo in šport, ki bi vodil in opravljal: • naloge na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, • naloge s področja socialnega in zdravstvenega varstva ter skrbi za starejše, Oddelek za gospodarske javne službe in gospodarstvo, ki bi vodil in opravljal: • strokovne, upravne in druge naloge v zvezi z zagotavljanjem opravljanja gospodarskih javnih služb iz pristojnosti občine, • nadzor nad zakonitostjo dela javnih podjetij ter strokovno nadzorstvo nad dejavnostjo gospodarskih javnih služb, • strokovne in upravne naloge s področja gospodarskega razvoja, turizma, gostinstva in kmetijstva. V vsakem navedenem oddelku/uradu bi bil le en zaposlen. 24 V vsakem oddelku/uradu bi bila zaposlena le ena oseba. Občinska uprava odloča v upravnih stvareh na prvi stopnji, zoper njene odločbe pa je dovoljena pritožba na župana/županje. Proti dokončnim upravnim odločbam župana/ županje je predviden upravni spor v katerem odloča Upravno sodišče. Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje navedenega nadzorstva lahko občina v okviru občinske uprave ustanovi občinsko inšpekcijo. Zakon posebej določa, da inšpekcijsko nadzorstvo v okviru pristojnosti občine neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Z občinskim predpisom se lahko določi, da se za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog zlasti, če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov. Če navedeni predpis dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več pravnih oseb ali posameznikov, se izbira opravi po javnem natečaju. Pri izvajanju javnega pooblastila imajo njihovi nosilci pravice in dolžnosti občinske uprave. O izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila odloči župan. Dve ali več občin se lahko odloči, da ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave ali skupno službo občin za opravljanje posameznih nalog. Odločitev o tem sprejmejo občinski sveti, višino sredstev za delo organa zagotavljajo posamezne občine v odvisnosti od števila prebivalcev. Organ skupne občinske uprave vodi predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin, ki so tak organ ustanovile. Sredstva in druge materialne pogoje za opravljanje nalog občinske uprave zagotavljajo občine v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občine, za katere se opravljajo.. Slika 3: Organigram občine 25 8. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Tako je odsvojitev delov premoženja dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstveno-raziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene. Odločitev o odsvojitvi delov premoženja sprejme občinski svet. Za odločanje o pridobitvi in odsvojitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja se lahko s statutom ali z odlokom občinskega sveta pooblasti župan. Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. Lastni viri občine so: • davki in druge dajatve in • dohodki iz njenega premoženja. Država je dolžna zagotoviti občini dodatna sredstva: • do opravljanje nujnih nalog občine; • za financiranje nalog, ki jih prenese v opravljanje občini; • za sofinanciranje lokalnih zadev javnega pomena, kadar ima poseben interes za njen razvoj; • izravnavo z investicijskim vložkom v skladu s programom v občinah z najnižjim komunalnim standardom. 9. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, ki so določene z zakonom. Občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb: • neposredno v okviru občinske uprave (režijski obrat), • z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, • z dajanjem koncesij, • z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Javne službe lahko delimo na gospodarske in negospodarske. Gospodarske in negospodarske javne službe so sicer določene s področnimi zakoni vendar pa režim izvajanja gospodarskih javnih služb določa Zakon o gospodarskih javnih službah, režim izvajanja negospodarskih javnih služb pa Zakon o zavodih . Občina opravlja zlasti naslednje gospodarske javne službe: Obvezne: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje odpadnih voda, • ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov, • javna snaga in čiščenje javnih površin, • pogrebna in pokopališka dejavnost, • urejanje javnih površin. Izbirne: • preskrba s toplotno energijo, • preskrba s plinom, • urejanje in upravljanje javnih parkirišč, • javne tržnice, • emisijski monitoring (MO obv.), • kopališka dejavnost. 26 Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Poleg gospodarskih javnih služb opravlja občina tudi negospodarske javne službe: družbene dejavnosti - obvezne: • osnovna šola, • vrtec, • osnovno zdravstvo in lekarna, • knjižnica. 10. družbene dejavnosti -neobvezne: • glasbena šola, • zavod za izobraževanje odraslih, • javni raziskovalni zavod, • kulturni zavod, • arhiv • zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE Občina sprejme svoj statut, s katerim določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. Zadeve iz svoje pristojnosti ureja z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Zadeve iz prenesene pristojnosti pa z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni. Navedeni predpisi morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. Organi občine in nosilci javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine odloča v upravnem sporu. 11. • • • • • VIRI Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9 in 79/2009); Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 51/02, 11/03, 72/05, 121/05)16, ki ureja volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti; Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 73/94 odl. US, 73/95 odl. US, 56/98, 67/98 odl. US, 72/98 odl. US, 75/98, 52/02, 27/06), s katerim so bile ustanovljene nove občine; Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 odl. US, 56/98, 59/99 odl. US, 61/99 odl. US, 89/99 odl. US, 90/05), ki ureja financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravljajo občine; Zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95, 44/96 odl. US), s katerim so bile prenesene naloge z občin na državo. 27 Občina s statutom določi temeljna načela za njeno organizacijo in delovanje. PRORAČUN OBČINE ANKARAN 28 KRATKA OBRAZLOŽITEV Prihodki in odhodki v simulaciji proračuna bodoče občine Ankaran so skladno s Pravilnikom o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov razčlenjeni na davčne, nedavčne, kapitalske in transferne prihodke ter tekoče, tekoče transferne, investicijske odhodke in investicijske transferje. V bilanci prihodkov in odhodkov so planirani zneski ocenjeni na podlagi podatkov dobljenih s strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo, Davčnega urada Koper in na podlagi proračuna Mestne občine Koper za leto 2009. I. PRIHODKI Na podlagi dobljenih podatkov bi bili skupni predvideni prihodki* občine Ankaran 2.630.483,00 EUR. Vendar pa bodo po naši oceni realizirani prihodki višji saj nekaterih kategorij prihodkov ni bilo možno oceniti oziroma so bili ocenjeni na podlagi predvidenih prihodkov v proračunu Mestne občine Koper za leto 2009. Davčni prihodki občine so sestavljeni iz dohodnine (odstopljeni vir), davkov na premoženje in domačih davkov na blago in storitve. Davki na premoženje so davki na nepremičnine, davki na dediščine in darila ter davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje. Najpomembnejši prihodek teh je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V zgornji tabeli med davčnimi prihodki iz davka na premoženje ni predvideno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga bo plačevala Luka Koper na delu ozemlja, ki se nahaja v bodoči Občini Ankaran. V domače davke na blago in storitve so vključeni prihodki iz naslova okoljske dajatve za obremenjevanja okolja (taksa za obremenjevanje voda in taksa za obremenjevanje okolja z odpadki), turistične takse, davek na dobitke od iger na srečo in občinske takse. Nedavčne prihodke sestavljajo prihodki od udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja (prihodki od udeležbe na dobičku in dividende, prihodki od obresti, prihodki od premoženja–najemnine, zakupnine, prihodki iz koncesij, odškodnine za služnost, koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, prihodki krajevnih skupnosti), takse in pristojbine (upravne takse), denarne kazni izrečene po občinskih predpisih, odškodnine za degradacijo in uzurpacijo prostora ter drugi nedavčni prihodki (komunalni prispevki, prihodki upravnih organov, prispevki za kanalizacijske priključke, itd.). Pri kapitalskih prihodkih ni navedena vrednost prihodkov, saj bo od politike občine odvisno ali bo in v kakšnem obsegu zagotavljala prihodke tudi od prodaje stvarnega in premičnega premoženja. Višina prihodka iz naslova donacij prav tako ni opredeljena, saj je ni možno predvideti. Med transferne prihodke spadajo vsa sredstva, ki so prejeta iz državnega proračuna in proračunov drugih lokalnih skupnosti. Ti prihodki niso izvirni javnofinančni prihodki. V okviru teh prihodkov so sredstva prejeta iz državnega proračuna za ustavne obveznosti in dvojezično poslovanje (za kritje stroškov zaradi narodnostno mešanega območja) vendar njihovo višino pri pripravi tega proračuna nismo mogli oceniti. V to kategorijo prihodkov spada tudi požarna taksa in dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov. Del teh sredstev se občinam za vsako proračunsko leto zagotovi v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občine. Del sredstev se za vsako proračunsko leto posameznim občinam zagotovi za sofinanciranje investicij, ki jih predlagajo ministrstva, vsako na svojem področju dela. Velik del prihodkov proračuna za financiranje investicij lahko občine pridobijo tudi iz sredstev evropske kohezijske politike in drugih finančnih instrumentov Evropske unije. Trenutno ni možno oceniti višine teh sredstev za občino Ankaran, saj so ta sredstva strogo namenska in jih občine pridobijo na podlagi prijave projektov na razpise. 29 II. ODHODKI Tekoči odhodki zajemajo vsa plačila, nastala zaradi stroškov dela, stroškov materiala in opravljenih storitev, plačila domačih obresti in sredstev izločenih v rezerve. Tekoči odhodki občine bodo odvisni od števila zaposlenih v občinski upravi, števila občinskih svetnikov, materialnih in administrativnih stroškov delovanja občinskih organov (občinski svet, župan in občinska uprava ter nadzorni odbor). V zgornjem izračunu so ti odhodki predvideni v višini 13% prihodkov občine. Izračunani so na podlagi predpostavke, da bi bilo v občinski upravi in režijskih obratih 15 zaposlenih ter na podlagi izdatkov za blago in storitve primerljivih občin (po številu in velikosti). Višina teh odhodkov je odvisna od politike občine, ki se bo odločila, kolikšen del proračuna lahko le-ti predstavljajo. V skupino odhodkov, imenovano tekoči transferi, so zajeta vsa nepovratna, nepoplačljiva plačila, za katera občina od prejemnika sredstev v povračilo ne pridobi nikakršnega materiala ali storitev. V to skupino spadajo subvencije (niso ocenjene, ker bodo odvisne od politike občine), transferi posameznikom in gospodinjstvom (regresiranje oskrbe v domovih za odrasle, prevozi učencev, subvencioniranje stanarin, razlika v ceni za vrtce, ipd.), transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam (sredstva za delovanje kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih društev) in drugi tekoči domači transferi (sredstva prenesena drugim občinam, tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja (prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki ga občina plačuje občanom), transferi v javne zavode in druge izvajalce javnih služb med katerimi je najobsežnejši transfer v javne zavode (osnovne šole in vrtce) za plače ter izdatke za blago in storitve). Tudi višina teh odhodkov je odvisna od politike občine (razen prispevkov za zdravstveno zavarovanje nekaterih občanov in transferi v javne zavode). V tabeli na strani 28 so ti odhodki izračunani na podlagi predvidenih odhodkov MOK-a v letu 2009 za te namene. Večji del proračuna bo lahko Občina Ankaran namenila zadnjima dvema vrstama odhodkov, ki pomenijo povečanje premoženja lokalne skupnosti. To so investicijski odhodki in investicijski transferji. Investicijski odhodki so plačila, namenjena za pridobitev ali nakup opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev (zgradb, prostorov, prevoznih sredstev, opreme, napeljav, novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, investicijsko vzdrževanje in obnova, nakup zemljišč, pridobitev licenc, investicijskih načrtov, študij o izvedljivosti projektov in projektne dokumentacije, ipd.). V tej skupni so običajno planirani predvsem investicijski odhodki za vlaganje v komunalno in cestno infrastrukturo, za investicijsko in prostorsko planiranje, za nakup stanovanj, ipd. Investicijski transferi so prenesena denarna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev (osnovna šola, vrtec, itd..) za nakup in gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme, investicijsko vzdrževanje in drugo. V zgornji tabeli ti odhodki niso ocenjeni, saj bodo odvisni od razvojne in investicijske politike občine, kam jih bo namenila. III. RAZLIKA PRIHODKI ODHODKI Primerna poraba** občine Ankaran bi bila po izračunih Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 1.460.000,00 EUR. Iz zgornje tabele je razvidno, da bi bili ocenjeni prihodki Občine Ankaran (2.630.483,00 EUR) za skoraj enkrat višji od njene primerne porabe. Iz tega je možno zaključiti, da bo Občina Ankaran s svojimi prihodki lahko nemoteno opravljala vse z zakonom določene naloge ter za opravljanje teh ne bi potrebovala dodatnih sredstev iz državnega proračun (finančna izravnava***). Iz ocenjenih prihodkov je celo razvidno, da bodo odhodki za opravljanje z zakonom določenih nalog predstavljali manjši del v proračunu. Večji del prihodkov pa bo občina lahko porabila za opravljanje drugih nalog v skladu z interesi njenih občanov (razvojne naloge, investicije, itd.). * predstavljeni model občinskega proračuna bodoče Občine Ankaran ne vsebuje prihodkov v povezavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča koprskega pristanišča in/ali koncesijskih dajatev gospodarske družbe Luka Koper, d.d. ** primerna poraba občine je za posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. *** finančna izravnava so sredstva, ki se v posameznem proračunskem letu iz državnega proračuna dodelijo občini, ki s prihodki, določenimi z zakonom, ne more financirati svoje primerne porabe. 30 SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE: IZRAČUN PRIMERNE PORABE - PRORAČUN OBČINE ANKARAN Za pridobitev verodostojnejnega izračuna primerne porabe pri pripravi modela proračuna samostojne Občine Ankaran smo se obrnili na Vlado Republike Slovenije 31 INŠTITUT ZA JAVNO UPRAVO: SPLOŠNA OCENA O FINANČNI SAMOZADOSTNOSTI OBČINE ANKARAN Za potrditev pravilnosti izračuna primerne porabe oziroma bodočega ankaranskega proračuna, smo naročili tudi strokovno študijo “Splošna ocena o finančni samozadostnosti Občine Ankaran” pri neodvisnem inštitutu. 32 DOBAVITELJI Čeprav smo se v Ankaranu pogovarjali o mnogih vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo življenja po referendumu oziroma ustanovitvi Občine Ankaran, je prav, da nekatere odgovore ponovimo. Porajajo se namreč premnoga vprašanja, ki lahko zasejejo neupravičen nemir med krajane. Mnogi se sprašujejo – kaj pa zdaj, ko bomo samostojni? Se bo svet ustavil? Ne bo več plime in oseke? Nam bodo izk- lopili elektriko, vodo, ne bo več telefona, bomo odrezani od sveta? Bomo morali zamenjati vse dokumente? In podobna vprašanja. SVOBODNA AMFORA tokrat objavlja uradne odgovore ankaranskih dobaviteljev. Vsak dvom, kako bo potem, je tako povsem odveč. Za vse prejete dopise se lepo zahvaljujemo. 33 34 ŠALJIVA STRAN O RESNIH TEMAH NEPREMIČNINSKI KADROVANJE NOVE OBČINSKE UPRAVE OBČINE ANKARAN V bifeju na Verdijevi v Kopru se srečata nepremičninski posrednik in gradbeni investitor. Po uvodnem klepetu in izmenjavi novic iz poslovnega sveta je ob tretjem špricerju stekel naslednji pogovor. (TEST ZA SPREJEM V SLUŽBO) Na občinskem uradu Občine Ankaran so iskali novega sodelavca za štempljanje aktov. Ker pa je na nekaterih dokumentih bilo potrebno udariti tudi do deset stempiljk, je bila najvažnejša lastnost, da je kandidat znal šteti do deset. NEPREMIČNINAR: Zamočil sem. V Ankaranu sem zlicitiral parcele, veš, bi bili apartmaji čisto pri morju. Vse je bilo že dogovorjeno. Zdaj bo pa nova Občina Ankaran kmetijska zemljišča zaščitila. Ne bo pozidave. Ne morem preprodat. Vsi investitorji so se razbežali. Ne morem vračat lizinga. Ne bo se dobro končalo... Pa ti kako pa tvoj novi ankaranski aparmajsko – stanovanjski kompleks? Sem slišal, da ti je Ustavno sodišče zamrznilo gradbeno dovoljenje. Kako prenašaš? Prvi kandidat vstopi, pa ga vodja občinske kadrovske službe vpraša ali zna šteti do deset. KANDIDAT 1: “Normalno: 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0!” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE: “Lepo, ampak kaj ne znate obratno, prav od 1 do 10 ?” KANDIDAT 1: “Ne, ker sem bil prej pri NASI, tam smo vedno tako šteli pa nočem več obratno..” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE: “Niste primeren! Nasvidenje.” “Naslednji prosim.” GRADBINEC: Čisto kul. Spim kot dojenček. NEPREMIČNINAR: ??????? GRADBINEC: Ja, spim kot dojenček. Vsaki dve uri se zbujam in jokam. Drugi kandidat na vprašanje, če zna šteti do deset. KANDIDAT 2: “Seveda: 1, 3, 5, 7, 9, 10, 8, 6, 4, 2 !” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE:”Ampak, kaj ne znate normalno od 1 do 10 šteti kot vsaki drugi?” KANDIDAT 2: “Ne, ker sem bil prej pri pošti, tam smo vedno tako delali, neparne hišne številke na eni strani, parne pa na nasprotni...” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE: “Hvala, nasvidenje. Naslednji!” Tretjemu kandidatu VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE: “Znate šteti do deset?” KANDIDAT 3: “Pa ja: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10.” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE (navdušen!) “Super! Sprejeti ste! Služba je vaša! Oprostite, kje ste pa bili prej zaposleni?” KANDIDAT 3: “Ja, na koprski občinski upravi!” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE: “Na MOK? Ja to me pa prav preseneča. Povejte - saj ne da je pomembno, kadrovski pogovor sva zaključila – ampak vseeno me zanima, ali znate šteti tudi dalje od deset?” KANDIDAT 3: “Veste da: pubec, dama, kralj, as!” In življenje v Ankaranu je teklo naprej. 35 ANKARANSKA ZGODBA – PRAVILA Igra od 2 – 6 igralcev Za igranje potrebujemo navadno šeststransko kocko s števili od 1 do 6 in oznake igralcev. Igro začnemo s polja št. 1 in sledimo poljem po naraščajočih številkah. Na različno obarvanih poljih se držimo pripisanih navodil. V primeru, da se na enem polju znajdeta dva igralca, vržeta kocko. Igralec z manjšo številko, se pomakne za eno (1) polje nazaj. Pri napredovanju moraš obvezno končati na polju št. 105; v primeru, da ne zadeneš točnega števila s kocko, počakaj na vrsto in ponavljaj mete dokler ne zadeneš točnega števila, ki te pomakne na polje št 105. Zmagovalec igre je igralec, ki prvi doseže obarvani polji označeni z ZA oziroma PROTI. Obarvana polja Modra polja, so pozitivna, nagradna polja. Rdeča polja, so negativna, kazenska polja. Rumena polja, so polja odločitev, kjer se odločimo za nadaljnji potek igre. Odločitev poteka z metom kocke. Polja nevarnosti. Navodila za obarvana polja Polje št. 1 (modro polje) –17.12.2004: I. zbor krajanov z razpravo o izgradnji tretjega pomola; začne se naša ankaranska zgodba. Polje št. 5 (modro polje) – 30.04.2005, 2006, 2007, 2008, 2009: prvomajski kres v Valdoltri; pojdi na polje št. 10. Polje št. 6 (modro polje) – prijazen ribič ti pokloni ribe (bo dober brodet!!!); pojdi na polje št. 11. Polje št. 8 (polje nevarnosti) – zavozil si v luknjo na cesti, počila ti je guma, moraš jo zamenjat; počakaj en (1) krog. Polje št. 9 (modro polje) – Rock koncert na Študentu; pojdi na polje št. 13. Polje št. 12 (modro polje) – 16.05.2008: zbor krajanov o nasprotovanju delitvi KS Ankaran, razprodaji zemljišč in pozidavi priobalnega pasu; pojdi na polje št. 14. Polja št. 15 – 19 (modra polja) – Debeli rtič (raj na zemlji), druženje, zabava, vzgajališče školjk (bo buzara!!!), pojdi na polje št. 27. Polje št. 21 (modro polje) – 24.07.2008: braniš KS Ankaran in v DZ RS vložiš I. predlog za ustanovitev samostojne Občine Ankaran, nato greš v Policijski počitniški kamp, prijazen Policist ti dovoli kopanje na plaži; pojdi na polje št. 24. Polje št. 23 (polje nevarnosti) – 10.09.2008: MOK poda mnenje, da je »ustanovitev Občine Ankaran škodljiva za državo«, pri teku si stopil v luknjo na cesti, zvil si si gleženj, greš v Valdoltro; počakaj en (1) krog. Polje št. 26 (rumeno polje odločitve) – udeležil si se dražbe za nakup parcel v Ankaranu; če zadeneš od 1-3 si se odločil za nakup – počakaj tri (3) kroge; če zadeneš 4-6 ravnaš prav in ne kupiš nič – pojdi na polje št. 28. Polje št. 29 (modro polje) – 05.02.2009: v DZ RS vložiš II. predlog za ustanovitev samostojne Občine Ankaran, stekleničiš Ankaransko oljčno olje, sporočilo miru v Ljubljano; pojdi na polje št. 33. Polje št. 30 (rdeče kazensko polje) – merilna postaja onesnaženosti zraka, postavljena na napačni strani hriba; pojdi na polje št. 1 (na začetek). Polje št. 39 (rdeče kazensko polje) – pri sprehodu si zlomiš kolk, greš v Ortopedsko bolnišnico Valdoltro; pojdi na polje št. 4. Polje št. 44 (rdeče kazensko polje) – odločiš se za divjo gradnjo apartmajsko-stanovanjskega naselja; pojdi na polje št. 25. Polje št. 45 (modro polje) – 09.07.2009: Ustavno sodišče RS ugodi naši skupinski vlogi in v Ankaranu zadrži izvajanje gradbenih del proti volji prebivalcev; priprave na trgatev, Ankaranski Refošk in Malvazija zmagata prvo nagrado na tekmovanju, veselica v Vinski kleti; pojdi na polje št. 55. Polje št. 47 (rumeno polje odločitve) – 06. 08. 2009: druga javna dražba MOK, udeležiš se dražbe za nakup zemljišča (pokopališče); če zadeneš 1-2 si se odločil za nakup – pojdi na polje št. 1 (na začetek); če zadeneš 3-6 ravnaš prav in ne kupiš – pojdi na polje št. 53. Polje št. 48 (modro polje) – v Ankaranskem Župnišču se udeležiš Svete maše; pojdi na polje št. 54. Polje št. 52 (rdeče kazensko polje) – voziš po cesti, spuščaš se proti Ankaranu, zaslepi te sončni odblesk avtomobilskih vetrobranskih šip z luškega parkirišča; pojdi na polje št. 42. Polje št. 64 (polje nevarnosti) – pri vožnji domov si zavozil v luknjo na cesti, zaneslo te je v bankino, pokličeš AMZS; počakaj en (1) krog. Polje št. 69 (modro polje) – Matični odbor DZ RS poda pozitivno mnenje k predlogu za ustanovitev Občine Ankaran; greš na njivo, EKO obdelava povrtnin (radič, paradižnik, salatina); pojdi na polje št. 73. Polje št. 72 (rdeče kazensko polje) – ogleduješ si rezervoarje na Srminu in popade te slabost; počakaj dva (2) kroga. Polje št. 75 (modro polje) – Poslancem DZ RS po odličnem kosilu v restavraciji Andor razkazuješ zasipavanje kmetijskih zemljišč na Ankaranski bonifiki; pojdi na polje št. 82. Polje št. 79 (polje nevarnosti) – greš v službo, zapelješ v luknjo na cesti, zaneslo te je v nasip, pelješ avto h kleparju; počakaj en (1) krog. Polje št 81 (rdeče kazensko polje) – izgubil si se na luškem parkirišču; pojdi na polje št. 76. Polje št. 87 (rdeče kazensko polje) – na terminalu za kerozin gasiš požar; počakaj tri (3) kroge. Polje št. 89 (rdeče kazensko polje) – na evropskem energetskem terminalu za razsute tovore te ujame tramontana, zaradi prahu ne vidiš nič, pljuča imaš polna prahu. Moraš v Zdravilišče – OPS, zdravilišča ni več!!!; pojdi na polje št. 43. Polje št. 91 (rumeno polje odločitve) –odločaš se, ali boš dovolil gradnjo tretjega pomola; če zadeneš 1-5, si proti gradnji – pojdi na polje št. 98; če zadeneš 6, si za gradnjo – pojdi na polje št. 1. 36 Polje št. 94 (rumeno polje odločitve) – nagradna igra; če zadeneš 1-4, izbereš nov avto iz parkirišča Luke Koper – pojdi na polje št. 98; če zadeneš 5-6 ne dobiš ničesar – nadaljuješ igro Polje št. 95 (modro polje) – 25.09.2008: DZ RS razpiše referendum za ustanovitev Občine Ankaran. Zapiha močna Burja! Prijazni mornarji iz Vojašnice »Slovenski pomorščaki« te z ladjo »Ankaran« rešijo iz morja; pojdi na polje št. 103. Polje št. 97 (polje nevarnosti) – pri teku se spotakneš na cestni luknji, potolčeš si nogo, greš v Ambulanto; počakaj en(1) krog. Polja št. 99 – 102 (modra polja) – ogledaš si nogometno tekmo, udeležiš se jadralne regate, ogledaš si Evropsko prvenstvo v Beach Volley-u (odbojka na mivki), sprehodiš se po školjkišču, sprehodiš se skozi priobalni park; pojdi na polje št. 105. Polje št. 104 (modro polje) – uspešno si zaključil slovensko transverzalo, v knjižico dobiš štampiljko; skoči na polje št. 105. Polje št. 105 (rumeno polje odločitve) – 08.11.2009: udeležiš se referenduma za ustanovitev Občine Ankaran; če zadeneš 1-5, se odločiš ZA – nadaljuj po zelenih poljih; če zadeneš 6, odločiš se PROTI – nadaljuj po rdečih poljih. Od tu naprej se igra nadaljuje s posebnimi meti kocke; če zadeneš 1-2 napreduješ za eno (1) polje; če zadeneš 3-5 napreduješ za dve (2) polji; če zadeneš 6 napreduješ za tri (3) polja. Odločil si se ZA samostojno Občino Ankaran. Pojdi na zeleno polje ZA Odločil si se ZA samostojno Občino Ankaran. Pojdi na zeleno polje ZA Odločil si se PROTI samostojni Občini Ankaran. Pojdi na polje št. 1 (na začetek) in se udeleži zbora krajanov, z razpravo, glede izgradnje tretjega pomola. Odločil si se PROTI samostojni Občini Ankaran. Pojdi na polje št. 47 in se udeleži dražbe za nakup zemljišč. Zeleno CILJNO polje! Zmagal si! Volil si za prihodnosti. Rad imaš Ankaran. Rdeče CILJNO polje! Zamočil si. Volil si za uničenje Ankarana. Imaš slabo vest. Rdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. Lazaret 18 13 34 žoni žoni 41 7 Valdoltra 6 Učenec OŠ Ankaran, 7 let Ankaran 5 4 3 1 48 bu E 101 100 go gre nte leva Sonèni park 96 levant jug leva o nte 60 61 59 63 97 68 69 70 67 64 65 66 71 94 88 89 90 91 92 go 87 86 85 84 83 72 Bonifika 93 73 74 82 81 Škofije Koper ju oštro 57 62 99 98 56 58 Sv. Katarina rj a 102 N SE SW gar SSW 49 55 51 50 in bur E ESE W WS S 52 47 104 NN E W bin 1 54 53 95 SSE Učenec OŠ Ankaran, 9 let W Ankaran imam rad zato, ker poleti grem na Debeli Rtič. Tja se grem kopat in skakat. Na Debelem Rtiču je zelo lepo, sem prihajajo tudi drugi otroci. Radi se kopamo skupaj. Ankaran imam rad zato, ker imam prijatelje pa tudi, ker tu hodim v šolo. E EN W ponent 46 103 WN Učenka OŠ Ankaran, 11 let Rad imam Ankaran!!!! N 44 45 105 Io amo Ancarano! Sono felice perché vivo a Ancarano. Io vivo a Ancarano da già undici anni. A Ancarano ho tanti amici. Nostra scuola elementare è stata rinovata, frequento questa scuola già il sesto anno. Vado in bicicletta e faccio il giro d’Ancarano. Io nuoto nel mare ad Ancarano. Prima andavo al vecchio giardino d’infanzia. Sono tante le ragione per cui io amo Ancarano, ma non faro l’elenco di tutte le cose se posso dire semplicemente: »IO AMO ANCARANO!!!!« 43 2 2 1 2 42 PROTI ZA 8 9 Ankaran imam rad, zato ker tu živim. Tu hodim v šolo in imam sošolce, prijatelje in sorodnike. Tukaj mi je lepo tudi zato, ker ima ta kraj zelo veliko dreves in zelenja, pa še morje. Ta kraj je zelo lep. 38 40 tini 10 37 39 i Rad imam Ankaran 11 Bari Hrva 12 anska zgodba r a k n A Bari Hrvatin Kristjan, 8 anni NN Gaja, 4 anni 14 W .... A Ancarano e molto perche o tanti giocatoli. Abbiamo una bella casa. D’estate faccio il bagno e vado in circolo. 33 36 N .... Ancarano e bello perche nell’ estate posso fare il bagno tutti i giorni. Io e la mia mamma racogliamo conchiglie e sassolini. Questa estate ho immparato a Zeleno polje CILJNO polje! Zmagal si!si Volil si za pri- Rad imaš Ankaran. Zeleno Ɖ. Zmagal si! Volil za prihodnosti. nuotare. hodnosti. RadƉ. imaš Ankaran. Zeleno polje Zmagal si! Volil si za prihodnosti. Rad imaš Ankaran. Rdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest.Debora, 6 anni Rdeče CILJNO polje! Zamočil si. Volil za uničenje Rdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si zasiuniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. Ankarana. Imaš slabo vest. .... Ancarano mi piace perche e bello e a il mare. Qui ci sono anche Mali e le mie gattine. Spero che qualche volta vedremo anche i delfini. E bello perche Pravila igre si pred začetkom igranja preberite na zadnji abbiamo anche i pesciolini. notranji strani Svobodne Amfore. Karin, 4 anni 23 15 l a ra n st ta ae on m am tr Zalepit skupaj Odločil si se PROTI samostojni Občini Ankaran. Pojdi na polje št. 47 in se udeleži dražbe za nakup zemljišč. 22 24 31 35 tramontana Ankaran je moj najljubši kraj. Ankaranska šola je obnovljena, to šolo obiskujem že šesto leto. Hodila sem v Zeleno si! Volil zaodločimo prihodnosti. Rumenapolje polja,Ɖ. so Zmagal polja odločitev, kjersi se za Rad imaš Ankaran. stari ankaranski vrtec. Sedaj poleg šole nadaljnjipolje potekƉ. igre. Odločitev metom kocke. Zeleno Zmagal si! poteka Volil siz za prihodnosti. Rad imaš Ankaran. gradijo novega. Kolesarim po ankaranRdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. skih ulicah in se kopam na ankaranski Zeleno polje Ɖ. Zmagal si! Volil si za prihodnosti. Rad imaš Ankaran. Rdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. živim od rojstva. Tu imam Polja nevarnosti. plaži. Tukaj prijatelje. Še veliko je drugih razlogov, Rdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. zakaj imam Ankaran tako rada, a kaj bi Zeleno polje Ɖ. Zmagal si! Volil si za prihodnosti. Rad imaš Ankaran. vse naštevala, če lahko samo povem: Odločil si se ZA samostojno Občino Ankaran. Pojdi »RADA IMAM ANKARAN!« na zeleno polje Rdeþe polje †. ZA Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. Barbara, 11 let Odločil si se ZA samostojno Občino Ankaran. Pojdi na zeleno polje ZA .... Voglio bene a Ancarano perche e bello e ha il mare. D’estate mi piace Odločil si se PROTI samostojni Občini Ankaran. fare il bagno. A Ancarano abita anche Pojdi na polje št. 1 (na začetek) in se udeleži zbora mia amica. krajanov, z razpravo, glede izgradnje tretjega pomola. Lea, 5 anni Rdeča polja, so negativna, kazenska polja. .... Voglio bene a Ancarano perche il mare e vicino. D’estate posso fare i bagni e mi butto nell’acqua. Ho immparato a fare i salti a tessta in giu e nuotare sotto l’acqua. A Ancarano vivono i miei amici. ma e oba stral lni Rada imam Ankaran! 16 è  Modra polja, so pozitivna, nagradna polja. 21 Debeli rtiè bi (izreži, zalepi in začni igrati) Obarvana polja le 6 enakovrednih igralcev 25 20 17 32 80 79 er 19 Kop Pripravili smo vam igralno polje in igralce (skupaj s pravili) za novo družabno igrico Ankaranske zgodbe. Vabimo vas, da skozi domiselno igrico sodelujete v postopkih ustanovitve samostojne Občine Ankaran. Želimo vam veliko zabave, predvsem pa modrosti na polju št. 105, na katerem se bomo srečali 8. novembra 2009. 30 ba n 26 29 Ko lom Ankaranska zgodba 28 27 78 77 76 75 UVODNIK: NA PRAGU ZGODOVINSKE ODLOČITVE Drage Ankarančanke, dragi Ankarančani. Prišel je trenutek resnice! Na referendumu 8. novembra 2009 bomo odločali o ustanovitvi Samostojne občine Ankaran. Na izbiro imamo samo dve možnosti: ZA ali PROTI. Od te preproste izbire bo odvisna bodoča usoda Ankarana! S to preprosto izbiro bomo odločili, v kakšnem kraju bomo živeli in kako bomo v njem živeli – ne samo mi, ampak tudi naši otroci in bodoče generacije. Bomo živeli v prijaznem Ankaranu, ki ga imamo radi in ga bodo imeli radi tudi naši otroci? Ali bomo životarili v industrijskem predmestju Kopra, med luškimi pomoli in deponijami premoga, kontejnerjev, kemikalij? V naših rokah je torej velika odgovornost! Brez pretiravanja lahko zatrdimo, da smo tokrat resnično na pragu zgodovinske odločitve. Zato je izjemno pomembno, da se dobro zavedamo, kaj pomeni naš glas ZA ali PROTI. KAJ POMENI GLAS PROTI? KAJ POMENI GLAS ZA? Glas PROTI pomeni nadaljevanje politike izčrpavanja in degradacije Ankarana, ki jo vodita tako Mestna občina Koper kot tudi Država z načrtom nerazumnega širjenja pristanišča. Glas ZA pomeni glas za ljudem in okolju prijazen Ankaran. To je glas za dolgoročen in uravnotežen razvoj našega kraja. Vaš glas ZA samostojno Občino Ankaran pomeni: 1. trajnostni razvoj Ankarana in dvig okoljske zavesti - spodbujanje ljudem in okolju prijaznega turizma, (ekološkega) kmetijstva in ribištva, podjetništva, zdravstvene, počitniške in zdraviliške dejavnosti 2. premišljeno prostorsko politiko - ohranitev Ankarana v okviru sedanje KS Ankaran - sodelovanje pri DPN za koprsko pristanišče - ohranitev ankaranskih kmetijskih zemljišč - zaščito priobalnega pasu in morja 3. racionalno pozidavo - stanovanjsko gradnjo za potrebe mladih ankaranskih družin - izgradnjo ŠRC Ankaran - ureditev javnih in rekreacijskih površin, namenjenih Ankarančanom - ureditev javnega potniškega prometa - takojšnje dokončanje pokopališča 4. družbene odnose v lokalnem okolju, ki bodo temeljili na medsebojnem spoštovanju in medgeneracijskem sodelovanju Glas PROTI samostojni Občini Ankaran pomeni: 1. prepolovitev KS Ankaran - priključitev ankaranske bonifike mestu Koper 2. širitev koprskega pristanišča do Ankarana – več kot kilometer dolg tretji pomol (do sredine Adrie), občutno podaljšanje prvega in drugega pomola, verjetno tudi plinski terminal 3. uničeno morje in obala - še več prahu, svetlobnega onesnaževanja, še več hrupa dan in noč, večja nevarnost ekoloških nesreč 4. nadaljevanje razprodaje ankaranskih zemljišč - pozidavo priobalnega pasu - pozidavo s stanovanjsko-apartmajskimi naselji - prekomerno poselitev Ankarana - industrializacijo - izgradnjo suhe marine - dokončno rušitev in odprodajo pokopališča - rušitev spominskega parka dr. Aleša Beblerja Primoža - uničenje turizma in tradicionalnih dejavnosti - še naprej arogantno jemanje brez dajanja Vaš glas PROTI torej pomeni, da boste volili za UNIČENJE ANKARANA, Vaš glas ZA pa pomeni MOŽNOST SOODLOČANJA o naši skupni prihodnosti. Ankarančanke, Ankarančani! 8. novembra bo vsak glas pomemben! Če se referenduma ne boste udeležili, bo o vaši usodi odločal nekdo drug, po možnosti nekdo, ki se je »priselil« v naš kraj samo za potrebe tega referenduma. Ne dovolimo, da o naši usodi odločajo drugi! Ker IMAMO RADI ANKARAN, bomo 8. novembra glasovali ZA našo občino! Prijetno branje Svobodne Amfore vam želimo in nasvidenje 8. novembra na referendumu! Edi Pucer, Gregor Strmčnik 1 V GOSPODU JE MOJA POT IN REŠITEV Kako nevarno je imeti v Sloveniji svoje mnenje in prepričanje. Če večini ne ugaja to, kar ti razmišljaš, si kaj hitro preklet in zavržen. Še huje pa je, če svoje mnenje pove kakšen predstavnik Cerkve. Hitro se najde nekdo, ki duhovnika obsodi na štiri stene cerkve, kjer naj ostane njegovo mnenje in prepričanje. Velikokrat pa se še doda, da naj raje molijo. Pozablja pa se, da je tudi duhovnik krajan in državljan, da ima svojo vest in želi, da bi se tudi sam počutil v kraju lepo in sprejetega. Sam zase lahko rečem, da se počutim v župniji Ankaran zelo dobro in poleg tega tudi sprejetega. Prav zato sem se odločil, da napišem nekaj besed, ne toliko o referendumu, ampak o pripravi na referendum o samostojni občini Ankaran, ki bo 8.11.2009. Začel bom z zgodbo ali bolje priliko iz Svetega pisma, ki jo je povedal sam Jezus. In rekel je: Jaz osebno in kot župnik sem za spremembe, toda te spremembe od nas zahtevajo tudi neko prizadevanje, trud, odpoved, žrtev, pripravljenost, večjo duhovnost, itd. Kako hitro lahko »svobodo« zapravimo z nesmislom, razdvajanjem ljudi, nezaupanjem, krivično politiko, kritiziranjem, lažjo, podtikanjem neresnic, itd. »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ‘Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!’ In mlajši sin spravi vse stvari skupaj in odpotuje v daljno deželo.« Osebno sem prepričan, da bo referendum uspel samo takrat, če bo Vaša odločitev pripomogla k temu, da nas bo zbližalo, povezalo, duhovno dvignilo. O tem ne morejo odločati ljudje izven Ankarana, o tem ne more odločati župan, ki je postal že kar dežurni krivec za vse stvari, ki gredo narobe. V prvi vrsti moramo pogledati v svoje srce in se vprašati: kaj sem do sedaj naredil dobrega za Ankaran? Za tistega, ki ne pozna zgodbe, bom rekel, da sin ni naredil nič kaj takega, nekaj čisto normalnega je, da je sin šel od doma. Oče mu je prostovoljno dal imetje, ki mu pripada in upravičeno je bilo, da ga je sin prosil za doto. Sin se je poslovil z očetovim privoljenjem, brez zamer in sovraštva. Zgleda, da mu je oče dal veliko premoženja, saj se sin ni pritoževal nad očetom in njegovim odnosom do njega. Tako jaz kakor Ti ali Vi. Res je, vsi hrepenimo da bi bili sami svoji gospodarji, neodvisni in svobodni v odločanju. Hrepenimo po tem, da smo ustvarjalni, da so naše ideje, misli, želje, …, sprejete in tudi uresničene. Nekaj takega se dogaja tudi v razmišljanju Ankarančanov, zato bi radi samostojno Občino. Potem bomo na svojem, sami bomo odločali in živeli tako, kakor je nam všeč. Veliko razlogov lahko naštejemo za novo Občino Ankaran. Res si lahko postavimo velike ideale in cilje. Take cilje in ideale si je postavljal tudi sin iz zgodbe, ko je zapustil svoj dom in odšel v daljno deželo. Župnik v Ankaranu: SDB Jakob Trček V tisti sanjski deželi, v samostojnosti, v svobodi je sin vse zapravil. Jezus nadaljuje zgodbo takole: »Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje.« 2 20 LET OGLASNE DESKE MLADINSKEGA DRUŠTVA JO - JO KLUB ANKARAN Veliko Ankarančanov se z nemalo nostalgije spominja aktivnega delovanja JO-JO KLUB-a in s tem tudi lastnih »živahnih« let zabave in veliko skupnega druženja. Res je, da je JO-JO KLUB od svoje ustanovitve leta 1978 vedno deloval in pozival k raznovrstnim družbenim in športnim aktivnostim ter srečevanju ljudi, željnih iskrenega, neobremenjenega in sproščenega druženja. Sposobnost so-oblikovanja temelji predvsem na sprejemanju odgovornosti in na poznavanju ter spoštovanju preteklosti. Prepričani smo, da se bomo oziraje na otroška sporočila tudi mi v mislih popeljali nazaj v naše brezskrbno otroštvo in mladost ter za trenutek ujeli lastne skrite sanje, v katere smo verjeli takrat, v katere verjamemo danes, in v katere je vredno verjeti predvsem tudi jutri. Če ste se zadnji mesec kaj sprehajali v želji, da se nadihate svežega zraka in če vas je pot popeljala mimo že tradicionalne table JO-JO KLUB-a, ste gotovo opazili, da je tabla prenovljena, zid porisan z otroškimi risbami in da se je tam začelo nekaj dogajati. V želji, da bi začeli živeti in dihati s svojim krajem, smo tokrat pozvali naše najmlajše nadebudneže in s tem posredno tudi njihove starše, da nam preko risbic in misli povejo, razkrijejo in orišejo svoje želje in sanje, ki jih doživljajo dan za dnem in nam s tem vsem polepšajo trenutke. Ankaranski otroci, rojeni v obdobju, ko smo konec osemdesetih let (prejšnjega stoletja) oglasno desko JO – JO KLUB-a postavljali, so danes že močno polnoletni in na volitvah in referendumih imajo možnost sooblikovati prihodnost. Krajanka Ankarana ime in naslov avtorja znana uredništvu glasila Svobodna Amfora PROSTOVOLJSTVO MED MLADIMI Prostovoljsko delo ima velik pomen za skupnost, torej tudi za razvoj in za prihodnost našega lepega kraja, saj prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe. Zato ga je potrebno negovati in ga nenehno vzpodbujati. interese z vključevanjem v programe in projekte z udejanjanjem lastnih idej in predlogov v obliki organiziranega prostovoljstva mladih. S kvalitetnimi humanitarnimi programi, različnimi oblikami delavnic in vzpodbujanjem mentorjev RK je možno marsikaj postoriti. Druženje mladih je pomemben del humanitarnega poslanstva med mladimi na obeh straneh meje. Skupne humanitarne akcije, med njimi tudi krvodajalske, pa naj bi združevale in ne razdvajale. Ker deluje na različnih področjih, kot so npr. socialno, športno, rekreativno, izobraževalno, se vanj lahko vključi vsakdo, ki čuti in misli, da bi ga to razveseljevalo in osrečevalo. Tudi humanitarna organizacija Rdeči križ temelji na prostovoljstvu in deluje v skladu s temeljnimi sedmimi načeli. Vzpodbujanje ustvarjanja in krepitve vezi med mladimi in starejšimi je velikega pomena. Je projekt vzgoje v strpnost, solidarnost in medsebojno razumevanje. Temelji na prostovoljnem delu mladih za starejše, ki živijo doma, in obratno z dragocenim povezovanjem šole in upokojencev. Do sedaj so ankaranski otroci so že velikokrat dokazali, da jim vse bolj pozabljene in zanemarjene vrednote niso tuje. Veliko akcij, ki so doživele velik odziv, so izpeljali v duhu dobrosrčnosti, humanosti in iskrene, čiste ljubezni, ki jo premorejo le maloštevilni. Zelo pomemben dejavnik v delovanju KO RK je tudi vzgoja mladih, ki bodo nekoč postali pravi prostovoljci in bodo kos vsem nalogam in izzivom, ki ga nenehno prinašata delo in situacija v tej organizaciji. Krepiti in vzgajati otroke in mladino za prostovoljno delo v šolah in njihovem domačem okolju in izvajati stalna usposabljanja za prostovoljce in mentorje je velik izziv. Mladi bodo lahko uresničevali svoje 3 Za uspešno delo in rezultate so potrebni dobri pogoji za delovanje. Večno pomanjkanje ustreznih prostorov, nenehna skrb, kje, kdaj, kako bomo naloge izvajali, koliko projektov ne bomo mogli izpeljali, predstavljajo velik in moteč problem. Mladinsko zdravilišče Debeli rtič, ki je vedno pripravljeno odpreti na široko svoja vrata in izkazati gostoljubje, je predaleč, drugje v kraju pa … ? Prepričani smo, da bomo v prihodnosti lahko tudi sami predlagali in odločali o boljših pogojih za delovanje in s tem tudi lažje pridobivali in pritegnili nove prostovoljce, ki so dragoceni in nenadomestljivi člen delovanja RK. Krajanka Ankarana ime in naslov avtorja znana uredništvu glasila Svobodna Amfora ANKARANČANKE, ANKARANČANI! Pred časom sem prebral: raziskovalcev, umetnikov, gospodarstvenikov in mednarodnih strokovnjakov zaradi kongresov - skratka: Ankaran je okolje, kamor se ljudje že pogosto vračajo bodisi zato, ker jih tja zanese delo, bodisi zato, ker jim tja usmerijo korak lepi spomini s prejšnjega obiska. Vse to je se bo še okrepilo z oblikovanjem občine, ki bo podobna številnim, po velikosti sorodnim občinam, a seveda ne nobeni enaka. »Ankarančani bomo ustanovili samostojno občino in znali bomo gospodariti z danostmi, s katerimi je narava bogato obdarila naš življenjski prostor. Znali bomo biti gospodar na svojem.« Slednje pa je spodbudilo pisanje nekaj spodaj navedenih vrstic, kako si v bodoče Občino Ankaran predstavljam sam. Če želite trdno zagotovilo, da je Ankaran zanimiv, lep in prijazen, vas bo verjetno prepričalo dejstvo, da so vanj ‘zaljubljeni’ prav vsi Ankarančani. Tudi tisti, ki si, kljub trenutnemu statusu kraja, želimo kontinuiran in sploh razvoj. Z rastjo upamo na še kakovostnejše življenje od življenja, ki ga uživamo danes. Ankaran po meri človeka Prebivalci tukajšnjega okolja si zaslužimo govoriti o občini, katere razvoj temelji na soustvarjanju in s tem formiranju mesta po meri človeka. Čeprav se po svoji velikosti razume kot nastanek manjše občine, Ankaran še vedno ohranja privlačno prijaznost, saj ima za nastanek tako občine, kot mesta po meri človeka vse ali več, kar premorejo ‘’veliki’’ – nudi se priložnost za kulturno organizirano srce slovenskega primorja; pomembno evropsko kongresno in zdravstveno središče, v sodelovanju z ostalimi občinami pa tudi prometno, znanstveno in izobraževalno ter športno-rekreacijsko središče Slovenije. Na osnovi splošnih vrednot, ki naj bi jih zasledovalo mesto v svojem dolgoročnem razvoju, so se v tem obdobju izoblikovale vodilne teme in določile glavne usmeritve. Te usmeritve lahko uresničimo iz svojih absolutno konkurenčnih prednosti in na njih Ankaran lahko oblikuje svojo blagovno znamko. Vizija naj vzpodbudi oblikovanje samopodobe kraja, ki se kaže v ljudeh, ki tu bivamo, v tem, kaj prebivalcem razvoj Ankarana pomeni in kakšna so njihova pričakovanja o njegovi prihodnosti. Zdi se mi namreč primerno, da v tem mirnem kraju, kjer se križajo poti in srečujejo ljudje, le sklenemo usodo političnih interesov in Ankaranu damo priložnost homogenemu razvoju, kjer se bo človek počutil ugodno, sproščeno, varno, z možnostjo tako lastnega, kakor tudi prihodnjega razvoja zanamcev. Pozitivna podoba o kraju, ki izhaja predvsem iz kulturnih tradicij in prostorskih posebnosti, ima zato velik vpliv na življenje in predstavlja tudi močan vzvod za razvoj občine. Pomaga odkrivati nove priložnosti razvoja in je še posebej pomembna pri sprejemanju osnovnih strateških odločitev, ki jih Ankaran brezpogojno potrebuje. Sodoben in živahen Ankaran Horizonti vizije so postavljeni različno glede na predvideno izvedbo razvojnih projektov: nekatere projekte se da uresničiti takoj, medtem ko potrebujemo za realizacijo obsežnih ureditev sistema nekoliko več časa. V spomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih si v Ankaranu lahko predstavljamo številne kultivirane kavarniške mizice in stole ter živahno prepletanje človekove narave na osrednjem trgu, ki lahko preraste v mestno jedro. Tu se Ankarančanke in Ankarančani srečujejo ob jutranji kavi, po skoraj obveznem sobotnem obisku ankaranske tržnice pa sežejo v večerno klepetanje s prijatelji. V prihodnosti bo Ankaran ohranil svoje atribute Prihodnost Ankarana bo ostala privlačna tudi v bodoče, in sicer s krajem v zelenju, katerega velikost in merilo bosta prijetna za bivanje. Ankaran bo obvladljiv in udoben, pri- Mesto, kamor bodo zahajali ljudje različnih profilov, od 4 Spodbujali bomo sodelovanje meščanov padal bo predvsem svojim prebivalcem, da ga uživajo. Ankaran ima posebno lego v prostoru, ki lahko samo še dodatno sooblikuje močan krajevni duh in skupinski spomin. Ankaranu si lahko privoščimo podati tudi izobraževalni značaj. V novih mladinskih in prostočasovnih centrih bo vedno več prireditev za sproščanje in zabavo mladih. Ankaran je zato potrebno varovati tudi v bodoče. Prav zato si zasluži sodobno obliko spodbud, sprememb in podpore novosti. Pomembno je, da v Ankaranu zaživi urejena podoba javnega prostora in lepota, ki bo znova postala javna vrednota s težo. Obstoječo ureditev Ankarana je potrebno prenoviti, v ožji območni prostor pa doseliti mlade in aktivne prebivalce, ki bodo zaustavili staranje in morebiti praznjenje predela. Prav gotovo je vredno pomisliti tudi na tako imenovan inovacijski center ali morda sodobno umetniško četrt, ki bo povezovala sklop umetniških akademij z muzejskim centrom in centrom alternativne kulture. S prenovo osrednjega mestnega trga se nam obeta pomembno središče družabnega življenja Ankarančanov. Ponuja se projekt socialne kohezije, ki bo vzpodbujal razne oblike samoorganizacije civilne družbe pri urejanju javnih zadev, s tem pa bo oživil novo obliko participativnega upravljanja mesta. V reševanje problemov upravljanja mesta bo potrebno zagotoviti načrtno vključevanje tudi nevladnih organizacij. Mesto v sožitju z naravnim okoljem Trajnostni razvoj vključuje predpostavko o neposrednem dostopu do odprtega prostora in povezanosti krajinskega sistema. Značilni predeli Ankarana bodo zadržali svoj značaj in prepoznavnost. V avenijo preoblikovana Jadranska cesta bo dobila lepo in celostno oblikovano ulično opremo. Prenovljeni bodo mestni parki in javno zelenje po sodobnih načelih krajinskega oblikovanja. Obstoječe športno-rekreacijske kapacitete se bodo razširile z dodatno ponudbo in se podaljšale do turističnih in obstoječih kolesarskih poti. Razvoj Ankarana bo upošteval omejitve, ki izhajajo iz še razpoložljive okoljske zmogljivosti prostora. Energetsko učinkovita gradnja ne bo povzročala nobenih emisij. Promovirana bo najnovejša tehnologija, ki zagotavlja sklenjeno kroženje snovi in okoljsko vzdržnost v ravnanju z odpadki in viri. Priseljevanje v mesto bo povečalo potrebo po zelenih in rekreacijskih površinah. Teh se seveda v Ankaranu in okolici ne manjka, a bo s prenovo parkov, zelenih in rekreacijskih površin zagotovljeno povezovanje krajinskega sistema z regijo samo. Strnjene stanovanjske soseske raznih oblik se bodo gradile dosledno po načelih trajnostne gradnje in mešane rabe. Nove oblike nizko-goste zazidave v zelenju bodo obudile zamisel vrtnega mesta na temelju okoljske etike. Z okoljskim izobraževanjem bomo razvijali organizacijo trajnostne skupnosti v obliki zveze trajnostnih sosesk, ki bodo upravljala mrežo oskrbnih in izobraževalnih centrov. Stanovanjske soseske bodo gradbeno in energetsko prenovljene, ob primernih zgostitvah zazidave bodo prenovljene in na novo opremljene stanovanjske zelene površine. Varovanje narave okoli Ankarana Regijski krajinski park si prav gotovo zasluži bolj skrbno upravljanje kulturne krajine in potrebno je zagotoviti skrb za ohranjanje pestrosti biotopov ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Prebivalci Ankarana bodo dejavno sodelovali pri formiranju sheme, ki bo ponujala alternativne oblike eko- in bio-turizma. Ponuja se nadzorovano varovanje narave v rekreacijskem zaledju, prav tako se nudi podpora preusmerjanja kmetij v 5 sonaravno kmetovanje, ki vključuje tudi vzdrževanje kulturne in varovanje naravne krajine. poseduje Ankaran, je potrebno črpati svojo kulturno raznolikost in graditi na lastni in hkrati edinstveni identiteti. Nov program razvoja Ankarana bo vzpodbujal razne oblike sožitja med krajem in okolico. Ustanavljala se bodo razvojna jedra za razvoj novih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in oblikovanje skupnih turističnih proizvodov. Glavna naloga uspešnega Ankarana bo bolje izkoristiti demokratični, finančni, ustvarjalni, okoljski in socialni kapital za učinkovito gospodarjenje s svojim prostorom. Gospodarjenje s prostorom bo pomenilo uresničevanje sodobnih projektov, ki se bodo navezovali na ključna razvojna prizadevanja za privlačen, zdrav, varen in odprt življenjski prostor. Krajan Ankarana Kakovost bivanja, varnost in strpnost Ankaran bo ponujal visoko kakovost bivanja, zagotavljal varnost in strpnost do drugačnosti. Gre za zagotovitev odprtega okolja za naložbenike in strokovnjake. Iz lege, ki jo ime in naslov avtorja znana uredništvu glasila Svobodna Amfora ANKARAN, KOT BI LAHKO BIL Drage sokrajanke, dragi sokrajani. Govoriti o kvaliteti življenja v našem kraju bi bilo cinično. Živimo na enem najlepših kotičkov tega planeta, obdarjeni z morjem, blago mediteransko klimo in radodarno istrsko zemljo, v samem središču kulturnega in duhovnega bogastva Evrope. In vendar je Ankaran danes nevarno blizu ekološki in socialni puščavi. Dan za dnem moramo dihati umazan zrak in prenašati večni hrup in svetlobo s pristanišča, morje in obalo so nam uničili, zemljo pozidali. Prišli smo do ključnega trenutka. Do trenutka, ko lahko končno sami odločamo o svoji usodi. Do zdaj smo bili Ankarančani sredi svobodne in demokratične Slovenije ponižani v položaj drugorazrednih državljanov. Živimo v kraju, o katerem ne moremo odločati. Že desetletja, zadnja leta pa še posebej, smo lahko le nemočno opazovali brezvestne državne in občinske funkcionarje, ki v spregi z lovci na profit sistematično uničujejo naš življenjski prostor. Naša beseda je brez vrednosti, tako kot so zanje brez vrednosti naše zdravje, naša življenja in naše dostojanstvo. Ankaran so nam pred našimi očmi začeli uničevati! Vse to so država, koprska občina in veliki kapital lahko neovirano počeli samo zato, ker nimamo besede. In besede ne moremo imeti, ker nam je nočejo dati. Zato v naš kraj leta in leta niso vlagali praktično ničesar, kar bi krepilo našo skupnost in identiteto Ankarana. Zato v Ankaranu nimamo igrišč za otroke, tržnice, balinišča, kulturnega doma ali prostora za 6 prireditve, kjer bi se krajani, stari in mladi, lahko srečevali, ustvarjali, se skupaj zabavali. Zato v Ankaranu, obmorskem kraju, nimamo dostojnega kopališča, urejenega mandrača in sprehajalnih poti. Zato so v Ankaranu ceste v razsulu, zato so tradicionalne, avtohtone dejavnosti, kot je turizem, skoraj zadušili. Zato v Ankaranu še lastnega pokopališča ne smemo imeti! ustvarjalnost. Ankaran, v katerem bomo sami in vsi skupaj odločali o naši prihodnosti. Sanjam Ankaran, ki bi ponovno odkril in cenil svoje izjemne naravne danosti. Ankaran, v katerem narava ne bi bila žrtev, ampak temelj razvoja. To bi bil kraj ekološkega kmetijstva in okolju prijaznega turizma, inovativnega podjetništva, ribištva, zdraviliške dejavnosti, rekreacije,… Možnosti je ogromno! Ankaran bi lahko spet postal povezan s svojo zemljo in svojim morjem in spet bi postal prijazen vsem, ki v njem živimo in ustvarjamo. In končno bi lahko Ankarančani enakopravno soodločali o razvoju pristanišča, ekološko prijaznejšega in obenem ekonomsko učinkovitejšega. Kajti tisti, ki so leta ropali in uničevali naš kraj, dobro vedo: samo Ankaran brez pravic, Ankaran kot golo spalno naselje nepovezanih in nemočnih posameznikov lahko izkoriščajo in na njegov račun počnejo svoje umazane posle. Zato ni čudno, da se tako zelo upirajo nastanku samostojne občine Ankaran. Danes lahko končno sanjam Ankaran, v katerem bi trajnostni, ljudem in okolju prijazen razvoj zaživel tudi v praksi! Toda danes, ko se bliža referendum o samostojni občini, kot Ankarančan končno vidim luč na koncu predora naše brezpravnosti. Danes lahko končno sanjam Ankaran, kot bi lahko bil. In vse to je končno uresničljivo, ker o tem prvič odločamo mi, Ankarančani. Uresničiti naše sanje ni le naša pravica, ampak tudi naša dolžnost! Dolžnost do nas, naših otrok in okolja, v katerem živimo. Ankaran, v katerem lahko vsak krajan svobodno izrazi svoje mnenje in v katerem to mnenje tudi nekdo upošteva. Skupnost, v kateri se bodo tako otroci kot starejši dobro počutili in v kateri bodo mladi lahko v polni meri razvijali svojo Edi Pucer Civilna iniciativa proti gradnji tretjega pomola POBUDA ZA USTANOVITEV OBČINE ANKARAN 2. VMESNO POROČILO O OPRAVLJENEM DELU IN AKTIVNOSTIH POBUDE ZA USTANOVITEV OBČINE ANKARAN V LETU 2009 Spoštovane krajanke, spoštovani krajani! Kot Vam je gotovo znano, je bil dne 25.09.2009 v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet odlok o razpisu referenduma, kar začenja sklepni del postopka za ustanovitev Občine. Od vložitve pobude za ustanovitev Občine Ankaran (24.07.2008) je torej preteklo 14 mesecev in en dan. Na referendumu o samostojnem Ankaranu in naši prihodnosti se bomo tako lahko odločali 08.11.2009. Ob zaključku drugega sklopa aktivnosti, ki so povezane z izpeljavo referenduma za Ustanovitev Občine Ankaran (sklop1: razpis referenduma, sklop 2: pozitivni izid referenduma), ki si jih je za cilj zastavila Pobuda za ustanovitev Občine Ankaran, vam, spoštovani sosedje, ponovno dolgujemo kratko poročilo o opravljenih aktivnostih. V vmesenem obdobju smo seveda imeli kopico dela. Še največ z osebnimi stiki s poslankami in poslanci Državnega zbora, funkcionarji političnih strank ter nosilci javnih in političnih funkcij v državi, katerim smo predstavljali projekt samostojne Občine Ankaran in razloge, zaradi katerih smo se odločili za učinkovitejšo obliko lokalne samouprave, kot jo imamo v Ankaranu zadnja leta in desetletja. V veliko čast nam je, da se je večina visokih gostov osebno oglasila v Ankaranu, kjer smo jim lahko naš življenjski prostor tudi pokazali, ne samo opisovali. Vsi so iz Ankarana odhajali navdušeni, pa tudi z nemalo slabe vesti nad tem, kar so vi- V Pobudi za ustanovitev Občine Ankaran si od samega začetka postavljamo visoke standarde našega poslanstva, ki mora, po našem globokem prepričanju, temeljiti predvsem na odkritem, verodostojnem in preglednem delovanju. Upravljanje javnih zadev temelji na izpolnjevanju pričakovanj vsakega posameznika znotraj družbe in nosilci upravljanja javnih funkcij tako v vseh pogledih odgovarjajo skupnosti, ki jim je javne zadeve zaupala v upravljanje. Zato vam tokrat podajamo drugo poročilo o dogodkih in aktivnostih, ki jih opravlja Pobuda za ustanovitev Občine Ankaran. 7 deli in kar sta država in MOK temu prostoru zadala v preteklosti. Obljube po pomoči so bile vedno velike ... pomeni takšna prodaja načrtno oškodovanje in siromašenje Ankarana ter neupravičeno bogatenje Mestne občine Koper na račun nepopravljivih posegov v prostor in naravne danosti Ankarana, Valdoltre, Debelega rtiča in Lazareta ter da bodo takšna dejanja vodstva MOK neizbežno povzročila dolgotrajne pravdne postopke v povezavi z delitveno bilanco Mestne občine Koper in urejanja pravnega nasledstva nove Občine Ankaran. Na lokalnem nivoju vzporedno bijemo bitko za zaščito ankaranskih zemljišč. Naše nasprotovanje razprodaji ankaranskih parcel, prekategorizaciji kmetijskih zemljišč v zazidljiva ter brezumni pozidavi Ankarana ter celo priobalnega pasu, je postalo prepoznavno v vsej Sloveniji, saj smo se s sporočili za javnost ostro in jasno postavili v bran Ankarana. V izogib velikim poslovnim izgubam ter tveganjem smo pozivali vse morebitne dražitelje, naj pravočasno odstopijo od javnih dražb. Naš poziv k bojkotu javnih dražb ankaranskih zemljišč in nepremičnin je bil uspešen, saj velika večina nameravanih prodaj ni uspela in bodo tudi ta ankaranska zemljišča ob ustanovitvi nove občine avtomatično prenesena v novo Občino Ankaran. Dne 01.03.2009 smo investitorjem, nepremičninskim posrednikom, izvajalcem gradbenih del ter morebitnim kupcem poslali javno opozorilo, da bo nova občinska oblast Občine Ankaran izvajala prostorsko politiko v skladu z voljo prebivalcev Ankarana ter da projekti, ki so v nasprotju z voljo ljudi v Ankaranu, nikoli ne bodo izvedeni. S tem namenom smo jih javno pozvali, naj v izogib velikim poslovnim izgubam ter tveganjem pravočasno odstopijo od poslovnih vložkov in morebitnih nameravanih investicij v tiste nepremičninske posle na območju Ankarana, ki so v nasprotju z voljo Ankarančanov in v katere jih je vpletla obstoječa oblast Mestne občine Koper. Vaši podpisi podpore oziroma pooblastilu odvetniški pisarni mag. Mihe Šipca, ki je z odlično pripravljenimi pravnimi izhodišči omogočil, da smo na Ustavnem sodišču izpodbijali tiste akte MOK, ki so sprejeti v nasprotju z voljo ljudi v Ankaranu, so bili neprecenljivi. Ustavno sodišče RS je ugodilo našim pobudam in sprejelo v obravnavo niz aktov MOK, ki jim nasprotujemo, zadržalo je njihovo izvajanje in celo zaustavilo kakršna koli dela na že izdano gradbeno dovoljenje. S tem smo uspešno zaustavili nesmiselne posege v naš prostor, dokončno pa jih lahko preprečimo samo z ustanovitvijo lastne Občine Ankaran. Organizatorju, dražiteljem ter morebitnim kupcem nepremičnin javnih dražb, ki sta se je vršili v prostorih Mestne občine Koper na Verdijevi ulici 10, in na katerih so želeli prodati ankaranske nepremičnine, smo javno sporočili, da 8 O naših prizadevanjih smo slovensko javnost obvestili z lepo obiskano tiskovno konferenco in sporočili za javnost, ki so jih mediji širom po Sloveniji zelo korektno objavljali. in o naši prihodnosti daje jamstvo, da bodo tudi naši zanamci lahko naravne danosti Ankarana, Valdoltre, Debelega rtiča in Lazareta negovali, kultivirali in predajali bodočim rodovom neokrnjene in ohranjene. Ustanovitev samostojne Občine Ankaran vidimo kot edino možnost za zaščito Ankarana. Vse naše aktivnosti temeljijo na podlagi ponovne odločbe Ustavnega sodišča RS (29.5.2008) o neustavnosti Mestne občine Koper in soglasnih sklepov zbora krajanov Ankarana (Debeli rtič, 16.05.2008) ter Sveta KS Ankaran (24.07.2008) o odločnem nasprotovanju pospešeni prodaji zemljišč in načrtovani intenzivni stanovanjski in apartmajski pozidavi v Ankaranu ter načrtovani brutalni spremembi meja naselij oziroma prepolovitvi KS Ankaran, kar je bila in je še namera vodstva oziroma Sveta Mestne občine Koper. Samo možnost in pravica, pa tudi velika odgovornost do samostojnega odločanja o gospodarjenju z našim življenjskim prostorom O nadaljnjih aktivnostih Pobude za ustanovitev Občine Ankaran vas bomo preko glasila Svobodna Amfora in sporočil za javnost obveščali tudi v prihodnje. Za vso podporo in pomoč pri aktivnostih v povezavi s projektom ustanovitve samostojne Občine Ankaran se vam iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Pobuda za ustanovitev Občine Ankaran Vodja pobude: Gregor Strmčnik, Bevkova 45, Ankaran BITKA ZA REFERENDUM zadev. Občina je samoupravna lokalna skupnost. Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakonodajno telo, to je Državni zbor Republike Slovenije, občino ustanovi z zakonom. Če so za ustanovitev izpolnjeni vsi pogoji (v predlogu ustanovitve samostojne Občine Ankaran so zakonski pogoji v celoti izpolnjeni), v zakonodajnem postopku upošteva troje mnenj: (1) mnenje občine iz katere se del območja izločuje v novo samostojno občino - v našem primeru mnenje MOK ni samo negativno, ampak za Ankarančane žaljivo, (2) mnenje Vlade RS, v primeru Ankarana imamo eno pozitivno mnenje Vlade in eno mnenje Vlade, ki načelno nasprotuje nadaljnji delitvi občin v RS, ter (3) mnenje Odbora Državnega zbora za LSRR – v primeru Ankarana je to mnenje pozitivno. Ob zaključku zakonodajnega postopka mora DZ pridobiti še (4) mnenje lokalne skupnosti, torej ljudi, ki bodo živeli v novi občini. To mnenje je seveda ključnega pomen, saj lahko samo Ankarančanke in Ankarančani odločamo ali želimo v samostojno občino. Nihče nas v to ne sme prisiliti, prav tako pa nam tega nihče ne sme preprečiti. Mnenja tudi DZ pridobi tako, da razpiše referendum. Naša bitka za referendum je trajala 14 mesecev in bila je zelo težka. Poglejmo kako se je izšla. KAJ O NAŠEM REFERENDUMU PRAVI ZAKON O LOKALNI SAMOUPRAVI? Državni zbor mora postopek za ustanovitev nove občine končati najkasneje tri mesece pred lokalnimi volitvami. Državni zbor obravnava predlog za ustanovitev nove občine in če oceni, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev občine razpiše referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Pravico glasovati na referendumu ima vsak, ki ima na referendumskem območju volilno pravico za volitve v občinski svet. KAJ O NAŠEM REFERENDUMU PRAVI USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE? KAJ O NAŠEM REFERENDUMU PRAVI USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE? Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-301/98 z dne 17.9.1998 ugotovilo, da Mestna občina Koper ne ustreza ustavni zasnovi občine ter določilo, da mora Državni zbor najkasneje v enem letu (do 17.09.1999) spremeniti in dopolniti zakonodajo tako, da bodo na območju sedanje MOK ustanovljene občine v skladu z Ustavo RS. S Sklepom št. U-I-245/06-11 z dne 29.5.2008 je Ustavno sodišče ponovno ugotovilo, da zakonodajalec (Državni Zbor RS) z nespoštovanjem odločbe Ustavnega sodišča in s tem z dopustitvijo nadalj- Ustava RS določa, da je volilna pravica splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon tudi določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah tako v državne organe kot organe lokalnih skupnosti. Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih 9 Občine Ankaran so Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, opravili na svoji 9. redni seji, (Ljubljana, 25.09.2009). Ob jasnih določilih Ustave, Zakona in dveh odločb Ustavnega sodišča ter zbranih več kot 650 podpisov Ankarančank in Ankarančanov pod zahtevo za razpis referenduma za ustanovitev Občine Ankaran je izid glasovanja izgledal takole: njega obstoja že ugotovljene neskladnosti z Ustavo krši načelo pravne države. »Državni zbor mora zato ugotovljeno neustavnost MOK čim prej odpraviti!« KAJ O NAŠEM REFERENDUMU PRAVIJO POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA? Glasovanje o sprejemu Odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskega območija za ustanovitev Razpis referenduma je podprlo 39 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 33. 10 Takoj po opravljenem glasovanju v Državnem zboru smo na poslali naslednje sporočilo za javnost. Informacijo so pov35 medijskih hiš, tako rekoč vsemglasovanju redakcijam in novinarnemudoma. Takoj po opravljenem v Državnem zboru smozeli na 35 medijskih hiš, tako rekoþ vsem redakcijam poroþajo o postopku ustanavljanja jem, ki poročajoin onovinarjem, postopkukiustanavljanja Občine Ankaran, Obþine Ankaran poslali naslednje sporoþilo za javnost. Informacijo so povzeli nemudoma. »POBUDA ZA USTANOVITEV OBýINE ANKARAN« VSEM MEDIJEM! SPOROýILO ZA JAVNOST št.: 7 RAZPISAN REFERENDUM O USTANOVITVI OBýINE ANKARAN Slovensko javnost obvešþamo, da je danes, dne 25.09.2009, Državni zbor Republike Slovenije na svoji 9. redni seji sprejel Odlok o razpisu referenduma in doloþitvi referendumskega obmoþja za ustanovitev Obþine Ankaran, ter s tem uzakonil legitimnost postopka za preverjanje referendumske volje prebivalk in prebivalcev Ankarana o ustanovitvi samostojne Obþine Ankaran v sedanjih okvirih KS Ankaran. Pobuda za ustanovitev Obþine Ankaran je s tem zakljuþila prvi sklop aktivnosti, ki so intenzivno potekale preteklih 14 mesecev. Na podlagi doloþil Zakona o doloþanju obmoþij ter imenovanju in oznaþevanju naselij, ulic in stavb (URLS 25/ 208), ki izrecno doloþa, da þe se zaþne postopek za ustanovitev nove obþine, se od dneva vložitve pobude ne smejo spreminjati meje obmoþij, je bila z našo vlogo za ustanovitev Obþine Ankaran v DZ RS dne 24.07.2008, naþrtovana delitev naselja Ankarana in prikljuþitev ankaranske bonifike mestu Koper uþinkovito prepreþena, s þimer je bila krajevna skupnost Ankaran ohranjena v sedanjih okvirih. Z uspešnim zakljuþkom prvega sklopa aktivnosti za zašþito Ankarana, Valdoltre in Debelega Rtiþa, tako Pobuda tudi izpolnjuje javno dano obljubo, da bo volivkam in volivcem Ankarana omogoþen referendum o ustanovitvi samostojne Obþine Ankaran. Pobuda za ustanovitev Obþine Ankaran ob tem javno poziva tako vodstvo Mestne obþine Koper, Svetnice in Svetnike Obþinskega sveta MOK, kot tudi vse nosilce javnih in politiþnih funkcij ter obþanke in obþane Kopra z zaledjem, da postopku ustanovitve samostojne Obþine Ankaran v nadaljevanju ne nasprotujejo veþ ter, da v predreferendumskem obdobju omogoþijo strpen, argumentiran, konstruktiven in kulturen dialog, saj je opredeljevanje ZA ali PROTI samostojni Obþini Ankaran sedaj neodtujljiva pravica izkljuþno volivk in volivcev Ankarana, ki se bomo o tem vprašanju sami odloþali na posvetovalnem referendumu v naši Krajevni skupnosti Ankaran. Hkrati se zahvaljujemo vsem Poslankam in Poslancem Državnega zbora Republike Slovenije, ki so s svojim glasom ZA podprli razpis referenduma za ustanovitev Obþine Ankaran, kot tudi tistim, ki niso glasovali PROTI. Z doseženo pravico do odloþanja, na kakšen naþin bomo v Ankaranu živeli v prihodnje in kakšen Ankaran bomo zapustili naslednjim rodovom, tako krajanke in krajani Ankarana zgolj udejanjamo na zboru krajanov Ankarana (Debeli rtiþ, 16.05.2008) izraženo odloþitev, da bomo v prihodnje v Ankaranu odgovorno, predvsem pa neposredno uveljavljali našo ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, ki nam je sedaj kratena. Ankaran, 25. september 2009 Pobuda za ustanovitev Obþine Ankaran V imenu pobudnikov: Gregor Strmþnik, Bevkova 45, Ankaran gregor.strmcnik@siol.net gsm: 041 490 001 V zahvalo za podeljeni glas »ZA« je iz Ankarana v ponedeljek, 28.09.2009 v Državni zbor RS odromalo 39 razglednic »POZDRAV IZ ANKARANA« z otroško risbico in pripisom »LEPA HVALA!«. 11 POLITIČNA APATIJA LJUDI IN ANKARANSKI REFERENDUM Poezija: V zadnjem desetletju in več se na politični sceni opaža globalni pojav, to je vse večja politična apatija ljudi predvsem zaradi splošne razočaranosti nad političnim vodstvom in njihovega delovanja. Globalni fenomen je, da se v večini držav v svetu, politični vrh po končanih volitvah ne drži obljub, ki jih je dajal v času predvolilnega boja. Prvo so prišli po komuniste, in jaz nisem nič rekel – saj nisem bil komunist, Potem so prišli po socialiste, in jaz nisem nič rekel – saj nisem bil socialist, Potem so prišli po sindikaliste, in jaz nisem nič rekel – saj nisem bil sindikalist, Potem so prišli po Žide, in jaz nisem nič rekel – saj nisem bil Žid, Potem so prišli pome – in tam ni bilo nobenega več, ki bi me lahko zagovarjal. Vedno manj ljudi se udeležuje volitev, referendumov, ipd. S takim stanjem so se politični krogi že seznanili in nanj računajo na vseh področjih (to so volitve, referendumi, idr). Velikokrat se zato zgodi, da volitve ali referendume dobi tisti, ki realno angažira svoje privržence, da se aktivno udeležijo volitev, čeprav bi velika večina (večinoma politično apatičnih ljudi) s svojimi željami in svojo voljo obrnila izid teh stvari v drugo smer. Nemška različica: Als die Nazis die Kommunisten holten, habe ich geschwiegen, ich war ja kein Kommunist. Als sie die Gewerkschafter holten, habe ich geschwiegen, ich war ja kein Gewerkschafter. Als sie die Sozialisten einsperrten, habe ich geschwiegen, ich war ja kein Sozialist. Als sie die Juden einsperrten, habe ich geschwiegen, ich war ja kein Jude. Als sie mich holten, gab es keinen mehr, der protestieren konnte. Zelo znan je primer politične apatije v primeru nemškega evangeličanskega duhovnika Martina Niemöller-ja, ki je to pozneje opisal v poeziji. Niemöller (1892 - 1984) je bil evangeličanski duhovnik in teolog. Na začetku je podprl Hitlerja in naciste, ko so pa prišli na oblast (in pokazali svojo pravo naravo) je postal eden od njihovih največjih nasprotnikov. Govori se, da je Hitler osebno preziral Niemöler-ja, zato ga je dal leta 1937 zapreti v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen in pozneje v Dachau. Angleška različica: Osvobojen je bil šele ob prihodu zaveznikov leta 1945. Ko so po vojni Niemöller-ja spraševali o življenju in dogajanjih v taborišču, je ta s kratko poezijo(pregovorom) opisal to, kako je zaradi njegovega molka, molka intelektualcev in vseh drugih ljudi, prišlo do njegovega in drugih internacij; kako se je sploh lahko zgodila vsa ta stvar s Hitlerjem in Nacisti v takratni Nemčiji. First they came for the communists, and I did not speak out—because I was not a communist; Then they came for the socialists, and I did not speak out— because I was not a socialist; Then they came for the trade unionists, and I did not speak out—because I was not a trade unionist; Then they came for the Jews, and I did not speak out— because I was not a Jew; Then they came for me—and there was no one left to speak out for me. Ta poezija (pregovor), postaja pomembna v času vse večje politične apatije ljudi. Lepo pove, kaj se lahko zgodi, če leta prevlada. Zato MI, MLADI ANKARANČANI, ne smemo dovoliti, da se ta stvar zgodi tudi nam v času ankaranskega referenduma. Udeležiti se ga moramo v čim večjem številu, saj samo tako lahko pokažemo našo voljo do samostojne OBČINE ANKARAN. 12 KAKO NAS VIDIJO MEDIJI 13 ROJSTVO LASTNE SAMOUPRAVE Odlomek iz pisma takratnega predsednika RS g. Janeza Drnovška takratnemu predsedniku vlade RS g. Janezu Janši. France Prešeren: Zdravljica ... Žive naj vsi narodi ki hrepene dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Kadar v duši človeka izbruhne svoboda, bogovi ne morejo več ničesar storiti proti temu človeku. (Jean Paul Sartre) Narod nima značaja, če ni svoboden. (Germaine Necker) Odločite se, da ne boste več sužnji in svobodni boste. (Étienne de La Boétie) Nihče ni bolj suženj kot tisti, ki misli, da je svoboden, pa ni. (Johann Wolfgang von Goethe) 14 Posebna priloga Svobodne Amfore MOJA OBČINA Gradivo na naslednjih straneh na enostaven način povzema ustavo, zakone in akte, ki opredeljujejo delovanje občine. 1. UVOD Brošura »MOJA OBČINA«, ki je zdaj pred vami, skuša na preprostejši način odgovoriti na mnoga vprašanja, ki si jih zastavljamo v teh dneh. Sicer bomo odločitev o naši prihodnosti podali krajanke in krajani na podlagi splošne in enake ustavne pravice do udeležbe na volitvah in referendumih ter pravice do opredeljevanja, svobode izražanja misli in izpovedovanja. Iskreno si želim, da bi vam pomagala izoblikovati videnje naše Občine Ankaran ter s tem vaš lasten odgovor in stališče do referendumskega vprašanja, ter da bomo v prihodnje prepustili upravljanje nalog ožjega lokalnega pomena, ki se nanašajo na komunalni, gospodarski, kulturni in socialni razvoj Ankarana, na zadovoljevanje skupnih potreb prebivalstva in gospodarstva našega polotoka takšni organiziranosti lokalne samouprave, za katero verjamemo, da bo za nas najučinkovitejša. Besedilo v brošuri je nekoliko zahtevno, saj je pripravljeno na podlagi suhoparnega pravniškega izrazoslovja iz zakona. Do bralca je nekoliko neprijazno in brana beseda ne teče prav gladko. Za celotno prilogo je potrebno okoli 30 minut zbranega branja. A referendumska odločitev bo pomembno oblikovala podobo našega Ankarana in vplivala na usodo prebivalcev Miljskih hribov za vrsto let ali celo generacij, zato vam teh 30 minut zagotovo ne bo žal. Za vse napake v besedilu se vnaprej opravičujem in so slej ko prej posledica pomanjkanja časa. Priloga je skromni prispevek k razvoju lokalne samouprave in h krepitvi zavesti o pravici do izbire in soodločanja, a hkrati tudi do zavedanja o vseh obveznostih sooblikovanja prihodnosti. Odločitev vsakega posameznika, ki temelji na lastnem prepričanju, je zanj vedno pravilna. Zato vas v prepričanju, da se bomo 08.11.2009 odločili pravilno, iskreno in lepo pozdravljam ter vam želim prijetno branje. Gregor Strmčnik Bevkova 45, Ankaran 15 2. OBČINA Ustava Republike Slovenije postavlja pravico do lokalne samouprave med temeljna načela naše ustavne ureditve ter ob tem določa, da prebivalci Slovenije uresničujejo to svojo pravico v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Kot temeljno samoupravno lokalno skupnost Zakon o lokalni samoupravi določa občino. Le-ta v okviru ustave in zakonov samostojno, predvsem pa v korist lokalnega prebivalstva, ureja in izvaja svoje naloge. Občino sestavlja območje enega ali več naselij, povezanih s skupnimi interesi prebivalcev. Prebivalcem občine morajo biti zagotovljeni osnovni pogoji za življenje. V njej mora biti organizirana osnovna zdravstvena in socialna oskrba, zagotovljeno mora biti otroško varstvo, osnovno izobraževanje in infrastruktura (urejene prevozne poti in komunalna opremljenost). V občini morajo biti na voljo trgovine, bančne poslovalnice, skratka osnovne dejavnosti, ki so pomembne v našem vsakodnevnem življenju. K temu spada tudi kulturna in športna dejavnost. Občina izvaja naloge v korist lokalnemu prebivalstvu. Šteje se, da je občina sposobna na svojem območju zadovoljevati potrebe in izpolnjevati svoje naloge, če so zagotovljeni naslednji pogoji: - popolna osnovna šola; - primarno zdravstveno varstvo občanov (zdravstveni dom ali zdravstvena postaja); - komunalna opremljenost (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrba z električno energijo); - poštne storitve; - knjižnica (splošna ali šolska); - prostori za upravno dejavnost lokalnih skupnosti. Zakon o lokalni samoupravi natančno določa, kdaj se šteje, da je občina sposobna na svojem območju zadovoljevati potrebe in izpolnjevati naloge občank in občanov. 3. USTANOVITEV OBČINE Občina se lahko ustanovi na več načinov in sicer tako, da se: - dvoje/več sosednjih občin združi v novo občino, - občina razdeli na dvoje ali več novih občin, - del občine izloči in ustanovi kot nova občina, - del občine izloči in priključi k sosednji občini. Občina se ustanovi z zakonom, pred tem pa je potrebno opraviti referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Pravico glasovati na referendumu ima vsak, ki ima na referendumskem območju (na tem delu občine) stalno prebivališče in je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Če se več kot polovica volivcev, ki so glasovali, odloči za ustanovitev nove občine, Državni zbor sprejme zakon o ustanovitvi občine, v katerem določi tudi območje, sedež in ime občine. Slika 1: Postopek ustanovitve občine 16 Pred sprejemom zakona se z referendumom preveri volja prebivalstva. Volitve občinskih svetnikov in župana v novi občini Volitve v občinski svet in volitve župana/županje v novi občini se izvedejo ob prvih rednih lokalnih volitvah po njeni ustanovitvi. Naslednje redne lokalne volitve bodo jeseni 2010. Nova občina se konstituira in začne opravljati svoje naloge s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem so bile opravljene volitve (1. januar 2011). Občinski svet pa se konstituira na prvi seji po volitvah, na katerih je potrjena več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo skliče prejšnji župan, prvo sejo občinskega sveta nove občine pa predsednik volilne komisije, vodi jo pa najstarejši član občinskega sveta oz. član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. Če bo Občina Ankaran ustanovljena, bodo prve volitve v občinski svet leta 2010. Na prvi seji občinski svet najprej imenuje komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana/županje. Komisiji za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana/ županje se predloži : - poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, - potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta in župana ter - morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov. Na prvi seji občinskega sveta se potrdijo mandati izvoljenih članov in župana/ županje. Na osnovi poročila ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb občinski svet odloči o potrditvi mandatov članov občinskega sveta. O mandatih, ki niso sporni odloči skupaj, o vsakem spornem pa posebej. Pri tem pa član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. S tem dejanjem se občinski svet odloči o spornem mandatu oziroma o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. Občinski svet odloča tudi o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana. Če pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature za župana oziroma kandidata, predstavnika kandidature oziroma predstavnika liste kandidatov za člane občinskega sveta ne ugodi, lahko pritožnik uveljavlja sodno varstvo. Način odločanja o pritožbah Občina lahko na svojem območju ustanovi krajevne, vaške ali četrtne skupnosti. O tem odloča občinski svet s statutom, pri čemer upošteva interes prebivalcev, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja. 4. NALOGE OBČINE Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev samostojno opravlja naslednje naloge: • omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva, • upravlja z občinskim premoženjem, • ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, • pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, • skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, • ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte, • ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvalitetno življenje njenih prebivalcev, 17 Občina samostojno načrtuje, upravlja, ustvarja, pospešuje, ureja , vzdržuje, organizira, omogoča in skrbi za vrsto področij, ki nam omogoča, življenje v našem okolju. • • • • • • • • • • • • • • • pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju, pospešuje razvoj športa in rekreacije, v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu skrbi za kulturno dediščino, gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva, opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini, skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, ki so v pristojnosti občine, sprejema statut občine in druge splošne akte, organizira občinsko upravo, ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. Konkretne naloge in pristojnosti občine so določene z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot so Zakon o varstvu okolja, Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o graditvi objektov, Zakon o osnovnih šolah, Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju pa vse do Zakona o socialnem varstvu. Poleg zakonov so naloge opredeljene v statutu občine. Občina zagotavlja delo javnih služb, ki so določene z zakonom, in služb, ki jih sama določi z odlokom, ki ga sprejme občinski svet. Gre predvsem za opravljanje gospodarskih in drugih služb, s katerimi se zagotavljajo materialne in druge javne dobrine (energetske, komunalne, itd. - npr. plin, voda, kanalizacija, zbiranje in odvoz odpadkov, vzdrževanje cest, parkov; zdravstvene, socialne, pogrebne, itd.). Njihovo opravljanje zagotavlja občina v okviru občinske uprave z ustanavljanjem gospodarskih javnih zavodov, javnih podjetij ali z dajanjem koncesij. Poleg »lastnih« nalog občine oziroma tistih, ki predstavljajo izvirne naloge oziroma pristojnosti občine, lahko opravlja občina tudi »prenesene« naloge, to je posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki jih (lahko) država z zakonom prenese na občino. Za tak prenos je potrebno predhodno soglasje občine. Za prenesene naloge zagotavlja država občini tudi ustrezna sredstva za njihovo opravljanje. 5. ORGANI OBČINE Zakon o lokalni samoupravi določa, da ima občina naslednje organe občine: • občinski svet, • župan/ županja in • nadzorni odbor. 18 Konkretne naloge in pristojnosti občine so določene z zakonom in s statutom občine. Slika 2: Organi občine 5.1 Občinski svet Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Mandat članov občinskega sveta je 4 leta. V okviru svojih pristojnosti občinski svet: • sprejema statut občine; • sprejema odloke in druge občinske akte; • sprejema prostorske in druge plane razvoja občine; • sprejema občinski proračun in zaključni račun; • daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino; • imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta; • nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; • imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote; • odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno; • imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin; • odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine. (29. člen). Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Njegov mandat traja štiri leta. Najpomembnejši predpis, ki ga sprejme občinski svet, je statut. Najpomembnejši predpis, ki ga sprejme občinski svet, je statut, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in vsa druga vprašanja , ki so pomembna za delo v občini. Statut sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov. Poleg statuta ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti predvsem z odloki ter z odredbami, pravilniki in navodili. Vsi predpisi, ki jih sprejme občinski svet morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati petnajsti dan po objavi razen v primerih, ko je v predpisih navedeno drugače. Statut občine se sprejme z dvotretjinsko večino. Občinski svet lahko o katerem izmed svojih aktov ali drugih odločitvah razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Občinski svet lahko razpiše tudi posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena iz občinske pristojnosti, da se ugotovi volja občanov. Zakon o lokalni samoupravi zelo natančno določa, na kakšen način lahko občani neposredno sodelujejo pri odločanju v občini (zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa). Občinski svet lahko razpiše referendum oz. ga mora razpisati, če to zahteva najmanj 5 % volivcev v občini. 19 Število članov občinskega sveta Občinski svet šteje od 7 do 45 članov. Število članov občinskega sveta določa statut občine, zaradi uvedbe novega sistema lokalne samouprave pa je kriterije oziroma število članov prvih občinskih svetov določil zakon ob upoštevanju števila prebivalcev v občini. Tako bi štel občinski svet občine Ankaran do 7 – 11 članov, če je v občini do 3.000 prebivalcev. Občinski svet bi v Ankaranu štel sedem do enajst članov. V narodnostno mešanih občinah, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, imata narodni skupnosti v občinskih svetih najmanj po enega predstavnika. S statutom v teh občinah se določi neposredna zastopanost narodnih skupnosti tudi v drugih organih občine. V teh občinah se tudi ustanovi komisija za narodnostna vprašanja, v kateri imajo pripadniki narodne skupnosti polovico članov. Italijanska narodna skupnost bo v ankaranskem občinskem svetu imela najmanj enega predstavnika. Volitve občinskega sveta Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Aktivno volilno pravico, to je pravico voliti imajo volivci (državljani RS in tudi tujci), ki imajo v občini stalno prebivališče in so stari 18 let. Pravico biti voljen pa imajo le polnoletni državljani Republike Slovenije. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do seje novo izvoljenega sveta. Delovanje in odločanje občinskega sveta Občinski svet ureja svoje delo s statutom in poslovnikom (slednjega sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov občinskega sveta). Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Župan ni član občinskega sveta in zato nima pravice glasovanja. Župan/županja predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje. Občinski svet predstavlja župan/županja, ki tudi sklicuje in vodi seje občinskega sveta. Župan/županja lahko za vodenje pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Župan/županja mora sejo občinskega sveta sklicati najmanj štirikrat letno, sklicati pa jo mora (v 15 dneh), če to zahteva najmanj ena četrtina članov sveta – če seje ne skliče v roku 7 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zakoni predpisuje tudi nekatere organe, ki jih mora imenovati občinski svet (kot na primer: volilno komisijo; komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; štab civilne zaščite,…), občinski svet pa lahko imenuje tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa (člane imenuje izmed članov občinskega sveta, največ polovico pa tudi izmed drugih občanov, pri čemer pa mora biti predsednik/ predsednica član občinskega sveta). Komisije in odbori obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo mnenja in predloge. Gre za organe, katerih ustanovitev in število je odvisno od odločitve občinskega sveta v vsaki konkretni občini. Največkrat so v občinah ustanovljeni: odbor za komunalo; odbor za finance; odbor za varstvo okolja; odbor za kmetijstvo in gozdarstvo; odbor za družbene dejavnosti; statutarnopravna komisija, komisija za podelitev priznanja idr. 20 Občinski svet lahko ustanovi komisije in odbore za pomoč pri svojem delu. 5.2 Župan / Županja Temeljne naloge župana/županje so zlasti, da predstavlja in zastopa občino, predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter da skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta. Župan/županja predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. Župan/županja usmerja in nadzira občinsko upravo, katere delo vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan/ županja. Tajnik občine je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Župan/županja določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi in odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi. Župan/županja predstavlja in zastopa občino ter usmerja in nadzira delo občinske uprave. Župan/županja skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. V okviru njegove skrbi za zakonitost dela ima pravico zadržati objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan/županja pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Tudi pri položaju župana/županje se enako kot za druge organe v občini pristojnosti, dolžnosti, pravice, pooblastila in odgovornost opredelijo v statutu občine. V pomembni meri pa je položaj župana/ županje določen že z dejstvom, da ga volijo občani neposredno, s čimer ima pomembno povezovalno vlogo, saj je vzpostavljena tudi odgovornost do volivcev. Po zakonu se lahko župan/ županja odloči, ali bo opravljal-a svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno, podžupan-ja pa lahko funkcijo opravlja poklicno (takih primerov je malo), če to predlaga župan/županja in tako odloči občinski svet. Višino plače župana/županje določa zakon, višina pa je odvisna od števila prebivalcev v občini. V primeru nepoklicnega opravljanja funkcije pripada županu/županji 50% plače, ki bi jo dobival-a, če bi funkcijo opravljal-a poklicno. Župan/županja lahko opravljala svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno. Občina ima najmanj enega podžupana/podžupanjo. Podžupana/podžupanjo imenuje in razrešuje župan/županja. Podžupan/podžupanja pomaga županu/županji pri delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana/ županje za katere ga župan/ županja pooblasti. V primeru odsotnosti župana/županje nadomešča podžupan/ podžupanja, ki ga določi župan/županja, opravlja pa tekoče naloge iz pristojnosti župana/županje in naloge za katere ga pooblasti župan/županja. Občina ima najmanj enega podžupana/ podžupanjo, ki ga/ jo imenuje župan/ županja. Volitve župana/županje in podžupana/podžupanje Mandatna doba župana traja štiri leta. Župana/županjo volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve se opravijo hkrati z volitvami v občinski svet. Pravico voliti in biti voljen za župana/županjo ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Župana/županjo lahko kandidirajo politične stranke in volivci (najmanj 50 volivcev). Za župana/ županjo je izvoljen kandidat-ka, ki dobi večino oddanih glasov volivcev. Župan/županja se torej voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu (če noben kandidat ne dobil večine v prvem krogu, se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila v prvem krogu največ glasov). Zakon posebej določa tudi s katerimi drugimi funkcijami in dejavnostmi funkcija župana/županje ni združljiva, kot na primer s funkcijo člana občinskega sveta, članstvom v občinskem nadzornem odboru, s položajem načelnika upravne enote, 21 Župana/županjo volijo volivci, mandat pa traja štiri leta. kot tudi z delom v državni upravi na delovnih mestih, ki so povezana s pooblastili oziroma nalogami nadzorovanja dela organov občin. 5.3 Nadzorni odbor Po zakonu je nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor: • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, • nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov ter organizacij, ki so porabniki občinskega proračuna in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan/ županja in uporabniki so dolžni to poročilo obravnavati ter upoštevati priporočila in predloge. Če pa nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o tem v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet, največkrat pa so v nadzorni odbor imenovani občani, ki imajo ustrezna strokovna znanja. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. 6. NEPOSREDNE OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV PRI ODLOČANJU Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: • zbor občanov, • referendum, • ljudska iniciativa. Občani na zboru obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo o posameznih vprašanjih. Zbor se lahko skliče za vso občino ali njen posamezen del. Zbor občanov skliče župan/županja občine po potrebi, mora pa ga sklicati, če je to predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu. Zbor občanov skliče župan/ županja občine. Na referendumu se občani lahko odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe. Na referendumu se občani odločajo o vsebini splošnih aktov občine. Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana/županje ali člana občinskega sveta, mora pa razpisati referendum če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Na osnovi predloga oziroma pobude (zakon točno predpisuje postopanje v primeru podane pobude volivcev, to 22 je predvsem, kako dajejo občani podporo zahtevi za razpis referenduma) za razpis referenduma, kar je treba podati v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Če je sprejeti splošni akt na referendumu potrjen, ga mora župan/županja objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če pa je sprejeti splošni akt na referendumu zavrnjen, se ne objavi, odločitev volivcev na referendumu pa zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko poda vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče pa odloči o zahtevi občinskega sveta v roku 15 dni. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, posebej pa je predpisano, da je odločitev o uvedbi samoprispevka sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev. Zakon o lokalni samoupravi pa pozna tudi posvetovalni referendum. Z njim občinski svet ugotovi voljo občanov pred odločanjem o posameznem vprašanju. Odločitev volivcev na takem referendumu ne zavezuje občinskih organov. 7. OBČINSKA UPRAVA Občinska uprava občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana/županje s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Župan/županja določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. O sklenitvi delovnega razmerja odloča župan/županja oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana/ županje . Občinsko upravo usmerja in nadzira župan/županja, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine (direktor občinske uprave), ki ga imenuje in razrešuje župan/ županja. Tajnik (s splošnim aktom se lahko za tajnika občine določi naziv direktor-ica) je uradnik po Zakonu o javnih uslužbencih. V občini je lahko oblikovana enovita občinska uprava, lahko pa je ustanovljenih več organov (oddelkov) občinske uprave – v tem primeru pooblasti tajnik občine za posamezne naloge oziroma vodenje organov predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan. Tako bi glede na primerljive občine v občini Ankaran imeli: Oddelek za finance in računovodstvo, ki bi vodil in opravljal: • strokovne zadeve pri pripravi in izvajanju občinskega proračuna ter izdelavi zaključnega računa proračuna in opravlja finančno operativne naloge za potrebe 23 Občina Ankaran bi v okviru občinske uprave imela ne več kot pet oddelkov oziroma uradov. • • izvajanja finančnih načrtov organov občine, proračunsko računovodstvo drugih neposrednih uporabnikov proračuna in po dogovoru opravljal te naloge tudi za potrebe drugih proračunskih uporabnikov, nadzor porabe sredstev pri neposrednih proračunskih uporabnikih in o morebitnih nepravilnostih obveščal direktorja in župana ter jim predlaga ustrezne ukrep. V skladu s predpisi bi organiziral izvajanje notranje revizije. Oddelek za splošne, pravne in kadrovske zadeve, ki bi vodil in opravljal: • upravne naloge iz pristojnosti župana, • strokovne in upravne naloge uprave, ki niso v neposredni pristojnosti drugih uradov še zlasti s področja kadrovskih in pravnih zadev, delovanja občinskega sveta, • izvajanje posebnih pravic italijanske narodne skupnosti, • postopke pridobivanja in odtujevanja nepremičnega premoženja v lasti občine, • strokovne naloge v zvezi z izvajanjem javnih naročil ter nadzora nad izvajanjem postopkov javnih naročil, • centralno evidenco premoženja občine in pravnih oseb v lasti občine, • sodelovanje pri usklajevanju postopkov in ukrepov vseh pristojnih uradov pri opravljanju z občinskim premoženjem. Oddelek za okolje in prostor bi vodil in opravljal: • strokovne, upravne ter druge naloge na področju priprave in izvedbe občinskih prostorskih razvojnih planov in razvojnih projektov ter opravljal koordinacijsko vlogo v regionalnih in širših razvojnih programih in projektih, • upravne in strokovne naloge pri izdelavi občinskih prostorskih aktih, vodil postopke njihovega sprejemanja ter spremljal njihovo izvajanje, • strokovne in upravne naloge na področju komunalnega opremljanja in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči ter opravljal postopek odmere komunalnega prispevka, • upravne, strokovne in druge naloge na področju upravljanja in gospodarjenja s poslovnimi prostor ter v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, • upravljal z občinskimi javnimi cestami in javnimi površinami ter opravljal zadeve iz pristojnosti občine na področju prometa, • postopke izvedbe investicij po sprejetem proračunu ter opravljal strokovno – tehnične naloge v zvezi z izvedbo investicijskih projektov, • strokovne in upravne naloge s področja zaščite, reševanja in civilne obrambe. Oddelek za družbene dejavnosti, šolstvo in šport, ki bi vodil in opravljal: • naloge na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, • naloge s področja socialnega in zdravstvenega varstva ter skrbi za starejše, Oddelek za gospodarske javne službe in gospodarstvo, ki bi vodil in opravljal: • strokovne, upravne in druge naloge v zvezi z zagotavljanjem opravljanja gospodarskih javnih služb iz pristojnosti občine, • nadzor nad zakonitostjo dela javnih podjetij ter strokovno nadzorstvo nad dejavnostjo gospodarskih javnih služb, • strokovne in upravne naloge s področja gospodarskega razvoja, turizma, gostinstva in kmetijstva. V vsakem navedenem oddelku/uradu bi bil le en zaposlen. 24 V vsakem oddelku/uradu bi bila zaposlena le ena oseba. Občinska uprava odloča v upravnih stvareh na prvi stopnji, zoper njene odločbe pa je dovoljena pritožba na župana/županje. Proti dokončnim upravnim odločbam župana/ županje je predviden upravni spor v katerem odloča Upravno sodišče. Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje navedenega nadzorstva lahko občina v okviru občinske uprave ustanovi občinsko inšpekcijo. Zakon posebej določa, da inšpekcijsko nadzorstvo v okviru pristojnosti občine neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Z občinskim predpisom se lahko določi, da se za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog zlasti, če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov. Če navedeni predpis dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več pravnih oseb ali posameznikov, se izbira opravi po javnem natečaju. Pri izvajanju javnega pooblastila imajo njihovi nosilci pravice in dolžnosti občinske uprave. O izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila odloči župan. Dve ali več občin se lahko odloči, da ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave ali skupno službo občin za opravljanje posameznih nalog. Odločitev o tem sprejmejo občinski sveti, višino sredstev za delo organa zagotavljajo posamezne občine v odvisnosti od števila prebivalcev. Organ skupne občinske uprave vodi predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin, ki so tak organ ustanovile. Sredstva in druge materialne pogoje za opravljanje nalog občinske uprave zagotavljajo občine v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občine, za katere se opravljajo.. Slika 3: Organigram občine 25 8. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Tako je odsvojitev delov premoženja dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstveno-raziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene. Odločitev o odsvojitvi delov premoženja sprejme občinski svet. Za odločanje o pridobitvi in odsvojitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja se lahko s statutom ali z odlokom občinskega sveta pooblasti župan. Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. Lastni viri občine so: • davki in druge dajatve in • dohodki iz njenega premoženja. Država je dolžna zagotoviti občini dodatna sredstva: • do opravljanje nujnih nalog občine; • za financiranje nalog, ki jih prenese v opravljanje občini; • za sofinanciranje lokalnih zadev javnega pomena, kadar ima poseben interes za njen razvoj; • izravnavo z investicijskim vložkom v skladu s programom v občinah z najnižjim komunalnim standardom. 9. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, ki so določene z zakonom. Občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb: • neposredno v okviru občinske uprave (režijski obrat), • z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, • z dajanjem koncesij, • z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Javne službe lahko delimo na gospodarske in negospodarske. Gospodarske in negospodarske javne službe so sicer določene s področnimi zakoni vendar pa režim izvajanja gospodarskih javnih služb določa Zakon o gospodarskih javnih službah, režim izvajanja negospodarskih javnih služb pa Zakon o zavodih . Občina opravlja zlasti naslednje gospodarske javne službe: Obvezne: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje odpadnih voda, • ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov, • javna snaga in čiščenje javnih površin, • pogrebna in pokopališka dejavnost, • urejanje javnih površin. Izbirne: • preskrba s toplotno energijo, • preskrba s plinom, • urejanje in upravljanje javnih parkirišč, • javne tržnice, • emisijski monitoring (MO obv.), • kopališka dejavnost. 26 Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Poleg gospodarskih javnih služb opravlja občina tudi negospodarske javne službe: družbene dejavnosti - obvezne: • osnovna šola, • vrtec, • osnovno zdravstvo in lekarna, • knjižnica. 10. družbene dejavnosti -neobvezne: • glasbena šola, • zavod za izobraževanje odraslih, • javni raziskovalni zavod, • kulturni zavod, • arhiv • zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE Občina sprejme svoj statut, s katerim določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. Zadeve iz svoje pristojnosti ureja z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Zadeve iz prenesene pristojnosti pa z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni. Navedeni predpisi morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. Organi občine in nosilci javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine odloča v upravnem sporu. 11. • • • • • VIRI Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9 in 79/2009); Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 51/02, 11/03, 72/05, 121/05)16, ki ureja volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti; Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 73/94 odl. US, 73/95 odl. US, 56/98, 67/98 odl. US, 72/98 odl. US, 75/98, 52/02, 27/06), s katerim so bile ustanovljene nove občine; Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 odl. US, 56/98, 59/99 odl. US, 61/99 odl. US, 89/99 odl. US, 90/05), ki ureja financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravljajo občine; Zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95, 44/96 odl. US), s katerim so bile prenesene naloge z občin na državo. 27 Občina s statutom določi temeljna načela za njeno organizacijo in delovanje. PRORAČUN OBČINE ANKARAN 28 KRATKA OBRAZLOŽITEV Prihodki in odhodki v simulaciji proračuna bodoče občine Ankaran so skladno s Pravilnikom o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov razčlenjeni na davčne, nedavčne, kapitalske in transferne prihodke ter tekoče, tekoče transferne, investicijske odhodke in investicijske transferje. V bilanci prihodkov in odhodkov so planirani zneski ocenjeni na podlagi podatkov dobljenih s strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo, Davčnega urada Koper in na podlagi proračuna Mestne občine Koper za leto 2009. I. PRIHODKI Na podlagi dobljenih podatkov bi bili skupni predvideni prihodki* občine Ankaran 2.630.483,00 EUR. Vendar pa bodo po naši oceni realizirani prihodki višji saj nekaterih kategorij prihodkov ni bilo možno oceniti oziroma so bili ocenjeni na podlagi predvidenih prihodkov v proračunu Mestne občine Koper za leto 2009. Davčni prihodki občine so sestavljeni iz dohodnine (odstopljeni vir), davkov na premoženje in domačih davkov na blago in storitve. Davki na premoženje so davki na nepremičnine, davki na dediščine in darila ter davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje. Najpomembnejši prihodek teh je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V zgornji tabeli med davčnimi prihodki iz davka na premoženje ni predvideno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga bo plačevala Luka Koper na delu ozemlja, ki se nahaja v bodoči Občini Ankaran. V domače davke na blago in storitve so vključeni prihodki iz naslova okoljske dajatve za obremenjevanja okolja (taksa za obremenjevanje voda in taksa za obremenjevanje okolja z odpadki), turistične takse, davek na dobitke od iger na srečo in občinske takse. Nedavčne prihodke sestavljajo prihodki od udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja (prihodki od udeležbe na dobičku in dividende, prihodki od obresti, prihodki od premoženja–najemnine, zakupnine, prihodki iz koncesij, odškodnine za služnost, koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, prihodki krajevnih skupnosti), takse in pristojbine (upravne takse), denarne kazni izrečene po občinskih predpisih, odškodnine za degradacijo in uzurpacijo prostora ter drugi nedavčni prihodki (komunalni prispevki, prihodki upravnih organov, prispevki za kanalizacijske priključke, itd.). Pri kapitalskih prihodkih ni navedena vrednost prihodkov, saj bo od politike občine odvisno ali bo in v kakšnem obsegu zagotavljala prihodke tudi od prodaje stvarnega in premičnega premoženja. Višina prihodka iz naslova donacij prav tako ni opredeljena, saj je ni možno predvideti. Med transferne prihodke spadajo vsa sredstva, ki so prejeta iz državnega proračuna in proračunov drugih lokalnih skupnosti. Ti prihodki niso izvirni javnofinančni prihodki. V okviru teh prihodkov so sredstva prejeta iz državnega proračuna za ustavne obveznosti in dvojezično poslovanje (za kritje stroškov zaradi narodnostno mešanega območja) vendar njihovo višino pri pripravi tega proračuna nismo mogli oceniti. V to kategorijo prihodkov spada tudi požarna taksa in dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov. Del teh sredstev se občinam za vsako proračunsko leto zagotovi v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občine. Del sredstev se za vsako proračunsko leto posameznim občinam zagotovi za sofinanciranje investicij, ki jih predlagajo ministrstva, vsako na svojem področju dela. Velik del prihodkov proračuna za financiranje investicij lahko občine pridobijo tudi iz sredstev evropske kohezijske politike in drugih finančnih instrumentov Evropske unije. Trenutno ni možno oceniti višine teh sredstev za občino Ankaran, saj so ta sredstva strogo namenska in jih občine pridobijo na podlagi prijave projektov na razpise. 29 II. ODHODKI Tekoči odhodki zajemajo vsa plačila, nastala zaradi stroškov dela, stroškov materiala in opravljenih storitev, plačila domačih obresti in sredstev izločenih v rezerve. Tekoči odhodki občine bodo odvisni od števila zaposlenih v občinski upravi, števila občinskih svetnikov, materialnih in administrativnih stroškov delovanja občinskih organov (občinski svet, župan in občinska uprava ter nadzorni odbor). V zgornjem izračunu so ti odhodki predvideni v višini 13% prihodkov občine. Izračunani so na podlagi predpostavke, da bi bilo v občinski upravi in režijskih obratih 15 zaposlenih ter na podlagi izdatkov za blago in storitve primerljivih občin (po številu in velikosti). Višina teh odhodkov je odvisna od politike občine, ki se bo odločila, kolikšen del proračuna lahko le-ti predstavljajo. V skupino odhodkov, imenovano tekoči transferi, so zajeta vsa nepovratna, nepoplačljiva plačila, za katera občina od prejemnika sredstev v povračilo ne pridobi nikakršnega materiala ali storitev. V to skupino spadajo subvencije (niso ocenjene, ker bodo odvisne od politike občine), transferi posameznikom in gospodinjstvom (regresiranje oskrbe v domovih za odrasle, prevozi učencev, subvencioniranje stanarin, razlika v ceni za vrtce, ipd.), transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam (sredstva za delovanje kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih društev) in drugi tekoči domači transferi (sredstva prenesena drugim občinam, tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja (prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki ga občina plačuje občanom), transferi v javne zavode in druge izvajalce javnih služb med katerimi je najobsežnejši transfer v javne zavode (osnovne šole in vrtce) za plače ter izdatke za blago in storitve). Tudi višina teh odhodkov je odvisna od politike občine (razen prispevkov za zdravstveno zavarovanje nekaterih občanov in transferi v javne zavode). V tabeli na strani 28 so ti odhodki izračunani na podlagi predvidenih odhodkov MOK-a v letu 2009 za te namene. Večji del proračuna bo lahko Občina Ankaran namenila zadnjima dvema vrstama odhodkov, ki pomenijo povečanje premoženja lokalne skupnosti. To so investicijski odhodki in investicijski transferji. Investicijski odhodki so plačila, namenjena za pridobitev ali nakup opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev (zgradb, prostorov, prevoznih sredstev, opreme, napeljav, novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, investicijsko vzdrževanje in obnova, nakup zemljišč, pridobitev licenc, investicijskih načrtov, študij o izvedljivosti projektov in projektne dokumentacije, ipd.). V tej skupni so običajno planirani predvsem investicijski odhodki za vlaganje v komunalno in cestno infrastrukturo, za investicijsko in prostorsko planiranje, za nakup stanovanj, ipd. Investicijski transferi so prenesena denarna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev (osnovna šola, vrtec, itd..) za nakup in gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme, investicijsko vzdrževanje in drugo. V zgornji tabeli ti odhodki niso ocenjeni, saj bodo odvisni od razvojne in investicijske politike občine, kam jih bo namenila. III. RAZLIKA PRIHODKI ODHODKI Primerna poraba** občine Ankaran bi bila po izračunih Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 1.460.000,00 EUR. Iz zgornje tabele je razvidno, da bi bili ocenjeni prihodki Občine Ankaran (2.630.483,00 EUR) za skoraj enkrat višji od njene primerne porabe. Iz tega je možno zaključiti, da bo Občina Ankaran s svojimi prihodki lahko nemoteno opravljala vse z zakonom določene naloge ter za opravljanje teh ne bi potrebovala dodatnih sredstev iz državnega proračun (finančna izravnava***). Iz ocenjenih prihodkov je celo razvidno, da bodo odhodki za opravljanje z zakonom določenih nalog predstavljali manjši del v proračunu. Večji del prihodkov pa bo občina lahko porabila za opravljanje drugih nalog v skladu z interesi njenih občanov (razvojne naloge, investicije, itd.). * predstavljeni model občinskega proračuna bodoče Občine Ankaran ne vsebuje prihodkov v povezavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča koprskega pristanišča in/ali koncesijskih dajatev gospodarske družbe Luka Koper, d.d. ** primerna poraba občine je za posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. *** finančna izravnava so sredstva, ki se v posameznem proračunskem letu iz državnega proračuna dodelijo občini, ki s prihodki, določenimi z zakonom, ne more financirati svoje primerne porabe. 30 SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE: IZRAČUN PRIMERNE PORABE - PRORAČUN OBČINE ANKARAN Za pridobitev verodostojnejnega izračuna primerne porabe pri pripravi modela proračuna samostojne Občine Ankaran smo se obrnili na Vlado Republike Slovenije 31 INŠTITUT ZA JAVNO UPRAVO: SPLOŠNA OCENA O FINANČNI SAMOZADOSTNOSTI OBČINE ANKARAN Za potrditev pravilnosti izračuna primerne porabe oziroma bodočega ankaranskega proračuna, smo naročili tudi strokovno študijo “Splošna ocena o finančni samozadostnosti Občine Ankaran” pri neodvisnem inštitutu. 32 DOBAVITELJI Čeprav smo se v Ankaranu pogovarjali o mnogih vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo življenja po referendumu oziroma ustanovitvi Občine Ankaran, je prav, da nekatere odgovore ponovimo. Porajajo se namreč premnoga vprašanja, ki lahko zasejejo neupravičen nemir med krajane. Mnogi se sprašujejo – kaj pa zdaj, ko bomo samostojni? Se bo svet ustavil? Ne bo več plime in oseke? Nam bodo izk- lopili elektriko, vodo, ne bo več telefona, bomo odrezani od sveta? Bomo morali zamenjati vse dokumente? In podobna vprašanja. SVOBODNA AMFORA tokrat objavlja uradne odgovore ankaranskih dobaviteljev. Vsak dvom, kako bo potem, je tako povsem odveč. Za vse prejete dopise se lepo zahvaljujemo. 33 34 ŠALJIVA STRAN O RESNIH TEMAH NEPREMIČNINSKI KADROVANJE NOVE OBČINSKE UPRAVE OBČINE ANKARAN V bifeju na Verdijevi v Kopru se srečata nepremičninski posrednik in gradbeni investitor. Po uvodnem klepetu in izmenjavi novic iz poslovnega sveta je ob tretjem špricerju stekel naslednji pogovor. (TEST ZA SPREJEM V SLUŽBO) Na občinskem uradu Občine Ankaran so iskali novega sodelavca za štempljanje aktov. Ker pa je na nekaterih dokumentih bilo potrebno udariti tudi do deset stempiljk, je bila najvažnejša lastnost, da je kandidat znal šteti do deset. NEPREMIČNINAR: Zamočil sem. V Ankaranu sem zlicitiral parcele, veš, bi bili apartmaji čisto pri morju. Vse je bilo že dogovorjeno. Zdaj bo pa nova Občina Ankaran kmetijska zemljišča zaščitila. Ne bo pozidave. Ne morem preprodat. Vsi investitorji so se razbežali. Ne morem vračat lizinga. Ne bo se dobro končalo... Pa ti kako pa tvoj novi ankaranski aparmajsko – stanovanjski kompleks? Sem slišal, da ti je Ustavno sodišče zamrznilo gradbeno dovoljenje. Kako prenašaš? Prvi kandidat vstopi, pa ga vodja občinske kadrovske službe vpraša ali zna šteti do deset. KANDIDAT 1: “Normalno: 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0!” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE: “Lepo, ampak kaj ne znate obratno, prav od 1 do 10 ?” KANDIDAT 1: “Ne, ker sem bil prej pri NASI, tam smo vedno tako šteli pa nočem več obratno..” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE: “Niste primeren! Nasvidenje.” “Naslednji prosim.” GRADBINEC: Čisto kul. Spim kot dojenček. NEPREMIČNINAR: ??????? GRADBINEC: Ja, spim kot dojenček. Vsaki dve uri se zbujam in jokam. Drugi kandidat na vprašanje, če zna šteti do deset. KANDIDAT 2: “Seveda: 1, 3, 5, 7, 9, 10, 8, 6, 4, 2 !” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE:”Ampak, kaj ne znate normalno od 1 do 10 šteti kot vsaki drugi?” KANDIDAT 2: “Ne, ker sem bil prej pri pošti, tam smo vedno tako delali, neparne hišne številke na eni strani, parne pa na nasprotni...” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE: “Hvala, nasvidenje. Naslednji!” Tretjemu kandidatu VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE: “Znate šteti do deset?” KANDIDAT 3: “Pa ja: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10.” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE (navdušen!) “Super! Sprejeti ste! Služba je vaša! Oprostite, kje ste pa bili prej zaposleni?” KANDIDAT 3: “Ja, na koprski občinski upravi!” VODJA OBČINSKE KADROVSKE SLUŽBE: “Na MOK? Ja to me pa prav preseneča. Povejte - saj ne da je pomembno, kadrovski pogovor sva zaključila – ampak vseeno me zanima, ali znate šteti tudi dalje od deset?” KANDIDAT 3: “Veste da: pubec, dama, kralj, as!” In življenje v Ankaranu je teklo naprej. 35 ANKARANSKA ZGODBA – PRAVILA Igra od 2 – 6 igralcev Za igranje potrebujemo navadno šeststransko kocko s števili od 1 do 6 in oznake igralcev. Igro začnemo s polja št. 1 in sledimo poljem po naraščajočih številkah. Na različno obarvanih poljih se držimo pripisanih navodil. V primeru, da se na enem polju znajdeta dva igralca, vržeta kocko. Igralec z manjšo številko, se pomakne za eno (1) polje nazaj. Pri napredovanju moraš obvezno končati na polju št. 105; v primeru, da ne zadeneš točnega števila s kocko, počakaj na vrsto in ponavljaj mete dokler ne zadeneš točnega števila, ki te pomakne na polje št 105. Zmagovalec igre je igralec, ki prvi doseže obarvani polji označeni z ZA oziroma PROTI. Obarvana polja Modra polja, so pozitivna, nagradna polja. Rdeča polja, so negativna, kazenska polja. Rumena polja, so polja odločitev, kjer se odločimo za nadaljnji potek igre. Odločitev poteka z metom kocke. Polja nevarnosti. Navodila za obarvana polja Polje št. 1 (modro polje) –17.12.2004: I. zbor krajanov z razpravo o izgradnji tretjega pomola; začne se naša ankaranska zgodba. Polje št. 5 (modro polje) – 30.04.2005, 2006, 2007, 2008, 2009: prvomajski kres v Valdoltri; pojdi na polje št. 10. Polje št. 6 (modro polje) – prijazen ribič ti pokloni ribe (bo dober brodet!!!); pojdi na polje št. 11. Polje št. 8 (polje nevarnosti) – zavozil si v luknjo na cesti, počila ti je guma, moraš jo zamenjat; počakaj en (1) krog. Polje št. 9 (modro polje) – Rock koncert na Študentu; pojdi na polje št. 13. Polje št. 12 (modro polje) – 16.05.2008: zbor krajanov o nasprotovanju delitvi KS Ankaran, razprodaji zemljišč in pozidavi priobalnega pasu; pojdi na polje št. 14. Polja št. 15 – 19 (modra polja) – Debeli rtič (raj na zemlji), druženje, zabava, vzgajališče školjk (bo buzara!!!), pojdi na polje št. 27. Polje št. 21 (modro polje) – 24.07.2008: braniš KS Ankaran in v DZ RS vložiš I. predlog za ustanovitev samostojne Občine Ankaran, nato greš v Policijski počitniški kamp, prijazen Policist ti dovoli kopanje na plaži; pojdi na polje št. 24. Polje št. 23 (polje nevarnosti) – 10.09.2008: MOK poda mnenje, da je »ustanovitev Občine Ankaran škodljiva za državo«, pri teku si stopil v luknjo na cesti, zvil si si gleženj, greš v Valdoltro; počakaj en (1) krog. Polje št. 26 (rumeno polje odločitve) – udeležil si se dražbe za nakup parcel v Ankaranu; če zadeneš od 1-3 si se odločil za nakup – počakaj tri (3) kroge; če zadeneš 4-6 ravnaš prav in ne kupiš nič – pojdi na polje št. 28. Polje št. 29 (modro polje) – 05.02.2009: v DZ RS vložiš II. predlog za ustanovitev samostojne Občine Ankaran, stekleničiš Ankaransko oljčno olje, sporočilo miru v Ljubljano; pojdi na polje št. 33. Polje št. 30 (rdeče kazensko polje) – merilna postaja onesnaženosti zraka, postavljena na napačni strani hriba; pojdi na polje št. 1 (na začetek). Polje št. 39 (rdeče kazensko polje) – pri sprehodu si zlomiš kolk, greš v Ortopedsko bolnišnico Valdoltro; pojdi na polje št. 4. Polje št. 44 (rdeče kazensko polje) – odločiš se za divjo gradnjo apartmajsko-stanovanjskega naselja; pojdi na polje št. 25. Polje št. 45 (modro polje) – 09.07.2009: Ustavno sodišče RS ugodi naši skupinski vlogi in v Ankaranu zadrži izvajanje gradbenih del proti volji prebivalcev; priprave na trgatev, Ankaranski Refošk in Malvazija zmagata prvo nagrado na tekmovanju, veselica v Vinski kleti; pojdi na polje št. 55. Polje št. 47 (rumeno polje odločitve) – 06. 08. 2009: druga javna dražba MOK, udeležiš se dražbe za nakup zemljišča (pokopališče); če zadeneš 1-2 si se odločil za nakup – pojdi na polje št. 1 (na začetek); če zadeneš 3-6 ravnaš prav in ne kupiš – pojdi na polje št. 53. Polje št. 48 (modro polje) – v Ankaranskem Župnišču se udeležiš Svete maše; pojdi na polje št. 54. Polje št. 52 (rdeče kazensko polje) – voziš po cesti, spuščaš se proti Ankaranu, zaslepi te sončni odblesk avtomobilskih vetrobranskih šip z luškega parkirišča; pojdi na polje št. 42. Polje št. 64 (polje nevarnosti) – pri vožnji domov si zavozil v luknjo na cesti, zaneslo te je v bankino, pokličeš AMZS; počakaj en (1) krog. Polje št. 69 (modro polje) – Matični odbor DZ RS poda pozitivno mnenje k predlogu za ustanovitev Občine Ankaran; greš na njivo, EKO obdelava povrtnin (radič, paradižnik, salatina); pojdi na polje št. 73. Polje št. 72 (rdeče kazensko polje) – ogleduješ si rezervoarje na Srminu in popade te slabost; počakaj dva (2) kroga. Polje št. 75 (modro polje) – Poslancem DZ RS po odličnem kosilu v restavraciji Andor razkazuješ zasipavanje kmetijskih zemljišč na Ankaranski bonifiki; pojdi na polje št. 82. Polje št. 79 (polje nevarnosti) – greš v službo, zapelješ v luknjo na cesti, zaneslo te je v nasip, pelješ avto h kleparju; počakaj en (1) krog. Polje št 81 (rdeče kazensko polje) – izgubil si se na luškem parkirišču; pojdi na polje št. 76. Polje št. 87 (rdeče kazensko polje) – na terminalu za kerozin gasiš požar; počakaj tri (3) kroge. Polje št. 89 (rdeče kazensko polje) – na evropskem energetskem terminalu za razsute tovore te ujame tramontana, zaradi prahu ne vidiš nič, pljuča imaš polna prahu. Moraš v Zdravilišče – OPS, zdravilišča ni več!!!; pojdi na polje št. 43. Polje št. 91 (rumeno polje odločitve) –odločaš se, ali boš dovolil gradnjo tretjega pomola; če zadeneš 1-5, si proti gradnji – pojdi na polje št. 98; če zadeneš 6, si za gradnjo – pojdi na polje št. 1. 36 Polje št. 94 (rumeno polje odločitve) – nagradna igra; če zadeneš 1-4, izbereš nov avto iz parkirišča Luke Koper – pojdi na polje št. 98; če zadeneš 5-6 ne dobiš ničesar – nadaljuješ igro Polje št. 95 (modro polje) – 25.09.2008: DZ RS razpiše referendum za ustanovitev Občine Ankaran. Zapiha močna Burja! Prijazni mornarji iz Vojašnice »Slovenski pomorščaki« te z ladjo »Ankaran« rešijo iz morja; pojdi na polje št. 103. Polje št. 97 (polje nevarnosti) – pri teku se spotakneš na cestni luknji, potolčeš si nogo, greš v Ambulanto; počakaj en(1) krog. Polja št. 99 – 102 (modra polja) – ogledaš si nogometno tekmo, udeležiš se jadralne regate, ogledaš si Evropsko prvenstvo v Beach Volley-u (odbojka na mivki), sprehodiš se po školjkišču, sprehodiš se skozi priobalni park; pojdi na polje št. 105. Polje št. 104 (modro polje) – uspešno si zaključil slovensko transverzalo, v knjižico dobiš štampiljko; skoči na polje št. 105. Polje št. 105 (rumeno polje odločitve) – 08.11.2009: udeležiš se referenduma za ustanovitev Občine Ankaran; če zadeneš 1-5, se odločiš ZA – nadaljuj po zelenih poljih; če zadeneš 6, odločiš se PROTI – nadaljuj po rdečih poljih. Od tu naprej se igra nadaljuje s posebnimi meti kocke; če zadeneš 1-2 napreduješ za eno (1) polje; če zadeneš 3-5 napreduješ za dve (2) polji; če zadeneš 6 napreduješ za tri (3) polja. Odločil si se ZA samostojno Občino Ankaran. Pojdi na zeleno polje ZA Odločil si se ZA samostojno Občino Ankaran. Pojdi na zeleno polje ZA Odločil si se PROTI samostojni Občini Ankaran. Pojdi na polje št. 1 (na začetek) in se udeleži zbora krajanov, z razpravo, glede izgradnje tretjega pomola. Odločil si se PROTI samostojni Občini Ankaran. Pojdi na polje št. 47 in se udeleži dražbe za nakup zemljišč. Zeleno CILJNO polje! Zmagal si! Volil si za prihodnosti. Rad imaš Ankaran. Rdeče CILJNO polje! Zamočil si. Volil si za uničenje Ankarana. Imaš slabo vest. Rdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. Lazaret 18 13 34 žoni žoni 41 7 Valdoltra 6 Učenec OŠ Ankaran, 7 let Ankaran 5 4 3 1 48 bu E 101 100 go gre nte leva Sonèni park 96 levant jug leva o nte 60 61 59 63 97 68 69 70 67 64 65 66 71 94 88 89 90 91 92 go 87 86 85 84 83 72 Bonifika 93 73 74 82 81 Škofije Koper ju oštro 57 62 99 98 56 58 Sv. Katarina rj a 102 N SE SW gar SSW 49 55 51 50 in bur E ESE W WS S 52 47 104 NN E W bin 1 54 53 95 SSE Učenec OŠ Ankaran, 9 let W Ankaran imam rad zato, ker poleti grem na Debeli Rtič. Tja se grem kopat in skakat. Na Debelem Rtiču je zelo lepo, sem prihajajo tudi drugi otroci. Radi se kopamo skupaj. Ankaran imam rad zato, ker imam prijatelje pa tudi, ker tu hodim v šolo. E EN W ponent 46 103 WN Učenka OŠ Ankaran, 11 let Rad imam Ankaran!!!! N 44 45 105 Io amo Ancarano! Sono felice perché vivo a Ancarano. Io vivo a Ancarano da già undici anni. A Ancarano ho tanti amici. Nostra scuola elementare è stata rinovata, frequento questa scuola già il sesto anno. Vado in bicicletta e faccio il giro d’Ancarano. Io nuoto nel mare ad Ancarano. Prima andavo al vecchio giardino d’infanzia. Sono tante le ragione per cui io amo Ancarano, ma non faro l’elenco di tutte le cose se posso dire semplicemente: »IO AMO ANCARANO!!!!« 43 2 2 1 2 42 PROTI ZA 8 9 Ankaran imam rad, zato ker tu živim. Tu hodim v šolo in imam sošolce, prijatelje in sorodnike. Tukaj mi je lepo tudi zato, ker ima ta kraj zelo veliko dreves in zelenja, pa še morje. Ta kraj je zelo lep. 38 40 tini 10 37 39 i Rad imam Ankaran 11 Bari Hrva 12 anska zgodba r a k n A Bari Hrvatin Kristjan, 8 anni NN Gaja, 4 anni 14 W .... A Ancarano e molto perche o tanti giocatoli. Abbiamo una bella casa. D’estate faccio il bagno e vado in circolo. 33 36 N .... Ancarano e bello perche nell’ estate posso fare il bagno tutti i giorni. Io e la mia mamma racogliamo conchiglie e sassolini. Questa estate ho immparato a Zeleno polje CILJNO polje! Zmagal si!si Volil si za pri- Rad imaš Ankaran. Zeleno Ɖ. Zmagal si! Volil za prihodnosti. nuotare. hodnosti. RadƉ. imaš Ankaran. Zeleno polje Zmagal si! Volil si za prihodnosti. Rad imaš Ankaran. Rdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest.Debora, 6 anni Rdeče CILJNO polje! Zamočil si. Volil za uničenje Rdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si zasiuniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. Ankarana. Imaš slabo vest. .... Ancarano mi piace perche e bello e a il mare. Qui ci sono anche Mali e le mie gattine. Spero che qualche volta vedremo anche i delfini. E bello perche Pravila igre si pred začetkom igranja preberite na zadnji abbiamo anche i pesciolini. notranji strani Svobodne Amfore. Karin, 4 anni 23 15 l a ra n st ta ae on m am tr Zalepit skupaj Odločil si se PROTI samostojni Občini Ankaran. Pojdi na polje št. 47 in se udeleži dražbe za nakup zemljišč. 22 24 31 35 tramontana Ankaran je moj najljubši kraj. Ankaranska šola je obnovljena, to šolo obiskujem že šesto leto. Hodila sem v Zeleno si! Volil zaodločimo prihodnosti. Rumenapolje polja,Ɖ. so Zmagal polja odločitev, kjersi se za Rad imaš Ankaran. stari ankaranski vrtec. Sedaj poleg šole nadaljnjipolje potekƉ. igre. Odločitev metom kocke. Zeleno Zmagal si! poteka Volil siz za prihodnosti. Rad imaš Ankaran. gradijo novega. Kolesarim po ankaranRdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. skih ulicah in se kopam na ankaranski Zeleno polje Ɖ. Zmagal si! Volil si za prihodnosti. Rad imaš Ankaran. Rdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. živim od rojstva. Tu imam Polja nevarnosti. plaži. Tukaj prijatelje. Še veliko je drugih razlogov, Rdeþe polje †. Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. zakaj imam Ankaran tako rada, a kaj bi Zeleno polje Ɖ. Zmagal si! Volil si za prihodnosti. Rad imaš Ankaran. vse naštevala, če lahko samo povem: Odločil si se ZA samostojno Občino Ankaran. Pojdi »RADA IMAM ANKARAN!« na zeleno polje Rdeþe polje †. ZA Zamoþil si. Volil si za uniþenje Ankarana. Imaš slabo vest. Barbara, 11 let Odločil si se ZA samostojno Občino Ankaran. Pojdi na zeleno polje ZA .... Voglio bene a Ancarano perche e bello e ha il mare. D’estate mi piace Odločil si se PROTI samostojni Občini Ankaran. fare il bagno. A Ancarano abita anche Pojdi na polje št. 1 (na začetek) in se udeleži zbora mia amica. krajanov, z razpravo, glede izgradnje tretjega pomola. Lea, 5 anni Rdeča polja, so negativna, kazenska polja. .... Voglio bene a Ancarano perche il mare e vicino. D’estate posso fare i bagni e mi butto nell’acqua. Ho immparato a fare i salti a tessta in giu e nuotare sotto l’acqua. A Ancarano vivono i miei amici. ma e oba stral lni Rada imam Ankaran! 16 è  Modra polja, so pozitivna, nagradna polja. 21 Debeli rtiè bi (izreži, zalepi in začni igrati) Obarvana polja le 6 enakovrednih igralcev 25 20 17 32 80 79 er 19 Kop Pripravili smo vam igralno polje in igralce (skupaj s pravili) za novo družabno igrico Ankaranske zgodbe. Vabimo vas, da skozi domiselno igrico sodelujete v postopkih ustanovitve samostojne Občine Ankaran. Želimo vam veliko zabave, predvsem pa modrosti na polju št. 105, na katerem se bomo srečali 8. novembra 2009. 30 ba n 26 29 Ko lom Ankaranska zgodba 28 27 78 77 76 75