159. številka.
Ljubljana, v soboto 16. julija. XX. leto, 1887.
Ishaja vtak dan neier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pogti prejeman za a v s t I i j s ko -o g ers ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta S gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta B gld. 30 kv., za jeden meBec 1 gld, 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Drednifitvo in upravnifivo je v Rndolfa Kirbiša hifci, ..Gledališka stolba". U p r a v u U t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Praznik nemških strelcev.
(Konec.)
Vsekakor je protestovati, da se naše cesarstvo z raznimi deželami prekršuje, in da se tako ucepljajo v Velikonemčiji pod romantičnimi imeni pojmi, ki ne odgovarjajo dejstvom. Karolu Velikemu je bilo nekaj sedanjega avstrijskega ozemlja Ostmark; zdaj pa je to ozemlje avstrijsko v raznih deželah in Avstrija kot skupnost je Avstrija, ne pa Ostmark! Drugače bi utegnili Slovani z isto pravico iste in še druge dežele imenovati Velikomoravsko itd. Slovani nemških dežel ne pačijo ne v oboru Avstrije, ne drugod; naj torej tudi Nemci imenujejo dežele, kjer prebivajo Slovani skupno, z imeni, ki so dotičnim pokrajinam lastna in zdaj tudi uradno za na zunaj in na znotraj v navadi.
Pa ti Nemci razglašajo, da je zgodovina že odločila osodo avstrijskim deželam, torej tudi obodo Čehom, Poljakom in zlasti tudi Slovencem in Hrvatom. Nemci poštevajo dotične dežele že nemški narodnosti, in z oholostjo poudarjajo, da so se zaradi tega že otresli malosrčnosti. V resnici sila, nemška nadsila deluje krepko in stalno na to, da bi bila osoda avstrijskih Slovanov določena v \eliko-nemškem zmislu; ali ura ni še bila po mislih Slovanov, in če jih velikonemške namere razsvetijo še dočasno, tudi ne odbije ta ura še tako naglo. Pač je lehko govoriti o zgodovinskih osodah predčasno, ako se rabijo dosledno primerna sredstva laži, obrekovanja, hinavstva, neopravičene predpva-vice in vsakovrstne prekrite in razkrite politične nadsile ; ali s takim postopanjem ne določuje naravni tok zgodovine, ampak zvijača in krutost, in ista zgodovina bo vedela konečno imenovati s pravim imenom stvari, kakor že brez posebnih po-klonov nasproti preteklim stoletjem nemške zgodovine še jasno govori. Saj celo nemška zgodovina jaBno pripoveduje, kako se je določevala konečna osoda pomoranskih, polabskih in drugih zahodnih Slovanov, na katerih zemlji še zdaj ošabnost razprostira orel Velikonemčije.
Kar se pa dostaje trditve, da ne bodo Nemci več inalosrčni, bi bili Slovani zadovoljni, ko bi bila resnična; tolažili bi se Slovani, kljubu temu, da jim nadsila določuje konečno osodo;  kajti bili bi
vsaj na miru odslej. Ali nemška malosrčnost Je ni potihnila; ravno list, „Deutsche Ztg.,u ki trdi, da se je odstranila ta nemška malosrčnost, razkriva dan na dan, kako malenkostni in vsled te lastnosti pred vsem političnim svetom smešni so avstrijski, soaebno liberalni Nemci, ko jadikujejo , kakor pa bi bila svetovna velikonemška sila in država v nevarnosti, kedar koli dosežejo Slovani kako mrvico onih pravic, katere so jim sami Nemci zagotovili v celoti v zdaj veljavni avstrijski ustanovi.
Če, gospoda , zares niste več malosrčni, ne razglašajte svetu hinavski, da ste v nevarnosti, ko se dele Slovanom mrvice, ki vsled osode, po Vas naznanjene, istim Slovanom itak nič ne bodo koristile.
Malosrčnost razodevajo Nemci s tem , da po svojih listih premlevajo neosnovane ovadbe in denuncijacije, in da so s takimi sredstvi zaprečevali podelitev onih pravic, katere pripadajo Čehom po zgodovini in po zdanji ustavi. Malosrčnost se kaže, da „Deutsche Ztg." na pr. danes že stotero ponavlja ovadbo o „Moskaupilger", v tem ko donaša s kratkim spominom jutri z „znatno narodno pojavo pri spominku na Niedei waldskem na Čast „AlldeutschlandRa, der Mutter Germania.
Mi ne ovajamo, kažemo pa na nasprotje lastnega vedenja Nemcev, ki imajo vsak dan v peresu in v ustih lojalnost nasproti Avstriji. Ako je Nemcem dovoljeno, izražati sočutje do nemške narodnosti; ako se Nemci vesele, da je „nemška misel" predrla čez politične meje; ako je Nemcem vso tako pojavljenje satno narodno vzajemnost in moralno pospeševanje nemške kulture: potem mora pač dovoljeno biti, da tudi Slovan sme brez ovaduštva obiskavati kulturna podjetja, kakor so razstave pri krvnih slovanskih bratih ; potem mora hiti političuo dovoljeno, da obiskuje Slovan Slovane zunaj poli tičuih mej; potem mora biti dovoljeno, da se tudi Slovan veseli, kolikor kulturna vzajemnost koraci čez politične meje; potem mora biti dovoljeno, da Slovan priteka Slovanu na pomoč, kjer koli zahteva kulturna potreba!
O vsem tem pa nemška maloBičnost neče vedeti ničesar; saj niti ne dovoljuje, da bi se Slovani zbirali na skupnih shodih iz avstrijskih pokrajiu na avstrijski zemlji, in skušajo zaprečiti take shode,
n. pr. s tem, da izmišljujejo bolezni in kugo, ki jo ustvarjajo s pravo vsemogočnostjo iz ničesar. Pa naj vse izjave in pojave nemških listov dokazujejo, kako maloBrčno \n ob. -jednem malopridno stražijo mej Slovani,, dajbt >se ti pač ne popeli do živahnišega in mejsebojnega življenja v mejah, ki nimajo kar nič opraviti s politiko. Dokler no zatrejo te malosrčnosti, bodo Slovani vedno mislili, da se Nemci ne vedejo dostojno, najmanj pa v zmislu svetovne zgodovine, o kateri trde, da jim je že izročila osodo avstrijskih Slovanov. Dotlej bodo Slovani nepremično verovali, da avstrijski Nemci imajo dvojno kulturno in politično mero, jedno zase, drugo pa za Nenemce, zlasti za Slovane. Y p ore j.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani IG. julija.
:\ u u«* no ministarstvo je že določilo načela, po katerih se bode postopalo pri uproščevanji profesorjev in učiteljev velikih šol črnovojniške službe. Pred vsem bodo oproščeni črnovojniške službe člani akademičnih senatov, potem pa vsi profesorji, ki poučujejo stroke, iz katerih morajo slušatelji delati državne izpite. Oproščen bode pa le oni privatni docent, kateri predava kak obligatni predmet, za kateri ni nobenega profesorja. Asistenti ■ in adjunkti bodo oproščeni, če so neogibno potrebni.
iV.ški liberalni poslanec grof Kaunitz se je na nekem shodu volilcev izjavil, da si češki klub prizadeva skleniti kak kompromis z Nemci zastran Scharschmidovega predloga. Tak kompromis bi po mnenji Kaunitzovem bil velika nesreća za češki narod.
Izdelovanje Mannlicherjevih pušk repetirk
se hitro vrši. Do konca leta bode že več vojakov, nego dva voja, kakor se je sprva nameravalo, dobilo nove puške. Puške se zategadelj tako hitro izdelujejo, ker je tovarna za puške v Steveru si omislila več novih strojev.
Ogerskat vlada bode do konen avgusta popolnem sestavila budget. Državni dohodki za bodoče leto, bodo baje precej vt-čji, .stroški pa manjši nego za letošnje. Pred vsem se bode povišal davek od špirita, o čimer se je ogerska vlada že sporazumela z avstrijsko.
V ii»id o <G rr/a re;
Avstrijski in nemški cesar snideta se koncem tega ali začetkom bodočega meseca v Ga-steinu. Cesar Viljem pride v Gastein baje 19« t. m.
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Večkrat dobi človek v roke knjigo, katere naslov se nikakor ne strinja z vsebino. Tako se je tudi meni godilo, dobivši v roke spored blagoslov-Ijenju zastave delavskega pevskega društva „SlavecM. Držeč v roki spored, motril sem vse točke prelepe te slavnosti. Videl sem, kako je nekdo na Starem trgu se vspel in z britko sablo mahnil po zastavi trobojnici ter jo tudi k sreči nekrvavo ranil, a videč, da mu je pogumna dvojica za petami, vzel noge pod pazduhe in ubežal, ne da bi nam bil pustil svojo vizitnico, da bi o njej presojali njega izredno hrabrost in njegovo ime zapičili na mesto, katero mu po vsej pravici pristoja.
Bil sem pozneje v sv. Jakopa cerkvi ter sem z radostjo srkal Nedvedove maše ubrane akorde, bil na sv. Jakopa trgu, a blagoslavljanja zastave „uisem vzrl". Nevoljen, da se tako krči že v naslovu spored, vprašam nekega „Slavca": „Kaj pa z blagoslovljen jem ?"
— „Neso dovolili."
„Zakaj ne V" odvrnem ua to.
— „Baje nemajo primerne molitvice ali formule za blagoslovljenje zastav," bil je odgovor.
Bože moj! sem si mislil, to je pač več nego čudno. Kolikokrat bil sem že prisoten, da se je ta ali ona zastava blagoslovila! Vršilo se je ponajveč v cerkvi. Kolikokrat bil sem navzoč, da se je blagoslavljalo prašičevo meso, ki se je v „stari zavezi" zmatralo nečistim, da so se blagoslavljali pečeni kozliči in trdo kuhana jajca, sicer znana pod imenom piruhi in pisanke, da, blagoslavljal se je celo jako prozaični „hrenu!
Tu pa nič vsega tega. Prišel je ukaz „sic volo, sic jubeo" in blagoslovljenje bilo je „ad aeta", ukaz od zgoraj uplival je tako močno, da se niti katoliško rokodelsko društvo z zastavo ni maralo udeležiti, češ, „zastava naša je blagoslovljena, vaša pa ne bode". Vse vkupe: stara pesen, mal narod, malo obzorje, omejeni nazori, nepraktična sredstva in —--— — — za danes — križ čez usta.
Nevoljo na tem n sumljivem dogodku kuhal sem vse popoludne, stoprav na Koslerjevem vrtu sem  se malce razjasnil.   Ondu pa Vam je bilo
mnogo veselega življenja. Vsega ne bodem popisa-val, kajti mene je najbolj zanimala tehtnica. Odkar sem nekdaj na semnji videl podobo, kako jeden košat kozel odvaga 99 krojačev, imel sem vedno v tehtnico veliko zaupanja. A varal sem se, krojači in tudi drugi ljudje so dan danes jako tehtni, skoro vsak ima več, nego bi se mu prisojalo.
Tako je bilo tudi na tehtnici na vrtu Kosler-jevem. S prva javili so se sami mladiči po 20—30 kilogramov, pozneje pa so nastopali vedno mogoč-neji karpi. Tehtnica je kazala 70—80 in več kilogramov. Zdajci pa stopi na tehtnico jako močan „8omu, in glej čuda, tehtnica ga ne zmore. Utežev ni dovolj. Dotični gospod zbog tega ni bil zlovoljen, želel je samo to, da bi radi tega ne prišel v časnike. Da se je to vendar zgodilo, imeli smo temu korenitega razloga. Hoteli smo namreč konstatovati, da Človek tudi pod Temide okriljem lahko odebeli, dovolj je, da si ohrani nekoliko svežega humorja, in da ima vsak dan  „pol hleba in kar je treba."
S tem je bila nedelja pri kraji. V pondeljek si je marsikdo ,,piko drl", kar za-me nema nič zanimivega. V torek je pa zopet nekaj palo v mojo torbico. V torek bila je nova maša v „Marianum-u."
kako so oni lehko izhajali v akademični občni bral-nici na Dunaj i, naj se je imenovala Leseverein ali pa, kakor pozneje, akad. Lesehalle. Polagoma se je to pa vse spremenilo. Politfkb 'so nemSki liberalci in nacijonalci sejali mej nemške dijake tudi v zmislu nestrpnosti. V tem so se, kakor povsod pri šŽu-vanjih odlikovali tudi židovski dijaki. Poslednji so dobili tudi sami plačilo; kajti nemški dijaki polne krvi so zdaj eim dalje nestrpnfši tudi proti židovskim dijakom samim.
Ali da bi se nemški dlfjlki tudi sami pavšali in trgali, ni bilo še dovolj znifro. Zdaj 'pa fe ravno te dni Graški akademični senat razglasil poziv na nemške dijake (an die deutsche Studentenschaft), v katerem obžaluje, da se je v preveliki meri razširila dvobojna kuga mej nemškimi dijaki, da je vsled tega prava divjost mej dijaki, da se kličejo za vsako reč na dvoboj, in to tako pogostoma, da je že preveč te razvade celo za nemška vseučilišča.
Pomislimo, da so nemški profesorji jako mili sodniki nasproti nemškim dijakom; lehko torej presodimo, kako hudo že mora biti na Graškem vse ■ učilišči.
Ravno v Gradci nemški apostoli naglašajo vedno in vedno „Deutsche Sitte, deutsche Zucht, deutsche Cultur!" Nemški dijaki v Gradci so povsod prvi, kjer je prilika povzdigovati lepe nemške lastnosti. Drugi narodi pa dobe čudne pojme o tej kulturi, o tej deutsche Zucht in Sitte, ko izvedo, kako mora akad. senat obsojevati vedenje nemških dijakov. Slovani si to dobro zapomnijo, in kadar se bo Graška tetka zopet spodtikala ne nad slovanskimi dijaki, ampak nad slovanskimi šolarčki, potem ji bodo primerno odgovorili naši listi, da naj tetka, zaščitnica dijaška, pometa najpoprej pred svojim pragom.
Ik Ruuoliovega 15. julija. [Izv. dop.l Včeraj prejel je osnovalni odbor naznanilo, da so de -želni vladi predložena pravila „Dolenjskega Sokola*4 potrjena. Ustanovljeno je torej to društvo, ki se je ustanovljalo že več let in upamo, da bode naš „Sokol" v kratkem raztegnil peruti čez vso dolenjsko stran. Zanimanje za društvo je veliko.
Pač se je od mnoge strani ugovarjalo, da imamo že preveč društev — Rudolfovo ima že svojo čitalnico in pevsko društvo — pa zdi se nam, da je ravno Sokolskoga društva treba. Dolenjska stran je bila do najnovejšega časa zaspana v narodnem in gospodarskem oziru. Ravno „Sokol" pa je zmožen po svojih simpatijah zanimati najbolj za narodno stvar. In vzbujanje narodne zavesti še ni bilo nikdar v gospodarskem oziru na kvar.
Hud ol love in u samemu pa bode društvo gotovo na čast. Samo treba je, da vrli meščani in tukajšnja inteligenca ne odtegujejo dobre volje in nekoliko žrtve mlademu društvu. Dosedaj je dobil odbor od več rodoljubnih stranij zagotovila simpatij in gmotne podpore. Torej na zdravje »Dolenjski Sokoli!"
Domače stvari.
— (Preiskava) vsled tožbe c. kr. državnega pravdništva pričela se je proti našemu uredniku g Železnikarju. Povod preiskavi je ta: V štev. 134 dne IG. junija t. 1. priobčili smo dopis  „Iz Ptuja,"
ki ni bil baš nevaren in torej tudi ne konfisko -van. Isti dopis pa je bil deloma tiskan v 22. štev. „Slovenskega Gospodarja," ki je bil zaplenjen. Za-plenba bila je objavljena v „Amtsblatt đer Grazer Zeitung" in v ^VViener 'Zeitung," a iz fe objave nesmb nikakor mogli posneti, da je to jeden in isti driplb. V objavah konfiskacije ni namreč niti besedice b \sebini, rtceno je samo, da zaplenjeni dopis pričenja z besedami: „Dopis iz Si taro vec," dočhn je našemu dopisu bil začetek „Šte-vilo nemškunlfjev in prasakov pri nas ni malo." Mi torej nesmo imeli mti najmanjšega napotka, da bi bil naš dopis identičen z onim v „Slov. Gosp." in nesmo nikakor mogli uganiti, kakšen je bil konfiskovani dopis v „Slov. Gospodarji," katerega dotične številke nikdar videli nesmo.
— (Osebna vest.) Izvolitev deželnega glavarja, grofa T h ur u a, predsednikom kmetijske družbe kranjske je cesar potrdil.
— (Umrl) je pred par dnevi v Celji bram-bovski stotnik g. Fluks, po Ljubljani zlasti pa po Vipavski dolini jako znana osoba.
— („V Dolenjskih Novicah") čitamo: tukajšnji načelnik „ katoliške družbe rokodelskih pomočnikov" je odpovedal nekaj denarja v poštnej hranilnici v slovenskem jeziku. Odgovor z Dunaja je bil lepo slovenski. Tudi v drugej zadevi se je obrnil tjakaj s slovensko ulogo — odgovor je bil tudi slovenski. — Čudno pa je, da tukajšni poštni uradniki zapisujejo v poštno-hranilne knjižica v — nemškem jeziku. Ali mar na Dunaji bolje znajo slovenski, kakor v Novem mestu? !
— (Telovadno društvo »Dolenjski Sokol") vabi vse prijatelje telovadbe k prvemu občnemu zboru dne 25. julija v čitaluiško dvorano.
Rudolfovo dne 14. julija 1387.
Osnovalni odbor.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo .Slavec") vabi vse gg. pevce, polnoštevilno udeležiti se pevskih vaj v ponedeljek in sredo prihodnjega tedna, točno ob S. uri, za koncert o priliki pohoda bratov Čehov v Ljubljano. Na zdravje
Odbor.
— (Za Erjavčev spomenik in ustanovo) nabranih je po zadnjem izkazu v „Soči" 2618 gld. 48 kr.
— („Učitelj ski Tovariš.") List za šolo in dom ima v 14. štev. nastopno vsebino: O dekliškem pouku. Fr. Gabršek. — Zgodovina pedagogije. — Knjiga slovenska v XIX. veku. — Knji-ževstvo. — Dopisi. — Premene pri učiteljstvu.
— (Iz Ribnice) se nam javlja: Škoda, ki jo je prouzročil požar dne 8. t. m. cenila se je glede poslopij na 57.900 gld., glede premakljivega blaga pa na 50.000 gld.
— (Za Dolenjce), po toči .poškodovane, podarili so mej drugimi: gg. državni poslanec Hren 30 gld., firma Luckmann 25 gld., deželni poslanec dr. Papež in veletržec Rohrmann po 20 gld. pivovarnar Auer in trgovec Oroslav Dolenc po 10 gld. — V očigled grozne nesreče, je želeti, da vsak domoljub po možnosti s kaciin doneskom pomore in okrajnim glavarstvom dotično svoto do-pošlje. Beda je zares velika, kajti kakor nam piše
W^F~ Dalje v prilogi.
Več  holgar.Hltil« opozicijonacev je Stoji-lovu zagotovilo svojo podporo in se mu zahvalilo, ker je nova  vlada pomilostila   politične zločince. Vender je jjdip dvomljivo, da bi se sedanja vlada mogla kaj časa obdržati, če jo tudi podpira- opozicija. Radoalavov ^bode tako dolgo ruval proti Sto-jilovu, da mu b/ode j)otkopal stališče. Opozicija v sebranji ni mnogobrojna in najbrž vsa ne bode pod pirala sedanje vlade, katere Rusija ne prizua za zakonito. Novo vlado pa že zate^adejj čakajo velike težave, ker Kuburžan najbrž ne bode všp|ejel bolgarskega prestola. Listi poročajo,     gaje bolgarska deputacija lani bila preslepila a tem, da mu je zatrjevala,  da gotovo   potrdijo velevlasti njegovo izvolitev. Govori se, da bode deputaciji odgovoril Koburžan, da drugače ne prevzame prestola, kakor če ga potrdi tudi Rusija. Princu Koburškemu pa mora po rodbinskem zakonu Koburžanov dovoliti vojvoda Koburški, da sme prevzeti bolgarski prestol. Vojvoda pa pri sedanjih razmerah baje nikakor ni voljen dati mu dovoljenja. Te dni je Ferdinanda Koburškega pohodil princ August Koburški in mu nekda svetoval, da naj se ne prenagli, temneč naj dobro premisli, predno obljubi dejmtaciji, da pojde v Bolgarijo. Sultan pa tudi ne bode hitel s potrditvijo volitve, ampak bode počakal, da se izjavijo druge velevlasti, če mislijo potrditi volitev Koburžana ali ne.
\< insk i kancelar bode nekda odložil prusko trgovsko ministerstvo. Njegov naslednik bode narodni liberalec Miquel, ki bode pa hkratu tudi zastopal kancelarja v državnem zboru. Drugi pa hočejo vedeti, da bode trgovinskim ministrom imenovan državni tajnik pl. Bdtticher, ki je že dosedaj vodil prav za prav trgovsko ministerstvo.
Več dopolnilnih volitev za angleško spodnjo zbornico je poslednji čas ugodno izpalo za Glad-stonovce. Konservativce je tak izid volitev jako prestrašil, kajti boje se, da bi pri prihodnjih občnih volitvah utegnili dobiti večino Gladstonovci. Nekateri angleški listi priporočajo, da bi se preustrojila sedanja konservativna stranka v angleško narodno stranko, katere glavni namen bi bil ohraniti jedinstvo države. Taka stranka bi združevala konservativce in unijonistične liberalce. Na ta način se nadejajo konservativci še nekaj časa obdržati se na krmilu.
Dopisi.
Iz <jra«lca 15 julija. (Nemški dijaki.) Pred nekimi dnevi je prinesel „Slov. Narod" na prvem mestu članek, ki osvečuje in obsojuje surovost in divjaštvo, ki se razširja in razsaja čim dalje v Veliki Nemčiji. Pa tu so se oni avstrijski Nemci lehko še tolažili, da je razposajenost in sprijenost na Nemškem samo navzdol udomačena. Ali tudi ta izgovor ne velja; saj se še vsi spominjamo, kako je lani nemški prestolonaslednik v Strassburgu in Heidelbergu zaresno opominjal nemške dijake, da naj ne bodo preoholi, ker zunanji svet gleda na nje in opazuje njih vedenje. V Avstriji se ve da ne poznamo natančno povodov, ki so ob slovesnih prilikah napotili nemškega bodočega cesarja do takega opomina, oziroma do svaritve. Vedeli smo samo, da nemški burši goje od ustajenja novega nemškega cesarstva srednjevečne navade v veči meri, nego poprej, in da se je oholost v političnem oziru ugnezdila tudi mej nemške vseučiliščnike v Avstriji zlasti od 1. 1870.
Prej je vsaj v Avstriji gospodovala nekaka strpnost in tudi kolegijalnost mej nemškimi in dijaki drugih narodnostij zlasti tudi na Dunaji. Slovenski dijaki iz prejšnjih dob se vsaj spominjajo,
Rekel bi skoro, da so nove maše v delavnik hvalevredna novost. No, pa bodi temu tako, ali pa drugače, jaz držim se samo fakt.   Koustatujoč, da je „Collegium Marianumu res dobrodelen zavod, moram, žal na drugej strani ponavljati, da se ondu veliko preveč in nekako sistematično širi germanizacija. To smo opazovali že mnogokrat, zadnjič pa pretekli torek. Prva pesen, ki se je pela, bila je v blaženi nemščini,  potem so prišle na vrsto nemške napitnice.   Mej drugim je tega dneva glavna osoba proslavljala in v zvezde kovala zasluge in čednosti g. L, vodje zavoda, ki je seveda Nemec. Ne vemo zakaj, a govornik je o g. L. dosledno rabil epithe-ton „Menscb", na pr. „das ist ein Mensch, deu lob' ieh mir!"   Prisotni so drug drugemu na noge stopali, se v ustne grizli ali pa na tihem muzali, naposled pa seveda ohcijalno vskliknili:   „lloch — Mensch!", a misli si: „Kaj pa je tebe treba bilo—, ti nemška „ Mensch"-napitnica V
V sredo dobil sem „Novice" v roke. Ne da bi me gnala j)osebna slast, vender rad prelistavam najstarejše glasilo že zaradi ljube pijetete. Čitajoč drobneje vesti, naletim hkratu na izraz „dolenjski potočniki." Veiujte mi, da ga neseni umel. Da so
„potočniki" tiskani z velikim P, znal bi bil kod in kam, tako pa sem dlje časa bil v položaji, ki ga je Gdthe tako izborno pogodil z besedami „hangen und bangen in sch\vebender Pein." Jedva, ko sem dalje čitajoč videl, da je cesar „dolenjskim potoč-nikom" podaril 2000 gld. podpore, jedva tedaj 5bi sem si gotov, da ta izraz jmmenja j>o toči poško dovane dolenjske posestnike.
Nove izraze kovati je sploh kočljiva stvar. Malokdo ima v tem oziru srečno roko, pristna avtoriteta je le narod sam. Tako mi je nekoč naš vrli starina g J. N. na Dunaji pripovedoval, da je svoje dni, spremljajoč mimo sv. Florijana cerkve namestnika grofa Oh., bil v veliki zadregi, ko ga je slednji vprašal, kako se slovenski slove „ Klein-kinderbevakranstalt". Vender znal se je hitro pomagati in odvrnil „otročnica". V naglici skovani kratki iu krepki izraz ugajal je visokorodnemu gospodu izredno in vsakdo bode priznaval, da ni baš napačen, akoravno se doslej pri nas ni udomačil. Pomagali smo si v tej zadevi z raznimi surogati, kakor smo vedeli in znali. Narod pa ima tudi za to pojem svoj izraz, kajti nedavno šetajoč mimo sv. Florijana. čul sem dečka klicati svojega drugii:
„Glej, glej, mala šola gre!" In ta „mala šola" je gotovo tako dober izraz, kakor „vratnica", ki rabi našemu okoličanu namesto že v časnikih udomačene „davice".
Po tem ovinku bi se moral zopet pečati z dogodki preteklega tedna. Žal, da ni posebnih. O gos-pici nemškuti, ki poučuje v nemškem samostanu na glasovirji, ste že povedali nekoliko, a bili bi še več da ste objavili njeno častito ime, kajti: čast, komur čast! Ker druzih  kolikaj važnih dogodkov ni bilo, preostaje mi jedino jako slaba šala, katero si je dovolil neznan razposajeuec pustivši na klopi pod Tivoli listek, na katerem je bilo zapisano, da se bode 200 korakov od tod usmrtil.  Ta listek se je bral, nastal je hrup in dolgo so iskali samomorilca po bližnjem gozdu, seveda zaman.   Huda vročina prouzročila je menda to slabo šalo, kakor je menda tudi le huda vročina uplivala na nekega dopisnika, ki je o smrti znanega narodnjaka v slovenskem listu pisal, da je „umrl še le v 51. letu."
Po uplivu hude vročine bi utegnil še marsikaj premišljevati in napisati, toda vsake reči je jeden-krat konec, torej tudi mojega današnjega pisma.
I s- !
PriloKS „Slovenskemu Naroda" St. 159. 16. julij« 18B7.
gospod, ki je bil na lici mesta, je uboge prebivalce mej sv. Ano in Medvedjekom nesreča res hudo zadela. Na njivah je polno koscev, ki kose — ne seno, ampak Žalibože vse zmendrano in zmlačeno žito.
— (V Zagrebu) izpustili sn pretekli četrtek iz zapora dijake, ki so bili zaprti zaradi znane afšre Gajerjeve. Kakor znano, pridržalo jih je državno pravdništvo kljubu razsodbi prvega sodišča še v preiskovalnem zaporu, dokler ni nadsodišče spoznalo, daje to nezakonito. Izpuščeni dijaki bili so 20 dni] v zaporu.
— (Za hribolazce.) Koča na Triglava severno - vzhodni strani, 2.200 metrov nad morsko gladino bode se se v nedeljo dne 31. t. m. otvorila. Avstrijskega planinskega društva kranjski odsek vabi prijatelje Triglavskega gorovja, d* se otvoritve udeleže.
— (Letno poročilo državne višje realke v Ljubljani) ima prof A. Raiča obširen spis Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Stapletonu v XVII. veku." Gospod pisatelj moral je zaradi omejenega prostora tvarino razdeliti na dva dela tako, da letos podaje samo evangelija, bodočega leta pa pride slovniška razlaga. — Šolskemu izvestju povzamemo: Začetkom leta bilo je na realki 227 dijakov, mej njimi 111 Nemcev, 97 Slovencev, 2 Hrvata, 1 Čeh, 16 Italijanov. Iz Ljubljane jih je bilo 71, izven Ljubljane 90, iz Cislitavije 57, iz Translitavije 6, 3 in inozemstva. Odliko dobilo je 12 dijakov, prvi red 153. Šolnine plačali so vsi realci 5690 gld., štipendije v znesku 1255 gld. 4G kr. imelo je 14 realcev. Podporno društvo je imelo 654 gld. 16 kr. dohod kov, ter dalo dijakom za učila 301 gld. 8 kr., denarne podpore 75 gld. 70 kr., obleke pa 128 gld. 90 kr. Obrtno nadaljevalno Šolo, ki ima vsega vkupe 3280 gld. podpore, obiskovalo je 191 učencev.
— (Goriška gimnazija) končala je šolsko leto v nedeljo, dne 10. t. m. Iz programa tega zavoda je razvidno, da se je upisalo začetkom leta 416 dijakov, mej letom ustopili so pa še trije, torej je skupaj bilo 419 učencev. Mej letom zapustilo je zavod 37 učencev, tako da jih je bilo koncem leta 382.   Po narodnosti je bilo 172 Slovencev, 154 Italijanov, 53 Nemcev,  1 Čeh in 1 Francoz; po veri 365 katoličanov, 8 protestantov in 8 zidov. Odličnjakov je bilo  32, prvi red dobilo je 269, drugi 28, in tretji red 17 učencev.  Neizprašani so bili štirje, izpit ponavljati mora 31 dijakov. Zrelostni izpit vršil se je od 11. in do 14. t. m, katerega se je udeležilo 24 učencev osme šole; jeden je mej preskušnjo izostal,  3 Slovenci in 1 Lah so ga naredili z odliko.   Prihodnje šolsko leto prične se 18. septembra ; upisovanje pa 13., 14 in 15. septembra.  Na realki vršil se je zrelostni izpit 8. in 9. dne t. m. udeležilo  se ga je 10 sedmošolcev ; zadostilo mu jih je 6. „Soča".
— (Č veterorazred na deška ljudska šola v Rud ol fo vem) je imela koncem leta 188 učencev, katere so poučevali oo. F i ore o ti o Hrova t (vodja), Izidor Normali, Inocenc Koprivec, Otokar Aleš in Viljem Vindišar.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Carigrad 16. julija. Izvestje Reuter-jevo: Odgovarjajoč na Porte okrožnico izjavila Rusija, da nema nobenega ugovora proti osobi princa Koburškega, da pa ne more vsprejeti nobenega sklepa sedanjega sebranja. Odgovori Nemčije, Avstro-Ogerske in Italije poudarjajo, da bi rade vsprejele vsako rešitev, ki bi bila na podlagi pogodbe Berolinske. Odgovor Angleške še ni znan.
Dunaj 15. julija. Princ Koburški vspre-jel danes popoludne v gradu Ebenthal bolgarsko deputacijo. V graščinskej dvorani izročil je predsednik 1'ončev s francoskim nagovorom v imenu sebranja volilni akt. Princ odgovoril tudi francoski; zahvalil se je v prvi vrsti za pohod ter naposled z ozirom na svojo, sobranju odposlano izjavo, izrekel, da je pripravljen, ako velesile pritrdijo, služiti narodu bolgarskemu. Potem bil obed na 16 ktivertov. Pri obedu bilo več napitnic. Na mizi bil poleg vsacega kuverta šopek s trakovi v bolgarskih barvah. Ob 5. uri odpeljala se je deputacija iz graščine Ebenthal, ob 3/46. uro pa iz Durn-kruta na Dunaj.
Ebenthal 15. julija. Ko se mu je izročil volilni akt, odgovoril je princ Ferdinand Koburški: Hvaležno vsprejmem akt; ostal bodem zvest storjenim obljubam. Ko bi se mogel udati nagibu srca, hitel bi v Vašo sredo; a izvoljeni knez bolgarski mora spoštovati pogodbe. Upam, da se nam bode posrečilo, da opravičimo Porte zaupanje, da pridobimo pritrditev vlastij in simpatije Rusije, katerej je Bolgarska za politično osvoboditev veako hvaležnost dolžna.
Beligrad 15. julija. Kralica Natalija odpotuje jutri v Arandjeiovac v kopelj. V nedeljo otvori se železnica proga Nis-Pirot.
Razne vesti.
* (Umrl) je pretekli četrtek v Essenu znani Alfred Krupp, posestnik velikanskih livarn in fužin, v katerih si kruh služi do 20.000 delavcev in v katerih se izdelujejo kanoni za vse evropske dr zave. Krupp doživel je 75 let. V njegovih tovarnah izdelalo se je nad 13.000 kanonov od litega jekla Največji kanon iz Kruppovih tovarn prigotavlja se ravno sedaj Kaliber mu je 35 centimetrov. Kanon je 54.000 kilogramov težek in strelja projektile po 520 kilogramov. Kruppove tovarne so veliko in prostrano mesto za-se, vrhu tega ima mnogo rud nikov, 17 kilometrov dolgo strelišče, 4 parobrode itd.
* (Srbsko vi no) je na dobrem glasu. K a kor čitamo v časnikih so letos francoski  trgovci iz Bordeaux-a vse negotiusko vino že na trti pokupili oziroma zaarali. Jeseni pa bodo poslali svoje ljudi v Negotin, da bodo grozdje na svoj način obrali in delali vino, katero se bode potem v sodih po železnici pos alo v Solun, od tam pa po morji v Bordeaux. Negotinsko vino je nekda tako izborno, da bode pristnemu francoskemu „bordeauxu ceno povzdignilo.
* (Ženska — župan.) Mesto Arizona v Zje dinjenih državah je menda  prvo na svetu, katero si je v osobi   neke gospe Suzane Salter izbralo župana. Rečena občinska načelnica je soproga od vetnika, ki jo ie spoznal, ko je obiskavala kmetij sko šolo. Učiteljice so odločile, da je bila izvoljena županom, čegar posel opravlja na splošno zadovoljnost
j=3oja,ls:iI
Dne 21. avgusta t. 1. obhajala se bode na slovenskem Koroški-m slavnost, katerej jednakih imamo le malo za/.nameni vanih v našej zgodovini.
Dika na^a, starosta koroških Slovencev, ne-utrudljivi prvoboritelj in rodoljub slovenski, slavni naš rojak
preč. gosp. profesor Andrej Einspieler
daroval bode v ta dan svojo zlato mašo v rojstnem kraji v Svečah v Rožni dolini na Koroškem.
K tej slavnosti, slavna društva slovenska in dragi rojaki Slovenci, vabimo Vas danes najuljudneje. Udeležite se te pomenljive Hlavnosti v mnogobrojnem številu, da moremo združeni z Vam« dostojno počastiti onega moža, ki je vse svoje življenje posvetil v to, da bi koristil milemu našemu narodu slovenskemu.
Voziti se bode treba do Celovca po železnici in od tukaj z vozovi dalje čez Bistrico v Sveče, kamor je vožnje kake 3 ure, pešhoda pa Čez 4 ure.
Gorenjci iz  Kranjskega imajo najboljši in naj-bljižnji pot čez hrib »Kočno".
Podpisani odbor prosi tedaj vsa ona slavna društva in posameznike, ki se želijo udeležiti slavnosti in prideio do Celovca, da se blagovolijo prej ko prej, najdalje pa do 0. avgusta, oglasiti za prostore, da bode mogoče o pravem času oskrbeti dovolj voz za vse udeležence. — Vožnja na priprostih kmetskih vozovih stala bule tja in nazaj za osobo 1 gld. 20 kr. — Ilavno tako se je oglašati do gori navedenega č*sa vsem onim, ki želijo udeležiti se banketa.
Na'ančn 'je se bode naznanilo v kratkem po tiskanih vabbh in programih, kakor tudi po raznih slovenskih časirkih.
Pisanja, slavnost zlatomasnika Einpielerja Zadevajoča, naj se pošiljajo tajniku slavnostnega odbora pod naslovom: Janez \Vieser, župnik Elizabetinskega samostana v Celovci, kateri bode tudi vsaki čas pripravljen, radovoljno dajati pojasnila da razna vprašanja.
Bratje! zanašamo se na Vašo udeležbo; pridite k nam, da se skupno z našim slavljencem veselimo; sb'dnji pa naj tudi vidi, kako slovenski narod spoštuje in čisla svoje /isluzue može.
Na s v i d e n j eI
V Celovci, 14. julija 1887.
Slavnostni odbor:
Dr. Valentin Nemec,
kmonik, konzistorijalni svetnik in dekan pri sv. Humi, predsednik.
Matej Šcrvicelj,
knezoSkolijski svetovalec in komu ml utor na Reburci, podpredsednik.
Janez VVieser,
župnik ElizabetiuBkega samostana,
' tajnik. (> d bom i k i:
Franjo Vizouik, prost in dekan v Dubrli vesi; L'tmbert Ferćnik, dekan v Žtbnici; Andrej Braar, dekan v Grabata-ii ji; M .»ti i a Ambrož,, dokan v Želo/mi Kapli; Jos Krit/,, dekan v Št. Mohoru; Luka BavtiŽaf, župnik ua Ziljski Bi« strici; Fr Centrib, župnik v Št. Petru pri Vasinjah; Jane* Godec, župnik v Rožeku; Jano t llutar, veroućitelj na c. kr. realki v Celovci; Šimen Incko, župnik v Podkloštru; Anton Keanar, slovenski pridigar v Celovci; France Korinau, župnik v Mizici; Jakob Knatlic, župnik v Ločah; Alojzij Ledviuko, župmk v Št Kočijami; Šhuen .Mu len, župnik v Kapli pri Dravi; dr. Anton Mllller, župnik pri Materi Bož|i na Jezeru; Franjo Petek, župnik v Trgu Greliinj; Josip Petorinan župnike v Šc. Vidu; Janez Podlipmk, župnik na Radišah; Josip vŠkerbuic,yžu mik v Kaineiei; drv Josip So-mer, župnik v Šmihelu; ŠnnenvStockl, župnik v St. I .martu pri Sedmih studene.h; Janui Šusrer, župnik v Svečah; I'. Kolutnban Urnik, protesor teologije v Celovci; Anton Va-kouik, seiueuiški podvodja v OdldVoi,
Mabel Vaughan.
(Roman. V augleftkem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.)
T>fu.ggl dol.
Peto poglavje.
(Dalje.)
Alik ni govoril, le jokal je; ne da bi bil imel več razloga nego Murrav stariše ljubiti, temveč njegovo srce je bilo bolj občutno in njegovo razum je močno presegal njegova leta. Hotel se ni dati u-olažiti ter tudi nič ni odgovoril, ko ga je Mabel večkrat popraševala, zakaj se joče.
Mabel ju je morala kmalu zapustiti, kajti došel je bil mož, katerega je bil dobtar v pomoč poslal. Popolnoma mirno ga je poslušala, ko jej je rekel, da mu ni treba nobenih naročil, ko hitro stvar prevzame Vse dobro razume ter ve, kaj je primerno stanu, v katerem je gospa Leroveva živela. Videla bode, da se bode vsa pogrebna svečanost okusno in gosposko vršila. Res žalostno je, pristavil je, da je gospod Leroy tako nenadoma umrl ter zapustil kupčijo ki ni zmožna plačati. — Pri tem se je Mabel nekoliko prestrašila. — A bati
se jej ni treba, da bi se njegove naredbe na to ozirale ; kajti vkljubu nasprotnim glasovom upa, da nje kaj čislani oče ni toli zadolžen, da se zopet opomore in vse zahteve poravna.
„Jedina moja želja v tej zadevi," rekla je Mabel le težavno zakrivavši nemir in zadrego, katera so bili ti migljeji v njej prebudili, „je le, da bode pogreb sestre najbolj priprost in da jo bodo iz očetove hiše nesli.to
Mesto odgovora jo je mož pogledal z največjim začudenjem ter jo vprašal: „Gospića Vaughan, mari je mogoče, da vi ne veste, da je ista bila minoli teden prodana? Vlast vašega očeta so na javni dražbi prodali in mislil bi, močno pod njeno vrednostjo."
„Prodana! Ali za gotovo veste V vprašala je Mabel.   „Menim namreč rodovinsko hišo v mestu."
„Prav gotovo; jaz se toli le liko ne motim," odvrnil jo mož, ki je vse srečne in nesrečne zadeve svojih naročiteljev navadno natanko poznal ter bil o rečeni sumnji nekoliko osupnen. „Na javni dražbi so prodali vse: hišo in opravo. Slišal sem, da bi bili neki ukazi glede na tdike in drugi lišp došli, a bilo je že prepozno, in ničesa niso mogli okra
niti. Res prava nesreča," nadaljeval je s sočutnim glasom nje obličje pa s prostaško radovednostjo ogledavši; „te male igrače, le polagoma nabrane, podelujejo prav neko veljavo rodovinskim hišam; naši bogatini od včeraj jih kupoma poprek nakupujejo ter ne bi odstopili od jednega kosa, celo ne, ko bi bil od pradedovega pradeda."
Še dalje bi bil govoril o predmetu, a Mabeli bilo je dovolj. Prestrašena od teh nenadnih novic ni hotela od tujca nobene tolažbe ter je brž ko mogoče pogovor končala. „Bla sem na k metih ,u rekla je s tihim glasom, „ter nisem vedela vseh tfh podrobnostij. Tudi to nič ne de. Ker je hiša prodana, kot pravite, vršil se bode pogreb seveda od gostilne." In vse druge naredbe prepustivši njegovoj skrbi, hitela je iz sobe.
V prehodu jo je srečal nosač s kovčegom na mmi. Drugi trenotek naletela je gospoda, ki je iz sosedne sobe s plaščem na roki toli naglo prišel, da bi jo bil na mostovži skoro prekucnil. Di bi jo pustil mimo, stopil je uljudno v Btran ter se h »tel uljudno opravičiti, a le slabo zakrita zadrega zaklepala mu je usta; in k:ir hkratu je sUl uljudni in daroviti Dullev, kajti prav on je bil, pmižau in
Gospodje volilci Ložkega mesta, Postojnskega in Vrhniškega trga
vabijo se uljudno, da pridejo v nedeljo dne 17. t. m. v Postofino, kjer se bode v gostilni gospoda Miroslava V i č i č a ob url po-poliidne razgovarjalo o deželnozborski volitvi.
Gospodje, kateri mislijo kandidovati, napro-šeni so, da se ali pismeno oglasijo, ali pa osobno predstavijo.
Postojina, dne 13. julija 1887.
V*'v rofifcev.
VABILO.
OBĆITI ZBOR
društva „Zveze slovenskih posojilnic"
s« ho vršil
dne 23. t. ni. (soboto) ob treh popoludne
r nradniri Mariborske posojilni"
t7- In^EariToor-ul-
——««>•
DNEVNI BED:
I. Poročilo predsednika o delovanji društva v letu
1886.
II. Poročilo o društvenem računu za leto 1886.
III. Sprememba pravil.
IV. Razni nasveti.
V. Volitev novega odbora.
Celje, dne 1. julija 1887.
Mihael Vošnjak,
predsednik.
OPAZKA. K občnemu zboru pošlje vsaka posojilnica jednega zastopnika; udeleževati se pa sme zborovanj« tudi vsak zadružnik v zvezi stoječih posojilnic (§• 11. druStv. pravil).
Ljudsko sredstvo. Moll-ovo »Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno HoII-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (19—5)
Poslano.
Zakonito varovani
elegantni Block-kalendri
z anoncaml za širjenje reklam trgovcev in obrtnikov itd., se napravljaj .
■V Stroški precej nižji, "Ml
kakor bi se kako drugače napravili. Kaj ve* pove in nzorce pošlje na zahtevanje sastouj in franko.
Annoncen-Expedition MORITZ STERN, Wien,
"Wollziello 2-4.
Tulci:
15. julija.
Pri ilonai Ekisler iz Egipta. — Maver iz Berlina.
— vit. Six, Banner z Dunaja. — Schimer, Fiaohbach, iz Budimpešto- — Gatsch iz Kostanjevice — Lončarič iz Selc. — Withen iz Trsta. — Koštan, Supan iz Dalmacije. Belec iz Istre.
Pri tt»llrli knez in knjeginja Poreia iz Gorice. — Madle, Hutter z Dunaja. — Klein iz Prage — Meditz iz Staj. — Piči't iz Starega trga. — Muley iz Vrhnike. — Niedl, Duimich, Lukič z Reku. — Viličič iz Kopra.
Pri bavarskem dvoru t Obervvalderiz Domžal. — Hoffmann iz Szikloša. — Satler iz Zilricha. — Oblak iz Kandije.
Pri jasnem kolodvora i Fiala s Češkega. — Schlesinger iz Pečuha- — Adrazio iz Metkovića. — Južna iz Zagorja.
Pri avstrijskem eesnr|l: Echert z Dunaja. — Rlstnik iz Beljaka. — Sattler iz Cirkna. — Klinar iz Jesenic. Zof iz Gorice.
Poštne zveze.
Odhod Iz I <)nl»lj »■■«».
V Novo mesto vsak dan ob 6. uri zjutraj, vsprejema
lilago in popotnike.   Prostora je za pet ljudij-
V Lukovoo preko Domžal vsak dan ob '/t7- ari zjutraj.
V Kočevje preko Velikih Lašč vsak dan ob »/,6. nri zjutraj.
V Kamnik vsak dan ob '/,5. uri popoludne po letu, ob
S. Uri popoludne po zimi.
V Polhov gradeč in na Dobrovo  vsak ponedeljek,
sredo,  petek  in soboto ob xjth uri popoludne po letu, ob 2. uri popoludne po zimi. Na Ig vsak dan ob VgO. uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi.
Prihod v lij ubijano.
Iz Novega mesta vsak dan ob % uri popoludne. Iz Lakovoe vsak dan ob 5. uri 25 minut popoludne Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 0. uri 5 minut dopoludne. Iz Polhovega gradoa in Dobrove vsak ponedeljek, sred«, petek iu soboto ob 9 uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj.
„LJUBLJANSKI IW
aitojl (192—8-2)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
\
sj.rT---m-»,E*fci
-------ni
Tržne cene v Izubijani
dnć 16 julija t. 1.
			kr.		
Plenica, hktl.   .   . i		7115		Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, ,	
Rež,	a         •     « •	4 55			-|90l
Ječmen,	• ...	3j25		Jajce, jedno ....	- 11
Ovei, Ajda,	m ...	292		Mleko, liter ....	-! 8
	1» ...	4 22		Goveje       meso, kgr.	— 64
Proso,	a     •   « •	4 22		Telečje         , „	— 50
Koruza, Krompir,	a ...	5	20	Svinjsko        \ n	— 60
				Koštrunovo    „ „	— 36
Leda,	» ...	12	—		
Grah,	i»     •   * •	13	—		—115
Fižol,	• ...	11	_	Seno,   100 kilo    . .	1 60
Maslo, Mast,	kgr. .	1	—	Slama,   „     .      . . Drva   trda, 4 Q nietr.	1 96
	■	—	«6		6 40
Speh frišen, .		—	60	•   mehka,   . m	410
Meteorologično poročilo.
g Gas opa-Q i »o vanj a
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stenje barometra v mm.
73948 ss 737 99 as 737 85as
Temperatura
Ve-
Mo-
Nebo  krina v t rovi j
mm.
22 31 C 281 C 22 0 C
brezv. si. sev. brezv.
jas.
obl. jas.
000 sa.
Srednja temperatura 24'1°, za 5-1° nad normalom.
borza
dne 16. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..... gld.
Srebrna renta ..... „
Zlata renta...... „
5°/0 marčna renta .... „
Akcije narodne banke   .   . „
Kreditne akcije..... „
London........ „
Srebro ........ „
Napol......... „
C kr. cekini...... „
Nemške marke..... „
včeraj	—		danes
81-50	—	gld.	a -so
83- r>	—	n	83 15
118*20	—	it	113 10
«6-70	—	n	9670
890 —	—		f-90-—
2B2-60	—	n	281-80
126-50	—	n	126 40
10 02'/,	_	m ■	10-01'/,
5-9«	—	n	5-96
6210	—		6205
prestrašen pred mlado, nepokvarjeno devojko. Ta trenotek mejsebojnega spoznanja se Mabel ni vedla ošabno ali zaničljivo, tudi ni hladnost nadomestila jej prejšnje romantične ljubezni; a bolest ima neki prav posebni ponos, neko prav posebno dostojnost. Kdor velike nezgode mirno prenaša in svete dolžnosti pogumno izpolnuje,  njega obličje izraženo je tako, da se sebičneži in posvetnjaki od njega lehko tresejo   Ko je Mabel s prisiljeno  pa veselo mirnostjo odzdravila okornemu njegovemu pozdravu in ko jej vrela kri Še celo lic, kot mrainor belih, ni porudečila, prestrašil se je posvetojak  v zavesti krivnje ter trepetal pred njenim pogledom,  kot bi mu bil v globočino njegove zanikamo duše segel; osramočenega se je Čutil v zavesti, da ga je zasačila, ko je o uri nesreče in reve hotel zapustiti devojko, katero je eukrat, kakor je trdil, močno ljubil.   Dudlev je bil prav prejšnjo noč došel ter je bil kot drugi ljudje v gostilai pozvedel žalostne dogodke zadnjih ur in je sedaj nameraval naglo bežati in se tako odtegniti vsem zahtevam do njegovega sočutja in njegove pomoči.   Toli brezsrčni so bili preudarki in toli zaničljivi nameni tega sebič-
Državne srečke iz 1. 1864
100
Ogerska papirna renta .   .   .   , .
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dona v« reg. sre'-ke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj obč. avstr. 4 •/,»/„ zlati zast. listi . Prior, oblig. El./.abetine zapad Železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Akcijo anglo-avstr. banke .   .   120 B P am:nway-društ velj. 170 gld. v.
130 gld. 2>		kr
163 ,	—	n
101 ,	55	
	75	»
105 „	50	n
118 ,	50	v
126 „	—	n
loo ;	25	m n
177 ,	40	n
20 ,	—	n
104 „	—	1»
22» „	60	m
nega, nestanovitnega moža; ker sam ni imel nič srca, bil je tudi nezmožen in nevoljen ozirati se na bolečine drugih ljudij.
Zato je bilo tudi zaman, da se je skušal umiriti. Mabel je prevladala ter se je tudi v nadoblasti ohranila. Poklonil se je ter b hinavsko svečanostjo obžaloval nje izgubo; vedel in vil se je, kot se bi mu silno mudilo, ter je s pobešenimi očmi, ki so njene komaj za trenotek srečale, nadaljeval svojo pot. Mabel ni za njim zrla toliko z jezo, ponosom in razžaljeno ljubeznijo, nego bolj s plemenitim obžalovanjem, katero mora krepost nasproti surovosti in hinavstvu zmeraj čutiti.
„Ubogo drago dete!" vzkliknila je vdova Ho-pova, ki jo je naletela v durih v otročjo spalnico. „Vi ste vse pobiti; pa to ni čudo, ubogo jagnje! Kaj bi bila Koza čutila, ko bi bila vas v takem stanji videla!" in vdova si je obrisala oči. „ U ležite se nekoliko, jaz pojdem Vam po zajutrek. Lidija je s seboj vzela dečka; rekla sem jej, naj ja nekoliko kratkočasi, da bi vsaj malo pospali." (Dalje prih )
Dober kovašk pomočnik.
ki je tudi podkovstva vešč, se takoj vsprejme.
Natančneje pove (512—1)
Jarnej Zavrtnik v Dol. Logatci.
Doktorja mediciie mesto
trgu Šuitirije pri Jelšah (St. Marein bei Ki lachstein) na Spodnjem Štajerskem je izpraznjeno.
Letne plače dobi 6u0 goldinarjev za lečenje siromašnih ljudij iz okraja Šmarijskega, zraven je pa še tudi dovoljno privatnega iu sodnijsko-lečni-škega posla, kakor tudi veliko okrožje za stavljenje koz.
Služba je stalna.
Kdor želi to službo dobiti, mora slovenski in nemški znati, pa svojo lekarnico imeti.
Prošnje naj se pošljejo do 15. avgiiata 1HH7 odboru okr. zastopa, ki je tudi pripravljen ostale pogoje i. t. d. naznaniti.
Odbor okr. zastopa v Šmariji pri Jelšah,
dne 5. julija 1887. 504-1) Načelnik: Anderluh.
Na prodaj
je lepa hiša v nekem lepem mesteci na Uoraafskcm.
V h!ši je pokarija in prodajalnica, zgoraj pa štiri sobe. — Ponudbe naj se pošiljajo pod J. M. upravništvu „Slovenskoga Naroda". (503—8)
Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji v
lr^^ pri c. kr. konc. Anchor Line,
Dunaj, I., Kolovrratrlng 4.
300 —400 izpraznenih služeb
vseh strok za gospode iti dame, kakor tudi mnoge agen-turt niihajajo se v vsaki številki v na Dunaji, III., Lowen-
Sasse 4 izhajajočem 9,AUgem. tttellen-Anaelger'4 za Lvstro-Ogersko in Nemčijo.
.ledini solidni organ v Avstro-Ogerskej. Naročnina za V4 leta 2 gld., za mesec 70 kr. Posamične številke po 20 kr. v pismenih markah. (7)
i ženitvena ponudba.
V* Samec, 30 let star, mesarsk posestnik v piijuz-£j nem kraji poleg Ljubljane, želi v zakon dobiti to-varšico, katero bi veselilo gospodinjstvo mesarije. Ker gospodinje potrebujem, pa mi opravila ne pripuščajo, da bi je osebno iskal, razglašam to ponudbo q priatavkom, da se pridna žena more zadovoljnega življenja pri meni nadejati. Poleg poštenja, zdravja in hišne pridnosti želim, da bi nevesta k mesariji kakih 3000 gld. priženila, vender bi mi to ne bila glavna stvar. Vse drugo izve se pod zagotovilom zvestu molčljivosti po pismih, ki naj t>e pošiljajo z napisom S. I.. poste restante Spodnja Šiška.
Eoks & Drops,
metinte (Dlisonce)
in vse druge trgovinske in fine sladčice
izdeluje
FRANC ŠUMI,
Kongresni trg št. 13 (pri Fischcrji) v Ljubljani. (^92—7)
Pomoćnik
m dobrimi priporočili vsprejme se takoj v mojo želez-ninsko in špecerijsko trgovino.
Metlika, dne 10 julija 1887.
(506—31 Pratnjo <3-u.etiru
MI. M, Ljubljana.
/iiMNJi (230—14)
Bicycles, Tricycles in
so izšle iu se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige:
Ivan Zlio^ar.
'Zgodovinski romati. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8", 198 stranij. Cena 2/5 kr., po pošti 30 kr.
line / Serehrjaiii.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8", 609 stranij. (Jena 70 kr., po posti 80 kr.
Šolski zajmili.
Roman. Spisal L. Halevt/, poslovenil Vinko, — Mi. -sn, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest iz življenja  kitajskih  pognzdnikov.   Spisal  A. J. Maksimov.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8",   141   stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski  spisal  llenč T^efebvre.   Poslovenil  .« * * Stat noniinis utnbrn.   Ml. 8", 535 Btranij.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
Junak naseda rasa.
Roman.   Spisal M. Lermontor, poslovenil J. P. — Ml. 8", 264 stranij.   Ceiui 40 kr., po pošti 45 kr.
DuhrovMki.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
IVo v.
Roman.  Spisal Turyenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Časnikar st v«
Spisal ^ "
In naši časniki.
*   Stat uominis umbra.   Ml. 8",  19 pOl. Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Trije javni govori.
Tri <lni v Mtareiu Rimu.  Govoril prof. Fr. Wiesthaler.
— Ženatvo v slovenski narodni peaui. Govoril drd. Ivan  Tavčar. — Jeaaue «!' Are, tlevlcn orleanHka.
Govoril prof. Fr. Buktje.   Ml. 8n, 134 stranij.   Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
Za znlžistno ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Itibi',x.
— Životopisje, spisal Rajč Boz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machinvelli, spisal dr. BibiV.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr, J. Vo&njak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Volja ....   15 kr.
V.zvezek« ki obsega Meta Holdenis, roman, fran-coski spisal  Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik.
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj ae priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Vozni red Stndolfove železnice.
veljaven o«I 1. ju u iju ISST.
Po a t m. J e
Terbiž........ odh.
Rateče-Bela Peč    .   .   .   . „
Kranjska Gora..... n
Dovje........ *
Jesenice....... n
Javoinik....... n
Lesce-Bled...... „
Radovljica  m. p.) .   .   .   . „
Podnart-Kropa..... „
Sv. Jošt (m. p.)..... „
Kranj........ „
Loka........ „
Medvode ....... r
Vižmarje....... n
Ljubljana, Rud. žel.   .   .   . prih.
Ljubljana, juž. žel.    .   .   . „
Osobni vlaki
1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. tj razred i razred razred
zjutraj
4.00 4.16 4.30 4.56 5.16 5.22 5 44 f>.50 6.08 6.20 6.27 6.44 7.00 7.12 7.21 7.25 zjutraj
^poludne 1.10
130 1.46 2,19 2.42 2.49 3.16 3.23 3.43 3.56 4.03 4.20 4.34 4.46 , 4.55 5.00 popoladnA
if«*r
6.20 6.36 6.49 7.14 7.34 7.40 8.07 8.14 8.36 8.49 8.56 9.13 9.28 941 9.50 9.55
P <) M t »J «»
Ljubljana, juž. žel .... odh.
Ljubljana, Rud. žel.   .   .   . ,
Vižmarje....... „
Medvode ....... „
Loka........ „
Kranj........ „
Sv. Jošt (m. p.)..... #
Podnart-Kropa ..... „
Radovljica  m. p.) .   .   .   . „
Lesce-Rled...... „
.lavornik....... „
Jesenice....... „
Dovje........ „
Kranjska Gora..... „
Rateče-Bela Ptč   .... „
Terbiž........ prih.
Osobni vlaki		
1. 2. 3.	1. 2. 3.	l. 2.
razred	razred	razred
ljitraj 6.35	dupolmln*	min
	11.40	6.25
6.39	11.45	6.-J'.*
6.48	11.55	
6.59	12.07	6.49
7.12	12.21	7.09
7.26	1237	7.16
7.32	12.43	7.21
7.45	12.56	7.33
8.02	1.14	7.50
8.11	1.24	7.58
8.2«	1.46	8.15
8.39	1.57	8.-J3
8.56	2.18	8.40
9.21	2.48	9.04
9.37	3.03	9.18
9.55	3.20	9.33
dopolmln«	popoldne	
Vozni red c. kr. priv. južne železnice,
veljaven od 1. junija 1887.
55 Dunaja v Tr»t%
Postaj e
Jaderni vlak Brzovlak
Poštni vlak
Mešani vlak  Osobni vlak
Dunaj....... Odhod
Mlirzzuschlag..... „
Gradec........,
Maribor....... „
Pragarsko...... „
Celje........ „
Laški Trg...... „
Zidani Most..... „
Litija........ „
Ljubljana...... ,,
Postoj i na...... „
Št. Peter....... „
Divača ....... „
Nabrežina...... „
Trst........ Prihod
6-45 1016 1214 1-35 203 301
zvečer | 7*— n 10-25 po noči 12*55 2*27
3*37 zjutraj
4-58 „
6*27 „ 653
7*22 n
8*16 „
8.41 .
3*53 4*09 4*44
5 29
6 14 7*55 8*19 8 53 9-39
10*05
zjutraj ! 8*50 1*55
popol. i 6*— ,      i 8-20 9-n 10*30 10*46 . 11-40 , 112*33 zvečer I 1*29 3*37
n     I 4°8 n 4*46 „
5*4 . po nočij 6*30 zvečer
zvečer po noč zjutraj
dopol.
popol.
20 5*30 9 20 ,11*30 1211 1*41 j 1*57 232 3*30
j r>-40
I 7*50 I 8*22 ] 902 11014 ! 10*50
popol. —
„     j 555 zjutraj zvečer |1050 dopol. po noči! 2*32 popol. „    1 335 „ .,    I 6* — zvečer 6-23 „
7'11 n 8*32 „ zjutraj 10-20 „ „     I 1*58 po noči n     i 2*48 „ „     ! 359 „ dopol. ! 5*40 zjutraj 6*30 „
_
j 530 zjutraj 1 5*56 j, 6*44 m \ 8*16 „ 9-46 zj.Prih
Iz Trsta na X>it.ii«j.
Postaj e
Jaderni vlakj Brzovlak
Poštni vlak
Mešani vlak  Osobni vlak
Odhod.
Trst......
Nabrežina ....
Divača .....
Št. Peter .... Posto'ina .... Ljubi j tua ....
Litija......
Zidani Most . . . Laški trg ....
Celje......
Pragarsko ....
Maribor.....
Gradec.....
Mlirzzuschlag .   . . Dunaj.......Prihod I
8*30 9*18 1009 1046 11*04 12*29
1*48
2*22 3*28 3*55 519 7-27 10*30
zvečer n
po noči
zjutraj ji
dopol.
7*— zjutraj 7*34 „ 8 29 „ 904 „ 9*24 dopol. 110 52 „ 11*31 „ 12*40 popoi. I 103 „ 1-20 „
I 2'50 „ , 4*25 „ ■ 6'55 zvečer 110-15
10*— 10*51
11- 56
12- 56 J 1 21
3.07 ! 3*57 j 4*59 I 5-22 i 5*42 I 7*13 j 7-5H 10*25 1 147 i 6 —
dopol.
popol.
6- 30 zvečer
7- 21
8*35 „
; 9-30 ,,
958 „
' 12-43 po noči
1*38 „
zjutraj
„     i 2*46 3*09 „     j 3-29 zvočer , 5*02 I 5*52 8-17 11-47 zjutraj I 4*—
po nofii|
zjutraj
dopol. popol.
7*10 zvečer
8-44 „
11- 08 po uoči
12- 37 „ 119 „ 5 — 617
7*5o ;;
8- 25 „ 8*54 dopol.
1115 „ 12-30 popol. 4*40 „
9- 40 zv. Prih.
5-45 popol. 7 11 zvečer 8*46 „ 9 25 „ 9 50 zv. Prih.
Služba živinozdravnika
razpisuje se v trgu Nmartje pri Jel&ali (St. Mavein bei Erlachstein) na Spodnjem Štajerskem za okraj Šmarijski.
Letne plače dobi 240 gld., za ogled mesa v trgu Šmariji letnih 24 gld., potem za nadgled živinskih sejmov v celem okraji od vsakega sejma po 3 gld.; pa je tudi še dovoljno privatnega posla in zaslužka.
Kdor želi prositi za to službo, mora prošnji priložiti spričevalo, da je položil prepisane skušnje, zatem da zna dobro slovenski in nemški.
Prošnje imajo se predložiti do 15. uvgii • »ta 1887 podpisanemu odboru, ki ju tudi pripravljen naznaniti ostale pogoje i. t. d.
Službo mora nastopiti precej po imenovanji.
Odbor okr. zastopa v Šmariji pri Jelšah,
dne 5. julija 1887. ,505—n Načelnik: Anderluh.
Kdor hoče kupiti po ceni in dobro
sukna in blaga iz ovčje volne,
obrne naj se z zaupanjem na izza 1867. leta protokolovano
firm j
rojači in prodajalci na drobno dobo rabat, ako naroće id 50 gld. Pošiija se proti povzetju le solidno blago. Ceniki in vzorci zastouj in franko.        (500 —2)
K
nad
Nepreiiiočljivc
plahte za vozove
v različnih velikostih in raznih bazah,  dobč se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGKR-JI,
špediterji o. kr. prlv. Južne železnloe, v IJubljanl, Dunajska oe«ta it. 15. (401-10)
0^GU
38^^64
Najnovejša slovenska knjiga
za p. n. učitelje, učiteljice in prijatelje šole.
Šolske drobtinice
v petindvajsetletni spomin smrti
A. M. SLOMŠEK A.
Spisal Fran Jamšek,
nadučitelj in bivši c. kr. okr. Šolski nadzornik v Reichen-burgu.
Cena broširanemu iztisu 1 ul<l.. v platno vezanemu 1 kUI. 20 Ur., po pošti IO kr. več. — Naroči se lahko v vsakej bukvami ter pri založniku
J. R. Milic-11,
(483—3) V Ljubljani. Šturi trn nt. 19.
Prodaja posestva.
Prodam svoje posestvo v Visočah, v občini Golo bi n jak, pol ure od Planine, ki bode od dne 1. januvarja 1888 pripadalo okraju Sevni-škemu ter se nahaja v zemljiščnej knjigi pod št. 25. Posestvo meri 52 oral, ima jako ugodno lego ter jh brez dolgov. Kupci blagovolijo naj se obračati direktno na mene.
V Kozjem, v juliju 1887. (510—2) Anton 1'ujk. lastnik.
Malenčni sirup,
kateri se s parom zgoičuje in kuha, jo popolnem čist ter se izdeluje iz najlepših dubto-«■ ■ l> kranjskih {{»rakih uialenc. Ta sok se ne pokvari veliko let in ohrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako se ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja se v steklenicah po 1 kllogr. 80 kr., 10 steklenic 7 gld. 50 kr. Manjša steklenica velja 40 kr.
Naroču je se 16—2)
v lekarni Plccoli-Jcrl,
na DunaJskeJ cesti 7 Ljubljani,
in se z obratno pošto proti povzetju ali predplačilu zneska točno iu vestno razpošilja.
J. ANDEL-a
nov-oiznajdeni
prekomorski
prah
stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, pretioke, ptične črviče, splob vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek so dobiva v prodajalnici pri
•i. a\b»i:i,-ii.
,,jr>i"i črnem J>s3li,** 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na Ppnajskej cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (869—8)
^v^v^v^v^v^j Vsprejme se ženska, Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani'
prodajajo se
Jurčičevi zbrani spisi
po xiilžaiii ceni.
4. zvezek
1. zvezek: bedeti brat. Koman.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janirar. Povest iz
15. stoletja domaće zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko nor mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrhan Smnkova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. (lolidu. Povest po resnični dogodbi. — VI. Ko/lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povesj iz stare zgodovine.
I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. '— V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 0. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moć in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja.
stara od 18 do 28 let, popolnem zmožna slovenskega jezika v branji in pisavi, posebno v računanji in vešča v šivanji belega perila, v prodajalnico z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe z naslovom .,11. poste reatante Vipava". (507—2)
Dober postransk zaslužek.
Agente za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večie župnijske kraje vsprejme dobra in jak<> priljubi i ena ar atrij sle a družba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod „1.. N. 18«7*< poslati temu listn. (70—49)
Spedicijski bureau za oes. kr. avstrijske državne železnice
sproti  JOSIP STRASSER
kolodvora.   v Iniprtlkll na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Natančne j a i z vest j a za vse obhode. Kontbinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—22) Hotterdama  |       vozijo vsako nedeljo Iz in J prekrasni parniki od ces. kr.
Amsterdama j avstrijske vlade
toncesijonovane nizozemsko-amerište družbe t Novi Yorl
Iz Inšpritka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za. posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo se v (79—321
„NARODNI TISKARNI"
Kongresni trg. Gledališka stolba.
Izjava o dr. Friderika Lengiel-a
brezovem "balzamu.
„Racijonalno izbrane snovi tega lepotila so za lepo polt nepresegljive dobrote in upliva. Da se hitro zgladi koža po preslanih kozah, zato je ta balzam pravi unikum." (410—4) Hod. Dr. Raspi, VBeučiliščni prokurator. Zaloga v Ljubljani pri U. pl. Trn-koozv-ji, lekarji; na Dunaji pri Ph. Neusiein-u, mesto, Piankeng.
L. Luserjev obtiž (flaster) za turiste.
(lotovo in hitro uplivaječe sredstvo proti kurjim očesom, žaljeni, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah i roti bradovicam in vsem drugim trdim i % ruskom kože. — Uspeh zajam: en. — Cena škatljici 60 kr. a. v.
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlingu pri Dunaji.
Pristnega imajo v Llubljaul J. Svvoboda, U. pl. Trnkoczy; v Itudolfovein D. Ri/.olli; v Celovel A. Egger, W. Thurmwald, P. Birnbacher-, v Brezah A. Aichiuger; v Beljaku F. Scholz; v Wolfs-
bergu A. II u tli. Pristen kuiiio. če imata navod in ohliž varstveno znamko in podpiđ, ki jo tu zraven; tedaj naj se pazi jn odločno zahteva*. „■.. Laserjev obiiž (ilaftf,«»r) za turiste4'. (411—5)
Kakonit • varovani
Hotel-Block-Kalender
Po sklenenih pogodbah s hotelierji na Dunaji, v Brnu, Pragi, Budapeštl, Draždanih, Vratislavu, Stet-tinu, Hamburgu, Kolinu itd. in v zdraviliščih Baden, Voslau, Karlovi Vari, Frančiškove kopeli su bodo ti block-kalendri v vseh sobah za tujce vseh hotelov omenjenih mest stalno nalepili pri sigualnej pripravi, da jo gost vsekako zagleda.
Inserati v teh bloek-kalendrih bodo tedaj zlasti ker bodo v zaprtih prostorih, vsekako  imeli uspeh.
Prostor za inaerate, ker-se moro vsprejeti lo 10 tvrdk, je omejen in konkurenčno tvrdke so izključene.
Ceno so za prostor anonco 40/86 Min. za hotel iu leto na gld. 3.50 do gld. 40,— (15 do 20 kr. za sobo in leto) proračun jene.
Naročila naj bo pošljejo na
Annoncen-Expedition Moritz Stern
Wien. I.. Wollzeile Nt. 24.
kjer so tudi natančneje izve in uzorci dobč na za-htevanje.
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizke j ceni.
Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa
» za žuge, tesanje, stavbeno miztirijo in mizuriju za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, /aboju iu stole; stroje, ki Ne gonijo Npt»cijalno z roko nli uo^o: ploskate in krožne žage (Bund- uud Kreissiiger), stroje za zlebanje in dolbunje (Friiss- und Stemm-Maschinen) prodaja kot specijaliteta (722—21;
G. Tonnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani.
Nadalje se še priporoča za popclne zgradbe tovarn, izdelovanje transmisij s kolesi za jermene iz kovanega železa in z zvezami po najnovejših sistemih, Bkrbce iz železa in kovine.
BRATA EBERL '
prodajata najboljše in najcenejšo
oljnato  barv©r   lake  irx £i3rrxož©
lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čogtiee ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-123)
. LJUBLJANA, gospoda .1.    liiir-i» lii  Hlev. 4. LJUBLJANA.,
	
BERNHAR» TI€HO, Brno,	
ZJelnsr trla. št. IS, (211—16) (v lastnej hiši) razpošilja po poštnem povzetji:	
lOOO ostankov KrelienaMte^a su« knu, 6 metrov 40 cm, za celo moško obleko, ki se smo prati.    .   gl. 8.—	lOOO ostankov Krnskega suknu. 1 3Vi metra, zadosti za celo moško obleko.......gld. 4.60
Deset metrov polvolnenega kašmirja, li 0 cm. širokega, v vseh barvah, za celo obleko          .   gl. 4 50	Kos domačega platna, | *U% 29'/j Dunajskega vatla.   gl. 4.50 R/o  .       .       . . ; ^••r><>
Deset metrov JiidijskeKU lole, pol volna, dvojne širokosti,  zadosti za	stiis   Rumburškega    oksforda, 1 29'/i   Dunajskpga   vatla, najboljše
Deset metrov Inušovanfga bln-yu,  izvrstne ba/e,  60 centimetrov S     širok........gl. 3.S0	Kos Hifout«, jako dobre baze, 30 Dim. najboljšo baze.....« oJBO
Deset metrov trinitulkn, jako trajen .........gl. 2.80 {     najboljše bazo...... 4.50	Kos Klng tkanine, 80 L>un, vatlov, cel */«» boljši kakor platno gl. 5.80 najboljše baze, */4 .   .   •   ■    n 6.60
Deset metmv blaga za obleke iu ponočne suknje, 60 cm. Širokosti, [     najnovejši dessins .   .   .   .   gl. 2.50	Jute-garnitura, ol»suoeca ia 2 po steljnih odej in prta, okolu in okolu
1 Deset metrov volnenega ripsn, i     v vseh barvah, 60 cm. širokosti, za |    jedno obleko.....gl. 3 80	Klps-earnitura, obstoječa iz 2 po stelinib odej in namiznega prta s cofi.   . .....Ki-4.50
1 Deset   metrov   beige   iz oveje 1     volne,   dvojne  širokosti,  za celo	Ostanek  poMobue preproge« 10 do 12 metrov dolg, jako trajna, kra-
|          OTF  Uzorci in ceniki zastonj in franko,	
Izrlatcij iu odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar.
Lastnina in tisk ^Narodue Tiskarne".
65
48