URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 7 Ljubljana, sobota 27. februarja 1982 ____________Cena 30 dinarjev Leto XXXIX 296. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo Razglaša se zakon o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. februarja 1982 in na seji Zbora občin dne 24. februarja 1982. St. 0100-183/82 Ljubljana, dne 24. februarja 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dala, ki poslujejo z izgubo I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen osebni dohodek najmanj v višini, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Višina zajamčenega osebnega dohodka je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela in splošnih pogojev okolja, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe. 2. člen Pravico do zajamčenega osebnega dohodka si delavci v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela (v nadaljnjem’ besedilu: temeljni organizaciji) zagotavljajo v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti za primere motenj oziroma izgube v poslovanju. 3. člen Višino zajamčenega osebnega dohodka določajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah ter v skladu z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila oziroma k njemu pristopila temeljna organizacija. Sredstva za izplačevanje tako določenih zajamčenih osebnih dohodkov si delavci zagotavljajo iz ustvarjenega čistega dohodka, iz sredsiev rezerv v temeljni organizaciji oziroma iz skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji ali drugi organizaciji združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma. Ce ,si delavci ne morejo zagotoviti sredstev za izplačevanje zajamčenih osebnih dohodkov v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena oziroma si jih ne morejo zagotoviti v zadostni višini, se zajamčeni osebni dohodki delavcem v temeljni organizaciji izplačujejo po določbah tega zakona. 4. člen Zajamčeni osebni dohodki pripadajo delavcem, ki delajo poln delovni čas in izpolnjujejo svoje delovne obveznosti; izplačujejo se v roku, ki je kot rok za izplačilo osebnih dohodkov določen v samoupravnem splošnem aktu. Delavec, ki ne dela poln delovni čas, prejema sorazmerno delovnemu času izračunan zajamčeni osebni dohodek. II. UREDITEV ZAJAMČENIH OSEBNIH DOHODKOV PO SAMOUPRAVNEM SPLOŠNEM AKTU IN ZAKONU 5. člen Delavci uresničujejo pravico do zajamčenega osebnega dohodka na podlagi samoupravnih sporazumov v skladu z družbenim dogovorom, s katerim določajo zlasti primeie, v katerih začne delovati sistem medsebojnega zagotavljanja sredstev za zajamčene osebne dohodke, način zagotavljanja sredstev za zajamčene osebne dohodke ter skupna načela za delitev teh sredstev. 6. člen Višina zajamčenega osebnega dohodka delavca, določena s samoupravnim splošnim aktom v -skladu s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom, ne more biti nižja od višine zajamčenega osebnega dohodka, določenega na podlagi tega zakona. 7. člen Delavci v temeljni organizaciji lahko s samoupravnim splošnim aktom določijo višji zajamčeni osebni dohodek od zajamčenega osebnega dohodka, določenega na podlagi tega zakona le, če je to predvideno s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom in so s samoupravnim sporazumom za to zagotovljena potrebna sredstva. 8. člen Obseg sredstev za zajamčene osebne dohodke po zakonu znaša 80% v predhodnem četrtletju povprečno mesečno izplačanih sredstev za osebne dohodke v temeljni organizaciji. V primeru povečanja oziroma zmanjšanja števila zaposlenih delavcev, se obseg sredstev iz prejšnjega odstavka sorazmerno poveča oziroma zmanjša. Sredstva iz prvega odstavka tega člena delijo delavci v temeljni organizaciji po določbah svojih sa- moupravnih splošnih aktov; pri tem osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje osebnih potreb, ob izpolnjevanju delovnih obveznosti za polni delovni čas, ne sme biti nižji od zneska, ki ustreza višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov. 9. člen Za čas, ko se v temeljni organizaciji izplačujejo zajamčeni osebni dohodki, pripadajo delavcem za dneve bolniškega dopusta do 30 dni, za letni dopust, z zakonom določene praznike in druge odsotnosti z dela nadomestila osebnih dohodkov v višini'zajamčenih osebnih dohodkov. 10. člen Zajamčeni osebni dohodki se delavcem v temeljni organizaciji izplačujejo iz ustvarjenega čistega dohodka. Če temeljna organizacija iz ustvarjenega čistega dohodka ne more kriti zajamčenih osebnih dohodkov se razlika do višine zajamčenih osebnih dohodkov krije iz sredstev rezerv temeljne organizacije oziroma iz skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji ali v sestavljeni organizaciji združenega dela. Če s sredstvi' iz prejšnjega odstavka ni mogoče v celoti kriti zajamčenih osebnih dohodkov, se razlika do višine zajamčenih osebnih dohodkov, določenih na podlagi tega zakona, krije iz sklada skupnih rezerv v občini oziroma iz sklada skupnih rezerv v republiki. 11. člen Če temeljna organizacija s področja družbenih dejavnosti ne more kriti zajamčenih osebnih dohodkov iz ustvarjenega čistega dohodka ali iz sredstev rezerv, se razlika do višine zajamčenih osebnih dohodkov krije iz združenih sredstev rezerv, če se oblikujejo v okviru posamezne samoupravne interesne skupnosti v skladu z zakonom. 12. člen Delavcem v delovni skupnosti, ki nimajo ali nimajo dovolj sredstev za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov, se le-ti izplačujejo iz sredstev organizacije ali organa, za katerega delavci delovne skupnosti opravljajo dela, naloge oziroma storitve v skladu s sklenjenim samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo. 13. člen Za delavce v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov oziroma za delavce v delovnem razmerju s civilnimi pravnimi osebami, se višina zajamčenega osebnega dohodka določi s kolektivno pogodbo in ne sme biti nižja od zneska, ■ ki ustreza višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov. Sredstva za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov delavcem iz prejšnjega odstavka zagotavljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost ž osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, oziroma civilne pravne osebe. Če ni mogoče zagotoviti sredstev na način iz prejšnjega odstavka, se sredstva za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov lahko krijejo tudi iz posebnega rezervnega sklada, oblikovanega na podlagi določb obrtnega zakona. 14. člen Združenim kmetom se lahko zagotovi zajamčeni osebni dohodek s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev sorazmerno s časom in obsegom združevanja dela in sredstev ter s prispevkom k dohodku organizacij združenih kmetov. Sredstva za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov združenih kmetov se krijejo iz sredstev rezerv, oblikovanih na podlagi ustreznih določb zakona o združevanju kmetov. 15. člen Višino minimalnih življenjskih stroškov ugotovi in spremlja Zavod SR Slovenije za statistiko in jo objavi dvakrat letno v Uradnem listu SRS, in sicer v maju in septembru. 16. člen Višina minimalnih življenjskih stroškov se izračuna na osnovi metodologije, ki jo na predlog Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sprejmejo Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine' SR Slovenije. Ul. IZPLAČEVANJE OSEBNIH DOHODKOV V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, KI POSLUJE Z IZGUBO 17. člen Temeljna organizacija, ki je v periodičnem obračunu za šest oziroma devet mesecev izkazala izgubo v poslovanju, sme od dneva, ko poteče rok, predpisan za predložitev periodičnega obračuna, v katerem je bila ugotovljena izguba, in do dneva ko začne poslovati brez izgube, izplačevati akontacije osebnih dohodkov do višine zneska povprečnega osebnega dohodka, izplačanega na delavca v obračunskem obdobju pred periodičnim obračunom, v katerem je izkazana izguba v poslovanju, največ pa do višine povprečnega osebnega dohodka, izplačanega na delavca, ki ga za območje SR Slovenije ugotovi Služba družbenega knjigovodstva na podlagi podatkov za to predhodno obračunsko obdobje , za podskupino, v katero je temeljna organizacija uvrščena po predpisih o enotni klasifikaciji dejavnosti. Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za temeljne organizacije združenega dela dela turističnega gospodarstva in temeljne organizacije združenega dela za letališke storitve, ki poslujejo sezonsko, za ugotovljene rezultate poslovanja po periodičnem obračunu za obdobje januar—junij. 18. člen Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko temeljna organizacija izplačuje akontacije osebnih dohodkov v večjem znesku, in to: — do višine, določene s samoupravnim splošnim aktom o delitvi sredstev za osebne dohodke, če je izguba v poslovanju manjša od stanja rezervnega sklada na zadnji dan obračunskega obdobja, — do višine, določene s samoupravnim ■ sporazumom, če je s tem samoupravnim sporazumom določeno obvezno medsebojno kritje izgub in pod pogojem, da temeljne organizacije, ki so to obveznost prevzele, ne poslujejo z izgubo ter da razliko- med zneskom sredstev, potrebnih za izplačilo akontacij osebnih dohodkov, in zneskom sredstev, ki jih je za ta namen zagotovila temeljna organizacija, ki je poslovala z izgubo, oziroma dobljenih iz sklada skupnih rezerv, prenesejo na žiro račun te temeljne organizacije- 19. člen Temeljna organizacija, ki je izkazala v zaključnem računu nekrito izgubo pri' svojem poslovanju, izplačuje prve tri mesece od dneva, ko poteče rok, predpisan za predložitev zaključnega računa oziroma od dneva, ko postane dokončna odločba pristojne Službe družbenega knjigovodstva o ugotovitvi nekrite izgube, osebne dohodke največ do višine zneska poprečnih osebnih dohodkov, izplačanih na delavca v zadnjem četrtletju prejšnjega leta. Kolikor pa izguba tudi po tem roku ni pokrita ali ni sklenjen samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v sanaciji oziroma sklenjena prisilna poravnava ali sprejeta Odločitev o uvedbi stečaja, pa se izplačujejo osebni dohodki v višini zajamčenih osebnih dohodkov, določenih na podlagi tega zakona. 20. člen Skupščina družbenopolitične skupnosti ali od nje pooblaščen organ lahko temeljni organizaciji na njeno zahtevo dovoli izplačilo akontacij osebnih dohodkov v večjem obsegu od tistega, ki je določen v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega zakona, če ugotovi objektivni značaj vzrokov z;) izgubo, ali oceni, da je zaradi narave in pomena dejavnosti to opravičljivo. Skupščina družbenopolitične skupnosti ali od nje pooblaščen organ lahko temeljni organizaciji na njenp zahtevo dovoli izplačilo akontacij osebnih dohodkov v večjem obsegu od tistega, ki je določen y skladu z 19. členom tega zakona, če so za razliko zagotovljena nepovratna sredstva. IV. KAZENSKI DOLOČBI 21. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek temeljna organizacija, če ne izplača zajamčenega osebnega dohodka v skladu s 4 členom tega zakona, ali če ga izplača v znesku, ki ja manjši od zneska, določenega na podlagi tretjega odstavka 8. člena tega zakona. Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 22. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 10 000 din se kaznuje za prekršek, kdor samostojno opravlja dejavnost ? osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ali civilna pravna oseba, ki ima delavce v delovnem razmerju, če jim ne izplačuje vsaj osebnega dohodka v višini iz prvega odstavka 13. člena tega zakona. V. KONČNI DOLOČBI 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati zakon o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73 in 27/79) ter 111. in 112. člen zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, Št. 24/77 in 30/78). 24. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 113-565/32 Ljubljana, dne 24. februarja 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik M: au Kučan L r. 297. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi m 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi, obsojene osebe — pomilostitev po uradni dolžnosti Neprestani del kazni zapora se odpusti Vesiltasu Ibrahimu, rojenemu leta 1959 v Merzifonu v Turčiji, se odpusti neprestani del kazni 1 leta in 10 mesecev zapora, ki bi jo v celoti prestal dne 28. 4. 1983. St. 25-1/82 Ljubljana, dne 18. julija 1982. Prod; ik Kiktor Avbelj 1. r. 298. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojencev ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb X. člen Neprestani del kazni zapora se odpusti Č u p k a Jaroslavu, rojenčmu leta 1934 v Losti-nu (Češkoslovaška), se odpusti neprestani del enotne kazni 8 let in 6 mesecev zapora, ki bi jo v celoti prestal 8. 4. 198,3. 2. člen Izrečena kazen zapora se zniža Rebernišku Branku, rojenemu leta 1953 v Celju, se izrečena enotna ka^en 12 let zapora zniža za 1 leto. 3. člen Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo Tešanovič-Bagi Krsmaniji, rojeni leta 1958 v Koretaših (SO Lopare), se izrečena kazen 1 leta zapora spremeni v pogojno obsodbo, tako da se kazen ne bo izvršila, če obsojenka v 3 letih ne bo storila novega kaznivega dejanja. St. 25-1/82 Ljubljana, dne 18. februarja 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 299. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SRS, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82 in 4/82) V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: 1) Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur se: — v stolpcu 7 stopnja 2,04 nadomesti s stopnjo 3,24, — v stolpcu 17 stopnja 12,50 nadomesti s stopnjo 13,70, — v stolpcu 18 stopnja 27,71 nadomesti s štopnjo 28,91. 2) Pri zaporedni številki 56 občina Tržič se: — v stolpcu 18 stopnja 24,97 nadomesti s stopnjo 25,37. St. 420-34/81 Ljubljana, dne 17. februarja 1982. Direktor z Republiške -uprave za družbene prihodke Zdenko Mali 1. r. 300. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80 in 70/81) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82 in 4/82) se v tabelah točke 2: — pri zaporedni številki 50 občina Šentjur stopnja 12,50 nadomesti s stopnjo 13,70. Št 420-34/81 I Ljubljana, dne 17. februarja 1982. Direktor 1 Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko, Mali 1. r. 301. Na podlagi drugega odstavka 32. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli- cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 8. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana Socialistične republike Slovenije v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Obalne skupnosti in izvršni sveti skupščin otičin v SR Sloveniji ter Republiška ■ skupnost za cene, Skupnost za cene mesta Ljubljana, Skupnost za cene Obalne skupnosti in občinske skupnosti za cene v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DOGOVOR o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1982 1. člen Udeleženci so se na temelju zveznega dogovora d izvajanju politike cen v letu 1982 (Uradni list SFRJ, št. /82; v nadaljnjem besedilu: zvezni dogovor) dogovorili, da bodo pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije na področju trga in politike cen v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi sprejemali ekonomske in druge ukrepe ter s svojimi aktivnostmi prispevali, da bo rast cen v letu 1982 bistveno nižja kot v letu 1981 in da se bo tako bistveno zmanjšala tudi stopnja inflacije. 2. člen V skladu z uresničevanjem politike ekonomske stabilizacije in politiko krepitve konkurenčne sposobnosti gospodarstva na tujih trgih bodo udeleženci sprejemali ekonomske ukrepe in ukrepe na področju družbene kontrole cen, določene z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80 — v nadaljnjem besedilu: zakona), s ■ čimer bodo zagotovili, da se bodo cene proizvodov in storitev v SR Sloveniji v obdobju od decembra 1981 do decembra 1982 gibale v okvirih, predvidenih z zveznim dogovorom, in sicer: °/o ; — pri proizvajalcih industrijskih iz- delkov do 14 :— pri storitvah do 16 — pri prodaji na drobno do 15 — pri življenjskih stroških do 17 3. člen , - Udeleženci bodo z doslednim uresničevanjem sprejete ekonomske, politike, zlasti na področju ekonomskih odnosov s tujino, politike delitve družbenega proizvoda jn dohodka ter skupne,! splošne in osebne porabe, ustvarjali pogoje za gibanje cen v predvidenih okVirih. Za uresničevanje dogovorjene politike cen v letu 1982 izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti tudi ne bodo povečali oziroma predlagali povečanja splošne stopnje posebnega davka od prometa proizvodov. 4. člen Udeleženci se -zavezujejo, da bodo tekoče spremljali razmere na trgu in na področju cen ter sproti sprejemali ukrepe za odpravo motenj na trgu in v gibanju cen. Z ustreznimi ukrepi in tudi s selektivnim in diferenciranim izvajanjem politike cen bodo spodbujali povečanje proizvodnje oziroma ponudbe deficitarnih proizvodov in storitev vsakodnevne rabe. V ta namen bodo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Obalne skupnosti in izvršni syeti občinskih skupščin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: izvršni sveti) v okviru svojih pristojnosti pospeševali proizvodnjo kmetijskih pridelkov, zlasti osnovnih živil, ter opravljanje deficitarnih obrtnih storitev. 5. člen Udeleženci bodo v okviru svojih pristojnosti pospeševali samoupravno urejanje cen. Zato si bodo vS svojimi ukrepi prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela oblikovali cene svojih izdelkov in storitev v medsebojni odvisnosti, povezanosti in odgovornosti. Hkrati bodo udeleženci vzpodbujali samoupravne organizacije in skupnosti k samoupravnemu urejanju cen zlasti v smislu 13., 14., 15., 18. in 19. člena zakona tako, da bodo na ta način ustvarjeni ustreznejši pogoji za pridobivanje dohodka in prihodka vseh subjektov, ki vzpostavljajo medsebojne ekonomske odnose in da bo hkrati zagotovljen večji vpliv porabnikov na oblikovanje cen. « 6. člen Izvršni sveti se bodo skupaj s\ SZDL v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi zavzemali, da bodo skupnosti za cene pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov in storitev, pomembnih za neposredno porabo delovnih ljudi in občanov, pospeševale vključevanje organiziranih potrošnikov v izvajanje politike cen teh proizvo- dov in storitev. Hkrati se bodo izvršni sveti zavzemali, da se bodo organizirani potrošniki na vseh ravneh vključevali v urejanje cen in v reševanje problemov v zvezi s preskrbo v skladu z vlogo, ki jo imajo na tem področju. 7. člen Udeleženci soglašajo, da bodo politiko cen v letu 1982 izvajali na temelju programov o spremembah cen, ki jih bodo do 15. februarja 1982 pripravile Republiška skupnost za cene, Skupnost za cene mesta Ljubljane, Skupnost za cene Obalne skupnosti in občinske skupnosti za cene v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnosti za cene) v sodelovanju • z gospodarskimi zbornicami in ustreznimi splošnimi združenji ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi. S programi bodo v okvirih rasti cen iz 2. člena tega dogovora določeni odstotki povečanja cen proizvodov in storitev po panogah in skupinah dejavnosti ter dinamika teh povečanj. Pri izdelavi programov o spremembah cen v letu 1982 bo upoštevana potreba po selektivnem in diferenciranem izvajanju politike cen ter po odpravljanju najbolj izrazitih nesorazmerij v cenah med posameznimi panogami dejavnosti »ter skupinami proizvodov in storitev. Udeleženci soglašajo, da do sprejetja programov iz tega člena ne bodo omogočili povečanja cen iz pristojnosti republike in občin razen v primerih, če se v skladu z odlokom o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81) doseže o tem dogovor z Zvezno skupnostjo za cene ter republiškimi in pokrajinskimi skupnostmi za cene. 8: člen Skupnosti za cene bodo pri izvajanju politike cen v letu 1982: — skrbele, da bodo Samoupravne organizacije in skupnosti pri oblikovanju cen svojih proizvodov in storitev oblikovale cene v skladu s predpisanim postopkom in navodili o uporabi meril za oblikovanje cen, zlasti pri izdelkih, ki so predmet nadaljnjega procesa proizvodnje; — v okviru sprejetega programa o spremembah cen v letu 1982 iz prejšnjega člena vodile izrazito diferencirano in selektivno politiko cen, pri čemer bodo med drugim upoštevale čas in odstotek zadnje podražitve tako, da praviloma v prvi polovici leta 1982 ne bo prišlo do sprememb cen proizvodov in storitev katerih cene so bile spremenjene v drugem polletju 1981. leta, in da bodo v prvem četrtletju 1982. leta dajale prednost spremembam cen izdelkov in storitev, katerih cene se v letu 1981 niso povečale; — v okviru selektivne in diferencirane politike cen vodile politiko postopnega odpravljanja najbolj izrazitih nesorazmerij v cenah in v odnosih v primarni delitvi, pri čemer bodo pri oceni upravičenosti povečanja cen upoštevale rast cen v zadnjih dveh letih; — pri oceni upravičenosti povečanja cen v večji meri upoštevale vpliv merila svetovne cene in ukrepe, .ki so jih samoupravne organizacije in skupnosti sprejele na področju proizvodnje, izrabe zmogljivosti, dviga produktivnosti dela, znižanju proizvodnih stroškov, varčevanja z energijo, surovinami, reprodukcijskim materialom ipd., da bi tako omilile potrebo po zvi-šaiVju cen. Prav tako vpliva povečane amortizacije ne bodo upoštevale kot utemeljitev za povečanje cen. 9. člen Ker je treba zagotoviti, da bo rast cen in življenjskih stroškov v letu 1982 izrazito nižja kot pa v ' letu 1981, udeleženci soglašajo, da v letu 1982 ne bodo na novo vzpodbujali razvoja posameznih dejavnosti na temelju 41. člena zakona in da se bodo v primerih, kjer se bo razvojna komponenta dogovorno uporabljala, znesek na račun razvoja vključil v povečanje cen, ki bodo predvidena v programih o spremembah cen v letu 1982 tako. da skupni okviri tam predvidenega povečanja cen v ustrezni panogi oziroma skupini dejavnosti ne bodo presegli dogovorjenih okvirov rasti cen. 10. člen Skupnosti za cene bodo pripravile predloge predpisov o načinu oblikovanja cen proizvodov in storitev v prometu na drobno oziroma v prometu na debelo iz svoje pristojnosti tako, da bodo izvršni sveti sprejeli te predpise najpozneje do konca februarja 1982. leta. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo do 15. februarja 1982 predpisal zaščitne cene krompirja letine 1982 ter do 30. septembra 1982. leta zaščitne cene za mleko in brojlerje za leto 1983. 11. člen Udeleženci, zlasti občinske skupnosti za cene in izvršni sveti občinskih skupščin, bodo s selektivnim in diferenciranim izvajanjem politike cen pri procesu postopnega prehoda, na ekonomske stanarine zagotovili, da bodo samoupravne stanovanjske skupnosti v letu 1982 nadaljevale postopni prehod na ekonomske stanarine na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskih skupnosti in v čim večji možni meri izenačile stanarine za enakovredna Stanovanja. Zato se bodo v SR Sloveniji bolj povišale stanarine v tistih občinah, kjer je raven stanarin za enakovredna stanovanja nižja. Republiška skupnost za cene bo v sodelovanju z Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije do konca januarja 1982 pripravila program zviševanja stanarin po posameznih občinah. Občinske skupnosti za cene bodo pri potrditvi cen na področju stanovanjske graditve skrbele, da še v cene stanovanj ne bodo vgrajevali stroški, ki v smislu veljavnih predpisov v to ceno ne sodijo, in da pri samoupravnem oblikovanju cen stanovanjske graditve sodelujejo tudi končni kupci stanovanj. 12. člen Udeleženci soglašajo, da je potrebno v letu 1982 pri izvajanju politike cen in pri uresničevanju družbene kontrole cen vzpostaviti trajnejše in učinkovitejše medsebojno sodelovanje ter sodelovanje Republiške skupnosti za cene z drugimi republiškimi in pokrajinskimi skupnostmi za cene. Zato bo Republiška skupnost za cene v, okviru medrepubliškega sodelovanja urejala cene za tiste proizvode in storitve, ki so dogovorjeni v zveznem dogovoru, v okviru republike pa tesneje sodelovala z občinskimi skupnostmi za cene, in sicer še posebej pri urejanju cen stanarin, komunalnih storitev, osnovnih in posebnih vrst kruha, pomembnejših obrtnih storitev ter cen kamna, gramoza, peska in gradbenih storitev. 13. člen Izvršni sveti soglašajo, da bodo tekoče spremljali stanje preskrbe z osnovnimi živili in nekaterimi pomembnejšimi izdelki vsakodnevne rabe, se medsebojno obveščali in samostojno ali skupno sprejemali ustrezne ukrepe. Za preprečevanje motenj v preskrbi prebivalstva bodo izvršni sveti med drugim tudi intervenirali z blagovnimi rezervami. V primerih, ko bo na trgu potrebna intervencija z blagovnimi rezervami, bodo najprej intervenirali z občinskimi in republiškimi tržnimi blagovnimi rezervami, nato z občinskimi stalnimi blagovnimi rezervami in šele nazadnje bodo v primerih večjih motenj na trgu blaga osnovne preskrbe občanov uporabili republiške stalne blagovne rezerve. Za preprečevanje motenj v preskrbi občanov bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v okviru možnosti sprejemal tudi ustrezne ukrepe za intervencijski uvoz proizvodov osnovne preskrbe občanov. 14. člen Izvršni svet soglaša, da so za tekočo in redno preskrbo občanov izredno pomembne blagovne rezerve na vseh ravneh, zlasti pa na ravni republike in občine. V ta namen bodo izvršni sveti tudi v letu 1982 krepili svoje blagovne rezerve v skladu s sprejetimi programi. Sredstva za oblikovanje rezerv v proračunsko dopolnjevanih občinah se bodo v letu 1982 delno zagotavljala iz republiškega proračuna v okviru materialnih možnosti in v skladu s sprejetimi merili. 15. člen Udeleženci soglašajo, da bodo skupnosti za cene: — spremljale, ugotavljale in analizirale spremembe cen, medsebojna razmerja v cenah ter tendence v spremembah cen po dejavnostih, panogah in skupinah proizvodov, — predlaga le sprejem ukrepov in aktivnosti, s katerimi se bo uresničevala s tem dogovorom opredeljena politika cen ter — občasno obveščale udeležence tega dogovora o gibanjih cen in o problemih, ki bodo prisotni pri uresničevanju dogovorjene politike cen. 16. člen Udeleženci ugotavljajo, da so ustvarjeni potrebni institucionalni okviri za celovitejši nadzor predpisov o cenah. Zato bodo organi tržne inšpekcije v letu 1982 povečali svojo aktivnost na tem področju nadzora. V ta namen bo Republiški tržni inšpektorat na temelju povečanega sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene pripravljal okvirne programe dela za občinske .organe tržne inšpekcije in s tem njihovo delo in aktivnost v večji meri usmerjal na aktualne probleme nadzora cen. V skladu s svojimi pristojnostmi bo Republiški tržni inšpektorat posvetil posebno pozornost kontroli cen in kakovosti proizvodov v proizvajalnih organizacijah združenega dela; občinski, organi tržne inšpekcije pa bodo izvajali kontrolo cen proizvodov v blagovnem prometu in ceh storitev, posebno pozornost pa bodo namenili tudi kršitvam predpisov, ki urejajo varstvo kupcev blaga oziroma uporabnikov storitev. Republiški tržni inšpektorat bo prek občinskih organov tržne inšpekcije tudi bolj organizirano spremljal preskrbljenost trga ter pojave in motnje na trgu, do katerih prihaja zaradi dejanj špekulacij v blagovnem prometu, kot so povzročanje pomanjkanja blaga na trgu z ustavljanjem in omejevanjem njegove prodaje, s prikrivanjem blaga, z vezano prodajo oziroma nakupom blaga ali z neizpolnjevanjem obvez-. ttoeti iz pogodb o nakopal in prodaji blaga brez upravičenega vzroka. O negativnih pojavih na trgu in ugotovljenih kršitvah bodo organi tržne inšpekcije obveščali pristojne organe. rt. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo vsi ude- ležencL 18. Sen Ta dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 302. Na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 5/81) skleneta Skupnost otroškega varstva Slovenije in Zadružna zveza Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem samoupravnim sporazumom kmetje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in združujejo svoje delo, zemljišča, delovna in druga sredstva z drugimi kmeti in z delom delavcev ter z družbenimi sredstvi v temeljnih zadružnih organizacijah, v enovitih kmetijskih zadrugah, temeljnih organizacijah kooperantov in v enovitih delovnih organizacijah kooperantov ali z delom delavcev in z družbenimi sredstvi v drugih organizacijah združenega dela, v skladu z zakonom, s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev in pogodbo o trajnejšem proizvodnem sodelovanju (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje) uresničujejo pravico do porodniškega dopusta in obveznosti združevanja sredstev v občinskih skupnostih otroškega varstva. Pravice in obveznosti po tem sporazumu imajo združeni kmetj e, ki teh pravic oziroma obveznosti ne uresničujejo na kaki drugi podlagi. 2. člen Pravice in obveznosti po tem samoupravnem sporazumu ima kmet z dnem, ko pridobi lastnost združenega kmeta v organizaciji, ki je pristopila k temu samoupravnemu sporazumu. n. TRAJANJE PORODNIŠKEGA DOPUSTA 3. člen Skladno z določbami Samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta. imajo združeni kmetje pravico do porodniškega dopusta v enakem obsegu kot delavci in drugi delovni ljudje. III. NADOMESTILO OSEBNEGA POHODKA 4. člen V času porodniškega dopusta imajo združeni kmetje pravico do nadomestila osebnega dohodka. . ki znaša 100 "/g od osnove. 5. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je najmanjši osebni dohodek, ki ga z odlokom določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. IV. UVELJAVLJANJE PRAVICE DO PORODNIŠKEGA DOPUSTA IN IZPLAČEVANJ# NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA 6. člen Pravico do porodniškega dopusta uveljavljajo, združeni kmetje v organizaciji, s katero trajneje sodelujejo. 7. člen / Nadomestilo osebnega dohodka izplačujejo organizacije, s katerimi združeni kmetje trajneje sodelujejo. Občinska skupnost otroškega varstva povrne organizacijam izplačane zneske nadomestil osebnega dohodka v rokih, za katere se občinska skupnost otroškega varstva dogovori z organizacijami. V. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 8. člen Za uresničevanje pravice do porod,.iškega dopusta združeni kmetje vzajemno in solidarno v občinskih skupnostih otroškega varstva združujejo sredstva po prispevni stopnji za program skupnih nalog družbenega varstva otrok v Skupnosti otroškega varstva Slovenije. 9. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je najmanjši osebni dohodek, ki ga z odlokom določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. . ' 10. člen Prispevek za uresničevanje pravice do porodniškega dopusta plačuje organizacija, s katero združeni kmet trajneje sodeluje. Nosilca obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena sta združeni kmet in organizacija. 11. člen Združeni kmet, ki trajneje proizvodno sodeluje z dvema ali več, organizacijami, uresničuje pravice in obveznosti po tem sporazumu v organizaciji, ki jo sam izbere. O svoji izbiri združeni kmet obvesti v pisni obliki druge organizacije, s katerimi trajneje proizvodno sodeluje. 12. člen Pravico do porodniškega dopusta po tem sporazumu je mogoče uveljavljati skladno z določbami samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta in drugih samoupravnih splošnih aktov Skupnosti otroškega varstva Slovenije, če to ni v nasprotju z določbami tega samoupravnega sporazuma. VI. KONČNE DOLOČBE 13. člen Zadružna zveza Slovenije sklene ta samoupravni sporazum po pooblastilu organizacij združenih kmetov in drugih organizacij združenega dela, ki trajneje proizvodno sodelujejo z združenimi kmeti in so sprejele ta samoupravni sporazum. 14. člen Organizacije, ki bi že po sklenitvi tega samoupravnega sporazuma sprejele sporazum, sporočijo svojo odločitev Zadružni zvezi Slovenije, ki o tem obvesti Skupnost otroškega varstva Slovenije. Združeni kmetje iz organizacij, ki po sklenitvi samoupravnega sporazuma sprejemajo ta sporazum, imajo pravice in obveznosti po tem samoupravnem sporazumu od prvega dne naslednjega meseca po sprejetju samoupravnega sporazuma. 15. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 19-19-7-81-4 Predsednica Skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Marjeta Potrč 1. r. Predsednik Upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije Nande Vode L r. 303. N% podlagi statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/75) so delegati uporabnikov in izvajalcev v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 3. februarja 1982 uskladili stališča v zborih in med njima, ter sprejeli SKLEP o okvirih za višino naložb v vzgojnoizobraževalne objekte v letu 1982 1. Naložbe v vzgojnoizobraževalne objekte v letu 1982 (po cenah januarja 1982) ne smejo preseči naslednjih zneskov za: din/m2 normirane neto površine zgradbe Šola — Dom Zaklonišče Adaptacija Novogradnja Novogradnja a) gradbena in obrt. dela z notranjimi instalacijami 11.900 17.000 26.000 b) zunanja ureditev in priključki 800 2.100 3.400 c) oprema 2.800 2.800 4.000 č) projekti, inženiring in ostali stroški investit. 1.200 1.700 3.000 a—č) Skupaj: 16.700 23.600 36.400 ad b) Kot zunanja ureditev in priključki se upošteva planiranje zemljišča za šolsko-domsko dvorišče in igrišča, ureditev dovozov in dostopov do zgradbe ter izvedba priključkov na javne komunalne naprave, vendar samo v tolikšnem obsegu, da so izpolnjeni minimalni pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ne upošteva pa se vrednost komunalno opremljenega zemljišča, morebitna rušitvena dela, stroški nadomestnih stanovanj in druga pripravljalna dela na zemljišču. ad c) Za opremo se šteje vgrajena in pomična oprema po normativih, vendar brez učil in učnih pripomočkov. ad č) Od stroškov v tej točki odpade na: — projekte 40 "/e — inženiring 30% — ostale stroške 30% 2. Normirana neto zazidana površina zgradbe je odvisna od vrste in kapacitete šole — doma, kot sledi: 2.1. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA 2.1.1. PODRUŽNIČNA ŠOLA: vpissmih učencev 60 90 120 učencev v prvi izmeni 60 90 120 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori B. C. ostali prostori 2,9 2,8 2,7 in komunikacije 3,6 2,8 2,2 A. B. C. Skupaj m2 6,5 5,6 4,9 2.1.2. SAMOSTOJNA IN CENTRALNA ŠOLA vpisanih učencev 240 480 720 960 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori 4,5 4,2 4,0 3,8 B. C. ostali prostori in komunikacije 3,1 2,7 2,3 2,0 A. B. C. Skupaj m2 7,6 6,9 6,3 5,8 2.2. OSNOVNA SOLA S PRILAGOJENIM PROGRAMOM 2.2.1. ODDELKI PRI ŠOLI ad 2.1.1. IN ad 2.1.2. ZGORAJ vpisanih učencev 12 24 36 48 učencev v prvi izmeni 12 24 36 48 nvVučenca v prvi izmeni: A. učni prostori B. C. ostali prostori in 4,3 3,8 3,5 3,4 komunikacije 2,6 2,3 2,1 1,9 A. B. C. Skupaj m2 6,9 6,1 5,6 5,3 2.2.2. SAMOSTOJNA IN CENTRALNA SOLA vpisanih učencev 72 144 216 288 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 mVučenca v prvi izmeni: A. učni prostori 6,2 5,8 5,3 4,8 B. C. ostali prostori in komunikacije - 4,2 3,5 3,0 2,6 A. B. C. Skupaj m2 10,4 9,3 8,3 7,4 i 2.3. DELOVNO USPOSABLJANJE TEŽJE DUŠEVNO PRIZADETIH OTROK 2.3.1. ODDELKI PRI OSNOVNI SOLI ad 2.2.2. ZGORAJ vpisanih učencev 12 24 36 48 učencev v prvi izmeni 12 24 36 48 mVučenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk 4,9 4,4 4,1 3,9 B. C. ostali prostori in komunikacije 3,0 2,6 2,3 2,1 A. B. C. Skupaj m2 7,9 7,0 6,4 6,0 2.3.2. SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA vpisanih učencev 72 144 216 288 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 m2/učenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk B. C. ostali prostori in 7,0 6,5 6,0 5,4 komunikacije 4,9 4,0 3,3 29 A. B. C. Skupaj m2 11,9 10,5 9,3 8,3 2.4. SREDNJA-SOLA 2.4.1. EKONOMSKA, DRUŽBOSLOVNA, PEDAGOŠKA, NARAVOSLOVNO-MATEMATICNA IN RAČUNALNIŠKA USMERITEV vpisanih učencev 360 720 1080 1440 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 mVučenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk B. C. ostali prostori in 5,0 4,6 4,3 4,0 komunikacije 3,1 2,7 2,3 2,0 A. B. C. Skupaj m2 8,1 7,3 6,6 6,0 2.4.2. OSTALE USMERITVE vpisanih učencev 360 720 1080 1440 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 mVučenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk B. C. ostali prostori in 5,9 5,3 4,8 4,4 komunikacije 3,4 2,9 2,5 2,2 A. B. C. Skupaj m2 9,3 8,2 7,3 6,6 2.4.3. S PRILAGOJENIM PROGRAMOM vpisanih učencev 72 144 216 288 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 m2/učenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk 7,5 6,7 6,1 5,6 B. C. ostali prostori in komunikacije 4,4 3,8 3,2 2,7 A. B. C. Skupaj m2 11,9 10,5 9,3 8,3 2.5. VISOKE SOLE 2.5.1. EKONOMSKA, DRUŽBOSLOVNA, PEDAGOŠKA, (brez telesnokulturmh programov), NARAVOSLOVNO-MATEMATICNA IN RAČUNALNIŠKA USMERITEV vpisanih rednih študentov 360 720 1080 1440 študentov v prvi izmeni 240 480 720 960 mVštudenta v prvi izmeni: A. prostori za pouk 5,2 4,8 4,5 4,3 B. C. ostali prostori in komunikacije 3,4 3,0 2,6 2,2 A. B. C. Skupaj m2 8,6 7,8 7,1 6,5 2.5.2. KULTURNO-UMETNIŠKA IN PEDAGOŠKA (s telesnokultumim programom) vpisanih rednih študentov 120 240 360 480 študentov v prvi izmeni: 120 240 360 480 m2/š,tudenta v prvi izmeni:' A. prostori za pouk B. C. ostali prostori in 14,8 12,0 10,5 9,7 komunikacije 10,2 8,0 6,5 5,3 A. B. C. Skupaj m2 25,0 20,0 17,0 15,0 2.5.3. OSTALE USMERITVE vpisanih rednih študentov 300 600 900 1200 študentov v prvi izmeni 240 480 720 960 m2/študenta v prvi izmeni: A. prostori za pouk 6,4 5,9 5,5 5,2 B. C. ostali prostori in komunikacije 3,8 3,3 3,0 2,7 A. B. C. Skupaj m2 10,2 9,2 8,5 7,9 2.6. DOM ZA UCENCE IN ŠTUDENTE 2.6.1. LOČENA ENOTA število ležišč 60 120 180 240 m2/ležišče: A. bivalni prostori 5,8 5,8 5,8 5,8 B. C. ostali prostori in komunikacije 4,4 3,3 2,9 2,7 A. B. C. Skupaj m2 10,2 9,1 8,7 8J> 2.6.2. SAMOSTOJNI DOM število ležišč 240 480 720 960 mVležišče: A. bivalni prostori 8,0 7,7 7,5 7,4 B. C. ostali prostori in komunikacije 5,5 4,8 4,3 4,2 A. B. C. Skupaj m2 . 13,5 12,5 11,8 11,6 2.7. DOM ZA UCENCE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM 2.7.1. LOČENA ENOTA število ležišč 12 24 36 48 m-Vležišče: • ' A. bivalni prostori 9,3 8,6 8,0 7,5 B. C. ostali prostori in komunikacije 5,7 4,7 4,3 4,0 A. B. C. Skupaj m2 15,0 13,3 12,3 11,5 2.7.2. SAMOSTOJNI DOM število ležišč 72 144 216 288 mVležišče: A. bivalni prostori 11,4 10,9 10,5 10,3 B. C. ostali prostori in komunikacije 6,7 6,1 5,7 5,3 A. B. C. Skupaj m2 18,1 17,0 16,2 19.6 — V DOMOVIH: A. BIVALNI PROSTORI, kamor spadajo: 1. spalnice 2. sobe za obolele učence 3. dnevne sobe — učilnice 4. knjižnice — čitalnice '5. mladinska soba 6. športni — klubski prostori 7. jedilnica — večnamenski prostor in 8. morebitne druge bivalne površine B. OSTALI PROSTORI, kamor spadajo: 9. sanitarije — garderobe 10. prostori za čiščenje obleke in obutve 11. sobe za dežurne vzgojitelje 12. upravni prostori 13. strokovne službe — zbornica 14. ambulanta 15. obrat kuhinje 16. obrat pralnice 17. hišna delavnica 18. inventar, arhiv 19. ogrevanje in 20. morebitne druge površine za ostale namene C. 21. KOMUNIKACIJE 2.8. CE MIKROLOKACIJSKI POGOJI NAREKUJEJO IZGRADNJO ZAKLONIŠČA,'SE V TA NAMEN PRIZNAVAJO NORMIRANE NETO POVRŠINE: 2.8.1. PRI ŠOLAH 0,5 mVučenca-študenta v prvi izmeni 2.8.2, PRI DOMOVIH 0,6 mVležišče NORMIRANO NETO POVRŠINO TVORIJO: — V ŠOLAH A. PROSTORI ZA POUK, kamor spadajo 1. iičilnice 2. predavalnice 3. laboratoriji 4. učne delavnice 5. kabineti — mirno dek> učiteljev 6. mimo delo učencev 7. knj ižnice-čitalnice 8. klubski prostori za učence in učitelje 9. telovadnice in 10. morebitne druge učne površine B. PROSTORI ZA OSTALE NAMENE, kamor spadajo: 11. jedilnica — večnamenski prostor 12. obrat kuhinje 13. obrat pralnice 14. hišna delavnica 15. inventar — arhiv 16. sanitarije — garderoba 17. upravni prostori — strokovne službe 18. kotlarna in 19. morebitne druge površine za ostale namene C. 20. KOMUNIKACIJE 3. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o okvirih za višino naložb v vzgoj noizobraževalne objekte v letu 1981, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12 z dne 21. 4. 1981. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave. Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Natan Bernot 1. r. 304. Na podlagi 113. in 119. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 577. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), ter v skladu z 19. in 20. členom aneksa s katerim se spreminja in dopolnjuje 'samoupravni sporazum o temeljih plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v. SR Sloveniji za obdobje 1381—1935, je skupščina Republiške skupnosti za ceste Slovenije na 23. zasedanju 15. februarja 1982 sprej ela . SKLEP o ugotovitvi, da sta sklenjena samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje od leta 1981 do 1985 (objavljen v skupščinskem Poročevalcu št. 23 z dne 23.12.1980) in aneks k temu samoupravnemu sporazumu (objavljen v Gospodarskem vestniku št. 21 z dne 29. 5. 1981) I Na podlagi podpisanih pristopnih izjav in poročil izvršnih svetov skupščin občin je pristopilo k sh- moupravnemu sporazumu od 3.547 zavezancev 2.861 Udeležencev ali 80.66 °/o in aneks k samoupravnemu sporazumu od 3.547 zavezancev 2.703 udeležencev ali 76,21 »/o. II Po določilih 19. člena samoupravnega sporazuma je le-ta sklenjen, ko ga sprejme in podpiše najmanj polovica zavezancev. III Po ‘določilih 20. člena samoupravnega sporazuma se v Uradnem listu SRS objavi združeno besedilo samoupravnega sporazuma. Ljubljana, dne 15. februarja 1982. Skupščina Republiške skupnosti za ceste Slovenije Viktor Seitel 1. r. 305. Na predlog skupščine Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije ( v nadaljnjem besedilu: Interesna skupnost za ceste Slovenije), upravljalca magistralnih in regionalnih cest na območju Socialistične republike Slovenije, v skladu zlasti z določili 15. člena 'zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 53/71), določili zlasti 586. in 591. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), določili zlasti 112. in 116. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter sklepa skupščine Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 17/79) sprejemamo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v enovitih delovnih organizacijah, v kmetijskih in drugih zadrugah, v temeljnih organizacijah kooperantov, v temeljnih zadružnih organizacijah in drugih oblikah združevanja kmetov, v pogodbenih organizacijah združenega dela — vse s področja gospodarstva, v temeij-nih 'organizacijah združenega dela s sedežem na območju SR Slovenije s področja časopisno založniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci tega samoupravnega sporazuma) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih srednjeročnega plana vzdrževanja izv izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje od leta 19S1 do 1983 1 1. člen S tem samoupravnim sporazumom udeleženci na področju razvoja magistralnih in regionalnih cest na območju Socialistične republike Slovenije v obdobju od leta 1981 do 1985: — urejamo in usklajujemo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose ter interese na področju razvoja magistralnih in regionalnih cest; — določamo fizični obseg razvoja vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Slovenije za obdobje od leta ITSl. do 1935; — določamo za posamezne objekte lokacijo, rok dograditve in znesek naložb; — določamo osnove in merila za združevanje sredstev v Interesno skupnost za ceste SR Slovenije; — določamo elemente splošne ljudske obrambe in osnove družbene samozaščite na področju razvoja magistralnih in regionalnih cest; —- določamo tehnične in prometne oseove izgradnje magistralnih in regionalnih cest; — določamo na.čin nadzora nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma. 2. člen Pri opredeljevanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov na področju razvoja magistralnih in regionalnih cest udeleženci tega samoupravnega sporazuma ugotavljamo da: — je vzdrževanje in izgradnja cest posebnega družbenega pomena; — se upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in je zato potrebno nadaljevati ter zaključiti naložbe pričete v srednjeročnem obdobju 1976—1930; - — sprejemamo temeljne opredelitve naložb v razvoj cest, določene z analizo možnosti razvoja SR Slovenije za obdobje 1981—1985 s smernicami za pripravo družbenega plana SR Slovenije ter odlokom o temeljnih smernicah in okvirih ekonomske politike družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije za dobo od leta 1981—1985; — pri usmeritvah naložb upoštevamo meddržavne dogovore in pogodbe ter dogovore in sporazume sklenjene med republikami in avtonomnima pokrajinama; — pri določanju tehničnih in prometnih osnov vzdrževanja in izgradnje cest upoštevamo geopolitično, prometno in "ekonomsko vključevanje Slovenije v državne in mednarodne transportne tokove blaga in oseb, oziroma družbenoekonomskega razvoja sploh; — tudi vnaprej z naložbami v ceste pospešujemo razvoj manj razvitih območij in obmejnih območij; — pri naložbah v ceste upoštevamo intere. e večje varnosti cestnega prometa, varstvo okolja in zaščito proti hrupu. , 3. člen Na območju Slovenije bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 vzdrževano (redno letno in zimsko vzdrževanje) javnih cest in cestnih objektov, in sicer; — 90 km avtocest ; — 110 km hitrih cest, — 1065 km magistralnih cc — 3731 km regionalnih ces. Za vzdrževanje cest. in cestnih objektov se mora pri sklepanju srednjeročnih ali letnih dogovorov upoštevati zlasti naslednje: — vzdrževati ceste v letnem in zimskem času tako, da bo na cestah mogoč promet, kateremu so namenjene; — zaradi potreb po odstranjevanju 'objektivnih nevarnosti na vozišču j.e organizirati vzdrževalno službo tako, da lahko ukrepa v člmkrajšsm možnem času po zaznambi objektivnih nevarnosti; — kvalitetno izvajanje stalnega nadzora nad stanjem cest in objektov na njih, kakor tudi nad njihovo prevoznostjo in uporabnostjo ceste za tisti promet, kateremu je cesta namenjena; — popravilo makadamskih in moderniziranih vozišč mora biti izvajano tako. da na njih ne bo udar- nih jam ali drugačnih deformacij, katere bi lahko ogrožale varnost prometa; — urejevanj e bankin, brežin, usekov in nasipov ter vzdrževanje zelenic in nasadov ob cestah mora omogočiti normalno preglednost voznikom, poleg tega pa«prispevati k urejenosti okolice ceste; r- naprave za odvodnjavanje morajo biti vzdrževane tako, da bo omogočeno njihovo normalno delovanje; — na objektih bodo izvajana redna vzdrževalna dela; — horizontalna in vertikalna signalizacija mora biti v takem stanju, da voznika pravočasno opozarja na nevarnost ali pa pravilno usmerja; — zimska služba mora biti izvedena' v skladu z načrti o zimski službi in na osnovi razvrstitve cest v zimskem času (prioriteti); — izvedena dela, kot posledice izrednih dogodkov na cestah, bodo izvajana po posebnih programih na podlagi predhodnih analiz vsakega dela posebej. 4. člen Pri organiziranju in izvajanju ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju razvoja magistralnih in regionalnih cest udeleženci tega samoupravnega sporazuma izvajamo zlasti naslednje naloge: — usklajujemo načrte in programe razvoja cestnega omrežja s kriteriji in potrebami obrambe in zaščite z družbenopolitičnimi skupnostmi in oboroženimi silami; — koordiniramo in usklajujemo razvojne programe s stališča obrambe in zaščite z območnimi samoupravnimi skupnostmi za ceste; __ prioritete pri novogradnjah, rekonstrukcijah in vzdrževanju cest bomo določali tudi glede potreb in zahtev obrambe in zaščite; — pri novogradnjah in rekonstrukcijah se mora zagotoviti tudi zahteve obrambe in zaščite; _______ v izrednih razmerah in neposredni vojni nevarnosti se izvajanje nalog tega sporazuma uskladi z navodili, smernicami in sklepi Skupščine SR Slovenije ter njenih izvršnih organov. Lokacija Dolžina v km Udeležba RSC v mio dir — odsek Naklo—Ljubljana (1/2 AC)* 29,0 2.333,9 — II. etapa zahodne magistrale v Celju 117,0 — Uranska cesta 21,0 253,0 — Zasavska cesta 12,6 886,1 b) pričetek in končane v obdobju 1981—1985 — Tržaška cesta v Ljubljani _ 40,4 — odsek Smarje-Sap—Viš. gora (2 pas.) 12,0 910,8 c) pričetek in končane v obdobju 1981' 951,2 do 1985** — predor Karavanke vključno z ureditvijo cestnega prometa skozi Jesenice 6,6 2.403,5 d) pričetek in nedokončane v obdobju 1981—1985*** — odsek Vrtojba—Selo (1/2 AC) 10,5 312,7 * Etapne izgradnja AC na odseku Naklo—Ljubljana še ni dogovorjena z Mednarodno banko za obnovo in razvoj. ** Izgradnja predora skozi Karavanke po meddržavni pogodbi med SFRJ in republiko Avstrijo bo glede na jugoslovanski značaj tega projekta potekala na način, kot bo skupno dogovorjeno z drugimi republikami in pokrajinami. *** V kolikor za dokončanje teh odsekov ne bodo zagotovljena sredstva iz 10. člena, se bodo najeli krediti. **** Poleg udeležbe RSC se za nekatere novogradnje — investicije združujejo tudi sredstva družbenopolitičnih skupnosti. SIS in drugih inštitucij po posebnih sporazumih. Skupna investicijska vrednost teh novogradenj znaša: za odsek Črnuče—Dolgi most pododsek Celovška cesta—Dolgi most 1446,3 mio din, za odsek Dolgi most—Dolenjska cesta 1764,7 mio din, za priključek Semedela 220,8 mio din, za priključek Ruda 184,8 mio din, za priključek Ruda—Strunjan 722* mio din, za HC skozi Maribor v celotni izvedbi 1248 mio din, za priključek Rožna dolina 25,9 mio din, za mejni prehod Šentilj 66,8 mio din, za II. etapo zahodne magistrale Celje 234 mio din, za Uransko cesto 506 mio din, za Tržaško cesto 80,8 mio din. 2. Rekonstrukcije 5. člen Razširjena reprodukcija cest se bo izvajala na naslednjih lokacijah, v zneskih, dolžinah in rokih. 1. Novogradnje***’ Lokacija Dolžina v km Udeležba RSC v mio din a) pričetek v obdobju 1976—1980 in končane v obdobju 1981—1985 — odsek Črnuče—Dolgi most pododsek Celovška cesta—Dolgi most 9,1 1.084,7 — odsek Dolgi most—Dolenjska cesta 6,8 1.323,5 — priključek Semedela — 172,2 — priključek Ruda — 138,6 — odsek Ruda—Strunjan 7,6 541,5 — HC skozi Maribor v celotni izvedbi*** 14,0 798,7 — priključek Rožna dolina — ■ 19,4 — mejni prehod Šentilj — 33,4 — odsek Solkan—Brda 6,7 268,6 Zap. št. . Lokacija Dolžina v krn Inv. vred. v 000 din i. 11/341 Vinska gora—Arja vas 3,0 50.600 2. I/lOc Tremerj e—Laško 1,8 47.940 3. II/342a Penk—Letuš 1,0 18.980 4. I/10d Postojna—Pivka 5,7 139.150 5. 1/1 Martuljek—Belca 4,0 88.550 6. 1/1 Podkoren—Koren 1,8 37.950 7. 11/315 Bohinjska Bela—So- teska 7,0 139.150 8. 11/322 Kranj—Golnik 2,2 37.950 9. 11/378 Trebija—Žiri v 1,3 50.600 10. 1/6 Škofljica—Pijava gorica 1.4 37.950 11. 11/320 Grahovo—Bloška polica 2,0 22.820 12. 1/3 Fala—Maribor 2,0 50.600 13. 11/342 Poljana—Žerjav 2.8 63.250 14. 11/333 Straža—Novo mesto 5,8 75.900 15. 11/344 Rogaška Slatina 5,8 50.600 Zap. št. Lokacija Dolžina v km M ► o S° 16. 11/344 Šentjur 4,0 12.650 17. 11/321 Radovljica 1,4 8.190 18. 11/371 Kamnik 3,5 31.620 19. 11/368 Trbovlje 1,6 25.300 20. 1/3 Ptuj 5,0 36.910 21. 11/333 Novo mesto 3,8 37.950 22. 11/319 Cerkno 1,0 6.710 23. 1/4 Metlika 1,0 25.300 68,9 1,096.620 6. člen Na področju enostavne reprodukcije (investicijskega vzdrževanja) cest se bodo dela izvajala na naslednjih lokacijah, v dolžinah, vrednostih in rokih: 1. Investicijsko vzdrževanje Zap. št. Lokacija Vrsta ' Inv. vred. ukrepa v 000 din a) pričeta dela v obdobju 1976—1980 in končana v obdobju 1981—1985 oj ačitev 1. 11/344 Celje—Šentjur vozišča 20.174 2. 11/330 Velika Reka—Radeče ojačitev 3.760 3. II/lOc Cel j e—Šmarj eta ojačitev 10.742 4. I/lOc Rim. Topi.—Zid. most ojačitev 7.653 ured. 5. 11/314 Črnivec—Radmirje vozišča 3.223 ured. 6. 11/326 Šmarj e^-Planina vozišča 15.575 7. 11/344 Celje—Šentjur ojačitev 3.625 8. 11/344.. . Šentjur—Mestinje ojačitev 6.445 9. 11/344 Šentjur—Mestinje ojačitev 12.220 ured. 10. 11/346 Rogatec—Maj šperk vozišča 8.730 11. 11/341 Velenje—Vinska gora ojačitev 17.322 12. 11/340 Šentrupert—Soteska ojačitev 13.294 13. 1/10 Šentrupert—Ločica - ojačitev 5.639 14. II/301f Dornberg—Selo ojačitev 6.043 15. 11/308 Črni vrh—Col ojačitev 5.639 16. 11/308 Col—Ajdovščina ojačitev 20.679 17. 11/304 Kalce—Godovič ojačitev 1.074 18. 11/304 Sp. Idrija—Zelin ojačitev 5.505 19. 11/304 Želin—Dol. Trebuša ojačitev 4.297 ured. 20. 11/319 Sovodenj—Cerkno vozišča 9.802 ured. 21. 11/377 Pečnik—Žiri vozišča 6.445 22. 11/301 Šempeter—Dornberk ojačitev 6.715 23. II/301f Dornberk—Selo ojačitev 3.357 24. H/306 Šempeter—Miren oj ačitev 12.758 25. 11/301 Predel—Bovec ojačitev 5.639 26. 11/301 Bovec—Žaga ojačitev 7.386 ured. 27. II/301b Žaga—Uče j a vozišča 18.799 28. 11/302 Trenta—Bovec ojačitev 11.682 29. 11/310 Bertoki—Gradišče ojačitev 9.131 30. 11/320 Planina—Unec ojačitev 2.820 31. 1/10 Kalce—Planina ojačitev 1.343 Zap. št. Lokacija Vrsta ukrepa Inv. vred. v 000 din 32. I/10d Postojna—Pivka ojačitev 20.360 33. I/10d Pivka—Ribnica ojačitev 16.248 34. 11/301 Dutovlj e—Sežana ojačitev 14.234 35. 11/301 Sežana—Divača oj ačitev 10.876 36. II/301g Dutovlj e—Repentabor ojačitev 5.102 ured. 37. 11/384 Mojstrana—Vrata vozišča 4.701 38. II/321a Kropa—Podnart— —Zvirče ojačitev 11.011 39. 11/323 Vodice—Sp. Brnik ojačitev 8.460 ured. 40. 11/315 Lesce—Soteska vozišča 2.282 41. 11/315 Soteska—Sv. Janez ojačitev 8.460 42. 11/316 Bled—Borje ojačitev 12.220 43. 11/322 Žirovnica—Begunje ojačitev 2.686 44. 11/314 Podrošt—Cešnj ica ojačitev 15.174 45. 11/314 Škofja Loka ojačitev 6.983 46. 11/319 Šk. Loka—Gorenja vas ojačitev 7.519 47. 11/322 Šenčur—Kranj ojačitev 6.445 48. 11/320 Planina—Unec ojačitev 1.074 49. 11/320 Cerknica—Bloška pol. ojačitev 17.457 50. 11/336 Želodnik—Drtij a ojačitev 3.624 51. 11/371 Domžale—Duplica ojačitev 5.102 52. 1/10 Ločica—Troj ane ojačitev 1.880 53. 1/10 Troj ane—Želodnik oj ačitev 10.339 ured. 54. 11/327 Mlačevo—Krka vozišča 11.280 ured. 55. 11/331 Grosuplje—Ivančna g. vozišča 3.894 ured. 56. 11/365 Šmartno—Grm vozišča 5.237 57. 1/1 Ivančna g.—Bič ojačitev 6.177 58. 11/336 Hrastnik—Šmarjeta ojačitev 4.701 59. n/314 Stahovica—Črnivec ojačitev 5.775 60. n/328 Šentjakob—Ribče ojačitev 1.343 61. n/328 Litija—Zagorje ojačitev 11.280 ured- 62. 11/330 Zadvor—Šmartno vozišču? 2.417 63. 11/330 Šmartno—Vel. ured. Reka vozišča 6.445 64. n/365 Šmartno p. Litiji— ured. —Grm vozišča 4.029 65. n/328 Šentj akob—Ribče ojačitev 12.220 ured. 66. n/330 Zadvor—Šmartno vozišča 5.639 ured. 67. n/376 Ljubljana—Vič vozišča 12.758 68. 1/10 Kalce—Planina ojačitev 8.056 ured. 69. 11/368 Latkova vas—Trbovlje vozišča 7.251 70. 1/10 Lj ubij ana—Vrhnika ojačitev 4.163 71. 11/336 Izlake—Zagorje ojačitev 3.223 72. 1/10 Ločica—Troj ane ojačitev 268 73. 11/341 Dravograd več. ureditev 12.220 74. 11/349 Videm—Radenci ojačitev 2.820 75. I/10a Lenart—Gor. Rad. ojačitev 9.937 ured. 76. 11/351 Renkovci—Beltinci vozišča 3.223 77. 11/357 Dobrovnik—Dolga vas ojačitev 5.639 78. I/10a Crenšovci—Lendava ojačitev 15.877 79. II/358C Stročja vas—Ljutomer ojačitev 4.565 Zap. št. t Vrsta Inv. vred. LOKacija ukrepa v 000 din 80. 11/352 Šentilj—Trate ojačitev ured. 24.786 81. 11/351 Renkovci—Beltinci vozišča 7.519 82. 11/354 Ormož'—Središče ojačitev ured. 3.223 83. 11/358 Stročja vas—Pavlovci vožišča 6.177 84. 1/3 Spuhlja—Ormož ojačitev ured. 3.223 85. 11/346 Majšperk—Ptuj vozišča 11.950 86. 11/347 Slov. Bistrica—Hajdina oj ačitev 2.282 87. 11/347 Spuhlja—Zavrč ojačitev ured. 5.103 88. 11/348 Maribor—Ptuj vozišča ured. 4.834 89. 11/360 Žihlava—Ptuj vozišča 8.729 90. 1/3 Spuhlj a—Ormož ojačitev ured. 16.651 91. 11/370 Ribnica—Ribniška koča vozišča ured. 7.386 92. II/341b Ravne—Slov. Grad. vozišča ured. 2.282 93. II/341b Ravne—Slov. Grad. vozišča 10.474 94. 11/338 SL Bistrica—Poljčane ojačitev' 16.517 95. 11/333 Podbočj e—Čatež ojačitev ured. 10.742 96. 11/338 Bistrica—Bizel j sko vozišča 12.758 97. 11/362 Videm—Brežice ojačitev 5.237 98. 11/362 Brežice—Dobova oj ačitev 9.400 99. 11/327 Črnomelj—Adlešiči ojačitev ured. 5.639 100. 11/364 Adlešiči—Vinica vozišča 15.576 101. 1/6 Kočevje—Livold ojačitev ured. 3.624 102. 11/333 Podbočj e—Čatež vozišča 16.383 103. I/lOc Krško—Kovinarska ojačitev 11.815 104. 1/4 .N. mesto—Metlika ojačitev 2.552 105. 11/327 Krka—Žužemberk ojačitev 3.357 106. 11/327 Dvor—Soteska ojačitev ured. 5.639 107. 11/386 Obure—Mačkovec vozišča 10.608 108. 1/4 N. mesto—Metlika ojačitev 19.337 109. 1/6 Žlebič—Kočevje ojačitev 3.357 110. I/lOc Radeče—Boštanj ojačitev ured. 5.237 111. 11/326 Žužemberk—Pluska vozišča 20.143 112. 11/326 Trebnj e—Mokronog ojačitev ured. 11.815 113. 11/33*' 3rm—Pluska vozišča 5.371 114. 113. 116. 117. 118. 119. 120. zidovi iz leta 1980 železniški prehodi (Tremerje) parkirni prostori iz 1976—1980 avtobusna postajališča nedokončana dela iz programa 1980 izvedena dela, toda finančno plačana v letu 1981 projekti naročeni v 1980 za potrebe 1981—1985 26.856 26.856 33.571 20.143 201.420 161.148 67.140 1,477.050 Lokacijo in obseg del pod zap. št. 114—120 določa Skupščina samoupravne interesne skupnosti za ceste SR Slovenije z letnim finančnim načrtom. 2. Modernizacija CC Lokacija S S Inv. vred. SJd v 000 din e b) pričeta in končana dela v obdobja 1981—1985 1. 11/314 Črnivec—Gornji grad 1,5 31.620 2. II/336 Rim. Toplice—Jurklošter 3,4 37.950 3. 11/345 Čmolica—Zegar—Lesično 4,0 50.600 4. 11/326 Šentjur—Planina 1,5 26.570 5. 11/338 Bistrica ob Sotli—Bizelj- sko 1,0 12.650 6. 11/301 Vreme—Ribnica 4,0 63.250 7. 11/314 Petro. Brdo—Sorica—Pod- rošt 2,5 25.300 8. 11/314 Črna—Črnivec 1,7 44.280 9. 11/346 Ptuj—Lenart 5,0 101.200 10. 11/358 Stročja vas—Palovci 3,2 31.620 11. 11/351 Senarska—Videm 2,0 12.650 12. 11/326 Kočevje—Dvor 5,0 88.550 13. 11/334 Mozelj—Brezovica 2,0 20.241$ 14. 11/336 Jelovec—Boštanj - 5,0 63.25b 15. 11/326 Šmarje—Planina 1,0 .2.650 16. 11/364 Bosljiva Loka—Osilnica 1,5 15,180 17. 11/367 Stranice—Vitanje 1.0 25.300 18. 11/302 Vršič—Trenta 1,8 6.320 , 47,1 669.180 3. Ojačitev Zap št. Lokacija Dolžina v km Inv. vred. v 000 din 1. AC Slov. Konjice—Celje 4,0 31.625 2. 1/10 V ransko—Ločica 4,0 24.170 3. I/10c Laško—Zidani most 3,0 13.915 4. n/340 Nazarje Luče 4,0 16.114 5. n/302 Bovec—Trenta 5.0 25.300 6. n/301 Šempeter—Štanjel 2,0 8.222 x 7. AC Unec—Razdrto 4.0 31.625 8. n/311 Koper—Smarj e 4,0 20.143 9. n/3io Pridvor—Gračišče 4,0 20.240 10. n/319 J ezersko—Kranj 2,0 10.742 11. n/315 Bohin. Bistrica—Savica 6,0 34.155 12. AC Ljubljana—Unec 5,0 40.281 13. 1/1 Ljubljana—Ivančna g. 7,0 38.942 14. 1/10 Ljubljana—Logatec 5,0 31.625 15. 1/10 Prevoje—Črnuče 4,0 16.1li 16. 1/1 Medvode—Šentvid 4,0 26.856 17. AC SL Konjice—Hoče 2,0 22.831 18. 1/3 Dravograd—Maribor 10,0 63.250 19. 1/3 Ptuj—Ormož 7,0 42.954 20. I/10a Lenart—Gor. Radgona 3,0 12.650 21. 11/347 Slov. Bistrica—Ptuj 4,0 16.111 22. 1/4 Težka voda—Metlika 4,0 20.143 23. 11/326 Trebnj e—Mirna 4,0 20,240 » Zap. št. Lokacija .5 £ Inv. vred. v 000- din 'o > 24. 1/1 J ezero—Mačkovec 4,0 21.485 25. 11/385 Podgrad—11. Bistrica 6,0 31.625 26, 11/304 Godovič—Idrija 4.0 25.300 1 115,0 666.655 4. Ostalo Zap. št 1. Zidovi na M + R cestah 2. Črne točke 3. Oprema cest 4. MDA 5. Sofinanciranje (samo v 1. 1981) 6. Žel. prehodi — izven nivoja križanja is ?i > > 170,780 138.920 63.250 44.500 50.600 101.200 569.250 Lokacijo in obseg del določa Skupščina samoupravne interesne skupnosti za ceste SR Slovenije z letnim finančnim načrtom. 7. člen Objekti se bodo gradili (razširjena reprodukcija) na naslednjih lokacijah, v zneskih in rokih: Zap. št. Lokacija fi Inv. vred. v 000 din 13. Most čez Lendavo v Pertoči 20.139 14. Most čez Bukovniški potok v Dobrovniku 20.139 15. Manjši mostovi razponov 5—29 m (7 kom) 80.565 16. Most čez Dravinjo v Ločah 25.300 17. Most čez Oplotnico v Tepanju 26.565 849.321 —— i— 8. člen Pri novogradnjah cest in objektov ter investicijskem vzdrževanju cest na posameznih lokacijah morajo biti upoštevane zlasti naslednje tehnične in prometne osnove: — varnost — prometna obremenitev — tehnični elementi — zaščita okolja — pogoji uporabe — hidrološki pogoji •— trajnost materialov — nosilnost objektov Pri uporabi navedenih osnov se, udeleženci tega sporazuma zavezujemo, da bomo te osnove uporabljali racionalno, upoštevajoč predvsem možnosti etapne gradnje, racionalne opreme in izvedbo priključkov, tipizacijo objektov in optimalno izrabo zemljišč. c;-o Lokacija g C > a) pričeti v obdobju 1976—1980 in končani v obdobju 1981 —1985 1. 376 Most čez Mali Graben—Kozarje 22.820 2. 336 b Most čez Savo v Zagorju 51.049 3. 10 a Most pri Benediktu (razširitev • 2 kom) 16.103 4. Most na cesti Vuhred—Podvel- ka 25.502 5. Most čez Mirno pri Boštanju 71.726 6. Most čez Kokro na Jezerskem (1 kom) 11.476 b) pričeti in končani v obdobju 1981—1985 1. Most čez Rogoznico v Budini 20.139 2. Most čez potok v Nadanjem selu I. 16.109 3. Most čez potok,- v Nadanjem selu II. 16.109 4. Most čez Pišnico pri Jasni 33.567 5. Most čez Boben v Hrastniku 13.423 6. Most čez Krko v Dobravi 73.851 7.'' Most čez Krko v Kostanjevici 100.655 8. Most čez Dravinjo v Vidmu 67.136 9. Most čez Ložnico v Cigonci ) 16.109 10. Most čez Savinjo v Ljubnem 40.280 11. Mostovi čez Pako /Vel.—H. Luknja) 4 kom 67.136 12. Most čez Javorniški potok v Črni 13.423 9. člen Za izvršitev, del, naštetih v členih, od 4 do 7 tega sporazuma, za upravljanje cest, za odplačilo najetih posojil in kreditov, za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo zidov, za urejanje črnih točk, za cestno signalizacijo in drugo opremo, za mladinske delovne akcije, za izdelavo študij in projektov ter za nepredvidene stroške, je potrebno v obdobju 1981—1985 zagotoviti skupna sredstva v višini 28.336,0 mio din. Skupna sredstva se namenjajo za: mio din (cene 1980) a) enostavno reprodukcijo: (mio din 14.752,1) — redno vzdrževanje cest in objektov 5.028,6 — modernizacijo cest in objektov 2.812,8 1— upravljanje cest in objektov 970,5 — odplačilo posojil in kreditov 5.370,9 — drugi stroški po prvem odstavku tega sporazuma 569,3 b) razširjeno reprodukcijo (mio din 13.583.9) — novogradnje cest 11.638,0 — novogradnje objektov 849,3 — rekonstrukcije in obvozi 1.096,6 Sredstva iz 1. odstavka tega člena bodo zagotovljena iz naslednjih virov: a) iz izvirnih virov — prispevki od prodaje pogonskih goriv m 11.511,5 % — pristojbina na cestna motorna vozila domača 3.542.0 — pristojbine na tuja motorna vozila 253.0 — cestnine 1.518,0 — združenih sredstev TOZD (od dela čistega dohodka) 6.325,0 b) iz ostalih virov: — posojilo domačih bank 1.518,0 — posojila tujih bank 3.668,5 Viri sredstev v skupnem znesku in po posameznih postavkah so usklajeni s predlogom dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. Zap. št. Lokacija Dolžina v km 5 > § Q > St i. 11/314 Črnivec—Gornji Grad 1.0 24.035 2. 11/336 R. Toplice—Jurklošter 3.6 35.904 3. 11/345 Črnolica—Žegar—Lisično 2,0 25.300 4. 11/326 Šentjur—Planina 1.0 18.975 5. 11/301 Vršič—Bovec 1,05 5.371 6. 11/301 b Žaga—Učeja 2 0 21.505 7. 11/301 Vreme—Ribnica 1,0 18.975 8. 11/314 Petrovo Brdo—Sorica— Podrošt 0.5 7.590 9. 11/314 Črna—Črnivec 1,3 29.095 10. 11/336 Mlinšek—Kandrše 2,5 60.720 11.. 11/346 Ptuj—Lenart 2,0 44.275 12. 11/358 Stročja vas—Pavlovci 0,8 8.855 13. 11/351 Senarska—Videm 20 20.240 14. 11/360 Ptuj—Zihlava 6,0 46.805 15. 11/326 Kočevje—Dvor 1,0 12.650 16. 11/334 Mozelj—Brezovica 3,0 33.472 17. 11/336 Jelovec—Boštanj 1,0 16.823 18. 11/326 Šmar j e—Planina 2,0 31.625 19. 11/326 Žužemberk—Trebn j e 4,0 31.625 20. 11/364 Bosljiva Loka—Osilnica 1,5 15.813 40,2 509.653 Zap. št. Lokacija Dolžina v km 1 Inv. vre 1 000 din i. 11/341 Vinska gora—Arja vas 4,0 72.105 2. I/lOc Tremerja—Laško 2,2 72.908 3. 11/342 b Penk—Letuš 1,0 21.309 4. 11/304 Godovič—Idrija 4,0 107.423 5. 11/306 Šempeter—Miren 4,0 48.070 6. I/10d Postojna—Pivka 0,3 22.770 7. 1/1 Martuljek—Belca 4,0 99.438 8. lil Podkoren—Koren 0,2 9.045 9. 11/322 Kranj—Golnik 2,3 37.950 10. 11/378 Trebija—Žiri 0,7 29.965 11. 1/6 Škofljica—Pijava gorica 0,6 -15.762 2. Ojačitve 1. 11/302 Bovec—Trenta 3,0 14.973 2. 11/301 Šempeter—Štanjel 2,0 7.891 3. I/10e Razdrto—iSelo 5,0 32.858 4. 11/376 Lj.—Vič—Polhov Gradec 3,0 20.240 5. 1/3 Dravograd—Maribor 5,0 33.428 18.0 109.390 11. člen Za zagotovitev kontinuitete realizacije programa novogradenj cest (5. člen) in razvoja cestne infrastrukture (2. člen) se zavezanci — udeleženci tega samoupravnega sporazuma zavezujemo, da bomo zagotavljali, plačevali oziroma združevali sredstva za: a) odplačilo anuitet od najetih kreditov za izgradnjo predora Karavanke* v — planskem obdobju 1966—1990 v skupnem znesku — 6.787 mio din — planskem obdobju 1991—1996 v skupnem znesku — 3.820 mio din — planskem obdobju 1996—2000 v skupnem znesku — 2.367 mio din b) plačilo anuitet najetih kreditov predvidenih v planskem obdobju 1981—1985 v skupnem znesku — 5.187 mio din. 12. člen Za pospeševanje razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij (2. člen) udeleženci — zavezanci tega samoupravnega sporazuma namenjamo 23 °/e vseh sredstev, ki so predvidena za modernizacijo in rekonstrukcijo magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji. 13. Sen Sredstva iz 9. Sena drugega odstavka (združevanje sredstev TOZD 6325 mio din) tega samoupravnega sporazuma udeleženci združujemo po enotni stopnji 3,47 “/o od osnove, ki jo predstavlja doseženi čisti dohodek, ugotovljen v zaključnem računu za leto, ki predhodi letu, v katerem poteka združevanje sredstev, zmanjšan za del čistega dohodka za osebne dohodke, obračunane po zaključnem računu in povečan za amortizacijo, obračunano nad minimalnimi z zakonom predpisanimi stopnjami. Obračunski zneski za vsa sredstva, ki jih udeleženci združujemo po enotnih virih, osnovah in merilih za SIS za elektrogospodarstvo, SIS za nafto in plin, SIS za železniški in luški promet (za področje železniškega prometa in področje luškega prometa) in Republiško skupnost za ceste ne smejo presegati 35 "/o povprečnega zneska sredstev, ki jih je posamezni udeleženec razporedil za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela in za amortizacijo obračunano nad minimalnimi z zakonom predpisanimi stopnjami v zaključnih računih zadnjih 3 let pred letom za katero se sestavlja zaključni račun v katerem se ugotavlja obveznost za združevanje sredstev. Ce bo obveznost izračunana po skupnih stopnjah za navedene SIS materialno proizvodnjo presegala 35 °/o omejitev se bo stopnja 3,47 0/o proporcionalno zmanjšala. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se zavezujemo, da bomo sredstva iz prvega odstavka tega člena združevali v času od 1. 1. 1981—31. 12. 1985. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma soglašamo, da se sredstva po prvem odstavku tega člena združujejo brez obveznosti vračanja, infrastrukturo izboljšujejo pogoji pridobivanja dohodka v združenem delu, zvišujejo življenjski in delovni pogoji, delovnih ljudi in občanov. Brez obveznosti vračanja združujemo sredstva za razvoj magistralnih in regionalnih cest tudi zavezanci na predlog zakona za srednjeročno obdobje 1976—1980 in 1981—1985. 14. člen Dokler ne bo z zakonom ali spremembo tega samoupravnega sporazuma drugače določeno udeleženci vplačujemo sredstva ugotovljena po zaključnem ra- • Odplačilo anuitet za predor skozi Karavanke bo glede na jugoslovanski značaj tega projekta potekalo na način, kot bo skupno dogovorjen z drugimi republikami in pokrajinami. čunu za preteklo leto po 9. členu tega samoupravnega sporazuma v 10 enakih obrokih do zadnjega dne v mesecu, začenši s 1. marcem naslednjega leta na posebni zbirni račun pri Službi družbenega knjigovodstva, ki bo sredstva z zbirnega računa tekoče nakazovala na račune SIS materialne proizvodnje v dogovorjenih razmerjih. 15. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma soglašamo, da sklene Interesna skupnost za ceste Slovenije z Ljubljansko banko — združeno banko pogodbo — sporazum za opravljanje bančnih poslov po tem samoupravnem 'sporazumu. 16. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma pooblaščamo službo družbenega knjigovodstva, da preverja izvrševanje obveznosti vplačevanja sredstev, sestavljanja obračunov in pravilnosti obračunov 17. člen Skupščino Interesne skupnosti za ceste Slovenije zavezujemo, da bo: — racionalno gospodarila s sredstvi, ki se združujejo po tem samoupravnem sporazumu; — udeležencem tega samoupravnega sporazuma letno poročala o izvajanju nalog, o prilivu in porabi sredstev; — zagotovila družbeno kontrolo izvajanja tega samoupravnega sporazuma s strani udeležencev; — udeležence tega samoupravnega sporazuma seznanila z ukrepi, ki jih bo sprejela s srednjeročnim planom v skladu z drugimi sporazumi, dogovori in na podlagi predpisov. 18. člen O sprejemanju osnutka in predloga tega samoupravnega sporazuma odločamo delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela po postopku določenem v samoupravnih aktih, delovni ljudje in občani pa v zborih skupščin občin po postopku njihovih statutov. 19. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme in podpiše najmanj polovica pooblaščenih pred--stavnikov temel>nih in drugih organizacij združenega dlia in najmanj polovica pooblaščenih predstavnikov skupščin občin v 'SR Sloveniji. Pravice, obveznosti in odgovornosti po tem samoupravnem sporazumu udeleženci prevzamemo s podpisom in veljavnostjo od 1. 1. 1981 dalje. 20. člen Osnutek in predlog samoupravnega sporazuma z obrazložitvijo objavi Interesna skupnost za ceste Slovenije v zadostnem številu, da se udeleženci o njih lahko izjasnimo in da se zagotovi potrebna obveščenost. Sklenjeni samoupravni sporazum se objavi ▼ Uradnem listu SR Slovenije. 21. člen K temu samoupravnemu sporazumu lahke pai- stopijo tudi druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, ki so zainteresirane za uresničitev njegovih določil. Skladno z dolo- čili zakona o združenem delu (zlasti 462. in 586. člen) poslovodni organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki bodo na novo organizirane oziroma ustanovljene, v času za katerega se sklepa ta samoupravni sporazum; poskrbijo, da se delavci izjasnijo o naknadnem pristopu. Naknaden pristop k temu samoupravnemu sporazumu se izvede s pismeno izjavo skupščini Interesne skupnosti za ceste Slovenije. 22. člen Udeleženec lahko odstopi od tega samoupravnega sporazuma po postopku, ki ga določajo njegovi samoupravni splošni akti, pri čemer velja odstop po preteku 6 mesecev od dneva, ko je bila pismena odpoved dostavljena vsem udeležencem in če kdo od njih ne sproži postopka upravičenosti odstopa. 23. člen Ta samoupravni 'sporazum se spremeni in dopolni po postopku kot je. bil sklenjen. ' Pravico pobude za spremembo ali dopolnitev ima vsak udeleženec in druga družbena pravna oseba v skladu z zakonom. Pismeni predlog z obrazložitvijo predloži pobudnik skupščini Interesne skupnosti za ceste Slovenije. 24. člen Spore iz tega sporazuma rešuje arbitraža. V arbitražo imenujejo sprti udeleženci po dva predstavnika, predsednika pa imenuje skupščina Interesne skupnosti za ceste Slovenije. Arbitraža sprejema odločitve po postopku, ki je določen v statutu Interesne skupnosti za ceste Slovenije. Na odločitev arbitraže ima udeleženec, ki z odločitvijo ni zadovoljen, možnost tožbe pri sodišču združenega dela. , 25. člen Izvajanje določil tega samoupravnega sporazuma spremlja skupšpina Interesne skupnosti za ceste Slovenije. 26. člen Originalno besedilo z vsemi podpisanimi sklepi o pristopu se hrani v arhivu Interesne skupnosti za ceste Slovenije. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 306. Na podlagi 5. člena pravilnika o postopku oblikovanja in določanja cen storitev ter merilih in elementih za oblikovanje cen storitev TOZD Mestni potniški promet, je mešani delavski svet TOZD Mestni potniški promet na svoji 26! redni seji dne 14. decembra 1981 sprejel • SKLEP o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic I Delavski svet SOZD Integral, DO Ljubljanski potniški promet, TOZD Mestni potniški promet Ljubljana, določa ceno za prevoz potnikov v javnem mest- nem potniškem prometu in sicer: tj i n a) priložnostna vozovnica, plačana z gotovino v vozilu , 9,00 b) cena žetona za eno vožnjo (žeton kupljen r predprodaji) 8,50 c) priložnostna vozovnica s popustom, plačana z gotovino v vozilu 4,50 č) kos prtljage, plačan i gotovino 9,00 ali z žetonom 8,50 d) prevoz živali (psi), plačan z gotovino 9,00 ali z žetonom 8,50 e) enotna dijaška mesečna vozovnica za vse proge 190,00 f) delavska mesečna vozovnica za eno progo 400,00 g) delavska mesečna vozovnica za dve progi 530,00 h) delavska mesečna vozovnica za tri proge 650,00 i) delavska mesečna vozovnica za vse proge 900,00 j) prenosna mesečna vozovnica za vse proge 1.200,00 k) letna prenosna vozovnica za vse proge 10.500,00 l) vozovnica za vse proge za starejše občane (ženske nad 60 let, moški nad 65 let starosti) 300,00 II Proste vozovnice in vozovnice s popustom daje TOZD Mestni potniški promet za te-le občane: a) brezplačen prevoz — narodni heroji — nosilci partizanske spomenice 1941 — španski borci — vojni vojaški invalidi nad 60 °/o invalidnosti — civilni invalidi vojne nad 60 °/o invalidnosti • — mirnodobski vojaški invalidi nad 60 t o invalidnosti — borci za severno mejo (Maistrovi borci) — slovenski vojni dobrovoljci 1912—1918 (solunski borci) — slepi s spremljevalcem — otroci do 4. leta starosti — duševno nezadostno razvite osebe s spremljevalcem b) priložnostna vozovnica s popustom — otroci od 4. do 10. leta starosti — vojni vojaški invalidi od 20 do 60 °/e invalidnosti — civilni invalidi vojne od 20 do 60 %> invalidnosti — mirnodobski vojaški invalidi od 20 do 60 °/o invalidnosti III V nočnem času se cene vozovnicam povišajo za 100 °/o. Za nočni čas velja: — ob delavnikih od 0.00 do 04.00 ure — ob nedeljah in praznikih od 0.00 do 05.00 ure Cene v nočnem času prične TOZD Mestni potniški promet uveljavljati z odhodi avtobusov s končnih postaj mestnega potniškega prometa. Občani, ki imajo brezplačen prevoz iz lila) točke tega sklepa, imajo brezplačen prevoz tucu v nočnem času. Potniki iz lil), g), h), i), j), k) in 1) točke tega sklepa, doplačajo v nočnem času ob vozovnici še ceno iz l/a) ali b) točke. IV Kriteriji za izdajo in veljavnost mesečnih vozovnic 1. delavska mesečna vozovnica: — pravico do katerekoli kategorije delavske mesečne vozovnice in poljubne izbire prog imajo vsi zaposleni in nezaposleni občani s pridobitvijo vozovnice na podlagi, osebne izkaznice — število voženj je neomejeno — mesečna vozovnica ni prenosljiva 2. dijaška mesečna vozovnica: — pravico do dijaške mesečne vozovnice imajo redni dijaki osnovnih šol, srednjih in strokovnih šol v Ljubljani do 20. leta starosti ter redni študentje fakultet, visokih in višjih šol v Ljubljani do 25. leta starosti — navedeni dijaki in študenti lahko pridobijo dijaško mesečno vozovnico na podlagi potrdila o rednem šolanju — število voženj je neomejeno — mesečna vozovnica ni prenosljiva — za izgubljeno ali uničeno vozovnico se v šolskem letu na podlagi uradnega preklica izda le en dvojnik — vozovnica v šolskem letu ne velja med 24.00 in 05.00 uro — vozovnica ne velja v mesecu juliju in avgustu — izredni slušatelji delavskih univerz, tečajev, večernih šol ter osebe v rednem delovnem razmerju, nimajo pravice do dijaških vozovnic 3. mesečna vozovnica za starejše občane: — mesečno vozovnico za starejše občane lahko pridobijo ženske nad 60 let in moški nad 65 let starosti na podlagi osebne izkaznice — število voženj je neomejeno — mesečna vozovnica ni prenosljiva. V Vse mesečne vozovnice, opremljene z ustrezno nalepko tekočega meseca, veljajo od 1. dne v tekočem mesecu do vključno 5. dne v naslednjem mesecu. VI. Dosedaj veljavni oranžni žetoni, kupljeni po 7,50 din, ostanejo v veljavi šest mesecev od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, z doplačilom razlike med ceno žetona, kupljenega po stari ceni in ceno žetona, kupljenega po novi ceni. VII TOZD Mestni potniški promet odvzame mesečno vozovnico v naslednjih primerih zlorabe: — če jo uporablja oseba, ki ni lastnik mesečne vozovnice — če mesečna vozovnica ni opremljena z nalepko tekočega meseca — če je mesečna vozovnica ali nalepka ponarejena — če lastnik mesečne ali druge vozovnice ne upošteva navodil, napisanih na vozovnici. Ob prevzemu odvzete mesečne vozovnice, se zaračuna 10-kratni znesek cene priložnostne vozovnice Plačila v gotovini iz l/a) točke tega sklepa. VIII Sklep o navedenih cenah je na podlagi predhodnih soglasij občinskih komunalnih skupščin in skupščin Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, potrdil'svet Skupnosti za cene mesta Ljubljane, na svoji 16. redni seji dne 18. 2. 1982. IX Ta sklep začne veljati 1. 3. 1982 in se objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o cenah za prevoz potnikov v mestnem potniškem prometu v Ljubljani, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 4/81 dne 3. 2. 1981 ter sprememba sklepa, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 7/81 dne 5. 3. 1981. Predsednica delavskega sveta TnZD Mestni potniški promet Julka Muhar 1. r. 307. Na podlagi 2., 4. in 5 člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/76 in 13/77) je delavski svet temeljne organizacije Kanalizacija Ljubljana, ob soglasju 16. seje sveta Skupnosti za cene mesta Ljubljane z dne 18 februarja 1982, sprejel z ločenim glasovanjem delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev SKLEP o ceni za odvedeno vodo po kanalizacijskem omrežju, ki ga upravlja temeljna organizacija Kanalizacija Ljubljana 1. člen Delegati delavskega sveta v sestavi uporabnikov in izvajalcev smo sporazumno določili, da znaša cena za odvedeno vodo po kanalizacijskem omrežju: Obstoječa Nova cena cena — enostavna reprodukcija 2,34 din/m3 2,81 din/m3 — prispevek ob ceni 0,77 din/m3 0,77 din/m3 za odplačilo anuitet RR Skupaj: 3,01 din/m3 3,58 din/m3 2. člen TOZD Kanalizacija Ljubljana prične zaračunavati odvedeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega odčitka po objavi sklepa po stanju porab-,ene vode iz vodomerov Mestnega vodovoda Ljubljana, Vodovoda Kranj (za področje Medvod), uporabnikov vode lokalnih vodovodov Horjul, Dobrova in Polhov gradeč in posameznih pavšalnih obračunov (pogodbeni odjem). 3. člen S ceno iz 1. člena tega sklepa so temeljni organizaciji Kanalizacija'deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1982. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik DS TOZD Kanalizacija Ljubljana Zvone Gosar 1. r. 308. Na podlagi 2., 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter v skladu z določili sa- moupravnega sporazuma o določitvi pogojev za dobavo in odjem pitne vode na območju ljubljanskih občin — člen 22 (Uradni list SRS, št. 20/80) in s soglasjem Skupnosti za cene mesta Ljubljane, sprejetim na 16. seji skupščine skupnosti dne 18. februarja 1982, jfc delavski svet v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov TOZD Mestni vodovod Ljubljana na svoji 23. redni seji 2. februarja 1982 sprejel SKLEP o ceni vode iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Mestni vodovod 1. Sen Razširjeni delavski svet temeljne organizacije Mestni vodovod Ljubljana je na 28. seji dne 2. 2. 1982 sprejel sklep o spremembi cene vode, v skladu z resolucijo za 15 %>. Cena vode se spremeni iz 5,07 din/m3 na 5,83 din/ m3 za enostavno in razširjeno reprodukcijo. ' 2. Sen TOZD Mestni vodovod Ljubljana prične zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa, od prvega naslednjega odčitka po vodomeru oziroma pavšalnega obračuna- od dneva uveljavitve tega sklepa. 3. člen S ceno iz 1. člena tega sklepa, so temeljni organizaciji Mestni vodovod Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1982. 4. Sen Ta sklep začne vSjati paslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik DS TOZD Mestni, vodovod Franc Gumilar L r. Direktor Stefan Flisar, dipl. inž. stroj. 1. r. CELJE 309. RAZGLAS ^ Občinska volilna komisija v Celju objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Celje, ki obsega naslednje kandidate: 1. Arzenšek Jože, 1942, zdravnik medicine, Ul. bratov Vošnjakov 3, Celje 2. Božič Stane, 1953, kinooperater, Hohkrautova i, Celje 3. Bohinc Stane, 1955, sred. politična šola, UL bratov Vošnjakov 5, Celje 4. Breči Milam, 1947, sred. izobrazba, Leskovec 20, Škofja vas 5. Dimeč Franjo, 1958, sred. tehn. šola, Lopata 14 a, Celje 6. Frece Martin, 1938, prometni tehnik, Smrekarjeva 2, Celje 7. Gabrovec Rado, 1920, visoka strokovna izobrazba, Tavčarjeva 3, Celje 8. Herman Jožica, 1941, pravnik, Na zelenici 3, Celje 9. Iršič Neva, 1927, višja pravna šola, Moše Pi-jade 16, Celje 10. Kalinič Mirko, 1946, oficir JLA, UL frankolovskih žrtev 5 a, Celje 11. Kocman Vojko, 1954, tehniška šola, Štore 97, Store 12. Kr it er Anton, 1927, višje pravna šola, UL bratov Frecetov 6, Celje 13. Lebič Albert, 1953, socialni delavec, Cankarjeva 13, Celje 14. Mavrič Marinka, 1960, ekonomski tehnik, Skrvarčeva 4, Celje 15. Meštrov Majda, 1940, gimnazijski maturant, UL V. prekomorske brigade 5 a, Celje 16. Mogu Anton, 1928, gozdarski tehnik, Dobrna 28 a, Dobrna 17. P a v š a r Darinka, 1941, ekonomski tehnik, Ce-lestinova 30, Celje 18. Pezdir Slavko, 1951, prof. slov. in primerjalne književnosti, Partizanska 47, Celje 19. P u s a r Franci, 1955, predmetni učitelj, Kraigherjeva 7, Celje 20. Seničar Stane, 1942, I. st Fakultete za sociologijo, Malgajeva 2 a, Celje 21. Stepišnik Edi, 1943, ing. živ. tehnologije, Nušičeva 12, Celje 22. Stokavnik Drago, 1944, strojni delovodja, Vrunčeva 35, Celje 23. Stopar Rudi, 1947, sred. tehn. šola, Adamičeva 3, Celje 24. S p r a j c Peter, 1924, dipL oec., Skvarčeva 10, Celje 25. Umek Jože, 1942, dipl. sociolog, Ronkova 14, Celje 26. Vetrih Anka, 1958, ekonomski tehnik, Skvarčeva 4, Celje 27. Vrbnjak Fran d, 1930, VK mehanik, Na Otoku 13, Celje 28. Zalezina Venčeslav, 1940, dipL pravnik, Kaševa 27, Vojnik 29. Zalokar Avgust, 1942, kmet, Babno 21, Celje 30. Z elič Ljubo, 1925, upravni pravnik, Bezenško-va 45, Celje \ Kandidatno listo je predložila Občinska konferenca SZDL Celje. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 14. 3. 1982. Celje, dne 18. februarja 1982. Občinska volilna komisija v Celju Tajnik Predsednik Ivan Mravlje Lr. Marjan Bele L e. Člani Janko Obrez L r. Vlado Ramor L r. Dušan Sega L r. CERKNICA 310. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/4) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1981 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1981 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 11/81) se spremeni tako, da se glasi: Proračun občine Cerknica' za leto 1981 obsega: din Prihodke v skupnem znesku 58,634.000 od tega — lastni prihodki 43.550.000 — dopolnilna sredstva 15,084.000 Razporejeni prihodki 58,134.000 Nerazporejeni prihodki 500.000 2. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 400-2/80 Cerknica, dne 30. decembra 1981. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž L r. 311. Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 166. ter 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. februarja 1982 sprejela ODLOK o določitvi števila delegatskih mest v zborih in e oblikovanju konferenc delegacij za zbor združenega dela Skupščine občine Cerknica 1. člen Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Cerknica ima 26 delegatskih mest. V tem zboru imajo krajevne skupnosti naslednje število delegatskih mest: Krajevna skupnost Begunje 3 delegatska mesta Krajevna skupnost Cajnarje - Zilce 2 delegatski mesti Krajevna skupnost Cerknica 5 delegatskih mest Krajevna skupnost Grahovo 3 delegatska mesta Krajevna skupnost Loška dolina 5 delegatskih mest Krajevna skupnost Nova vas - Bloke 4 delegatska mesta Krajevna skupnost Rakek 4 delegatska mesta 2. člen Zbor združenega dela Skupščine občine Cerknica ima 40 delegatskih mest. V tem zboru imajo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti naslednje število delegatskih mest: Brest Cerknica: TOZD Pohištvo Cerknica 2 delegatski mesti TOZD Masiva Martinjak 1 delegatsko mesto TOZD Gaber Stari trg 1 delegatsko mesto TOZD Zagalnica Stari trg 1 delegatsko mesto TOZD Iverka Cerknica 1 delegatsko mesto TOZD Tapetništvo Cerknica 1 delegatsko mesto TOZD prodaja 1 delegatsko mesto TOZD Jelka Begunje 1 delegatsko mesto TOZD Mineralka 1 delegatsko mesto Skupne dejavnosti 1 delegatsko mesto Kovinoplastika Lož: TOZD Okovje 1 delegatsko mesto TOZD Inox 1 delegatsko mesto TOZD Plastika 1 delegatsko mesto TOZD Orodjarna 1 delegatsko mesto TOZD Roto Lož Nova vas 1 delegatsko mesto Skupne dejavnosti 1 delegatsko mesto SGP Gradišče Cerknica 1 delegatsko mesto Nanos TOZD Trgovina Rakek 1 delegatsko mesto Kartonaža Rakek 1 delegatsko mesto Kmetijska zadruga in Temeljna organizacija kooperantov Cerknica 2 delegatski mesti Avtomontaža TOZD Tovarna transportnih naprav Cerknica 1 delegatsko mesto Kovind Unec 1 delegatsko mesto Komunala Cerknica 1 delegatsko mesto Jama TOZD Gostinstvo Cerknica 1 detegatsfco mesto Izolirka TOZD Novolit Nova vas 1 delegatsko mesto Gozdno gospodarstvo TOZD Snežnik in TOZD Jelen 1 delegatsko mesto Gozdarstvo Cerknica 1 delegatsko mesto Iskra TEN Cajnarje 1 delegatsko mesto Vzgojnovarstvena delovna organizacija Cerknica 1 delegatsko mesto Združenje obrtnikov Cerknica 1 delegatsko mesto 3. člen V konference delegacij, ki jim po prejšnjem timu tega odloka ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela Skupščine občine Cerknica se združujejo naslednje delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti: 1. Delovna skupnost PTT Cerknica, Begunje, Grahovo, Nova vas, Rakek, Stari trg; Telekomunikacije Cerknica; Elektro Ljubljana — enota Cerknica, 1 delegatsko mesto 2. Integral TOZD Notranjska Cerknica; Trans- avto Postojna — Posredništvo Rakek; 2TO Postojna TOZD Promet — enota Rakek; 2TO Postojna TOZD Transport — enota Rakek; Cestno podjetje Ljubljana TOZD Vzdrževanje — delovodstvo Grahovo; Integral TOZD Krpan — Bife Cerknica 1 delegatsko mesto 3. PK Pivka TOZD Perutnina Cerknica; Veterinarski zavod Krim Grosuplje — Poslovna enota Cerknica; Ljubljanske mlekarne — Zbiralnica Nova vas; Zavod za ribištvo Ljubljana — Ribogojstvo Obrh 1 delegatsko mesto 4. Gradnje Postojna — enota Cerknica; Borovo — Prodajalna Cerknica; Peko — Prodajalna Cerknica; Tobak — Prodajalna Cerknica, Rakek, Stari trg: Primorje Gorica — Prodajalna Cerknica, Koza-rišče, Nova vas; Petrol — Črpalka Rakek; Istra Benz — Črpalka Stari trg; Zmaga — Prodajalna Stari trg; Nanos — Mesnica Cerknica, Rakek, Stari trg; Nanos TOZD Grosist enota Rakek; Trgoavto Koper — Prodajalna Cerknica; Rast Ljubljana — Cvetličarna Cerknica; Mladinska knjiga — Knjigarna Cerknica; Delovna skupnost Izvršnega sveta Skupščine SRS, Grad Snežnik; AMD Cerknica; CGP Delo — Prodajalna Cerknica; ŽITO Ljubljana — Pekarna Rakek; Obrtno podjetje Javornik Cerknica; 1 delegatsko mesto 5. Notranjski zdravstveni dom TOZD Zdravstvo Cerknica; Lekarna Cerknica; Lekarniška postaja Stari trg 1 delegatsko mesto 6. Delovna skupnost SDK Cerknica; Ljubljanska 'banka Cerknica, Rakek, Nova vas, Stari trg; Stanovanjsko komunalna banka Cerknica; Zavarovalnica Triglav — Poslovalnica Cerknica 1 delegatsko mesto 7. Delovna skupnost Uprave SO Cerknica; Temeljno sodišče Ljubljana — enota Rakek; Sodnik za prekrške Cerknica; Postaja milice Cerknica; Občinske organizacije ZK, SZDL, sindikatov, ZZB NOV, ZSMS Cerknica; Krajevna skupnost Loška dolina; Krajevna skupnost Cerknica; Delovna skupnost Skupnih služb SIS, Center za socialno delo; Kulturni center Cerknica; Odvetniška pisarna Rakek,, 1 delegatsko mesto 8. Osnovna šola Cerknica, Nova vas, Rakek, Stari trg; Glasbena šola Rakek 1 delegatsko mesto Konference delegacij se oblikujejo s sporazumom, ki ga sklenejo temeljne sambupravne organizacije in skupnosti, ki so te 'delegacije izvolile ali ki opravljajo furikcijo delegacij. Sporazumi za oblikovanje konferenc morajo biti sklenjeni do 20. marca 1982. 4. člen Ko začne veljati, ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatskih mest v zborih in določitvi konferenc delegacij ter skupin delegatov Skupščine občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 10/74 in št. 3/78). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-2/74-9 Cerknica, dne 10. septembra 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 312. Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 167 člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. februarja 1982 sprejela SKLEP o imenovanju volilne komisije 1 V volilno komisijo za volitve v skupnosti delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, ki je oblikovana v okviru združenja obrtnikov Cerknica, se imenujejo: 1. Toni Simičak, C. 4. maja, Cerknica — predsednik 2. Franc Mlakar, Lož 52 — namestnik predsednika 3. Jožica Debeljak, Dolenje Otave 10 — tajnik 4. Miroslav Podobnik, Lož n. h. — namestnik tajnika 5. Franc F u n d a , Zerovnica 47 — član 6. Tomaž Kogej, Nova vas 18 — namestnik člana 2 Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o imenovanju volilne komisije (Uradni list SRS. št. 3/78).' Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-2/82-9 Cerknica, dne 10. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 313. Na podlagi 27, člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. februarja 1982 sprejela SKLEP o imenovanju volilne komisije občine Cerknica 1 V volilno komisijo občine Cerknica so imenovani: 1. Tone Urbas (Temeljno sodišče Ljubljana — enota Rakek) — predsednik 2. Milan Mesojedec (Temeljno sodišče Ljubljana — enota Rakek) — namestnik predsednika 3. Alojzij Pavlič (Skupščina občine Cerknica) — tajnik 4. Fikret M e h a d ž i č (Izvršni svet SO Cerknica) — namestnik tajnika 5. Amalija Strohsack (SDK Cerknica) — član 6. Jože S ir a j (Kovind Unec) — namestnik člana 7. Lili Č e f a r i n (Skupščina občine Cerknica) — član 8. Franc Dolničar (Skupne službe SIS) — namestnik člana 9. Terezija Obreza (KS Loška dolina) — član 10. Tone Križ (KS Nova vas - Bloke) — namestnik člana 2 Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o imenovanju volilne komisije občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 11/80). Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-1/82-9 — mleka za vsak liter 0,027 — mlečne izdelke za vsak kilogram 0,15 — jajca — cela od komada 0,023 — jajčne izdelke za vsak kilogram 0,12 — ostale neimenovane živalske proiz- vode, surovine in odpadke od vsakega kilograma 0,027 3. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živine, živalskih proizvodov, živalskih odpadkov in surovin, ki se uvozijo ali izvozijo se plačujejo naslednje pristojbine: Cerknica, dne 10. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. GROSUPLJE 314. Na podlagi 1. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78), 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRŠ, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 19. januarja 1932 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Grosuplje 1. člen S to odredbo se določa višina pristojbin za ve-terinarsko-sanitame preglede iz 17., 21. ter prvega in drugega odstavka 30. in 31. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 2. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačujejo naslednje pristojbine: din 1. Za kamionske, vagonske, letalske, in ladijske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine — do 10 ton f 278,40 — za vsako nadaljnjo tono pa še po 27,85 2. Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda od komada 43,40 — telet, prašičev in drobnice od komada 23,20 — za čebele za vsakih 10. panjev 46,40 3. Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, prekladanju in razkladanju — mesa, mesnih izdelkov za vsak. kilogram . 0.15 — masti za vsak kilogram 0,027 1. Za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parkljarjev :n žive perutnine din — do 10 ton 452,40 — za vsako na dalj no tono 2. Za kosovno pošiljko 45,25 — velike živali 104,40 — teleta, prašiči, drobnica . 60,30 — visoka divjad 75,40 — nizka divjad 60,30 — perutnina, divjad, zajci 7,55 4. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma podaljšanje veljavnosti dovoljenja . se določi pristojbina po molznici 100,00 Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga' daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračuna še odvzem mleka in stroške pregleda molznic na TBC, kar znaša po molznici , - 150,80 5. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mesa, mesnih' izdelkov, njih razkladanje in nakladanje ter za plačilo stroškov, ki nastanejo z bakteriološkimi pregledi izdelkov in brisov rok m obleke ter občasnimi pregledi izdelkov na pesticide in an- , tibiotike se v obratu MIG. TOZD Mesoiz-delki Škofja Loka v Stični plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno 27.840,00 6. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v obratu Ljubljanskih mlekarn v Stični se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno 9.280,00 Za veterinarsko-sanitarne preglede v skladišču sira Ljubljanskih mlekarn v Stični pa se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku 17.400*) 7. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi in drugih živil v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled 290,00 8. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili se pristojbina ne zaračunava. 9. člen Preglede iz 2. in 3. člena je potrebno prijaviti veterinarski inšpekciji oziroma pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem ali razkladanjem. Ce pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali blaga, ki je namenjeno za promet ali pregled, delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije pa pride ob dogovorjenem času na kraj določen za pregled, je lastnik, pošiljatelj ali prejemnik za vsako začeto zamujeno uro dolžan plačati 290 din. Lastniki, pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem času. Za pregled izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50 odstotkov. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnice, niso všteti v pristojbinah in se obračunavajo na posebnem računu. 10. člen Pristojbine za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov ob nakladanju, prekladanju ali razkladanju in dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo plačujejo organizacije združenega dela ali občani takoj ob opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja ali mesečno po računu. 11. člen Pristojbine plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun številka 50130-840-009-3182 republiške takse za promet s parkljarji in kopitarji. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba se preneha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št 24/80). 13. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-22/82 Grosuplje, dne 19. januarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r. 315. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 16. februarja 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Stična — Vir S-l 1 Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta Stična — Vir S-l, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9, pod št 1858-1 v januarju 1982. 2 Predlog spremembe zazidalnega načrta Stična — Vir S-l se nanaša na spremembe prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju in na spremembe lege objektov. 3 V času razgrnitve lahko k predlogu sprememb podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. 4 Predlog spremembe zazidalnega načrta Stična — Vir S-l bo na vpogled na oddelku za urabnizem in gradbene zadeve občine Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti Stična. 5 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/75 Grosuplje, dne 16. februarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r. KAMNIK 316. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 36., 37., 42., 72., 73. in 74. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77 in št. 22-1191/81) in na podlagi 186. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78 in št. 27-1375/ 80) na 38. seji zbora združenega dela dne 10. februarja 1982 sprejela ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij delovnih ljudi in določitvi volilnih okolišev v občini Kamnik 1. člen Delegacije v zbor združenega dela, ki ima 60 delegatov, oblikujejo: , 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela, 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge, z zakonom določene oblike združevanja, 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. 2. člen Delegacije delovnih skupnosti državnih organov oblikujejo tudi delovni ljudje, ki opravljajo' odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni * 3. člen Izmed članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, v kateri je sedež te organizacije, se določi naslednje število delegatskih mest: — z gospodarskega področja 45 delegatskih mest, — s prosvetno kulturnega področja 6 delegatskih mest, — s socialno zdravstvenega področja 2 delegatski mesti. Izmed članov delegacije, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, se določi naslednje število delegatskih mest: — v kmetijski dejavnosti 3 delegatska mesta, — v obrtni in podobni dejavnosti 2 delegatski mesti. Izmed članov delegacije, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, se določita 2 delegatski mesti. 4. člen Delegacije oblikujejo delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah, in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela. Kmetje, ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami, oblikujejo na pobudo samoupravnih organizacij iz prvega odstavka tega člena ali or-orgarizacij socialistične zveze, skupnost za volitve delegacij. Skupaj s kmeti oblikujejo delegacije delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva. Za kmete po tem odloku se štejejo vsi aktivni kmečki prebivalci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let. 5. člen Delovni ljudje, ki delajo v obrti ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacij. 6. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja gospodarske dejavnosti se določijo delegacije oziroma konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest v volilnih okoliših: Vodni etooitš SL 1: 1. Rudnik kaolina Črna <— delegacija ima 1 delegatsko mesto 2. Donit Medvode, TOZD Kemostik in TOZD Tri-vei Kamnik, DSSS enota Kamnik — konferenca delegacij ima 2 delegatski mesti 3. Elektroeiementi Izlake, TOZD Svit Kamnik —r delegacija ima 1 delegatsko mesto 4. Titan Kamnik — delegacija ima 6 delegatskih mest 5. Kemijska industrija Kamnik, Kamnik — delegacija ima 4 delegatska mesta 6. Stol Kamnik — delegacija ima 7 delegatskih mest 7. Menina Kamnik — delegacija ima 1 delegatsko mesto 8. Svilanit Kamnik — delegacija ima 4 delegatska mesta 9. Tim Maribor — TOZD Eksperimentalna tkalnica Kamnik — delegacija ima 1 delegatsko mesto 10. Tovarna usnja Kamnik — delegacija ima 3 delegatska mesta 11. Eta. Živilska industrija Kamnik Fructal-Alko Ajdovščina, TOZD Alko Ljubljana, obrat Duplica Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto 12. Zarja Kamnik — delegacija ima 1 delegatsko mesto Volilni okoliš št. 2: 1. SGP Graditelj Kamnik — delegacija ima 2 delegatski mesti 2. Alprem Kamnik •— delegacija ima 1 delegatsko mesto 3. Gradbinec Kranj — TOZD GO Kamnik, Bakovnik, DSSS Menza Bakovnik, Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 3 1. Gozdno gospodarstvo Ljubljana — TOZD Gozdarstvo Kamnik, Tunjiška 21. TOK gozdarstvo Kamnik, Tunjiška 21 Veterinarski zavod Kamnik-Domiale, Kamnik Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik Emona — Kmetijska kooperacija Domžale, Prodajalna Kamnik Kmetijski inštitut Slovenije — Poskusno polje Moste Perutnina Zalog — TOZD reja — Kokošja farma Zadobrova: f — PE perutninska farma Duplica — PE perutninska farma Komendu — PE perutninska farma Potok — PE perutninska farma Srednja vas , — PE sortirnica Duplica • — PE prodajalna Duplica — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 4: 1. Integral LPP — TOZD Obmestni potniški promet Ljubljana — enota Kamnik, Titov trg Integral — TOZD Delavnice Ljubljana, obrat Kamnik Alpetour — DO Promet Škofja Loka — TOZD Transturist, tovorni promet — PE Kamnik PTT Ljubljana — TOZD PTT Domžale, Pošta Kamnik — pošta Komenda — pošta- Laze v Tuhinju — pošta Stahovica > — pošta Motnik ŽTP — TOZD za promet Ljubljana — postaja Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. / Volilni okoliš št. 5: 11.- ABC Pomurka, TP Kočna Kamnik — delegacija ima 3 delegatska mesta 2. Emona Merkur — TOZD Maloprodaja Ljubljana, PE Market Kamnik Ljubljanske mlekarne — poslovalnica 202, Kamnik Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD Tobak — poslovalnice v občini Kamnik, Titov trg 6 J.ugotekstil/Ljubljana — TOZD Notranja trgovina Ljubljana: ONA-ON — prodajalna 14, Maistrova 16, Kamnik — prodajalna 17, Kidričeva 27, Kamnik — prodajalna 31, Kidričeva 20, Kamnik Planika Kranj — TOZD Trgovska mreža — prodajalna Kamnik Borovo — prodajalna Kamnik Peko Tržič,' TOZD Prodajno- organizacijska mreža — prodajalna Kamnik Zmaga Ljubljana — prodajalna Kamnik i Metalka Ljubljana, TOZD Trgovina na drobno — prodajno skladišče Kamnik CTP Pravica — Dnevnik — TOZD CP Ljiidska pravica dnevnik Ljubljana — podružnica Kamnik Slovenijašport Ljubljana — prodajalna Kamnik Petrol Ljubljana — beadMU aervis Kamnik, Ljubljanska 4, Bencinski servis Kamnik, Ljubljanska 10, Istra Bera Koper — hieirinrti servis Moste pri Komendi Dinos Ljubljana, TOZD Priprava odprod. surovin — skladišče Kamnik Koteks Tobus Ljubljana, TOZD Surovine — trgovina — odkupna postaja Kamnik CGP Delo Ljubljana — TOZD Prodaja, poslovalnica Kamnik, Kidričeva 13 PT Elita Kranj — prodajalna Nogavičar Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. Volilni okoliš št 6: 1. Central Kranj — TOZD Planika Kamnik Golfturist Ljubljana' — TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, TOZD Turizem in Rent-a-Car Ljubljana, Turistična porfovahrica Kamnik, Titov trg HP Medex, Živilska industrija Ljubljana, Bife Induplati Jarše, TOZD Restavracija in počitniški domovi — Počitniški dom Mala planina PD Ljubljana-Matica, Ljubljana — Dom v Kamniški Bistrici KZ Metlika Vinotoč, Trdinova 7, Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 7: 1. Usluga Kamnik ABC Pomurka — Delikatesa Ljubljana — TOZD Meso Kamnik ABC Pomurka — Delikatesa Ljubljana — TOZD prodaja na drobno Ljubljana poslovalnica Ambrož, Kidričeva 44, Kamnik, poslovalnica Maistrova 6, Kamnik, poslovalnica Zaprice, Kamnik, Zupančičeva 9 Žito Ljubljana — TOZD Pekarne Ljubljana, Pekama in slaščičarna Vesna Kamnik Lončarsko podjetje Komhnda — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 8: 1. Stanovanjsko komunalno gospodarstvo Kamnik Komunalno podjetje Kamnik Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik Elektro Ljubljana-okolica, Nadzorništvo Kamnik, Ulica KZO 6a, DES — TOZD Elektfoservisi Ljubljana, Gradbena skupina Kamnik. Medvedova 18 — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. 7. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja kulturnoprosvetne dejavnosti se določijo delegacije oziroma konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest v volilnih okoliših: Volilni okoliš št. 9: 1. Izobraževalni center Rudolfa Maistra Kamnik Skupne službe SIS družbenih dejavnosti — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. 2. Osnovna šola Fran Albreht Kamnik Osnovna šola Tomo Brejc Kamnik" Osnovna šola Kamniški bataljon Stranje Osnovna šola Komenda-Moste Glasbena šola Kamnik Dijaški dom 27. julij Kamnik — konferenca delegacij ima 2 delegatski mesti. 3. VVO Antona Medveda Kamnik — delegacija trna 1 delegatsko mesto. 4. Zavod za usposabljanje Invalidne mladine Kam- I— delegacija ima 1 delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 10: ji. Kulturni center Kamnik yArboretum Volčji potok ' Kinematografsko podjetje Kranj — Kino Dom Duplica, Kino Dom Kamnik Svobodni umetniki > — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. 8. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja socialnozdravstvene dejavnosti se določijo delegacije oziroma konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest v volilnih okoliših: Volilni okoliš št. 11: 1. Zdravstveni dom Domžale — TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik Lekarna Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. 2. Center za socialno delo Kamnik Delavski dom Kamnik Strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Delovna enota Kamnik. Kajuhova 11 Dom upokojencev Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. 9. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, se določijo delegacije oziroma konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest v volilnih okoliših: Volilni okoliš št. 12: 1. Občinska konferenca SZDL Kamnik Komite Občinske konference ZKS Kamnik ZSS, Občinski svet Kamnik Občinska konferenca ZSMS Kamnik Občinski sodnik za prekrške Kamnik Temeljno sodišče v Ljubljani — enota v Kamniku, Tomšičeva 2 Družbeni pravobranilec samoupravljanja, Kamnik Krajevna skupnost Kamnik LB-GB Ljubljana, Poslovna enota Kamnik Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana — Ekspozitura 50 140 Kamnik RSNZ Ljubljana, Postaja milice Kamnik Rdeči križ Slovenije, Občinski odbor Kamnik Območna zavarovalna skupnost »Triglav« Ljubljana. Predstavništvo Kamnik AMD Kamnik, Trg Svobode 6 Odvetniki in njihovi delavci Društvo upokojencev — kljub upokojencev Kamnik Delovna skupnost zveze obrtnih združenj Slovenije, Ljubljana, Obrtno združenje Kamnik Delovna skupnost knjigovodski servis obrtnega združenja Žalec — enota Kamnik Zveza prijateljev mladine občine Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. 2. Delovne skupnosti upravnih organov in strokovne službe Skupščine občine, Kamnik Občinski štab TO Kamnik — konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto. 10. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se določijo delegacije oziroma konference delegacij s področja kmetijske dejavnosti z naslednjim številom delegatskih mest. v volilnih okoliših: Volilni okoliš št. 13: Delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v obratih za kooperacijo, Emona Ljubljana in kmetje, ki niso v kij učeni v samoupravne organizacije, oblikujejo skupaj posebno skupnost za volitve delegacije, ki ima 3 delegatska mesta. 11. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja obrtnih in drugih dejavnosti se določijo delegacije oziroma konference delegacij z naslednjim številom delegatskih mest v volilnih okoliših: Volilni okoliš št. 14r Delovni ljudje, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z lastnimi sredstvi, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije, ki ima dve delegatski mesti. 12. člen V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. 13. člen Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile. 14. člen Sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni do 28. 2. 1982. Ce temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti s sporazumi ne oblikujejo konferenc delegacij v roku* iz prejšnjega odstavka, jih oblikuje občinska skupščina z odlokom. 15. Člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dale Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij delovnih ljudi in določitvi volilnih okolišev v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 4-245/78). 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-5/82-7 Kamnik, dne 10. februarja 1932. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš dipl. inž. 1. r. 317. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 35. in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77 in št, 22-1191/81) in na podlagi 183. člena statuta ob Sne Kamnik (Uradni lis V SRS, št. 7-411/78 in št 27-1375/80) na 37/ seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. februarja 1982 sprejela ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik / 1. člen Za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik se oblikujejo delegacije v naslednjih krajevnih skupnostih občine Kamnik: 1. Krajevna skupnost Črna 2. Krajevna skupnost Duplica 3. Krajevna skupnost Godič 4. Krajevna skupnost Kamnik-Center 5. Krajevna skupnost Kamniška Bistrica 6. Krajevna skupnost Komenda 7. Krajevna skupnost Križ 8. Krajevna skupnost Mekinje 9. Krajevna skupnost Moste 10. Krajevna skupnost Motnik 11. Krajevna skupnost Nevlje 12. Krajevna skupnost Novi trg 13. Krajevna skupnost Perovo 14. Krajevna skupnost Podgorje 15. Krajevna skupnost Pšajnovica 16. Krajevna skupnost Sela 17. Krajevna skupnost Srednja vas 18. Krajevna skupnost Smarca 19. Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju 20. Krajevna skupnost Špitalič 21. Krajevna skupnost Tuhinj 22. Krajevna skupnost Tunjice 23. Krajevna skupnost Volčji potok 24. Krajevna skupnost Vranja peč 25. Krajevna skupnost Zaprice. 2. člen V vsaki izmed krajevnih skupnosti iz prejšnjega člena se oblikuje ena delegacija. Vsaka izmed krajevnih skupnosti določi v svojem statutu število članov in sestavo svojih delegacij. Sestava delegacije mora ustrezati socialni sestavi delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. 3. člen Delegacija krajevne skupnosti Duplica delegira na zasedanju zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik 3 delegate. Delegacije krajevnih skupnosti Kamnik-Center, Kamniška Bistrica, Komenda, Mekinje, Moste, Nevlje, Perovo, Smarca, Zaprice delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik po 2 delegata. Delegacije krajevnih skupnosti Črna, Godič, Križ, Motnik, Novi trg, Podgorje, Pšajnovica, Sela, Srednja vas, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Tuhinj, Tunjice, Volčji potok in Vranja peč delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik po 1 delegata. 4. člen Število delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik, se določi glede na število delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok b določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevne skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št, 6/74). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . St. 020-4/82-7 Kamnik, dne 10. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš dipl. inž. I. r. 318. Na podlagi 2. člena dogovora o oblikovanju družbenega sveta za revitalizacijo mestnega jedra mesta Kamnik in 257. ter 258. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78, 27/80) je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. februarja 1982 in na 37. seji družbenopolitičnega zbora dne 8. februarja 1982 sprejela ODLOK o ustanovitvi družbenega sveta za prenovo mestnega jedra mesta Kamnik 1. člen Ustanovi se družbeni, svet za prenovo mestne^ jedra mesta Kamnik (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet) kot skupni organ udeležencev pri delu družbenega sveta z namenom, da bi z organizirano demokratično izmenjavo in usklajevanjem mnenj medsebojnega sodelovanja in posvetovanja dosegli optimalno sprejemljive rešitve o bistvenih vprašanjih s področja prenove mestnega jedra mesta Kamnik. 2. člen S tem odlokom se določa področje, za katero se družen! svet ustanovi, udeležence pri delu sveta in način njihove udeležbe, način' zagotavljanja sredstev za delo družbenega sveta in način opravljanja strokovnega in drugega dela za družbeni svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo družbenega sveta. S. člen Družbeni svet obravnava vprašanja prenove mestnega jedra mesta Kamnik, predvsem oblikovanje prenovitvenega načrta, pobude za akcijo, ki bo zagotavljala ohranitev kulturne dediščine in usklajevanje vseh interesov na tem področju. 4. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta so: — Skupščina občine Kamnik, — Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, ‘ ■— Občinska konferenca SZDL Kamnik, *— Občinska konferenca ZKS Kamnik, ■— Občinski svet ZSS Kamnik, ‘— Občinska konferenca ZSMS Kamnik, — Občinski odbor ZZB NOV Kamnik — Gospodarska zbornica občin ljuoljc skaja območja, — Obrtno združenje Kamnik, — Občinska kulturna skupnost Kamnik, — Zavod za spomeniško varstvo Kranj, — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, — Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik, 1 — Krajevna skupnost Kamnik. 5. člen Vsak udeleženec pri delu družbenega sveta ima dve delegatski mesti, kamor delegira enega stalnega delegata in enega zamenljivega delegata. Zamenljivega delegata delegira udeleženec za vsako sejo družbenega sveta posebej, glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje družbenega sveta. Posamezne znanstvene in strokovne organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter znanstvene, strokovne in druge javne delavce, ki naj sodelujejo pri delu sveta glede na tematiko obravnavanja, določi upoštevajoč program svojega dela družbeni svet oziroma njegov koordinacijski odbor. 6. člen Družbeni svet ima predsednika in sekretarja. Predsednika izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu sveta, trajanje njegove funkcije pa se določi z aktom o izvolitvi. Predsednik družbenega sveta sklicuje seje sveta, ki jim predseduje, predlaga dnevni red sej in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti svet. Sekretarja imenujejo udeleženci pri delu družbenega sveta sporazumno. Sekretar družbenega sveta pomaga predsedniku pri organiziranju dela in drugih opravil in ga v odsotnosti nadomešča. Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik občinske skupščine. 7. člen Družbeni svet ima svoj koordinacijski odbor v stalni sestavi, ki šteje sedem članov. Člane koordinacijskega odbora imenujejo udeleženci pri delu sveta na osnovi medsebojnega dogovora. Predsednik koordinacijskega odbora je sekretar družbenega sveta. 8. člen Koordinacijski odbor skrbi za pripravo delovnega programa družbenega sveta, zagotavlja na podlagi delovnega programa družbenega sveta redno dogovarjanje med udeleženci pri delu družbenega sveta o pripravah sej sveta, spremlja izvajanje sklepov sej sveta, verificira zapisnike s sej sveta ter opravlja druge organizacijske naloge po pooblastilu seje družbenega sveta. 9. člen Družbeni svet dela na sejah. Družbeni svet lahko organizira tudi posamezne delovne skupine, komisije ali druga delovna telesa za proučitev posameznih vprašanj z delovnega 'področja sveta ali za pripravo mnenj in predlogov o posameznih vprašanjih, če so v razpravi na seji sveta izražene pomembne razlike v stališčih. 10. člen Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. S poslovnikom o delu družbenega sveta se urejajo. organizacija in način dela družbenega sveta in koordinacijskega odbora ter druga vprašanja, pomemb-na' za delo družbenega sveta. 11. člen Družbeni svet dela po programu dela. Osnova za sestavo programa dela sveta so programi udeležencev ter drugih organov in organizacij, ki so pristojni odločati o vprašanjih, o katerih daje svet mnenja m predloge. 12. člen Družbeni svet pošilja svoja mnenja, stališča in predloge udeležencem pri delu sveta in drugim organizacijam in skupnostim ter organom, ki so odgovorni za pripravo sklepov oziroma odločitev o zadevah, na katere se mnenja in predlogi nanašajo. Če udeleženci pri delu sveta oziroma organi in organizacije iz prejšnjega odstavka tega člena ne sprejmejo mnenj, predlogov in stališč družbenega sveta, so dolžni o tem svet obvestiti. 13. člen Strokovne službe udeležencev pri delu družbenega sveta in občinski upravni organi, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, so dolžni opravljati, strokovne naloge za potrebe sveta ter mu preskrbeti oziroma zagotoviti potrebne podatke, dokumentacijo in druge informacije, s katerimi razpolagajo. 14. člen Sredstva za delo družbenega sveta se zagotavljajo v proračunu občine. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-43/81 Kamnik, dne 10. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine , Kamnik Slavko Ribaš dipl. inž. I. r. KOČEVJE 319. Na podlagi 72. in 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 192. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. februarja 1982 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o pošiljanju delegatov v zbore Skupščine občine Kočevje 1. člen 5. člen odloka o pošiljanju delegatov v zbore Skupščine občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/78) se spremeni tako, da se glasi: Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se ob upoštevanju meril iz 4. člena o pošiljanju delegatov v zbore Skupščine občine Kočevje določijo delegacije oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo naslednje število delegatov: 1. Itas Kočevje DS Skupnih služb: delegacija delegira 2 delegata 2. Itas Kočevje TOZD Gradbena oprema in polizdelki: delegacija delegira 2 delegata 3. Itas Kočevje TOZD Prikolice in nadgradnje in TOZD Proizvodnja opreme za kmetijsko proizvodnjo in živinorejo: konferenca delegacij delegira 1 delegata 4. Kemična tovarna Melamin Kočevje DS Skupnih služb, TOZD Storitve in TOZD Komeloli: konferenca delegacij delegira 1 delegata 5. Kemična tovarna Melamin Kočevje TOZD Me-lapan: delegacija delegira 1 delegata 6. Slovenijales LIK Kočevje DS Skupnih služb: delegacija delegira 1 delegata 7. Slovenijales LIK Kočevje TOZD tovarna šolskega pohištva m TOZD Tovarna masivnega pohištva: konferenca delegacij delegira 1 delegata 8. Slovenijales LIK Kočevje TOZD Tovarna Ive-ral in TOZD Žaga: konferenca delegacij delegira 1 delegata 9. Inkop Kočevje: delegacija delegira 1 delegata 10. Elektro Ljubljana TOZD Elektro Kočevje in Tiskarna Kočevski tisk Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata . 11. Tekstilana Kočevje: delegacija delegira 2 dele- 12. Trikon Kočevje DS Skupnih služb in TOZD Pletenine: konferenca delegacij delegira 1 delegata 13. Trikon Kočevje TOZD Konfekcija: delegacija delegira 1 delegata 14. TOZD Vezenina Kočevje, ŽITO Ljubljana obrat Kočevje in Ljubljanske mlekarne obrat Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 15. ZKGP Kočevje DS Skupnih služb SOZD, DS Hranilna kreditna služba, KG DS Skupnih služb, TOZD Mesarija, TOZD Kmetijska kooperacija, Medobčinski računalniški center Kočevje Ribnica in Veterinarska postaja Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 16. ZKGP Kočevje TOZD Prašičereja, TOZD Agro-servis in OZD Gramiz Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 17. ZKGP Kočevje TOZD Govedoreja: delegacija delegira 1 delegata 18. ZKGP Kočevje GG DS Skupnih služb in TOZD Transport gradnje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 19. ZKGP Kočevje TOZD Gozdarstvo ROG Kočevje: delegacija delegira. 1 delegata 20. ZKGP Kočevje TOZD Gozdarstvo Pugled in TOZD gojitveno lovišče Medved: konferenca delegacij delegira 1 delegata 21. ZKGP Kočevje TOZD Gozdarstvo Draga in Slovenijales LIK TOZD Smuči Podpreska: konferenca delegacij delegira 1 delegata 22. Posestvo Snežnik Kočevska Reka: delegacija delegira 1 delegata 23. AVTO Kočevje DS Skupnih služb in TOZD Mehanična delavnica: konferenca delegacij delegira 1 delegata 24. AVTO Kočevje TOZD Tovorni promet: delegacija delegira 1 delegata 25. TOZD PTT Kočevje — Telekomunikacije, Cestno podjetje Novo mesto, TOZD za vzdrževanje in rekonstrukcijo cest Kočevje, SAP Ljubljana TOZD Strojna Kočevje in Železniško podjetje Novo mesto enota Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 26. SGP Zidar DS Skupnih služb in TOZD Strojni obrati: konferenca delegacij delegira 1 delegata 27. SGP Zidar Gradbeni sektor: delegacija delegira 1 delegata 28. Mercator Ljubljana TOZD Trgopromet Kočevje: delegacija delegira 1 delegata 29. NAMA Ljubljana TOZD Veleblagovnica Kočevje, trgovina Varteks, trgovina Standard, trgovina Planika, trgovina Borovo, trgovina Peko, trgovina Jelka Struge, Državna založba Slovenije Poslovalnica Kočevje, trgovina Jugoplastika. Tobus obrat Kočevje, Petrol Ljubljana obrat Kočevje, Tobačna tovarna Ljubljana poslovna enota Kočevje, Dinos Kočevje, Agrarija Kočevje, Gorenje Velenje — servis Kočevje, Optika Kočevje, Zavarovalna skupnost Triglav predstavništvo Kočevje, Zavod SRS za rezerve — skladišče Kočevje, Projektivni atelje Ljubljana enota Kočevje ter prodajalne Dela in Loterije v Kočevju: konferenca delegacij delegira 1 delegata 30. Gostinsko podjetje Hotel Pugled Kočevje, Ljubljanska banka Kočevje, Gostilna Rudar Kočevje in Računovodski biro Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 31. Oprema Kočevje DS Skupnih služb, TOZD Mizarstvo, TOZD Težka konfekcija Sintep, TOZD Steklarstvo in Kovinar Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 32. Hidrovod Kočevje, Gradbeno komunalno podjetje Kočevje in TOZD Varnost Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 33. Kmetje kooperanti: delegacija delegira 1 delegata 34. Obrtniki zasebniki: delegacija delegira 1 delegata 35. Osnovna šola zbora odposlancev Kočevje, Osnovna šola Fara, Osnovna šola Ljubo Šercer Kočevje, Gimnazija Kočevje, Center poklicnih šol Kočevje, Vzgojno varstveni zavod Kočevje, Glasbena šola Kočevje, Delavska univerza »Jože Šeško« Kočevje, Kulturni center Kočevje, Center za vzdrževanje športnih objektov Kočevje in Dom »Dušana Remiha« Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 36. Zdravstveni dom Kočevje TOZD ZD Kočevje in Zdravstveni dom Kočevje DS Skupnih služb ter Lekarna Kočevje: konferenca delegacij delegira 1 delegata 37. Uprava občinske skupščine Kočevje, Temeljno sodišče Ljubljana enota Kočevje, Temeljno tožilstvo Ljubljana enota Kočevje, Občinski sodnik za prekrške Kočevje, Delovna skupnost skupnih služb SIS občine Kočevje, Uprava kmetijske zemljiške skupnosti Kočevje, Uprava SIS za komunalno in cestno dejavnost Kočevje, Uprava samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje, Uprava KS Kočevje, Občinski komite ZKS Kočevje, Občinska konferenca SZDL Kočevje, Občinski sindikalni svet Kočevje, Občinska konferenca ZSMS Kočevje, Občinski odbor ZZB NOV Kočevje, Občinski odbor RK Kočevje, Občinska gasilska zveza Kočevje, Avto moto društvo Kočevje, Društvo upokojencev Kočevje, Služba družbenega knjigovodstva Kočevje, Postaja milce Kočevje, oddelek postaje milice Kočevska Reka ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Kočevje: skupna delegacija delegira 1 delegata. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem-listu SRS. Št. 013-4/78-1/2 Kočevje, dne 12. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 32». Skupščina občine Kočevje je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oziroma stanovanja ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1981 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Kočevje 1. člen Naziv o"dloka o dopolnitvi odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Kočevje se dopolni tako, da se glasi: »Odlok o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih štroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine za izračun odškodnine za 'razlaščeno stavbno zemljišče v občini Kočevje.< 2. člen 1. člen odloka se dopolni tako, da se glasi: »S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega' urejanja stavbnih zemljišč ter odstotek od povprečne 'gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za m2 stanovanjske jrovršine v družbeni gradnji na območju občine in služi za oceno vrednosti razlaščenega stavbnega zemljišča.« 3. člen Drugemu členu odloka se doda točka c, ki se glasi: »povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo 20 odstotkov od cene, določene v točki a tega člena«. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi y Urad-/nem listu SRS. Št. 35-2/79-3/1 Kočevje, dne 26. novembra 1981. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 321. Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS. št. 6/79 in 2'02) je Skupščina občine Kočevje' na seji zbora združenega ' dela, zbora krajevnih skupnosti 'in drržbenopoJPi*- ""a zbora, dne 12. februarja 1982 sprejela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije Kočevje I V občinsko volilno komisijo Kočevje se imenuje: 1. Za predsednika Julij Plut, predsednik Temeljnega, sodišča ' jubljana enota Kočevje Za namestnika predsednika Franc Kralj, sodnik Temeljnega sodišča Ljub- . Ijana enota Kočevje 2. Za tajnika Tomo J a r n i, Skupščina občine Kočevje Za namestnika tajnika Majda Lindič, Skupščina občine Kočevje 3. Za člana Sanda Žurga, Skupščina občine Kočevje Za namestnika člana Irena Starc, Skupščina občine Kočevje 4. Za člana Peter Šubic, Delovna skupnost skupnih služb SIS občine Kočevje Za namestnika člana Danica Kaplan, Delovna skupnost skupnih služb SIS občine Kočevje 5. Za člana Matija J e r b i č , Občinski komite ZKS Kočevje Za namestnika člana Jože Golob, Elektro Kočevje II Ta sklep velja z dnevom sprejema in se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 013-4/81-1/2 Kočevje, dne 12. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. 322. Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona e varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SFRJ, št. 34/80) in 226. člena statuta občine Kočevje je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na 70. seji dne 20. novembra 1981 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje steRIfne 1. tien S to odredbo se na območju občine Kočevje, ki je neposredno ogroženo s steklino, odreja kontumac psov in mačk. 2. »en / V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča,- morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v česa kontumaca. zaprte. V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti neposredno ogroženega območja. 3. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa. 4. člen Ne glede na drugi člen te odredbe se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati psi organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodičev slepih, če gre za neodložljive zadeve. 5. člen V Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini in imeti morajo pasjo znamko. 6. člen Za pse in mačke, ki jih prikazujejo na razstavah, je treba pred razstavo priskrbeti potrdilo o zaščitnem cepljenju in potrdilo o preizkusu na steklino z negativnim izvidom. 7. člen Na neposredno ogroženem območju je treba takoj pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higi-. enska služba so pristojni in dolžni pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — potepuške pse in mačke, — pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom, — mačke, ki niso zaprte. Lastnikom, v drugem odstavku navedenih živali, ne pripada odškodnina za pokončane živali. 8. člen Lovske organizacije so dolžne na neposredno ogroženem območju pokončevati zveri in pižmovke. 9. člen Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov. Občani so dolžni o gibanju živali navedenih v drugem odstavku 7. člena in drugih živalih, ki bi se nenaravno vedle, nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo. 10. člen Trupla pokončanih živali iz 8. člena te odredbe, morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati naj bližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti, ali nedostopnega zemljišča, transport trupla poginule ali ubite divjadi iz L odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja. t 11. člen Odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: — oseba, ki odira trupla omenjenih živali, mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah in mora biti usposobljena za to delo, — da ima, ko odira trupla na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev, ter da ima ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice , za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva, — da je spravljena vreča s kožo v posebnem prostoru, dokler se ne dobijo izvidi preiskave. Ce je izvid pozitiven, oziroma če je žival obolela, je treba vrečo skupaj z kožo uničiti, če je izvid negativen oziroma, če je žival zdrava pa se sme koža dati v promet. 12. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 10. člena te odredbe. 13. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 14. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76). 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-11/82-2/1 Kočevje, dne 10. februarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Alojz Petek, dipl. inž. I. r. LAŠKO 323. Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah V letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 10. februarja 1982 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Laško I. SPLOSNE določbe 1. člen r-c se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — Veterinarski zavod Celje, PE Laško (v nadaljnjem besedilu: PE Laško) opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Pe Laško je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Pe Laško, ki opravlja preventivno cepljenje ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenj a in preiskave. Pe Laško mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje psov proti steklini, starih nad štiri mesece je treba opraviti do 30. aprila 1982. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Proti steklini je' treba preventivno cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati. 6. Sen V letu 1982 mora biti opravljen tuberkulinski preizkus na še neopravljenem ostanku iz leta 1981 in 20 odstotkov živali predvidenih za leto 1982. Najprej je treba tuberkulinizirati govedo v naseljih, kjer so bila s peto splošno tuberkulinizacijo ugotovljena goveda, ki so reagirala pozitivno ali sumljivo na tuberkulin. Tuberkulinizirati je treba osnovne črede govedi organizacij združenega dela. 7. člen Z mlečno obročkasto preizkušnjo se mora pregledati na brucelozo krave individualnih rejcev in to enkrat letno in sicer spomladi 1982. leta. Vzorce se jemlje na zbiralnicah mleka. S serološkim pregledom krvi se mora pregledati do 31. decembra 1982 osnovna goveja čreda v obratih organizacij združenega dela. Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniška fakulteta v Ljubljani. 8. člen " Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v družbeni lastnini. Vzorce odvzamejo pristojni veterinarski zavodi. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 9. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (JBR/JPV). 10. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje na območju občine laško. 11. člen Proti prašičji kugi se mora preventivno cepiti prašiče pri lastnikih, ki hranijo prašiče s pomijami iz gostišč in kuhinj družbene prehrane. V večjih aglomeracijah se cepi, če je v aglomeraciji nad 50 pitancev oziroma nad 10 svinj. Cepljenje se opravi s sevom Klapiniziranega virusa 12. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev in broj-lerjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti sproti po vhlevljenju kokoši skladno z obveznimi navodili republiške veterinarske uprave pri vseh rejcih — kooperantih perutnine v občini. Rok za izvršitev: celo leto 1982. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznam metodi. 13. člen Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati vse čebelje družine, ki jih lastniki vozijo na pašo izven občin. Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti preiskane tudi na nosemavost in hudo gnilobo čebelje zalege. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je preiskati na varoatozo. Pregled opravi Živinorejsko veterinarski zavod v Celju do 30. aprila 1982. 14. Sen Cepljenje in diagnostične preiskave lahko zavod opravi le s priznanimi biološkimi preparati, vzorce pa jemlje in odpremlja v skladu z navodili. 15. člen Diagnostične preiskave in zaščitni ukrepi, M niso navedeni v tej odredbi, a jih zajema zakon o navedbi minimalnega varstva živali, se bodo odrejali po postavitvi suma posamezne bolezni oziroma ugotovitvi novega lastnika oziroma rejca. 16. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi’ v Uradnem listu SRS. St. 512-1/82-1/2 Laško, dne 10. februarja 1982. Predsednik IS SO Laško Srečko Brilej L r. LENART ,/’ 324. Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni Ust SRS, št. 4-258/81) in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77, 22-1191/81) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. februarja 1982 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart 1. člen Skupščino občine' Lenart sestavljajo: — Zbor združenega dela, ki ima 26 delegatskih mest, — Zbor krajevnih skupnosti, ki ima 16 delegatskih mest, — Družbenopolitični zbor, ki ima 15 delegatskih mest. 2. člen Zbor združenega dela sestavljajo delegati delovnih ljudi v TOZD in drugih organizacijah ter delovnih skupnostih, ki • delajo na območju občine Lenart. Zbor krajevnih skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Družbenopolitični zbor sestavljajo delegati delavčev drugih delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah v občini. 3. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij. in skupnosti delpgirajo v zbor združenega dela glede na število delavcev v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih delegata, za naslednje število delegatskih mest: 1. Izmed delegacij, ki jih volijo delovni ljudje v TOZD in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več TOZD in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu TOZD na'območju občine v kateri ni sedež te organizacije: — s področja gospodarstva 13, — s prosvetno-kulturnega področja' 2 " — s socialno zdravstvenega področja 2 2. Iztned članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobni dejavnosti, s sredstvi na katerih imajo lastninsko pravico, skuphj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in sredstva: — v kmetijski in gozdarski dejavnosti 7 — v obrtni in podobnih dejavnostih 1 3. Izmed članov delegacij delegacije delovnih lju- di v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela 1 4. člen Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti s področja gospodarstva delegirajo v zbor združenega dela: 1. Delegacije temeljnih organizacij združenega dela: st. delegatov — MLM, TOZD proizvodnja ogrevalnih elementov Lenart 1 — Marles, TOZD tovarna pohištva Lenart 1 — PIK Maribor, TOZD Lenart 1 — UNIOR Zreče, TOZD orodje Lenart 1 — TVT Boris Kidrič, TOZD proizvodnja bojlerjev 1 — Kristal, TOZD izolacijsko steklo Lenart 1 — Mercator - Potrošnik Lenart 1 — OKP Centrovod Lenart 1 — AK Lenart TOZD gostinstvo in trgovina 1 2. Konference delegacij, ki jih oblikujejo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. s področja gospodarstva, delegirajo v zbor združenega dela: 2.1. Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije: — IMI Klemos, TOZD jeklene konstrukcije — IMI Klemos, TOZD Klemos Kiister — IMI Klemos, DSSS 2 2.2. Konferenca delegacij, ki jo sestavljata delegaciji: — OPUM — TOZD plastika Lenart — DEM — Rajon Lenart 1 2.3. Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije: — KB Maribor — Ekspozitura Lenart, Intes — Pekama Lenart, CP Maribor enota Lenart, PTT Maribor — vse pošte v občini Lenart, Tobak Maribor — prodajalna Lenart, Povrtnina Lenart, INA Lenart, , Pomurska tiskarna — prodajalna Lenart, KK G. Radgona — Prodajalna Lenart, KIK Pomurka — prodajalna Lenart, Koloniale Maribor (29. november), Vino jug 5. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in -skupnosti s prosvetno kulturnega področja oblikujejo konferenci delegacij za delegiranje v zbor združenega dela: 1. Konferenca delegacij, 16 jo sestavljajo: — OŠ Benedikt, — OŠ Cerkvenjak, — OŠ »Borisa Kraigherja« O -o.išče, — OŠ Jurovski dol, — OŠ Lenart, — OŠ »Srečko Rojs-Niko« V-hčina, — OŠ »Vladko Majhen« Zg. Ščavnica 2. Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije: — WO Marice Kerenčič, Lenart, — DU Lenart, - — Glasbena šola Lenart, 6. člen V zbor združenega dela s socialndzdrav-stvenega področja delegira delegacija oziroma konference delegacij: 1. Delegacija Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate 1 2. Konferenca delegacij, ki jo sestavljata delegaciji: — zdravstveni dom Maribor — TOZD zdravstveno varstvo Lenart, — Mariborske lekarne, Lekarna Lenart 1 7. člen Delegacija temeljnih organizacij združenega dela in skupnost s področja kmetijstva in gozdarstva delegirajo v zbor združenega dela: 1. Delegacije temeljnih organizacij združenega dela: — AK Lenart, TOZD transport Lenart 1 — KZ Lenart, ki jo izvolijo kmetje kooperanti v kmetijstvu in gozdarstvu, aktivni kmečki proizvajalci in njihovi delavci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in delavci KZ Lenart 4 — AK Lenart, TOZD Sadjarstvo Selce 1 2. Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije: — AK Lenart — skupne službe — AK Lenart TOZD poljedelstvo — živinoreja, — .Krapogojni obrat Hrastovec, — Veterinarski zavod Maribor — enota Lenart, — 2VZ Ptuj — osemenjevalnica Lenart, — GG Maribor 1 3. Delegacija zasebnih obrtnikov — sku- paj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva in delavci POZD Strojeservis Benedikt in obrtnega združenja Lenart I 8. člen Skupna delegacija, ki jo oblikujejo delovni ljudje v delovnih skupnostih' upravnih organov in strokovnih služb‘SO Lenart, Temeljnega sodišča Maribor — enota Lenart, organa za kaznovanje prekrškov, štaba teritorialne obrambe. Postaje milice Lenart, stro- • kovnih služb SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti, SDK Maribor — ekspozitura Lenart, vse KS območja občine Lenart, družbe- nopolitične organizacije in društva, odvetniške pisarne delegirajo v zbor združenega dela 1 9. člen Delegate v zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih glede na število delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer: — krajevna skupnost Lenart 3 — krajevne skupnosti Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Jurovski dol, Voličina, Zg., Ščavnica, vsaka 2 — krajevna skupnost Lokavec 1 10. člen V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije, njihova izvoljena telesa, ki jih določa njihov statut oziroma drug splošni akt. Določbe o kandidiranju in določanju liste kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor se uredijo z dogovorom o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora skupščine občine in s sklepom o postopku delegiranja delegatov iz občinske konference SZDL v družbenopolitični zbor. Listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor sprejme občinska konferenca socialistične zveze delovnih ljudi v skladu z določili zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. 11. člen Konference delegacij oblikujejo s samoupravnimi sporazumi temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti v skladu s tem odlokom. S samoupravnim sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oz. temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnih tehničnih nalog za konference, sedež konference in druga vprašanja* pomembna za delo konference delegacij. Temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, ki je navedena prva, je pobudnik za sklenitev samoupravnega sporazuma po tem členu in sklicatelj prve seje konference delegacij, če s samoupravnim sporazumom ni drugače določeno. Če do 15. februarja 1982 nigo sklenjeni samoupravni sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij, se konference oblikujejo po odloku skupščine občine. 12. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 3-152/78, 7-520/80). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od razpisa volitev za mandatno obdobje 1982—1986. St. -■ Lenart, dne 5. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. LITIJA Skupščina krajevne skupnosti Gabrovka je na podlagi določb 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št 3/73), 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) in 27. člena statuta krajevne skupnosti Gabrovka na seji dne 7. februarja 1982 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Gabrovka 1. Ben Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje nalog srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti 1981—1986. 2. člen Referendum se razpisuje za celotno območje krajevne skupnosti Gabrovka. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 14. marca 1982 v času od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 4. Ben Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila kot soprispevek: — odplačilo najetega kredita za razširitev PTT omrežja — vzdrževanje 60 km krajevnih cest — popravilo obzidja pokopališča v Gabrovki in — za osrtale komunalne ureditve, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Gabrovka. 6. Ben Skupna predračunska vrednost programov, za katere se bodo kot samoprispevek namenila sredstva zbrana s samoprispevkom znaša po cenah leta 1981 5,040.472,50. Od tega naj bi bilo združeno s samoprispevkom 2,000.000 din. 6. Ben Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 12. 1983 do 30. 11. 1987 za zavezance od osebnega dohodka, pokojnin, invalidnin in drugih izrednih .dohodkov ter od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1988 za zavezance od katasfcreke@a dohodka. 7. Ben Zavezanci na podlagi izglasovanega samoprispevka bodo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti: 1. zavezanci, ki prejemajo osebni dohodek iz razmerja v združene* delu oziroma nadomestil in uživalci pokojnin, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom pri zasebnem delodajalcu 2 "/o, 2. zavezanci osebnega dohodka od obrti, samostojnih poklicev, od postranske dejavnosti, od intelektualnih storitev 2 e/o, 3. zavezanci od skupnega katastrskega dohodka 6 %, 4. lastniki osebnih avtomobilov, traktorjev po 200 dhn. letno, 5. lastniki tovornih avtomobilov po 100 din na tono noeilnoeti letno, 6. lastniki motornih koles po 100 din letno. 8. člen '""Pravilnost obračunavanja in odvajanja zavezancev pri izplačilu osebnih dohodkov kontrolira Služba družbenega knjigovodstva. Samoprispevek odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnine, samoprispevek od kmetijstva, obrti, drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev pa pristojni občinski upravni organ. 9. člen Z lastniki počitniških hiš na območju krajevne skupnosti, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti bo ta sklenila pogodbo o plačevanju primernega prispevka za sofinanciranje programa krajevne skupnosti. 10. člen Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja r združenem delu, nadomestil in pokojnin, ki ne presegajo 60 % od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, 2. občani iz družbene pomoči, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin ter otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad, 3. občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti. 11. Ben Na referendumu se glasuje neposredno, tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Gabrovka Glasujem za referendum, dne 14. marca 1982 o uvedbi samoprispevka za celotno območje KS Gabrovka v denarju za sofinanciranje: — odplačilo najetega kredita za raširitev PTT omrežja, — vzdrževanje 60 km krajevnih cest, — popravilo obzidja pokopališča v Gabrovki in — ža ostale komunalne ureditve, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih piana krajevne skupnosti Gabrovka, za dobo petih let od 1. 12. 1983 do 30. 11. 1987 za zavezance od osebnega dohodka, pokojnan, invalidnin in drugih izrednih dohodkov ter od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1988 za zavezance od kataster-skega dohodka. Glasujem ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo ne strinja. 12. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Gabrovka. 13. člen Pravico glasovanja za referendum imajo vsi občani krajevne skupnosti Gabrovka, ki so vpisani v splošnem glasovalnem imeniku in občani KS Gabrovka, ki združujejo svoje delo, pa še nimajo volilne pravice in so dopolnili 15 let. 14. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa po 4. členu tega sklepa. Zbirala se bodo na računu samoprispevka KS Gabrovka št. 50150-842-022-300822. S sredstvi bo upravljal svet krajevne skupnosti, ki o porabi poroča zboru občanov vsaj enkrat letno. 15. člen Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu. Postopek vodi volilna komisija za celotno območje, na glasovalnih mestih pa glasovalni odbori. 16. člen Sklep velja, ko se objavi na krajevno običajen način, objavi pa se tudi v Uradnem listu SRS. Gabrovka, dne 7. februarja 1982. Predsednik sveta krajevne skupnosti Gabrovka Jože Rappl L r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 326. Na podlagi 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Ljubljana Bežigrad I. SPLOŠNE DOLOČBE ' ' 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — VP Posavje, opraviti v letu 1932 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarska postaja je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti upravo inšpekcijskih služb pri Skupščini mesta Ljubljane, veterinarska inšpekcija. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarska postaja, ki opravlja. preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskavi, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarska postaja mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1982. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Cepljenje določeno s tem členom opravi V.P. Posavje, Ljubljana-Polje, Polje 350. 6. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, neglede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarska postaja Posavje. 7. člen V letu 1982 mora biti opravljena tuberkuliniza- cija v najmanj 20 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda. Tuberkulinizacijo govedi opravi V. P. Posavje v naslednjih naseljih: Podgorica, Nadgorica, Ježa, Dobrava in Črnuče. 8. člen Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno z mlečno — prstanastim preiskusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev na območju občine. Vzorce mleka odvzame in mlečno-prstanasti preiskus opravi V. P. Posavje, Lj. Polje. 9. člen Na kužno malokrvnost je treba preiskati vse kopitarje na območju občine. Vzorce krvi odvzame V. P. Posavje, Ljubljana — Polje na zbirnih mestih. 10. člen čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varroozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti v V. P. Posavje, pregled na varroozo pa opravi vet. organizacija pooblaščena za laboratorijsko preiskavo. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1982, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1982. 11. člen Ta odredba začne veljati naslednji dah po objavi v Uradnem listu SRS. St 010-8/82-2 Ljubljana, dne 9. februarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r. 327. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu, živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 244. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 205. seji dne 9. februarja 1982 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad I Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine ali preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) Za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton 301,60 — za vsako nadaljno tono 30,16 (lin b) Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih govedi od kom 40,60 — telet od kom 23,20 — prašičev in drobnice od kom 8,12 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 6,96 — za vsako čebeljo družino 8,12 c) Za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,13 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,13 — za divjačino od kg 0,13 — za perutninsko meso od kg 0,13 — za drobovino od kg 0,13 — za ribe, rake, polže od kg 0,13 — za mast od kg 0,13 — za mleko od litra 0,027 — za mlečne izdelke od kg 0,13 — za jajca — cela od kom 0,018 — za jajčne izdelke od kg 0,13 — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,06 Če pripravljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja vete-rinarsko-sanitami pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja', na mesto prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 301,60 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške. II — Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca — Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v, gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah za vsako začeto uro porabljenega časa Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški. III Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 116 din. Posestniku, ki ,ne oddaja mleka v zbiralnice ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. din 0,0053 301,60 IV i Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 75,40 din. V Pristojbina za veterinarsko-sanitame preglede se lahkn plačuje tudi v pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. VI Za veter inarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina poveča za 50 %>. VII Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvajajo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK 50102-840-024-3182 najmanj enkrat mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sanitarnih pregledov. VIII Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja iz leta 1980 (Uradni list SRS, št. 32/80). IX Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/82-2 Ljubljana, dne 29. februarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r. LJUBLJANA CENTER 328. Na podlagi 60. člena zakona o - rednih sodiščih (Uradni ilst SRS, št. 10/77), 2. člena odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 18/78) ter drugega odstavka 4. etena dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78) Skupščina občine Ljubljana Center objavlja, da so Skupščine občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi v času od 1. februarja 1982 soglasno sprejele SKLEP o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani Za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolita: Majda L o k o š e k , dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena v Narodni banki Slovenije, kjer opravlja od. 1. 7. 1980 dolžnosti vodje kabineta guvernerja Narodne banke Slovenije. Mitja Šinkovec, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen na Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani kot strokovni sodelavec. Št. 111-1/79 ■ Ljubljana, dne 8. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Niko Pogačar L r. LJUBLJANA ŠIŠKA 329.. Na podlagi "30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št 24/79), 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) in 3. Sena odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov in skupne strokovne službe občine Ljubljana Šiška (Uradni IM SRS, št 31/81) je Skupščina občine Ljubljana SiSta na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. februarja 1981 sprejete SKLEP o določitvi udeležencev, ki delegirajo svoje predstavnike v Komite za družbene dalavassM 1 Komite za družbene deternostt sestavljajo predsednik in 13 članov. S V komite za družbene dejavnosti delegirajo sinjega predstavnika: — SIS za zdravstvo — SIS za vzgojo in izobraževanje — SIS za raziskovanje — SIS za otroško varstvo — SIS za socialno skrbstvo — SIS za socialno varstvo — SIS za zaposlovanje — SIS za kulturo — SIS za telesno kulturo — Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo — Zavod za družbeno planiranje Ljubljana 1 Dva člana Komiteja za družbene dejavnosti imenuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana 'Šiška. 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 1-06-03/82 Ljubljana, dne 1. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak L r. 330. Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) in 3. člena odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov in skutne strokovne službe občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 31/81) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. februarja 1982 sprejela SKLEP o določitvi udeležencev, ki delegirajo svoje predstavnike v Komite za urejanje prostora 1 Komite za urejanje prostora kot kolegijsko telo sestavljajo predsednik in 12 članov. 2 - V komite delegirajo po enega predstavnika r — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Šiška — Samouprava* trmramiahi* jkuprnut občine Ljubljana Šiška — Kmetijsko-zemljiška skupnost občine Ljubljana šiška — Ljubljanski ra**a6s8&ti zavod — DO Avtomorrtaža — DO Don« — DO Pivovarna Union — KS Hinko Smrekar — KS Dravlje — KS Medvode — Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Ljubljana Šiška 3 Enega člana Komiteja za urejanje prostora imenuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška. 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1-06-02/82 Ljubljana, dne 1. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 331. Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) ter 3. člena odloka o ustanovitvi in delovnem področju upravnih organov in skupne strokovne službe občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 3/81) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 46. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. februarja 1982 sprejel SKLEP o določitvi udeležencev, ki delegirajo svoje predstavnike v Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo I Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sestavljajo predsednik komiteja in 12 članov. II V komite delegirajo po enega predstavnika: — ZPS Titovi Zavodi Litostroj, — Tovarna barv in lakov Col or Medvode, — Iskra Mikroelektronika — v ustanavljanju — Mercator — SOZD za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, — POZD TIBA, — Mercator — Hoteli — Gostinstvo Ljubljana — TOZD Ilirija, — Kmetijsko zemljiška skupnost, — Združeni kmetje, r — Komite za urejanje prostora, — Komite za družbene dejavnosti. III Dva člana Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo imenuje IS. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 1-06-01/82 Ljubljana, dne 1. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine ' Ljubljana Šiška Franc Dejak L r. LOGATEC 332. Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), in 28. člena sprememb in dopolnitev statuta „ občine Logatec (Uradni list SRS, št. 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. februarja 1982 sprejela ODLOK o številu delegatskih mest v zborih občinske skupščine 1. člen S tem odlokom se določi delegiranje in število delegatskih mest v zborih občinske skupščine. 2. člen Zbor združenega dela ima 24 delegatskih mest. Število delegatskih mest v zboru združenega dela se določi po naslednjih merilih: — vsaka organizacija združenega dela, temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost ima eno delegatsko mesto, — temeljne samoupravne organizacije in' skupnosti z manjšim številom zaposlenih se povezujejo v konferenco delegacij za eno skupno delegatsko mesto, — delovni ljudje, ki delajo na področju kmetijstva in gozdarstva združujejo svoje delo, zemljišča in delovna sredstva z delavci v organizacijah združenega dela s področja kmetijstva in gozdarstva imajo dve delegatski mesti, — delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Postaje milice in oboroženih sil imajo eno delegatsko mesto, — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delavci, s katerimi združujejo svoje delo in sredstva imajo eno delegatsko mesto. 3. člen Z gospodarskega področja delegirajo: Delegacije organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in konferenca delegacij naslednje število delegatov: — 17 delegatov iz organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz področja gospodarstva, — 3 delegate iz delovnih skupnosti, ki delujejo na prosvetno-kul turnem področju, — 1 delegata iz temeljne organizacije združenega dela iz področja zdravstva, — 1 delegata iz delovnih skupnosti iz področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in oboroženih sil, — 1 delegata iz delovne skupnosti s področja vzgojnovarstvene dejavnosti, — 1 delegata delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva. 4. člen Na podlagi meril iz 2. člena delegirajo v zbor združenega dela: Organizacija združenega dela, Število delovna skupnost, delegatskih delovna enota mest 1. KLI — TOZD Drobno pohištvo 1 2. KLI — TOZD Stavbno pohištvo 1 3. KLI — TOZD 2aga 1 4. KLI -r- TOZD — ESO 1 5. KLI — DSSS 1 6. KLI — TOZD Valkarton 1 7. Gradnik -— Cestno podjetje Ljubljana — delovodstvo Blekova vas 1 8. Konfekcija 1 9. KZ Logatec — kmetje kooperanti — Biotehnična fakulteta Ljubljana — TOZD za živinorejo 1 10. GG Ljubljana — TOZD Gozdarstvo 1 11. GG Ljubljana — TOK Gozdarstvo kmetje kooperanti (lastniki gozdov) 1 12. Integral Ljubljana — TOZD Gostinstvo Logatec 1 13. Mercator — TOZD Dolomiti, DE Logatec 1 14. Ljubljanska banka, Gospodarska banka ekspozitura Logatec — PTT Logatec — Slovenijaavto, DO Avtomerkur, TOZD Servis Vrhnika, DE Logatec — Elektro Ljubljana, RTP Logatec — KGZ Žiri, odkupna postaja Rovte Organizacija združenega dela, Število delovna skupnost, delegatskih, delovna enota mest — Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Ljubljana, predstavništvo Logatec — SGP Gradišče Cerknica, obrat Granol Logatec — Petrol — bencinski servisi — Iskra — obrat Hotedršica — Borovo, prodajalna Logatec — Pivovarna Union Ljubljana, distribucijski center Logatec — Emona — Mesna industrija Zalog DO, prodajalna Logatec — Trgoavto Koper — prodajalna Logatec — Tekstil Ljubljana, TOZD Maloprodaja, prodajalna Pepelka Logatec — Alpina Žiri, prodajalna obutve Logatec . — Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD Tobak, prodajalna Logatec — Žito Ljubljana, TOZD Pekarna Vrhnika, prodajalna Logatec — Žito Ljubljana, TOZD Mlini, Silos Logatec 1 15. ŽTO — TOZD za transport1 — ZG — podjetje za elektrifikacijo prog — 2TO — nadzorništvo proge, VVP Postojna — ŽTO — Postojna, TOZD za promet T 16. Petrol — TOZD Gostinstvo Lom 1 17. Delovna skupnost SO Logatec — DPO — Skupne službe SIS — Postaja milice — Garnizon JLA 1 18. OŠ »8 talcev« Logatec — Glasbena šola 1 19. OŠ »Edvard Kardelj« 1 20. VVZ Kurirček 1 21. VZ Logatec 1 , 22. NZD — TOZD Zdravstvo — Lekarna 1 23. Obrtniki 1 24. Alpina Zhrf — obrat Rovte 1 skupaj 24 5. Ben Zbor krajevnih skupnosti ima 13 delegatskih mest -V zboru krajevnih skupnosti imajo posamezne krajevne skupnosti tako število delegatskih mest, ki ustreza številu delovnih ljudi in občanov v njih. V zboru krajevnih skupnosti imajo: Del. mesta 1. KS Logatec - Naklo 4 2. KS Logatec - Tabor 2 3. KS Rovte 2 4. KS Hotedršica 2 5. KS Trate 1 6. KS Laze 1 # 7. KS Vrh 1 6. Ben Družbenopolitični zbor šteje 15 delegatov. V družbenopolitični zbor občinske skupščine delegirajo svoje delegate delavci, delovni ljudje in občani, ki so organizirani v družbenopolitičnih organizacijah: Zvezi komunistov. Socialistični zvezi delovnega ljudstva, Zvezi sindikatov, Zvezi socialistične mladine, Zvezi združenj borcev NOV. < Družbenopolitične organizacije v občini sprejmejo v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil dogovor b zastopanosti posamezne družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem- zboru in določajo listo kandidatov. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o številu delegatskih mest v zborih Skupščine občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/73). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 013-1/81 Logatec, dne 2. februarja 1982. . Predsednik Skupščine občine Logatec Frane Godina, dipl. inž. 1. r. 3*8. Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 18/77) in 104. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 11. februarja 1982 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju SO Logatec I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni m— z enkratnim serološkim pregledom krvi na osnovno čredo OZD 10. člen Na kužno malokrvnost je treba preiskati vse kopitarje, ki niso bili preiskani v letu 1981. Serološki pregled vzorcev opravi pooblaščeni laboratorij. 11. člen Na varoatozo je treba preiskati vse čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah v letu 1981. Preiskave morajo biti opravljene do 30. 4. i982. Preiskave opravi pooblaščena organizacija. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 10/81). 13. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 010-3/82 Logatec, dne 11. februarja 1982. Predsednik 4 Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Viktor Krmavnar L r. 'RIBNICA 334. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 207. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78) in na predlog Zgodovinskega arhiva Ljubljana izdaja komite za družbene dejavnosti in občo upravo občine Ribnica ODREDBO o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana 1. člen Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: družbene pravne osebe in društva), katerih arhivsko gradivo bo v skladu z- zakonom o naravni in kulturni dediščini (v nadaljnjem besedilu: zakon) prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv), so: - Inles Ribnica, Ribnica Suha roba Sodražica, Sodražica Osnovna šola Loški potok, Loški potok Osnovna šola Ribnica, Ribnica Skupščina občine Ribnica, Ribnica Družbeni branilec samoupravljanja Ribnica — Kočevje, Ribnica Kmetijskozemljiška skupnost Ribnica, Ribnica Samoupravna stanovanjska skupnost Ribnica, Ribnica Samoupravna komunalna skupnost Ribnica, Ribnica SIS za varstvo pred požarom Ribnica, Ribnica Občinska izobraževalna skupnost Ribnica, Ribnica Kulturna skupnost Ribnica, Ribnica Telesnokulturna skupnost Ribnica, Ribnica Skupnost otroškega varstva Ribnica, Ribnica Skupnost socialnega skrbstva Ribnica, Ribnica Občinska zdravstvena skupnost Ribnica, Ribnica Komite občinske konference ZKS Ribnica, Ribnica Občinska konferenca SZDL Ribnica, Ribnica Občinski sindikalni svet Ribnica, Ribnica Občinska konferenca ZSMS Ribnica, Ribnica Občinski odbor ZZB NOV Ribnica, Ribnica Občinska gasilska zveza Ribnica, Ribnica Arhiv bo prevzemal tudi arhivsko gradivo pravnih prednikov in pravnih naslednikov v tem členu navedenih pravnih oseb in društev. 2. člen Družbene pravne osebe in društva, ki imajo dokumentarno gradivo in izvira iz časa do 9. 5. 1945 oziroma — do nacionalizacije 5. 12. 1946 oziroma 26. 4. 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij, — do 18. 7. 1946, kadar gre za gradivo zadrug, morajo to gradivo v celoti izročiti arhivu. 3 3. člen Družbene pravne osebe in društva iz 1. in 2. člena te odredbe morajo sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti po določbah zakona zagotoviti potrebna sredstva in strokovno usposobljene delavce. , 4. člen Družbene pravne osebe in društva, katerih arhivsko gradivo ne bo prevzemal arhiv, morajo to gradivo trajno hraniti, ga varovati in omogočati njegovo uporabo; drugemu imetniku lahko odstopijo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva. Družbene pravne osebe in društva iz prejšnjega odstavka imajo pravico do pojasnila, kaj je arhivsko gradivo v smislu 58. člena zakona. V primeru, da je arhivsko gradivo posamezne družbene pravne osebe ali društva iz prejšnjega odstavka potrebno zaradi dopolnitve gradiva, ki ga je že prevzel arhiv na podlagi 1. člena te odredbe, bo o izročitvi tega gradiva arhivu odločil za kulturo pristojni upravni organ občine z odločbo. 5. člen Določila 2. in 4. člena te odredbe se ne nanašajo na dokumentarno gradivo, iz katerega se odbira arhivsko gradivo, za katerega opravljajo naloge varstva v skladu z zakonom Arhiv SR Slovenije in organi iz 100. člena zakona. 6. člen Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 037-1-82-03 Ribnica, dne 18. febrparja 1982. Predsednik Komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo Skupščine občine Ribnica Vinko Boje L r. SEVNICA 335. Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78 in 25/80) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela dne 18. februarja 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1982 sprejela ODLOK • zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen Za uresničitev ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane skladno z družbenim planom občine Sevnica in samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za pospeševanje kmetijstva za obdobje 1981—1985 se s tem odlokom določajo obveznosti družbenopolitične skupnosti pri za- gotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v kmetijstvu. 2. člen Skupščina občine in skupščina SIS za pospeševanje kmetijstva vsako leto z resolucijo o izvajanju družbenega plana za naslednje leto določita program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so potrebne za realizacijo pospešene družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Pri tem upoštevata dogovor o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SRS. 3. tim Za izvedbo nalog po programu iz prejšnjega člena ter planih načrtov KK TOK — Kooperacija in 4. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za pospeševanje kmetijstva se uvaja za obdobje 1982 do 1985 posebni občinski davek iz osebnega dohodka po stopnji 0,3“/». 4. člen Posebni davek iz prejšnjega člena se obračuna in plačuje enako kot občinski davek iz OD delavcev po odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/73, 16/74, 6/75, 4/77, 5/78, 28/78, 11/79 ter 32/80). Posebni občinski davek iz OD se plačuje za delavce iz gospodarstva na račun 51610-840-046-12386, za delavce iz negospodarstva na račun 51610-840-046-12435 in za delavce v zasebnem sektorju ter pri civilno pravnih osebah na račun 51610-840-046-12594 pri SDK Sevnica. 5. člen Sredstva z navedenih vplačilnih računov bo podružnica SDK Krško praznila v dobro posebne partije žiro računa proračuna občine Sevnica. 6. člen Sredstva posebnega davka se lahko uporabijo le za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zlasti: — za pospeševanje živinoreje na domači kmetijski osnovi — za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje — za delovanje kmetijske pospeševalne službe — za pospeševanje vzgoje in ulova rib — za nadomestilo dela obresti pri kreditih iz sredstev HKS — za kritje tečajnih razlik pri tujih kreditih — za pospeševanje kmetijske proizvodnje na hribovitih območjih. Podrobneje določita namene uporabe sredstev iz tega v letnih programih IS občine in skupščina SIS za pospeševanje kmetijstva občine Sevnica. 7. člen Sredstva za intervencijo v proizvodnji hrane se lahko dodelijo upravičencem le, če se pogodbeno ali s sporazumom zavežejo zagotoviti do»0"C',,i 'm količino hrane. 8. člen Davek po tem odloku se obračuna od osebnih dohodkov izplačanih po 21. 3. 1982. t 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. 3. 1982. Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha zbirati prispevek 0,3 •/• po osnovi OD iz čistega dohodka po 5. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana za pospeševanje kmetijstva za razdobje 1981—1985. St 320-4/83-1 Sevnica, dne 18. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 336. Na podlagi 23 in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75, 13/77 in 25/80) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji zbora združenega dela dne 18. februarja 1982 in zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1982 sprejela ODLOK o obveznem prispevku uporabnikov vode za izvedbo III. faze rekonstrukcije vodovodnega omrežja v Sevnici 1. člen Na območju krajevne skupnosti Sevnica se za uporabnike vode in vodovodnega omrežja Sevnica s tem odlokom predpisuje obvezen prispevek za izvedbo III. faze rekonstrukcije vodovodnega omrežja v Sevnici, na podlagi sprejetega investicijskega programa. 2. člen Zavezanci iz prejšnjega člena so vsi uporabniki vode iz vodovodnega omrežja v Sevnici. 3. člen Sredstva za realizacijo programa bodo zavezanci prispevali po m3 od porabljene vode (izjema je požarna voda). 4. člen Zavezanci so dolžni plačevati prispevek po naslednjih merilih: leto 1982 2.00 din po m3 porabljene vode v letih 1983—1985 po 2,5 din po m3 porabljene vode. 5. člen Poleg sredstev po tem odloku se bodo za izvedbe programa uporabile tudi pristojbine za priključke na primarno vodovodno omrežje. 6. člen Prispevek se plačuje skupno z vodarino pri uprav-Ijalcu vodovoda in je dohodek Samoupravne komunalne interesne skupnosti Sevnica. 7. člen Sredstva se uporabijo skladno s sprejetim programom. Morebitni presežek sredstev se uporabi za izgradnjo II. faze vodovoda, to je izgradnjo pretočnega rezervoarja Sv, Rok in izgradnjo cevovoda med sedanjim in novim rezervoarjem. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-11/82-3 Sevnica, dne 18. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 337. Na podlagi 2. odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) ter 258. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je izvršni svet na svoji 110. seji dne 16. februarja 1982 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali v letu 1982 na območju občine Slovenska Bistrica 1. člen S to odredbo se določa izvajanje veterinarskih ukrepov, pravice in dolžnosti družbenopolitične skupnosti, delovnih organizacij, pooblaščenih veterinarskih zavodov in obratnih ambulant ter občanov na območju občine Slovenska Bistrica; da se ugotovijo in preprečujejo določene živalske kužne bolezni. 2. člen Veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane in pooblaščene za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni na območju občine Slovenska Bistrica, morajo v letu 1982 izvesti v tej odredbi predpisane ukrepe. Posestniki živali so dolžni nuditi vso pomoč pri izvajanju predpisanih ukrepov. 3 3. člen Izvajalci ukrepov so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja predpisanih ukrepov o tem pismeno obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo voditi predpisano evidenco in poročati na predpisanih obrazcih., 4. člen Preventivna cepljenja morajo biti opravljena tolikokrat, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 5. člen Veterinarske organizacije morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi bioloških preparatov in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije. • * 6. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovc proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v Stepnem, Strugu, Pečkah, Makolah, Stranskih Makolah, Globoko, Hrastovec — del, Modraže, Krasni, Novake, Studenice, Brezje, Podboč, Poljčane, Cadramska vas, Lušečka vas, Mostečno, Ložnica ter pri vseh gospodarstvih, ki imajo zemljišča na poplavnem področju Dravinje. Cepljenje opravi OZV2 Ptuj, PE Slovenska Bistrica v mesecu marcu in aprilu 1982. 7. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1982. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je proti steklini potrebno cepiti tudi vsa goveda, ki se pasejo brez nadzorstva. Cepljenje opravi OZVZ Ptuj, PE Slovenska Bistrica. 8. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti v perutninskih obratih organizacij združenega dela in obratih, ki kooperirajo z organizacijo združenega dela v obratih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost ter v naseljih kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev. Cepljenje opravi OZVŽ Ptuj. PE Slovenska Bistrica, v obratih individualnih proizvaj a’eev. ki neposredno kooperirajo s Perutnino Ptui pa obratna veterinarska - ambulanta Mesokcmbinata Perutnine Ptuj. 9. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tip niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekov! bolezni, infekcioznem bronhitisu in gum-boro bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih preparatov. Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutin^cije opravi OZVZ Ptuj, PE Slovenska Bistrica. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infektivnem bronhitisu in gumboro bolezni opravi OZVZ Ptuj, PE Slovenska Bistrica. 10. člen Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oziroma 50 ali več pitancev. Cepiti je potrebno tudi vse prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega porekla. Cepljenje opravi OZV2 Ptuj, PE Slovenska Bistrica s sevom K lapiniziranega virusa, 11. člen Nadaljevati je s VI. splošno tuberkulinizacijo govedi tako, da bo do konca leta tuberkulinizirano SOV« vseh govedi. Tuberkuliriizirati je potrebno vse bike v prirod-nem pripustu ter goveda v dvorcih, kjer se nahajajo ti biki. Tuberkulinizacijo opravi OZVZ Ptuj, PE Slovenska Bistrica. 12. člen Na brucelozo je potrebno enkrat letno preiskati — krave individualnih proizvajalcev mleka za ljudsko prehrano z mlečno prstenastim preiskusom — plemenske živali v osnovnih čredah v prašič-jerejskih obratih s serološko preiskavo krvi. Pregled opravi OZV2 Ptuj, PE Slovenska Bistrica. 13. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je, treba preiskati enkrat letno na mehuričasti izpuščaj pri, govedu (IBR/IPV). Vzorce vzame OZV2 Ptuj. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Na kužno malokrvnost je treba preiskati vse kopitarje na območju občine. Vzorce krvi odvzame OZV2 Ptuj, PE Slovenska Bistrica v mesecu marcu 1982, serološki pregled vzorcev krvi z ' gelprecipitinskim testom, pa opravi pooblaščeni zavod. 16. člen Na hudo gnilobo čebelje zalege je potrebno preiskati vse čebelje družine v krajih Slovenska Bistrica, Cigonca in Sp. Ložnica ter- 10 odstotkov vseh čebeljih družin na območju krajevnih skupnosti Pohorski odred, Impol, Alfonz Sarh, Dr. Jagodič, Preloge — Vrhole in Zg. Ložnica. Čebelje družine vzrejevalcev matic je potrebno preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoatozo. Čebelje družine, ki so bile paši v drugih republikah je potrebno preiskati na varoatozo. Odvzem vzorcev opravi ‘ OZV2 Ptuj, PE Slovenska Bistrica do 31. marca 1982, ostale preiskave pa morajo biti opravljene do 1. maja 1982. 16. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/3-322-4/82 Slovenska Bistrica, dne 16. februarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 338. Na podlagi 7. in 8. člena zakona o- referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 29. člena statuta krajevne skupnosti Poljčane je skupščina krajevne skupnosti Poljčane dne 9. februarja 1982 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Poljčane 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi II. samoprispevka v denarju za izgradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav na območju lirajevne skupnosti Poljčane, ki obsega naselja Poljčane, Zg. Poljčane, Sp. Poljčane, Lušečka vas, Cadramska vas, Ljubično, Sp. Brežriica, Lovnik, Stanovsko in Podboč. 2. člen ; Izgradnja in obnova komunalnih objektov in naprav bo potekala v skladu s sprejetim programom, ki je sestavni del tega sklepa, kot njegova priloga. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 14. marca 1982 od 6. do 19. ure na glasovnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 4. Ben Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Poljčane, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki niso stari 18 let,' če so v rednem delovnem razmerju. 5. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. aprila 1982 do 31. marca 1987. 6. člen Samoprispevek so dolžni plačevati delovni ljudi j e in občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Poljčane in sicer: . 1. od neto osebnih dohodkov oziroma nadomes* osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu stopnji 1,25 V«, 2. od neto pokojnin po stopnji 1,25 “/o, 3. od katastrskega dohodka ali dohodka negozdnih površin in vrednosti za posek odkazanega lesa po stopnji 2%, 4. od dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic: a) zavezanci ki so obdavčeni po dejanskem dohodku; — od bruto osebnega dohodka po stopnji 1,25 e/e, b) zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku — od odmerjenega davka po stopnji 10°/». 7. Sten 1. Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 2. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. 3. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi občani, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji $ 8. člen Na podlagi, v prejšnjem členu določenih osnov in stopenj se bo predvideno v petih letih zbralo 18,200.000 dinarjev sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa. 9. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu je odgovoren svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti mora o zbranih in porabljenih sredstvih Samoprispevka ob koncu vsakega leta poročati skupščini krajevne skupnosti , _ Ml Sen Pravilnost obračunavanj a in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodkov, kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke. 11. »en X Referendum vodi veHhMt kmuMJa ▼ krajevni skupnosti, M jo imenuje skupščina krajevne skupnosti Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kate- i4 je iia jieda#e b—dRee Krajevna skupnost Poljčane GLASOVNICA za referendum, dne 14. marca 1982, o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za obdobje od 1. aprila 1982 do 31. marca 1987, za območje krajevne skupnosti Poljčane, za izgradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav po programu Glasuj em ZA PROTI Glasujete tako, da obkrožite besedo ZA, če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkrožite besedo PROTI, če se ne strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka. 13. Sen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Poljčane. 14. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. St 12/1/1982 Poljčane, dne 12. februarja 1982. Predsednik Skupščine KS Poljčane Stanko K urez L r. SLOVENSKE KONJICE 339. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. februarja 1982 sprejela ODLOK • obveznem ftoorografiranju prebivalstva v občini Slovenske Konjice L člen Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zdravljenja tuberkuloze in drugih obolenj prsnega koša in sladkorne bolezni se izvede obvezno fluoro-grafiranje vseh prebivalcev občine Slovenske Konjice, ki 80 rojeni v letu 1943 in pred tem časom. X. člen Fhtorograftranje se bo izvedlo v času od 18. do 25. maja 1982 po programu, ki ga določi štab za izvedbo fluorografske akcije. 3. člen Fluorografiranj e za delovne ljudi in občane je brezplačno. Stroški fluorografiranja gredo v breme Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice. 4. člen Fluorografirane osebe so dolžne priti na kontrolni pregled, če to zahteva zdravstvena organizacija, ki je v občini izvedla fluorografiranje. 5. člen Akcijo fluorografiranja izvaja občinski štab za izvedbo fluorografiranja, ki ga imenuje Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske' Konjice pooblašča, da izda navodila in odredi ukrepe za izvajanje tega odloka. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja sanitarna inšpekcija Skupščine občine Slovenske Konjice. 7. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek, kdor se neupravičeno ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda ali kako drugače ovira izvršitev določil tega odloka ali na podlagi njega izdanih navodil in ukrepov. 8. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 513-1/82-1 Slovenske Konjice, dne 11. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 340. Skupščina občine Slovenske Konjice je na temelju 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17-1617/81) in 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. februarja 1982 sprejela ODLOK o načinu oplojevanja živali na območju občine Slovenske Konjice 1 2 1. člen Na območju občine Slovenske Konjice veljajo za oplojevanje živali, poleg določil zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) tudi določbe tega odloka. 2. člen Namen tega odloka je načrtno usmerjanje živinoreje z upoštevanjem naravnih in gospodarskih raz- mer na območju občine Slovenske Konjice ter sprejetih selekcijskih programov, izvajanje najnujnejših rejskih ukrepov in preprečevanje nenačrtnega parjenja v sorodstvu. Zaradi izenačevanja cene oplojevanja živali na območju občine Slovenske Konjice se določi način enakomerne porazdelitve stroškov za vse rejce. 3. člen' Organizacija ter strokovno delo pri razmnoževanju živali se poveri verificirani DO Veterinarski zavod Celje, poslovna enota Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija). 4. člen Na območju občine Slovenske Konjice se opravlja oplojevanje krav in telic z osemenjevanjem in z naravnim pripustom. Druge vrste živali se opleme-njuje z naravnim pripustom odobrenih plemenjakov. 5. člen Naravni pripust krav in telic je dovoljen v sledečih naseljih: Brezen, Sp. Dolič, Paka, Hudinja, Skomarje, Resnik, Padeški vrh. Planina, Koroška vas, Gorenje, Be-zovje, Črešnova, Boharina, Loška gora, Ljubnica, Stare Slemene, Soj ek, Kamna gora, Špitalič. V vseh drugih naseljih se opravlja oplemenje-vanje krav in telic z osemenjevanjem vsak dan razen 1. januarja, 1. maja in 29. novembra. 6. člen Osemenjevanje krav in telic v naseljih, navedenih v 5. členu tega odloka, se lahko opravlja tudi v hlevih usmerjenih živinorejcev in v hlevih, kjer so goveje plemenice drugega pesemskega sestava, v primerih, če je plemenjak plemenilnega okoliša druge pasme kot je sprejet pasemski program za ta okoliš. V navedenih primerih plača SIS za pospeševanje kmetijstva občine Slovenske Konjice potne stroške osemenjevalcu, zaradi izenačevanja stroškov osemenjevanja, če je takšna pasemska smer sprejeta v občinskem strokovnem programu. 7. člen Naravno se smejo pripuščati samo odbrani plemenjaki. Ocenjevanje, odbira in priznavanje plemenjakov se vrši vsako leto . Plemenjake oceni in odbere komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. V komisijo imenuje tudi delegate rejcev in strokovnih organizacij združenega dela. Ob imenovanju komisije iz prejšnjega odstavka se določijo tudi naloge, ki se nanašajo na pospeševanje živinoreje v občini. 8. člen Za organizacijo osemenjevanja in prirodnega pripusta živali skrbi pooblaščena organizacija ob pomoči krajevnih skupnosti z mrežo postaj za umetno osemenjevanje goved, ter plemenilnimi okoliši s plemenjaki za prirodni pripust. 9. člen Ob vsaki osemenitvi ali pripustu izda osemenjevalec, oziroma rejec plemenjaka potrdilo o osemenitvi oziroma pripustu plemenice. Potrdilo mora vsebovati podatke o datumu osemenitve oziroma pripusta, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje plemenske vrednosti in plodnosti ženskih živali ter njihovega potomstva. Pooblaščena organizacija vodi evidenco o oseme- njevanju goved. 10. člen Osemenjevanje in prirodni pripust živali se plačuje letno v pavšalnem znesku za vse krave in telice ki so bile 1. januarja tekočega leta starejše od 10 mesecev. Prirodni, pripust drugih živali se plača rejcu plemenjaka ‘po pripustu. 11. člen Pavšal za osemenjevanje oziroma prirodni pripust goved se določi na podlagi uradne evidence pooblaščene organizacije o številu plemenskih krav in telic v posameznem hlevu. Spremembe evidence poroča pooblaščena organizacija za finance pristojnemu občinskemu upravnemu organu mesečno. 12. člen Za finance pristojni občinski upravni organ zavezancem odmeri prispevek za oplojevanje goved skupno z odmero prve akontacije prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. Zbrana sredstva nakaže na Službo družbenega knjigovodstva Celje račun 50700-601-11700 Veterinarski zavod Celje p. e. Slovenske Konjice. 13. člen Prihodke od oplojevanja goved koristi izvajalec -za nabavo semena in pribora za umetno osemenjevanje goved ter za pokrivanje stroškov osemenjevanja in prirodnega pripusta krav in telic. Plemenski biki v prirodnem pripustu so last pooblaščene organizacije. Ob zamenjavi plemenjaka plača SIS za pospeševanje kmetijstva razliko med plemensko in klavno vrednostjo živali. . Plemenjake drugih vrst živali nabavlja SIS za pospeševanje kmetijstva, ki z rejci sklepa ustrezne pogodbe. K člen Lastniki krav in telic starejših od 10 mesecev morajo pri osemenitvi, oziroma pripustu živali predložiti potrdilo o plačilu prispevka za tekoče leto. Plačana pristojbina za osemenjevanje, oziroma pripust goved se vrne plačniku, če je bila žival oddana v zakol in ni bila osemenjena oziroma, če se ptemenica kljub zdravljenju ni gonila. Rejec zahteva vrnitev plačane pristojbine pri pooblaščeni organizaciji. Zahtevku mora predložiti potrdilo o plačilu pristojbine ter potrdilo o zakolu, poginu ali zdravljenju živali. Plačana pristojbina se ne vrne, če lastnik proda žival drugemu rejcu. ' 15. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski upravni organ pristojen za kmetijsko in veterinarsko inšpekcijo, 16. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 se kaznuje za prekršek delovna organizacija ali druga pravna oseba, če oplojuje živali v nasprotju z določbami 4., 7., 8. in 9. člena tega odloka, 17. člen Z denarno kaznijo od 50 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik,, ki stori kakšno dejanje iz 16. člena tega odloka. 18. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odredba o območjih, v katerih se opravlja prirodni pripust in območjih, v katerih se izvršuje umetno osemenjevanje krav in telic v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 8-112/66) in odlok o pavšalnem plačevanju odškodnine za umetno in naravno oplojevanje goved (Uradni vestnik Celje, št. 4-7/67). 19. člen 1 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-33/8.1-9/6 Slovenske Konjice, dne 11. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 341. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 72. členu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77 in 22-1191/81) in 158. člena ter 162. členu statuta občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji drtdSjenopolitičnega zbora dne tl. februarja 1982 spcejefei ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenske Konjice L člen V odloku o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 5-372/78 in 34-1540/79) se 4. člen spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: »Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine Slovenske Konjice imajo v občinski skupščini naslednje število delegatskih. mest oziroma oblikujejo za več temeljnih organizacij konference delegacij, in sicer: I. Zbor združenega dela a) Gospodarstvo ti £8 s S X Žap, št. OZD, TOZD Stevtlo delegal mest Število delega konfer 1. Konus TOZD Umetno usnje 1 2. Konus TOZD Tehnična konfekcija 1 3. Konus TOZD Koterm 1 1. konferenca 4. Konus TOZD Vzdrževanje 5. Konus TOZD KO-KO 1, 6. Konus TOZD Filtri Loče 1 ' 7. Konus DSSS 8. Konus DS Komerciala 1 2. kon- ferenca 9. Konus poslovalnica krzno 10. Unior TOZD Kovaški obrati 1 ' 11. Unior TOZD Obdelovalni obrati 1 12. Unior TOZD Obrati kovinskih izdelkov in livarna Vitanje 1 13. Unior DSSS 14. Unior TOZD Gostinstvo in turizem 15. Blagovnica Emona Zreče 2 3. konferenca 16. Petrol Zreče 17. Comet TOZD Coflex 1 18. Comet TOZD Conek 19. Comet TOZD Comag 1. 4. konferenca 20. Comet TOZD vzdrževanje in strojegradnja 21. Comet DSSS 22. Comet TOZD Loče 1 23. Kovinar Vitanje 24. Merx blagovnica Vitanje 1 5. konferenca 1* OZD, TOZD Število delegatskih mest Število delegatske konference 25. Petrol Vitanje 26. LIP TOZD Pohištvo i 27. LIP TOZD Žaga 28. LIP TOZD Stavbno pohištvo 1 6. kon- ferenca 29. LIP TOZD Vitanje kosovno pohištvo 30. LIP DSSS 1 7. kon- ferenca 31. Kostroj TOZD Strojegradnja 1 32. Kostroj TOZD Plastika 33. Kosrtoj DSSS 1 8. kon- ferenca 34. Dravinjski dom TOZD Trgovina 35. Dravinjski dom TOZD Varnost 1 9. kon- ferenca 36. Dravinjski dom TOZD Gostinstvo in turizem 37. Dravinjski dom DSSS 1 10. konferenca 38. IMP 1 39. GOP Kongrad TOZD Obrtna dela 40. GOP Kongrad TOZD Gradbeništvo 1 11. konferenca 41. GOP Kongrad DSSS 42. Elektro radio 43. Mizarstvo' Skala 44. Pekama Rogla 45. Komunalno podjetje 1 12. kon- ferenca 46. Cestna baza Tepanje , 47. GIP Ingrad TOZD gradb. operativa 48. Restavracija Petrol Tepanje 1 13. kon- / ferenca 49. Izletnik enota Sl. Konjice 50. Tehnična baza AMZS Sl. Konjice 51. Združenje šoferjev in avtomehanikov 52. Cestno podjetje Celje Delovodstvo Slovenske Konjice 53. Petrol Tepanje 54. INGRAD Peskolom Stranice Zap. št. OZD,TOZD Število delegatskih mest število delegatske konference 55. Ljubljanska banka Sl. Konjice 56. 'SDK 57. Frizerstvo 58. Dinos 59. Petrol Slovenske Konjice 60. Merx mlin 61. Varteks *' 62. Borovo 63. ONA-ON 64. Delo — kiosk 65. Tobačna tovarna — kiosk 66. Semenarna 67. Slovenija avto 68. PTT 1. 14. kon- ferenca 69. Optika Getaldus 70. Elektro Maribor enota 71. Ribogojnica Stranice 72. Koteks tobus 73. Avto moto x 74. Zavarovalnica Trilav 75. Zavod za urbanizem Titovo Velenje, enota '76. Skladišče Blagovnih rezerv Zbelovo 77. Transportno odpravništvo Sl. Konjice b) Izobraževanje in kultura 78. VIZ DSSS 79. VIZ TOZD OŠ Dušan Jereb 80. VIZ TOZD OŠ Edvard Kardelj 81. VIZ TOZD OŠ Boris Vinter Zreče 82. VIZ TOZD OS Ljubo Šercer Loče 83. VIZ TOZD OŠ Vitanje 2 15. konferenca 84. VIZ TOZD vzgojnovarstvena organizacija 85. VIZ TOZD Glasbena Sola 86. VIZ TOZD Šola Pohorski odred 87. Delavska tmiveraa 88. Občinska knjižnica !« OZD, TOZD Število delegatskih mest število delegatske konference c) Zdravstvo in socialno varstvo 89. TOZD Zdravstveni dom 90. Lekarna 1 16. konferenca 91. Lambrehtov dom 92. Občinski odbor RK č) kmetijstvo in gozdarstvo s kooperanti 93. Kmetijska zadruga TOZD Lastna proizvodnja 1 17. konferenca 94. Kmetijska zadruga DSSS 95. TZO Zadružništvo 96. Veterinarska postaja 2 18. konferenca 97. GG TOK Sl. Konjice 1 98. GG TOZD Pohorje Vitanje 1 d) Obrtno združenje in delavci zaposleni pri obrtnikih 99. Obrtniki 1 e) Državni organi, družbenopolitične organizacije in vojaške osebe 100. Občinska uprava m. Občinsko sodišče 102. Postaja milice 103. Strokovne službe SIS 104. Družbenopolitične organizacije 1 19. kon- ferenca 105. Delavci v KS SI. Konjice, Loče, Zreče, Vitanje 106. Občinski štab TO in dom TE Skupaj 37 § Zap. št. Krajevne skupnost Število delegat 107. Slovenske Konjice 3 108. Brežina 1 109. Vešenik brdo . 1 110. Konjiška vas 1 111. Dobrova-Gabrovije 1 112. 2eče 1 ' 113. Polene 1 114. Tepanje 1 115. Spodnje Grušovje 1 116. Stranice 1 117. Špitalič 1 118. Soj ek 1 119. Loče 2 120. Žiče 1 121. Draža vas 1 122. Jernej 1. 123. Zbelovo 1 124. Zreče 2 125. Skomarje 1 126. Resnik 1 127. Gorenje 1 128. Vitanje 2 Skupaj 27 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-2/81-1 Slovenske Konjice, dne 11. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 342. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 42. členu zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17-836/79), 74. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-76/76) ter 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. februarja 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o višini prispevka za financiranje programa samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom niso sprejeli 1. člen V 2. členu odloka o višini prispevka za financiranje programa samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985, za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom niso sprejeli (Uradni list SRS, št. 5-293/81) se stopnja »0,30 "/u« nadomesti s stopnjo »0,25 e/o<. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 do 31. decembra 1982. St. 402-6/82-1 Slovenske Konjice, dne 11. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r. ŠMARJE PRI JELŠAH 343. Na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni li^J SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. februarja 1982 sprejela ODLOK o načinu in organizaciji oplojevanja krav is telic, svinj, kobil ter ovac na območju občine Šmarje pri Jelšah 1. člen S tem odlokom se urejajo posamezna vprašanje s področja uresničevanja ciljev smotrnega izkoriščanja osnovne črede, upoštevajoč naravne in gospodarske razmere v hribovitih, odročnih in ostalih krajih v občini Šmarje pri Jelšah, realizacijo sprejetih selekcijskih programov, izvajanje najvažnejših rejskih ukrepov in preprečevanje nenačrtnega parjenja v sorodstvu ter vprašanje zagotavljanja enotne cene oplojevanja živali na območju občine Šmarje pri Jelšah. < 2. člen Oplojevanje krav in telic se na območju občine Šmarje pri Jelšah opravlja z osemenjevanjem, razen v naslednjih krajih: Rakovec, Lipovec, del Cerovca, Sopote, Slake, Rudnica, Križan vrh, del Last-niča, del Brezovca in del Trebč, Ceste, Plat, Kamen-ce. Log, Trlično, Dobovec, kjer je dovoljen prirodni pripust. Oplojevanje svinj, ovac in kobil se opravlja s prirodnim pripustom. 3. člen Osemenjevanje krav in telic na območju občine Šmarje pri Jelšah opravlja Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah na "osemenjevalnih postajah in na domovih rejcev. Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah organizira' in skrbi za prirodni pripust pri kravah in telicah, kobilah, ovcah in svinjah na območju občine Šmarje pri Jelšah. Osemenjevanje krav in telic se opravlja v naslednjih osemenjevalnih postajah: Grobelno, Šentvid pri Grobelnem, Jelšingrad, Šmarje pri Jelšah, Belo, Sp. Mestinje, Zibika. Strtenica, Vinski vrh, Pristava, Sodna vas, Roginska gorca, Zgornje Tinsko. Kristan vrh, Mestinje, Sladka gora,. Spodnji Gabernik, Kostrivnica, Žagaj, Rjavica, Brezovec, Gaberje, Stojno selo, Cerovec pod Bočem, Ločen dol, Tekačevo, Kozje, Lesično, Zagorje, Bistrica, Drensko rebro, Vir-štanj, Imeno. Podčetrtek, Slake, Buče. Sedlarjevo, Dekmanca, Bistrica ob Sotli, Trebče I, Trebče II, Vojsko, Podsreda, in Socko. Osemenjevanje govejih plemenic na domu živinorejcev se opravlja po naročilu in sicer v času, ko to dopuščajo vremenske razmere oziroma prevoznost cest, vendar z doplačilom potnine in zamudnine, ki jo na predlog Veterinarskega zavoda Šmarje pri Jelšah letno določi Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Ješah v enotnem znesku. Na osemenjevalnih postajah morajo biti zagotovljeni osnovni higiensko tehnični pogoji in sicer: — določen pokrit prostor, — strojnica, — voda, — brisača, — ter zagotovljeno redno čiščenje. Za ureditev in vzdrževanje osemenjevalnih postaj skrbijo: — za urejen prostor — živinorejci območne zadružne enote. 4. člen Pse, emkevanje govejih plemenic se opravlja vse dni v letu razen nedeljah, 1. januarja, 1. maja, 1. in 29. novembra. 5. člen Osemenjevanje se opravlja po selekcijskem programu, ki--ga vsako leto predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah v soglasju s Kmetijskim kombinatom Šmarje pri Jelšah. 6. člen Za oplojevanje s prirodnim pripustom se lahko uporabijo le ocenjeni, odbrani in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom. 7. člen Žrebci, ovni in merjasci, ki niso potrjeni za uporabo v prirodnem pripustu, morajo biti kastrirani in sicer: — žrebci do starosti 2 let, — ovni do starosti 8 mesecev, — merjasci do starosti 6 mesecev. • Kastrirajo se tudi vse neodbrani biki, če se ugotovi, da se uporabljajo za pleme. 3. člen Ob vsaki osemenitvi ali pripustu goveda, svinje, oyce in kobile izda osemenjevalec oziroma rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve ali pripustitve, ime in evidenčno število.plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in sprenrfjanje plemenskih vrednosti in plodnosti živali ženskega spola, ki se oplojujejo ter njihovega potomstva. 9. člen Ocenjevanje, odbira in priznavanje plemenjakov se izvaja letno. t Ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenskih bikov, merjascev in ovnov opravlja komVja. ki jo imenuje za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ. V komisijo se imenuje poleg strokovnih delavcev tudi delegat rejcev na predlog Hmezada KK Šmarje pri Jelšah. 10. člen Odbrani in potrjeni plemenjaki morajo biti trajno označeni, da jih je mogoče identificirati. Za nakup bikov skrbi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah, za nakup merjascev pa Hmezad — KK Šmarje pri Jelšah. 11. člen — za opremo — Veterinarski zavod Šmarje pri Cena oplojevanja plemenic se določi letno na Jelšah, osnovi predložene kalkulacije stroškov in veljavne- ga cenika storitev v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. 12. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/82-1 Šmarje pri Jelšah, dne 11. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 344. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je skladno s petim odstavkom 14. člena v zvezi s 149. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 215. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. februarja 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen V odloku 6 odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 29/78) se 5. člen spremeni tako, da se glasi: »Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se določi v znesku za m* ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč in sicer; — 80 din za kmet. zemljišče I. kat. razreda — 70 din za kmet. Zemljiča II. kat razreda — 60 din za kmet. zemljišča III. kat. razreda — 48 din za kmet. zemljišča IV. kat. razreda — 36 din za kmet. zemljišča V. kat. razreda — 30 din za kmet. zemljišča VI. kat. razreda — 25 razreda din za kmet. zem'jišča VII. in VIII. kat. — 30 din ska zemljišča za in gozdna zemljišča in ostala kmetij-pašnike I., II. in III. katastrskega razreda. Za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča od gramoznic, peskokopov, kamnolomov in glino-kopov znaša ta odškodnina 50 din od m2, ne glede na katastrski razred.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 320-2/82-1 Šmarje pri Jelšah, dne 11. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak L. r. 345. Na podlagi 3. in 4. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah ((Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. februarja 1982 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Ratanska vas — sever II • 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Ratanska vas — sever 11. 2. člen Meja zemljiškega kompleksa za katerega se sprejema odlok poteka po sledečih parcelah v k. o. Ratanska vas: . izhodišče meje je na tromeji pare. št. 165/6 in 172/3 k. o. Ratanska vas ter s k. o. Rogaška Slatina. Od tu poteka meja proti severu po vzhodnem delu parcele 172/3, po južnem in severnem delu parcele 172/4, po južnem delu pare. št. 172/2, po jugovzhodnem delu pare.' 165/9 na tromejo s pare. 165/7 in 165/1. Meja zazidalnega načrta se od te opisane točke nadaljuje proti zahodu, in sicer po severnem delu pare. 165/9, 172/2, 165/10, 172/3, 173, 175/1, 176/5, 177/5, 177/4, 177/6, 179/3, 180/2, 177/7, na kar se meja obrne proti jugu po zahodnem delu parcele 187/4, 186/4, 186/3 in 186/7. Meja poteka dalje po južnem delu parcele 186/7 in 185/8 ter po zahodnem, južnem in vzhodnem delu pare. 185/9. Meja se nadaljuje po juhozahodnem dehi pare. 185/4, 150/7. nakar se obme proti jugu na mejo katastrske občine Rogaška Slatina in po meji k. o. do izhodiščne točke. Odlok se sprejme tudi za parcele v mejah zazidalnega načrta Ratanska vas II na tako imenovanem »Govedičevem hribu« in sicer pare. št 545, 547/4, 558/4 in 55971, k. o. Rogaška Slatina — 554/1, 553/1. 3. člen Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z nasledv njimi zemljiškoknjižnimi podatki: Zap. št. Pare. št. Kultura Izmera m2 VLšt. k. o. Ratan. vas Lastnik 1. 172/3 njiva 4 1607 70 Boršič Ciril, Zibernik 13, Rog. Slatina 172/2 njiva 4 28 70 Boršič Ciril, Zibernik 13, Rog. Slatina 2. 165/10 trav. 4 31 80 Boršič Ciril in Katica, Zibernik 13, Rog. SL, vsak do 1/2 3. 165/9 trav. 4 126 23 Žgajner Ivan, Zg. Gabemik 19, Žgajner Frančiška, roj. Jančič, Zg. Gabernik 19, vsak do 1/2 4. 173 njiva 4 2478 51 Anderluh Jože, Ratanska vas 7, Rog. Slatina 5. 176/1 trav. 4 978 69 Skrinj arič Davor, Karla, Rog. Slatina, Cankarjeva 17, vsak do 1/2 6. 176/5 pot 14 95 Majerič Milan, Zibernik 17, Rog. Slatina 176/6 trav. 114 95 Majerič Milan, Zibernik 17, Rog. Slatina 7. 176/4 y - trav. 492 131 Podhraški Ivan, Metka, Maribor, Koprivniko-va 3, vsak do 1/2 8. ' 176/3 trav. 4 831 129 Lugarič Anton do 1/6, Zibernik 10, Rog. Slatina Lugarič Zlatka do 2/6, Zibernik 10, Rog, Slati- 150/9 trav. 4 123 129 na — Struna Anton do 1/6, Zibernik 10 Lugarič Zlatka do 2/6, Zibernik 10, Rog, Slati- 150/8 trav. 4 238 129 na — Struna Anton do 1/6, Zibernik 10 218 . tav. hiša 103 129 Struna Helena do 1/6, Zibernik 10, Rog. Slatina 150/6 trav. 4 151 129 Struna Helena do 1/6, Zibernik 10, Rog. Slatina 9. 179/3 trav. 4 1301 164 Iršič Anton Rog. Slatina, Ul. XIV. divizije 11 10. 181. njiva 5 1234 60 Vodušek Rozina, Ratanska vas 45, do 8/12 Vodušek Štefanija, Beograd, Terazije 42, do 1/2 Jug Alojzija, Breg št. 18, Polzela do 1/12 Celec Kristina, Ljubljana, Rimska 25/a, do 1/12 11. 187/4 njiva 4 131 Zalokar Ivanka, Risvica 66, Kumrovec 12. 186/4 njiva 4 404 Novak Anica, Celje, Ul. Bratov Vošnjakov 13. 186/3 njiva 4 232 Zalokar Franc, Sodna vas 28, Pristava 14. 185/8 trav. 4 1601 161 Urbanč Stanislav, Šmarje do 1/3, Urbanč Fran-čišča, roj. Vošnjak, Šmarje do 1/3, Vošnjak Josip, Zaječar, Kursulina 22/22, do 1/3 15. 185/5 trav. 4 1437 162 Stojnšek Franc in Barbara, roj. Zobec, Rogatec -92, vsak do 1/2 16. 85/9 trav. 1168 163 Petovar Jože in Dora, roj. Kusterle, Rog. SL, Celjska cesta 39, vsak do 1/2 17. 185/1 pot 93 4 Hmezad, KK Šmarje 185/4 cesta 230 4 Hmezad, KK Šmarje 150/7 cesta 277 4 Hmezad, KK Šmarje VLšt. k. o. Bog. Slatina 18. 545 vg. 526 475 Narat Ivan, cesta na Boč 2, Rog. Slatina 547/4 trav. 655 475 Narat Ivan, cesta na Boč 2, Rog. Slatina 19. 558/4 trav. 360 888 Kidrič Franc in Ana, roj. Škorc, Vsak do 1/2, Prvomajska uL 20, Rog. Slatina Kidrič Franc in Ana, roj. Škorc, Vsak do 1/2, 558/2 njiva M 784 Prvomajska ul 20, Rog. Slatina 20. 564*1 trav. 48 265 Koražija Karel In Valentina, vsak do 1/2, Rog. Slatina 21. 553/1 teža sad. 18 546 Jagodič Franjo, Krapinske toplice 69, do ene polovice Jagodič Drago, Prišlin 1, Hum na Sutli, do 1/2 4. člen Če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki po zazidalnem načrtu Ratanska vas — sever II ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, dobi lastnik stavbe pravico uporabe, dokler stavba stoji. Odločbo o pravici uporabe bo izdal občinski upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve. 5. člen Prejšnji lastnik iz 3. člena tega odloka lahko uporablja to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, ko upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve izda odločbo, s katero odloči, da ga mora izročiti občini. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Šmarje pri Jelšah. 7. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-1/82-1 Šmarje pri Jelšah, dne 11. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 346. Na podlagi pooblastila iz 38. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah na svoji seji dne 9. decembra 1981 sprejela SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. januarja 1982 dalje 1. člen S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah; ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za ue-lavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah: — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1.61 u/o, — od bruto osebnega dohodka v1 breme dohodka po stopnji 11,10 odstotka. 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov kooperantov — znašajo: — od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 27,15 u/o, — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1000 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji Ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali' prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto. vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60 odstotnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. 5. člen Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa. 6. člen Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: 1. občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 383 din 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 383 din. Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače. Po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 7. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji H0/«. Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin. 8. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem ntisilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. » , Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku toga člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija. 9. člen Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci 'prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6”/» od bruto osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. x 10. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo, v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 7/81). Ta -sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 022-1/1981 Šmarje pri Jelšah, 9. decembra 1981. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah Stane Glavnik L r. TREBNJE 347. Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 32. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni liat SRS, št. 1/80) in zaradi uskladitve nalog in organizacije Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje z zakonom o zdravstvenem varstvu sklenemo delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih (udeleženci) spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje (Uradni list SRS, št. 21/76) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s sredstvi, ki so last občanov, združeni v temeljne organizacije združenega dela in v druge samoupravne organizacije ter skupnosti ter delovni ljudje, združeni v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah in1 društvih, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti za potrebe uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združimo v občinsko zdravstveno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi si v njej z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela zagotovili zdravstveno varstvo. / 2. člen Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Trebnje, sedež je v Novem mestu, Kidričev trg 3. Skupnost predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali drug delegat, ki ga za to pooblasti skupščina, v pravnih zadevah pa jo zastopa tajnik skupščine skupnosti. Skupnost se vpiše v register samoupravnih inte-jresnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču. Ii. NALOGE SKUPNOSTI 3. člen Uporabniki in izvajalci se zaradi uresničevanja svobodne menjave dela enakopravno sporazumevajo v skupnosti zlasti o: — združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo; — vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva; — politiki razvoja in prostorske razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij; — planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva; — skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva; — obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, o količim sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev; — problematiki v medobčinski zdravstveni skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoja stališča in predloge; — postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji; — zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo. 4. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali preko svojih delegacij in delegatov. 5. člen Uporabniki in izvajalci urejajo zadeve s področja nalog skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa s: — samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s plani, — statutom, — samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, — samoupravnimi sporazumi o postopkih in načinu uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva, — drugimi samoupravnimi sporazumi, pravilniki ter z drugimi splošnimi akti. III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 1. Skupščina skupnosti 6. člen Mesto za samoupravno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva je skupščina skupnosti. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 7. člen Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77). število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drug splošen akt skupnosti. 8. člen Delegate, v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organi- zacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki izvajajo program zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, lahko pa volijo tudi posebno združeno ali splošno delegacijo, ki opravlja to funkcijo. 9. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine. Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored. 10. člen S sporazumom obeh zborov skupščine: — usklajujemo in sprejemamo predlog elementov planov, — določamo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — sprejemamo plane skupnosti — usklajujemo planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, — sprejemamo statut skupnosti, — sprejemamo samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, — oblikujemo izhodišča za uveljavljanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci, ' — oblikujemo predloge za delitev dela med izva- jalci, — skrbimo za skladen razvoj zdravstvenih zmogljivosti, — oblikujemo kadrovsko politiko na področju zdravstvene dejavnosti, — določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi, — zagotavljamo uresničevanje drugih nalog skupnosti. 11. člen Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina o: ' — zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine; — izvolitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev; — imenovanju vodje delovne skupnosti strokovne službe, ki opravlja naloge za skupnost; — imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog. 12. člen V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o: — predlogu elementov plana na področju zdravstvenega' varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih zagotavljamo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemamo v svobodni menjavi dela, — sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev, — izvolitvi delegata za zbor uporabnikov medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije. 13. člen V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o: — organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem o obveznostih izvajalcev na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, — uresničevanju delitve dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela, — usklajevanju razvojnih programov zdravstvenih organizacij združenega dela, — o izvolitvi delegata za zbor izvajalcev medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije. 2. Odbor za samoupravni nadzor 14. člen Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in njene strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela, opravlja odbor za samoupravni nadzor. Sestavo odbora in postopek za njegovo izvolitev določa statut skupnosti. 3. Organi skupščine skupnosti 15. člen Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev, zlasti pa (različno glede na velikost skupnosti): — koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za varstvo pravic uporabnikov, — komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV. Za posamezna področja dela in naloge skupščina imenuje* še druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine. Organi, določeni v tem členu, morajo biti izvoljeni, in pričeti delovati najpozneje v enem letu po sprejemu tega samoupravnega sporazuma. IV. PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 16. člen . Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obvezno- sti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumi o temeljih plana in z drugimi planskimi akti v skladu z družbenimi plani v občini in republiki. 17. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana temelji na elementih za sklepanje teh sporazumov. Pri določanju elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana upoštevamo zlasti: — potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva, — strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve, — dohodkovne sposobnosti uporabnikov, —• zagotovljen obseg zdravstvenega varstva. 18. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na elementih iz prejšnjega člena in obsega zlasti: — program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg varstva po posameznih oblikah za vsa področja zdravstvene dejavnosti, — osnove m merila za določanje cen zdravstvenih storitev, — osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti, — obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev, — program skupnih nalog in program naložb, — način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti. 19. člen Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti srednjeročne in letne plane skupnosti, v katerih določamo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki jih uresničujemo v skupnosti in po njej, naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, naloge, ki jih prevzema skupnost z drugimi sporazumi, dogovori in predpisi, ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za izpolnitev sprejetih nalog. 20. člen Po načelih kontinuiranega planiranja bomo uporabniki in izvajalci spremljali in analizirali uresničevanje planov ter jih sproti prilagajali dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva. V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 21. člen Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno organizacijo združenega dela, ki opravlja zdravstveno dejavnost oziroma pogodbe. 22. člen Udeleženci določajo v Sporazumih o svobodni menjavi dela zlasti vrste in obs<2g zdravstvenih storitev, standard storitev, cene, oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja, ki zadevajo medsebnoje pravice, obveznosti in odgovornosti. Uporabniki in izvajalci lahko uuresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in če s tem ne onjtejujejo ali onemogočajo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega smo se sporazumeli v skupnosti. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 53. člen Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si jih zagotavljajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih planskih aktov. 24. člen Sredstva za uresničevanje programov skupnosti bomo združevali: — iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb. ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev za obveznosti, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana za uresničevanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva; — iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti; — iz drugih virov, ki so določeni z zakonom. 25. člen' V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bomo določili zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki bodo prispevali del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev. 26. člen Z aneksi k samoupravnim .sporazumom o temeljih plana bomo vsako leto določili merila po katerih bomo združevali sredstva za uresničevanje programov skupnosti. 27. člen Združena sredstva bomo s finančnim načrtom namensko razporedili v skladu s snrejetimi' planskimi akti. Ob koncu poslovnega leta bomo z zaključnim računom ugotovili rezultate poslovanja skupnosti. VII. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI 28. člen Zaradi uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju skupnosti, usklajevanja in razvoja zdravstvenih zmogljivosti in delitve dela med zdravstvenimi organizacijami ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb se skupnost povezuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v Zdravstveni skupnosti Slovenije, lahko pa tudi na podlagi samoupravnega sporazuma v medobčinsko zdravstveno skupnost. e 29. člen Zaradi usklajevanja programov in planskih aktov sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah na širšem gravitacijskem oziroma zaokroženem gospodarskem območju pa zaradi zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, razvoja enotnega informacijskega sistema ter drugih skupnih nalog. 30. člen Skupščina skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine občine odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva, ki so skladno s statutom občine v pristojnosti skupščine občine. VIII. ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 31. člen Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti. Enotg oziroma temeljne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom. 32. člen Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanoviti, če so zagotovljeni naslednji pogoji; — vsebinska in programska zasnova enote oziroma temeljne skupnosti je usklajena ž družbenim dogovorom o temeljih plana občine in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ter s splošnimi družbenimi interesi na tem področju; — enota oziroma temeljna skupnost je zaključena celota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s specifičnimi interesi uporabnikov glede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva in z ustrezno organizacijsko obliko zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo te storitve; — za zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenih storitvah so v _ enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev. IX. POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA 33. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in 'izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva bomo uporabniki in , izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih in občinskih skupnostih otroškega varstva, socialnega skrbstva in socialnega varstva ter zaposlovanja ustanovili posebno sodišče združenega dela za področje zdravstva in socialnega varstva v SR Sloveniji. Pristojnosti posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja bomo ustanovitelji določili s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča. X. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 34. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del za potrebe skupnosti oblikuje skupnost strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti. Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti. Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe Ureja samoupravni sporazum. 35. člen K določbam statuta delovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena delovna skupnost, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, daje soglasje skupščina skupnosti. Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje skupščina skupnosti potem, ko dobi mnenje delovne skupnosti. XI. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 36. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. 37. člen Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti: prek delegatov v skupščini. — s pismenimi gradivi za sejo zborov in drugih organov skupščine, — s periodičnimi poročili in letnim poročilom o delu skupnosti. XII. PREHODNA DOLOČBA 38. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje je sprejet, ko k njemu pristopi večina "udeležencev in ko da nanj soglasje skupščina občine. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 21/76 Št. 022-7/82 Trebnje, dne 5. februarja 1982. Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Milan Koršič 1. r. ŽALEC 348. Skupščina občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23;76 in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1982 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. februarja 1982 sprejela S K LE P o pooblastitvi zavoda za načrtovanje Žalec za opravljanje geodetskih del ! I Skupščina občine Žalec pooblašča zavod za načrtovanje Žalec, da lahko opravlja geodetska dala v zadevah zakoličb gradbenih objektov. II Zavod za načrtovanje Žalec je pooblaščen, da lahko opravlja zakoličbe gradbenih. objektov, za katere je poprej izdelana lokacijska dokumentacija in izdana lokacijska, odločba. III Izvajanje del po pooblastilu mora zavod za načrtovanje Žalec uskladiti z odredbo o splošnih pogojih za opravljanje del v zadevah geodetske službe (Uradni list SRS, št. 13/73) in pravilnikom o zakoličenju objektov. .Vrednost opravljenega dela obračuna zavod za načrtovanje Žalec na podlagi opravljenih ur po ceni, ki jo določi občinska skupnost za cene po poprejšnjem soglasju izvršnega sveta občinske skupščine. IV Postopek za izvajanje tega pooblastila določi občinska geodetska uprava in zavod za načrtovanje Žalec z dogovorom. V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 0-69/1-7/81 Žalec, dne 8. februarja 1982^ Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. . 349. Skupščina občine Žalec je na podlagi 176. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, "14/80, 16/80 in 1/82) in 3. ter 18. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1982 sprejela SKLEP o soglasju k dejavnosti delovne organizacije Komunalno podjetje (Komunala) Žalec in o soglasju k njenemu statutu I Daje se soglasje delovni organizaciji Komunalno podjetje (Komunala) Žalec za opravljanje naslednje dejavnosti: 1. Glavna dejavnost: Proizvajanje in distribucija vode; 2. Stranska dejavnost: — gradnja, rekonstrukcija, popravila in vzdrževanje prometnih objektov (cest, mostov in drugih prometnih objektov); — gradnja v hidrogradbenih objektov (rekonstrukcija in popravila cevovodov, vodovoda, kanalizacije, toplovoda) — proizvodnja in distribucija toplote; — prečiščevanje in odvajanje odplak (kanalizacija); — čiščenje javnih površin v naselju; — odnašanje, odlaganje odpadkov; — urejanje in vzdrževanje parkov, zelenic in rekreacijskih površin; — druge komuhalne dejavnosti (vzdrževanje semaforjev itd.); — zaključna dela v gradbeništvu (zidarska, ključavničarska in kleparska dela, notranje vodovodne in kanalizacijske instalacije) — prevoz blaga v cestnem prometu. (opravljanje javnega prevoza in storitev z gradbenimi zemeljskimi stroji). II Daje se soglasje k statutu delovne organizacije Komunalno podjetji (Komunala) Žalec. m Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 023-24/81-2 Žalec, dne 5. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek L. r. POPRAVEK V sklepu o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta za območje »trgovskega centra Grosuplje« (Uradni list SRS, št. 3-189/82 z dne 30. 1. 1982) je bil napačno naveden podpisnik oziroma funkcija podpisnika. Pravilno glasi: Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Strau 296. Zakon o zajamčenem osebnem dohodku In Izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z Izgubo 377 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 297. Odlok o pomilostitvi obsojene osebe —‘pomilostitev po uradni dolžnosti 379 298. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 379 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 299. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 3M 300. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področja družbenih dejavnosti tm DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 301. Dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1882 380 302. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih, združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta 388 303. Sklep o okvirih za višino naložb v vzgsJnsinZhso ževalne objekte v letu 1982 3* 304. Sklep o ugotovitvi, da sta sklenjena samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje od leta 1981 do 1985 38C 305. Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje od leta 1981 do 1985 3S7; Stran ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 396. Sklep cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic (Ljubljana) 394 307. Sklep o ceni za odvedeno vodo po kanalizacijskem omrežju, ki ga upravlja temeljna organizacija Kanalizacija Ljubljana 395 303. Sklep o ceni vode iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Mestni vodovod (Ljubljana) 395 309. Razglas liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Celje 396 310. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1981 397 311. Odlok o določitvi števila delegatskih mest v zborih in o oblikovanju konferenc delegacij za zbor združenega dela Skupščine občine Cerknica ' 397 312. Sklep o imenovanju volilne komisije (Cerknica) 398 313. Sklep o imenovanju volilne komisije občine Cerknica 398 314. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Grosuplje 399 315 Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Stična - Vir S-l (Grosuplje) 400 316. Odlok o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij delovnih ljudi in določitvi volilnih okolišev v ob- čini Kamnik 400 317. Odlok o določitvi števila delegatov, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik 403 318. Odlok o ustanovitvi družbenega sveta za prenovo mestnega jedra mesta Kamnik 404 319. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pošiljanju delegatov v zbore Skupščine občine Kočevje 405 320. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Kočevje 407 321. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Kočevje 407 322. Odredba o ukrepih za preprečevanje steklinp (Kočevje) 407 323. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Laško 408 324. Odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart 410 325. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Gabrovka (Litija) 412 326. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Ljubljana Bežigrad 4^3 327. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad 414 328. Sklep o izvolitvi sodnikov •Temeljnega^ sodišča v Ljubljani (Ljubljana Center) 415 329. Sklep o določitvi udeležencev, ki delegirajo svoje predstavnike v Komite za družb one dejavnosti (Ljubljana Šiška) 415 330. Sklep o določitvi udeležencev, ki delegirajo svoje predstavnike v Komite za urejanje prostora (Ljubljana Šiška) 4K Stran 331. Sklep o določitvi udeležencev, ki delegirajo svoje predstavnike v Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo (Ljubljana šiška) 416 332. Odlok o številu delegatskih mest v zborih občinske skupščine (Logatec) 417 333. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju SO Logatec 418 334. Odredba o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (Ribnica) 419 335. Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev in in- tervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Sevnica) 420 336. Odlok o obveznem prispevku uporabnikov vode za izvedbo III. faze rekonstrukcije vodovodnega omrežja v Sevnici * 421 337. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali v letu 1982 na območju občine Slovenska Bistrica 422 338. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri- spevka na območju krajevne skupnosti Poljčane (Slovenska Bistrica) 423 339. Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Slovenske Konjice 424 340. Odlok o načinu oplojevanja živali na območju občine Slovenske Konjice 425 341. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dolo- čitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenske Konjice 426 342. Odlok o spremembi odloka o višini prispevka za financiranje programa samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom niso sprejeli (Slovenske Konjice) 429 343. Odlok o načinu in organizaciji oplojevanja krav in telic, svinj, kobil ter ovac na območju občine Šmarje pri Jelšah 429 344. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre- membe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Šmarje pri Jelšah) 431 345. Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Ratanska vas — sever II (Šmarje pri Jelšah) 431 346. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. januarja 1982 dalje 433 347. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje 434 348. Sklep o pooblastitvi zavoda za načrtovanje Žalec za opravljanje geodetskih del 438 349. Sklep, o soglasju k dejavnosti delovne organizacije Komunalno podjetje (Komunala> Žalec in o soglasju k njenemu statutu 439 — Popravek sklepa o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta za območje »trgovskega centra« Grosuplje 439 Izdaja časopisni zavod Uradni list SRš — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din, Inozemstvo 1300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 234 323, prodaja 2554 337, računovodstvo, naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 *