JOHN TOLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
EQUALITY
jEN dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 9, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 176
"Rdečo nevarnost" v Hollywoodu bodo zopet preiskovali
WASHINGTON, 8. sept. — Danes je bilo naznanjeno, da bodo preiskovalci ne-ameriške-ga odbora poslanske zbornice zopet obnovili preiskavo v zvezi z "rdečo nevarnostjo" v Holly-Voodu. Preiskava bo v zvezi s tako zvano "sovjetsko špijon-sko afero."
Ne-ameriški odbor bo zasliševanja nadaljeval prihodnjo sredo. Pravijo, da bo baje temeljito razkrinkano neko "podtalijio komunistično gibanje" v filmski industriji.
Na zasliševanja bodo poklicane priče, ki še niso nastopile ob priliki lanskega zasliševanja, ko 36 ne-ameriški odbor povabil na pričanje tudi mnoge filmske igralce in 10 znanih filmskih pisateljev in direktorjev poslal na sodni jo radi "preziranja kongresa", ker niso hoteli odgovoriti na vprašanje, če so ali ne dani komunistične stranke.
V teku sedanjih zasliševanj so nekatere priče izjavile, da so posamezniki v filmski industriji z denarjem podprli komunistično kampanjo v Washingto-nu.
^ Predsednik ne-ameriškega odbora Parnell Thomas je izjavil, bo na pričanje povabljenih 20 do 25 prič. Zasliševanja pa se bodo vršila v tajnosti.
Amerika se bo zoperstavila nemirom nemških komunistov
Državni tajnik pravi, da komunisti v Berlinu povzročajo nemire z namenom, da bi razbili pogajanja štirih sil
Francoski komunisti za demokratično vlado
attlee zavrnil Nasvete zdravnikov
■ LONDON, 8. sept. — Angle-ski premijer Clement Attlee je danes zavrgel nasvete zdravnikov, naj tri mesece pusti vsa dela, ki niso nujna.
Attlee je nedavno prišel iz bolnišnice, kjer se je zdravil radi kožne bolezni na nogi in radi prenapetih živcev.
ni se MU izplačalo
MT. CARMEL, 111., 7. sept.— Neki tat je vdrl v kegljišče in 12 blagajne vzel vse, kar je na-—35 centov. Pri odhodu pa je izgubil $1 lastnega denarja. Izguba je torej 65 centov.
WASHINGTON, 8. sept.—Državni tajnik George Marshall je danes na časnikarski konferenci izjavil, da se bodo ameriške oblasti zoperstavile nemirom, ki jih povzročajo v Berlinu nemški komunisti.
Marshall pa ni obtožil samo*
nemške komuniste, ampak j e poudaril, da imajo pri nemirih svoj delež tudi zunanji komunisti. Pristavil je, da je cilj nemirov, da se razbije "kritična pogajanja" med štirimi vojaškinii guvernerji Nemčije.
Državni tajnik ni pojasnil na kakšen način se bodo ameriške oblasti zoperstavile komunistom in njihovim simpatičarjem, ki so predvčerajšnjim razklali Berlin na dve mesti. Neki časnikar ga je vprašal, če se bo podvzelo vojaške ukrepe, toda Marshall na to vprašanje ni odgovoril.
Svojo izjavo je državni tajnik podal takoj po konferenci z vojaškimi šefi v Pentagonu.
Razmptriva se o vojaški pomoči zapadni Evropi
Po Marshallovem mnenju nedavni in tekoči nemiri v Berlinu, vključno ugrabijenja in masni napadi na sedeže civilne uprave, sledijo "znanemu komunističnemu vzorcu." Rekel je,
da hočejo komunisti prevrniti "redno upravo" in pripraviti pot za "rdeči režim," kar da spominja n a podobne komunistične procedure drugod.
Med ostalim je Marshall razkril, da se še vedno razmotriva o ameriški vojaški pomoči zapadni Evropi, da se Zedinjene države nadajo, da bodo v pravem času odobrile polno legalno priznanje nove židovske države Izrael, ter da se je ameriškemu poslaniku v Bukarešti poslalo navodila, naj pri romunski vladi posreduje- glede podr-
hdoneške levičarske organizacije se združile v enotno komunistično fronto
SINGAPUR, 7. sept. — Indo-Qeski komunisti so organizirali ^se levičarske organizacije in ^kupine v enotno Ljudsko fron-^ in začeli z odprto borbo.
Najprej je bivši podpremijer Amir Sjarifoeddin združil svojo Socialistično stranko s komunistično, potem pa je isto storil ^di bivši podpremijer Setiadjit s svojo delavsko stranko.
Glavna organizacija indoneš-kih strokovnih unij Osobsi, ki ima več milijonov članov, J® tudi naznanila, da sledi ko-^ijnistični liniji.
Sjarifoeddin, katerega so Nizozemci smatrali za najbolj Zmernega voditelja indoneških Ijacionalistov, je naznanil, da je tajni član komunistične ®tranke že od leta 1935.
Proti-komunistični krogi v Indoneziji in inozemstvu smatra-da so poslednji dogodki do' znak, namreč, da so komu-^•sti prišli odprto na plan in da odo odslej nastopali kot taki. davijo, da je* bojna črta sedaj J 3^ s n o označena — nasproti Združenim komunistom sedaj stojijo proti-komunistični socia-'sti Sutan Sjahrirja, islamska stranka Nasjumi, ki je baje naj-^®cja v Indoneziji in majhne krščanske in rimo-katoliške stranke. Vse te stranke podpi-
žavljanja imovine, ki jo lastuje.
jo ameriški kapitalisti.
*
Sovjeti zavrgli ameriško protestno not«
BERLIN, 9. sept. — Sovjetski komandant Berlina je danes obvestil Američane, naj se ne mešajo v zadeve, s katerimi nimajo nič za opraviti.
Izjava je bila podana v pismu, ki ga je major gen. Aleksander Kotikov pisal ameriškemu komandantu polkovniku Frank Howleyu v odgovoru na njegov protest proti ugrablje-nju 19 nemških policajev v ameriškem uradu v berlinski mestni zbornici. Nemška policija vzhodnega Berlina je vdrla v urade preteklega ponedeljka in aretirala 19 nemških policajev iz za-padnih sektorjev.
Pred tem so Sovjeti zavrgli tudi podobni francoski protest.
Kandidati Progresivne stranke na glasovnici v Chicagu
rajo premierja Mohameda Hat-ta.
Odkar so pred enim letom Združeni narodi posredovali v vojni Indonezije za neodvisnost od nizozemskega imperializma, so Nizizemci razkosali vzhodno Indijo v države, ki naj bi tvorile tako zvane "Zedinjene države Indonezije". Vztrajali pa so, da se lahko republika pridruži uniji, toda niso ji hoteli pripoznati večjih "pravic", kot jih ima Borneo. Ker pa bi se glasovanja vršila le na osnovi državic, bi to pomenilo, da bi se cela republika nahajala pod kontrolo Nizozemske, ki bi kontrolirala večino državic.
To je skupaj z ostalimi stvar-: mi povzročilo val ogorčenja pro-I ti Nizozemski in močni nagib In-donezijcev na levo. Potniki, ki so nedavno prišli iz prestolnice Indonezije Jogjakarata, pa pravijo, da so se čuti Indonezijcev obrnili splošno proti vsem belcem.
Indoneški komunisti verjetno verujejo, da bo taktika Nizozemcev, ki hočejo ohraniti Indonezijo pod svojo kontrolo, do-vedla do izgube zaupanja v sedanjo "zmerno" vlado in da se bo prebivalstvo oprijelo komunizma.
CHICAGO, 4. Sept. —Kandidati progresivne stranke bodo prišli na glasovnico v čikaškem okrožju. To je odločitev državnega volilnega odbora v Spring-fieldu. Odbor je instruiral volilne uradnike v čikaškem okraju, da morajo imena kandidatov progresivne stranke priti na glasovnico pri volitvah 2. novembra.
Odločitev državnega volilnega odbora je nadaljnje presenečenje v kratki, toda viharni zgodovini progresivne stranke, katere predsedniški kandidat je Henry A. Wallace. Člani odbora so državni avditor Arthur C. Lueder, Francis S, Wilson in Walter T. Gunn. Prej so razveljavili nominacijske peticije progresivne stranke, češ da niso uključevale podpisov 200 kvalificiranih volilcev v vsakem izmed 50 okrajev v državi, kot določa državni zakon.
Odvetniki organizacije demokratske stranke v čikaškem okraju, ki se bore, da ne bi imena kandidatov progresivne stranke prišla na glasovnico, niso komentirali odločitve državnega odbora. Drugi veščaki trdijo, da bo odločitev držala.
Progresivna stranka hoče obdržati legalni status v Chicagu in čikaškem okraju. Vrhovno državno sodišče je proglasilo stranko za legalno v aprilu, toda njeni kandidati kljub temu niso prišli na glasovnico pri primarnih volitvah. Okrajni klerk Michael J. Flynn je izjavil, da ni časa za tiskanje novih glasovnic.
Opozicija demokratov se pričakuje. Možnost je, da bodo ignorirali odločitev državnega volilnega odbora, da morajo kandidati progresivne stranke priti na glasovnico v čikaškem okraju. Demokrati se boje izgube glasov in poraza pri novembrskih volitvah. "Prosveta."
v proglasu so izjavili.
da morajo komunisti
biti vključeni v vlado
PARIZ, 8. sept. — Francoska Komunistična stranka je danes pozvala vse delavce, naj delujejo, da se Franciji vrne demokratično vlado, v katero bi bili vključeni tudi predstavniki stranke, ki je najmočnejša v deželi.
Borbeni proglas stranke pravi, da "je prišla odločilna ura."
Komunisti so obtožili vlado, da prezira interese ljudstva. Okrog poslopja parlamenta je na tisoče delavcev zahtevalo vključitev komunističnih predstavnikov v novo vlado. Delavci so prepevali komunistične pesmi in nosili rdeče zastave. Prišlo je tudi do spopadov s policijo, ki jih je poskušala razgnati, več delavcev pa je bilo aretiranih.
Proklamacija komunistov pravi, da morajo Francozi izbrati med demokratičnim režimom, v katerem se bodo nahajali tudi predstavniki Komunistične stranke in ki bo vodil deželo v ekonomsko obnovo ali pa "bedo in nadaljnem služenju ameriški mimperialistom, ki se blazno pripravljajo na vojno."
Medtem pa predsednik republike Auriol še vedno poskuša rešiti resno vladno krizo. Najprej je pozval 76 let st^^a Eduar-da Herriota in ga zaprosil, naj sestavi vlado. Toda Herriot^ ki je pohabljen in popolnoma gluh, je odklonil. Auriol se je nato obrnil na 64 let starega radikal-skega socialista Henry Queuilla, ki je obljubil, da bo podal svoj odgovor jutri opoldne.
Auriol je prvič imel konferenco s poslanci, ki podpirajo de Gaulle-ov Zbor francoskega ljudstva.
Možnosti da bodo razpisane nove splošne volitve, so zdaj večje kot pa kdaj koli poprej.
groves nastopi pred ne-amerikim odborom
WASHINGTON, 7. sept. — Kongresnik McDowell je danes izjavil, da bo biv^j načelnik projekta za atomsko energijo major gen. Leslie Groves nastopil kot glavna priča na zasliševanjih, ki jih vodi kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti. Na pričanje so bile povabljene tudi nekatere druge osebe, katerih imena pa niso bila objavljena.
san marino 2eli dolarje, ne pa ladje
SAN MARINO, 8. sept. — Majhna državica San Marino, ki zahteva od zaveznikov odškodnino za škodo povzročeno na njenem ozemlju za časa bombardiranja, je danes izjavila, da ne bo sprejela dveh ladij Liberty na račun reparacij, pač pa želi denar. San Marino ne želi ustvariti svoje lastne trgovske .mornarice, četudi samo od dveh ladij.
cio unija se pogaja z western electric co.
CHICAGO, 8. sept.—Uradniki CIO Communication Equipment Workers unije so danes stopili v pogajanja s predstavniki družbe Western Electric v cilju, da odvrnejo telefonsko stavko, ki je bila oklicana za 17. septembra.
Nova pogajanja Velike četvorice glede bivših italijanskih kolonij
Nov grob
DALE MIKLAUSICH
Včeraj okrog poldne se j3 zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 15 mesecev starega Dale, sinčka Ludvika in Lillian Miklausich, 708 E. 159 St.
Nesreča se je zgodila, ko je^ v trenutku odsotnosti matere, mali fantek zataknil svojo glavo med klinci ograje, katero je oče napravil za varnost otrok, in se zadušil. Poklicana rešilna obramba ga je skušala spraviti k življenju, kar pa ji ni uspelo in je bil proglašen,mrtvim v Emergency Clinic bolnišnici.
Poleg staršev zapušča sestro Patricijo, v Minnesoti starega očeta in staro mater Igna^ in Johana Miklausich, tukaj pa starega očeta in staro mater poznana .John in Louise Jadrich. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St.,, v cerkev Marije Vnebovze te ob 1:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
#
NICHOLAS RUDMAN
Preminil je na svojem domu Nicholes Rudman, star 66 let. Stanoval je na 1585 E. 30 St. Doma je bil iz Žumberaka, odkoder je prišel v Ameriko leta 1898. Bil je član društva sv. Nikola št. 21 HBZ. Po poklicu je bil, mizar.
Tukaj zapušča soprogo Helen, rojeno Marsich, štiri sinove: Frank,. Nicholas, John in Martin, tri hčere: Mrs. Caroline Dudney v Pueblo, Colo., Mrs. Mary Gilmore in Mrs. Ann May-berry, vnuke in pravnuke. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:30 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
Pogajanja je predlagala Sovjetska zveza, vršila pa se bodo v Parizu
WASHINGTON, 8. sept.—Zedinjene države so danes obvestile Sovjetsko zvezo, naj predloži nove pogoje za sporazum glede usode bivših italijanskih kolonij. V nasprotnem so Zedinjene države mnenja, da se bo s tem vprašanjem morala ukvarjati organizacija Združenih narodov.
Državni tajnik Marshall je*
naznanil, da je Amerika pristala
Osem nepojasnjenih bombnih napadov
Z včerajšnjo eksplozijo, ki je uničila avto in poškodovala pročelje hiše bivšega kouncilmana Thomasa J. Davisa, se je število bombnih napadov od novembra leta 1946 zvišalo na osem. V vseh osmih primerih policija ni mogla zaslediti napadalca.
Prvi bombni napad je bil izvršen na hišo zastopnika policijskega inšpektorja George Lucasa na 20701 Edgecliff Blvd. 8. novembra 1946. Sledil je napad 13. januarja 1947 na hišo Buster H. Mathewsa, ki je nastopil kot priča v znani Molnar-jevi aferi. Drugi . napad na Mathewsovo hišo na 2225 E. .81 St. pa je bil izvršen 22. avgusta t. 1. skupaj z napadom na hišo kouncilmana Charlesa V. Carra, 9715 North Blvd. Dalje je 15. januarja 1947 bila poškodovana gasolinska postaja na 8410 Woodland Ave., ki jo lastuje Laddie Arvai. Sledil je 28. januarja 1947 napad na avto detektiva John Jonesa na 2306 E. 63 St., ter 19. junija 1947 napad na avto policijskega narednika Williama Kelcha.
Pred včerajšnjim bombnim napadom pa je 31. avgusta t. 1. bila težje poškodovana hiša Anthony Calape na 12410 Osceola Ave.
Včerajšnja eksplozija je povzročila na hiši Davisa za $3,000 škode, uničeni avto pa je veljal I $1,800. Poleg tega je na sosedni hiši bila storjena škoda precenjena na $3,000.
na sovjetski predlog, da se skliče konferenco zunanjih mini-Istrov štirih velikih sil, na kateri se bo ponovno poskušalo najti osnovo za sporazum.
Pred tem pa je moskovski radio naznanil, da je sovjetska vlada pristala na angleški nasvet, da. se pogajanja vršijo v Parizu, kjer se bo sestala Generalna skupščina Združenih narodov.
Bivše italijanske kolonije, za katere usodo gre, so Eritreja, Somalija in Libija.
Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da ne ve, če bo mogoče v tako kratkem času prirediti konferenco zunanjih ministrov. Pristavil je, da se bo verjetno že jutri odločilo o tem vprašanju.
Ameriška nota omenja prejšnje nesporazume
V	svojem odgovoru na sovjetski predlog so Zedinjene države opozorile, da bo z ozirom na velike razlike v stališčih štirih zunanjih ministrov konferenca bila popolnoma brezpomena, če Sovjeti ne bodo prišli z novimi predlogi.
V	noti je državni tajnik Marshall omenil dejstvo, da so predstavniki Zedinjenih držav, Anglije, Francije in Sovjetske zveze že imeli dolge konference glede vprašanja bivših italijanskih kolonij, da pa so se vsi pogovori končali z neuspehpm.
V	preteklosti je Sovjetska zveza predlagala, da se Italiji vrne upravo njenih bivših kolonij, toda pod poverjeništvom organizacije Združenih narodov.
Anglija si hoče prisvojiti del Libije
Anglija se je zoperstavljala sovjetskemu stališču, ker si je hotela prisvojiti del Libije. Bila je zato, da se Eritrejo izroči Abesiniji, Libijo pa razkosa v tri province, od katerih je za sebe zahtevala eno tudi Francija.
Ameriški državni oddelek ni nikoli pojasnil svoje stališče. V privatnih pogovorih pa so uradniki izjavili, da se ameriško stališče razlikuje od stališča ostalih treh sil.
Vprašanje bivših italijanskih kolonij bo dosti vplivalo na prihodnje novembrske volitve radi glasov ameriških Italijanov. Re-i publikanski predsedniški kandidat gov. Dewey je že izjavil, da bi se upravo bivših italijanskih kolonij moralo izročiti Italiji pod poverjeništvom Združenih narodov.
Danes je državni tajnik naznanil, da je bil dosežen sporazum med dvema strankama, republikansko in demokratsko, glede ameriškega stališča. Kakšno pa je to stališče, Marshall ni pojasnil.
izjavil';* da bi to vprašanje ne smelo postati zadeva ameriških volitev.
Amerika se poskuša izogniti pogajanjem
Ameriška nota je bila izročena sovjetskemu ambasadorju v Washingtonu Aleksandru Pa-njuškinu. V njej je izraženo mnenje, da bi bilo boljše izročiti celo vprašanje organizaciji Združenih narodov, ako Sovjeti nimajo bolj sprejemljivih predlogov.
Soglasno z italijansko mirovno pogodbo, ki je bila podpisana 15. septembra 1947, bi velike sile morale odločiti o usodi bivših italijanskih kolonij v teku enega leta, ali pa izročiti zadevo organizaciji Združenih narodov.
Predlagana konferenca bi bila prvi šestanek zunanjih ministrov od preteklega decembra, ko se je vršila konferenca v Londonu glede nemške mirovne pogodbe. Takrat je konferenca končala s popolnim neuspehom.
Možno je, da se bo govorilo tudi o Berlinu
Čeprav je dnevni red za predlagano konferenco omejen na bivše italijanske kolonije, ameriški diplomatični uradniki smatrajo, da ni nobenih ovir za pogovore glede drugih vprašanj. To pomeni, da bi se na konferenci lahko govorilo tudi o vprašanju Berlina.
V svoji noti je državni tajnik Marshall dal vedeti, da je možno, da se on osebno ne bo udeležil konference.
"Zedinjene države bodo zastopane s pravomočnim zastopnikom državnega tajnika," pravi Marshallova nota.
BOSTONSKI ŽUPAN O SKUŠNJAH V ZAPORU
HULL, Mass., 7. sept. — Bostonski župan James M. Curley, ki se je lanskega leta nahajal radi poštnih prevar pet mesecev v "poboljševalnici" v Danbury, Conn., je izjavil, da.se je marsikaj naučil v tem času.
Med ostalim je dejal, da sodnik, če je imel dober zajutrek in se ni prepiral z ženo lahko na sodniji obsodi obtoženca na eden ali pa tri mesece zapora, v nasprotnem slučaju pa na tri do pet let.
češki general dobil pet let zapora
PRAGA, 8. sept. — Brigadni gen. Rudolf Bkrtik, bivši šef oddelka za politično obveščajno službo pri notranjem ministrstvu, je bil danes obsojen na pet let težkega dela. Vrhovna vojaška sodnija je izrekla obsodbo, radi "resne nemarnosti in vojaškega izdajstva".
Bartik je bil obtožen, da je bivšemu tajniku stranke nacionalnih socialistov gen. Vladi-mirju Krajini izročil zaupne dokumente, ki jih je vzel iz mini-
Predsednik Truman pa je že strstva
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
9, septembra, 1948.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) —----
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -—_
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For Orle Year—(Za eno leto) —-_____
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece) __
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187».
0	ČEMU STA POLEMIZIRALA MOLEK IN ŠABEC?
(Kratki pregled razprav, polemik in naziranj bivšega urednika "Enakopravnosti" g. A. Šabca, izpopolnjen z njegovimi polemikami z A,D., vse skupaj pa gledano v luči sodobnih razmer.)
,	O predvojnih režimih, dr. Kreku itd.
• ✓
III.
Najbolj trpke očitke je Šabec ohranil za znanega dr. Miho Kreha, o čemu naletimo v njegovi polemiki z Mole-kom ("Rekonstrukcija jugoslovanske vlade" z dne 7. j an 1943) tudi na sledeče:
1	"Ne glede na dr. Krekovo ožje strankarsko naziranje, do katerega je kakor vsakdo izmed nas, docela upravičen, moramo tudi na splošno odkloniti njegovo zastopstvo širokih slovenskih mas, to pa zalo, ker vemo, da ne more govoriti v njihovem imenu, in ker so nam znane njegove nedavne in prejšnje politične mahinacije, s katerimi je hotel utrditi strankin prestiž in pozneje svoj osebni prestiž in položaj." (Podčrtanje naše.—Op. ured.).
(Zanimivo bi bilo vedeti, če so Šabcu kaj znane tudi današnje dr. Krekove "politične mahinacije," s katerimi hoče utrditi prestiž klerikalcev in domobrancev? No, o tem ob priliki kaj več.)
Med ostalimi zadevami, ki ijh je Šabec ostro očital Moleku je tudi prav vprašanje populariziranja govorov Kuharja in dr. Kreka, kar se je Šabcu menda zdelo nenavad no, da se pojavljajo v "socialističnem" časopisu.
... ne bi priobčal (Molek—Op. naša) dolgoveznih govorov Kuharjevih in dr. Krekovih, ter drugih govorov ljudi, ki so bili vseh zadnjih 6 do 7 let najzvestejši sodelavci princa Pavla, Stojadinoviča, Cvetkdviča in Cincdr-Markoviča, to je vseh onih,
ki so dovedli Jugoslavijo do katastrofe, onih, ki so glasovali za podpisovanje pakta s fašisti in ki zdaj vedri j o v podnebju Londona in New oYrka." ("Zakaj nazaj v reakcijo" "E." 13. aprila 1943).
Z dr. Krekom pa je Šabec obračunal neusmiljeno in temeljito že 2. in 3. aprila v članku "Še o razmerah v Sloveniji," ki jih je sicer spisal na osnovi "verodostojnih podatkov o položaju v Sloveniji," toda s katerimi se danes, soglasno z njegovo nedavno izjavo, popolnoma strinja. Vlogo dr. Kreka je Šabec pojasnil kot sledi:
"Najžalostnejši čas za Slovence v tem pogledu je bilo zadnjih šest let, ko so v Beogradu pod vodstvom nesposobnega diktatorja princa Pavla vladali režimi dr. Stojadinoviča in Cvetkoviča (Šabec misli na koalicijski režim Cvetkovič-Mačeka. Op. nasa). Vseh teh let so zastopali Slovence v vladi klerikalci; v Beogradu je bil pokojni dr. Korošec podpredsednik vlade in znan glavni svetovalec in zaupnik princa Pavla. Poleg njega je vseh šest let sedel v diktatorskih vladah današnji predsednik jugoslovanske vlade v Londonu dr. Krek kot zvesti sodelovalec Stojadinoviča (skozi 4 leta) iit Cvet-okviča (skozi dve leti). Dr. Krek je tudi na seji ministrskega sveta dne 22. marca 1941 glasoval za podpisan je pakta s Hitlerjem in Mussolini jem ter Hirohitom. Podčrtanje Šabčevo. Op. ured.)
V drugem delu članka pod istim naslovom pa se nahajajo še nekatere značilne ugotovitve glede razmer v Sloveniji. Od teh navajamo zlasti tiste, ki nam obenem lahko v bolj pravilni luči predstavijo staro klerikalno Slovenijo, katero je tu v Ameriki eden zadnjih predstavnikov prav ta dr. Miha Krek. Na osnovni "verodostojnih podatkov" je Šabec razkril sledeče:
"Ves ta čas—vseh teh 6 let—je bil v Ljubljani v imenu klerikalne stranke ban dr. Marko Natlačen, ki je bil nekronani kralj Slovenije. Delal je, kakor se mu je poljubilo, saj sta v Beogradu dr. Korošec in dr. Krek pokrila vsako njegovo delo. Slovenski naprednjaki so smatrali, da takega preganjanja niso doživeli niti pod bivšo Avstrijo.* Naenkrat je namreč Natlačen 'premestil' brez razloga nad 400 slovenskih učiteljev. Pa ne sanlo uči-
UREDNIKOVA POŠTA
Poročila tajnika podružnice SANSa št. 48
Zadnje čase smo «prejeli sledeče prispevke: ^
Za Svobodo tiska sta darovala Frank Mihelič in soproga namesto venca z a pok. Louis Ivancom $5, Louis Kaferle namesto venca za pok. Frank Po-lanzom $5, Jos. Tomsic $3, Jos. Miklavčič $2, Frank Kerzic (Geneva, O.) $2, Julija Počkaj $1.60 in Mary Kajfeš ter John Bogataj (Girard, O.) po $1. ' Mrs. Frances Myers je izročila $25, katero vsoto so prispevali sosedje namesto vencev za njeno pok. mater Frances Bos-tic', ki je preminila 11. junija.
Dalje so darovali za upravo SANSA sledeči:
Društvo "Mir" št. 142 SNPJ članarina $12, društvo "Kras" št. 8 SDZ članarina za junij, julij in avgust $18, John in Anna Zaic članarina za leto 1948 $5.
Vsem prispevateljem lepa hvala. Želimo, da še v bodoče prispevate za, oba sklada.
Potrebno je tudi, da se finančno podpre sklad za predvolilno kampanjo za izvolitev Henry A. Wallace in Glen H. Tay-lorja. Ta sklad Je posebno potreben vaše podpore, če želimo, da bo Progresivna stranka Ze-dinjenih držav imela pravi uspeh.
Podružnica št. 48 SANSa je dobila nekaj knjižic, katere se prodajajo. To so tako zvani "certifikati" po $1 in $5. Vsak, ki želi finančno podpreti Progresivno stranko, je prošen, naj kupuje te certifikate.
V mislih moramo imeti, da
ga človel^a, obrtnika in delavca dolžnost je, da postane član te svoje delavske stranke.«
J. F. Durn, tajnik podr. št. 48 SANSa.
Piknik Progresivne stranke na Recher Ave.
4
Odbor "Wallace-for-President" priredi v nedeljo 12. septembra na prostorih Slovenskega društvenega doma na 20713 Recher Ave., Euclid, O. piknik s sledečim programom:
Prosti ples, kazanje slik Wal-lacea in Progresivne stranke, oddajanje dobitkov Maytag Deep Freezer, 2 Dormeyor "mikserja", 3 radia, "Pressure cooker" in 5 namiznih svetiljk.
Glavna govorica bo Mrs. Josephine Zakrajšek. Na pikniku vam bo povedala, zakaj je ona Wallace-a in Progresivno stranko.
Da nam je nova stranka res potrebna, imamo zato več vzrokov. Delavci posebno naj raz-mišljeval o teh dejstvih:
Prvič, decembra 1945 je Mr. Truman priporočil kongresu, naj sprejme zakon proti stavkam. Takrat je Philip Murray izjavil da bi tak zakon samo uničil unije;
Drugič, januarja 1946 je Tru man zlomil stavko "Packing house and Tugboat" delavcev, ki so bili prisiljeni iti nazaj na delo;
Tretjič, maja 1946 je Truman izjavil, da bo z marinci razbil stavko pomorščakov;
četrtič, novembra 1946 je Truman razbil stavko premo-garjev in naložil velikansko glo
Devetič, julija 1948 je Truman preskrbel stalno injunkcijo in tako onemogočil stavke že-lezničarskih unij.
Glas za Trumana in glas za Deweya, je glas za združene de mokrate in republikance, ki so glasovali za Taft-Hartleyev za kon.
Da se razveljavi Taft-Hart leyev zakon je edino mogoče, če bomo volili' za kandidata Progresivne stranke Henry A. Wal lace-a in Glen H. Taylorja.
Delavci niso pozabili ne Tru mana, ne Tafta in ne Hartleya. Delavci želijo demokracijo, ka kršno so imeli pod administra cijo pokojnega predsednika Roosevelta.
Torej, udeležite se' v velikem številu piknika prihodnjo nede I jo na Recher Ave.! Pomagali boste stranki in sebi!
Anna Urbas.
IIja Ehrenburg
TRAGEDIJA ŠPANIJE
Wall Street ne bo financiral j bo uniji;
Progresivne stranke, pač pa boj Petič, januarja 1947 je Tru-
toi moralo storiti samo delovno ljudstvo. Sedaj je čas, da vsi pomagamo, kolikor pač moremo in da z vso vnemo delujemo za iz-voljitev Wallace-a in Taylor-ja. Demokratsko in republikansko stranko podpira veš'tisk in radio, na razpolago pa imajo milijone Za podpiranje svojih kan^ didatov.
Brez finančnih žrtev ne bomo dosegli, kar bi radi. Zato je vseh nas dolžnost, da se tega zavedamo in prispevamo po svojih močeh, da bodo izvoljeni progresi-ni kandidati. Slehernega male-
man priporočil kongresu, naj sprejme zakone proti stavkam in tako na stežaj odpr^ vrata Taft-Hartleyevemu zakonu;
Šestič, marca in maja 1948 j Truman rabil injunkcijo proti premogarski uniji, ki se je borila za penzijo, ter ji naložil $1,-400,000 globe;
Sedmič, maja 1948 je Truman postavil pod vladno kontrolo železnice in z injunkcijo razbil stavko železničarjev;
Osmič, junija 1948 je Truman uporabil injunkcijo proti delavcem unije pomorščakov;
tel j i, tudi profesorji, sodniki in drugi državni uradniki so frčali na vse strani, da je bilo gorje! Vsi Sokoli so bili označeni za komuniste, čeprav je bilo odnekdaj splošno znano, da so bili to največji narodnjaki; toda komuniste je bilo v Jugoslaviji dovoljeno ne le preganati, temveč so imela oblasti celo dolžnost in navodilo ,da jih preganjajo in zatirajo. Poleg Sokolov so bili najbolj preganjani Primorci, katerih je bilo v Jugoslaviji na deset-tisoče. Cerkev v Sloveniji je v tem času po zaslugi klerikalcev, ki so imeli moč in oblast, silno obogatela.
"Zaradi krize, ki je vladala v Jugoslaviji, je prišlo slovensko zadružništvo v težak položaj. V tem položaju so Korošec, Krek in Natlačen zveli z garancijo dravske banovine od države 69*milijonov dinarjev in z njimi sanirali klerikalno, samo ter izključno klerik&lno zadružništvo; napredno zadružništvo ni smelo biti deležno te akcije!
"Posebno ogorčenje je nastopilo v Sloveniji iz razloga ker v vladi zastopajo Slovence samo zastopniki te klerikalno stranke s tako preteklostjo in celo isti Krek, ki je bil zvesti sluga Stojadino-ča in Cvetkoviča in ki je glasoval za podpis pakta s Hitlerjem...
Aktivnosti pevskega zbora "Triglav"
Zopet se oglasim, da poro čam, kaj je novega pri našem zboru. Na zadnji mesečni seji se je odobrilo, da se vsi skupaj udeležimo in zapojemo na pro slavi 30-letnice Doma na Recher Ave., Euclid, O. Proslava se bo vršila 19. septembra popoldne
Leto se bliža h koncu in tako bomo tudi mi priredili zadnjo vrtno veselico v tem letu. že sedaj si zabeležite dan 26. septembra in pridite k nam na vrt Doma zapadnih Slovencev n a Denison Ave. Vabimo vse prijatelje slovenske pesmi. Z vašim odzivom boste pokazali, da ste pri volji pomagati, da se ohrani kar se je začelo. Sedaj smo založeni z novimi pesmami, ki jih bomo peli na prihodnjem koncertu maja meseca prihodnjega leta. Kdor se nam želi priključiti, ima še vedno časa.
Pevski zbor nima nobene za varovalnine kot podporna dru štva. Pač pa vzgaja našo tu rojeno mladino, ki ima prav pri nas priliko, da se priuči sloven skega jezika. To je tudi za po-vzdig cele naše naselbine. Pri pomnim naj, da bi morali imeti več podpornih članov V prihodnjem letu. So pa nekateri rojaki, ki so nam večkrat priskočili na pomoč s svojimi prispevki. Njim se iz vsega srca zahvaljujem.
'Naši pevci se tudi žrtvujejo in prihajajo na vaje z velikim veseljem, kar je res v korist celi okolici tu na zapadni strani Clevelanda.
Bolni so bili do sedaj; Mrs. M. Verbic in Charles Zakelj, ki pa je bil že zadnjo soboto navzoč na seji. Vbolnišnisi se nahajajo podporni člani Stan Mahne Qr Crile Hosp.), Vincent Race (v Pairview) ter Mrs. M. Kljun (v Fairview). Mrs. Klun je mati dveh naših pevcev Andy-ja in Albie Kljun. Vsem želimo, da se jim povrne ljubo zdravje, da se skupaj veselo pozdravimo ob priliki naših zabav!
Anna Jesenko, poročevalka.
(Podčrtanje Šabčevo.— Op. ured.)
V nadaljevanju opisuje Šabec vlogo dr. Natlačena za časa okupacije, kako je na čelu delegacije šel celo v Rim,
da se "pokloni laškemu kralju i—slušajte in strmite!—
celo Mussoliniju, temu krvniku fn skrunitelju slovenstva."
Zaradi kolaboracije z okupatorjem je dr. Natlačen bil ubit "poleg njega pa je Osvobodilna fronta obsodila na smrt še razne druge njegove (Natlačenove) prijatelje in pristaše."
Med temi je padel tudi vseučilišni profesor in duhovnik dr. Lambert Erlich, ki je, kot pravi Šabec, "kot organiza-1 Rd.
tor visoko in srednjo-šolske mladine poz vročil, da se je od njega organizirana mladina vpisala v fašistične organizacije, dočim je ostala mladina zadela po večini puške na	vso srečo v zakonskem . ^ stanu. Staršem pa, ki imajo ta-ramena m sla v gozdove," ko Merko, vSo priznanje.
(Dalje prihodnjič)	I	Anna Jesenko,
Slovenska bolničarka
Miss Christina Marie Ches-nik je sestra Jakoba Chesnika, ki je preminul pred par leti tu v Clevelandu. Njih dom je v Port Orchard, Wash.
Dolga je ta pot, ko je prišla obiskat svojega brata zadnjikrat. Začudila seni se ker tako lepo govori in poje slovensko; ni pozabila našega rojstnega jezika, čeprav je že toliko let v službi strica Sama.
Težko delo so imeli ob prvem napadu na Pearl Harbor. Njeno delo priča, kaj si je s tem težkim delom zaslužila. Danes je na visoki stopnji — major C. M. Chesnik A. N. C. v državi Alaska. Dobila sem veselo sporočilo, da se bo poročila 11. septembra ob 9. uri v Chapel 183 General Hospital, Alaska, smo tako daleč in ne mo-' rem biti navzoča. Iz srca pa želim vso srečo v
(Nadaljevanje in konec.)
\ Ko pride človek preko Pire-nejev, se mu odpre nov svet. Pred seboj zagleda posebnosti zgodovinskega razvoja Španije, preživeti fevdalizem, težo fantastičnih cerkva, zvezo višjega sloja s tujim kapitalom, globoko demokracijo naroda, združenje idej narodne nezavisnosti z idejo socialnega osvobojenja. Premog, ruda, baker in živo srebro so v rokah tujih delničarjev. Španska buržoazija je lena in nevedna. Špansko blago je moglo poprej konkurirati z uvoženim blagom samo zaradi neverjetno nizkega plačevanja mezd delavcem. Zemlja pripada aristokraciji, njeni lastniki živijo v Madridu, gosposko zemljo pa opravljajo in obdelujejo dninarji. Včasih je te zemlje ogromno; spominjam se na primer posestva vojvode Aranchu-elosa, ki je obsegalo — 50,000 hektarov. Dninarji žive po mestecih kot najemniki majhnih sobic ali kotičkov. Kmetje poleg Lorke se stiskajo v jamah. Pastirji v Las Urdesu ali v Sa-labriji poznajo samo zadimljene ilovnate koče. V bogatih samostanih pa so nakopičeni razni Marijini kipi v dolgih, z zlatom obšitih plaščih, posutih z dragocenimi kamni, poleg pa stoji razcapan kmet iz lačnega mesta, kjer sanjajo ljudje o grahovi klobasi ali o skodelici juhe z bogom. V'Barceloni najdemo polno mladih brezposelnih ljudi.
Taka je bila Španija pod kralji, danes pa so se nasprotja še poostrila in angleški dopisniki, ki opisujejo Madrid pišejo, da še nikjer v Evropi niso videli tako razkošnih avtomobilov in tako raztrganih, lačnih prosja-kov kot v Madridu. Razvaline treh vojnih let in nove ječe, deset lakajev na vsakega "kava-lirja" in tisoč neuklonljivih na vsakega lakaja, — to je današnja Španija. Razmišljujoč o ognju nezadovoljnosti, ki živi v srcu španskega naroda, vodijo Anglosakscnci pregovore s bur-bonskim pretendentom na prestol, s Gilom Roblesom z generali in episkopi, s pretkanim Prietom. Zamenjati hočejo preveč razvpitega Franca s skromnejšim jetnikom, pa se bojijo pri tem podnetiti grmado.
Španija ni dežela ministrskih kombinacij. Bila je dežela vojnih udarcev in mogočne duhovščine,i tujih zarot, tihega gorja, dolgih cest, dolgih pesmi in dolgih sodb. Toda te Španije ni več; zmanjkalo je je obenem z žalostno kariero blebetavih advokatov in generalov ob uri, ko so jo prevzeli republikanci. Leta 1931 je bilo Špance še mogoče uspavati, z brezbrižnimi razgovori o "republiki vseh delovnih razredov" (pri tem so k delovnemu razredu prišteli tudi razne gosposke lenuhe, vse tja do vojvode Arnachullosa): španski narod je s krvjo astu-rijskih rudarjev v letih črne reakcije, z dogovorom med Fran-com in osvajalnimi fašisti, s strašno vojno in fašističnim terorjem, preveč drago plačal svojo lahkovernost. Sedaj se partizanski odredi v gorah Asturije, Katalonije in Ka stil je borijo proti Francu^in njegovi falangi. Kdo vzdržuje Franca? Dolar, angleška diplomacija, privrženci Vatikana, iz Nemčije pobegli Himmlerjevi nasledniki, španski narod pa vzdržuje partizane. Nikakor ne mislim podcenjevati sovražnikovo silo: za hrbtom španskih fašistov stoji črna stotnija vsega belega sveta. Poznam junaštvo španskega naroda in ne dvomim o poedincu in ne dvomim o srečnem koncu. Zmagal bo narod in ne zato, zakonskem ker bodo namesto Franca postavili kralja, Gil Roblesa, ali Prieto.
Ko sem prvič videl Španijo
ii M II#'
' a	) * h t h 1 . . 1 i * ' ' ' '	'
(bilo je pred šestnajstimi leti, sem pisal: "Španija ni Carmen in ne toreadori, ne kralj Alfonz, niti diplomacija Lerrusa, ne romani Blaska Ibaneza in ne to, kar pride izza meje kot še posebej špansko — skupaj z argentinskimi plesalkami in ponarejenimi kučmami. Ne, Španija — je dvajset milijonov raztrganih Don-Kihotov, je neplodna skala in grenka krivica, žalostna kot šelest suhe oljke, je pesem in hrumenje stavkujočih, med katerimi ne najdeš "rumenega vohuna"; Španija je dobrota, sočutje, človečnost. Velika dežela je znala ohraniti otroško ognjevitost kljub prizadevanju inkvizitorjev in zaje-dalcev Burbonov, lopovov, odvetnikov, Angležev, najetih ubijalcev in raznih zvodnikov."
Potem sem videl španski narod v letih strašne preizkušnje, videl sem dobre stare kmete, ki so šli z lovskimi puškami proti tankom, spoznal sem junaštvo fantov in deklet, ko so branili Madrid, videl sem ljudij kako so ponavljali "ne bodo prodrli" reshično tudi umirali, ne da bi odstopili.	^
Bil sem na zadnjem zasedanju španskega parlamenta; sestal se je v kleti pod grajskimi razvalinami — obmejno mestece Figeras, so fašisti noč in dan bombardirali. Starček je prinesel v temno klet majhno preprogo, hotel je olepšati smrtni boj -svobode, pa ga je ubila bomba . . ,
V Španiji ni kmet nikoli hotel vzeti od mehe denarja za sadje, sir ali vino. Nekoč mi je neki kmet odgovoril; "Nasmeh mi je dražji od denarja."
Spomladi 1938 je neki angleški politik na banketu izjavil-
Saj nam je žal španskih otrok, : ne. moremo pa pozabiti španskega bakra, rude in premoga. Tega donkihotovstva nam je dovolj!" Sedaj mnogi pišejo o Cer-vantesu. Kaj je treba še nagla-šati nacionalno bistvo Don Ki' hota, ki ni prav nič motilo, da ne bi vite.z žalostne postave na svojem konju prehodil vso de- • želo in prodrl v srca čitateljeV raznih narodov? V španski umetnosti se vseskozi čuti trd realizem, ironijo in tragedijo. Tudi "Marijini čudeži" iz XlU* stoletja so realistični, menih Gonsalo d e Borseo podrobno pripoveduje, kako se je sveta , Devica, da bi rešila zapeljano nuno, spremenila v babico. V tako imenovani Goyevi "Mori"'' strašnih vojnih prividih, ki sem jih gledal 1936 leta, se" mi je zdelo, da i je natančno izražena resničnost. Španska ironija se rezko razlikuje od francoske šaljivosti in angleškega humorja, španska ironija je — brezobzirna. V 14. stoletju je živel v Španiji znamehiti pesnik, dekan iz Ite; napisal je "Knjigo dobre ljubezni", v kateri se norčuje iz življenja družbe in iz različnih čustev (treba je pripomniti, da ga je poezija pripeljala v ječo). Resnična tragedija zveni tudi iz nfesmrtnih kitic pesnika 15. stol. Horle Man-drike, posvečenih smrti; tragedija je v podolgovatih obrazih E1 Greka in v "Razrušenju Gornike", sodobnega umetnika Pavla Pikassa. "Don Kihot je presenetljiva sinteza vseh osebnosti španskega duha. Roman se pričenja kot satira in se konča s potrditvijo razuma, ki je višji od razsodnosti, in častjo, ki je nad poštenostjo. Za Španca ni Don Kihot prazna borba z mlini na veter, Don 'Kihot je epopeja samopožrtvovalnosti, zgo-' dovina navdušenja in zmot, slabosti in sile, je apoteoza človeškega dostojanstva. O, razumlji' vo je, da so napake Don Kihota nevarne v politični borbi ali strategiji, to vedo tudi Španci-
(Dalje na 3. strani)

9. septembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
TRAGEDIJA ŠPANIJE
(Nadaljevanje z 2. strani)
Španci pa tudi vedo: "Kramar prepričuje, da mu donkihotov-stvo preseda," narod pa se don-kihotovstva ni naveličal, boriti se za pravico.
Španija je človečanstvu dala %iiogo, saj sta njena umetnost in literatura nesmrtni. Dobro poznamo imena Cervantesa in Lope de Vega, Queveda in Cal-derona, Velazqueza in Surbaro-na, Grekha in Goya. Ljudje vsega sveta so se in se bodo navduševali ob arhitekturi Kordo-ve, Toleda, Segovije, Salaman-ke, Granade in Sevilje. Kaj more narod, ki je ustvaril toliko umetnin iti za Francom, za njegovimi pruskimi navadami in za ameriškimi bankirji? Avtor sijajne knjige o "Don Kihotu" Miguel de Unamuno je dolgo blodil po svetu, preganjtili so ga, v politiki pa je bil strašno naiven. In vendar je pred smrtjo zabrusil fašistom pomembne besede: Sicer morete zmagati, ne morete pa premagati." Fa-^^gisti so ustrelili sijajnega pe-®ika, mladega Garsija Lorko.
rugi večji pesnik stari Anto,-nio Machado je prehodil vso ^enko pot zaščitnikov Republike in umrl, ko je prestopil mejo proti Franciji. Danes pa ži-v pregnanstvu pesnik Ra-ael Alberti, pisatelj Hose Ber-gamin in še mnogi drugi. Med špansko vojno je Pavlo Pikasso izdal "Razrušenje Gernike" in album "Francovo mišljenje in Negcva laž". Franco ni niti pe-®nik, niti umetnik, njega opeva-jo sotrudniki angleških in ame-i"iskih časopisiv, njegove oči pa se razveseljujejo ob zelenih kreditih iz Washingtona.
^ Se pred vojno sem opazil, kak. . sen odnos imajo preprosti špan-
Nakladalci tovora
Tovorni nakladale! za Nickel Plate, E. 9th in Broadway Plača $1.09 na uro s plačo čas in pol nad 8 ur. Vpraša se za Mr. Phipps
nickel plate railroad co.
E. 9th & Broadway
ski ljudje do vsega velikega iz preteklosti svoje domovine. Občinski župan eskalonske vasi, dninar in komunist, mi je pokazal rokopise iz 12. stoletja. Njegov predhodnik fašist, "hrani-telj tradicij", je rokopise ukradel iz omare, a komunist je dejal: "Rokopise bomo oddali v muzej."
V Madridu je živel pomembni zdravnik, profesor Manuel Mar. kes. Ko se je pričela vojna in so se fašisti približali Madridu se je profesor evakuiral, na vrata svojega stanovanja pa je obesil listek z napisom: "V mapah je delo profesorja Manuela Marke-sa, plod tridesetletnega dela." Nekaj mesecev pozneje je prejel pismo: "Profesor Manuel Markes! Tvojo hišo, pravi znanstveni dom so fašisti porušili, rdeči neizobraženci pa so rešili trideset let tvojega dela. Bodi prepričan, da ti Toomo hišo znova postavili. Vse tvoje znanstvene priprave in 85 map raznih listov je na varnem. Rdeči vojak Gabrijel Ernandes Rim-son.".. ,Je k temu treba kaj pripomniti? Res je, rdeči vojaki še niso zgradili znanstvenega doma za profesorja. Franco je z denarjem, ki ga je prejel iz Londona in New Yorka zgradil nič toliko ječ in v ječe po vrsti
Podr. št. 3 S. M. Z.
Pri podr. št. 3 S.M.Z. imajo sledeči odbor za leto 1948: Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Martin Valetich, taj' nik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel.: IV 5658, blagajnik Martin Komachar, zapisnikar Joseph Hočevar, nadzorniki:— James Kastelec, Frank Videm-šek in Martin Valetich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem ■ domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo ali na 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
VINO! PIVO!
Inaamo nad 40 najbolj po-Polarnih vrst piva in ale. Ce-od $2.39 do $6.00 zaboj, avno taiko imamo veliko iz-vina, cordials, šampanj-Sparkling Burgundy. ^ ^^Peljemo vam na dom na • Clair, Nottingham, Col-^nwood.
Pokličite
ANTON JANŠA
256 E. 156 St., KE 2570
• A. Green Beverage
Ekstra posebnost!
če sedaj daste vaš fornez pregledati, nanovo cemen-tirati in sčistiti, kar navadno stane $25. vam vse to naredimo ZA SAMO
$17.50 "
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba sirom mesta
FA 6516

sedajo delavci in učenjaki, tovariši profesorja Markesa in tovariši vojaka Rimsona. No, ječe niso večne, večen je narod.
Bil sem v Madridu, ko so iz njega vozili vrednosti muzeja Rada, slike Velazquesa, Surba-rona» Greka in Goya. Te vrednote so rešili preprosti ljudje, vojaki republikanske armade.
Tak je narod, proti kateremu nastopajo licemerni zaščitniki kulture in demokracije, španski narod nam je neskončno drag, zato se vedno vračamo k njegovi tragediji, drage so nam njegove znamenitosti iz preteklosti, draga nam je bodočnost Španije. Španija je sedaj odrezana od sveta. V daljavi zamolklo odmevajo partizanski streli in salve krvnikov. Mi pa poznamo španski narod in vemo, da njegova ustvarjalna sila ne bo prenehala. Za nas ni Španija samo muzej, ni samo dežela, kjer je nam Sovjetom toliko
dragih grobov, — ne, Španija je' ščavnik mu je v božjem imenu dežela, kjer je veliko otrok, kjer ukazal, da mora s kačo na pr-tudi sedaj rastejo bodoči geni-, sih živ leči v grob. Kralj je tri ji_	i dni in tri noči čakal smrti, sled-
!njič pa je olajšano rekel: "Kača me je poljubila." General
Generalu Francu je strašno; Ve, da so mu dnevi šteti. Odgovarjal bo za vse: za, razvaline Madrida, za kri otrok, za "pla-vo divizijo", za berlinska letala in za londonske napitnine. Lani sem bil v New Yorku na zasedanju Varnostnega sveta, kjer so razpravljali o španskem vprašanju. Spominjam se obupanega, sicer brezbrižnega obraza angleškega predstavnika, nasmeha Američana in_ zmedenosti Francoza. Tedaj so vsi skupaj dali generalu Francu slavnostno odvezo, za njegove grehe. A take odveze ni dal generalu španski narod in asturijske čete kljub vsem lepim besedam g. Cagodana, niso položile orožja. Španski narodni ep govori o kralju Bubrigu, kako je izgubil Španijo in blodil po svetu. Pu-
Franco molči." Njega že davno ni poljubil le navaden slepič, poljubil ga je zlati ameriški gad. Velike Francove Španije ni več, je samo nova anglosaksonska kolonija, skladišče za obubožane Angleže in vojna baza za junkerje. Moremo reči, da se je vsa Španija spremenila v Gibraltar z anglo-ameriško fasado in preoblečenimi nemškimi SS-ovci. Španski narod pa ni zadovoljen s takšnim varuštvom in nadaljuje s svojo borbo. Stara španska anekdota pripoveduje, da so v raju govorili tri jezike; italijanskega, španskega in francoskega. V sladkem italijanskem jeziku je kača zapeljala Evo, španski jezik je govoril Bog, ko je prva človeka zapodil
iz raja, v vljudnem francoskem jeziku pa je Adam Boga prosil odpuščanja. Sedaj Španci ne poslušajo kače, čeprav govori angleški jezik, v katerem se Blu-movi socialisti pred svetom opravičujejo zaradi vzdrževanja Franca. Španci bodo Franca izgnali kar po špansko. Kajti oni vedo, da živi ljudstvo, ki vanje-veruje, ljudstvo, ki jih ni in ki
jih ne bo izdalo — sovjetsko ljudstvo. V pozni jeseni hodijo po Asturijskih gorah partizanski oddelki in pojejo staro špansko pesem:
Moj okras je — orožje Moj počitek je — boj Moja postelja — kamen Moj sen je — nespečnost. In mi jim kličemo nepozabne besede: "Pozdrav in zmaga!"
PODVOJITE

VESEUE.
. . Z dolgodistančnim klicem!
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934 /

' %

I
POŠILJANJE MOKE in
PAKETOV Z živežem V Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do •MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uračunano v gorijji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za ^13
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne 'kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 131/2%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
-pO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."	'
URADNE URE; Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18th ST.	NEW YORK 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016

' Z dolgodistančnim klicem oddaljenih prijateljev pomnožite veselje in si isto delite z njimi. Vaš glas nese iznenadenje in prijetnost veselega dogodka preko milj daljave" tako naravno, da se zdi kot oseben poset. Uživajte življenje popolnejše s tem, da se privadite pogovarjanja na dolgo dištanco. To malo stane. Lestvico pristojbin najdete na nbtranji strani sprednje platnice vaše telefonske knjige.
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
TRICK the weaiher!
TREAT the kiddjesi
Shoes
for boys and girls
Advertised in LIFE and THIS WEEK
Count on Weather-Bird to trick the weather! Specially made to resist wear and dampness, Weather»Blrd are extra, extra values. Come in now for the newest styles,.. treats for the kiddiesl
Kay Store Company
6418 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
ENdicoit 6661
seliškar:
I'RZASKA cesta
ROMAN
je iz svoje negibno-	mere ras že težko ^vzdignem." ^ oživel, naglo splezal po nitki "Nimate svojega človeka, da
v svojo mrežo in se	bi šli na stara leta k njemu?" - ^ iiajbolj temen kot, da ga
ni več mogel najti. Kajpak,
ložil na voz, zapeljal pred občinsko hišo in me odložil občini v breme in z-mrdovanje."
"Saj ne bo tako, Matevž!" ga je tolažil Tine. "Če ste toliko časa delali pri hiši, bodo tudi do smrti za vas skrbeli."
"Eh, zelen si še za ušesi! Da, tako nekako bi moralo biti urejeno, da te tisti, ki si mu daroval vse svoje moči, tudi v smrt dostojno pospremil! Pa ni tako,
"Imam še brata v Horjulu, pa . — "iugci uttju. xvajpaiv, sestro, omoženo zgoraj pri Sve-pomenilo srečo, fige pa je ti Katarini. Toda oba sta ubožca če bi pajek le padel na tla,' in imata mravljišče otrok. Kaj vedno pomeni nesrečo. Če bi pri p jih? Ali sem jima kdaj S® držiš, se te nesreča ne pri- j pomagal ? Ne z delom ne z de-•	Inarjem. Pet goldinarjev pa, ki
ed	pokopal? Spet je jih dobim za vse leto garanja,
mojega letnika pod rušo, gre za tobak, včasih z* kak fra-
pridem tudi jaz na vr- kelj, pa krpo na škornje. Vidiš, ^--------------„
je dejal otožno in sedel ha'Tine, takole je z nami, ki nič j polne vreče!.Pri železnici je do-reco otrobov.	'nimamo. Sedem in dvajset letlber zaslužek, sem slišal. Ko bi
ste
Tine.
dragi fantek! Ti ša ne poznaš življenja od te strani. Gospodar se že ozira po drugem hlapcu. Če bi ne bilo gospodinje, ki je mehkega srca, bi me že ne bilo več tukaj. Vsak dan molim zanjo, reva je slabotna na srcu, vsak čas lahko ugasne. Tak ti pa 'po svetu—? Bog ti daj sreče
"Za
Ik
■ y-f K/\j y ^	I iilJliiCHiiv# kJ***	^ **	^
pa še čvrsti!" je menil Kem tod mlinaril, oral, sejal,
I kidal, drevesa _ podiral in drva y. svoja leta še kar in ce cepil. Ko pa mi bo padla prva ' bilo le samo zase. Toda za vreča moke z ramen in bom g podarja že pešam, prepoča- omagal, se bom splazil v hlev in sena in polno vrečo gtare |iimrl. Ali pa me bo gospodar na-
bil mlad, bi šel s teboj!"
Kovača ni bilo doma. Kovač-nica je bila odprta in Tine je vstopil kakor v svetišče. Veliko nakovno kladivo je bilo prislo-njeno k lesenemu tnalu, oglj6 v
kaminu je še tlelo in ko je Tine nekajkrat pritisnil z nogo na meh, so zasikali majhni,' vijoličasti plamenčki, rasli kot čudovite cvetke v sajasto temo. Velike klešče so bile še zataknjene v pepel, na tleh so ležali polomljeni plugi, lopate, motike, v velikem čebru pa polno noračje pravkar nakovanih kavljev za brano. Tine je s težavo dvignil največje kladivo in prav narahlo udaril z njim po nakovalu, da je veselo in zvonko zapelo.
"Tak zbogom, Tine, zbogom in srečno, pa kmalu se vrni!" mu je donelo nakoValo na ušesa in vse orodje ga je pozdravljalo; milo sfe mu je storilo in žal mu je bilo, da ni našel kovača, ki mu je toliko lepega povedal o širokem svetu. Morda ga bo še kdaj v življenju srečal, saj Ljubljana ni daleč; včasib bo prišel obiskat vse te ljube stvari, ki jih zdaj zapušča.
Šel je pod graščino, ki je stala med drevjem kakor zavaljena, spitana žival, kakor da je presi-
ta zemlje, kakor hud spomin na' iavne čase. Strah je še ostal ljudem v kosteh, Tine se ni upal niti pogledati v številna okna, da nQ bi opazil kakega potomca nasilnijkov, ki so pili dedom življenje ,in jim odjedali kruh, katerega so s krvavimi žulji za potrebo komaj zase pridelali. Zdaj je morda vse poravnano, -oda globoke ječe v gradovih, verige, sekire in meči nekdanjih vitezov še govore o neizmernih krivicah, ki- so jih prizadejali kmetu.
Tine gleda, ozira se na vse strani; povsod so kmetje in kmetice na njivah; krompir izkopavajo, Obstal je ob njivi in vešče ocenil letošnjo letino.
"Lep je. Letos ga bo Mica lahko dala mojstru."
Tudi repa je bila lepo rejena in zeljnate glave; vsega dovolj je zraslo na tej dobri zemlji.
"Pa so vendar premnogi lačni!" razmišlja Tine. "Nekateri pa imajo vsega preveč'"
;ih besedah, otroška pamet se xmalu pomiri in se sprijazni s tem, kar vidi in otipa, globine 36 ne zmore. Divji zajec bi se mu skoraj zakadil prav pod no-^e, tako sit je dremavhal v zelj-niku; kar v zrak je poskočil pred njim od strahu ter jo ubral proti hosti kakor veter.
"Da bi te, mrcina dolgouha, kako si me prestrašila!" je vzkliknil za njim in veselo gledal, kako je izginil med drevjem. Nekoč je bil ujel na polju
ste, ki se tu od Viča sem napne za kolikor je železniški nasip visok;* imel je pred očmi vse barje tja do pod Krima. Barje je bilo samotno in vse oblito od sončne luči. Na gosto zasajeno z jelšami in hrasti, je bilo v jesenskih barvah kakor čudovita, odprta knjiga s prelepimi podobami.
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov na-
J_____ -. _ prosilo za naslove Jugoslovan-*
mladega zajca in ga je dal med | skih oblastev v Zedinjenih drža-svoje v hlev. Nekaj tednov je j vah, naj tu navedemo, da naslov skakucal med njimi in se lepo j jugoslovanske ambasade se
redil, potem pa je izginil v preljubo svobodico. Seveda, ko mu v krvi tiči potepuštvo. Kdo pa se bo stiskal v umsbzanem hlevu, vedno v strahu, da te J^rava ne
glasi:
Yugoslav Embassy. 1520—16ih St.. N. W.. Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanske-
pohodi ali da ne pride Mica z j ga konzula pa se glasi:
nožem pote! Je pa že lepše v ho- Yugoslav Consulate General, sti in na polju, čeprav te lovec	745—5th Ave.,
zalezuje, ampak hvala Bogu, iz	New York 22. N. Y.
vsake puške te tudi ne zadene! 'ako je dospel skozi same
Gleda in razmišlja po očeto- znane in ljube stvari na vrh ce-
Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
STRAN 4
enakopravnost
9. septembra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Strelci častniškega oddelka so v paradnem teku hiteli vzdolž nasipa.
Bogovoja je nadomestil Reh-binder. Pametno, varčno, brez vročice je streljal.
Z levega krila pa je z zajčjimi skoki pridirjal 'Gevorkjanc, padel pred vsako nad njim žvižga jočo kroglo, vzdihoval in pri-skakal k Bunčuku:
—	Ne dela! ... Ne strelja!
Bunčuk se skoraj nič prikril,
v teku je ^šinil vzdolž cikcasto ležečih strelcev.
Že od daleč je zagledal: Ana kleči zraven strojnice, izpod dlani gleda sovražne strelce in si dviga uhajajoči pramen las.
—	Leži! ... — je kriknil Bunčuk, počrnel od strahu zanjo in se žalil s krvjo. — Lezi, ti pravim! . . .
Pogledala je proti njemu in ostala še dalje pokonci. Bunčuku je ušla z jezika strAna, kakor ostra kletvina. Pritekel je k njej in jo šiloma pritisnil k tlom.
Za ščitom je sopihal Kruto-gorov.
—	Zapelo se je! Ne gre! — je drhte zašepetal Bunčuku, po-
iskal z očmi Gevorkjanca in hri-pavo zavpil: — Pobegnil je, prekleti ! Tvoj predpotopni ihtio-zaver je pobegnil . . . Dušo mi je uničil s svojim stokanjem! . Ne pusti mi delati! . . .
Gevorkjanc se je priplazil, zvijajoč se* po kačje. Na črni šče-ti-neobrite brade se mu je zasu-šilo blato. Krutogorov je za trenutek pogledal vanj, zasukal bi-kovski prepoteni vrat in zarjul, da je prekričal pokanje strelov.
— Kam si vtaknil jermene? . . . živina! . . . Pošast; . . . . Bunčuk! Bunčuk! Vzemi ga, če j ne, ga bom ubil! . . .
j Bunčuk se je lotil strojnice. I Krogla je. divje udarila ob ščit in odmaknil je roko, kakor bi se opekel.
Ko je popravil, je sam začel streljati. Dosegel je, da so brez strahu pretakajoči Aleksejevci polegli, in se splazil vstran, iščoč z očmi kritja.
napravite vašo lastno BODOČNOST
Hranite redno pri Society, in neki dan si boste mogli kupiti vaš lastni dom, izobrazbo za vaše otroke, počitniško poto-vilnje, gotovo bodočnost—karkoli boste želeli.
Za lažje hranjenje — hranite potom pošte. Mi plačamo poštnino na oba kraja.
— Jermen! . . . Jermen! . . . Daj . . . Dekle, daj jermen!
Z globokih bočnim obhodom so Kaledinovi stisnili rdečegar-distične strelce. Po ulicah predmestja Nahičevanja so tekali črni površniki in plašči umikajočih se rdečegardistov. Skrajna strojnica na desnem boku je prišla v roke belim. Grka Miha-lidzeja je v boju ustrelil neki zelenec kadet, drugega pomočnika so prebodli z bodali kakor tarčo na vajah; izmed moštva je ušel samo eden, stavec Stepa-nov.
Umik se je ustavil, ko so z vlačilcev zaregljali prvi streli.
— V strelce; ... Za menoj! ... je kriknil Bunčuku znani član revolucionarnega odbora in stekel naprej.
Rdečegardistični strelci so se zganili, prešli v naskok in se zlomili. Mimo Bunčuka in k njemu se stiskajočih Krutogorova, Ane in Gevorkjanca so odšli trije skoraj vštric. Eden je kadil, drugi je spotoma trkal po kolenu s puškinim zapiračem, tretji je zamišljeno ogledoval umazane krajce svojega površnika. Na obrazu, na končkih brkov, mu je igral-kriv nasmeh, kakor da bi ne šel v smrt, ampak se vračal s tovariške gostije domov, gledal zamazani površnik in določeval višino kazni, na katero ga bo obsodila prepirljiva ženica.
med rdečegardistov, visokora-stel, v koštrunji kučmi, s po angleško pristriženimi brkami, je ujel in ^ nuejevoljnim poklo-nom pospremil vsak žvižgajoči izstrelek in ričal:
— Meri-i-i-i — je zategnjeno zapel glas vodnega med vojaki, — osemnajst . . . Vod, ogenj!
Proti večeru so se nad pusto
zemljo zavrtinčile prve snežin-
. „ . , .. . ^ I ke in se prijele. Cez eno uro ie — Bil, Semjon, nabiiai. Sem-; , . , .r .	, , ,
mokri, lepljivi sneg s tanko be-jon Se bolj jih daj /	' ^	^
THE CITY Of CICVIIAND
Nasprotnikovi strelci so se bližati. Skozi kukalo je bilo videti, kako so šli partizani s puškami na jermenih, le poredko-ma lega je. Njihovo streljanje se je zgostilo. V rdečegardističnih strelcih so. že trem tovariši pobrali pušKe in naboje, potem ko so se priplazili do njih — mrtvim ni treba orožja ... V pričo Bunčuka in Ane, ki je ležala zraven Krutogorove strojnice, je v strelcih zadela krogla mladega fantiča rdečegardista. Dolgo se je premetaval in hro-pel, razkopaval prst z ovitimi nogami, se nazadnje oslonil na razprte roke, se dvignil, zaječal, padel na obraz in zadnjikrat dihnil. Bunčuk je od strani po-
— Že gredo! — je zavpil Krutogorov, pokazal na oddaljeno ograjo in za njo mrgoleče sive človeške.
— Meri! — je Bunčuk po medvedje zasukal strojnico.
Rezki glas strojnice je prisilil Ano, da si je zamašila ušesa. Sedla je in videla, kako se je za plotom vse umirilo; čez trenutek« pa so se od tam umerjeno razlegnile salve, zavrtavale nevidne luknje v motno jadrovino snega in krogle so žvižgale nad glavami.
Zadrdralo je ropotanje bobnič ob, hitrem streljanju, suho so izgorevali jermeni, vijoči se
Izstrelki so se resnično zgostili. Pomorci so se vneli in začeli kombinirano obstreljevati. Pozamezne gručice počasi se umikajočih Kaledincev so za-grinjale pogoste salve šrapne-lov. Eden izmed topovskih izstrelkov, ki so bili bežeče, se je razletel ravno med umikajočimi se sovražnikovimi strelci. Rjav steber razstrelka je raz-metal ljudi, nad lijakom se je vsesal v nebo dim in začel upadati. Ana je vrgla kukalo vstran, zaječala, si z umazanimi rokami pokrila oči, vnete od groze, videla je v približanem območju stekla trombasti vrtinec. razstrela in tujo smrt. V grlu jo je zgrabil pelinast krč.
—	Kaj je? — je zavpil Bunčuk in se nagnil proti nji.
Stisnila je zobe, razširjene zenice so ji motno sijale.
—	Ne morem ...
—	Bodi močna! Ti . . . Ana, slišiš? Slišiš? ... Ne smeš tako! ... Ne smeš! ... ji je udaril na uho njegov oblastni poveljujoči krik.
Na desnem krilu se je na podnožju majhne vzpetine začela zbirati sovražna pehota. Bunčuk jo je zapazil; pretekel je s strojnico na pripravnejši kraj
lino pregrinjal polje in ilovnato-črne kupčke padlih, ki so ležali i vsepovsod, kjer so se naskaku-I joč in umikajoč zaganjali bojujoči se strelci.
Pred nočjo so Kaledinci odšli.
To noč, motnobelo od mladega snega, je Bunčuk prebil v strojnični zapori. Krutogorov si je nadel na glavo kdo ve kje dobljeno bogato konjsko odejo jedel je vlažno, vlaknasto meso, pljuval in polglasno preklinjal. Gevorkjanc si je ravno tam na pragu predmestnega doma grel nad cigareto modrikaste, oc mraza premrle prste, Bunčuk pa je sedel na kositrnem zaboj-čku z^ naboje, zavijal v pole plašča prezeblo, trepetajočo Ano, ji trgal od oči tesno pri-žete vlažne roke in jih poredko-ma poljubljal. Okorno je spravljal z jezika nevajene ljubeznive besede.
— No, kaj pa ti je? . . . Saj si bila vendar močna . . . Anja, poslušaj, vzemi se v roke! . . . Anja! . . . Ljuba . . . Prijateljica ! . . . Privadiš se temu . . . Ce ti ponos ne dovoli oditi, bodi drugačna. Toda padHh ne smeš tako gledati . . . Pojdi mimo in — konec! Ne puščaj mislim proste volje, brzdaj jih. Takole, vidiš: dasiravno si pravila druga-
FINE KUHINJSKE SETE,
radio aparate in drugo najnovejše pripomočke si lahko nabavite po zmernih cenah pri zanesljivemu prodajalcu na
5025 LORAIN AVE.
NAZNANJAMO,
da smo otvorili zlatarno in popravljalnico ur na 10038 Lorain Ave. Izvršimo vsakovrstna popravila na urah in zlatnini.
WELCH JEWELRY STORE 10038 Lorain Ave.
v NAJEM SE ODDA
prostor, pripraven za trgovino z žensko ali otroško opravo. Nizka najemnina, prometen kraj. Vpraša se na
3591 E. 131 St.
DVOJICA
z majhnim otrokom želi dobiti takoj stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati, naj blagovoli in nameril na vzpetino in gru-1 ookliče ČO.	EN 5053
Ta-ta-ta-ta-ta-ta! . . . Ta-ta-ta-tak! — že neenakomerno, odsekano ropotala Rehbinderjeva strojnica. .
Kakih dvajset korakov stran je nekdo hripavo, jezno vpil.
— Nosila! ... Ni nosil? . . .
Nosila! . . .
DOHODEK
Dve hiši, vsaka za eno družino, eni loti, v sredini Lakewooda, se proda. Blizu cerkva, šol in trans-portacije. Zelo priročno. Celotna cena $19,000. Pokličite Mr. Frick (ob večerih BO 0604).
C. O. FRICK CO.
Realtor
15523 DETROIT AVE.—LA 7006
gledal Ano. Iz velikih, razširje-; od strojnic. Posamezni streli so
nih oči je dekletu sijala divja groza. Ne da bi trenila, je strmela v noge ubitemu fantu v vojaških, od časa razjedenih
udarjali razločno in zrelo, škre-betajoče zavijanje nad glavami žvižgajočih izstrelkov, pomešano s švistenjem krogel, ki so jih
ovojkah, ni slišala, kako ji je i prožili Crnomorci z vlačilcev, je Krutogorov venomer vpil; | dušilo. Anna je videla; eden iz-
F o R N E z I
olje,
Novi fornezi na premog,
plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
.Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
Collinwood Refrigeration
15902 CORSICA AVE. Commercial & Domestic
Popravimo in prenovimo vsakovrstne izdelke refrigeracije. Delo je jamčeno in cene so zmerne. Se priporočamo. Jos. F. Bratush, IV 2407.
Dve hiši na eni loti
se proda. Ena ima 5 šob; druga je za dve družini, 8 sob. Za podrobnosti se zglasite na
15313 Hale Ave.. KE 7527
BEER COIL BOXES
(zaboji s' cevmi za točenje pive) za piknike, zabave in svatbe dobite v najem.
JIM HOČEVAR 781 E. 236 St., Euclid 17, O. RE 4009
MLADA DVOJICA
išče stanovanje s 2 ali 3 sobami. Oba stalno zaposlena. Želita najraje v st. clairskem okrožju, od E. 60 do E. 72 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 5311.
THE MAY COMPANY
DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
MOŠKI! PO VSAKI PRIMERJAVI! KOLKINI! KAKOVOSTI! VREDNOSTI!
Ta RAZPRODAJA 100,000 parov
50' do 15« NOGAVIC
JE NASA NAJVEČJA V MNOGIH LET
Ta velikanska izbera finih nogavic predstavlja senzacionalne nakupe od "petih" znanih izdelovalcev. Tisočero krasnih nogavic za trgovca, študenta ali delavca.
Dolge nogavice, kratke nogavice, navadne barve, pisani, tkani in drugi vzorci. V vsaki zahtevani teži, barvi, stilu in meri v teh finih 50c do 1.50 nogavicah po. presenetljivo nizki ceni 29c par.
C
POŠTNA IN TELEFONSKA NAROČILA ZA STILE SO SPREJETA DOKLER ZALOGA TRAJA POKLIČITE CHerry 3000
MAY COMPANY, PRITLIČJE, ONTARIO IN EUCLID
PAR
če, te ženska vendar zmaguje.
Ana je molčala. Roke so ji dišale po jesenski zemlji in ženski toplini.
Naletavajoči sneg je pokrival nebo z medlo, prijazno prevleko. Opojna preitiavica je visela nad hišo, nad bližnjim poljem, nad mestom, ki se je po zversko prihulilo.
(Dalje prihodnjič)
1 Drus+vo "Sv. Križ" š+. 214 KSKJ
vabi na
PIKNIK
v nedeljo 12. sept-
na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
Pričetek ob 4. pop.
Igra Mausar orkester
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE-15216 Lucknow Ave.
KEnmore 3662 PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
NAZNANILO	NAZNANILO
Cenjeni javnosti sporočava, da sva prevzela
EAMER'S RESTAURANT
na 742 E. 185 St.
kjer bova gostom vedno najbolje postregla z okusno, domačo hrano in pecivom. Cene fiodo zmerne. Se priporočava za naklonjenost.
Mr. in Mrs. S. R. Buchanan
Razpis službe
OSKRBNIKA
Direktorij
"Slovenskega delavskega doma" 15335 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio
RAZPISUJE SLUŽBO OSKRBNIKA SLOV. DEL. DOMA
Oskrbnik ima mesečno plaČo s prostim stanovanjem petih sob, gorkoto in razsvetljavo. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na predsednika direktor! ja.
V prvi vrsti se bo vpoštevalo prošnje delničarjev. Pismene prošnje morajo biti potom pošte poslane na urad tajnika najkasneje do 15. septembra,
Direktorij Slov. del doma, Vincent Coff, tajnik
NcToa BANK^
Nova podružnica The National Cily, Bank of Cleveland, clevelandske najstarejše banke, bo kmalu otvorjena na
979 E. 152nd St.
TAKOJ JUŽNO OD ST. CLAIR AVE.
Popolna bančna posluga
Prosto parkanje za odjemalce
THE
NATIONAL CITY BANK
-OF CLEVELAND-
3
Glavni urad & J
v	V"
E? i
iPisy J; Euclid at Ea#l Slxlh
Članica Federal Deposit zavarovalninske korporacije
T