BRAUNE OBJAVE Leto XXIV Murska Sobota, dne 21. januarja 1988 2 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 15. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 v letu 1988 16. Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1988 17. Sklep o uvedbi dodatnega samoprispevka za naselje Černelavci 18. Odredba o dajanju soglasja k cenam v občini G. Radgona 19. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v Slovenijales Lesna industrija Platana M. Sobota 20. Sklep o razrešitvi in imenovanju članov začasnega kolegijskega organa v Slovenijales DO Platana 21. Odredba o dajanju soglasja k cenam v občini M. Sobota 22. Sklep o določitvi višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča leto 1988 v občini G. Radgona 23. Sklep o razrešitvi in imenovanju sekretarja skupščine občine G. Radgona 24. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Čentiba 15 Na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 48/85), 205. člena Statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87), dolgoročnega plana občine so leta 2000 (Ur. objave, št. 5/86), srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986— 1990 (Ur. objave, št. 26/86) je skupščina občine na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 24. 12. 1987 sprejela RESOLUCIJO O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1988 UVOD Osnutek resolucije nastaja v času, ko še marsikaj ni jasno glede pogojev gospodarjenja v letu 1988. Gotovo je le to, a se problemi nestabilnega gospodarstva prenašajo v naslednje leto, ki bo ne glede na sprejem takšnega ali drugačnega protiinflacijskega programa, eno najtežjih. Večina OZD v občini napoveduje oženje trga in probleme glede normalne preskrbe proizvodnje. K pesimizmu gotovo sprispeva svoj delež ekstremna državna regulativa, ki je stopnjo samostojnosti in odločanja gospodarskih subjektov postavilo na najnižjo raven. Ne glede na neznanke je osnutek resolucije naravnan k osnovnemu cilju, da se kljub prisotni družbeno ekonomski krizi dosežejo v naslednjem letu vsaj takšni rezultati, da ne bo bistveno ogroženo uresničevanje družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1990. L URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA 1986-1990 IN OCENA STANJA OB PREHODU V LETO 1987 V prvih dveh letih tekočega srednjeročnega plana občine Gor. Radgona se globalni cilji in usmeritve uresničujejo. Ta ugotovitv sicer ne velja za vse sektorje gospodarjenja, vendar se osnovni optimistično postavljeni strateški cilji realizirajo. — Družbeni proizvod je v letu 1986 dosegel rast 3,9 %, kar je za 0,1 % hitreje od resolucijskega cilja. V letu 1987 je bila ob polletju rast še bistveno hitrejša, vendar se je ob 9-mesečnem obračunu zmanjšala na 2,9 %, kar je občutno manj kot je predvideno s projekcijo. Ob koncu leta 1987 bo v najboljšem primeru dosežena 3,8% rast. — Industrijska proizvodnja je v letu 1986 zaostajala za družbenim planom (plan 4 %, dejansko 1,6 %), medtem ko je v letu 1987 rast fizičnega obsega 5,5 %, kar kompenzira zaostajanje iz 1986. — Kmetijska proizvodnja je v letu 1986 bila večja za 7 % (plan 4 % medtem, ko bo v letu 1987 v najboljšem primeru dosežena rast 3,5 %. — Turizem, ki naj bi pomenil primerjalno prednost za razvoj gospodarstva v občini, ne dosega pričakovanih rezultatov. Namesto planirane letne rasti po stopnji 4,3 %, dejavnost turizma nazaduje za 3 %. — Drobno gospodarstvo se v obeh letih srednjeročnega obdobja razvija hitreje od načrtovane dinamike, predvsem zasebna obrt. V družbenem sektorju drobnega gospodarstva je proizvodno storitvena dejavnost razširjena v 14. Oktobru. — Izvozni rezultati so vzpodbudni in krepko presegajo pričakovanja. Realna rast izvoza v letu 1986 je znašala 30 %, v letu 1987 pa bo blizu 40%(plan 10 %.) — Na področju uvoza smo planirali 5 % realno rast, ki pa niti približno ni bila realizirana (leta 1986 zmanjšanje za 16,8% v letu 1987 pa cca 30 %.) Stopnja pokritja v obeh letih je bila bistveno višja od načrtovane. — Na področju politike zaposlovanja je prišlo do usmeritve ekstenzivnega zaposlovanja v preteklosti. V obeh letih (1986 in 1987) stopnja rasti zaposlenih ne, presega 1 % medtem, ko je srednjeročna projekcija postavljena na letno rast 1,5%. Takšno gibanje omogoča doseganje ugodne rasti produktivnosti na drugi strani pa odpira problem brezposelnosti (ki še ni kritična) in kaže na to, da prepočasi odpiramo nova delovna mesta v okviru novih programov za prestrukturiranje gospodarstva. Negativno je tudi dejstvo, da je rast zaposlenosti v družbenih dejavnostih še vedno večja od rasti v gospodarstvu. — Investicijske naložbe se v globalu uresničujejo; zaostanek glede na dinamiko po srednjeročnih planih OZD je minimalen. Realno se vrednost naložb zmanjšuje. Razmere v gospodarstvu in v negospodarstvu se na prehodu v leto 1988 slabšajo v primerjavi s polletnimi rezultati. Problemi v kovinski in lesni industriji, ki se vlečejo že dalj časa, so se razširili tudi na področje drugih dejavnosti. Gospodarstvo občine ima sila neugodno strukturo proizvodnje in kmetijstva, ki se v pogojih visoke inflacije in nestabilnosti sooča z ekstremnimi težavami. Novi obračunski sistem in realno vrednotenje sredstev in virov je zmanjšal dohodek za več kot 20 %. Pojavljajo se težave pri zagotavljanju sredstev za normalno delovanje družbenih dejavnosti. Razmere v kmetijstvu so težke. Prelivanje dohodka zaradi restriktivne politike cen se je povečalo. Proizvodnja mleka in mesa pada, zmanjšuje se stalež živine, pojavljajo se težnje k ekstenzivnemu obdelovanju zemlje itd. 2. KLJUČNE NALOGE V LETU 1987 V okviru občine Gor. Radgona si zastavljamo za leto 1988 naslednje ključne naloge: — razvoj tiste obstoječe proizvodnje in storitev, ki prinaša (največji) dohodek — modernizacijo opreme s ciljem povečanja produktivnosti ter večje izkoriščanje kapacitet — lastni razvoj, vzpodbujanje inovacijske dejavnosti in ustvarjalnosti — ustanavljanje obratov drobnega gospodarstva (družbeni in zasebni sektor) — opuščanje programov, ki nimajo trga in programov, ki prinašajo izgubo, ter vključevanje novih programov domačih in prenesenih iz drugih področij — zagotovitev strokovnih kadrov, predvsem lastnih — stimulativno nagrajevanje — načrtna dolgoročna kadrovska politika, vključno s politiko štipendiranja, izobraževanja ob delu in sistemom napredovanja — večjo mero poguma pri prenosu razvojnih programov v proizvodnjo — višjo stopnjo obdelave in predelave (tudi kmetijskih proizvodov) — povečanje izvoza ob zmanjševanju uvozne odvisnosti — povezava z razvitim svetom preko proizvodnih kooperacij in drugih višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino — računalniško podprt informacijski sistem v sleherni OZD — krepitev samoupravljanja in informiranja delavcev. 3. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA Občina Kategorija G. Radgona plan 86—90 Ocena 87 1988 Družbeni proizvod (realno) 3,8 3,5 1,8 Industrijska proizvodnja 4,0 4,5 2,5 Kmetijska proizvodnja 4,0 3,5 3,0 Promet in zveze 3,5 3,0 2,0 Turizem 4,3 -3,0 1,0 Obrt 5,9 8,0 4,0 Zaposlenost 1,5 1,0 1,0 Produktivnost 2,5 2,0 1,2 4. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Na področju ekonomskih odnosov s tujino bomo širili tržišče in povečevali konkurenčno sposobnost s kvalitetnejšimi izdelki in storitvami. Zunanjemu trgu prilagojen izvozni program radgonskega gospodarstva bo obsegal po področjih: — elektro industrija: program anten, antenskih sistemov, elektronskih sklopov, vodnikov in pribora — kovinsko predelovalna industrija: polnilne linije, bivalne enote — lesno predelovalna industrija: žagan les, glasbeni elementi — živilska industrija: mineralna voda, tiha in peneča vina — tekstilna industrija: ženska konfekcija, dodelava — kmetijstvo: mlade pitane živali, meso, sadje — turizem: nočitve, gostinske storitve — obmejna trgovina 5. ZAPOSLOVANJE OZD in Skupnost za zaposlovanje morajo pripraviti ustrezne programe prekvalifikacij, prezaposlovanja in dodatnega zaposlovanja ter skupščini predložiti usklajeno bilanco zaposlovanja. Reševanje presežkov delavcev, ki se bodo pojavljali kot ekonomski ali tehnološki višek, z zakonom, da problem presežkov delavcev ne bo predstavljal ovire pri sanaciji, prestrukturiranju in prenehanju OZD. Štipendiranje mladine mora biti bolj kot doslej kadrovska in ne socialna kategorija. Z odpiranjem novih obrtnih obratovalnic zagotavljati večje število zaposlenih v drobnem gospodarstvu. 6. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki delavcev v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva bodo naraščali skladno z uspešnostjo gospodarjenja. Uspešnost bodo delovne organizacije ugotavljale v primerjavi z uspešnostjo gospodarjenja v podskupinah dejavnosti. Tako ugotovljeni družbeno primeren obseg sredstev za osebne dohodke bodo delavci razporejali na sredstva za osebne dohodke iz naslova živega dela in na del sredstev na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot kategorijo minulega dela. V samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja negospodarstva se bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo usklajevala z rastjo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gospodarstvu občine ob upoštevanju realizacije programov in v skladu z zakonom o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za porabo. 7. INDUSTRIJA Prizadevali si bomo za pospešeno tehnološko prenovo s ciljem usposobitve industrije za proizvodnjo izdelkov višje stopnje obdelave na novi visokoproduktivni opremi. Posebno pozornost je posvetiti kakovosti in produktivnosti. 7.1.1. Elektro industrija — kabelska televizija — satelitska televizija za skupinski in individualni sprejem — program konektorjev — program profesionalnih antenskih naprav — program za široko potrošnjo 7.1.2. kovinsko predelovalna industrija — bivalne enote, nadgradnje TAM, vagonska vrata 7.1.3. strojna industrija — polnilne linije 7.1.4. tekstilna industrija — ženska težka konfekcija 4.1.5. lesno-predelovalna industrija - žagan les, oprema, glasbeni elementi 4.1.6. živilska industrija — mineralna voda in brezalkoholne pijače — proizvodnja svežega mesa s — proizvodnja tihih in penečih vin 7.2. Investicijska vlaganja pa bodo usmerjena 7.2.1 elektro industrija — dokončna realizacija investicije po elaboratu za proizvodnjo, kontrolo in montažo CATV in SATV sistemov 7.2.2 kovinsko predelovalna industrija — investicije v tehnološko opremljenost proizvodnje in ureditev proizvodnih objektov 7.2.3 . transport — nabava transportnih sredstev 7.2.4 živilska industrija — nova hala in nova linija za polnjenje malih steklenic mineralne vode — preureditev petanjskega obrata — polnilna linija S 3 — nadaljevanje aktivnosti s pripravo projektne dokumentacije za IC Mele (hladilnica, mesopredelovalni obrat) 7.2.5 . servisna dejavnost — izgradnja hale za tehnične preglede 7.2.6 . Predelava odpadnih surovin — preselitev skladišča odpadnih surovin iz Gor. Radgone v industrijsko cono Mele. 8. ENERGETIKA 8.1. Distribucija električne energije Skupaj s krajevnimi skupnostmi in Elektrom G. Radgona bomo za izboljšanje kvalitete dobave električne energije izvedli naslednje investicije: 8.1.1 Izgradnjo trafo postaj in VN priključkov v naseljih Žepovci II, Zg. Kocjan, Sp. Ščavnica in Nasova. 8.1.2 . Izgradnja nizkonapetostnega omrežja v naseljih Žepovci II. Sp. Kocjan, Sp. Ščavnica V — Rakuša, Nasova-Arde, Janžev vrh in Radenci IV. 8.1.3 V zvezi s pripravami na izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri se izdela krajinska zasnova — »Dolgoročni razvoj območij ob Muri«.' 8.2. Plinovod V letu 1988 bomo nadaljevali s priključevanjem plina v delovnih organizacijah, saj bodo z novim letom nastale finančne obveznosti za vse podpisnike, ne glede na to, če plin koristijo ali ne. 9. KMETIJSTVO Na osnovi vlaganj v izboljšanje kmetijskih zemljišč, bomo z uporabo sodobne tehnologije ob normalnih vremenskih pogojih in ustreznih pogojih gospodarjenja dosegli 3% rast kmetijske proizvodnje. Takšno rast kmetijske proizvodnje bomo dosegli: 1. S proizvodnjo v družbenem sektorju 2500 ton pšenice, 8000 ton koruze, 13.000 ton sladkorne pese, 3500 ton grozdja in 1000 ton sadja, 1200 ton žive teže pitanega goveda, 3.200 ton pitanih prašičev in 4.000 hi mleka. 2. S tržno proizvodnjo v družbeno organiziranem zasebnem sektorju: 2.000 ton pšenice, 8.700 ton sladkorne pese, 1.600 ton koruze, 1.950 ton žive teže pitanega goveda, 760 ton pitanih prašičev in 73.000 hi mleka. Planirano kmetijsko proizvodnjo bomo dosegli ob uvedbi intervencij za vzpodbujanje proizvodnje, predvsem pri proizvodnji pšenice, sladkorne pese, mesa in mleka. V tekočo kmetijsko proizvodnjo bomo spomladi vključili 340 ha na novo melioriranih površin v Ščavniški dolini (Grabonoš — Sp. Ivanjci). V letu 1988 bodo naložbe v kmetijstvu usmerjene v nadaljevanje melioracij v Ščavniški dolini na etapi Sp. Ivanjci—Ivanjševci (cca 470 ha). Izvedene bodo hidromelioracije na 150 ha v Turjancih— Hrastje Mota. V teku leta bo pričel poizkusno delovati namakalno-gnojilni sistem na apaškem polju. 10. VODNO GOSPODARSTVO V skladu s srednjeročnim družbenim planom bomo izvajali red na vzdrževalna dela na vodotokih in drugih vodnogospodarskih ob jektih. Nadaljevali bomo z regulacijo reke Ščavnice s pritoki na odse ku Sp. Ivanjci —Ivanjševci, kjer bomo sodelovali pri izvajanju hidromelioracij v skladu s programom kmetijstva. Izvedli bomo regulacijo nekaterih manjših vodotokov kot je Bo-račevski potok skozi vas Boračeva in Dragotinski potok, kjer bomo izvedli tudi hidromelioracije na 60 ha kmetijskih zemljišč. Izvajali bomo vzdrževalna dela na enajst Mlinskem kanalu od Podgrada do Črncev. r V skladu s srednjeročnim planom bomo nadaljevali s sovlaganji pri izgradnji sistemov za oskrbo z zdravo pitno vodo in pri ukrepih za izboljšanje kvalitete voda. 11. SEJEMSKA DEJAVNOST V Gor. Radgoni bomo organizirali dve sejemski prireditvi in sicer od 6.—10. junija sejem embalaže IMPAK in od 20.—28. avgusta kmetijsko živilski sejem. Sejemske prireditve bodo spremljali razni seminarji in posvetovanja. Posodobili bomo infrastrukturo na sejemskem kompleksu. 12. TURIZEM IN GOSTINSTVO V okviru hotelov TOZD Naravno zdravilišče, kakor tudi hotela Grozd bomo povečali število domačih in tujih nočitev za 12,3 %. V strukturi.nočitev bodo prevladovali domači gosti, vendar bomo delež tujih nočitev povečali od sedanjih 10,6% na 11,4%. Ta cilj bomo dosegli s stalno prisotnostjo na tujih trgih z obiski agencij, sodelovanjem na sejmih, TV, radiu, časopisih in z ustrezno kvaliteto gostinskih in zdravstvenih storitev ter izven penzionsko ponudbo. Za povečanje fizičnega obsega tujih in domačih gostov bomo organizirali skupen nastop vseh udeležencev turistične ponudbe (Radenska, Kompas, Mercator, PTT, Petrol, zasebni sektor gostinstva). Investicije na področju turizma in gostinstva bomo usmerili v prenovo objektov in opreme (renovacija kapelskega doma, adaptacija hotela Grozd, nočni lokal v Radencih, pitna dvorana v »stekleni dvorani«, trim kabinet) v cilju izboljšanja kvalitete in kvantitete turističnih storitev. 13. DROBNO GOSPODARSTVO 13.1. V okviru pristojnosti upravnih organov, SO G. Radgona, IS in obrtnega združenja, bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju drobnega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju. 13.2. Dopolnili in sprejeli bomo družbeni dogovor o razvoju drobnega gospodarstva ter v okviru finančnih in zakonskih možnosti sistemsko zbirali sredstva na ravni občine za pospeševanje razvoja obrti. Obrtno združenje in OZ 14. oktober bosta izdelali program konkretnih aktivnosti za razvoj obrtnega gospodarstva. 14. TRGOVINA IN PRESKRBA 14.1. Občina G. Radgona je odprta za širitev ponudbe in prodajnih kapacitet. Nosilec razvoja trgovine je DO Mercator Sloga, ki bo v začetku 1988 obnovila trgovsko hišo v Gor. Radgoni. Intes TOZD Mura odgovoren za preskrbo s kruhom in pecivom bo pri tem upošteval ustrezno in potrebno strukturo peke kruha. 14.2. Za redno in pravočasno preskrbo s kruhom na vseh prodajnih mestih odgovarjata trgovina in Intes. Trgovske OZD so dolžne prilagoditi ponudbo povpraševanju občanov in tujcev. 15. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA 15.1. Promet in zveze 15.1.1. Ceste Modernizirali bomo lokalno cesto Dragotinci —Biserjane v dolžini 0,6 km in preplastili lokalno cesto Sp. Ivanjci—Gor. Radgona v dolžini 1,5 km na odseku, ki je najbolj dotrajan. Izvedla se bo prav tako modernizacija lokalne ceste Okoslavci — Očeslavci v dolžini 1,5 km. Skupaj z Medobčinsko gospodarsko zbornico Pomurja si bomo prizadevali za vključitev obnove cest na našem območju v plane republiške skupnosti za ceste (magistralna cesta v Gor. Radgoni, regionalna cesta Zihlava— Gomila, Videm—Senarska, Gor. Radgona—Trate in Radenci—Videm). 15.1.2. Železnica V letu 1988 bomo skupaj z ŽTO izvedli industrijski tir in plato za novo železniško postajo. 15.1.3. Kabelska televizija V kolikor bo interes dovolj velik bodo aktivnosti naravnane tako, da bo v prvem polletju 1988 izgrajen sistem kabelske televizije za mesto Gor. Radgona in Radenci z obrobnimi naselji. 15.1.4. PTT Nadaljevali bomo z aktivnostmi za realizacijo telefonske povezave G. Radgona —Industrijska cona. V Radencih bomo z modernizacijo prenosnega sistema izboljšali kvaliteto telefonije in razširili krajevno telefonsko omrežje v Turjan-cih in Boračevi. Ker so bili prostori za PTT v Sp. Ivanjcih usposobljeni še le konec leta 1987, bo centrala za 100 priključkov instalirana v letu 1988. V KS Videm bomo instalirali telefonsko centralo s 160 priključki. V KS Črešnjevci in KS Kapela bomo’ izgrajevali telefonsko omrežje. V Sp. Ščavnici bomo aktivirali končno avtomatsko telefonsko centralo za 20 priključkov. V KS Stogovci bomo nadaljevali z izgradnjo telefonskega omrežja in telefonske govorilnice. V Apačah bomo zastavili aktivnosti za iskanje primernejših prostorov, ki so pogoj za širitev centrale. 15.2. Stanovanjsko gospodarstvo 15.2.1. Družbena gradnja V okviru novogradnje družbenih stanovanj bomo dokončali gradnjo 11 stanovanjskega objekta Kare 5 II. faza. V okviru prenove bomo nadaljevali s »Črešnjevci 34«. Obseg del bo odvisen od razpoložljivih sredstev. Začeli bomo s pripravo tehnične dokumentacije za gradnjo 25 stanovanjskega objekta v Radencih in za prenovo objekta Apače 29. V skladu z izdelanim idejnim projektom namembnosti radgonskega gradu bomo iskali možne sanatorje. V okviru stanovanjske skupnosti proučiti možnost uporabe plina za ogrevanje v stanovanjske namene. 15.2.2. Individualna gradnja V letu 1988 bo omogočena individualna gradnja v skladu s prostorsko izvedbenimi akti, k organizirani individualni gradnji (stanovanjska zadruga) pa se bo pristopilo, če bo izkazan interes in združena zadostna finančna sredstva. 15.3. Komunalno gospodarstvo 15.3.1. Nadaljevali bomo z izgradnjo pločnika Avtoradgona— Gor. Radgona vključno z rekonstrukcijo ceste, če bodo zagotovljena sredstva vseh sovlagateljev, predvsem pa Republiške skupnosti za ceste. Izvedla se bo izgradnja pločnika ob Mariborski cesti, vključno s sanacijo križišča pri Modi ter izgradnja peš poti Elrad—magistralna cesta. 15.3.2. V okviru plana ŠKIS se bodo zagotavljala sredstva za: 2.1. Izgradnjo vodovoda v Seliščih 2.2. Izgradnjo čistilne naprave Negova 2.3. Sofinansiranje čistilne naprave Radenci 2.4. Nadaljevanje z ažuriranjem katastra 2.5. Vzdrževanje vaške ceste v Turjancih. 15.3.3. Prav tako se bomo prizadevali za pripravo strokovnih rešitev za čistilno napravo G. Radgona ter sodelovali za pripravo dokumentacije za regijsko odlagališče komunalnih odpadkov. 15.3.4 V zaključni fazi je prenos gramoznice Konjišče na občino. Ta pa jo bo predala upravljalcu, ki bo v skladu s programom dolžan zagotoviti ustrezne količine gramoza za javne potrebe ter izvajal sprotno sanacijo gramoznice. 16. SKUPNA IN SPLOŠNA PORABA Splošna poraba bo skupaj s skupno porabo ohranila realni obseg iz leta 1987. Zaradi sprejetih sprememb v sistemu finansiranja splošnih in skupnih potreb v letu 1988, se bodo zmanjšale obveznosti iz dohodka gospodarstva za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb, povečale pa se bodo obveznosti iz brutto osebnih dohodkov. 17. PROGRAMI SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 17.1. Zdravstvo 17.1.1 V skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti se bodo s 1. I. 1988 storitve zobne protetike, reševalni prevozi, ki niso sestavni del nujne medicinske pomoči in za zdraviliško zdravljenje, ki ne pomeni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja finansirale s prispevki iz dohodka, ostala zdravstvena dejavnost pa se bo finansirala iz osebnega dohodka. 17.1.2. V letu 1988 bomo ponovno pristopili k preverjanju izvajanja pravic in obveznosti uporabnikov, kakor tudi k izvajanju tistih zdravstvenih storitev, ki so cenejša. Bolj kot doslej bomo skrbeli za svoje lastno zdravje, v OZD izboljšali delovne pogoje, osnovno zdravstvo pa bo v večji meri delovalo preventivno. ' 17.1.3. V letu 1988 bo začela v mestu G. Radgona redno delovati okulistična ambulanta, zobna otroška ambulanta Radenci in v Gorenju Elrad obratna ambulanta za potrebe delavcev Avtoradgone in Gorenje Elrad. 17.2. Telesna kultura V letu 1988 čaka telesno kulturo novo finansiranje kot posledica novega obračunskega zakona. Zaradi spremenjenega vira in pripadnosti prispevka v telesni kulturi si bomo prizadevali za izvajanje minimalnega zagotavljanja programa v občini. Ta obsega za to leto 1988 sledeče: — šport mladih in to množični del — razvijanje športnih panog, ki imajo v občini prioriteto — vzdrževanje telesnokulturnih objektov — šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov — tekmovanje za športno značko. Za vse slovensko akcijo »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE« se bo ljudem predočila nova ideja o zdravem in aktivnem življenju. Pri sanaciji objektov pa bomo v prvi vrsti poskrbeli za dokončanje del pri TVD Partizan ter uredili travnato igrišče ob Videmski šoli. 17.3 Kultura Kljub zoženim materialnim možnostim bo Občinska kuulturna skupnost skušala ohraniti doseženi nivo kulturnih dejavnosti. Znotraj kulturne dejavnosti v občini bo dana prioriteta: 17.3.1 Knjižničarstvu, kjer bomo z dodatno zaposlitvijo omogočili razvoj izposojevališč v večjih krajevnih skupnostih ter si prizadevali za postopno pridobitev statusa »matične« knjižnice. Skupaj z delavsko univerzo bomo razširili prostor za knjižnico v dosedanjih prostorih DU ter nabavili večje število knjig. Knjižnica bo delovni čas prilagodila uporabnikom. 17.3.2. Pričeli s sanacijo notranjih prostorov gradu Negova in skupaj z Zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine iz Maribora bomo določili njegovo namembnost. V letu 1988 bomo izpeljali postopke za razglasitev kulturnih in naravnih spomenikov in znamenitosti. OKS bo v okviru finančnih možnosti zagotavljala sredstva za postopno sanacijo zgodovinskih znamenj in pomembnejših sakralnih spomenikov ter za obnovo vile Hold v Crešnjevcih, kjer se za potrebe kulturne dejavnosti uredi manjša dvorana. 17.3.3. Vzgoji kadrov za delo v ljubiteljski dejavnosti. Vzpodbujali bomo dejavnost v vseh okoljih, kjer so za to možnosti. OKS bo zagotavljala sredstva za vzdrževanje kulturnih domov in opreme ter za opremo skupin. 17.4 . Otroško varstvo Upoštevaje potrebe otrok in predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja občine G. Radgona bo skupnost izvajala cilje, usmeritve in naloge: — nadaljni razvoj družbenoekonomskih odnosov in okrepitev vloge delavcev pri uresničevanju svobodne menjave dela; — izenačevanje pogojev za kakovostno in učinkovito družbeno vzgojo in varstvo vseh predšolskih otrok; — dogovorjeno raven socialne varnosti otrokom; — varstvo materinstva, nege in varstvo otroka ob rojstvu in po njem. V program vzgojnovarstvene dejavnosti bomo v letu 1988 predvidoma vključili v WO G. Radgona 469 predšolskih otrok v VVO Radenci 392 otrok. V okviru solidarnostnega programa bo skupnost zagotovila vzgojni program otrok na šolo, ki bo obsegal 360 ur. V okviru skupnosti bomo večjo pozornost posvetili WO enotam v manj razvitih KS. 17.5 Socialno skrbstvo OSSS bo v letu 1988 nadaljevala z izvajanjem planiranih nalog, opredeljenih v SaS o temeljih plana za obdobje 1986—1990. Prednost bo dana: — preventivnemu in svetovalnemu delu — prostovoljnemu delu na področju socialnega skrbstva — celoviti družbeni skrbi za starejše občane, ki nimajo svojcev in zaradi bolezni in starosti ne morejo skrbeti zase — celoviti družbeni skrbi za mladostnike — razvoju socialnega dela, ki ga opravlja Center za socialno delo. V skladu s SaS o uresničevanju socialno varstvenih pravic bomo vodili enotno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči pri Centru za socialno delo. Omenjena evidenca bo stalno ažurirana in na razpolago vsem izvajalcem socialnovarstvenih pravic. 17.6 Srednješolsko izobraževanje Srednja šola za turizem in gostinstvo bo v prvem letniku letošnjega leta razširila program kuharstva in natakarstva. V dijaškem domu se bo dodatno vključila ena skupina učencev. Delavska univerza bo kot verificirana OZD izvajala programe vzgoje in izobraževanja delovnih ljudi in občanov za izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj. 17.7 Osnovnošolsko izobraževanje V osnovnih šolah bomo okrepili in ustrezno ovrednotili program življenja in dela. Upoštevali bomo standarde in normative iz SaS o temeljih plana OIS za obdobje 1986—1990. Še večjo pozornost bomo posvečali ustreznemu poklicnemu usmerjanju. Poudarek bo dan tudi pravilni šolski prehrani ter financiranju kuharskega tečaja. Na področju investicijskega vlaganja ter referendumskega programa bomo v letu 1988 nadaljevali z gradnjo OŠ »12 talcev« Videm ob Ščavnici in pristopili k adaptaciji OS »Marije Rožman« Stogovci. 17.8.1. Raziskovalna dejavnost Občinska raziskovalna skupnost G. Radgona bo še naprej krepila pomen in program raziskovalne, inventivne in racionalizatorske dejavnosti. Največji poudarek bo dan finansiranju raziskovalnih nalog, pomembnih za razvoj občine in regije, kjer si bomo prizadevali povečati sredstva za 50 %. Prizadevali si bomo za večjo medsebojno povezanost razvojno-tehničnih sektorjev v občini. PoVdarek bo dan izobraževalnim oblikam ter sodobnim oblikam in metodam dela novatorjev. 17.9 . Pokojninsko in invalidsko zavarovanje L 1. 1988 bo Območna skupnost M. Sobota za SPIZ odprla v prostorih strokovne službe Občinske zdravstvene skupnosti svojo izpostavo za potrebe občanov občine Gor. Radgona. 18. DRŽAVNA UPRAVA V okvir državne uprave bomo na osnovi programa za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela v upravnih organih SO Gor. Radgona izvedli sledeče naloge in aktivnosti: — racionalizacijo obstoječih predpisov — izboljšanje kvalitete dela pri izvrševanju upravnih funkcij — uvajanje računalniške tehnologije v delo državne uprave — proučitev možnosti za skupno opravljanje strokovnih nalog za SIS in upravne organe. 19. DAVČNA POLITIKA V okviru pristojnosti občinske skupščine bomo z občinskimi dokumenti sledili pozitivni zakonodaji ter samostojno urejali področja, ki zakonsko ne bodo urejena, v smislu pospeševanja razvoja drobnega gospodarstva v občini, predvsem obratovalnic, ki bodo izdelovale proizvode s katerimi se nadomešča uvoz, zaposlovale večje število delavcev in kjer bo čutiti večji interes po razvoju. Prav tako bomo s politiko olajšav vplivali na razvoj in odpiranje deficitarnih obratovalnic. Z občinsko davčno politiko bomo sledili prehodu od posrednih davkov na neposredne, predvsem z modificiranjem prometnih davkov in doslednejše odmere davkov od premoženja in prihodkov od premoženja, prometa nepremičnin, dohodkov od kmetijske dejavnosti (ažurna velorizacija KD), uvedbo davka od dohodka, ki ga lastniki kmetijskih strojev ustvarjajo s storitvami za druge in uvedbo davka za neobdelano zemljišče, z zajemanjem mestne rente in rente v prometu nepremičnega premoženja. Za izvajanje navedenih nalog bo potrebno izgraditi enoten in zanesljiv informacijski sistem, okrepiti vertikalno povezanost in preiti na avtomatsko obdelavo podatkov. Ob tem pa posebno pozornost posvetiti kadrom in pogojem dela v Upravi za družbene prihodke. 20. UREJANJE PROSTORA 1. V letu 1988 planiramo sprejetje prostorsko izvedbenih aktov, ki so sedaj v fazi izdelave (ZN Velclov vrt v G. Radgoni, UN Zadruga Slatina v Radencih, UN Pokopališče G. Radgona in lokacijski načrt za čistilno napravo Negova). Pripravili bomo tudi ureditveni načrt negovskega jezera in prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine Gor. Radgona. 2. Predvidevamo, da se bomo dokopali do strokovnih rešitev v zvezi s čistilno napravo G. Radgona, sodelovali pa bomo tudi pri lokacijskem načrtu regijskega odlagališča komunalnih odpadkov, v kolikor bo sprejeta tovrstna odločitev. 3. V OBMOČJIH ZAZIDALNIH IN UREDITVENIH NAČRTOV BOMO IZGRAJEVALI KOMUNALNO INFRASTRUKTURO V SKLADU Z INTERESI POZIDAVE IN FINANČNIMI MOŽNOSTMI. 21. VARSTVO OKOLJA Izvajali in dopolnjevali bomo program ukrepov in aktivnosti za varovanje okolja, ki je bil sprejet na občinski skupščini v letu 1987. 22. PROMETNA VARNOST Skupaj z republiško skupnostjo za ceste bomo pristopili k aktivnostim za svetlobno signalizacijo v križišču na Partizanski cesti pred avtobusno postajo. Postopno bomo pristopili k ureditvi prehoda železniške proge in k ureditvi prometnega režima na avtobusni postaji. 23. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za srednjeročno obdobje bo v letu 1988 potekalo po opredeljenih prednostnih nalogah. Težiščna naloga bo še nadalje usklajevanje in dograjevanje obrambnih ter varnostnih načrtov z novo normativno ureditvijo. Krepitev obrambne in zaščitne pripravljenosti bo potekala preko organizacijskega in kadrovskega izpopolnjevanja, usposabljanja ter usklajenega delovanja. Odvajanje sredstev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se ne sme zmanjševati ter mora ostati na ravni zastavljenih usmeritev iz obrambno razvojnega načrta za obdobje 1986—1990. Na tej osnovi bo opremljanje struktur ter urejanje objektov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v okviru možnosti. Nadaljevali bomo z gradnjo skupnih večnamenskih zaklonišč, ustvarili pogoje za redno vzdrževanje ter urejanje tega področja v okviru prostorsko izvedbenih aktov. Opremljanje s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito je treba izvajati po opredeljenem programu, ustvarjali pogoje za dograjevanje sistema za opazovanje in obveščanje, zvez ter pogoje za delovanje centrov obveščanja. Skupno z ostalimi upravnimi organi bomo dokončali ter programsko opredelili enoten sistem računalniškega spremljanja in obdelave podatkov za potrebe ljudske obrambe in notranjih zadev. 24. DOKUMENTI K RESOLUCIJI Naloge, ukrepi in aktivnosti na posameznih področjih bomo podrobneje opredelili z naslednjimi dokumenti: L Odlok o proračunu občine G. Radgona za leto 1988 2. Dogovor o splošni porabi občin za leto 1988 3. Odlok o davkih občanov 4. Bilance skupne porabe SIS, ki jih bodo obravnavale skupščine posameznih SIS družbenih in SIS materialnih dejavnosti v letu 1988 5. Setveni plan 6. Bilanca zaposlovanja 7. Usklajeni plani OZD, SIS in KS za leto 1988. Številka: 30-11/87-11 Datum 24/12-1987 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU 16 Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78), 114. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79 in 12/82), 160. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1987 sprejela ODLOK o proračunu občine Murska Sobota za leto 1988 L člen S proračunom občine Murska Sobota za leto 1988 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Murska Sobota v letu 1988. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 4.172.435.000 din ali 41 % več kot v letu 1987 in se razporedijo: — za splošno porabo v občini 3.742.265.000 din — odstopljeni prihodki 430.170.000 din Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov iz 1. alinee 1. odstavka prejšnjega člena se izloči v sredstva rezerve občine Murska Sobota 37.422.000 din. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakopravno med Vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Murska Sobota, ali njenega izvršnega sveta oz. v pogodbi med Skupščino občine Murska Sobota in nosilcem oz. uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 5. člen Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za tiste namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del odloka. 6. člen Za delo občinskih in medobčinskih upravnih in pravosodnih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih se v letu 1988 zagotavljajo: — sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti; — sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ; — sredstva za materialne stroške; — sredstva opreme in amortizacije; — sredstva za posebne namene. 7. člen Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo organom sredstva za osebne dohodke delavcev zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od osnove določene v proračunu občine za leto 1988. 8. člen Sredstva za materialne stroške ter opremo in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za opremo in amortizacijo ter za posebne namene organom se v letu 1988 dodeljujejo samo na podlagi utemeljenih pismenih predlogov, ki jih odobrava Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota. 9. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje se organom lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 10. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim odobrena. Ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom določena sredstva. 11. člen Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota lahko začasno zmanjša ?neske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet skupščine občine obvestiti zbore občinske skupščine in predlagati ukrepe ali spremembe v občinskem proračunu. 12. člen Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 13. člen Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka, lahko uporabljajo za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih naslednji organi: — Sekretariat za notranje zadeve, prihodke od opravljenih storitev komisije za vozniške izpite in prostovoljnih prispevkov pri porokah; — Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, prihodki od storitev za opravljene tehnične prevzeme; — Občinski sodnik za prekrške in Temeljno sodišče, prihodke iz naslova povprečnin ter stroškov postopka. 14. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. • 15. člen Organi — uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti sekretariatu za občo upravo finančne načrte za leto 1989 v mesecu novembru, zaključne račune za leto 1987 pa najpozneje do konca februarja 1988. Organi iz 13. člena tega odloka so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka. 16. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča: 1. o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov; 2. o uporabi sredstev razerve občinskega proračuna do višine 500.000.— din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78); 3. o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« občinskega proračuna; 4. o odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek občinskega proračuna. Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala: — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine. — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu. 17. člen Sekretariat za občo upravo je pooblaščen, da opravlja nadzor: — nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe. 18. člen Nosilec sredstev v razdelilniku bilance za financiranje: - r skupščinske dejavnosti, je predsedstvo skupščine občine; — dejavnosti izvršnega sveta, negospodarskih investicij, kulturno prosvetna dejavnost, socialnega varstva, komunalne dejavnosti, intervencij v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve je izvršni svet; — dejavnosti organizacij in društev je OK SZDL; — dejavnosti mladine, je OK ZSMS; — dejavnosti ljudske obrambe je Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; — geodetska dela po srednjeročnem programu je geodetska uprava; — za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih pa zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. 19. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1988. Številka: 400-2/88-2 M. Sobota, 6/1-1988 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, dipl. oec. PLAN PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1988 Zap. št. Vrsta prihodka/odhodka Planirana realizacija 1987 Plan 1988 Indeks 1 2 3 . 4 5 PRIHODKI I. Davki iz OD in na dohodek 1.533.903.000 2.731.440.000 176 H. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premo- ženja 454.088.000 626.911.000 138 III. Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov 118.040.000 197.990.000 168 IV. Takse 160.612.000 247.220.000 155 V. Prihodki po posebnih predpisih 233.358.000 368.874.000 158 SKUPAJ IZVIRNI PRIHODKI 2.500.001.000 4.172.435.000 167 ODHODKI • A. Sredstva za delo upravnih organov 1.520.017.000 2.521.741.880 166 I. Sredstva za ohodek del. skupnosti 1.149.500.000 1.908.170.000 166 II. Sredstvu za JD funkcinarjev 165.200.000 274.232.000 • 166 III. Sredstva z; nat. stroške 74.317.000 121.879.880 164 IV. Sredstva z. sodnika za prekrške 90.200.000 149.732.000 166 V. Sredstva za OD funkcionar, delavcev OŠTO 40.800.000 67.728.000 166 VI. Sredstva za amortizacijo in vzdrževanje zgradb — — — VII. Sredstva za center obveščanja — — — B. Sredstva za posebne namene 19.490.000 29.452.000 152 C. Negospodarske investicije 6.965.000 11.040.000 160 D, Sredstva za LO in DS 83.706.000 119.649.100 143 I. Ljudska obramba 16.520.000 26.432.000 160 II. OŠTO 15.368.000 24.692.800 161 III. Pokrajinski štab TO 42.718.000 53.552.700 125 IV. Pokrajinski odbor TO 9.100.000 14.971.600 165 E. Sredstva za interv. v gospodarstvu 500.000 800.000 160 F. Sredstva za delo skupnih organov 221.120.000 367.059.200 166 I. Družbeni pravobranilec samoupravljanja 18.100.000 30.046.000 166 II. Občinsko javno pravobranilstvo 12.400.000 20.584.000 166 III. Medobčinske inšpekcijske službe 190.620.000 316.429.200 166 G. Prenesena sredstva posebnega računa proračuna 260.709.000 430.170.000 165 H. Sredstva za'družbene dejavnosti 21.697.000 34.715.200 I. Sredstva za druge splošne družbene potrebe 327.638.000 534.422.280 164 I. Sredstva za krajevne skupnosti 67.256.000 110.557.440 165 II. Sredstva za DPO in društva 122.509.000 202.972.480 166 III. Sredstva za splošno kom. porabo 28.615.000 45.784.000 160 IV. Druge splošne družbene potrebe 109.258.000 175.108.360 161 J. Izločena sredstva rezerv 37.314.000 122.033.340 327 1. Stalna proračunska rezerva 27.183.000 37.422.000. 138 2. Tekoča proračunska rezerva 10.131.000 84.611.340 836 K. Drugi odhodki 845.000 1.352.000 160 SKUPAJ ODHODKI 2.500.001.000 4.172.435.000 167 17 Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list št. 35/85) 17. in 42. člena Statuta krajevne skupnosti Černelavci in na osnovi izida referenduma o uvedbi dodatnega samoprispevka za naselje Černelavci dne 10. januarja 1988, je svet krajevne skupnosti Černelavci na seji dne 11. 1. 1988 sprejel SKLEP o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za naselje Černelavci. 1. člen Dodatni krajevni samoprispevek za naselje Černelavci se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. februarja 1988 do 31. januarja 1993. 2. člen Sredstva zbrana z dodatnim krajevnim samoprispevkom bodo uporabljena za: — izgradnjo kanalizacije — gradnjo in vzdrževanje objektov skupnega pomena v naselju Černelavci. 3. člen Z dodatnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo okrog 80.000.000.— din. Skupna predračunska vrednost planiranih del za obdobje 1988—1993 po ocenah iz leta 1987 znaša 200.000.000.— din. Primanjkljaj sredstev bo pokrila krajevna skupnost iz drugih virov. 4. člen Dodatni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v naselju Černelavci in sicer v naslednji višini: — 1 % od netto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov — 2,5 % od katastrskega dohodka — 0,5 % od pokojnin — 1,5 % od čistega OD iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — občani, ki so na začasnem delu v tujini bodo plačevali dodatni samoprispevek v letnem pavšalnem znesku v višini 1 % od povprečnih OD v občini M. Sobota v preteklem letu. 5. člen Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85) 6. člen Sredstva zbrana z dodatnim krajevnim samoprispevkom se bodo namenila za izvajanje programa iz 2. člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na žiro računu št. 51900-842-035-8932 — za naselje Černelavci. Za zbiranje sredstev in za izvajanje del je odgovoren vaški odbor naselja Černelavci. 7. člen Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnin. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, obrtno, in in telektualno ali drugo gospodarsko dejavnost obračunava in odteguje Uprava za družbene prihodke občine M. Sobota. Samoprispevek od zaposlenih v tujini obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila. Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 8. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sjedstev z dodatnim samoprispevkom, bo opravljal Svet krajevne skupnosti Černelavci, ter bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov naselja Černelavci. 9. člen Ta sklep velja 8. dan po objavi y Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se s 1. februarjem 1988. Černelavci, dne 11. 1. 1988 Predsednik sveta KS Černelavci: Štefan KUMIN, s. r. 18 Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Ur. objave Pomurja, št. 11/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS, št. 45/87) sprejema Izvršni svet skupščine občine Gor. Radgona, naslednjo ODREDBO o dajanju soglasja k cenam 1. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije), smejo povečati cene svojih proizvodov in storitev na podlagi soglasja Izvršnega sveta skupščine občine Gor. Radgona. Določba prvega odstavka te točke se nanaša na naslednje proizvode in storitve s področja gradbeništva: Panoga Skupina Podskupina Ime 1 2 3 4 0501 05010 050100 Visoka gradnja: cena m2 stanovanj 0503 05030 Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu 2. Organizacije predložijo Izvršnemu svetu zahtevo za soglasje v 3 izvodih. Zahteva iz prvega odstavka te točke vsebuje naslednje podatke: 1) ime in sedež organizacije ter matično številko, pod katero se vodi pri službi družbenega knjigovodstva; 2) ime in šifro podskupine dejavnosti; 3) ime proizvoda ali skupine proizvoda oziroma storitve in mersko enoto; 4) ceno, za katero se zahteva soglasje in vrsto te cene; 5) ceno oblikovano po predpisih in uveljavljeno na tržišču in odstotek zahtevanega povečanja cene: 6) stopnjo skupne rasti cen tega proizvoda ali storitve v predhodnem letu, merjeno december 1987 v primerjavi z decembrom 1986; 7) stopnjo skupne dosežene rasti cen tega proizvoda ali storitve v letu 1988; 8) dan in mesec, ko se je povečala cena iz določbe pod 5) te točke; 9) delovno storilnost: fizični obseg proizvodnje na zaposlenega delavca, izražen z indeksom za tekoče obdobje pred vložitvijo zahteve v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta; 10) stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti v predhodnem obračunskem obdobju tekočega leta in ustreznem obdobju predhodnega leta: 11) razmerje med akumulacijo in povprečno angažiranimi poslovnimi sredstvi (v odstotkih); 12) bruto osebni dohodek na delavca (mesečno povprečje v dinarjih v obračunskem obdobju tekočega leta in v istem obdobju predhodnega leta); 13) prodajne pogoje, ki vplivajo na ceno; 14) (vnesti podatke po presoji pristojnega organa za dajanje soglasja v občini). V primerih, ko organizacija prvič proizvaja proizvod ali opravlja storitev, ni potrebno poslati podatkov pod 5), 6), 7) in 8) te točke. 3. Organizacije morajo za proizvode in storitve, ki jih prvič proizvajajo ali opravljajo in’za katere prvič oblikujejo cene, poslati tehnično-tehnološke in druge značilnosti, strukturo cen in dokaze o ravni cen teh ali podobnih oziroma sorodnih proizvodov in storitev z njihovimi tehničnotehnološkimi značilnostmi, ki jih imajo v svojem proizvodnem programu ali so v programu drugih organizacij, s katerimi se primerjajo, in katerih cene so oblikovane po predpisih. 4. Če zahteva za soglasje ne vsebuje podatkov iz 2. točke te odredbe, oziroma za cene proizvodov in storitev, ki jih organizacije prvič proizvajajo ali opravljajo tudi podatkov iz 3. točke, zahteva Izvršni svet v 10 dneh od prejema zahteve njeno dopolnitev. Če. organizacije ne pošljejo v roku 8 dni od prejema obvestila za dopolnitev zahteve zahtevane dopolnitve, se šteje, da zahteva ni bila vložena. 5. Izvršni svet odloči o soglasju v 45 dneh po prejemu zahteve organizacije, če Izvršni svet v roku iz prvega odstavka te točke ne izda soglasja, se šteje, da je dano soglasje za spremembo cen. 6. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 38-8/87-11 G. Radgona, 23.12.1987 Izvršni svet Skupščine občine predsednik: Janko Slavič, dipl. ing. agr. 19 Na osnovi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11 /84 in 4/86), 617., 622. in 631. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 1. in 9. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS, št. 32/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. decembra 1987 sprejela naslednji SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v Slovenijales Lesna industrija Platana, M, Sobota. I. Ugotovi se, da so s sklepom Skupščine občine M. Sobota št. 017-1/86-5 z dne 30. 12. 1986 s 1. 1. 1987 bili uveljavljeni začasni ukrepi družbenega varstva v Slovenijales LI Platana, TOZD Predelava in TOZD Ledava, za dobo enega leta. II. V času trajanja ukrepov družbenega varstva sta s 1. 5. 1987 prenehali obstajati temeljni organizaciji TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava, na novo pa seje organizirala enovita delovna organizacija Slovenijales LI Platana. Zoper enovito delovno organizacijo Platana so se ukrepi družbenega varstva izvajali na osnovi sklepa Skupščine občine po tč. L od 1. 5. 1987 dalje. III. Ugotovi se, da v enoviti delovni organizaciji Slovenijales LI Platana še obstajajo razlogi za začasne ukrepe družbenega varstva, zato se zoper to delovno organizacijo uveljavijo enaki začasni ukrepi družbenega varstva, kot so se izvajali od 1.5. 1987 do 31. 12. 1987. Ukrepi se bodo izvajali od 1. 1. 1988 do 1.5. 1988, torej skupaj eno leto. Številka: 017-1/87-5 M. Sobota, 29. 12, 1987 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 20 Na osnovi 167. člena Statuta občine M. Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) in 622. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne '29. decembra 1987 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju članov začasnega kolegijskega organa v »Slovenijales« DO Platana. 1. V sklepu o začasnih ukrepih družbenega varstva v »Slovenijales« DO Platana (Uradne objave, št. 2/87 in 15/87) se v tč. IV. — začasni kolegijski organ — razreši tov. PLEMENITAŠ Vinko, mag. dipl, ekon., Slave Klavore 3, M. Sobota. II. V začasni kolegijski organ »Slovenijales« DO Platana se imenujeta: — JEMC Marjan, dipl. ing. lesarstva, M. Sobota, Staneta Rozmana 8, in — VOUR1 Jože, ekonomist. M. Sobota, Staneta Rozmana 2. II. Ta sklep velja z 29. decembrom 1987 in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 017-1/86-5 M. Sobota, dne 29. decembra 1987 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 21 Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 1. člena odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta SO M. Sobota za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave, št. 10/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjih cen (Ur. list SRS, št. 45/87) sprejema Izvršni svet SO M. Sobota, na seji dne 25/12-1987 ODREDBO o dajanju soglasja k cenam I. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije), smejo povečati cene svojih proizvodov in storitev na podlagi soglasja Izvršnega sveta SO. Določba prvega odstavka tega člena se nanaša na naslednje proizvode in storitve s področja gradbeništva: Panoga Skupina Podskupina 0501 05010 050100 0503 05030 050300 Ime Visoka gradnja cena m1 stanovanj inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu 2. člen Organizacije predložijo IS SO zahtevo za soglasje v treh izvodih. Zahteva iz prvega odstavka te točke vsebuje naslednje podatke: I. ime in sedež organizacije ter matično številko, pod katero se vodi pri službi družbenega knjigovodstva; 2. ime in šifro podskupine dejavnosti ; 3. ime proizvoda ali skupine proizvoda oz. storitve in mersko enoto; 4. ceno, za katero se zahteva soglasje in vrsto te cene; 5. cene oblikovane po predpisih in uveljavljene na tržišču in odstotek zahtevanega povečanja cene; 6. stopnjo skupne rasti cen tega proizvoda ali storitve v predhodnem letu merjeno december 1987 v primerjavi z decembrom 1986; 7. stopnjo skupne dosežene rasti cen tega proizvoda ali storitve v letu 1988; 8. dan in mesec, ko se ie povečala cena iz določbe pod 5) te točke; 9. delovno storilnost: fizični obseg proizvodnje na zaposlenega delavca, izražen z indeksom za tekoče obdobje pred vložitvijo zahteve v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta; 10. stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti v predhodnem obračunskem obdobju tekočega leta in ustreznem obdobju predhodnega leta; 11. razmerje med akumulacijo in povprečno angažiranimi poslovnimi sredstvi (v odstotkih); 12. bruto osebni dohodek na delavca (mesečno povprečje v dinarjih v obračunskem obdobju tekočega leta in v istem obdobju predhodnega dela); 13. prodajne pogoje, ki vplivajo na ceno. Nosilci samostojnega osebnega dela niso obvezni pošiljati podatkov in 9. 10. in 11. točke tega člena. V primerih, ko organizacija prvič proizvaja proizvod ali opravlja storitev, ni potrebno poslati podatkov pod 5., 6., 7. in 8. točko tega člena. 3. člen Organizacije morajo za proizvode in storitve, ki jih prvič proizvajajo ali opravljajo in za katere prvič oblikujejo cene, poslati tehnično-tehnološke in druge značilnosti, strukturo cen in dokaze o ravni cen teh ali podobnih oz. sorodnih proizvodov in storitev z njihovimi tehnično-tehnološkimi značilnostmi, ki jih imajo v svojem proizvodnem programu ali so v programu drugih organizacij, s katerimi se primerjajo, in katerih cene so oblikovane po predpisih. 4. člen Če zahteva za soglasje ne vsebuje podatkov iz 2. člena te odredbe oz. cene proizvodov in storitev, ki jih organizacije prvič proizvajajo ali opravljajo tudi podatkov iz 3. člena, zahteva IS SO v 10 dneh od prejema zahteve njeno dopolnitev. Če organizacije ne pošljejo v roku 8 dni od prejema obvestila za dopolnitev zahteve zahtevane dopolnitve, se šteje, da zahteva ni bila vložena. 5. člen Izvršni svet SO M. Sobota odloči o soglasju v 45. dneh po prejemu zahteve organizacije. Če IS SO v roku iz prvega odstavka te točke ne izda soglasja, se šteje, da je dano soglasje za spremembo cen. 6. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Štrevilka: 3-9/87-3 M. Sobota, 25/12-1987 Predsednik IS Janez Štotl, dipl. oec. 22* Na podlagi 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) in 16. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 31/85) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne .24. 12. 1987 sprejela SKLEP o določitvi višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1988 I. Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče za stanovanjske površine znaša mesečno: — v I. coni 5 din/m2 — v II. coni 3,20 din/m2 II. { Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče za poslovne površine znaša mesečno: — vi. coni 5,60 din/m2 — v II. coni 5 din/m2 III. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 420-10/87-05 Datum: 24. 12. 1987 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU 23 Na podlagi 205. člena statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 24. 12. 1987 Sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju sekretarja skupščine občine Gor. Radgona 1. PETEK Feliks, Črešnjevci 131, Gor. Radgona, se razreši funkcije sekretarja skupščine občine Gor. Radgona z 31. 12. 1987. 2. ZLATNIK Jože, Simoničev breg 2, Gor. Radgona, se z 1. 1. 1988 imenuje za sekretarja skupščine občine Gornja Radgona. 3. Mandat sekretarja traja 4 leta. 4. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin. Štev.: O2O-1O/86-S0 Datum: 24. 12. 1987 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU 24 Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SR Slovenije, št. 35/85) in v skladu s statutom krajevne skupnosti Centiba je skupščina krajevne skupnosti Centiba na svoji seji dne 4. 1. 1988 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Centiba 1. člen Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Centiba na referendumu dne 3. 1. 1988 se uvede krajevni samoprispevek za realizacijo naslednjih programov: — sofinanciranje izgradnje 2 trafo postaj — asfaltiranje vaških cest — vzdrževanje vaških cest, poljskih poti, jarkov, hudournikov in mostov — financiranje pluženja snega po vaških cestah — dograditev športnega objekta NK Centiba — adaptacija mrliške vežice in gradnja prizidka k njej — večja vzdrževalna dela na zgradbi vaškega doma (omet, izolacija, sanitarije) — - ureditev ulične razsvetljave S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 60,000.000,— dinarjev. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo porabila: — 6 % za sofinanciranje izgradnje 2 trafo postaj — 50 % za asfaltiranje vaških cest — 6 % za vzdrževanje vaških cest, poljskih poti, jarkov, hudournikov in mostov — 2 % za financiranje pluženja snega po vaških cestah — 8 % za dograditev športnega objekta NK Centiba — 10 % za adaptacijo mrliške vežice in gradnjo prizidka k njej — 10% za večja vzdrževalna dela na zgradbi vaškega doma (omet, izolacija, sanitarije) — 8 % za ureditev ulične razsvetljave 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let od 1. 1. 1988 do 31. 12. 1992. 3. člen Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Centiba, v naslednji višini: — 2 % od neto OD delavcev — 3 % od neto OD krajanov, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost — 2 % od katastrskega dohodka, veljavnega za tekoče leto — 1 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom — 3 % od povprečnega OD v SRS za delavce, začasno zaposlene v tujini, imajo pa prebivališče v Centibi. 4. člen Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 12. člena Zakona o samoprispevku. ' 5. člen Samoprispevek, ki se plačuje od OD delavcev iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov oziroma pokojnin. Samoprispevek, ki se plačuje od katastrskega dohodka in OD obrtnikov oz. samostojnih poklicev obračunava Uprava za družbene prihodke občine Lendava. Samoprispevek od delavcev, zaposlenih v tujini, odmeri krajevna skupnost in o višini ter roku plačila obveznosti obvesti vsakega zavezanca. 6. člen Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka, se nakazuje na zbirni račun krajevne skupnosti pri SDK Lendava št. 51920-842-021-8787 z oznako KS Centiba. 7. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov. Izterjavo bo opravila Uprava za družbene prihodke občine Lendava. 8. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev iz samoprispevka Opravlja svet krajevne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini in zboru krajanov. Po izteku obdobja, za katero se uvede samoprispevek, se sestavi zaključni račun in se predloži v obravnavo skupščini krajevne skupnosti in zboru krajanov. 9. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin in se uporablja od 1. 1. 1988 do 31. 12. 1992. Številka: 1/88 — B Datum: 4. 1. 1988 Predsednik skupščine KS VIDA Bela 1. r.