LITIJA * LASILO SOCIALIS1 ELOVNEGA LJUDS- 24. 12. 1941 APRIL 1988, ŠTEVILKA 4 Vj Ob 27. aprilu — ustanovitvi OF in 1. maju — prazniku dela ČESTITAJO vsem delovnim ljudem in občanom družbenopolitične organizacije in skupščina občine Litija. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo! 1. maja vsi na Sitarjevec Tudi letos bo občinski sindikalni svet organiziral prvomajsko srečanje na Sitarjevcu. Družabni del srečanja bo izvedlo gasilsko društvo Litija, ki bo na Sitarjevcu uredilo vse potrebno, da se bodo vsi udeleženci kar najbolje počutili. Srečanje se bo pričelo ob 10. uri, ko bo vse navzoče pozdravil predsednik OSS ZSS Litija tovariš Janez Izlakar. Temu bo sledil kulturni program in družabni del. Vabljeni! Ob prazniku 27. april 1941 je poleg rojstva KPS na Cebinah 1937. eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini slovenskega naroda. OF slovenskega naroda je kakor svetilnik sredi temnega in razburkanega morja zgodovine zasijala z vso toplino in žarom. Ne po naključju in ne kar tako, pač pa po jasnem programu KPS oziroma KP.I, (citiram misli tov. Borisa Kidriča) »da je delavski razred Slovenije kot najpomembnejši slovenski družbeni razred zgodovinsko poklican zbrati v najusodnejšem razdobju slovenske zgodovine okrog sebe kar najširše ljudske množice, razviti doslej nesluteni slovenski patriotizem in postati jedro svojega naroda« (konec citata). Tako nikakor ni bilo naključje, da so se poleg zastopnikov CK KPS udeležili ustanovnega sestanka OF v Vidmurjevi hiši prav zastopniki slovenske kulture, demokratičnega krila v Sokolu in krščan-skosocialistiene skupine. Zbrali so se v času, ko so bobneli po Fvropi osvajahu bobni nacizma in fašizma, ko je bilo videti, da ni nobene perspektive za slovenski narod. Tako je bila izpisana ena najsvetlejših strani naše zgodovine. Od časa kmečkih puntov, koje slovenski tlačan prvič zravnal svoj hrbet, preko Cebin do zgodovinskega dogodka v Vidmurjevi tuši Slovenski narod — f svojim najboljšim delom —je združil svoje sile, da ustvari daljni sen o svobodi, da poišče izgubljeno pravico hlapca Jerneja in uresniči misel velikega poeta: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Iz temeljev te zgodovinske noči je rasla čudovita stavba enotnosti in pripadnosti k velikim ciljem. Tisoče rok jo je pomagalo graditi V temnih nočeh, ko tO na okna samotnih domačij trkale partizanske patrulje, ko so na mize prihajale sklede igancev za lačne borce, ko so se zbirala zdravila in drug sanitetni material, prenašala sporočila in opravljalo še tisoče drugih nalog. Tako seje ustvarjala tista enkratna in občudujoča povezanost najširših ljudskih množic s cilji narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, tako so se uresničevala programska načela KPJ in tovariša Tita o zlitju vseh naprednih narodovih sil v borbi za osvoboditev. J. S. 99999999 9994 Gospodarska gibanja v občini Litija v letu 1987 V obračunskem obdobju januar—december 1987 so vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva izkazale pozitivne rezultate gospodarjenja. Celotni prihodek, ki gaje ustvarilo litijsko gospodarstvo, seje povečal v primerjavi z letom 1986 za 122%, porabljena sredstva za 118%'in razporejeni dohodek za 130%. V zunanjetrgovinsko menjavo se je vključilo deset organizacij združenega dela, ki so v povprečju povečale izvoz za 65% in uvoz za 13%. Večji del izvoza (94,5%) je bil usmerjen na konvertibilno tržišče, na klirinško območje pa sta izvažali svoje izdelke samo Predilnica Litija in Lesna industrija Litija. Največji izvoznik v naši občini je šev vedno IUV, TOZD Usnjarna Šmartno, ki se uvršča po podatkih Narodne banke Slovenije na peto mesto največjih regijskih izvoznic na konvertibilni trg. Fizični obseg proizvodnje seje v večini organizacij združenega dela povečal, le v GG, TOZD Gozdni obrat Litija seje zmanjšal za 1%. V povprečju je porastel za 4,6%, zaloge pa so se v primerjavi z letom 1986 zmanjšale za 8%. Kljub dokaj ugodnim rastem vseh osnovnih kazalcev gospodarskega razvoja v naši občini, ki so višje kot v republiki, pa ne moremo mimo ugotovitve, da delež akumulacije v dohodku neprestano pada, zaradi česar se goso-darsko stanje v organizacijah združenega dela iz leta v leto slabša. V strukturi akumulacije se povečuje delež sredstev, ki jih morajo organizacije združenega dela izločati za razvoj materialne osnove dela drugih organizacij in skupnosti (za SIS materialne proizvodnje, za nerazvite itd.), kar se odraža v stagnaciji gospodarskih investicij. Največje investicije v letu 1987 na področju gospodarstva so bile izgradnja čistilne naprave za čiščenje industrijskih odplak v TOZD Usnjarna Šmartno, pričetek mon- taže lupilnega stroja Meles v Lesni industriji Litija ter izgradnja primarnega drobilca v Ušenišču v TOZD Industrija apna Kresnice. Ostala investicijska dejavnost je bila v glavnem usmerjena v nabavo nove ter zamenjavo izrabljene in zastarele opreme. Na področju kmetijstva beležimo dokaj zadovoljive rezultate, saj se je kljub neugodnim odkupnim cenam odkup mleka povečal za 7,4%, odkup mesa v kooperacijski proizvodnji pa za 2,5%. Večje investicije so bile dokončanje hidromelioracije Po-noviče ter izvedba agromelioracij Velika Goba in Velika Štanga. Med pomembnejše pridobitve v letu 1987 sodijo še pričetek gradnje pokopališča v Šmartnem, izgradnja kanalizacije na Bregu in v Kresnicah, ureditev in asfaltiranje dela Partizanske magistrale na odseku Bogenšperk-dolina Temenice, izgradnja stanovanjskega objekta Maistrova ulica 6 z 29 stanovanjskimi enotami in dvo-namenskim zakloniščem, preureditev zadružnega doma v Jevnici ter nadzidava objektov Trg na stavbah 14 in 15 in Ponoviška 7, 9 in 11. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je znašal povprečni mesečni čisti dohodek na zaposlenega v gospodarstvu občine 240.730 din in je bil za 122% višji kot v letu 1986. V povprečju so najvišje čiste OD mesečno izplačali v Mizarstvu Gabrovka (332.450 din, IND 216) in TOZD-u Gozdni obrat Litija (303.106 din, IND 237), najnižje pa v Transportnih napravah Dole (182.419 din, IND 218) in Gostinskem podjetju Litija (200.035 din, IND 236). Na področju družbenih dejavnosti so se sredstva za osebne dohodke usklajevala z rastjo le-teh v gospodarstvu občine. V povprečju so najnižje čiste osebne doho- dke obračunali v Dumu Tišje (261.380 din), najvišje pa v Zdravstvenem domu Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija (372.846 din). Izgubo v družbenih dejavnostih so izkazale Občinska zdravstvena skupnost (647.541.226 din), Občinska skupnost otroškega varstva (38.500.013 din) in Skupnost za zaposlovanje (547.905 din). V Skupnosti za zaposlovanje se je izguba pokrila v okviru Medobčinske skupnosti za zaposlovanje, za prvi dve skupnosti pa seje izguba prenesla in se bo pokrivala v letu 1988. Izguba je bila izkazana tudi v Občinski izobraževalni skupnosti (119.106.506 din), a se je do konca poslovnega leta 1987 pokrila s presežki, ugotovljenimi po interventnem zakonu. Milena Rappl Zasedali so zbori občinske skupščine Litija Izvolili novo vodstvo V sredo, 13. aprila, so se sestali delegati vseh treh /borov občinske skupščine. Najprej so na ločenih sejah iz- na Godca, medtem ko se za izpraznjeno mesto podpredsednika niso mogli odločiti. Oba kandidata za to mesto tovariš Jože Rappl in tovariš Pavel Hiršel — sta dobila enako število glasov. Tako je ostalo tudi po drugem glasovanju. Na podpredsednika tega /bora bo treba torej počakati do jeseni, tako so se namreč odločili delegati. Na skupnem zasedanju vseh treh zborov so delegati volili predsednika in podpredsednika občinske skupščine, predsednika predsedstva SRS in člana predsedstva ter poslušali po- Novi predsednik SO Litija tovariš Miro Kaplja volili predsednike in podpredsednike posameznih /borov. Družbenopolitičnemu /boru bo tudi v tem mandatnem obdobju predsedoval tovariš Janez Lukač, podpredsednica je to-varišica Rcgina Kralj. Za predsednico zbora združenega dela je bila znova izvoljena tovarišica Vida Vuko-vič, za podpredsednico pa dr. Marija Sikošek. Delegati zbora krajevnih skupnosti so /,a predsednika potrdili dosedanjega predsednika tovariša Iva- Jože Kovic, podpredsednik SO Litija ročilo o gospodarjenju v letu 1987 in o dosegaju ciljev, ki so jih zapisali z Kovinarji ljubljanske regije so tekmovali V petek in soboto, 15. in 16. aprila, se je v delavnicah IUV Šmartno, Predilnice Litija, Grad-metala in Kovine Šmartno odvijalo tekmovanje kovinarjev ljubljanske regije. Tekmovali so v različnih kovinarskih poklicih in dosegli imenitne rezultate. Svečani zaključek je bil v soboto, 16. 4., v dvorani na Stavbah, kjer so najboljši prejeli pohvale in priznanja, vsi pa se poveselili na tovariškem srečanju. J. S. OBVESTILO Obveščamo vse občane, da je trgovina PEKO v Litiji od 8. aprila dalje odprta nonstop od ponedeljka do petka od 8. — 19. ure, ob sobotah pa od 8. 12. ure. Priprave na letovanje Občinska skupnost otroškega varstva Litija bo tudi letos organizirala med letnimi počitnicami za šolarje od 1. do 6. razreda letovanje v mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču pri Ankaranu. Zaradi občutnejše podražitve oskrbnih dni bodo tokrat bivali šolarji na morju le 10 dni, in sicer od 16. do 26. julija. Pri pripravah sodelujejo vse tri matične šole v občini Litija, Šmartno in Gabrovka ki bodo tudi zbirale prijave za letovanje. Boris Žužek resolucijo. Po uvodni obrazložitvi, ki jo je v imenu občinske kandidacijske konference podal predsednik OK SZDL Litija tovariš Slavko Rokavec, so delegati z, javnim glasovanjem ponovno izvolili za predsednika skupščine občine Litija tovariša Mirka Kaplja, za podpredsednika pa Jožeta Kovica. Novi predsednik in podpredsednik sta slovesno podpisala svečani izjavi in se s tem znova zavezala, da bosta storila vse, da se program, ki smo ga skupaj sprejeli, tudi realizirala. V nadaljevanju so delegati izvolili Jane/a Stanovnika za predsednika predsedstva SRS in dr. Janka Pleter-skega za člana predsedstva SRS, potem pa poslušali poročilo o gospodarskih gibanjih v preteklem letu. Resda v tem obdobju v občini ni bilo izgu-bašev, seje pa tudi pri nas zaskrbljujoče zmanjšala akumulacija, kar vsekakor ne obeta nič dobrega. Delegati so sprejeli poročilo in sklepe, ki vse nas zavezujejo k boljšemu delu in večji gospodarnosti. J. S. Skladno s 27. členom statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. I. SRS, št. 30/82 in 42/82), na podlagi mnenja komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Litija glede nadaljnje namembnosti poslovnega prostora in odpovedi najemnega razmerja sedanjega najemojemalca i dne 18. 4. 1988 — razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO V NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA V STANOV ANJSKO-POSLOVNEM OBJEKTU VALVAZORJEV TRG 11 V LITIJI Poslovni prostor je v kletni etaži, namenjen za gostinsko dejavnost in obsega: dve gostinski sobi, kuhinjo, priročno skladišče, sanitarije /a osebje in sanitarije za goste (ločeno - izven poslovnega prostora). Skupna površina vseh prostorov znaša 89,12 m2. Pogoji oddaje poslovnega prostora so naslednji: 1. Najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 1.500.— din in se povečuje v skladu s planskimi akti stanovanjske skupnosti. 2. V primeru, da se prijavi na natečaj občan, mora le-ta izpolnjevati pogoje za pridobiterv obrtnega dovoljenja (pisno potrdilo pristojnega upravnega orgna). 3. V primeru, da na natečaju uspe občan, je dolžan pred sklenitvijo najemne pogodbe vplačati finančno udeležbo na račun stanovanjske skupnosti v višini 500.000.— din. Finančna udeležba je posojilo stanovanjski skupnosti za dobo 10 let in 4% obrestno mero. 4. Ponudnik se je dolžan obvezati plačevati vse obratovalne stroške, komunalne storitve in druge prispevke. 5. Ponudnik seje dolžan pogodbeno obvezati, da bo v primeru prenehanja veljavnosti najemnega razmerja iz kakršnegakoli razloga (odvzem obrtnega dovoljeja, odpoved najemnega razmerja najemojemalca itd.) v roku 60 dni od prenehanja veljavnosti najemne pogodbe odstranil iz poslovnega prostora vso opremo - inventar. Za ta čas bo ponudnik tudi dolžan plačevati najemnino. Če v roku 60 dni ponudnik oziroma novi najemnik ne odstrani iz poslovnega prostora opreme, lahko to stori na stroške najemnika stanovanjska skupnost. 6. Prednost pridobitve poslovnega prostora v najem bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo najemnino za m2 poslovnega prostora na mesec. V primeru, da bo ponujena enaka višina najemnine za m2 poslovnega prostora, ima prednost družbeni sektor. 7. Pogoji komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja so sestavni del teh pogojev za oddajo poslovnega prostora v najem. V poslovnem prostoru je oprema inventar, kije last prejšnjega najemnika Marijana Vrhovca in jo je v dogovoru z, njim možno odkupiti. Interesenti naj vložijo ponudbe z vsemi prilogami na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Jerebova 6, 61270 Litija. Ponudba mora biti dostavljena v zaprti kuverti z napisom: »Javni natečaj za poslovni prostor Valvazorjev trg 11.« Rok za sgrejem pisnih ponudb je do vključno 10. maja 1988. Vse ostalo informacije interesenti dobijo pri strokovni službi stanovanjske skupnosti. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA Litijski gasilci so se zbrali na občnem zboru občinske gasilske zveze Litija Vpetek, 18.marca 1988, so se v veliki sejni sobi SO Litija zbrali litijski gasilci na letnem občnem zboru Občinske gasilske zveze Litija. Poleg delegatov so se občnega zbora udeležili tudi predstavnik predsedstva Gasilske zveze Slovenije tov. Marjan Lenarčič, predsednik SO Litija tov. Mirko Kaplja in poveljniki OGZ Domžale, Kamnik in Zagorje. Po izvolitvi organov občnega zbora in sprejemu poslovnika o delu občinskega zbora OGZ Litija so delegati poslušali poročilo o delu Občinske gasilske zveze Litija za 1.1987, katerega je podal predsednik predsedstva OGZ tov. Franc Mali. Po poročilu o delu in finančnem poročilu za 1. 1987 so delegati z glasovanjem izvolili nove vodstvene organe Občinske gasilske zveze Litija za mandatno obdobje 1988—1992. Za predsednika predsedstva OGZ Litija je bil še za eno mandatno obdobje izvoljen tov. Franc Mali, za podpredsednika pa tov. Jože Rappl. Delegati so sprejeli program dela in finančni načrt za 1988. leto. Predstavnik predsedstva Gasilske zveze Slovenije tov. Marjan Lenarčič je podelil di- plome gasilskim častnikom, članu GD Dole tov. Francu Zupanu pa je vročil državno gasilsko odlikovanje — gasilsko medaljo II. reda za posebno hrabrost pri gašenju požara in reševanju. Delegati in gostje so občni zbor končali z izrečeno mislijo tov. Mirka Kaplja, predsednika SO Litija, da bi v letošnjem letu imeli čim manj intervencij, več usposabljanja in da bodo dosledno izvajali sprejete načrte. Branko Ojnik Foto M. Š. Predsednik predsedstva OGZ Litija tov. Franc Mali med poročanjem. Tov. Franc Zupan, član GD Dole, dobitnik državnega gasilskega odlikovanja -dalje II. reda za posebno hrabrost pri gašenju požara in reševanju. Komunisti in teritorialna obramba ■ gasilske me- Litijski komunisti v TO so se izobraževali Začetni meseci letošnjega leta so bili že zapolnjeni z uresničevanjem letnih delovnih načrtov na vseh področjih in tudi v teritorialni obrambi. Izobraževanje vseh struktur v teritorialni obrambi je pomembna naloga, ki so jo litijski teritorialci pričeli izvajati že v začetku letošnjega leta. Tako je v času od 24. do 26. marca v naši občini potekal seminar »»KOMUNISTI IN TERITORIALNA OBRAMBA«, ki so se ga udeležili politični delavci v enotah in štabu TO občine kakor tudi stalna sestava Občinskega štaba TO Litija. Pri poslušanju najpomembnejših tem pa so se tem pridružili tudi vsi ostali komunisti v teritorialni obrambi ter poveljniški kader štaba in enot TO naše občine. Potek seminarja je vseskozi spremljal preds- tavnik Pokrajinskega štaba TO ljubljanske pokrajine s pomočjo Občinskega komiteja ZKS Litija in OSTO Litija. Seminar je pripravljen na republiški ravni in bo v letošnjem letu izveden v vseh slovenskih občinah. Tridnevni seminar, ki so se ga litijski teritorialci udeležili prvi v ljubljanski pokrajini, je bil pester in zanimiv, saj je vključeval kar precej aktualnih tem, pomembnih za uspešno delo vseh struktur v teritorialni obrambi. Najzanimivejše so bile vsekakor tiste, katerim je tudi v slovenski in jugoslovanski javnosti posvečeno največ pozornosti. Tako so se prisotni seznanili z alternativnimi gibanji in odnosom do teh v naši družbi kakor tudi z novimi po- gledi in idejami v zvezi s SLO in DS ter JLA; obenem pa tudi z demokratičnim podajanjem aktualnih problemov naše družbe v sredstvih javnega obveščanja, ki so imeli predvsem negativne odmeve v širši jugoslovanski javnosti. Pomembne teme za širšo razgledanost komunistov v teritorialni obrambi in boljše poznavanje določenih situacij v družbi so bile vsekakor »Vloga in odgovornost ZK pri ohranjanju in negovanju pridobitev NOB in revolucije«, »ZK in religija« ter »Aktualne družbeno-ekonomske razmere v občini«. Za boljšo strokovno-poli-tično usposobljenost vseh struktur v TO je bila pomembna seznanitev s koncepcijo SLO, vlogo in nalogami komitejev za SLO in DS, nalogami in organizacijo ZK v TO, organizacijsko in formacijsko sestavo TO ter organizacijo in delovanjem narodne zaščite. Se posebej pa je bila za teritorialce pomembna seznanitev z metodami dela pri ocenjevanju moralno-političnega stanja v enotah TO. Ob koncu seminarja so udeleženci ocenili njegov potek ter izrekli nekaj misli in predlogov za izboljšanje, predvsem pa za skrajšanje seminarja. Končna ocena je bila pozitivna; izražena pa je bila tudi želja o pogostejšem sestajanju komunistov v TO, ki naj bi se redno seznanjali z aktualnimi problemi ožje in širše družbene skupnosti ter o njej razpravljali. Marina Krnel Zaposlovanje preko študentskega servisa I. ZNAČILNOSTI ZAPOSLOVANJA PREKO ŠS — gre za učinkovito posredovanje zaposlitev na začasnih in občasnih delih z malo administriranja — enota Študentskega servisa v Litiji zagotavlja vsem članom pod enakimi pogoji pridobivanje delovnih izkušenj in praktičnih znanj s proizvodnim in strokovnim delom, razvijanje odnosa do dela in do družbene lastnine ter nenazadnje tudi izboljšanje njihovega materialnega položaja — Univerzitetna konferenca ZSMS zaračunava organizacijam združenega dela manipulativne stroške v višini 10% od izplačil za opravljeno delo članov. 60% teh sredstev se prenese Občinski konferenci ZSMS — za poslovanje enote ŠS ter za posebej določene namene po sklepu aktiva članov ŠS. II. ČLANSTVO V ŠTUDENTSKEM SERVISU Potrebni dokumenti za podaljšanje članstva za šolsko leto 1987/88: — veljaven indeks za tekoče šolsko leto (velja tudi za dijake) oz. potrdilo o šolanju Novi vpisi: 1. veljaven indeks za tekoče študijsko leto oz. potrdilo o šolanju 2. osebna izkaznica 3. 2 fotografiji (format 2x3 cm) 4. morebitno potrdilo o začasnem bivanju 5. plačilo 500.—din Predložitev INDEKSA je potrebna zaradi potrditve zavarovanja po 16. členu republiškega Zakona o pok. in invalidskem zavarovanju. Član SS lahko postane vsak redni študent, ki je v tekočem študijskem letu vpisan na eni izmed višjih ali visokih šol. Učenci srednjih šol imajo pravico do članstva v ŠS z. dopolnjenimi 16 leti starosti, vendar lahko delajo občasno samo v času letnih in zimskih počitnic. Učenci z DOPOLNJENIMI 15 leti morajo ob vpisu predložiti tudi pisno soglasje staršev, da se učenec lahko zaposli med poletnimi počitnicami v OZD. . Član ŠS lahko postane tudi brezposelni mladinec-ka, ki poleg zahtevanih dokumentov predloži še potrdilo Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Litija. III. NAPOTNICA 1. Napotnica za delo se izda na podlagi potrjene članske izkaznice po izteku 3 dni od dneva vpisa v ŠS — to je potrebno zaradi avtomatske obdelave podatkov. 2. Napotnica je sestavljena iz treh delov. Prvi del — napotnico, obdrži naročnik zaradi interne evidence v OZD. Drugi del napotnice, ki sestoji iz dveh delov, pa se mora po opravljenem delu člana servisa v OZD potrditi (čitljiv podpis in pečat, s čimer se jamči upravičenost izplačila) ter vrniti na ŠS. 3. Člani ŠS dobijo svoj zaslužek nakazan na hranilno knjižico, ki jo bodo ob urejanju članstva dvignili v Ljubljani. Vsa kasnejša izplačila bodo lahko urejali v ljubljanski banki v Litiji. IV. POSLOVANJE ENOTE ŠTUDENTSKEGA SERVISA Poslovni prostori enote ŠS v Litiji so v Domu borcev in mladine, Ponoviška cesta 6, tel.: 881-269. URADNE URE: ponedeljek sreda petek od 10. do 12. ure od 14. do 17. ure od 10. do 12. ure Uradne ure veljajo od 1 junija do 31. avgusta, sicer pa lahko urejate svoja zadeve v času poslovanja ZSMS občinske konference Litija: v ponedeljek, torek, četrtek in petek dopoldne ter v sredo do 16. ure. enota Študentskega servisa Litija Ali ste vedeli? — Da je bilo v 18. stoletju na Savi med Litijo in Zidanim mostom devet slapov, ki so ob nizkem vodostaju Save rečni promet močno ovirali ali celo onemogočali. Od Litije navzdol je bil prvi slap Herbulke, nato pa Renke, Krovce in Mali slap, Savski slap, Mitalo, Beli slap, Koritnik in Mostovski slap. V letih 1735 in 1736 so Savo oz. slapove regulirali in omogočili normalno plovbo. Največji problem je bil pri Belem slapu, kjer so naredili 171 m dolg kanal in obšli slap. Dela so vodili vojaški inženirji iz Banata. — Da je leta 1737 zemeljski usad pri slapu Mitalo na Savi pri kmetiji Prusnik povzročil za čolnarski promet neprehodno oviro. Dve leti kasneje je nov usad spet zajezil Savo in nastalo je jezero, dolgo dve uri hoda. Savo so za plovbo spet usposobili leta 1740. — Daje bila od leta 1742 naprej v Litiji mitnica, kjer so pobirali vodno mitnino za plovbo po Savi. Za plovbo od Litije do Ljubljane je bilo treba plačati 40 kron, od Brežic do Litije pa 2 goldinarja. — Daje v letih 1733—1735 plulo mimo Litije 20 do 24 čolnov dnevno, ki so prepeljali do 94 ton blaga. — Da so v 18. stoletju pri plovbi po Savi obstajale tudi zasebne mitnice. V Litiji je knez Auersperg pobiral po 17 kron mitnine od čolna, naloženega z vinom. — Daje cistercijanski samostan Rein na Dolenjskem leta 1400 od Nikolaja Smrckarja (Sumerekar) kupil šest kmetij v Javorju pri Gabrovki pri Litiji (zu Akorn ob Gallenstain) in dve kmetiji v Gabrovki (zu Gra-brovvik). Zapis v urbarju je izvedel opat Angelus Manse (1399— 1425). — Daje reinska opatija leta 1607 (opat Matija) prodala dve kmetiji v Gabrovki (Gabrauighk) in šest kmetij v Javorju pri Gabrovki (Januer). — Daje bil v Litiji včasih hotel. Na Levstikovi ulici je bil v hiši, kjer je danes trgovina Merkator z železnino (Elsner) hotel Čikago z 11 sobami in 22 ležišči; zapis iz leta 1927. — Da so se načrtovalci »Južne železnice« Dunaj — Trst (1848) pri projektiranju srečevali z različnimi mnenji. Ena izmed tras je bila usmerjena iz Maribora proti Ravnam (železarstvo!) in nato z možnostjo preko Trojan ali Tuhinjske doline do Ljubljane. Vendar je prevladala varianta proti Celju in skozi Zasavje mimo Litije (premogovništvo!), kjer je bila takrat doba prodiranja parnih strojev, ki so za pogon rabili veliko premoga. — Da so se Litijani pri zidanju hiše, v kateri je danes osnovna šola, včasih pa sodnija, kar precej prerekali, kam naj bo obrnjeno lice te danes (in takrat) najlepše hiše v Litiji. Prevladalo je mnenje, da mora biti lice obrnjeno proti severu (proti železnici!), sanitarije pa proti jugu (proti hribu). Železnica je takrat tudi sicer predstavljala urbanistično mejo glede pozidave, saj v takratnem Gradcu (levi breg) skorajda ni bilo preko železnice nobene poselitve. Š. S. Plesno srečanje v Jevnici Zveza kulturnih organizacij Litija in Kulturno-umetniško društvo Jevnica sta organizirala 9. aprila v jevniški dvorani 5. občinsko srečanje plesnih skupin. V poldrugo uro trajajočem sporedu seje predstavilo nad 100 mladih plesalcev in plesalk, od cicibanov in učencev osnovnih ter srednjih šol do državnih prvakov v show dancu. Nastopajoči so izvajali popularne in družabne plese, med njimi jazz, step, ročk and roll, break dance in druge. Sodelovali so plesni krožki osnovnih šol iz Litije (Koreografa I. Parkelj, N. Lovše), Šmartna (E. Sedevčič, M. Slapničar), Vač (J. Avbelj, V. Osolnik) in Ljubljane — Polja (A. Zrimšek) ter plesne skupine Kan Kan iz Ljubljane (A. Zrimšek), Renome iz Trbovelj (S. Šinkovec) ter Rondo iz Jevnice (I. Parkelj, N. Lovše in Š. Ostrež). Mladi gledališčniki gostovali v Hrastniku V drugi polovici marca je potekalo v dvorani Delavskega doma v Hrastniku zasavsko področno srečanje otroških gledaliških skupin. Litijsko občino so zastopali mladi gledališčniki šolskega kulturnega društva Zvonček iz Šmartna z delom Borisa Novaka »V ozvezdju postelje«. Kulturni dan v osrednjem slovenskem hramu Obisk Cankarjevega doma je za učence svojevrstno doživetje, zlasti še, če je združen z bogato kulturno dejavnostjo. V začetku, 10. marca, seje zbralo v mali dvorani tega kulturnega hrama 160 šmarskih šestošolcev in sedmošolcev. V petih šolskih urah so aktivno ustvarjali ter pripravili in izvedli ugledališčeni prikaz začetka starogrškega gledališča, improvizirali opisno pantomimo, ugledališčeni recital na osnovi poezije, improviziran gledališki dogodek, krajšo lutkovno igrico, pripravo in izvedbo krajše radijske igrice ter posneli televizijsko reportažo. Gledališki ŽIV ŽAV, kakor se prireditev imenuje in ki vključuje tudi malico, je pripravil in vodil ob pomoči sodelavcev vodja kulturno-umetniškega programa Marjan Beline. Boris Žužek Fotografska natečaja Ponovno bi vas radi opozorili na fotografski natečaj, ki gaje na temo Moj kraj na fotografiji razpisal CIDM Litija. Rok za pošiljanje fotografij so podaljšali do 10. maja, zato imate še nekaj časa, da pošljete najmanj pet fotografij z motivi iz litijske občine. Poleg tega razpisujejo še en natečaj. Človekovo bivalno okolje je vedno bolj onesnaženo, zato bi radi tudi s pomočjo fotografij ugotovili, kako je s tem v litijski občini. Zato do L junija pošljite fotografije (število ni določeno) z ekološkimi »cvetkami« in »bodicami« iz naše občine. V CIDM pravijo, da bodo tudi na ta način poskušali odgovorne opozoriti na vedno bolj onesnaženo okolje. Tudi tokrat naj bodo fotografije razstavnega formata, v črnobeli ali barvni tehniki, opremljene seveda s podatki o avtorju in motivu. Fotografije pošiljajte na naslov CIMD Litija, Maistrova 6, 61270 Litija. Rudi Bregar Kako do denarja za Levstikovo pot? Če lahko lanski pohod po Levstikovi poti ocenjujemo po udeležbi štiristo pohodnikov, smemo zapisati, da je uspel v vseh pogledih. Lanske izkušnje s pohoda pa bodo koristile pri organizaciji letošnjega in naslednjih v prihodnjih letih. V okviru Centra interesnih dejavnosti mladih Litija (CIDM) je bilo dogovorjeno, da bo letošnji pohod v soboto, 12. novembra, s startom v Litiji in zaključkom v Čatežu. Sestal se je plenum SZDL Litija Plenum SZDL občine Litija deluje pri Občinski konferenci SZDL kot poseben organ, ki razpravlja o vseh družbenih vprašanjih, pomembnih za družbeno-ekonomski razvoj občine ter za razvoj in krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Na seji v aprilu je Plenum SZDL razpravljal o družbenoekonomskih gibanjih v občini Litija, o osnutku amandmajev k Ustavi SFRJ in o pripravah za izdajo Monografije NOB litijskega okrožja. Ob številni udeležbi in velikem številu razpravljalcev so bili v razpravi podani predlogi, pobude, stališča in pripombe, kar vse bo pomembno prispevalo k delu drugih organov SZDL. Plenum sestavljajo dolgoletni družbenopolitični delavci in aktivisti SZDL ter javni delavci, ki so s svojim delom, znanjem in izkušjami še posebej prispevali in še prispevajo k razvoju OF in SZDL kot množične ljudske in frontne organizacije. Zato je bila razprava konkretna, še zlasti o osnutku amandmajev k Ustavi SFRJ. T. P., foto: M. Š. Seveda pa bo letos precej novosti. Lani so se pojavljale pripombe, da pohod ni tekel po identični poti iz Levstikovega potopisa, zato so se letos, tudi ob strokovni pomoči dr. Matjaža Kmecla, odločili, da bo pohod potekal iz Litije preko Šmartne-ga, Kostrevnice, Liberge do Grmade, kjer bo pot zavila levo (in ne desno kot minulo leto) proti Moravčam, Gabrovki in naprej do Čateža, kjer bo zaključek. Druga novost bo označba poti. Že lani so se dogovorili, daje potrebno v realizaciji projekta Levstikova pot kot prednostno urediti oznake poti. Celostno podobo Levstikove poti bo izdelala absolventka arhitekture Joži Jamšek, do jeseni pa jo bodo označili s posebnimi tablami, da se udeleženci ene največjih kulturnih manifestacij v naši občini ne bi izgubljali na poti. Posebno pozornost pa vsekakor zasluži zbiranje denarnih sredstev za urejanje poti. Doslej nimajo niti dinarja, čeprav je pomoč že obljubila Kovina iz Šmartnega, pričakujejo pa jo tudi od drugod. Vsakršna pomoč bo dobrodošla, zato prosijo vse občane ali delovne organizacije, čeprav so nekaterim že poslali prošnje, da prispevajo denar za ureditev kulturno zgodovinske Levstikove poti. Denar lahko nakažete na žiro račun OK ZSMS Litija, številka 50150-678-58062 s pripisom za Levstikovo pot. Verjetno ni treba posebej poudarjati vloge Frana Levstika h krepitvi slovenske narodnostne kulture, zato bodo tudi vaši prispevki delež h krepitvi zavesti slovenskega naroda. Rudi Bregar Vsak bi bil rad prvi Mladinska knjiga razstavljala na litijski šoli Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija in Mladinska knjiga sta organizirali razstavo knjig, kije bila postavljena v avli Osnovne šole na Bevkovi 3 v času od 26. 3. do 1. 4. Razstavljene so bile leposlovne in strokovne knjižne izdaje za mladino in odrasle ter mladinski tisk. Razstave so si sistematsko ogledali učenci matične šole, podružnične šole Vače, oddelek podaljšanega bivanja iz Šmartna in otroci iz vrtca. Žal pa nam je, da sije tako kvalitetno razstavo ogledalo le malo staršev. Prepričani smo, da se bo takšna oblika dela, ki je bila med mladimi bralci lepo sprejeta, ohranila še prihodnja leta. Nevenka Mandelj Fotografije Andreje Peklajeve, steklo Vande Besednjakove, pesmi Zvezdane Rupnik-Liane S peto abonmajsko predstavo je pri nas gostoval mali oder ljubljanske Drame SNG. Igra Američana Israela Horovitza je imela enostaven naslov Vrsta (Line). O pravi vsebini bi težko govorili, pa vseeno: Začetek drame je Flemingov zajtrk po prečuti noči. To ni čisto navaden zajtrk, razen po vsebini (sendvič in pivo), saj učinkuje kot brezbesedni ogovor gledalcev, ki odgovarjajo s spogledovanjem, muzanjem in občasnimi salvami in rafali smeha. Za Flemingom »prikapljajo« na oder še trije moški in ženska (posamezno). Postavijo se za njim v vrsto. Nihče sicer niti približno ne ve, zakaj stoji v vrsti, kakšna vrsta naj bi to bila in čemu. O teh nepomembnih stvareh niti ne vprašujejo, raje se vztrajno prerivajo, »lisičijo« drug drugega, se zbadajo med seboj in kvarijo razpoloženje. Kar vsi vztrajno čakajo, je le trenutek, da bi preslepili tekmece in se povzpeli na prvo mesto. Ker pa že fizikalni zakon onemogoča obstajanje dveh predmetov hkrati na istem mestu, se seveda pojavijo težave, odmiki od bistva, ki pa ga pravzaprav ni. Nazadnje se izkaže, daje bila črta, kije označevala začetek vrste, izmišljena. Nič hudega! Vsak si bo narisal svojo črto, za katero bo prvi in sploh glavni. Dramo je avtor sicer zasnoval kot dramo absurda (to v resnici tudi je), sodobna dramaturgija pa se zaveda, daje čas za to že minil, in se spominja, da gledalci za to vrsto drame niso nikoli bili preveč navdušeni. Drama-turginja Vesna Jurca in režiserka Barbara Hieng sta se te minljivosti dobro zavedali in delo predstavili na komičen način. Nemoč orjaka Fle- Prva prireditev LITIJSKE POMLADI je lepo uspela. V začetku aprila seje v dvorani na Stavbah predstavila novogoriška glasbena skupina Big-Ben, prireditve Litijske pomladi pa se bodo nadaljevale v maju. Do konca šolskega leta pa bo CIDM Litija pripravil še nekaj prireditev. V petek, 13. maja, bodo v osnovni šoli v Šmartnem pripravili šmarsko enajsto šolo za vse učence te šole. Poleg videoprograma, pravljice, poučnega programa in glasbe bodo za zaključek pripravili tudi ples. V soboto, 21. maja, bodo pripravili športno srečanje med mladino Litije in Trebnjega. V srečanju mladine sosednjih občin se bodo pomerili v nogometu, košarki in odbojki (moški in ženske), po zaključku pa bo še družabno srečanje. Zbirališče je ob 13. uri na igrišču pri osnovni šoli na Dobravi. minga (Ivo Ban) pokaže na neuspeh sile in agresije. V sodobnem, pretkanem svetu so pomembni zdravi možgani ter zrnca zvijačnosti, vztrajnosti in brezbrižnosti. Taka oseba je bil mladi Stephcn (Vojko Zidar), sicer malce omejen, ki pa na koncu iz nepojasnjenih razlogov izpusti svoj odlični položaj. Najbrž ga ustavijo psihične ovire. Dolan (Branko Šturbej) predstavi narcisoidno, samozadostno »brihtno glavco«, večjega učinka na dogajanje pa nima. Arnal (Brane Ivane) preseneti s svojimi ciničnimi izrazi in dopuščanjem vlačuganja svoje žene kar pred svojimi očmi kljub svojemu ekstrem-nemu egoizmu. Posebno obravnavo bi si zaslužila Molly (Zvezdana Mlakar), nimfo-mansko prismuknjena plavolaska, ki je na koncu kljub številnim porazom zaradi nekritičnosti nekakšen moralni zmagovalec: edina se zave in tekmecem pove v obraz, kar jim gre. Vsekakor je mlado igralko treba pohvaliti, saj je pokazala izredne sposobnosti obvladovanja različnih odrskih položajev. Z malce predrznosti bi lahko rekli, da je pokazala poleg oprsja še veliko več. Kje iskati poduk in smisel take predstave, kjer se nič ne dogaja in nič ne zgodi? Igro lahko razumemo kot ogledalo, ki duhovito parodira človeško potrebo po uveljavitvi (le-ta je na lestvicah priznanih psihologov postavljena presenetljivo visoko). Ogledalo te vrste je neizprosno, človeka zaloti pri umazanih mislih in pripravljenosti, da za dosego cilja uporabi zvijače, grobost ali pa zakoraka preko trupel. I. Prašnikar V sredo, 25. maja, na dan mladosti, pa bo finale občinskega kviza Pokaži, kaj znaš, v katerem se bodo pomerile najboljše ekipe 7. in 8. razredov osnovnih šol v litijski občini. Kje bo tekmovanje, še ni določeno, zato boste o tem obveščeni preko plakatov. V petek, 27. maja, bo ob 20. uri v dvorani še koncert glasbene skupine Pohorje express, ki bo v poldrugi uri programa predstavila ameriško coun-try glasbo. Vsekakor svojevrsten in zanimiv koncert, saj v zadnjem času country glasba pridobiva vedno več poslušalcev vseh generacij. V soboto, 4. junija, pa se bodo mladi podali po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pa ne na prvi pohod. Začeli bodo namreč urejati pot, zato bo dobrodošla pomoč tudi ostalih. Več o tej akciji pa v prihodnji številki. Rudi Bregar Ob dnevu žena so se v razstavnem prostoru občine predstavile tri ustvarjalke. Na otvoritveni prireditvi je uvodne misli povedal sekretar OK SZDL Tone Pavliha. Posamezne dele prireditve je s petjem povezoval moški pevski zbor Polšnik. ANDREJA PEKLAJEVA iz Mengša fotografira v naravi tiste trenutke napetosti, ki jim sledi dejanje in razodetje. Zjutraj čaka prvo ptičje petje, nastajanje meglic in pojava prve svetlobe. Kompozicije so vodoravne in glavnino površine zavzemajo motivi zemlje. Barve so tonsko povezane in svetloba je megličasto prosojna. Avtorica je na 80. razstavah prejela kar 50 priznanj. Za kvalitetne stvaritve ji je foto zveza Jugoslavije podelila naziv mojstra fotografije. VANDA BESEDNJAKOVA iz Trbovelj je oblikovalka v steklarni Hrastnik. Ko je pričela oblikovati steklo, jo je material hladno odbijal. Kasneje, ko je obvladala tehnologijo, je odkrila neskončne možnosti oblikovanja. S pomočjo steklarjev Jože- ta, Rada in Hanzija želi narediti take izdelke, ki so atraktivno lepi in za uporabnika večnamensko uporabni.-Za svoje delo je v Slovenj Gradcu prejela znak kvalitete. Uspešna je tudi pri delu z mladimi, saj je z njimi naredila animirani film, ki je v Cannesu prejel zlato plaketo. ZVEZDANA RUPNIK-LIANA iz Litije je na otvoritvi razstave prebrala nekaj svojih pesmi. Kolje Liana odraščala, tako je tudi objavljala svoje pesmi: v Cicibanu, šolskih glasilih, Mladih potih in v literarni reviji Mentor. Na območnem srečanju literatov je leta 1985 dosegla prvo mesto. Leta 1986 je kot predstavnica Slovenije sodelovala na srečanju pesnikov-delavcev v Črni gori. Imela je literarni nokturno na radiu in več literarnih večerov v Ljubljani, Grosupljem in Zasavju. Po prijetni otvoritveni prireditvi je bila razstava na ogled še tri tedne. Celotni kulturni dogodek je imel za predstavljeno zvrst ustvarjanja lep, kvalitetni nivo. PAVEL SMOLEJ Program Litijske pomladi ČESTITAMO OB 27. APRILU — DNEVU OF IN 1. M Predilnica Litija Cvetličarna Vijolica Ulanec Tončka in Zvonko, Litija Gostinsko podjetje Litija H P Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole Presad Gabrovka Industrija usnja Vrhnika TOZD Usnjarna Šmartno Osnovna šola Dušan-Kveder-Tomaž Litija 1 Kozmetični izdelki Berčon Litija Tekstil — TOZD Pletilja Litija Prodajalna SLIVNA Državna založba Slovenije Knjigarna Litija Lesna industrija Litija Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji Obrtno združenje Litija AJU — PRAZNIKU DELA ijska zadruga Litija Bili smo na Vogarju rajska banka ■*£ Litija Mesarija in prekajevalnica Litija na delavnica ito Mantel Ob 1 rtna delavnica Vače Šteferl 'istrija apna Kresnice vna lola Lojze ustnik-] ovo labrovka Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Zimska šola v naravi seje na šmar-ski šoli uveljavila kot koristna oblika dela Z učenci. Priprave za letošnjo šolo so se začele že v lanskem decembru, ko smo sklicali sestanek s starši petošolcev. Cena je bila več kot ugodna, datum določen, le učencev se je za eno izmeno prijavilo preveč. Problem smo rešili tako, da smo povabili še petošolce iz Gabrovke in z Dol. Sedaj vsi dobro vemo, da smo storili prav, toliko prijateljstev se je stkalo med šolarji v tistih dneh. Tako smo na Vogar odšli v dveh izmenah, in sicer v marcu. V dolini vso zimo ni bilo snega, zato smo tistega hladnega jutra, ko smo vstopali v avtobus pred šmarsko šolo, ugibali, koliko snega bo na planini. Na pot je v obeh izmenah odhajalo po 52 učencev, pet učiteljev smučanja, šolska zdravnica in dve razredničarki. Bohinj in Stara Fužina sta bila pobeljena, konji so opremo odpeljali že nekaj dni prej. Oprtali smo si nahrbtnike in se odpravili proti vrhu. Pot je bila strma, zdržali smo vsi in na Vogarju nas je, vsaj prvo skupino, pričakala prva zima. Bilo je skoraj meter snega. Učenci so bili presrečni in sproščeni. Dopoldne so imeli dve uri pouka, ves dan pa so se učili smučanja. Tovariš Jani, Tomaž, Jože, Beno, Ciril in Igor so skrbeli, da so se naučili smučati prav vsi. Posebno imeniten je bil tek na smučeh, v katerem so se mnogi preizkusili prvič, zato tudi padcev in smeha ni manjkalo. Ob večerih so s sliko in besedo potovali po domačih in tujih gorah. Vodila sta jih tovariš Igor Medved in znani alpinist Viki Grošelj. Vzdušje v koči, ki nam je vsem postala drugi dom, je bilo res prijetno. Zato sta skrbela tudi oskrbnika Nada in Brane s svojima pomočnikoma. Hrana je bila odlična, čaj, ki so nam ga dvakrat na dan prinesli na smučišče, je vedno prijal. Zadnji dan smo kiparili v snegu in izvedli vsa tekmovanja. Spoznavni in zaključni večer so pripravili učenci sami s pomočjo razredničark. Dnevi so hitro minevali. Učenci so bili polni doživetij, vedri, in kar je najbolj pomembno, zdravi. Ob slovesu smo zapeli, čeprav naša pesem ni bila več tako razigrana. Kako lepo smo se imeli in kako hitro je minil teden, povedo besede mojega učenca, ki mi je v Stari Fužini, pred odhodom v Šmartno, zagorelega obraza dejal: »Tovarišica, bilo je tako, kot bi šli včeraj gor, danes pa dol!« Katja Kragelj ■ 12 KRAJEVNIH SKUPN KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Na južnem pobočju velikih gozdov leži na nadmorski višini 480 m vas Leše, ki šteje devet kmetij. Od Save je oddaljena pol ure hoda. Tu živi tudi 86-letni Franc Juvan, kmečki upokojenec, ki smo ga obiskali neke februarske nedelje. Našli smo ga dobro razpoloženega, v toplem stanovanju njegove kmetije, kjer zdaj gospodari zet. Takole nam je pripovedoval: »Rodil sem se leta 1903 v tej domačiji. Vseskozi sem trdo delal. Z volovsko vprego sem obračal borno zemljo, kasneje sem kupil konje, da je šlo laže. Tudi vojak sem bil. Služil sem v pehotni enoti v Debru ob bolgarski meji. To je bilo 1. 1926. Zdravstvene razmere so bile slabe, razsajala je malarija, kije pobrala več vojakov. Tudi jaz sem jo dobil, občasno meje mučila še doma. Leta 1935 sem se, star 32 let, poročil. V zakonu se nama je rodilo sedem otrok. Žena mi je že pred leti umrla. Živim v slogi s hčerko in zetom. S pokojnino sem kar zadovoljen. Med vojno sem bil član vaškega odbora OF v naši vasi, predsednik je bil Valentin Savinc, eden mojih sosedov. V vas so večkrat vdrli Nemci, ki so nam povzročili marsikaj hudega. Vendar smo vaščani, zbrani v OF, preživeli, čeprav so leta 1944 grozili, da vas požgejo. V drugi polovici leta 1944 sem šel v partizane. Bil sem član gospodarske komisije. Vodil sem tudi volitve v NOO v jeseni 1944. Volitve za okoliške vasi so potekale v Pod-bukovju, pri kmetu Obrezi, po domače pri Rejškovih. Volilni material, ki sem ga hranil, sem kasneje uničil, ker sem se bal, da bi ga našel sovražnik. Po vojni seje pričela obnova. Leta 1953 smo napeljali elektriko, nekaj let zatem pa še vodo, približno 4 km daleč po slabem, kamnitem terenu. Uredili smo tudi poti, čeprav so že slabe, vendar ne tako kot pred vojno, ko smo vozili po dveh kolesih namesto po štirih. Nekoč sem se hudo ponesrečil, ko sem padel pod voz. Konji so se v vas vrnili sami, mene pa so vsega polomljenega prinesli vaščani. Na vasi se dobro razumemo. Želel bi, da bi letos krajevni praznik praznovali v naši vasi. V drugih so že bile proslave. To bi bilo za nas veliko doživetje.« Tako je govoril moj sogovornik. Ob koncu obiska smo mu stisnili roko in mu zaželeli, da bi dočakal sto let. M. Garantini KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK Kovačev študent na Polšniku Po dolgih letih jc v naših krajih spet zaživela opereta, tokrat na Polšniku. Polšnik, marca 1988 — »Ljubi oče, draga mati, meni strašno slabo gre, v šolah ni mi več prestati, kruh študenta grenek je.« Takšna, v srce segajoča pisma je pošiljal svojim zaskrbljenim staršem Janez, kovačev študent, ki mu očetov težko pris-luženi denar ni zadostoval za veseljačenje po Dunaju. Na Polšniku, prijaznem kraju, ki ne slovi le po lepem razgledu, prijaznih ljudeh in gostoljubni Majcnovi gostilni, so sredi marca poskrbeli za zanimiv glasbeni dogodek. Pevci moškega pevskega zbora, ki so se v zadnjih letih uveljavili v občinskem merilu kot eden najbolj zanesljivih zborov, so pod glasbenim vodstvom svojega zborovodje, Ivana Fojkarja, uprizorili spevoigro Vinka Vodopivca, na besedilo Ivana Kovačiča — Kovačev študent. Preprosta vsebina, spevna glasba, domiselna režija in scena ter zavidljivo dobri pevski dosežki posameznih solistov so se zlili v celoto, kije navdušila poslušalce. Izredno dober obisk kaže, da naši ljudje še niso pozabili let, ko so kraljevale na naših odrih Planinska roža, Hmeljska princesa in druge operete. Zamisel o uprizoritvi te spevoigre sega še v prejšnjo sezono, vendar je ugledala luč sveta šele to pomlad. Zbor je bil, kot jc to pri njih že v navadi, ubran in glasovno izenačen. Med solisti naj omenim Francija Fojkarja v vlogi kovača, kije s svojim petjem in zanimivo pojavo zelo ugajal. V dvojni vlogi se je kot izredno dober pevec in igralec predstavil Anton Tori, Bojan Pucelj pa se je izkazal v naslovni vlogi. Študente so igrali in peli Jože Hribar, Srečo Sedevčičin že prej omenjeni Anton Tori. Edino žensko vlogo, kovačevo ženo Meto, je uspešno predstavila Helena Fojkar. Režija je bila v rokah Darinke Ribič, scena delo Francija Fojkarja in nadarjenega Uroša Ribiča, delo pa je spremljala pianistka Marija Fojkarjeva. V predstavo, kije trajala le slabo uro, je vloženih nešteto ur truda in odpovedovanja pevcev, predvsem solistov, saj so morali vaditi ob klavirju v Litiji, pri svojem pevovodji Ivanu Fojkarju, ki ima seveda največ zaslug za uspešno uprizoritev. Vse priznanje pa gre tudi Mariji Smukovi, kije zboru posodila pianino, tako da so zadnje vaje potekale nemoteno. Opereta je zvrst, kije bila dolga leta po krivem potisnjena v kot. Ljubljanska Opera je skoraj več ne pozna, v Mariboru pa s Straussovim Netopirjem doživlja ponovni vzpon. Zakaj je tako, ne vemo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je Kovačev študent na Polšniku dosegel velik uspeh. Mija Bernik OSTI OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA Sredstva samoprispevka se zbirajo Tik pred zaključkom redakcije smo po telefonu vprašali predsednika odbora za izgradnjo večnamenske telovadnice v Litiji tovariša Jožeta Mirtiča, kako tečejo akcije okoli zbiranja sredstev krajevnega samoprispevka in priprav na gradnjo. Tovariš Mirtič, ki se je pravkar vrnil z daljše poslovne poti, nam je povedal, da sredstva pritekajo nemoteno. Trenutno je zbranih cca 65 milijard dinarjev. Sredstva vežejo pri Predilnici Litija, kijih obrestuje, tako da se zajezi vpliv inflacije. Razpisa za delo še ni bilo, ker je treba prej urediti vprašanja zemljišča. V tem smislu že tečejo dogovori s prizadetimi občani, pripravlja pa se tudi dokumentacija, ki je za tak poseg nujna. Tovariš Mirtič je s tem v zvezi izrazil upanje, da bo vse potekalo brez zapletov in da se bo gradnja pričela predvidoma v letu 1989. J. S. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Šmarčani ustanavljajo sekcijo za varstvo okolja Na pobudo Krajevne konference SZD1 se v Šmartnem pripravljajo na ustanovitev sekcije za varstvo okolja. Iniciativni odbor je na svoji prvi seji že imenoval sekretariat in člane, ustanovitelji pa želijo, da bi se v sekcijo za varstvo okolja vključili vsi krajani. Šmarčani se bodo povezovali z Društvom za varstvo okolja Litija, ki deluje na občinski ravni, zato bodo povzeli nekatere njihove delovne naloge, pa tudi v domači krajevni skupnosti jih, kar zadeva skrb za čistejše okolje, ne manjka. Njihov največji problem je sedanje odlagališče odpadkov v Rakovniku, čigar nadaljnja usoda še ni znana. Predavanje za mlade Vodstvo terenske organizacije ZSMS Šmartno si zelo prizadeva, da bi sodelovanju pritegnilo čimveč mladih. Z nedavno akcijo, koje pripravilo predavanje Popotovanje po Divjem zahodu, mu je to uspelo. V dobro zasedeni učilnici šmarske šole so o lanskem večmesečnem potovanju po ZDA govorili, ob spremljavi diapozitivov in glasbe, domačin Igor Jurič ter njegova študentska kolega Miha Kosi in Jože Lenič. Predstavljamo se Šmarski šolarji praznujejo dan šole 27. marca, na rojstni dan Franca Rozmana-Staneta, po katerem se ustanova imenuje. Letos so za ta praznik predstavili dejavnost skupin, kijih združuje njihovo kulturno društvo »Zvonček«. Pred gosti, starši, mladino in drugimi krajani seje na odru zvrstilo sedem skupin: lutkarji (mentorica Danica Ocepek), ritmično-plesna skupina Galeb (Erika Sedevčič), gledališka skupina (Anuška Potisek), ritmično-folklorna skupina Klobuk (Mojca Slapničar), otroški pevski zbor (Lojzka Koritnik), kitaristi (Drago Zaje) in mladinski pevski zbor (Janko Slimšek). Razveseljiv je podatek, daje Zvonček letos bogatejši za dve sekciji — gledališko in folklorno, kiju vodita nekdanji učenki šmarske šole in aktivni članici sedanjih amaterskih kulturnih skupin Anuška Pitisek ter Mojca Slapničar. Boris Žužek Prvi podatki o prijavi za vpis v programe in smeri SUI učencev osnovnih šol v občini Litija za šolsko leto 1988/89 Posredujemo občinske zbirne podatke o prijavi učencev za vpis v programe in smeri srednjega usmerjenega izobraževanja za š.l. 1988/89. Prijavo za vpis je izpolnilo skupaj 230 učencev 8. razreda osnovne šole, od teh eden, ki bo zaključil osnovnošolsko obveznost v 7. razredu. Podatki so zbrani na podlagi seznamov, kijih osnovne šole posredujejo skupnosti za zaposlovanje po stanju 28. 3. 1988. TABELA: Usmeritev Prijava za vpis Srednji %OD SKR IV. V. VSI Ž vpisa Veterinarska — — 3 3 _ 1,4 Kmetijska 1 _ _ 1 _ 0,5 Živilska — 1 — 1 — 0,5 Gozdarska — — 1 1 — 0,5 Kovin, predel. ■ 2 28 6 36 — 17,0 Kemijska — 3 3 2 1,4 Farmacevtska — — 2 2 2 0,9 Elektrotehn. 7 11 18 — 8,5 Računalniška — — 6 6 1 2,8 Lesarska 4 5 4 13 _ 6,1 Grafična — 1 — 1 _ 0,5 Usnjarska — 1 — 1 — 0,5 Tekstilna 5 7 — 12 12 5,6 PTT prometna 2 3 2 7 4 3,3 Žel. prometna — 3 2 5 1 2,3 Ekonomska — 14 27 41 39 19,2 Gostin. turist. — 8 7 15 12 7,0 Zdravstvena — —. 7 7 6 3,3 Umetniška — — 3 3 3 1,7 Pedagoška — — 10 10 9 4,7 Družboslovna — — 6 6 6 2,8 Upravno admin. — 3 2 5 5 2,3 Naravoslovna — — 5 5 1 2,3 Osebne storit. — 6 — 6 4 2,8 Vojaška — — 1 1 _ 0,5 Miličnik — — 3 3 — 1,4 Ostale v SRS 1 — — 1 — 0,5 Skupaj všolani 15 87 111 213 107 92,6 Deleži v % 7 41 52 100 50 Zaposlitev 17 17 5 7,4 UGOTOVITVE: 1. Najpopularnejši usmeritvi, v kateri se bodo vključili učenci iz naše občine, sta kovinsko-predelovalna za fante (36) in ekonomska (poslovno finančna in trgovinska) za dekleta (39 deklet in dva fanta). V ti dve usmeritvi namerava 1 /3 generacije. Struktura bodočih diplomantov teh usmeritev je zanimiva: v kovinarstvu želijo fantje v veliki večini končati triletne šole (le 6 kot tehniki), v ekonomski pa želi večina deklet končati štiriletni program (le 14 kot prodajalke). Kovinarjev nam po teh podatkih ne bi smelo primanjkovati, toda 3/5 vseh je vpisanih v železniško in avtomehaniško smer. 2. Nad deset vključitev je tudi v elektrotehniški, lesarski, tekstilno konfekcijski, gostinsko turistični in pedagoški usmeritvi. 3. V kmetijskih, usnjarski in gradbeni usmeritvi kandidatov skorajda ne bo. Za gradbeništvo ni niti ene prijave. V vseh naštetih smereh je dovolj prostora za eventuelno odklonjena dekleta iz prenatrpanih ljubljanskih šol (tekstilna, ekonomska, zdravstvena...). 4. Za zaposlitev je letos 17 namer (5 deklet). V tej situaciji na področju zaposlovanja je to dokaj neugodno, saj predstavljajo mladoletni iskalci zaposlitve rizično kategorijo. Prosimo, da si pričujoče podatke ogledate vsi, ki sodelujete v fazi preusmerjanja kandidatov v mesecu maju, oz. vsi tisti, ki lahko še popravite dosedanje odločitve glede motiviranja bodočih delavcev! Strokovna delavka: Majda Hostnik l.r. Odgovor na pisma bralcev V zadnji številki Glasila občanov je bia izrečena kritika glede nuđenja gostinskih storitev v Restavraciji »Pošta« v večernih urah. Ze pred izidom kritike oziroma takoj naslednji dan, ko smo izvedeli za neprimerno obnašanje, smo natakarja odslovili iz delovne organizacije, ker želimo, da bi gostje z zadovoljstvom odhajali iz naših lokalov in se vanje tudi vračali. Tudi v bodoče bi želeli, da nas gostje opozarjajo na napake, ki jih motijo pri zadrževanju v naših lokalih oziroma tudi izrečejo priznanje za postrežbo, saj bomo le s skupnimi napori dosegli dvig kakovosti gostinskih storitev. Gostom se za nesolidno postrežbo opravičujemo, v bodoče pa se bomo trudili, da želje in pričakovanja uresničimo v njihovo in naše zadovoljstvo. Gostinsko podjetje Litija Direktor: Alojz Kotar Javno pismo KK SZDL Primskovo in OK SZDL Litija Dobro leto je minilo od mojega pisma v Glasilu občanov, in vrste navzkrižnih obtoževanj. V tedanjo vsebino se ne nameravam spuščati, čeprav je precej stvari povezanih prav s tem pisanjem in »tedanjimi« problemi Čeprav je bilo tedaj od OK SZDL Litija obljubljeno, da bo poslej vse teklo normalno in bo mladinska organizacija oziroma vsaj njeno vodstvo na Primskovem o vsem dogajanju redno obveščeno, je zadnje leto stanje le še slabše. Ob volitvah je v krajevni skupnosti lani prišlo do kadrovskih zamenjav, in če smem izraziti svoje mnenje, v pozitivnem smislu le pri predsedniku sveta krajevne skupnosti In čeprav je bilo med predsednikom 00 ZSMS Primskovo in K K SZDL Primskovo (osebno sem prisostvoval razgovoru) že lani dogovorjeno, da se skliče sestanek mladinske organizacije in socialistične zveze (obljuba predsednika KK SZDL Primskovo), do danes še ni prišlo do tega razgovora. Še več. Dobro leto dni na vodstvo mladinske organizacije ni prispelo niti eno vabilo za sestanek niti ni bila realizirana ena izmed nalog, ki so sijih zadali ob zaključku lanskih nesporazumov, ko ie tudi sekretar OK SZDL Litija potrdil, da bo poslej vse v redu in da bo delo na Primskovem javno. Zato javno postavljam naslednja vprašanja: — Kdaj bo prišlo do sestanka mladinske organizacije in socialistične zveze, saj zadnjih dvanajst mesecev mladina ni sodelovala v niti eni politični akciji na Primskovem? Zakaj se mladino ignorira? — Ali dogovorjeni sklepi sploh danes še kaj zavezujejo krajevno in občinsko socialistično zvezo; ali se bo še naprej sklepe zgolj sprejemalo le v kriznih trenutkih, da se pomiri »mladež«pred njihovo kritičnostjo? — Kdaj bo mladina dobila odgovore na vprašanja, ki jih je večkrat postavila? Ob tem se KK SZDL že leto dni drži pravila, da je bolje ne povabiti mladine na sestanek kot pa biti priča neprijetnim vprašanjem. Rudi Bregar Skladno z določili pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil in družbenih stanovanj iz sredstev, kijih obrtniki in pri njih zaposleni delavci združujejo v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija (v nadaljevanju: pravilnik), in sklepa komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, z dne 5.4.1988 objavlja stanovanjska skupnost IV. NATEČAJ za zbiranje prijav in ugotavljanje upravičenosti za dodelitev posojil delavcem, zaposlenim pri obrtnikih 1. Razpisna vsota zajema združena sredstva, ki jih je Uprava za družbene prihodke občine Litija prenakazala na stanovanjsko skupnost do 31. 3. 1988 in znaša 11,000.000.- (enajst milijonov din). 2. Sredstva, razpisana po tem natečaju, so namenjena za kreditiranje gradnje in adaptacij stanovanjskih hiš v zasebni lasti (pridobitev novih stanovanjskih površin). 3. Na natečaj se lahko prijavijo delavci, zaposleni pri obrtnikih, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da občinska uprava za družbene prihodke iz BOD odvaja na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija sredstva za stanovanjsko gradnjo v dogovorjenem roku in obsegu, — da nimajo stanovanja ali pa imajo neprimerno stanovanje glede na število družinskih članov, — da niso sami ali njihovi družinski člani, kateri rešujejo stanovanjski problem, lastniki primernega vseljivega stanovanja ali stanovanjske hiše, — da niso sami ali njihovi družinski člani, kateri rešujejo stanovanjski problem, lastniki počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne površine, — da predložijo gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračunom. 4. Obrestna mera za posojila po tem natečaju je 60% (šestdeset odstotkov). Doba vračanja posojila je odvisna od višine dohodka na člana družine, vendar ne more biti daljša od 10 let. Odplačevanje posojila je v mesečnih anuitetah. 5. Prednost pri pridobitvi posojila bodo imeli tisti upravičenci do posojila, ki posojila iz združenih sredstev še niso prejeli. 6. Občan, ki se bo prijavil na razpis, je dolžan dopustiti komisiji ogled stanovanjskih razmer in faznosti gradnje. Če to komisiji ne bo omogočeno, lahko stanovanjska skupnost njegovo prijavo zavrne. 7. Stanovanjska skupnost ima pravico preveriti namensko porabo odobrenega posojila. 8. Glede na omejena sredstva in število upravičencev do pridobitve posojila ima komisija pravico s sklepom določiti najvišji možni znesek posojila po tem natečaju. 9. Prijave na natečaj morajo biti oddane do vključno srede, 18. maja 1988, na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost, Jerebova 6, 61270 Litija. Kasneje prispelih prijav ne bomo obravnavali. Interesenti oddajo prijave na posebnem obrazcu, katerega dobijo pri strokovni službi stanovanjske skupnosti. Prijavi morajo biti predloženi naslednji dokumenti: — gradbeno dovoljenje oz. dokazilo o priglasitvi del z opisom del, za katera prosi posojilo, — zemljiškoknjižni izpisek, — podatki o sedanjih stanovanjskih razmerah in številu članov gospodinjstva, — podatki o dohodkih gospodinjstva v letu 1987 (na posebnem obrazcu), — podatki o že prejetih posojilih za gradnjo. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA OBVESTILO Občinski odbor Rdečega križa Litija obvešča vse občane, da bo potekala v tednu Rdečega križa, od 8. do 15. maja 1988, akcija zbiranja denarnih sredstev v korist RK in namensko za najbolj socialno in materialno ogrožene občane. Denarna sredstva se bodo zbirala po organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Sredstva lahko občani nakažejo na žiro račun OO RK Litija štev. 50150-678-58083 ali prinesejo na Občinski odbor RK, Trg na Stavbah 1. Vse občane prosimo, da po svojih močeh prispevajo v ta namen. HVALA v imenu tistih, ki bodo ta sredstva prejeli. Sredstva, ki so bila zbrana v solidarnostni akciji »22. oktober 1987«, so bila razdeljena v letošnjem letu. Na razpis za razdelitev teh sredstev je prispelo 13 predlogov. Vsi predlogi so bili utemeljeni. Tako je bila 10 občanom nudena pomoč za nakup hrane in 3 občanom za nakup perila. Skupaj je bilo razdeljeno 710.000. din (zbranih 664.000,- ). O uspešnosti majske akcije bomo poročali v eni naslednjih številk Glasila občanov. Opozorili bi vas radi tudi na akcijo zbiranja rabljenih oblačil, ki poteka vsako leto zadnji četrtek v mesecu maju (letos 26. maja). Vse občane, ki bodo oddali rabljena oblačila, prosimo, da jih pripravijo do 17.00 ure pred vhodna vrata blokov in stanovanjskih hiš ali jih dostavijo po 17.00 uri v skladišče RK (Dom TVD Partizan — nasproti Centromerkurja). Oddajo jih lahko tudi prvo in zadnjo sredo v mesecu od 8. do 10. ure prav tako v skladišče RK (razen julija in avgusta, koje skladišče zaprto). OBČINSKI ODBOR RK LITIJA Dar brezplodni, dar slučajni to življenje — le čemu? In zakaj, ukaz te tajni je obsodil v smrt — čemu? Puškin V SPOMIN 9. maja bo minilo žalostno in boleče leto, odkar je prenehalo v 16. letu biti nežno in mlado srce našega ljubega sina in brata BOŠTJANA ZUPANA Težko je verjeti, da te ni več, a še težje živeti brez tebe. Povsod je praznina, povsod je tema, a bolečina v naših srcih je ostala za teboj, dragi Boštjan. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo, mnogo prerani grob. Njegovi: mami, ati, brata Tomaž, Primož in vsi, ki so ga imeli radi ZAHVALA Z bolečino v srcu, žalostni in osamljeni ob izgubi našega ljubega moža, sina in brata ANTONA GORENCA iz Strmeča št. 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, nam moralno in materialno pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu in sodelavcem Kovinarske, TOZD Transportne naprave Dole, kolektivu HP KZ Gabrovka-Dole in sodelavcem obrata Dolka Dole, KS Dole, GD Dole in Gasilski enoti Gradišče, tov. Grošlju in tov. Oblaku za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Polšnika za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jožica, mama Marija, sestre Justi in Ivica ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti ljube mame, stare mame in prababice PAVLE LAJEVEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Domu Tišje za požrtvovalno nego v njenih zadnjih dneh, dr. Sašiču za pomoč v času bolezni, sindikatu Predilnice Litija za darovano cvetje, trobentaču za odigrano Tišino ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Ivana Horvat in Marija Muzga z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta KARLA ŠARBKA iz Kresniških Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, pokojniku darovali toliko prelepega cvetja in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala KS — ZB Jevnica, GD Jevnica in KUD Jevnica za lepo zapete žalostinke. Hvala trobentaču Tišine, govorniku za besede slovesa, zdravnikom ZD Litija, ki ste mu lajšali zadnje dni življenja, in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj za vse naša iskrena hvala! Žalujoči: žena in otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta STANETA SOTLARJA iz Šmartna 73 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, DO PTT Ljubljana, Litija in Šmartno, LIL Zagorica, LB Litija in IUV Šmartno za izrečena sožalja, darovano cvetje in izkazano pomoč v teh težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem PTT za spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem iz Šmartna in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Marta, hčerki Alenka in Joži ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete AMALIJE KIMOVEC se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Eli Mežnar, medicinskim sestram, vsem vaščanom za pomoč in cvetje, pevcem, govorniku ter župnikoma za lepo opravljen obred. Žalujoča nečakinja Eli z družino Marta, zakaj si morala umreti, ko s teboj nam bilo je lepo živeti Kruta usoda Ti življenje mlado je vzela, zaman Te iščejo naše oči, zaman Te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči V SPOMIN 13. aprila je minilo tri leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša komaj 3-letna ljubljena hčerka, sestra, vnukinja in nečakinja MARTA PODLESNIK iz Sadež 21 Hvala vsem, ki seje spominjate! Žalujoči: ati, mamica, sestra, mama, stric in teta. Sobe, žalost, bolečina te zbudili niso, tiho nema je gomila, kjer počivaš ati ti V SPOMIN 14. aprila je minilo leto žalosti in praznine, odkar nas je prezgodaj zapustil mož in ati ANTON MEDVED st. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižgete svečko na njegov prerani grob. Žena Metka, sin Tone, hčerki Zlata in Nuša 'Pišeta: * Lea Vuk, por. Rappl, J vDana Babic__J $ * O delu mladinskega aktiva na Stavbah | ★ * + * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * *-★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * jr * * ★ * * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ * Ob razpadu stare Jugoslavije so okupatorji namesto prejšnje meščanske šole ustanovili »hauptschule«. V tej šoli smo morali dijaki takoj pričeti s poukom v nemškem jeziku. Učili smo se nemške pesmi. Med drugim so nam pripovedovali tudi o banditih. Ob neki priliki nam je sošolec Vili Kos, kasnejši borec NOV, pripovedoval o partizanih in omenil, da se leti borijo proti Nemcem. Sošolec Marko Rajner naju je poleti 1943 povezal z Milico Širok, Francko Zupančič in MimitZupančič, ki so stanovale na desnem bregu Save. Zdi se nama, da sva se preko Milice Širok povezali z Jožkom Flajsom, trgovskim pomočnikom v trgovini Elsner v Litiji. Takoj nato sva pri njem začeli dobivati razni pisarniški material, ki sva ga posredovali na teren. V mladinski aktiv na Stavbah, ki sem ga ustanovila jaz (Lea Rappl), smo bili vključeni: Hilda Tišler, Lidija Peterca, por. Strunjaš, Darinka Okom, por. Peterca, Bruno Baretta, Sonja Vuk, Beno Savšek in medve. Naloga aktiva je bila zbirati hrano, cigarete, sanitetni material, pisarniški papir ter trošenje oz. pritrjevanje letakov. Spomladi 1. 1944 sva se povezali z obveščevalcem KZO tov. Mile-nkom, ki je pozneje padel, in šefom obveščevalnega centra KZO tov. Pavlom Volkerjem-Hinkom. Nato sva delovali kot obveščevalki. Najina naloga je bila obveščati obveščevalni center o gibanju nemških enot, o številčnem stanju na novo prispelih vojakov in izrisovati značke, ki so bile na tovornih avtomobilih, s katerimi so prevažali nemške vojake in orožje. Povezani sva bili s pok. Jožetom Krhlikarjem, preko njega pa z Minko in Načetom Štrlekarjem. Nato pa s Francem Žužkom, Vilijem Lamber-garjem, Tinetom Kosom-Čičkom, ki je bil spomladi 1.1943 član litijske celice KP, od avgusta 1.1. pa njen sekretar. V ilegalo je odšel 9.2.1944. Bilje sekretar okrajnega odbora OF Litija in član okrožnega odbora OF Litija, kasneje pa član okrožnega komiteja KP Litija. Nadalje sva bili povezani tudi z Benom Savškom-Hrabrim, ki je odšel v NOV 28.4. 1944, bil sekretar SKOJ-a na litijskem terenu in padel 26. 2. 1945 v bojih z Nemci pri Frankolovem. Ta naju je tudi avgusta 1944 sprejel v SKOJ. Od Tineta Kosa, Bena Savska in Vilija Lamber-garja sva prejemali propagandni material, letake in plakate. Letake sva trosili po Stavbah, večkrat tudi takrat, ko so bili v dvorani na Stavbah Nemci. Plakate sva lepili po drevju, hišah in litijskem mostu. Letake sva metali tudi skozi straniščno odprtino na vlakih. V šoli se nas je pri pouku nemških pesmi večkrat zbralo nekaj mladih v posebno skupino in istočasno, ko je zbor vadil nemške pesmi, kolikor mogoče glasno prepevalo slovenske pesmi. Tako smo onemogočali pouk. V tej skupini so poleg naju sodelovali Janko Primožič, Hilda Tišler, Albina Pečkaj, Slava Groznik in Marta Pečnik. V prostorih šole je bila posebna soba za »hitlerjugend«. Tu so hranili razne rekvizite za pouk Hitlerjeve mladine: zračne puške, signalne luči, kompase, šotor, kopja. Franci Kaplja je odšel v NOV 18. 4. 1944. Takrat sta odšla tudi njegov brat Berto in oče Jernej Kaplja. Francija so Nemci ujeli 25. 3. 1945, ga poslali v mariborske zapore in ga nato ustrelili kot talca. Na večer, 17.4. 1944, preden je v partizane odšel Franci Kaplja, je nas nekaj iz mladinskega aktiva vdrlo v to sobo. Vrata smo zabarikadirali z mizami, da hišnik ni mogel noter, da ne bi videl, kdo smo. Vlomili smo v omare, iz njih pobrali puške, signalne luči, kompase in šotor. Puške smo izročili Franciju Kaplji, ostalo pa je prevzel Marko Rajner. Slike nemških deklet, ki so visele na stenah, smo razbili s kopji, strgali zavese, vrgli Hitlerjevo sliko na tla, mu narisali daljše brke, jo popljuvali in zamazali. Vso sobo smo polili z vodo, zavese poteptali, skratka, za nami je ostalo razdejanje. Naslednji dan je bilo seveda v šoli »vroče«. Nemški učitelj, kije bil tudi vodja hitlerjugenda, je svetoval, naj se tisti, ki, ki so to storili, javijo sami, ker v tem primeru ne bo kazni. Če pa se ne bodo javili, naj posledice pripišejo sebi, saj že tako vedo, kdo je bil. Javili se seveda nismo, zvedeli pa tudi nikoli niso, kdo je bil. Spomladi 1. 1944 so Nemci nekje na Dolenjskem ujeli Frica Pajerja, Li-tijana. Takrat je bil še zelo mlad fant. Uspelo mu je pobegniti. Zvečer je na Stavbe s seboj pripeljal nemškega vojaka. Povezal seje z nama. Vrnil seje v partizane, za nemškega vojaka pa je prosil, da ga odvedeva v partizane. ZSMS in SKOJ v vasi Sp. Prekar V drugi svetovni vojni je tudi naša vas, Sp. Prekar, preživljala hude čase. Kot vsi zavedni državljani smo se tudi mi, vaščani Prekra, uprli sovražniku. V vasi je bila organizirana ZMS in organizacija SKOJ. Mladi smo se udeleževali nabiralnih in sabotažnih akcij. S temi navidezno majhnimi akcijami smo sovražniku zadajali hude udarce. Tako smo se tudi nekega jesenskega večera leta 1943 zbrali mladinci in skojevci in se odpravili na sabotažno akcijo v Ribče. Načrt je bil vsem znan: prekopati most Ribče — Se-nožeti. Oboroženi smo bili s krampi, lopatami, motikami, sekirami in žagami. Vendar to ni bilo naše edino orožje. Za stražarja smo namreč imeli puško. Podrli in požagali smo smreke na cesto in globoko prekopali most. Tako smo sovražniku za dalj časa zaprli pot proti Litiji. Akcija je uspela in tega smo bili najbolj veseli. Srečni smo se vračali nazaj v hrib, peli smo partizanske in borbene pesmi ter se veselili naše zmage. Akcije smo se udeležili: Tončkov Feliks, Jože Lavrič, Franc Kokalj, Francka in Viktor Lavrinc in jaz. Glavna javka v naši vasi je bila v Prosenčevi hiši, po domače pri Užigu. Vsi člani družine so bili zavedni Slovenci, partizanom pa sta zelo veliko pomagali predvsem hčerki Minka in Francka. Na javko so obveščevalci Bralce te rubrike vabimo, da objavljene prispevke, ki obravnavajo določeno temo ali dogodek iz NOB, dopolnijo s svojimi pripombami ali novim prispevkom. prihajali z vseh smeri. Na javko k Francki pa je večkrat prišla tudi partizanka Vera, doma z Brega pri Litiji. Prosenčeva Francka je bila aktivna mladinka. Bila je prva pobudnica in organizatorka ZMS. Zelo je bila aktivna na terenu. Skupaj sva zbirali hrano in drug material za borce. Hrano sva nosili v košu tudi po eno uro v hrib partizanskim brigadam. Borcem sva večkrat prali in kuhali. V vasi smo redno imeli mladinske in skojevske sestanke. Na njih smo reševali probleme, ki so bili v tistem času najbolj pereči, in si zadajali nove naloge za akcije in pomoč našim borcem. Na sestankih pa se nismo ukvarjali le z resnimi stvarmi, pripravili smo tudi šaljive igrice. Ena najbolj šaljivih je bila igrica Ostrižena Micka, ki jo je napisala Francka, igrali pa smo jo v naši hiši. Vaščani so se od srca nasmejali in vsaj za trenutek pozabili na strahote vojne. Sodelovali smo tudi na mitingu v Domenili smo se, da ga Dana Babic naslednji dan odpelje v Ržiše. Tega dne popoldne sva na cesti proti Pono-vičam opazili nemško patruljo. Ker sva se bali izdajstva, seje Dana povezala s terenskim delavcem Vilijem Lambergarjem in vojaka odpeljala do Turkove hiše v Gradcu, kjer ga je prevzel aktivist Ivan Okorn. Viliju je izročila tudi pištolo, ki jo je dal nemški vojak. Takrat sva bili povezani že tudi z. Miro Praprotnik, Ivanom Savškom in Valčijem iz. Zg. Loga. Lea Vuk: V ilegalo sem odšla oktobra 1944. Oba moja starša, Viktor in Terezija Vuk, sta delala za NOV. Najprej jc v ilegalo odšel oče, nato še mati, jaz in moji dve mlajši sestri. Mati je delala na terenu kot predsednica RK, obe sestri pa je RK dodelil v oskrbo kmetom. Najmlajša Vika je imela takrat leto in pol. Nato sem delala v okrajni volilni komisiji, okrajnem odboru OF Litija, okrajnem načelstvu NM Litija, po božični ofenzivi pa sem se priključila KZO, potem pa delala na terenu Litija- Zagorje kot mladinska aktivistka. Dana Babic: zaradi sum:i sodelovanja sem bila aretirana prve dni v decembru 1944, poslali so me v litijske zapore, kjer sem bila do februarja 1945, ko so me poslali v Begunje. Pomilostili so me 25. 4. 1945, takrat sem se vrnila domov. Podatke sva zbrali po spominu, pogovarjali pa sva se tudi s sorodniki padlih. Morda sva pri tem pozabili omeniti še kako ime, kajti od teh dogodkov jc minilo že precej časa. (Piše: Pavla Foršek-Lavrinc Veliki vasi. Tam smo peli partizanske pesmi, deklamirali, partizani pa so pripravili skeče. Mitinguje sledila zabava, kjer smo se pošteno naplesali. Za Prosenčevo prešo smo imeli svoj stenski časopis. Nanj smo pisali razne članke in novice ter se norčevali iz sovražnika. Seveda se nismo podpisovali s pravim imenom, kajti sovražnik bi nas lahko odkril. V prekrških gozdovih seje večkrat zadrževal glavni štab IV. operativne cone NOV Slovenije. Nekaterih imen borcev se še dobro spominjam: Mitje Ribičiča-Cirila, Petra Staneta-Skale, Jožeta Krašovca-Matuške, Pctruška. Tem borcem sva s Francko nosili hrano in novice. Tako smo partizanom pomagali do avgusta 1944.15. avgusta so fašisti selili Sp. Prcker, Hrib in Zg. Preker. Ljudji so odpeljali v taborišča, živino v Litijo, hiše pa so oropali in požgali. * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * k k k * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * •k •k ■k ■k k k ■k -k k * ★ * k ■k k k k k * ★ * k ■k ■k * * k k ■k k -k k * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * k -k ★ ★ * k k k CIDM Litija organizira Litijsko poletje vsak petek v juliju in avgustu na prostem v Litiji Vabimo amaterske glasbene, dramske, lutkovne in plesne skupine ter posameznike in druge umetnike, ki bi bili pripravljeni nastopiti ali predstaviti svoja dela, da se do konca maja 88 prijavijo na naslov: CIDM Litija, Maistrova 6, 61270 LITIJA, kjer boste dobili tudi natančnejše informacije. Prijave naj vsebujejo točen naslov za obvestila, opis dejavnosti in predstavljenega dela. Pomagajte zadušiti poletno mrtvilo v Litiji! ŠAH Vam dosedanji koncerti v Litiji niso bili všeč? Tokrat boste zanesljivo prišli na svoj račun, saj boste za poldrugo uro prisluhnili dobri ameriški countrv glasbi, ki jo bo posebej za vas na koncertu zaigrala štajerska skupina Pohorje expres COUNTRY BAND petek, 27. maj, ob 20. uri v dvorani v Litiji Vstopnice lahko kupite od 15. maja dalje v knjigarni Državne založbe Slovenije, Jerebova 14 v Litiji. CIDM Litija vas vabi! IZ MATIČNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti... V mesecu marcu se je v občini Litija rodilo 16 dečkov, in 11 deklic. Na Dvoru pri Bogenšperku seje poročilo 21 parov, med njimi: Vidic Martin, dipl. ekonomist iz Šmartna pri Litiji, in Ferbežar Irena, dipl. ekonomist iz Škofljice, Vulikič Boris, orodjar iz Domžal, in Kisovar Renata, zdravstveni tehnik iz Šentvida pri Stični, Vrhovnik Gabrijel, avto-mehanik iz Škofje Loke, in Hafner Andreja, korespodentka iz Škofje Loke, Zupan Branko, usnjarski tehnik z Ustja, in Smrekar Alenka, kmetijski tehnik iz Litije, Jakopič Alojzij, transportni komercialist iz Loke pri Zidanem mostu, in Sevšek Frančiška, gospodinja iz Loke pri Zidanem Mostu, Bučar Edvard, študent iz Litije, in Ravnikar Aljana, prodajalka iz Litije, Miklič Stanko, dipl. ekonomist iz Gabrovke, in Izlakar Anica, poslovodja iz. Zagorja ob Savi, Jevšovar Drago, lesarski tehnik iz Tihaboja, in Jerič Lidija, vzgojiteljica iz Tihaboja, Horvatič Tonče, zlatar iz Trbovelj, in Hribšek Marija, prodajalka iz Trbovelj, Knez Ferdinand, tehnolog iz Trbovelj, in Muhič Irena, prodajalka iz Trbovelj, Trdin Rudolf, šofer iz Zagorja ob Savi, in Mali Zdenka, elektroenergetik iz Zagorja ob Savi, Prašnikar Boris, bolničar iz Trbovelj, in Peter Saša, zlatarka iz. Trbovelj, Sotlar Stanislav, organizator dela iz Trbovelj, in Kunstelj Irena, frizerka iz. Trbovelj. Umrli v mesecu marcu: Vozel Anton, 81 let, iz Kresnic, Kimovec Amalija, 92 let, iz Slivne, Šarbek Karol, 88 let, iz Kresniških Poljan, Kaplja Jože, 56 let, iz Šir-manskega hriba, Kralj Frančiška, 82 let, iz Litije, Lajovic Jožefa, 90 let, iz Litije, Lajevec Pavla, 75 let, iz Litije, Kastelic Jožefa, 88 let, iz Črnega potoka, Gorenc Anton, 36 let, iz Strmca, Fink Ivana, 88 let, iz Litije, Zewell Apolonija, 90 let, iz Ponovič, Perme Pavel, 62 let, iz Lupinice, Medved Stanislav, 50 let, z Mamolja, Savšek Martina, 68 let, iz Ščita, Kovic Frančiška, 89 let, iz Jevnice, Sotlar Stanislav, 52 let, iz Šmartna pri Litiji, Pavliha Frančiška, 75 let, iz Spodnjega Hotiča, Požuna Marija, 74 let, iz Šmartna pri Litiji, Junc Marija, 79 let, iz Gobnika, Ovnik Frančiščka, 92 let, iz Gornjega vrha, Amon Vida, 79 let, iz Črnega potoka, Hartman Anica, 86 let iz Črnega potoka, Kastelic Jožefa, 88 let, iz Črnega potoka, Cirar Ivanka, 69 let, iz Cirkus. Jelka Uric Šahovski klub LITIJA je bil organizator ekipnega regijskega prvenstva starejših in mlajših pionirjev in pionirk. Med mlajšimi pionirkami so zmagale IZLAKE pred LOKO. Pri starejših pionirkah so prvakinje SEVNIČANKE pred CERKLJAMI. Pri starejših pionirjih so prvo mesto osvojili IZLAČANI pred LITIJO in TRBOVLJAMI. V konkurenci mlajših pionirjev so zmagali LITJANI pred KRČANI in BIZEL-JČANI itd. Za LITJANE so igrali starejši pionirji: OBREZA, PREGL, DOLINŠEK in MRZEL ter mlajši pionirji: RUSJAN, VIDIC, RUS, LAMOVSEK in JUVAN. Prvaki v vsaki kategoriji so se uvrstili na republiško prvenstvo. (Prihodnjič: Člani SK LITIJA so premočno zmagali na zasavskem prvenstvu za pokal M. TITA) Srečko Kolar /O ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Ul. Josipine Turnograjske 6, Ljubljana Delovna skupnost vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog v Sektorju za posle z občani, v ekspozituri Litija: 1. čiščenje poslovnih prostorov 1 delavec Pogoji: — I. stopnja strokovne izobrazbe — 1 mesec delovnih izkušenj — 1 mesec poskusnega dela Podrobnejša pojasnila dobite v službi za kadrovske zadeve, telefon 271-561, int. 352. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LB-Gospodarska banka Ljubljana, Služba za kadrovske zadeve 61000 Ljubljana, Subičeva 2. Kozmetični salon v Litiji Cenjene stranke obveščam, da opravljam naslednje kozmetične storitve: — masaža obraza in dekolteja — čiščenje aken z visokofrekvenčnim ozonskim aparatom — odstranjevanje odvečnih dlak — ionoforeza (globinsko vnašanje medikamenta) — make up za različne priložnosti — odpravljanje celulita na podlagi kontrakcije mišic Vse usluge opravljam sterilno! Delovni čas: ponedeljek, sreda, petek od 13.30 do 19.30; torek, četrtek od 7.30 do 13.30. Stranke se lahko naročijo po telefonu 881-731 Gordana Kovic, Luke Svetca 1 ) ŠPORT IN REKREA CIJA A KEGLJANJE Ponovno s startnega mesta! Moška ekipa Kegljaškega kluba Litija je v tekmovalni sezoni 87/88 tekmovala v II. slovenski kegljaški ligi — vzhod. Po spletu različnih okoliščin (pomanjkanje izkušenj, težak žreb, bolezni, slabša pripravljenost itd.) je ekipa po enoletnem tekmovanju izpadla iz tega ranga tekmovanja v Območno kegljaško skupnost Trbovlje. Končna lestvica: 1. RUDAR Trbovlje 2. HMEZAD Žalec 3. BRANIK Maribor 4. SLOVENJ GRADEC 5. PREBOLD 6. INGRAD Celje 7. LITIJA 8. RUDNIK Hrastnik 6 točk Kljub izpadu delo v klubu ne bo nič manj intenzivno, saj smo se dogovorili, da se v najkrajšem možnem času zopet vrnemo. Vzporedno je v OKS Trbovlje tekmovala II. ekipa Litije. V njej so tekmovali mlajši kegljači, ki so si na teh tekmah nabrali dragocene izkušnje za bodoča ligaška tekmovanja. S svojimi doseženimi rezultati so stalno trkali na mesta v I. ekipi. II. ekipa Litije je z osvojenim 4. mestom med osmimi nastopajočimi popolnoma izpolnila pričakovanja. Milan Amon Obrtniki v prvi trim ligi Kot vsako leto je tudi letos Kegljaški klub Litija organiziral rekreativno tekmovanje v kegljanju. Tekmovanje je potekalo po liga sistemu. Sodelovalo je 12 ekip s po petimi igralci (plus rezerve) iz. delovnih, športnih in drugih organizacij. Skupno je bilo vključeno v tekmovanje okoli 90 kegljavk in kegljačev. Za organizatorja je bil izpolnjen osnovni namen: nuditi tovrstno rekreacijo čim večjemu številu občanov. KOŠARKA Starejše pionirke v finalu Pionirke (roj. 1973 in mlajše) Zasavja so dosegle lep uspeh z uvrstitvijo v finale republiškega prvenstva. Ekipo Zasavja je sestavljalo 6 igralk iz Litije in 6 iz Hrastnika. Iz Litije so nastopale naslednje igralke: Mateja Černe, Mirjam Tišler, Natalija Hajd, Tanja Berčon, Damjana Sekulič, Jola Ibiši in trenerka Tatjana Milinkovič. Finale je potekalo v nedeljo, 10. 4., v Hrastniku. Ekipa Zasavja je zasedla 4. mesto. 22 točk Rezultati: 22 točk Domžale-Kamnik : Zasavje 34:32 16 točk Gorenjska : Bežigrad 45:42 14 točk Za 1. mesto 12 točk Gorenjska : Domžale 87:47 12 točk Za 3. mesto 8 točk Bežigrad : Zasavje 82:21 Mlajši pionirji v četrtfinalu Pionirji, rojeni 1975 in mlajši, pa so končali z zasavskim prvenstvom. Pionirji Kovine so zasedli drugo mesto po težkem boju z Zagorjem. Rezultati: Kovina : Rudar 53:25 Kovina : Hrastnik 59:28 Kovina : Zagorje 57:49 Rudar : Kovina 31:36 Hrastnik : Kovina 19:53 Zaeorie : Kovina 50:42 Lestvica: 1. Zagorje 6 5 1 11 točk 2. Kovina 6 5 1 11 točk 3. Rudar 6 2 4 8 točk 4. Hrastnik 6 0 6 6 točk Kočna lestvica: 1. OBRTNIK 2. PREDILNICA 3. LESNA 4. MAČKI 5. GRADMETAL 6. IUV Šmartno 7. PROFESIONALCI 8. JABLANICA 9. VOZAČI 10. ZAČETNIKI 11. PEKI 12. OBČINA Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Se vijak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan Gnezda, Franc Končar, Marina Krnel, Gorazd Mavretič, Slavko Rokavec, Marjan Šuštaršič, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC, TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. Jovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Par-mova 9, tel.: 881-102. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. 62,0 točk 61,0 točk 54,5 točk 49,5 točk 49,0 točk 47,5 točk 45,5 točk 45,5 točk 39,0 točk 34,5 točk 30,0 točk 10,0 točk Ker sta ekipi Kovine in Zagorja imeli enako medsebojno razliko v koših, sta odigrali tretjo tekmo za prvo mesto, na nevtralnem terenu v Trbovljah. Pionirji iz Zagorja so na tej tekmi po veliko boljši igri premagali Kovino z rezultatom 51:24, in tako zasedli prvo mesto. Obe ekipi pa sta se uvrstili v četrtfinale republiškega prvenstva, ki bo 23. 4. 88. Ekipa iz Litije, ki bo nastopala pod imenom OŠ Dušan Kvedr-Tomaž, bo igrala v Ptuju, skupaj z ekipami: OŠ France Bevk — Lj., OŠ Ptuj in OŠ M. Sobota. Za ekipo v letošnji sezoni nastopajo naslednji igralci: Simon Štravs, Sašo Kos, Slavko Kukovica, Marko Berčon, Blaž Jovanovč, Robi Pirš, Gorazd Božič, Sašo Kos, Slavko Kukovica, Marko Berčon, Blaž Jovanovič, Robi Pirš, Gorazd Božič, Boštjan Doblekar, Dejan Majcen, Ervin Garantini, Jure Mešič, Matjaž Mandelj, Zoran Mlakar, Peter Šinkovec, Mladen Jovičič, Dragan Peric, Matjaž Poznajelšek, Tomaž Brinovec in Gregor Babnik. Zdravko Špes Tek zmage v Litiji Z lanskim zelo uspelim tekom zmage v Litiji je ta nekoč zelo priljubljena atletska prireditev spet postala znana po občini in Sloveniji. Tako bo letos v organizaciji tekaške sekcije PARTIZAN LITIJA izveden 2. tek zmage, in sicer 3. maja s startom in ciljem na Valvasorjevem trgu v Litiji. Proga bo takšna kot lani, dolga 12 km, in sicer do Pogo-nika, potem pa po polju ob Savi in nazaj do Litije. Tek zmage velja tudi za akcijo ZTKO Litija »ZDRAVO«. Lani je na teku sodelovalo kar precej domačinov, kar dokazuje, da se ljudje čedalje bolj odločajo za zdravo in aktivno življenje. Tek namreč življenje podaljša in tudi počutje je neprimerljivo z onimi, ki »mirujejo«. § g Vsak dobi medaljo Tudi letos bo organizator pripravil medalje za vse tekače. Vsakdo, ki bo progo pretekel ne glede na čas — bo na cilju prejel medaljo, saj tek poteka pod geslom »TEKMUJ SAM S SEBOJ — VSAK JE ZMAGOVALEC«. Za najboljše tri v vsaki kategoriji pa so pripravljene tudi posebne medalje, za najboljših 5 moških in 3 ženske pa de- narne nagrade. Kategorije: moški do 30 let, od 30—45 in nad 45 let. Ženske do 30 in nad 30 let. Startnina bo 2.000 din. Bo prišel Vindiš? Lani je na teku zmage v Litiji zmagal naš najboljši maratonec Mirko Vindiš, ki se te dni intenzivno pripravlja za nastop na olimpijskih igrah v Seulu. Za gledalce bo vsekakor veliko doživetje, če bodo imeli možnost videti pri teku našega najboljšega maratonca, prav tako pa je za vsakega tekača posebno doživetje, če teče skupaj s tako znanim športnikom. Organizator upa, da bo prišel. Oglejte si tek zmage — vstopnine ni Tek zmage bo v Litiji 3. maja s startom ob 17. uri na Valvasorjevem trgu. Organizator vabi, da se čim več občanov udeleži teka, tisti, ki pa se ne počutijo toliko močne, da bi tekli, so pa ljubitelji športa oz. atletike, pa naj si tek ogledajo.