LETO XXIII. — številka 80 l stanoviteljt: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica šk. Loka in trtic, - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. _ Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO ZVEZE np l.n VNEG A LJUDSTVA KRANJ, sobota, 17. 10. 1970 Cena 50 par Lis. izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od < Janu rja 1958 kot pol tednik. Od i. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltedtiik, in sicer tb ir-dab in sobotah ZA GORENJSKO Nov predlog za gorenjsko cesto Kot smo že pisali je v načrtu cestnega omrežja v Sloveniji dobila prednost povezava šentilj-No-va Gorica. Vsled tega je gorenjska cesta toliko ostala zadaj, da bi se morali zadovoljiti s sedanjo Se več kot deset let. Ta Pa že sedaj ni več kos naraščajočemu prometu, še zlasti v letni turistični sezoni, medtem ko bo v prihodnjih letih zadrega Še hujša. Vsled tega je na Gorenjskem znova oživela zamisel, da ne bi čakali na novo Štiripasovnico, marveč bi ob sedanji cesti zgradili še dva pasova. Ko so v sredo o tem razpravljali predsedniki gorenjskih občinskih skupščin, so menili, da je to za sedaj najbolj sprejemljiva možnost, da na Gorenjskem čim prej dobijo boljšo cesto. Računajo namreč, da bi z razpoložljivimi sredstvi lahko pokrili stroške take razširitve. Na omenjenem sestanku je bilo slišati tudi bolj razveseljive obete za predor pod Karavankami, ki po republiških načrtih prav tako še ne bi tako kmalu prišel na vrsto. Zanj so se začeli zanimati v Jugobanki, kjer so pokazali pripravljenost, da v obliki posojila prispevajo del potrebnih sredstev. Še prej pa bi morali na Gorenjskem ustanoviti konzorcij, v katerega bi pritegnili še druge partnerje. Predsedniki so se dogovorili, da bodo o teh novih načrtih za gorenjsko cesto in karavanški predor najprej razpravljali po občinskih skupščinah, nato pa še v svetu gorenjskih občin. Enoten predlog bodo potem poslanci in drugi zagovarjali pred republiškimi organi, v katerih je za sedaj že čutiti naklonjenost novim načrtom. V sredo se je v Kranju začelo tridnevno posvetovanje o problematiki arhivov pri nas, ki so se ga udeležili številni ugledni znanstveniki in univerzitetni profesorji iz Slovenije in Jugoslavije. Prvi dan je bilo posvetovanje v Kranju. Udeleženci posvetovanja so pregledali razvoj arhivske sJužbe v Jugoslaviji in Sloveniji v povojnem obdobju. V četrtek so se na Jesenicah pogovarjali o upo rabi računalnikov v arhivih in upravi, popoldne pa so si ogledali znamenitosti Kranja. Včeraj so znanstveniki odšli na ekskurzijo po Gorenjski. Ogledali so si Velesovo, Smlednik, Goričane, Gosteče. Škot jo Loko, Železnike, So-rico. BohTnj, Bled in Lesce. L. B. Belgijski krvodajalci v Sloveniji Podkoren, 16. oktobra — Popoldne je prispelo na mejni prelaz Podkoren 25 belgijskih krvodajalcev, ki si bodo letos med tradicionalnim potovanjem ogledali Slovenijo. Skupino (predstavnike lige belgijskih krvodajalcev), ki jo vodi predsednik lige Luis Steens so ob prihodu v Slovenijo na mejnem prelazu pozdravili predsednik republiškega odbora RK Ivo Maj- dič, podpredsednik Janez Ogorevc in sekretar Maks Klanšek. Belgijski krvodajalci si bodo jutri ogledali zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani, potem pa jih bo sprejel predsednik ljubljanske mestne skupščine. Po ogledu mesta pa se bodo pred odhodom v Italijo (skozi Postojno) srečali na republiškem odboru RK a slovenskimi krvodajalci. A. /.il.tr Za pripojitev h kliničnim bolnišnicam enotedenskim obiskom v Jugoslaviji je delegacija CK^VLKSM jmnistićne zveze mia,dine) v četrtek dopoldne obiskala tvarno Iskra ^^J^*«^ J' J« vodi sekretar Jevgenij Tjaželjnikov, so P««!™™ P^^'1^! MUja Gorjup, družbenopolitičnih organizacij občine Kranj. Delegacijo je spremljal tudi Mitja^ f tednik republiške konference ZMS. Po razgovoru s P^JS^rf^^ld^Stt oS* ^moupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v občini, so si sovjetski gosti og obrate, tovarne. — L. M. Foto: F. Perdan V bolnišnici in inštitutu za tuberkulozo na Golniku je bil v četrtek referendum o pripojitvi bolnišnice k ljubljanskim kliničnim bolnišnicam. Od 428 vpisanih članov delovne skup- nosti se je referenduma udeležilo 386 članov. Za pripojitev jih je glasovalo 347 ali 81,07 odstotka, proti pa je bilo 27 vpisanih članov delovne skupnosti. A, i. HI. SEJEM OBRTI IN OPREME V KRANJU OD 10. - 19. X. 70 KRANJ V sredo popoldne je bila v Kranju razširjena seja občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o izobraževanju kadrov za gospodarstvo jn o izobraževanju ob delu. Obširno in kvalitetno analizo za to razpravo je pripravila temeljna izobraževalna skupnost Kranj. Na seji so v drugi točki tudi sklenili, da morajo biti občni zbori sindikalnih organizacij v občini končani do 20. decembra letos. V četrtek popoldne sta občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet Kranj pripravila razpravo o izhodiščih za nadaljnji razvoji stanovanjskega gospodarstva. Uvodoma sta v razpravi sodelovala republiški sekretar za urbanizem inž. Boris Mikuš in direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Ivo Miklavčič. Kranj, 16. oktobra — Upravni odbor Gorenjske turistične zveze je danes dopoldne razpravljal o turistični sezoni v prvem polletju letos, o predlogu proračuna GTZ za prihodnje leto in o delovnem programu v jesenskih in zimskih mesecih. RADOVLJICA V ponedeljek ob 18. uri se bo sestal politični aktiv mesta Radovljice, na katerem bodo govorili o problemih krajevne skupnosti mesta Radovljice, o ureditvi starega dela mesta in o delu družbenopolitičnih organizacij in društev. Po nedavnem političnem aktivu na Bledu in ponedeljkovem v Radovljici namerava občinska konferenca SZDL politične aktive sklicati tudi v drugih krajih v občini. Na teh aktivih se nameravajo pogovoriti o najpomembnejšh problemih posameznih krajev in organizacij, hkrati pa poživiti delo krajevnih organizacij. Občinska konferenca ZK in občinski sindikalni svet bosta v prihodnje za politične aktive in člane ZK v delovnih organizacijah v občini pripravila več razgovorov o aktualnih vprašanjih samoupravljanja, samoupravnih odnosov in delu organizacij. V četrtek je bil sestanek članov organizacije ZK Radovljica. Govorili so o izvajanju statutarnih določil, organizacijsko kadrovskih vprašanjih in ureditvi starega dela mesta. ŠKOFJA LOKA Minulo sredo, 14. oktobra, popoldan je bil v sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka sestanek odbora za izvedbo tekmovanj ,Po stezah partizanske Jelovice' Na njem so prisotni še enkrat pretresli osnutek pravilnika o tem velikem, že tradicionalnem spominskem zimsko-športneni dogodku. Osnutek ni doživel bistvenih sprememb. Soglasno so ga sprejeli. Potem je odbor določil člane posameznih komisij, ki bodo takoj začele z delom ter do 15. novembra sestavile natančen program izvajanja predvidenih nalog. Komisij je pet: tehnična, informativno-propagandna, finančno-materialna, prometna in splošna. (-ig) Danes, 17. oktobra, zvečer se bodo v prostorih Ljudske restavracije na Spodnjem trgu sestali člani Zveze vojaških vojnih invalidov za območje občine škofja Loka. Namen srečanja je dvojen: nekdanje vojake in partizane naj bi strokovnjaki seznanili z novostmi na področju pokojninskega, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja, hkrati pa bo to družaben shod, posvečen obujanju spominov ter utrjevanju prijateljskih vezi med povabljenci. • (-ig) TRŽIČ — Pri svetu za zdravstvo in socialno varstvo občinske skupščine Tržič se je sestala komisija za popis ostarelih v občini. Težišče skrbi za to skupino prebivalstva bo po krajevnih skupnostih, kjer probleme posameznikov najbolj poznajo. Gre za dve obliki pomoči: za tiste, ki nimajo zadostnih materialnih sredstev, in ostarele, ki so osamljeni in nimajo nikogar, ki bi jim pomagal ob vsakdanjih življenjskih problemih. , Po izpolnitvi seznamov — popisali bodo vse občane, stare nad 50 let — bo komisija sklicala koordinacijski razgovor s predsedniki krajevnih skupnosti, krajevnih organizacij Rdečega križa ter vćdstvi družbenopolitičnih organizacij, da se dogovore o konkretnih akcijah. Oblika pomoči ostarelim seveda ne bo mogla ostati enkratna akcija, za katero je prišla pobuda z republike, ampak bo morala postati permanentna. Predsedstvo komisije za popis ostarelih ljudi je prevzel Mirko Brejc. -ok Srečanje aktivistov uspelo Pripravljalni oziroma organizacijski odbor II. srečanja gorenjskih aktivistov (srečanje je bilo 6. septembra v Bohinju skupaj s srečanjem borcev jeseniško-bohinjskega odreda) je imel v četrtek dopoldne v Bohinju še zadnjo — obračunsko sejo. S predstavniki občinske konference SZDL Kranj, ki so prihodnje leto na vrsti, da pripravijo tretji zbor gorenjskih aktivistov, so ponovno pregledali vse priprave na letošnje srečanje in ocenili, da je bilo srečanje zelo uspešno. Menili so tudi, da čas srečanja (prva nedelja v septembru) ni najbolj ugoden. Že nekaj let je ravno prvo nedeljo v septembru največ različnih prireditev na Gcrenj-kem. Zato so se sporazumeli, da bodo v Kranju razmislili, ali bo srečanje prej (še pred poletnimi počitnicami) ali pa kasneje. A. Ž. Pravna posvetovalnica v Radovljici Po sklepu predsedstva in na podlagi programskih izhodišč zadnjega občnega zbora občinskega sindikalnega sveta Radovljica je ta mesec obč.nski sindikalni svet v svojih prostorih odprl pravno posvetovalnico za člane sindikata v občini. Posvetovalnica je odprta vsako sredo popoldne na občinskem sindikalnem svetu od 15. do 17. ure. Pravna pomoč (pravni nasveti in podobno) je za člane sindikata brezplačna. A. ž. Proslava ob 25-letnici OŽIM v Idriji Letošnjo pomlad se pri republiški konferenci SZDL ustanovili poseben republiški odbor za proslavljanje 25 letnice OZN. V tem odboru so predstavniki organizacije klubov OZN, zveze komunistov, zveze mladine, ZZB NOV in druge, že v začetku leta pa so sklenili, da bo osrednja slovenska proslava v tisti občini, v kateri bodo v prvem polletju klubi OZN pokazali največjo aktivnost. Ker pa so največjo prizadevnost pokazali občani idrijske občine, bo letos osrednja slovenska proslava 24. in 25. oktobra v Idriji. J. V. občan sprašuje j Odgovor Zdravstvenega i doma Kranj Na vprašanje občana v zvezi z rubriko Občan sprašuje v vašem glasilu glede čakalne dobe v »otroškem dispanzerju in šolski ambulanti« Zdravstveni dom odgovarja naslednje: Čakalna doba v otroškem zdravstvenem varstvu je odvisna od števila zdravnikov-pediatrov oziroma zdravnikov splošne prakse, ki imajo na skrbi zdravstveno varstvo otrok, to je predšolskih in šoloobveznih, na določenem območju. Število zdravnikov pa je odvisno od družbeno priznanih sredstev za to vrsto zdravstvenega varstva. Število zdravnikov na določeno število predšolskih in šoloobveznih otrok določa normativ republiškega zdravstvenega centra. Ta normativ je višji kot je dejansko število zdravnikov v otroškem zdravstvenem varstvu v gorenjski regiji sedaj, ko jih je toliko, kolikor jih je priznanih glede na razpoložljiva sredstva. Primerjava: Glede na sredstva prizn. nomativ u» štev. otrok na 1 zdravnika Dispanzer za otroke število zdravnikov Štev. otrok od 0—6 let na 1 zdravnika Dispanzer za šolske otroke Število zdravnikov Število šol. otrok od 7—17 let star. na 1 zdravnika p N m O a ■a rt d n d u Cu c o o o 2999 5936 3059 3020 2,5 5,5 4184 5147 9 2000 9,5-1L5 2500— 3000 Primerjava pokaže deficitno zasedbo zdravnikov na Gorenjskem za to vrsto zdravstvenega varstva. Po navedenem republiškem normativu bi za polno zasedbo potrebovali na Gorenjskem v dispanzerjih za otroke še 3, v dispanzerjih za šolske otroke pa še 4—5 zdravnikov. Samo v Zdravstvenem dornu Kranj bi potrebovali v dispanzerju za otroke 2, v dispanzerju za šolske otroke pa najmanj 3 zdravnike. Problem je rešljiv na ta način, da bo pri bodočem financiranju za to vrsto zdravstvenega varstva namenjenih več sred" stev. Sredstva bo potrebno nameniti tudi za šolanje speciah-slov — zdravnikov pediatrov. Toliko o kadrovski problematiki, potrebno pa je spregPv0' riti tudi o problemu velike stiske s prostori za to vrsto zdravstvene dejavnosti v Zdravsivenem domu Kranj. Prostorska stiska je zelo huda, saj so bile s premestitvijo šolskega dispa"* BSrja in dispanzerja za medicino dela (oba dispanzerja sta bila premeščena iz prostorov Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj) utesnjene druge službe. Zdravstveni dom Kranj je na' vedeno stisko bjažil na ta način, da je pridobival prostore * preureditvami in z utesnjevanjem skupnih in tehniških služb' vendar take preureditve ne morejo biti trajne, zalo se )c °u. ločil zgraditi nove prostore za dispanzerske službe, in sjce dispanzer za otroke, dispanzer za šolske otroke in dispan/er za medicino dela. Predvidoma bi z navedeno gradnjo pridobi 1 okoli 900 m2 koristne površine, s čimer bi bila prostorska stiska rešena za daljše obdobje, saj bi na ta način vsak od vedenih dispanzerjev pridobil okoli 250 m2 površine, kar zadostuje za 2 ordinaciji. Zdravstveni dom Kranj je že seznanil pristojne in odgovor ne organe v občini z nameravano gradnjo in jih hkrati pre lagal tudi način financiranja, ki je v naslednjem: Vs sredstev prispeva sam investitor — Zdravstveni do Kranj, 2h pa Skupščina občine Kranj in delovne organizacije.,> Če bodo sredstva za predvideno investicijo zagotovijo pravočasno, je mogoče predvideti, da bi bil objekt dispanzc skih služb zgrajen do konca leta 1972. zdravstveni dom Kranj Iz dela organizacije ZHI Radovljica V četrtek popoldne so se sestali predsedniki mladinskih aktivov v radovljiški občini. Razpravljali so o letnih konferencah, o proslavi 25. obletnice OZN in o vikend seminarjih. Na posvetovanju so se dogovorili, da bodo letne volilne konference v 24 mladinskih aktivih v radovljiški občini trajale od začetka no- SENTA SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci — odkupujemo pšenico In vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah. vembra do srede decembra. Na njih bodo med drugim izvolili nova vodstva mladinskih aktivov in člane občinske konference. Po letnih konferencah aktivov bo konec decembra tudi seja občinske konference zveze mladine. Ko so govorili o proslavi 25. obletnice OZN, so ugotovili, da se bo osrednje proslave v Idriji iz radovljiške občine udeležilo 40 do 50 mladincev. Mladinci se bodo odpeljali na proslavo s posebnim avtobusom. Prijave zbira občinski komite vsak dan od 11. do 15. ure do 23. oktobra. Nazadnje so na posvetovanju sklenili, da bo občinski komite skupaj z delavsko univerzo v Radovljici tudi letos pripravil več vikend seminarjev. Prvi tovrstni seminar v jesensko zimski sezoni bo že prihodnjo soboto in nedeljo v Bohinju. Na njem bo Zdravko Troha, predavatelj delavske univerze iz Ljubljane, članom aktiva mladih komunistov iz Radovljice govoril o pomenu OZN, Janko Smole pa o konferenci neuvrščenih v Lusaki. Na seminar bodo povabili 30 do 40 članov aktiva mladih komunistov. V prihodnje bodo vikend seminarji poprečno enkrat na mesec. A. ž. v KRANJU, ŽELEZNIKIH IN ŽIREH Javne razprave v radovljiški občini Včeraj (petek) so se tudi v radovljiški občini začele javne razprave o predlogu statuta in pravilnika skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj. Kot je znano bodo javne razprave o tem dokumentu, ki bo urejal pravice in dolžnosti zavarovancev, trajale na Gorenjskem do konca tega meseca. Predlagatelj in organizatorji javnih razprav, ki so občinski sindikalni sveti (in občinske organizacije SZDL za predlog statuta zdravstvenega zavarovanja kmetov) želijo, da se jih udeleži čimveč zavarovancev, posebno pa predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. V Radovljici je občinski sindikalni svet v torek skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravil posvet, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikalnih organizacij in samoupravnih organov iz večjih 21.000 obiskovalcev sejma III. sejem obrti in opreme v Kranju si je do četrtka opoldne ogledalo 21 tisoč obiskovalcev, razstavljavci oziroma prodajalci pa so zabeležili 3,8 milijona novih dinarjev prometa. Obiskovalci se najbolj zanimajo za pohištvo in tehnično blago, prav tako pa tudi za izdelke, ki niso naprodaj; med drugim za orodje, ki ga razstavlja Metalka, za izdelke UKO itd. Tako razstavljavci kot obiskovalci pa poudarjajo, da bi bil letošnji tretji sejem obrti in opreme lahko še boljši, če bi bil razstavni prostor večji in ustreznejši. — Razstavljavci pričakujejo, da se bo obisk in promet v zadnjih dneh precej povečal. Svet gorenjskih občin o kmetijstvu Včeraj dopoldne je bila v Tržiču 5. seja sveta gorenjskih občin, na kateri so obravnavali kmetijsko problematiko na Gorenjskem. Ugotovili so, da so za gorenjsko kmetijstvo trenutno najaktualnejši naslednji problemi: usmerjenost kmetij, kreditiranje, reševanje kmetijske problematike na strokovni ravni in razvijanje stranskiii dejavnosti, med katerimi je na prvem mestu turizem. Občinske skupščine so zadolžili, da bodo do konca leta izdelale akcijske programe za razreševanje tistih kmetijskih problemov, ki jih lahko razrešijo in uredijo občinske skupščine, predvsem davčne olajšave in financiranje pospeševalne službe. jk Geodetska dela Sedanji grafični zemljiški kataster v Kranju oziroma v občini je vsebinsko in tehnično že tako zastarel, da je tako rekoč neuporaben za novejše potrebe. Zato so v okviru dolgoročnega programa geodetskih del v kranjski občini določili, da se v prihodnjih petih letih izdelajo topografski katastrski načrti v merilu 1:1000 za celotno območje Kranja. Ti načrti so potrebni za načrt- ne j Šq urbanizacijo prostora. Druga naselja v občini pa bodo prišla na vrsto po letu 1975. Predvidevajo, da bodo topografski načrti veljali okrog 3 milijone dinarjev, delo pri zoinl i išikem katastru pa skoraj pod mitlijona. Polovico sredstev bo pokritih iz republiških sredstev, drugo polovico pa bo v proračunu v prihodnjih petih letih zagotovila občina. delovnih organizacij. Na po svetu so se med drugim tudi dogovorili, da bodo javne raz prave organizirali na petih področjih v občini. Omenili smo že, da je bila včeraj prva takšna razprava V prostorih Gozdnega gospo datstva Bled so se zbrali predstavniki samoupravnih organov in organizacij ter za-varovanci z Bleda. Prihodnji teden bodo še štiri razprave. Za zavarovance in člane delovnih organizacij iz Radovljice bo razprava v torek ob 16. uri v stavbi občinska skupščine, v sredo ob 16. uri v tovarni Verig v Lescah za področje Lesc, v četrtek ob isti uri v restavraciji gostišča Črna prst v Bohinjski Bistrici in v petek ob 16. uri v dvorani sindikalnega doma v Kropi za delovne organizacij je in zavarovance s področja Krope. Javne razprave o predlogu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov bo konec meseca pripravila tudi občinska konferenca SZDL. Tako bo 29. oktobra takšna razprava za kmetovalce iz Radovljice, 30. oktobra za kmetovalce s področja Gorij ms Bleda, za kmetijske zavarovance s področja Bohinja pa bodo datum in kraj še določili. Predlagatelj obeh statutov in organizatorji javnih razprav vabijo zavarovanec, da se razprav udeležijo v čim-večjem številu. A. Ž. Projektivno PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Resnica o sporazumevanju (med državo in katoliško cerkvijo v socialistični Jugoslaviji) »Ne samo politično škodljivo, ampak tudi nepravilno bi bilo, če bi se komunisti postavili na stališče, da je religiozno prepričanje nekega človeka samo po sebi ovira, da bi tak človek lahko pošteno in $\vcstno delal ter enakopravno sodeloval in ustvarjal v sistemu socialističnega upravljanja, v socialistični graditvi . •.« EDVARD KARDELJ Vrsta dogodkov v zadnjih letih, zlasti od 1966 dalje, še posebej pa v zadnjih mesecih, je zopet vzbudila v javnosti zanimanje za verska in cerkvena vprašanja pri nas, kakor temu pravimo v dnevnem političnem jeziku. Naj naštejem nekatere od teh dogodkov: podpis protokola (zapisnika) o razgovorih med vlado SFRJ in Vatikanom v letu 1966; izmenjava pisem med predsednikom Titom in papežem Pavlom VI., obisk predsednika zveznega izvršnega sveta M. špilj-ka pri papežu v letu 1968; vzpostavitev vladnih odposlanstev pri Vatikanu in jugoslovanski vladi; vzpostavitev polnih diplomatskih odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo avgusta 1970; obisk vatikanskega državnega tajnika A. Casarolija v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 1970 in končno še vesti, da se bo predsednik Tito ob državnem obisku v Italiji verjetno srečal tudi s papežem Pavlom VI. O teh dogodkih je poročal dnevni tisk, radio, televizija in še posebej tudi katoliški verski list Družina. Podpis protokola o razgovorih med Vatikanom in Jugoslavijo junija 1966 izraža predvsem voljo in pripravljenost obeh strani, da se zagotovi verska svoboda državljanov, svoboda cerkve v verskih in cerkvenih stvareh, toda na temelju USTAVE in zakonov socialistične države, kar prav tako pomeni, da cerkev kot organizacija sprejema na znanje in priznava socialistični značaj naše družbene ureditve oz. da se odpoveduje prejšnjemu protisociali stičnemu boju, vsaki zlorabi vere in cerkve v politične namene. Podpis protokola vsekakor prav tako potrjuje voljo in pripravljenost države, da ustavna in zakonska načela o verski in cerkveni svobodi tudi v praksi uresničuje, saj je zakonitost eno izmed osrednjih načel nove družbene ureditve. Sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov v tem okviru pomeni, da tudi naša država upošteva, da je osrednje in najbolj odgovorno vodstvo katoliške cerkve v Rimu, da je Vatikan hkrati tudi država, s katero ima večina sedanjih držav diplomatske odnose. Vatikan pa s temi (diplomatskimi) odnosi nedvomno izhaja iz prepričanja, da se je z Jugoslavijo kot ] s socialistično državo možno pogovarjati ali celo sodelova- ' ti tako v zadevah med narod-nc politike, kakor tudi glede j pogojev za življenje in delo katoliške cerkve v Jugoslaviji- KAKO BO V PRIHODNJE? Teoretično gledano bi morali biti v prihodnje odnosi med našo državo in katoliško cerkvijo (/ njenim vrhovnim vodstvom, pa tudi z vodstvi j pri nas) popolnoma uglajeni, brez nesporazumov, očitkov, j skratka idealni, življenje je i in bo, v to sem prepričan, I tudi v prihodnje nekoliko i bolj zapleteno. Zakoni, pa tu- | di sporazumi in protokoli, ni- I koli ne morejo izraziti vsega, , kar je v življenju, pa tudi predvideti tistega, kar bo šele prišlo. Možne so prav tako različne razlage zakonov, prt čemer vsak misli, da ima prav. Preteklost, v kateri je bilo med cerkvijo in državo toliko spopadov, je še vedno vsaj deloma prisotna v sedanjosti. Tisti, ki so doživeli marsikaj hudega, tega ne morejo enostavno pozabiti. Del te preteklosti v sedanjo- »Med bojem nam je bik. seveda stalno pred očmi vodilna misel, da ima vprašanje religije neovrgljiv pomen za naše ljudstvo in da te^-a vprašanja, kakor tudi vprašanja cerkve in njenih odnosov do države ni mogoče urediti z dekretom, ker r~ ne odločitve vedno doživele neuspeh in škodile skupnosti, obči ljudski stvari.« Eno pa je gotovo. Verska svoboda državljanov (svoboda, da veruješ ali pa da ne veruješ, pravna in moralna enakost vseh, ne glede na to, ali verujejo ali ne), pa tudi svoboda cerkve v verskih in cerkvenih stvareh, nista odvisna samo od ene strani, npr. od strani države. V korist te svobode bo, ko bo država tudi v prihodnje dosledno izvajala ustavna načela in zakone in tako dajala pravno, zakonsko jamstvo, da se bodo državljani, verujoči in neverujoči, počutili svobodne v osebnem življenju, pa tudi v medsebojnem vsakodnevnem sodelovanju, kjerkoli že žive in delajo v našem samoupravnem sistemu. Prav tako pa bo v korist te svobode tudi, ko se bo cerkev dosledno ukvarjala samo z verskimi in cerkvenimi stvarmi ter prepustila drugim stvari, ki niso njena stvar (od politike, kulture, šole do gospodarstva). Vsa doslej znana nerešena vprašanja (npr. gradnja cerkvenih stavb, pa tudi tista, ki jih na cerkveni strani vidi država), kot tudi tista v prihodnosti, bodo reševana mnogo lažje in hitreje, če bodo zlasti vsi odgovorni cerkveni predstavniki in uredniki verskih listov sprejeli in se praktično ravnali po mnenju, ki ga je v verskem listu Družina zapisal mariborski škof dr. Grmič: »Razprava o omenjenih vprašanjih bi se morala najprej Odvijati v medsebojnih razgovorih strokovnjakov obeh strani, šele potem bi naj na šla svoj odmev v časopisju. sti je npr. tudi oblastiželjnost Najprej bi namreč morali v takšnih razgovorih premosti nekaterih cerkvenih funkci onarjev, ki ne morejo pozabiti, da se v kraju, kjer so bili, ni moglo zgoditi ničesar brez njih ali proti njihovi volji. Prav tako je del sedanjosti vsaj spomin nekaterih na tiste čase, ko je imela cerkev odločilno besedo v vseh stvareh, od vere do kulture, šole in gospodarstva in po tihem želijo, da bi se ti časi vsaj deloma povrnili. Prav tako je del sedanjosti tudi nerazpoloženje tistih, • ki so pozabili na Titove be-I sede pred mnogimi leti: ti navidezna nasprotja, če bi tega ne storili, bi utegnila ta debata v časopisju povzročiti razdor in nemir med ljudmi, ki vendar skupaj živimo in imamo mnogo skupnih ciljev svojega življenja in dela. Končno je tudi naša krščanska dolžnost, da se izogibamo vsemu, kar bi ustvarjalo neugodna tla za razvoj medsebojnega spoštovanja in ljubezni, kar bi rušilo trdnost države, v kateri živimo.« ZDENKO ROTER Likvidacijska komisija Doma oskrbovancev Tržič, Skupščine občine Tržič razpisuje po sklepu 5. redne seje obeh zborov skupščine občine Tržič, ki je bila dne 26 9-1969 javni natečaj za odprodajo nepremičnega premoženja bivšega Doma oskrbovancev Tržič, in sicer: 1. Stavba, bivši Dom oskrbovancev Tržič, Ravne št. 8 izklicna cena 161.724.— din 2. Gospodarsko poslopje izklicna cena oboje na zemljišču, pare. št. 922 k. o. sv. Ana 3. Stanovanjska hišica, prej skladišče, na delu pare št. 923 k. o. sv. Ana 4. Sušilnica perila s kletmi 5. Stavba za žganjekuho 6. Lopa in kozolci, na zemljišču pare. št. 91C» 2 izklicna cena 34.205.- din izklicna cena 11.165.— din izklicna cena izklicna cena 4.615.— din 2.174.— din 5.612.— din 219.495.— din 7. Ohišnica — zemljišče del pare. št. 919 2, št. 923 in št. 922 k. o. sv. Ana v izmeri cca 1000 m2 a 6 din Javni natečaj se bo izvedel z zbiranjem pismenih ponudb. Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici na naslov: Skupščina občine Tržič, likvidacijska komisija Doma oskrbovancev Tržič, s pripisom: »Za natečaj za odprodajo premoženja bivšega Doma oskrbovancev Tržič«, najkasneje do 3. novembra 1970, do 8. ure. Ponudbe, ki bi prispele po tem roku oziroma oddane po tem roku na pošto, ne bodo upoštevane. Ponudbe bo odprla in javno pregledala likvidacijska komisija dne 3. novembra 1970 ob 8. uri v veliki sejni dvorani zgradbe Skupščine občine Tržič, Trg svobode št. 18. Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo. Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe. Fizične osebe se opozorijo, glede ponudb za nakup stanovanjske hiše na določbe 2. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list SFRJ, št 52 58). Ponudba se lahko glasi: a) za vsa poslopja in ohišnico — zemljišče skupaj Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno. Ponudba mora vsebovati: a) podatke o ponudniku (priimek in ime, bivališče, poklic itd.) b) znesek, ki bi ga ponudnik plačal Udeleženci javnega natečaja morajo ponuditi za nakup nepremičnin priložiti potrdilo o vplačani varščini. Višina varščine /naša 20.000 din. Varščina se nakaže na račun sredstev likvidacijske komisije Doma oskrbovancev Tržič pri SDK Tržič. Varščino udeleženec natečaja izgubi v korist ^edstev, če odstopi od ponudbe, ko je v natečaju že uspel. Udeležencu, ki uspe na natečaju, se bo vplačana varščina upoštevala pri plačilu i/.licitirane kupnine. Ostalim udeležencem pa bo varščina vrnjena. Rok za plačilo izlicitirane kupnine je 30 dni po podpisu pogodbe. Vse stroške v zvezi s prepisom lastninske pravice (davek na promet nepremičnin in pravic, stroški sodnega# postopka, odmera ohišnice itd ) plača tisti, ki bo pridobil lastninsko pravico. Interesenti dobe potrebne podatke pri ra/.pisovalcu tega natečaja. Komunalni servis Kranj obvešča lastnike grobov, da za ureditev grobov za dan mrtvih nudi na kranjskem in stražiškem pokopališču po ugodnih cenah pesek za posipanje in ostale storitve pri urejanju grobov. Vse informacije dobite v poslopju mrliških vežic na pokopališču tel. 21-649 Poglobljene pravice zavarovancev Med bistvenimi novostmi, ki jih prinaša novi zakon o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva, je prav gotovo najpomembnejša razširjena in poglobljena samouprava. Sedaj lahko trdimo, da službo zdravstvenega zavarovanja upravljajo zavarovanci neposredno prek organov, ki jih sami izvolijo. V novem siste-rr ■ zavarovanci samostojno in samoupravno urejajo medsebojna razmerja. Pri odločanju jih omejuje le republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva. Zakon določa tudi obliko, v kateri si zavarovanci po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno zavarovanje — to je skupnost zdravstvenega zavarovanja. Zaradi lažje primerjave, kakšne pravic in dolžnosti so imeli zavarovanci do sedaj in kakšne bodo imeli po novem zakonu, poglejmo nekatere glavne značilnosti sedanjega sistema. Zvezni zakon o zdravstvenem zavarovanju je Podrobno urejeval vse pravi- ce zavarovancev, določeval pa je tudi krog zavarovanih oseb in tudi njihove obveznosti. Dolgo časa je družba določevala tudi sredstva za koriščenje pravic zavarovancev oziroma za pokrivanje izdatkov. Zaradi tega so se zavarovanci v organih skupnosti večkrat znašli v precepu med zahtevami po rednih sredstvih za pokrivanje stroškov in med možnostmi sklada, kateremu so bila sredstva odmerjena. Zavarovanci oziroma skupščina ni mogla zmanjšati obsega pravic zavarovancev ali kroga zavarovanih oseb, niti ni mogla vplivati na večji dohodek. Preostala so ji le pogajanja z zdravstveno službo, da bi ta zmanjšala svoje zahteve do sklada, svoje delo pa opravila v celoti. To je seveda povzročalo nezadovoljstvo v zdravstveni službi, obenem pa tudi pasivnost samoupravnih organov skupnosti. Zaradi takega položaja samoupravni organi v skupnosti tudi niso čutili potrebne odgovornosti do svojega dela in svojih odločitev. Popolnoma drugačen pa je Program asfaltiranja cest skoraj izpolnjen Letos spomladi, ko so v radovljiški občini sprejemali občinski proračun, so se s krajevnimi skupnostmi sporazumeli, da bodo v občini do konca leta asfaltirali več krajevnih cest. Predvideno je bilo. da bo vrednost vseh del Pri urejanju cest znašala Prek 250 milijonov starih dinarjev. Zato so dobršen del sredstev prispevale tudi krajevne skupnosti. Pred kratkim smo zvedeli, da je program asfaltiranja c^st že skoraj izpolnjen. Asfaltirana je cesta Stara Fužina — Jereka, medtem ko bodo odsek od Stare Fužine do jezera asfaltirali, ko se bo Začela gradnja hotela Lev. Na Bledu so položili asfalt pri zdravstvenem domu, reševalni postaji in pri lekarni. Asfaltirane pa so tudi naslednje ceste in ulioe: odsek na Fle-Sariji, Mladinska, Trubarjeva ■» Gregorčičeva ulica ter 2c-feška cesta. V Gorjah je asfaltiran odsek Fortuna — Vintgar in cesta od Fortune do Elanovega obrata. Nadalje je asfaltiran plato pred za- drugo v Gorjah. V Podnartu je asfaltiran odsek od kulturnega doma do šole na Ovsi-šah, v Lescah pa letališče in odcep ceste do letališča. V Radovljici te dni pripra jo za asfaltiranje cesto do zdravstvenega doma in parkirni prostor pred zdravstvenim domom. Asfaltirali pa bodo tudi Kajuhovo ulico. Tako bo v programu ostala za letos še cesta od Posavca do tovarne Iskra v Otočah. Će bo vneme ugodno, bodo tako v radovljiški občini do konca lota izpolnili ves program asfaltiranja cest. Pri tem velja omeniti, da bo asfaltiranje vseh cestnih odsekov znašalo okrog 3 milijone novih dinarjev. Še pomembneje pa je, da so k asfaltiranju cest veliko prispevale tudi gospodarske organizacije in občani. Zato na občinski skupščini pravijo, da se nameravajo tudi v prihodnje odločiti za podobno obliko, zbiranja sredstev za asfaltiranje cest oziroma ureditev cest v občini. A. Ž. Zazidalni načrt za Golnik Kranjska občinska skupščina je sprejela na zadnji seji zazidalni načrt za Golnik, ki določa vzhodno od sedanjih stanovanjskih blokov na Golniku prostor za 37 novih stanovanjskih hiš. Na nekaj več kot štirih hektarih je predvidenih 22 enonadstrop-nih in 15 visokopritličnih hiš. Lastniki bodo sami izbirali načrte, ker vrsta oziroma način gradnje nista posebej določena. položaj sedaj. Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kot pravne osebe sprejemajo svoje statute, v katere po samostojni odločitvi določijo obseg pravic in obveznosti zavarovanih oseb. Določajo tudi način, kako se te pravice uveljavljajo, svojo notranjo organizacijo, medsebojna razmerja med zavarovanci in skupnostjo itd. Razen tega tudi samostojno odločajo o potrebnih sredstvih za izdatke zdravstvenega zavarovanja. Republiški zakon sicer predpisuje določene obvezne oblike zdravstvenega varstva za vse občane in tudi vse oblike zdravstvenega varstva za določene kategorije prebivalstva. Vendar pa v pretežni meri prepušča odločanje samoupravnim organom skupnosti. Novi zakon tudi predvideva družbeno dogovarjanje zainteresiranih družbenih organizmov pred sprejemom vsakoletnega programa zdravstvenega varstva in financiranju tega programa. Končno odločitev o programu in o obremenitvi delovnih organizacij s prispevkom za zdravstveno varstvo oziroma o potrebnih sredstvih pa prepušča zakon skupnosti oziroma njenim organom. S tem seveda samoupravni organi skupnosti prevzemajo veliko odgovornost tako pred zavarovanci kot pred družbo. Zavarovancem morajo zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo, obenem pa ne smejo preveč obremeniti družbo s prispevki za njihovo pokrivanje. Z razširjenimi samoupravnimi pravicami so zavarovanci dobili tudi večjo odgovornost. To pa je tudi prav. E. Vončina Tekmovanja gorenjskih gasilskih enot V Sloveniji je vsako drugo leto republiško tekmovanje gasilskih enot, vsako tretje leto pa je na programu zvezno tekmovanje. Medtem pa so vsako leto na programu področna tekmovanja gasilskih enot. Za ta tekmovanja ni toliko pomembna uvrstitev posameznih enot, kot udeležba, kajti glavni namen tekmovanj je strokovno usposabljanje ččlanov. Na Gorenjskem je 131 gasilskih enot: 108 prostovoljnih, 21 prostovoljnih industrijskih enot in 2 poklicni enoti (Jesenice in Kranj). V vseh enotah pa je 4588 akti\ nih članov. Področno tekmo vanje gorenjskih gasilskih enot je bilo minulo nedeljo v Škofji Loki in 4. oktobra v Radovljici. Na obeh tekmovanjih je sodelovalo 24 gasilskih enot in 17 gasilskih društev. Poveljnik gasilskih področnih enot za Gorenjsko Jože Kastelic iz Kranja, ki je hkrati poveljnik poklicne gasilske enote Kranj, nam je pred nedavnim povedal, da bi bila področna tekmovanja lahko še boljša, če se občinske gasilske zveze oziroma društva ne bi srečavala s precejšnjimi denarnimi te/.a-vanii in če bi bili tekmovalni programi boljši. V Radovljici so se z vajami z vedrovkami in štafetnim tekom 9-krat 50 metrov pomerili mlajši pionirji, v praktični vaji z manjšo motorno brizgalno in štafet nem teku pa starejši pionirji. Pri mlajših pionirjih so bili najboljši pionirji gasilskega društva Radovljica, pri starejših pa pionirji gasilskega društva Begunje. V Škofji Loki so se pomerili v praktični vaji z motorno brizgalno, polaganju cevi na 105 metrov in v metanju žoge v koš mladinci. Prvi so bili mladinci gasilskega društva Begunje. Ženske so tekmovale v praktični vaji z motorno brizgalno. Prve so bilo ženske industrijskega gasilskega društva LIO Rečica. Moški pa so v Škofji Loki tekmovali v dveh skupinah. V B skupini je bila na programu vaja z motorno brizgalno in polaganje cevi. V tej skupini so bili najboljši pri prostovoljnih gasilskdi društvih moški gasilske enote Jesenice, pri industrijskih pa gasilci BPT Tržič. A skupina pa je imela na programu vajo z motorno brizgalno in deveteroboj. Med prostovoljnimi društvi so bili najboljši gasilci iz Begunj, pri industrijskih enotah pa gasilci i/. Tekstilindusa. Gasilsko društvo Begunje je bilo prvo kar v treh kategorijah. To društvo, ki jo na mednarodnem gasilskem tekmovanju 1%6. leta v Karlovcu dobilo zlato medaljo je tudi danes med najaktivnejšimi društvi na Gorenjskem. Sicer pa je iz občinske gasilske zveze Radovljica sodelovalo na obeh nedavnih tekmovanjih kar U enot. Tako so gasilci iz radovljiške občine še enkrat dokazali, da so na področju strokovnega usposabljanja svojih kadrov med najboljšimi na Gorenjskem. A. Ž. 6 pomembnih točk V škofji Loki pravkar začenjajo s proračunskimi razpravami, ki naj bi zajele čim širši krog občanov ter delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Občinski konferenci SZDL in ZKJ sta skupščini že posredovali svoje predloge, zgoščene v šestih točkah. Le-te predstavljajo končni rezultat številnih posvetov o smereh reševanja kmetijske problematike in so pravzaprav povzetek sprejetih ugotovitev in stališč. Morebitna njihova uresničitev bo pomenila začetek konkretnega uresničevanja »nove« kmetijske politike. Prva izmed šesterice točk, katerih del se nanaša na proračunske dohodke, del na proračunske izdatke, del pa na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z občinskim proračunom, pravi, da je treba poljedelstvo, živinorejo, gozdarstvo in kmečki turizem obravnavati kot enotno področje. Druga točka vsebuje zahtevek, naj skupščina ukine občinski prometni davek pri nakupu zemlje, če gre za povečanje ali zaokrožitev posestva. V tretji avtorji izražajo mnenje, da bi davčnih olajšav ne smela biti deležna samo vlaganja v mehanizacijo in modernizacijo proizvodnje, ampak tudi investicije v cesto, vodovod, primerno električno napeljavo in druge komunalne naprave. Se-stavljavci ugotavljajo, da kmetije na današnji stopnji niso sposobne same akumulirati dovolj sredstev za vzdrževanje omenjene službe, zato predlagajo, naj bi že v letu 1971 nastalo razliko krili z denarjem iz proračuna. Pod točko 5 se komunisti in člani občinske konference SZDL lotevajo kreditiranja, ki je bilo doslej vedno hud kamen spotike. Rešitev tiči v dogovoru med Gorenjsko kreditno banko in gospodarskimi organizacijami, dogovoru o izdvajanju dela razpoložljivih kreditnih sredstev, namenje- nega izključno kmetom. Ukrep pa kajpak morajo spremljati ustrezna zmanjšanja obresti ter podaljšani roki vračanja, ki so trenutno nesprejemljivi. Posojilo bo dobil le gospodar z natančno izdelanim razvojnim načrtom kmetije (pri tem ni važno, kateri od treh osnovnih dejavnosti namerava dati prednost: kmetijstvu, gozdarstvu ali turizmu). Zadnja točka obravnava probleme štipendiranja kmečkih otrok. Jasno je, da sleherni mlad človc':, ki želi študirati, predstavlja krepko finančno breme in da lahko edinole skupnost — če šolarja, dijaka ali študenta denarno podpre — prer. či zastoj v rasti posestva. £ckci<* ji za kmetijstvo dokununt! svetuje, naj vsaj enkrat letno' skliče dogovor o politiki štipendiranja, kajti ne sme se zgoditi, da bi navidezne ir.a-lenkosti ovirale izvajanje skrbno pripravljenih pr-; ] i-mov pospeševanja kmetijstva v občini. I. GuzclJ TR2IČ — Pravkar končani teden je prinesel precej živahnosti v kulturno življenje Tržiča. Vendar naj najprej omenimo nekoliko starejšo novico! Pred tedni je bil ustanovni občni zbor Tržiškega okteta, ki ga vodi Franci Šarabon. Oktet ima sicer že daljšo zgodovino in več nastopov, ker pa je poleg mladinskih pevskih zborov na šolah eden redkih nosilcev vokalne glasbene kulture v Tržiču je njegova formalna ustanovitev toliko pomembnejša. Nedelja je razgibala prebivalce Loma pod Storžičem. V tamkajšnjem kulturnem domu so na koncertu nastopili: folklorna skupina Karavanke iz Tržiča ter moški in mešani zbor iz Loma, ki ju vodi Anton Soklič/O renomirani tržiški folklorni skupini smo že večkrat pisali; to pot so mladi plesalci nastopili z gorenjskimi, istrskimi, srbskimi in kosovskimi plesi. Oba pevska zbora iz Loma pa sta začela delovati šele pred kratkim — svoj prvi nastop sta imela prejšnji mesec. Aplavz v polno zasedeni dvorani v Lomu dokazuje, da so poslušalce navdušili. V ponedeljek je pred več kot 400 poslušalci v Tržiču predaval o narodnoosvobodilnem boju in svojem romanu Ukana eden danes najbolj branih slovenskih avtorjev Tone Svetina. Včeraj zvečer pa so v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo umetniške fotografije tržiškega rojaka Jožeta Malh/ja. V organizaciji delavske univerze Tržič in pod pokroviteljstvom Kompasa Ljubljana se je kandidat za mojstra fotografije in član mednarodne organizacije FIAP (mednarodna zveza umetniških fotografov) predstavil z nekaterimi izbranimi fotografijami velikega formata. Jože Mallv se ukvarja z umetniško fotografijo že od 1948 in je prejel za svoja dela številna domača in mednarodna priznanja (v Sloveniji, Beogradu, na Poljskem in v Veliki Britaniji). -ok Večer pesmi in plesa V Kranju bo jutri, v nedeljo, 18. oktobra ob 19. uri v Prešernovem gledališču večer pesmi in plesa umetniških skupin, ki delujejo v okviru tovarne »Sava« v Kranju. Pesmi in plese jugoslovanskih narodov bodo izvajali: moški vokalni oktet, tamburaški orkester, narodno zabavni ansambel in folklorna skupina, ki bo izvajala belokranjske in rezijske plese, glamač ter gorenjske svatovske in gorenjske delovne plese. Pester in zanimiv spored bo nudil ljubiteljem tovrstne umetnosti prijeten užitek. Ker je prireditev v propagandne namene, je vstop na prireditev prost. —ar Gostinska šola Bled bo organizirala v mesecu novembru oziroma decembru tečaj za natakarje in kuharje ozkega profila (polkvalif i kaci ja). V tečaj se lahko prijavijo osebe, ki so že 2 leti zaposlene v gostinstvu. Tečajnina je 500 din. Prijave bomo sprejemali do 1. novembra 1970. Prijava naj vsebuje: priimek, ime, rojstne podatke, podjetje, kjer je zaposlen, in potrdilo podjetja, da ima kandidat opravljen 2-letni staž v gostinstvu. Prijavo je treba poslati na naslov: Gostinska šola Bled. 650 let Tržiča V petem razdelku osme knjige najdemo popis župnij na Kranjskem. Poglejmo, katere župnije so obstajale na tem področju v Valvasorjevih časih, komu so pripadale in katere podružnice so pripadale njim. Tudi v teh opisih bomo odkrili marsikaj zanimivega. Na strani 755 (novega štetja strani): »Župnija Kovorie. župnija Kovor (ali Khovorie) je v oglejski škofiji, pripada pa samostanu v Kostanjevici. Zato jo le-ta tudi podeljuje. Med njenimi župniki naštevajo Clementem Auguslinzhiz, Matthiam Otta-vium, Sebastianum Pushar, Clementem Justinstziz, Georgium Koscher, Niver-dium Groshel in gospoda Aleksandra Bobka, sedanjega župnika. Župna cerkev sv. Janeza Krstnika ima tri oltarje: 1. sv. Janeza Krstnika, 2. sv. Boštjana in Fabijana in 3. naše ljube Gospe. Ali ima ta župnija kake podružnice ali ne, mi ni znano.« Na strani 756: »Župnija sv. Križa pri Tržiču. Obstoji še druga župnija, ki nosi prav tako častni naslov sv.-Križa in leži pri Tržiču. Pripada ljubljanski škofiji; župnika imenuje ljubljanski škof. Župnika sta bila tod Mattheus Sterzin in Georgius Vauputitsh; slednji še zdaj opravlja to službo. Župna cerkev je posvečena sv. Križu in ima naslednjih šest podružnic: L sv. Jerneja v Seničnem (»zu Ustenizhnem«) II. sv. Urha v žiganji vasi (»zu Shigainauas«) III. sv. Martina na Trsteniku (»zu Naplech«) IV. sv. Neže na Brezjah (»zu Bresie«) V. sv. Jurija v Bistrici (»zu Feistriz«) VI. sv. Miklavža v Gozdu (»zu Ugosde«). Na strani 780: Župnija Tržič (»Neumarcktel«). Ta je v oglejski škofiji, toda pripada tr/iškemu gospostvu. Zato jo oddajajo baroni VVcrncgki. Pred tem je spadala pod stiski samostan. Leta 1399 pa je Viljem, avstrijski vojvoda napravil zameno in dal župnijo Žužemberk za župnijo Tržič. To zamenjavo je nato leta 1421 potrdil avstrijski vojvoda Ernest. To župnijo je med drugimi upravljal Georgius Vide. Sedanji župnik se piše Thomas Podgoriz. Župna cerkev je posvečena sv. Trojici in angelskemu pozdravu naše Gospe. V njej so štirje oltarji. Na cerkvenem svetu je tudi kapela naše Gospe s kar-melske gore. Zegnanje je na praznik sv. Marije Magdalene. K tej župniji spadajo tri podružnične cerkve, in sicer: I. sv. Andreja na trgu v Tržiču s tremi oltarji; tu je zegnanje na binkoštni ponedeljek; II. sv. Ane v Rovtah, po domače Urotach; ta ima tudi tri oltarje in ima svoj praznik na binkoštni torek; III. sv. Katarine, ki stoji prav tako v Rovtah (Urotach) in jo prav tako krasijo trije oltarji. Posvečenje cerkve praznujejo tu prvo nedeljo po veliki noči (Domenka in Mbis ali drugače Quasimodogcniti.« Lom torej v tem času še ni bil sedež župnije, pa tudi Leše še ne. Leše najdemo pri naštevanju podružnic radovljiške župnije (str. 794): »XIII. apostola sv. Jakoba starejšega v Lešah (»zu Leschach«). Tu je zegnanje na nedeljo pred sv. Simonom in Judo.« To smo torej našli v osmi knjigi Slave. Iz desete knige, ki govori o vojvodih in deželnih knezih na Kranjskem, povzemamo dva, tri podatke o dogodkih na tržiških tleh pred nekaj stoletji. V XX. poglavju te knjige zasledimo na str. 264 (tretjega štetja strani) naslednjo posestno spremembo, ki jo je odredil nadvojvoda Viljem: »Istega leta 1399 je le-ta tudi podelil stiškemu samostanu župno cerkev v Dobrniču hkrati /. žužemberško cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata v zameno za župno cerkev v Tržiču.« V XXI. poglavju (na str. 278) pa pravi kronist o nadvojvodi Erncstu: »Istega leta (t. j. leta 1421 — op. prev.) je tudi potrdil zamenjavo cerkve v Tržiču za župno cerkev v Žužemberku, ki jo je napravil nadvojvoda Viljem leta 1399.« XXX. poglavje desete knjige Slave podrobno opisuje potovanje Leopolda I. leta 1660, dve leti po njegovi izvolitvi za rimskega cesarja, v Ljubljano, da se mu tam poklonijo deželni stanovi. Njegovo potovanje skozi Tržič je na straneh 371—372 takole popisano: »VI. Njegovo veličanstvo je s Koroške odpotovalo 5. septembra. In ko je prišlo čez dokaj visoki vrh Ljubelj, ki loči Koroško in Kranjsko, je prispelo na večer v Tržič. To mestece je prej pripadalo gospodu grofu Henriku para* deiserju, zdaj pa otrokom in dedičem njegovega zeta, pokojnega gospoda Hermana Julija VVernegka, leži pa ob vznožju omenjene ljubeljske gore. Tam Je bilo za njegovo cesarsko veličanstvo pripravljeno prenočišče na koncu mesta (v Mallvjevi hiši, Trg svobode 5, kjer je na enem izmed vhodov v stanovanjske prostore ohranjen napis, ki govori o takratnem cesarjevem bivanju v teh prostorih — op prev.), večina služabnikov njegovega veličanstva pa je prenočila na gradu, ki stoji na majhni vzpetini nad mestom. VH. Sem se je dan poprej odpravil na premilostno željo cesarskega veličanstva, ki je hotelo z njim najprej posebej govoriti, prevzvišeni gospod Wollgang Engelbcrt, svetega rimskega cesarstva turjaški in kočevski grof, gospod šumberka in Žužemberka, najvišji dedni maršal in komornik veleslavne kranjske dežele in slovenske marke, hkrati pa najvišji glavar te pokrajine ter predsednik njenih odbornikov, tajni svetnik njegovega cesarskega veličanstva itd., z izbranim spremstvom in spremljan od prebivalstva dežele. Le-ta je pozdravil njegovo cesarsko veličanstvo, ko se je približalo deželni meji, s sicer kratkim, toda zelo prisrčnim in dobro sestavljenim govorom. Zaželel mu je srečo spričo do sem opravljenega težavnega in nevarnega potovanja in mu z najspoštljivejšo poklonitvijo izrazil v imenu pokrajine, ki mu je bila pred mnogimi leti zaupana, njeno najponižnejšo uslužnost, pokorščino, zvestobo in vdanost. Njegovo cesarsko veličanstvo je odgovorilo na ta nagovor kratko, vendar zelo milostno, bolj natanko pa obrazložilo, čemu je prišlo sem. VIII. Naslednjega dne, 6. septembra je njegovo cesarsko veličanstvo ostalo tu do poldneva, deloma zato, da da spremstvu po utrudljivem potovanju malo počitka, deloma pa tudi zato, da bi dočakalo še tiste, ki jih je zadržal tako ozki preval. Medtem pa je visokospoštovani gospod deželni glavar hitro odjezdil nazaj v Ljubljano in skladno s svojimi budnimi opažanji podvzel vse ustrezne ukrepe, ki so bili po njegovem mnenju za sprejem njegovega cesarskega veličanstva potrebni. Z njim je prišel tudi presvetli knez in gospod, gospod Janez Vajkard, turjaški knez, šlezijski vojvoda iz Munsterberga, gospod brat njegove prevzvišenosti gospoda grofa in deželnega glavarja s svojo visoko knežjo gospo soprogo in se nastanil v stanovanju večkrat imenovanega gospoda deželnega glavarja. IX. Popoldne je njegovo cesarsko veličanstvo odpotovalo z njegovo vjsa^° knežjo svetlostjo gospodom nadvojvodo Leopoldom Viljemom v tri milje dd Tržiča oddaljeni Kranj, ki je, kot trdijo, najstarejše mesto kranjske dežele.« Varčujmo na deviznih računih 1 Devetdeset let spominov Malo je ljudi, ki jim je življenje poklonilo toliko let kot Francu Pintarju, Jeriče-vernu očetu iz Knap v Selški dolini. Luč sveta je zagledal leta 1878, torej bo kmalu praznoval 93. leto delavnega in razgibanega življenja. Toliko lepega in grenkega je doživel v teh letih, da se Ivan Resnik pred svojim gospodarskim poslopjem za vzrejo piščancev. — Foto J. Vidic Kmet brez živine Kmetija gre, kjer je gospodar mlad, iznajdljiv in marljiv, kmetija pa opremljena s potrebno mehanizacijo Med Komendo in Kamnikom je prijazna vasica Moste. Anton Cibašek, predsed nik krajevne skupnosti Moste, mi je svetoval, naj obiščem kmeta Ivana Resni ka. »Zanimivo in poučno,« mi je dejal in se odpeljal na delo. 33-letnega Ivana Resnika sem srečal na dvorišču, kjer je polnil krompir v vreče in ga pripravljal za prodajo. Pa prisluhnite najinemu razgovoru: »Koliko imate živine?« »Hlev je prazen. Nimam krav, konja, prašičev, le nekaj kokoši, pa še te bom prodal.« »S čim pa se potem ukvarjate?« »Z vzrejo piščancev. Lani sem vzredil 16.000, letos pa že 20.000 piščancev. Zdaj imam na vzreji 11.009 piščancev pasme Hubert za Perutnino Duplica. Ti piščanci ne bodo namenjeni za prodajo, temveč jih Perutnina potrebuje zaradi jajc« »Imate urejene prostore za vzrejo piščancev?« »Seveda. Zgradil sem nov objekt za vzrejo piščancev, v katerega sem lani vložil 20 milijonov S din.« »In kaj še pridelate na kmetiji?« »Letos sem pridelal 100 ton krompirja, od tega 70 ton jedilnega. S prodajo nimam težav in je celotno koHčmo krompirja odkupilo trgovsko podjetje Mercator. Pakiram ga sam v vreče in prodajam po 66 S din za kilogram. Pridelal sem tudi 40 ton sena, ki ga bom tudi prodal, ker nimam živine. Na 3 ha sem pridelal tudi pšenico. Letos je znašal pridelek pšenice 2600 kilogramov na hektar. Druga leta je bil boljši pridelek. Sadja imamo samo za dom.« »Koliko rok pa obd:' vašg kmetijo?« »Za delo sva sama z fcr' Imam dva otroka; eden je ■'• v zibelki, s3n pa obiskuje drugi razred osnovne šole. Pri vzreji piščancev nam pomaga neka starejša ženica. Vse delo opravljamo s stroji. Imam traktor in kombajn za pobiranje krompirja. V pretekli sezoni sem porabil prek 10 ton umetnih gnojil. Samo škror/ljepje krompirja proti plevelu in hrošču me je letos stalo 289.000 S din. Starejši ljudje še pridejo včasih pomagat na kmetijo, mladina pa ne, ker lahko drugje več zasluži.« »Vam je dolgčas po živini?* »Moj oče je redil dva konja in okrog 10 glav živine. S perutnino je manj dela in boljši zaslužek.« Vsakdo pa res ne more biti in ne zna biti kmet. Če pa bi moral Ivan Resnik opravljati izpit za poklic kmeta, bi ga zanesljivo opravil z odličnim uspehom, pa še marsikaterega profesorja bi dal v koš. J. Vidic vsega, kot pravi sam, niti spominja ne. Pa vendar so se strani v moji beležnici hitro polnile z zanimivimi spomini, ko sem ga obiskal. Zelo natančno se Jeričev oče spominja otroških dni, od katerih ga k>či malodane celo stoletje, ko je z drugimi vaškimi paglavci ugnal marsikatero norčijo. Posebno dobro se spominja malce neprijetnega dogodka. Prijateljem je holol pokazati, kako je oče zlezel v vodnjak, toda spodrsnilo mu je in le srečnemu naključju, pravzaprav plitvi vodi in blatu na dnu, se je moral zahvaliti, da ni žalostno končal v vodnjaku. Komaj so ga dobro minile otroške norčije, že je moral »cesarja služit«. Ko je slekel vojaško suknjo, je bilo treba pomislit' na zaslužek, kajti domača zemlja je bila prestopa, Dvajsetleten se je napotil v Leoben, kjer je več let delal v premogovniku. Toda pot ga je vodila še dlje od doma; podal se je čez veliko lužo v Severno Ameriko, kjer je štiri leta kopal v jami. Leta 1908 se je 7. lepimi, toda težko prislu-ženimi prihranki, vrnil. Tisto leto si je ustvaril družino. Toda spet je moral za zaslužkom; za dve leti je zapustil ženo, ki je skrbela za gostilno, in se spet odpravil v daljne ameriške rudnike. Po vrnitvi iz Amerike so ga čakala še štiri težka leta, ki jih je preživel v vihri prve svetovne vojne, medtem ko ga je doma čakala žena s štirimi otroki. Drugo polovico življenja je Jeričev oče preživel bolj mirno. Z ženo sta skrbela za gostilno, ki je slovela daleč naokoli. Rodilo se jima je šest otrok. Žena mu je umrla že pred loti. Mnogo uric je Jeričev oče posvetil svojemu konjičku — kot bi rekli danes — čebelarstvu. Prvi čebelji panj je kupil pred približno petdesetimi leti in odtlej čebelarjenja ni nikoli opustil. Pred leti, ko sta mu nekoliko opešala vid in sluh, je sicer podaril čebele vnuku, toda še vedno pogosto stopi v čebelnjak. Kdaj pa kdaj prime celo za lažja dela. Preden sem se poslovil, sem Jeričevemu očetu obljubil, da ga bom spet obiskal ob stoletnici. Ivan B. pn Gorenjski kreditni banki Artikel JANEZ 143 103 pihunting velikost 39—46 cena 149 din Artikel INES 315 102 datelj hunting velikost 35—43 cena 119 din TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Predsednik Tito se je vrnil s potovanja po nekaterih zahodnoevropskih državah. Obiskal je Belgijo in Luksemburg, na povratku pa se je zadržal za nekaj ur v Bonnu in se pogovarjal s kanclerjem Brandlom. že čez nekaj dni se bo znova odpravil na pot — tokrat na Nizozemsko in — spet na povratku — še na kratek sestanek s francoskim predsednikom Pompidoujem v Pariz. Pozneje letos bo obiskal še Italijo. Čeprav je zahodnoevropska turneja razdeljena na več delov, gledamo nanjo kot na celoto. Po njenem zaključku bo namreč imel predsednik za sabo pogovore z najvišjimi voditelji vseh šestih držav, ki sestavljajo močno gospodarsko skupino — Evropsko gospodarsko skupnost. Pomena naših odnosov s temi državami ne moremo podcenjevati, Titova evropska turneja saj sodijo med najbolj razvite in najbogatejše v Evropi in s tem tudi na svetu. Razen tega so to naši zelo pomembni trgovski partnerji in od tega, kako bomo uspeli razvijati našo trgovino in druge gospodarske odnose z njimi, je močno odvisen naš nadaljnji gospodarski razvoj. Ne smemo tudi pozabiti, da v teh državah dela večina naših delavcev v tujini, će k temu prištejemo še, da smo hkrati z njimi življenjsko zainteresirani za mir in varnost v Evropi — potem je več kot dovolj razlogov, da si moramo želeti z njimi čim boljše odnose in čim širše sodelovanje. Predsednikov obisk je bil prav zaradi teh vidikov izredno pomemben. Povsod je naletel na pripravljenost še bolj razviti gospodarske in druge odnose, hkrati pa je z gostitelji tudi pretresel mednarodna in zlasti evropska vprašanja, kar je omogočilo večje medsebojno razumevanje. Ta obisk je olajšal našim organizacijam, podjetjem in vsem zainteresiranim navezovanje stikov in sodelovanja s članicami EGS in samo upamo, da bodo vsi prizadeti znali to pametno in učinkovito izkoristiti. Predsednik Nixon je prejšnji teden razglasil svoje dol- Prišla bo zima bela in skrila umazana bo dela. — Foto F. Perdan Bralci so želeli, naj slikamo go napovedane predloge za rešitev krize v Indokini. Predlagal je program petih točk: prekinitev ognja v Vietnamu, Laosu in Kambodži, postopen umik ameriških čet, sklicanje mednarodne mirovne konference, skupno iskanje rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse Vietnamce in takojšnjo izmenjavo ujetnikov. Prizadete strani v Indokini še niso uradno odgovorile na Nixonove predloge, neuradno pa jih močno kritizirajo, češ da gre v veliki meri za predvolilni manever. Seveda ni nihče pričakoval, da bodo Nixonovi predlogi taki, da jih bo nasprotna stran lahko kar takoj sprejela — najbrž niti Nixon sam. Toda na pogajanjih o Vietnamu v Parizu imajo zdaj na razpolago dve varianti za rešitev: ameriško in vietnamsko. Gotovo ne bo nobena v celoti sprejeta, toda to, da sta obe strani izdelali in pred- ljudje in do olo dlki mmmm lagali svoja načrta kaže, da se želita pogajati in najti politično rešitev. To pa daje določeno upanje, da bodo pariška pogajanja končno le prišla iz slepe ulice. Gotovo pa še ne tako kmalu in tudi ne na lahek način. V Pragi se je začel proces proti osmim znanim češkim izobražencem, ki so obtoženi dejavnosti proti republiki in proti prijateljstvu med češko--slovaško in Sovjetsko zvezo. To je prvi politični proces na češkoslovaškem, odkar so avgusta 1968 deželo zasedle čete varšavskega pakta in preprer čile izvajanje nove politike češkoslovaške komunistične partije. Husakovo vodstvo je sicer obljubljalo, da ne bo procesov, toda očitno je moralo popustiti pred pritiskom zelo močnih skrajnežev. Obstaja strah, da bo moralo več ali manj popuščati tudi v pri* hodnje, tako da ni izključeno, da bodo sedanjemu procesu sledili še novi. To pa bo že tako slab politični položaj v deželi samo še poslabšalo in povečalo jez - v.i vodslvom in prebivalstva Veliko truda in objestnosti je bilo treba za to »junaško« dejanje v Prešernovem gaju — Foto: F. Perdan Vidim, da napredujete v strojepisju. Dobro pa bi bilo, če bi vstavili v stroj tudi papir ... —■ Dragi, danes nisem porabila niti kaplje bencina ... Pritožuješ se, ker čakaš moža samo eno uro! Kaj pa jaZ| kj ga fakam že deset let? Veste, spoštovani direktor, uslužbence je vaša nezgoda tako prizadela, da danes ni nihče prišel v službo . , . 12 Prišel je svetel dan, prebudil ju iz sanj in kaj prinesel je, odstavek ta pave Čeprav ju je vse bolelo, da sta komaj prenašala, sta postala dobre volje. Bila sta v domu, liter je bil pred njima več pa si nr.t.i želela. »Dosti ni manjkalo, pa bi bilo po nama,« je sprožil krojač zanimivo plat izleta. »Res sva junaka, da nama ni para.« »Kaj junaka! Heroja.« »Počakaj! Ravno se mi vrti v glavi neka pesem. Da, takole: Na Veliko planino strma ie pot, čez Pasje pečine ne pride vsak trot! »Dobra pesem, kaj? Se sto bom napisal takih in še lepših In tako dolge bodo kot je pot, če ne še daljše.« »Seveda. In jaz bom nabral prave planinske rože za mojo zvesto Tinco.« Večkrat sta ponovila te ugotovitve in vedno še dodala: »Cmuh je figa mož. Nikdar ne bo pravi ljubitelj gora kot sva midva.« Po drugem litru, ki sta ga složno popila, sta obvisela ob Tinci: Tinca gor, Tinca dol. V vsakem stavku je bila Tinca. Mihec je še samega sebe navdušil in je sklenil: »Tovariši, ne morem več. Srce me vleče, da moram po rože za Tinco.« »Ne mudi se še,« ga je pregovarjal Žolna. »Ne, ne morem več.« Jaz ne grem nikamor,« je pribil žolna. »Tovariši, ampak . . ., jaz pa grem ... takoj!« Vstal je in bil trdno odločen, da gre po planinske rože, čeprav se mu še sanjalo ni, kje bi jih nabral. Žolna se je znašel: »Mene boš pustil brez denarja.« »No, saj ti dam tu za nekaj litrčkov,« in mu je dal precej vreden bankovec. »Dobiva so čez kakšno uro.« Šele tedaj je opazil postaranega pastirja, ki je sedel med skalami Ves čas se je ha-hljal. Videti je bilo, da je užival v prizoru, ki se je odigral pred njim. Mihec je jezo ohladi; m pripomnil glasno: »Presneta žival!« »Ha-ha-ha,« se je dalje smejal moški »ali ne poznate ko.štrunov?« »Ja, bolj slabo.« »Ste prvič na Planini?« »Prvič.« »No, vidite, jaz sem pa letos že enainštiri-dcselič Več kot pokojnino sem že zaslušil tu .gori. Vsako leto pasem od sv. Petra pa tja do malega šmarna v septembru. Planina mi je kot dom,« je navezoval ]->ogovur pastir. Bilo mu je vedno dolgčas, zato je komaj iakal, da je koga srečal. Po pogovoru je še dolgo premišljeval o tistem m tako mu je čas hitreje tekel. »Nekaj planik bi rad nabral/ je povedal svoj namen Mihec. »Ej, to je nevarno! Kolikokrat se je že zgodila nesreča. Prepadi na zahodu so čuvarji premnogih mladih življenj. Cfi se vam ne mudi, stopiva na malo v kočo in vam bom povedal, kako je bilo s sosedovim 5ane/.om . .. Mihec se je strinjal. Stopil je za možakom. »Kar se zadeva planik, je bolje, da ne brodite po skalah. Za stare kosti to ni, še mlade rado unese. Vam bom raje jaz kakšno dal.« Krojaču se je dobro zdelo. Ni imel pojma, kje bi jih iztaknil, pa tudi zbal se je. Le kdo pravi, da ni več prijaznih ljudi na svetu, je premišljeval. V koči sta se razgovorila na dolgo in široko Pastir je Mihcu povedal, kako je sosedov Janez prihajal vsako nedeljo sem gor in hodil po planike. Neke nedelje se ni več vrnil. Našli so ga mnogo pozneje v globokem prepadu mrtvega. Nin Crn u h, Mihec pa še Žolna »Velja.« Na pragu se je Mihec najprej razgleda! po Planin:. Potlej ,e krenil v nepoznani smeri. Malo je vijugal, a bi se lahko reklo, da je ubiral pot, ker ni bila strogo določena. Od daleč je zagledal dva planinca z nahrbtnikoma na ramenih. Približala sta se mu. Ravno prav, si je mislil krojač, ju bom po-baral /.:•. rože. Ko sta se približala, ju je ljubeznivo pozdravil: »Dober dan voščim. Tovariši moji, vama je kaj znano, kje bi dobil lepo planinsko rožo?« »Ja, očka, pa ne mislite na planike?!« »Tovariši, tudi na te,« je priznal Mihec. Saj res. to je prava roža! Videl jih je že, ko jih je neki .planinec prinesel y dolino. Tri tako lene kot sonce. Da, take mora prinesti Tinci, jirav take. »V sk?lr.h poglejte, tam za hribom,« sta dala svet planinca in odhitela po svoji poti. Mihca je v zanosu kar samo neslo naprej. To jih hi Tinca vesela, štirinajst dni ga še domov ne bo pustila. Dobil jih bo prav gotovo, planike, saj je slišal, da jih raste kot lis! ia in trave, le pogledati je treba dobro. Vidi pa še dobro, zategadelj se ne boji, je raz-mi'.'ial. Naletel je na trop ovac. Dobro razpoložen jih ie gledal. »•Kako lepe, mirne, krotke živalice so,« si je rekel. Med njimi se je pasel tudi koštrun, ki se mu Mihec ni zdel preveč pošten. Pritekel je za njim, ga nasadil na glavo in ga podrl na tla. Se preden se je pobral, ga je že drugič položil. Ko se je tretjič pobiral, je na sreče ugledal v bližini palico in jo zalučal proti na padalcu. Sam jo je jadrno ucvrl v hrib. »Preklemanska žival,« se je jezil in nič več ni mislil, da so to mirne, lepe, krotke živalce. Sklenil je še, da se bo drugič raje umaknil daleč naokoli. Mihec je v zameno razložil vse o prijateljih, o izletu, celo o svoji Tinci je povedal. Postala sta prava prijatelja. »Menim, da bi bolje tekel pogovor, če bi malo podrnazala,« je predlagal krojač. »Kislo mleko imam . . ., maslo sem tudi zjutraj ze naredil,« ga je napačno razumel pastir. »No, no, mislil sem na vino.« »Tega pa nimam, če bi šel Franci v dom . . . Franci! Pridi noter!« Preplašen je vstopil fantič desetih let. »Vidite, ta je že moj vnuk. Vsake počitnice ga vzamem s seboj. Zdaj mi že pridno pomaga. No, Franci, vzemi steklenico in prinesi za gospoda vino. Belo vino, si boš zapomnil?« »Raje bi cviček,« je rekel Mihec. »Plačam jaz!« Iz vljudnosti sta se še malo prerekala, kdo bo plačal. Uspel je seveda Mihec. Pastir drugače sploh ne bi mogel, ker je imel malo denarja, pa je tistega bolj stiskal. Franci je odhitel proti domu. »Ne vem, če ste že slišali, kako je bilo lanskega avgusta . . .?« je možak nadaljeval pogovor. »Ni bilo ravno naključje, da je mali Franci tekel tisto popoldne še nekajkrat v dom s prazno steklenico. Pastir je komaj utegnil po-molsti krave, s paše pa so se — še dobro —» same vrnile. Predstavljamo vam gorenjske udeležence harmonikarskega tekmovanja na Pokljuki Harmonikarje poslušal in slikal: Andrej žalar JOŽE FRČEJ, gostilničar iz Zatrnika je prišel na tekmovanje s traktorjem. Star je 65 let, igra pa že 38 let. ANGELA PINTAR iz Nomnja 6 že 45 let igra harmoniko, stara pa je 58 let. Velikokrat je igrala tudi na veselicah. JANEZ ARH iz Stare Fužine 151 je star 48 let. »Kot otrok sem se skrivaj učil na bratovo harmoniko.« PAVEL POŽAR iz Tržiča. Star je 58 let, igra pa od 1925. leta. FRANC FRANKO z Jesenic je v nedeljo zasedel tretje mesto. Star je 55 let, igra pa že skoraj 50 let. IGNAC RADELJ iz Radovljice je tudi že velikokrat nastopal na raznih prireditvah. MARIJA KODER z Jesenic je stara 60 let, igra pa že od mladih let. ANDREJ HODNIK iz Bohinjske Srednje vasi 71, star 47 let, harmoniko pa igra 30 let. FRANC RIHTAR iz Tavčarjeve 18 na Jesenicah. 58 let je star, igra pa že 35 let. PEPCA BLEJC Iz Mengša dobila prvo nagrado. PETER BLAZIN iz Jereke 18. Včasih je sam delal violine In harmonike. Star je 60 let, igra pa že 40 let. ALOJZIJ OVEN iz Medvod je star 70 let. Prvič je raztegnil harmoniko, ko je imel 6 let. FRANC KRAJNIK iz Dovjega pri Mojstrani. Star je 71 let, harmoniko pa je začel igrati 1922. leta. ALBIN VALJAVEC je doma iz Podljubelja 46 pri Tržiču. Igra že od mladih let, star pa je 59 let. FRANC VONČINA z Javorni-ka (Jefenice). Igrati je začel z 11. leti, sedaj pa je star 65 let. FRANC FABIJAN z Zgornje Besnice 50 pri Kranju. Star je 50 let, harmoniko pa igra 30 let. Igra tudi pri ansamblu v Zg. Besnici. IGNAC OMAN iz Cankarjeve ulice (blok 2) v Tržiču. Star je 61 let, igra pa 52 let. Včasih je igral na vseh prireditvah v Tržiču. FILIP ČEBAŠEK iz Strahinja pri Naklem, »žena mi je harmoniko skrila, pa sem vseeno prišel.« Star je 50 let, harmoniko pa igra od 15. leta. ANTON MENCINGER z Bohinjske Bistrice 17. Osem let je bil star, ko je prinesel harmoniko s češke. Star je 70 let. TONE BENEDIK iz škofje Loke je po končanem tekmovanju zaigral še skupaj 8 hčerko Cvetko. Tone ifP* harmoniko že prek 30 let. RADIO Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 13., 17-, 22., 23., in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., u>, 13., 15., 17., 22.. 23. in 19.30. 17. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Melodije s pop ansambli — 9-50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1200 Na današnji dan — Uvertura in caprico — K-metijski nasveti — Slovenske popevke — Priporočajo vam — Glasbena pravljica — Igramo za prijetno razpoloženje — 15.30 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Poje mezzo-soPranistka Vera Soukupova — 16.00 Propagandni vrtiljak — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — l8-15 Iz jugoslovanske baletne glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otro-c>— 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Spoznavajmo svet iu domovino — 21.15 Panorama zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — ^•OS s pesmijo in plesom v novi teden Sobotni mozaik — 18.40 Lah- j ka glasba — 19.00 Pet minut J humorja — 19.05 Večer ob po- 1 pevkah in plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Majhen koncert pianistke Tatjane Bučar — 22.15 Okno v svet — 22.30 Fantazije in priredbe — 23.55 Iz slovenske poezije 18. OKTOBRA 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.20 Drugi program 13.05 Popevke slovenskih avtorjev — 13.30 Pol ure z pailiniirh ansambli — 14.25 ^'asbenii variete — 15.35 Jazz na drugem nrogramu — 16.05 Po že m programu P°vke iz studia 14 — 16.05 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pij ade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 d>n, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo popusta. Neplačanih nglasov ne objavljamo 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.44 Orkestralna skladba za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z ansambli po Sloveniji — 14.05 Veseli zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko SportoO popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.50 Glasbena med igra — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Popevke, ki jih radi poslušate — 13.30 Z orkestrom Henrv Mancini — 14.00 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 14.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.35 Popevke s slovenskih festivalov — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Odlomki iz operet, musicalov in filmov — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Sem in tja po Budimpešti — 19.30 Revaja zabavne glasbe — 20.05 športni dogodka dneva — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Festival v Bayreuthu 1970 — 23.20 Skladateljski portret Witolda Lu-toslavskega — 23.55 Iz slovenske poezije 19. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Popevke slovenskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Čudežni mandarin — baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lepe melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje Goriški oktet — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Slereo-fonski operni koncert — 21.00 »Kdor prodre v bistvo moje umetnosti, bo rešen bede .. .« — 2. oddaja — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 S r vei — 13.30 Pol ure z orkestri — 15.35 Popevke se vrstijo — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Minute z orkestrom James Last — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Poljski pevci zabavne glasbe — 19.20 Ponedeljkova panorama zabavne glasbe — 20.05 Bach na čembalo in orgle — 20.50 Pota našega gospodarstva — 21.45 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 22. 55 Jesen Hermanna Hallerja in drugo iz sodobne švicarske glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije OKTOBRA stoletij v produkciji našega studia— 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 21. OKTOBRA 8.10 Operna matineja — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Slovenski pevci zabavnih melodij — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Slovo v jeseni — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Leonid Kogan in Bach — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Dva prizora iz opere Zaljubljen v tri oranže — 1840 Naš razgovor — 19.00 Laho noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana— 21.40 Minute z majhnimi ansambli — 22.15 S festivalov jazza — 23.25 Melodije in ritmi današnjih dni 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Nočni koncert — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 češkoslovaške popevke Drugi program 13.30 Pol ure z orkestri — 14.05 Popevke iz studia 14 — 15.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z ansamblom Klaus VVunderlich — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Popevke slovenskih avtorjev— 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 21.15 Naš intervju — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radij- ska kinoteka -venske poezije 23.55 Iz slo- 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Poje moški zbor Grafika — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomek iz opere Veronika De-seniška — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljene tuje popevke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Deset minut z orkestrom Caravelli — 14.40 Mladinska radijska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.10 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Poljska glasbena avantgarda — 23.15 Popevke in zabavne melodije iz studia Radia Beograd Drugi program 13.05 Melodije s pop ansambli — 13.30 Lahka glasba za razvedrilo — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Popevke iz studia Beograd — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom - 21.10 Glasba davnih Drugi program 13.05 Od popevke do popevke — 13.30 Plesni zvoki — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 15.35 Z ansamblom Bele vrane in Korni grupo — 16.05 Operetne uverture — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.00 O avtomobilizmu — 19.05 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne — 20.30 Na mednarodnih križ-potjih — 20.40 Večerni con-certino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 22. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Revija popevk s slovenskimi pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Prizor iz opere Jevgenij Onjegin — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut z orkestrom in zborom Ray Coniff — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl —14.30 S pianistom Borutom Lesjakom — 14.45 Mehurčki — 15.40 Inozemski zbori — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.15 Popevke za vas — 23. OKTOBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Plesi za klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13 30 Priporočajo vam — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Patetični koncert — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Čiovek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 20 let Slovenskega okteta — 20.30 Top pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Radi ste jih poslušali — 13.30 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Priljubljene slovenske popevke — 16.05 V ritmu današnjih dni — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 Radijska igra — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.00 Dve sonati Jana Ladislava Dušika — 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA, 17. OKTOBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce, 15.30 Košarkarski turnir Partizana (RTV Beograd) — 17.45 Obzornik. 17.50 Po domače, 18.15 V senci zvezd, 19.10 Mozaik, 19.15 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Senegalski folklorni ansambel (RTV Beograd) — 21.35 3-2-1, 21.40 Skrivnosti morja, 22.05 Nepremagljivi — serijski film, 22.55 TV kažipot, 23.15 (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba, 18.20 Disnevev svet. 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV EJ 18. OKTOBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Poročila, 9.35 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana (RTV Ljubljana) .— 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 12.05 TV TV kažipot, 13.45 Test z glasbo (RTV Ljubljana) — 14.00 Uvod v športno popoldne, 14.45 Tekmovanje v odbojki, 15.00 Pred svetovnim prvenstvom v gimnastiki (RTV Ljubljana) — 15.15 Rokomet Železničar : Borec (RTV Sarajevo) — 15.50 Svetovno prvenstvo v karate j u (RTV Beograd) — 16.05 športne novice (RTV Zagreb) — 16.20 Košarkarski turnir Partizana (RTV Beograd) — 18.30 Mestece ¥*eyton — nadaljevanka 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, (RTV Ljubljana) — 20.35 Mejaši — humoristična oddaja (RTV Zagreb) — 21.35 Godala v ritmu (RTV Ljubljana) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.00 Teroristi — dokumetar-ni film (RTV Beograd) — 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV LZ3 19. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.10 Francoščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Zgodbe o Tuktuju, 18.15 Obzornik, 18.30 Med gojenci v vojaški šoli (RTV Ljubi Jana) — 19.05 Glasba, glasba (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Hišica iz sanj — francoska TV drama, 22.05 Nizozemska — reportaža, 22.20 Znani obrazi, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) — 18.15 TV vrtec (RTV Beograd) — 19.05 Glasbeni film (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV daja (RTV Skopje) — 19.20 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 22. OKTOBRA 20. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 15.55 T V vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.45 Mala lupinica, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Srečanje v studiu 14, 19.00 Mozaik, 19.05 O našem govorjenju, 19.30 Zgodovina kozmetike, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Gospa Miniver — ameriški tilm, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Risanka (RTV Beograd) — 18.05 Mali svet, 18.30 Telesport, 19.05 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina, 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Izbrali smo v Kranju, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 20.35 Primer dr. Finlava, 21.25 Kulturne diagonale 22.00 I. simfonija, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški spored (RTV Sarajevo) — 18.30 Narodna glasba, 19.05 Tehnični nasveti (RTV Zagreb) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 23. OKTOBRA H 21. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Velika šolska ura, 12.00 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Zaklad kapitana Paran-gala, 18.30 Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik, 19.05 Narodna in zabavna glasba, 19.20 Kaleidoskop, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Zlata mladina, 22.35 Mladi levi na mednarodnem jazz festivalu, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.50 Veliki in majhni (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena od- 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Bratovščina 1 Sinjega galeba, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Mladinski klub (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik, 19.05 Na poti po Istri, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 25 let OZN, 21.20 Pogledi nazaj — češki film, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški spored (RTV Skopje) — 18.30 Mladinski klub (RTV Zagreb) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV KRANJ CENTER 17. oktobra amer. film TARZAN V NEVV YORKU ob 10. uri, amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 15.20, 17.40 tri 20. uri, premiera amer. barv. CS filma OAZA SMRTI ob 20.20 18. oktobra ameriške barvne risanke ob 10. uri, amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 14.20, 16.40 in 19. uri, premiera i tali j. barv. filma SILVIA IN LJUBEZEN ob 21.20 19. oktobra premiera franc.-nemškega barv. CS filma NEMIRNE NOCI LADY HA-MILTON ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra franc.-nem.ški barv. CS film NEMIRNE NOCI LADY HAMILTON ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 17. oktobra premiera amer. barv. filma MOJSTROVINE VVALT DISNEYA ob 16. uri, franc. barv. CS film TETOVIRAN ob 18. uri, amer. barv. VV film SRCE JE SAMOTEN LOVEC ob 20. uri 18. oktobra franc. barv. CS film TETOVIRAN ob 14. in 18. uri, amer. barv. VV film SRCE JE SAMOTEN LOVEC ob 16. in 20. uri 19. oktobra amer. bari. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 16.40, amer. barv. VV film SRCE JE SAMOTEN LOVEC ob 19. uri 20. oktobra amer. barv. VV film MADAM X ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 17. oktobra angl. barv. CS film NOC GENERALOV ob 20. uri 18. oktobra angl. barv. CS film NOC GENERALOV ob 17. in 19.30 Tržič 17. oktobra ameriške barvne risanke ob 16. uri, franc. barv. CS film NEUKROTLJIVA ANGELIKA ob 18. in 20. uri, premiera italij. barv. lil ma SILVIA IN LJUBEZEN ob 22. uri 18. oktobra amer. film TARZAN V NEVV YORKU ob 10. uri, amer. barv. CS film GOLI IN MRTVI ob 14.40 in 19. uri, franc. barv. SC film NE- I UKROTLJIVA ANGELIKA ob 17. uri 19. oktobra italij. barv. J film SILVIA IN LJUBEZEN I ob 18. in 20. uri 20. oktobra italij. barv. film SILVIA IN LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 18. oktobra franc. barv. film BARCICA PO MORJU PLAVA ... ob 17. uri, koncert pevskega društva LIRA ob 20. uri 19. oktobra amer. barv. CS film GOLI IN MRTVI ob 17. in 19.20 20. oktobra amer. barv. CS film GOLI IN MRTVI ob 17. in 19.30 ii Jesenice RADIO 17.—18. oktobra amer. barv. CS film PLAVOLASI MAŠČEVALEC 19. oktobra franc. barv. CS . film PET FANTOV ZA SIN-GAPUR I 20. oktobra nemški barv. flm V KREMPLJIH MAMIL Jesenice PLAVŽ 17.—18. oktobra nem. barv. film V KREMPLJIH MAMIL 19. —20. oktobra amer. barv. CS film PLAVOLASI MAŠČEVALEC Dovje-Mojstrana 17. oktobra franc. barv. CS film MALE VRLINE, VELIKI GREHI 18. oktobra angl.-nem. barv. film KLUB UBIJALCEV IZ BROOKLYNA 20. oktobra nem. barv. CS film BELI VOLKOVI Kranjska gora 17. oktobra itali j.-amcr. barv. CS film NEKOČ NA DIVJEM ZAPADU 18. oktobra amer. film MESTO BREZ MILOSTI i I T i ' } Radovljica 17. oktobra amer. barv. film POZIV REVOLVERAšU ob 18. uri, franc. barv. falm MAC KENNINO ZLATO ob 20. uri 18. oktobra amer. barv. film POZIV REVOLVER AšU ob 16. uri, amer. barv. film MAC KENNINO ZLATO ob 18. uri, amer. film POLJUBI ME NORČEK ob 20.15 19. oktobra angl. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI Z* NORVEŠKO ob 20. uri 20. oktobra amer barvni film LADJA FANTOM ob 20. škofja Loka SORA 17. oktobra amer. barv. film LOČITEV PO AMERIŠKO ob 18. in 20. uri 18. oktobra amer. film BED- FORD STRELJA BREZ OPOZORILA ob 15. uri, amer. film LOČITEV PO AMERIŠKO ob 17. in 20. uri 19. oktobra amer. fi'117 BEDFORD STRELJA BREZ OPOZORILA ob 19. uri 20. oktobra franc. barv. CS film *ANDAR SE ŽENI ob 20. uri Rešitev nagradne križanke 1. KRAMAR, 7. KORANA, 12. MATINEJA, 14. SLAP, 15. EZ, 16. KANAPE, 18. AZI, 19. TUR, 21. TIN, 22. MATEJ, 26. POLIV, n- ENCIM, 28. SET, 31. TIM, 32. APETIT, 35. NV, 36. OKAN, 38. OMAKANJE, 40. NINIVE, 41. KANCER i Izžrebani reševalci Rešitev nam je poslalo 118 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Slavka žibert, Kranj, Poštna 4; 2. nagrado (20 din) Radko Golja, Ljubljana, °b Ljubljanici 10; 3. nagrado (10 din) pa Dragica Zaplotnik, Letence 6, p. Golnik. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nag radna križanka VODORAVNO: 1. reka pod srednjesibirskim višavjem, pri-k i,-.,,;.i ____n iw..ii<» v nartizanih. oar- vuuuRAVNO: 1. reka pod srednjesimrsKii tok Jeniseja, 7. vrsta pokrivala, 13. življenje v partizanih, partizanstvo, 15. ovalna skleda, 16. kratice za mednarodno organizacij- " - ------. v., ,j, uVUlIlct SMCUfl, IV. . ~ - ---- . n»acijo dela (International Labor Organisation), 17. grbki b°g ljubezni. 18. kdor se nesebično vnema za kak vzor m se *anj žrtvuje, zanesenjak, sanjač, 21. ime filmske igralke Gar dner, 22. Simon Gregorčič, tudi kratica za singular, 23. mol narodna avtomobilska onaka za Turčijo, 24. Emil Adamič, 26 enaka sičnika, 27. loščilo, raztopina raznih smol v eteričnih oljih, alkoholu, bencinu, 29. znan kraj blizu Raven na Sloven skem Koroškem 34. kopno, obdano z vodo, 36. reka na Pelo-Ponezu, 37. ljudje, svet, rod, rodovna skupnost, pleme, 39. "Porabljanje, upravljanje materialne dobrine, 42. roman, ki *f Je napisal francoski pisatelj Claude Anet, 43. edina nearab-ska republika v Prednji Aziji na severu arabskega polotoka. TRŽNI Jesenice Kranj Tržič | PREGLED Jesenice Kranj Tržič solata 4 3 3,50 | ajdova moka 5 6 6 špinača 4 4,30 5 | koruzna moka 4 — korenček 3,50 1,80 3,50 g jajčka 0,90 0,70 0,80 slive 3 2,70 2,50 | surovo maslo 11 24 20 jabolka 2 1,80 1,50 | smetana 10 11,50 10 pomaranče — — — P orehi 30 33 28 limone 5 6 — j| klobase 6 4,20 ■ česen 12 7,60 10 | sir skuta 5 5,90 7 čebula 4 2,60 3 | sladko zelje 2,50 0,90 1,50 | fižol 3,50 — 7 H breskve — —- 1 pesa 2,80 1,40 2 5 — } kumare 4 3,70 3,50 g paradižnik — — t paprika — 2,50 — jj krompir 0,90 0,85 1 PonwPlCNO: l" vu,kan na Filipinih na otoku Mindanao, 2. krai°rS^ak' mornar> 3. veliko utrjeno poslopje, graščina, tudi mo;'.na Goriškem v Prekmurju, 4. kdor goji atletiko, 5. avto-7 ^ 1 ka oznaka za Reko. 6. zavetišče, zatočišče, pribežališče, Siigli "ki starodavnega kraja na Kreti (kralj Minos), 8. Lado v ..t„,C' ata» Papa, 10. vrsta, sorta; kar je nabrano, bera, 11. |„ "p.. ar sPraviti, 12. konj dirkač, 14. ime našega dramskega dem-T1^*1 igra,ca Ranerja, 19. francoski slikar in kipar mo-glavii Hans> 20- tuJe žensko ime (Teodora), 22. složnost, 25. niadi v?eSt° A,žira' 28 črni< rumenokljuni ptiči, tudi deli, koce. . ' . .• v5Juga, okljuk, ovinek, 31. doba, vek, 32. sove uhari-ne'm VJri' 33. nemško mesto ob reki Saale, znamenito po odlič-našale 35' komunistična partija Albanije, 38. kurir, pre- 8o*ahodSPOrOČi1' glasnik' osebni zaimek, 41. kratica za ju- • reeŠi!eV poš,l|te do četrtka, 22. oktobra na naslov: Glas, Trg t • °luc'Je 1- Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: *• 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. ta ^5pSKl MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odpr ZgQtj .na arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno ra2st°Vlnska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši pa je na ogled ^ va risb s tušem Petra Jovanoviča. °glec|tOCn' stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na siav ropubliška zbirka Slovenska žena v revoluciji in raz-etnot- jPomeniki NOB. V drugem nadstropju je odprta V p ka razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. Kaleri *Crn°V'- n'^' !e °dPrt Prešernov spominski muzej, v rarr^1'.^ 'st* stavbi pa jc na ogled razstava Bevkovo lite-^ale • k' i° Je pripravila osrednja knjižnica v Kranju do iy's. in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10 u- «n od 17. do 19. ure. . Športne loterija | prireditve Porcčilo o žrebanju srečk 42. kola — 15. 10. 1970 srečke so zadele s končnicami din iO 20 4867s) 1.000 89350 500 278030 10.000 545290 10.000 61 20 25071 500 32661 520 91881 2.000 2 6 05812 506 26352 1.006 011672 10.000 077842 150.006 145932 10.000 63 10 2273 200 02713 500 028103 10.000 163333 10.000 568353 50.000 54 10 51884 500 93624 1.000 116534 10.000 164934 10.000 492654 10.010 15 10 165 50 33215 510 689805 10.000 16 30 766 100 7396 200 229696 10.000 363886 10.000 7 -* 6 13427 506 38867 2.006 54487 1.006 036327 10.006 48 10 88 10 80508 500 230108 10.000 623218 10.000 9 6 19929 1.006 78199 506 727849 10,006 SOBOTA KRANJ — Ob 15. uri na stadionu v Stražišču slovensko prvenstvo v rugbvju. JESENICE — Ob 10. uri pri Zvagnovem mostu start jesenskega občinskega krosa. Ob 19. uri na ledeni ploskvi Podmežakljo hokejska tekma prvega kola za državno prvenstvo Kranjska gora : Beograd. NEDELJA KAMNIK — Ob 9. uri na rokometnem igrišču os. š. Tomo Brejc tekma ženske LCRL Kamnik : Alples B. Ob 10 uri na odbojkarskem igrišču SOL Kamnik : Ljubljana. BLED — Ob 10. uri s štar-tom sredi Bleda mladinska dirka za pokal turističnega društva. TRŽIČ — Ob 15. uri na nogometnem igrišču tekma ZCNL Tržič : Adria. ŠKOFJA LOKA - Ob 15. uri na stadionu v Puštalu tekma ZCNL LTH : Tolmin. SELCA — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma ženske SRL Alples : Kr. gora. JESENICE — Ob 19. uri na ledeni ploskvi Podmežakljo hokejska tekma prvega kola za državno prvenstvo Jesenice : Olimpija. GORENJSKA ROKOMETNA LIGA: Radovljica : Tržič B, Kr. gora : Žabnica, šešir : Križe B, Kranj B : Jesenic j, Sava : Alples. Druga gorenjska liga: Dij. dom : Besnica, Radovljica B ! Storžič, Kranj C : Preddvor, 'šešir B : Krvavec, Duplje B : Alples B. GORENJSKA NOGOMETNA LIGA: člani: Predoslje : Podbrezje, Jesenice : Šenčur, Alples : Kranj, Naklo : Kropa, Lesce : Preddvor; mladinci: LTH : Kranj, Tržič : Triglav; pionirji: Predoslje : Podbrezje, Jesenice : Šenčur, Alples : Kranj A, Naklo : Lesce, Tržič : LTH, Triglav A : Kranj B, Triglav B : Trboje. —dh poročili so se V KRANJU Fajfar Marjan in Fon Magdalena; Dubnikar Franc in Kušar Antonija; Nai tnik Vinko in Retelj Pavla, ŠKOFJA LOKA Gašperlin Jožef in Miže Ivanka, Bogataj Rado in Gnjezda Metka. TRŽIČ Meglic Jožef in Kavar Marija. umrli so V KRANJU Segolin Ana, roj. 1896; La-diha Karolina, roj. 1886; Kline Ivana, roj. 1894; Run-nik Antonija, roj. 1888; Vodir Marjan, roj. 1941; Jerala Jože, roj. 1892; Lukanc Neža, roj. 1891; Ribnikar Janez, roj. 1899; Bučan Frančiška, roj. 1897. ŠKOFJA LOKA Gaber Janez, roj. 1876. TRŽIČ Maršanič Marija, roj. 1889; Paplej haua, loj. 1899. MOMA HIŠA Za jesensko-zimsko sezono 70—71 je Modna hiša v Ljubljani pripravila bogato kolekcijo ekskluzivnih modelov ženskih ptaščev in kostimov v aktualnih materialih, barvah in krojih, tako da bo lahko vsaka ženska našla sebi primeren model. Andraž se je tisto nedeljo pripeljal v mesto, katerega ime si res nisem zapomnil. Pripeljal se je tako s svojim »fičkuin« in še slutit ni, kaj vse ga čaka v tem malem mestu. Počasi je vozil po glavni ulici in si ogledoval mesto tako, kar iz žabje perspektive. Nekaj časa se je tako vozil, potem pa je zapeljal k robu ceste, ustavil avto in izstopil. »Oprostite, tukajle . ni dovoljeno parkirati,«, ga je opozoril službujoči mož postave. »Prav. Kje pa potem lahko?« »Tam, za vogalom.« Zapeljal je Andraž tja za vogal in parkiral. »Kazen!« je zaslišal za sabo. »Zakaj pa kazen?« še je začudil in pogledal redarja. »Saj mi je vendar službujoči mož postave dovolil parkirati prav tu.« »Parkirati je tu že dovoljeno, ni pa dovoljeno voziti! Razumeli?« Ko je Andraž plačal minimalno kazen, se je odpravil Nekulturni laže nekulturno, kulturni pa kulturno. Bogastvo je revščina bogatih. Ni bedak, kdor naredi napako, temveč tisti, ki v njej trmasto vztraja. Glasba omejuje svobodno gibanje. Prazna slama je boljša kot marsikateri pogovor, časti pravzaprav ni, obstaja le častihlepje. Najhujši beg je beg od samega sebe. »Ali ne poznate predpisov?« ga je nahrulil oni s piščalko okrog vratu. »Predpisov?« se je čudil Andraž. »Le izložbo sem si hotel ogledati.« »Saj si jo lahko ogledate, ampak iti morate naokrog, tamle do tistega znamenja, potem pa levo čez prehod, naravnost in spet levo. Tak je predpis.« FLORE PREDPISI parkirat avto na drugo stran mesta. »Alo, tovariš,« je zaslišal čuvaja, »na tla ste vrgli cigaretno škatlico, za to imate posebne posode za odpadke. Kazen.« »Ne bo držalo,« se je Andraž uprl. »škatlico sem izgubil, ne pa odvrgel. Kaj ne vidite, da je še polna?« »Polna ali prazna, to ni važno. V predpisih ni to nič omenjeno. Kazen je ista za prazno ali polno odvrženo škatlico. Kazen!« Tako je prišel Andraž tja, kjer bi se lahko reklo, da je središče tega malega mesta. Zagledal je na drugi strani ceste lepo izložbo in se napotil tja. Za hrbtom je zaslišal piščalko. Storil je tako, kot mu je bilo rečeno. Stopil je s pločnika in hotel čez cesto, na sredi katere je stal mož, ki je urejal promet, kadar ga je kaj bilo. »Stoj!« je nadrl Andraža. »Kaj ne vidiš, da sem z obrazom obrnjen proti tebi? Ne poznaš predpisov? To pomeni, da imajo sedaj prednost listi, ki prihajajo po ulici navzdol ali navzgor,tisti pa, ki mislijo ulico prečkati, morajo počakati. Tak je predpis.« »Že, že, ampak sedajte sva čisto sama na cesti in vi ste se prav ta trenutek obrnili proti meni...« »Seveda sem se pravkar obrnil proti vam. Ni me tre- ba poučevati. Končno pa to delam v vašo korist.« Počakal je Andraž, da je tovariš na sredi ceste dvignil roko in okrcnil navzdol po ulici, nato pa prečkal cesto. Sedaj je le prišel do tiste izložbe. Komaj je zapičil pogled v predmete v njej, ko pristopi k njemu mlad redar s silno strogim obrazom. »V trenutku se razidite,« je dejal. »Kaj vam ni znano?« »Kako prosim?« »Brez vsakega kako. Menda mi ne mislite ugovarjati. Jaz predstavljam predpise, ta pa pravi, da se morate raziti, ker je tu proga za pasje dirke. Razumljivo?« Seveda je bilo Andražu razumljivo, le to mu ni bilo jasno, kako naj se razidejo, ko je bil pa čisto sam sredi mesta, izvzemši redarje. Andraž je ubogal in odšel s prepovedanega mesta. V bližnji trgovini si je kupil banano. Stopil je do prvega koša za odpadke in jo tam olupil. Ko je nadaljeval pot, je pazil, da ne bi prišlo do skupine, ki bi lahko ovirala pasje ali pa kakšne druge dirke, ko je prečkal ulico, je pazil, da je bil prehod dovoljen in bil je prepričan, da ni zagrešil nobene napake. A redar, ki ga je srečal, je mislil drugače. »Banana,« je dejal. »Seveda banana. In?« »Nobenega in, prosim! Banana!« »Da, prav z banana. Ali ni kaj nt o?« »Ali ne poznate predpisov?« je ostro vprašal Andraža. »Rad bi vedel, kaj hočete banani,« je odgovoril Andraž v istem tonu. »V tej ulici ni dovoljeno f* sti banan.« »Kdo pa pravi, da jo jem. Saj jo samo držim v rokah« »Olupljeno? Nikar se 1* upirajte!!« »Nič se ne upiram, ampak sedaj mi je tega dovolj. Bt lahko slišal, zakaj je tu Prepovedano jesti banane?« »Tak je predpis. Pred lejj se je neka ženska ponesrečila zaradi olupka banane tti od takrat velja ta predpis.« Andraž je razumel. Kako ne bi. »Če je stvar taka,« si je dejal, »potem bo že praV> da je tako.« Nadaljeval je pot navzdol^ po ulici, dokler ni opazil Prl' jetne restavracije in zavil njo. Lepo je obedoval, zaWl hrano z dobrim vinom, **J naenkrat trešči v restavracij jo skupina podivjanih mlade-ničev. Pri nas bi jim >clllt huligani. Ti mladeniči so se spravili na Andraža, konec pa je bil tak, da so se steph-In to prav v mestu reda i* predpisov. A »Pokličite redarje, mol postave, karkoli. . ■ se Jđ drl Andraž- Lastnica restavracija je P0* hitela k telefonu. Čez slabi dve minuti je bi- la že nazaj in poročala Andražu, ki se je z zadnju™ močmi otepal nasilnežev: »»So mi rekli, da ne flUM nihče priti, ker so vsi na službeni dolžnosti. Niti ertf ga samega prostega človeka nimajo.« Andražu se je po vsem doživetem stemnilo pred oc<"1 ■': prebudil se je šele naslednl dan v mestni bolnišnici. Pr vili so, da je za nekaj časa izgubil spomin. Se sreča, ga je.. OB UGRABITVI LETAL — Da, ugrabil sem jim avto zato, ker mi nočejo izročiti hčerke za ženo! Razcestja MIHA KL IN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 140 Ko se je dvorana izpraznila, so počakali toliko časa, do-•kler jih ni prišla orožniška patrulja opozorit, da Je zunaj zrak čist in da je cesta prazna in zavarovana pred demonstranti, potem pa sta Orožnika iz te patrulje Weissa uklenila in ga odgnala kljub protestom dr. Lemeža in drugih, °a zahtevo orožnikov zadržanih in zastraženih v dvorani. »Kaj se bo zgodilo s Štefanom Weis-Sotn, nismo mogli vedeti.« *ln kaj se je?« pogleda štefi Kosirnika. »Odpelja,li so ga na železniško postajo. Tam ?a je že čakala skupna buržujskih razgrajačev •n Psovala VVeissa z najnovejšimi srbskimi psov-*arrn, s švabsko svinjo in tako naprej. S psov« *arn[.Pač, ki smo jih vedno bolj deležni s strani rbskih šovinistov vsi Slovenci brez izjeme. n.eiSsa pa so psovali Slovenci. Ne samo zaradi legovega nemškega priimka, marveč zato, ker Je bil cev, ki na Jesenice, čim so na Savi zgradili novo rokega pri delaV ^° rodu Korošec kakor mnogo jeseniških letj X-CV- k* so Pr^a pred kakimi tridesetimi ie javedni delavci." Tudi Štefan VVeiss ato so ga izgnali iz države.« »Izgnali?« ga Jakob ne razume. »No, ja! Tak, kakršnega so pripeljali na po-stal°, je moral v avstrijski vlak in zapustiti Je-s°nice. Tudi Morettija so hoteli na tak način -Zgnati, dokler so ga sumili za komunista. Grozdi Pa so tudi drugim Korošcem, če ne bodo zapu-komunistične stranke ali če bi se skušali 01 ganizirati podtalno. In res se je večina zbala in le redki Korošci, na prste bi jih lahko pre-štel, upajo še delovati podtalno v sedanjih razmerah. To je bil prvi osip. Potem pa so sledili novi, ker se pri prehodu v podtalno delovanje nismo takoj znašli. Zdaj nas je v primerjavi z lanskim letom samo še kaka četrtina ilegalno organiziranih. Ja, komaj četrtina. In bojim se, da nas bo v prihodnje še manj,« vzdihne Kosirnik. »Seveda,« ga razume Štefi. »Tako delovanje je težavno in polno nevarnosti. Bojim se, da bo pogumnih ilegalcev zares čedalje manj,« pravi, kakor da bi že sama poznala tako tajno delovanje. »Spartakovci v Nemčiji smo med vojno delovali na tak način.« »Spartakovci? Ste bili vi spartakovska, pripadnica Liebkncchta?« se začudi Kosirnik ne zato, ker je bila Štefi v Nemčiji, saj je to slišal že od njenega sina, marveč zaradi misli, ki se jim je čudil že prej in ki so se mu zdele neverjetne in nemogoče. »Ja, spartakovka! Toda mi pri tem delu nismo imeli posebnih težav, če pomislim na težave, ki so jih imeli predvojni boljševiki v Rusiji za časa stolpvnske reakcije po prvi revoluciji.« »Za časa stolpvnske reakcije? Kako to veš?« nehote vprašuje tudi Jakob. »Rusi so mi pripovedovali.« »Rusi?« »Ja, ruski ujetniki! Delala sem z njimi v tovarni šote na obrobju Penzberga. Med njimi je bil tudi neki boljševik, neki Konstantin Konstan-tinovič Ivanov, bivši delavec putilovske tovarne v Petrogradu.« »Kaaaj?« se Jakobu zdi, da ni slišal prav, in se mu zato razleze ves obraz v širok vprašaj. »Konstantin Konstantinovič Ivanov?« vprašuje tudi Kosirnik in se čudi samemu sebi, ko se zave, da je včasih nemogoče tudi mogoče. Nanj je pomislil že prej, ko mu je sin te ženske povedal svoj priimek, ki ga je slišal že v Rusiji prav iz polkovnega politruka Konstantina Kon-stantinoviča Ivanova. »Konstantin Konstantinovič Ivanov! Hm, tako se je vendar pisal naš politruk?« vzklika Jakob, ki je ob postavitvi Ivana Konstantinoviča Ivano- va za politruka njihovega rdečegardističnega polka pri branju njegovega življenjepisa slišal tudi o njegovem ujetništvu v Nemčiji in njegovem begu, ki so mu ga omogočili nemški socialisti v Švico, od koder se je vrnil v Rusijo s samim Vladimirjem Uljanovom Leninom in se udeležil priprav za boljševiško revolucijo in bojev za utrditev sovjetske oblasti. »On? On? Saj to je nemogoče! še nikoli ga nisi omenila!« Zdaj štefi ne razume brata ne bratovega prijatelja Kosirnika, ki pripoveduje (to je tudi za Jakoba novo), da je spoznal tega politruka, ki je bil poslan s svojim oddelkom na njihovo bojišče proti belogvardejskim kontrarevolueio-nar jem. »Saj tam sem bil tudi jaz. Z njim sem prišel. Tako blizu skupaj sva bila, pa si o tem pripovedujeva šele danes.« »Med nas je prišel. Tudi Srebrnič ga pozna. Bil sem poleg, ko mu je Srebrnič povedal, da je Slovenec, pa je rekel, da je za Slovence prvič slišal v Nemčiji od neke socialistke, če se ne motim, neke Federlove, torej od vas, prav vas, ki ste, to sem že zvedel pred hišo od vašega sina, bili tedaj na Bavarskem.« »Bila,« pritrdi Štefi komaj slišno, obenem pa čuti, da ji srce utripa hitreje. Res, Konstantinu in drugim Rusom je pripovedovala o Slovencih! Z njim sta organizirala stavko v tovarni šote, zaradi katere je bila potem odpuščena, Konstantina pa so odpeljali v ujetniško taborišče in ga potem vodili na delo v penzberški premogovnik, dokler ni pobegnil in se zatekel k njej po pomoč, naj mu pomaga pobegniti v Švico. Dala mu je Francovo delovno obleko. »Ja, tudi o tem je Konstantin Konstantinovič Ivanov pripovedoval sodrugu Srebrniču in mu celo pokazal izkaznico tiskarskih delavcev, ki jo je našel v nekem žepu.« »Izkaznico? Francovo izkaznico? Mogoče res?« se zdrzne Štefi, kakor da se je šele sedaj spomnila, da bi morala pregledati žepe, če ni v njih kak možev dokument. »Ja, hranil jo je, da bi jo ob prvi priložnosti, kadar bi se razmere uredile poslal nazaj na Bavarsko skupaj s pismom, da ni prišel srečno samo do Švice, marveč .. .« / Po dolgotrajni bolezni je prenehalo biti plemenito srce zaslužnega in požrtvovalnega člana kolektiva Franja Kosca načelnika gospodarsko računskega oddelka PTT podjetja Kranj IMa zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, 18. oktobra ob 15.30 uri izpred hiše žalosti na Plavžu 35 na pokopališče v Železnikih. Kolektiv se mu iskreno zahvaljuje za njegovo dolgoletno uspešno delo v PTT stroki in ga bo ohranil v trajnem spominu. Podjetje za PTT promet Kranj, DS in UO podjetja, osnovna organizacija sindikata, osnovna organizacija ZK in borci NOV I Za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil v prometu Kolesarje in voznike vprežnih vozil smo s prvim in drugim člankom pod tem naslovom seznanili z namenom 15-dnevnc prometno vzgojne akcije in z nekaterimi določili pravilnika o napravah in opremi za vozila v cestnem prometu — oprema koles in vprežnih vozil — danes pa nameravamo tolmačiti.pravice, dolžnosti in pravilno vedenje kolesarjev in voznikov vprežnih vozil v prometu v skladu z določili temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa in pravilnika o pravilih cestnega prometa. PROMET KOLES IN KOLES S POMOŽNIM MOTORJEM — Kolesar mora voziti po skrajni desni strani vozišča. — Kadar vozi dvoje ali več kolesarjev v skupini, morajo voziti drug za drugim. — Kadar ima cesta kolesarsko stezo, mora -kolesar voziti po stezi. — Kolesar v prometu se ne sme držati za drugo vozilo in ne voziti kolesa tako, da zmanjšuje stabilnost kolesa pri vožnji ali ovira promet drugih vozil. — Voznik kolesa ali kolesa s pomožnim motorjem sme voziti na kolesu samo otroka — starega do 7 let — in I o le tedaj, če je na takem vozilu pred njim posebej prirejen sedež. — V prtljažniku na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem ni dovoljeno voziti ljudi. — Vozniki koles in koles s pomožnim motorjem ne smejo sedeti izven sedeža, ki je določen za voznika, voziti vozilo, ne da bi vsaj z eno roko držali za krmilo, voziti brez opiranja nog na pedala oziroma tako, da spreminjajo oporo za noge in ne vleči ali potiskati drugih udeležencev v prometu ter s tem zmanjšati stabilnost vozila. Ti vozniki morajo voziti svoje vozilo okobal. — Vozniki koles in koles s pomožnim motorjem ne smejo zmanjševati stabilnosti vozila s prevažanjem predmetov, ki bi j rm onemogočali dajati pri vožnji potrebne znake z roko in bi to lahko spravilo v nevarnost druge udeležence v prometu, Zlasti ne predmetov, ki po širini skupaj sveč kot 1 m presegajo širino vozila. Prav tako ne smejo vozili predmetov, ki bi segali več kot 0,5 m čoz najbolj izpostavljeno točko na zadnji strani vozila. Kolesarje opozarjamo tudi na prepoved: — vožnje dveh oseb na kolesu (razen dovoljene vožnje otroka na kolesu, če je kolo predpisano urejeno); — vzporedne vožnje dveh ali več kolesarjev; — vožnje daljših predmetov na kolesu, vožnje težjih predmetov na prtljažniku ali na okvirju kolesa; — vožnje kolesa z vzporednim potiskanjem drugega kolesa poleg sebe; —- prostoročne vožnje s kolesom; — vožnje s kolesom z dodatnimi priključki (prikolice); — vožnje s kolesom tako, da se kolesar drži z roko drugega vozila med vožnjo; — dajanja kolesa v uporabo otrokom, ki še nimajo ustreznega znanja s področja predpisane varne vožnje v prometu; — potiskanja kolesa ali tricikla po desni strani ceste v smeri pomikanja (po predpisu za pešce po levi strani ceste v smeri hoje); — popravljanja kolesa na vozišču; — vožnje kolesa brez svetlobnih teles in potrebnih zavor; — vožnje s kolesom in vprežnimi vozili pod vplivom alkohola. PROMET VPREŽNIH VOZIL — Voznik vprežnega vozila mora voditi vozilo ves čas, dokler se vozilo premika po cesti. — Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva. —- Šteje se, da voznik vozi vprežno vozilo, če dela to z voza, če vadi živino tako, da gre pred njo ali ob njej. — Voznik vprežnega vozila mora voditi živino pri prehodu čez cesto, ki je rezervirana za promet motornih vozil, in na prehodu ceste čez železniško progo v nivoju brez zapornic ali polzapornic. — Voznik vprežnega vozila, ki pelje za drugim vprež-nim vozilom, se mora premikati za tem vozilom na zadostni razdalji, najmanj pa na razdalji 50 m, da omogoča prehitevanje hitrejšim vozilom. — Vozniki vprežnih vozil se v mraku in ponoči lahko vključijo v cestni promet le, če imajo na vozilu ustrezna svetlobna telesa — ob levi strani vozila belo luč in zadaj odbojna rdeča stekla. M. Mažgon izleti v tmšo (Nadaljevanje) Pokramljali smo prejšnjo soboto o Prešernovi pesnitvi Nuna in kanarček. Obljubili pa smo tudi, kaj več povedati o uršulinki, ki je bila pesniku pred očmi. Sestra Ignacija je bila po rodu grofica Cecilija Leopol-dina Engelshaus. Rodila se je 9. aprila 1810, umrla pa je 27. marca 1861. Sprva je bila gojenka v uršulinski šoli, pozneje pa je na taisti šoli poučevala ročna dela. V red je kol uršulinska sestra vstopila 12. avgusta 1828. Sestra Ignacija je biila majhne positave in finega, bledega obličja z grenko potezo okrog usten. Res je imela ta nuna v svoji celici kanarčka, ki ji je neutrudno žvrgolel. Prešeren je sestro Ignacijo osebno poznal, saj je bil njegov šef dr. Crobath njen sodni varuh. — Po tradiciji je pesnik pozneje ogorčeno odklanjal čenče o Šlakcrjevem razmerju do s. Ignacije. SPOMIN NA PRIMCEVO JULIJO Ko je Julija Scheuchcn-stuel roj. Primic dne 2. februarja 1864 umrla v Novem mestu, je njen ovdo vel i sop rog, p redsedn i k tamkajšnjega sodišča, kmalu pričel misliti na selitev v Gradec. Preden pa je odšel, je razprodal del pohištva, saj so bile tedaj — 1. 1865 — že tri njegove hčere poro čene. Pa tudi novo njegovo stanovanje v Gradcu je 'bMo znatno tesnejše kot udobno bivališče v novomeškem gradiču Neuhofu. In tako so tudi predniki današnje lastnice gospe Helene Gabričeve kupili lep kus pohištva — Julijino komodo — predalnik. Sedanja lastnica hrani komodo v svojem stilno lepo urejenem domu v Medvedovi ulici št. 4. Slog in izdelava starinske komode pričata o nesporni pristnosti. Pelpredalčna komoda je visoka 120 cm, široka 90 cm in globoka 35 cm. Druga, prav taka komoda, na isti način kupljena, je pri znancih gospe Gabričeve v Ljubljani. Tej komodi pa pravijo kar »Julka«. PESNIKOVA PISALNA MIZA Druga, ničmanj mikavna zanimivost, ki jo hrani kamniško mesto, je pisalna miza pesnika Antona Medveda (1869—1910). Sedaj je deponirana v muzeju na Zapričah. Gotovo bodo tu v bližnji bodočnosti uredili spominsko sobo kamniškega pesnika. Lep spomenik so Antonu Medvedu odkrili letošnjo pomlad nasproti pe-nikove rojstne hiše (Medvedova ul. št. 20). Seveda pa je treba brž povedati, da ta hiša ni pravi pesnikov rojstni dom, čeprav spominska plošča na stavbi govori, da se je tu dne 19. maja 1869 rodil slovenski pesnik Anton Medved. Pravzaprav Medvedove rojstne hiše ni več. Bila je široka, pritlična stara meščanska hiša na Grabnu, kot so tedaj rekli tej ulici. Bila je gotovo prestara in premalo ugledna za novi čas — na mestu stare porušene hiše so potem sezidali pusto, sivo enonadstropno stanovanjsko hišo . .. VSI Komoda Primčeve Julije, ki jo sedaj hranijo v Kamniku Plošča pesnika Petruške z iz-praskanim napisom IZPRASKAN NAPIS O nemirnom popotniku in poetu Radivoju Peterlinu-Petruški smo že pisali v Glasu (18. 1. 1969). Zato se bomo sedaj, ko si ogledujemo Kamnik, dotaknili le njegove spominske plošče, ki je vzidana v pročelje pesnikove rojstne hiše v ulici Borisa Kidriča št. 20. Zelo zelo moli pri pogledu na Petruškino sicer lepo spominsko ploščo, grobo izpra-skan napis, ki je govoril o neki neprijetni epizodi o pesnikovem življenju. Izpraskan napis govori še vedno, saj izziva vprašanje: le kaj je bilo vklesano, da bi sedaj ne smeli prebrati? Dobričina, kakršen je P*" truška bil, se je dal, nič slabega misleč, zavesti v neko megleno orjunaško jugoslo-venarstvo. Drugi preživali pripadniki tega gibanja so se kasneje spretno rehabilitirali, pač obrnili plašč po vetru — le Petruški je ostal madež na spominski plošči... Kdor pa je pesnika osebno poznal, ve, da Potniška ni mogel biti kak pravi orjunaški terorist, kaj šele kak, »četniški vojvoda«! — saj je vse ljudi, če jih je pozna! ali pa tudi ne, oslav-IjaJ le s »prijateljčki«. In tudi sam je bil vsem le prijateljček, neškodljiv boem... Predlagam zato, da Kamni-čani spodnji del plošče dajo odžagati. Tako bi ostal le smiselni in bistven j napi*; Tukaj se je rodil Radivoj Peteri in-Pel ruška, slovenski pesnik in pisatelj. Kar i3 bilo v spodnjih vrsticah napisano in potem izpraskano — naj prekrije plašč P°" zabe... Prijateljček Petruška za" služi, da vsaj to storimo zanj. Črtomir Zoreč Nekaj besed mladim sodelavcem Ugotavljam, da je stvar stekla. Dopisovanje namreč. Minuli teden sem prejel že prek 30 prispevkov z najrazličnejših koncev Gorenjske. Prihajajo iz Kranja, Stražišča, Trate pri škofji Loki, Železnikov, Radovljice, Preddvora ... Lepo, dragi pionirji! Rubrika S šolskih klopi hna očitno veliko zvestih sotrudnikov. Ampak lahko bi bilo še bolje. No, saj ne kritiziram, vendar Pa mislim, da je tudi na šolah, ki ne sodelujejo z nami, Precej nadarjenih piscev. Najlepši dokaz so osnovnošolska glasila, lepo urejeni interni časopisi, s katerimi 'te me lansko leto dobesedno zasuli, a jim spričo pomanjkanja prostora ne moremo posvetiti dovolj pozornosti. Zakaj učenci, ki znajo počitniške vtise, zapažanja in listov nenavadna doživetja spretno preliti na strani šolskih ne pošljejo včasih kakšne zgodbice tudi ured-T "V;1" **'asa' Njega dni smo od Jeseničanov, Ločanov, rzicanov in žirovcev dobili veliko zanimivih štorij, £ e m k° danes iz omenjenih krajev le od časa do u.fa Pnroma osamljeno pisemce. Menim, da bi morali q, J * zIasti slavisti, odločneje zastaviti svojo besedo, p. °nem Jih prosim, naj mi pošljejo svoja mnenja o jaJ.nirski rubriki. Sleherni pameten predlog bomo sku-nosjjUP°s^evati — seveda v okviru razpoložljivih mož- ¥ v. e , se nekaj. Konec minulega šolskega leta smo rat. niesečno objavili seznam malih avtorjev, katerih Pošt !>1CC zaradi kakršnega koli razloga niso prišle v Va(. ev Za tiskanje. S to prakso nameravamo nadalje-vatl tudi letos. UREDNIK Kako smo pobirali krompir ^ novi šoli je res lepo ^'oaf"'1 Smo se Pred novo osnovno šolo v Komendi. Jaz s ^ atatom, oni pa s težkimi torbicami polnih učenih knjig. dejan i Ucenci drugega razreda osnovne šole,« so vsi hkrati * se mi takole predstavili: ki hod ^AH, doma sem iz Komende. Imam brata Janeza, ji, 2n v Peti razred osnovne šole. Starši so doma na kmetišem ■3Tr. do sto. Ne vem, koliko živine je v hlevu. Je ni-»'kdar štela . . .« tJonid^'*^ ZAVRšNIK, doma sem prav tako iz Komende. dvi[ljl, l,narn dve leti staro sestrico Majdo. Oče je obrtnik; iziti °Pan^e- Tudi mama in stara mama mu pomagata.« iti sest ^EpNIK, doma sem iz Suhadole. Imam dva brata . r°- in mama delam v tovarni Stol.« hoii v^ENA 71rovnik. doma sem iz Most. Sestra Monika tfd(ida 55i razr°d osnovne šole, Petra pa je za šolo še pre-diujl p j v lrKovini v Komendi, mama pa doma gospo- Cfl.« " aaa « učim. Nova šola je res lepa, posebno telovadni- bfuta^^O ZADRGAL, doma sem iz Komende. Imam dva kmetiji jt'đ mlajša od mene. Oče in mama delata doma na setn vej i' Ste me vprašali? Koliko krav je v hlevu? Prej Včitejjj Z(^ai pa ne vem, ker smo danes eno kravo prodali. a Pa nas takih računov še ni učila.« ^edefj Vpra*af'ie, kako je učiteljici ime, učenci niso vedeli, jitti mu*,' ^a i*n "či Medvedova, kako pa ji je ime, tega pa ni x'«bp .> e *c m povedal. No, pa zaradi tega ne bodo dobili OCene- J. Vidic V četrtek, 10. septembra, smo šli učenci 5. c, 6. c in 6. č razreda skupno z našimi tovarišicami pobiral krompir na posestvo. Vreme je bilo sončno in toplo. Z avtobusom smo se zapeljali v Šenčur. Njiva, kamor so nas napotili, je bila zelo velika, krompirja pa malo, kajti že prej so svet zorali, sedaj pa so ga hoteli samo kultivirati. Pobirali smo v parih po dva in dva ter vlačili gajbico za seboj, dokler ni bila polna. Posebno lahko ni šlo, kajti gajbice so precej težke. Pri nas na primer krompir pobiramo v košare in ga šele nato pretresemo v gajbico, kar je precej lažje. S sošolcem Brankom sva pobirala skupaj. Kmalu sem postal precej utrujen, saj tudi doma moram vsak dan delati na polju. Tudi Branku se ni kaj prida ljubilo, zato sva napolnila samo dve gaj-bici, torej premalo. Če bomo še kdaj šli pobirat krompir, si bom izbral kakšnega drugega tovariša ali pa bom prinesel s seboj košarico. Upam, da se bom potem bolje odrezal. Marjan Kokalj, 5. razred osn. šole Stane Žagar, Kranj Prvič v zraku Vedno sem si želela, da bi se peljala z letalom. Večkrat sem sanjarila, kako letim visoko nad zemljo, nekam daleč daleč. Toda to so bile le sanje, nič več. Moja želja, da bi sedla v letalo, se mi je izpolnila šele pred kratkim. Preden sem vstopila vanj, mi je srce burno utripalo in zdelo se mi je, da ga slišijo vsi naokoli. Ko sem končno sedela v kabini, se je kovinski ptič močno stresel. Srce mi je znova zadrhtelo. — malo od razburjenja, malo od veselja. Presenetljivo, toda nič se nisem bala. Nato se je letalo premaknilo in čez nekaj sekund smo bili že v zraku. Ko sem pogledala navzdol, sem se močno začudila. Prav tako je bilo, kot sem si predstavljala v mislih. Hiše so postajale vse manjše, medtem ko so sc ceste spreminjale v tanke trakove. Blejsko jezero je spominjalo na majhno, okroglo ogledalce, ljudje pa so bili samo drobne pikice. Še bi lahko naštevala vtise in občutja ob pogledu na pomanjšan svet pod seboj, toda dovolj naj bo. Ko smo se spustili, mi je postalo žal, da je poleta že konec. Ljudje, avtomobili, ceste in hiše so znova zrasli do normalne velikosti. Letalo je obmirovalo, jaz pa sem še kar sedela. Potem sem izstopila in nenadoma so se mi začele noge močno tresti Šele tedaj sem spoznala, kako napeti so bili moji živci. Še dolgo zatem se nisem mogla znebiti občutka, da letim visoko nad oblaki. Angelca Dolžan, 7.razred os. šola France Prešeren, Kranj Prvi korak v šolo Prvikrat sem prestopil prag šolskih vrat 5. septembra 1966. Na to sem bil zelo ponosen. Torbico so mi starši kupili že avgusta. Bil sem je zelo vesel. Spominjam se, da sem jo takoj natančno pregledal. Poleg berila, računice in svinčnika je postala moje največje bogastvo. Moj stric Tine ***** vi Z ' ^arko, Helena, Vilma in Danilo Moj stric Tine je bil med vojno partizan. Boril se je za mir in pravico, za lepše življenje, ki ga sedaj uživamo. Stričeva četa se je zadrževala v gozdovih okrog Križne gore. Nekega dne so partizani prišli v vas Bitnje. Strica Tineta je tam neki tovariš po nesreči ustrelil v nogo. Ker ni mogel več hoditi, se je vrnil domov k ženi in sinu. Toda zanj je izvedel domači izdajalec in ga ovadil Nemcem. Ti so ga odpeljali v begunjske zapore. Po štirinajstih dneh ječe je bil Velikokrat sem le premišljevala o svoji bodočnosti, o načrtih in željah, ki mi rojijo po glavi. Včasih si zaželim miru na svetu. Želim si videti Luno od blizu ter spoznati njene skrivnosti. Velike moje sanje so bile tudi videli Japonsko, deželo vzhajajoče-čega sonca. Prav dobro pa se še spominjam letošnjega 25. maja, dneva mladosti in rojstnega dne maršala lita. Takrat sem si nenadoma vtepla v glavo, da bi rada stisnila roko maršalu, mu čestitala ter mu za- izbran za talca in premeščen v Srednjo vas pri Šenčurju. Ustrelili so ga leta 1945, skupaj s še 39 talci. Z očkom sem bil že večkrat v Begunjah, kjer je stric pokopan. Tudi s šolo smo odšli na končni izlet v Begunje. Pri plošči s stričevim imenom sem prižgal svečko v njegov spomin. Cvetko Vrhovnik, 3. razred osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Rada bi želela obilo uspeha pri vodenju naše republike. Rada bi mu rekla vse tisto, kar mu je dejala Liljana Žežova, da-jakinja gimnazije v Skopju, ki nosi Titov naslov. Res ne vem, kako mi je prišla ta želja na pamet, vem le, da sta me Liljanin govor in sijoči obraz maršala močno ganila ter da se mi je zahotelo biti poleg, ko je stadion JLA v Beogradu odmeval od ploskanja večtisočglave množice. Morda se bom komu zdela malce otročja, toda takšna sem pač. Srcčanie s tovari- Potem je napočil dan, ko naj bi se začel pouk. Norčeval sem se bratca in sestrice, češ, vidva pa še ne gresta v šolo. »Treba se bo pripraviti!« mi je skozi okno zaklicala mamica. Šla sva na avtobus, ki naju je odložil pred šol-ksim poslopjem. Postal sem plah, kajti starejši učenci so nas dražili: »Prvički, črvički!« Kar žlobudrajte če hočete, sem si mislil. Nato je prišla tovarišica in nas odpeljala v razred. Ta dan mi je ostal najbolj v spominu. No, sedaj tudi bratec in sestrica že drgneta šolske klopi. Luka Selšek, 5. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor šem Titom bo ostal večni sen, saj je človek, ki nas že dolga leta vodi miru in sreči nasproti. Mojca Velikonja, 7. razred os. š. Stane Žagar Kranj S ŠOLSKIH KLOPI vezenine CD Od začetka avgusta je v poslopju Tovarne čipk in vezenin na Bledu odprta na novo opremljena trgovina. V njej je mogoče kupiti vse izdelke tovarne od spalnih srajc, jutranjk, zaves, prtov in drugih ve-zcnih izdelkov do najnovejših modelov oblek in bluz. Razen tega v trgovini prodajajo tudi izdelke 2 napakami ter kilogramsko blago po ugodnih cenah. Trgovina je odprta od 10. do 12. in od 14. do 19. ure. Zohfe niso nikoli dovolj negovani Ali peretc dvakrat na dan voje zobe. Nevšečno vprašanje, res. Vendar pa bi bilo veliko manj zobobola, če bi vsi ljudje bolj skrbeli za svoje zobe. Prvo je nega, drugo pa so redni pregledi zob in takojšnja popravila. Strah pred zobozdravnikom je smešen. Dolžnost staršev je, da otrokom razlože, kako kori-s.-n poklic pravzaprav opravljajo zobozdravniki in da si ne smejo privoščili v tej zadevi nesmiselnega strahu. Ne gre pa pri tem pozabiti, da starši včasih s svojim strahom pred zobozdravnikom dajejo otrokom kaj slab zgled. Zobe je treba oprati s krtač ko najmanj dvakrat na dan, zjutraj in pred spanjem. Idealno bi bilo seveda, če bi jih mogli oprati po vsaki jedi. Najbolj važno je večerno ščetkanje zob, saj bi sicer hrana med zobni ponoči razpadla. To pa je pogosto tudi vzrok zobne gnilobe. Važna je tudi ščetka. Takoj zavrzite obrabljeno ščctko, saj ne rabi več namenu. Izdatek za novo ni velik, pri negi zob pa ni da bi skoparili ravno pri izdatku za ščetko. Najboljša je taka iz pravih ščetin. Idealno je, če uporabljamo dve ščetki, eno zjutraj, drugo zvečer. Na neprestano mokrih ščcikah se namreč rade zarede razne plesni. Zobe je treba drgniti v smeri gor—dol in ne levo— desno. Zobje niso čisti v treh zamahih z ščetko, pač pa jim privoščite vsaj tri minute. Po uporabi je treba kozarec za vodo in pa ščetko dobro očistiti in osušiti. Svojo ščetko hranite v posebnem kozarcu, ločeno od ščetk ostalih družinskih članov. Francoski jabolčni zavitek Potrebujemo: 10 jabolk, 1 del rdečega vina, 7 dkg olja, 14 dkg sladkorja, 4 rumenjake, lupino ene limone, sol, 5 žlic moke, sneg iz 4 beljakov in olja za pekač. Jabolka olupimo, zrežemo na koleščka in dušimo z vinom. Zmehčana pretlačimo. Penasto zmešamo olje, slad- kor in rumenjake. Dodatno nastrgano limonino lupino In osolimo. Narasli mešanici dodamo pretlačena jabolka in moko s snegom iz beljakov. Zmes damo v pomazan pekač in pečemo pol ure v ne pre vroči pečici. Narastck ponudimo z vanilijevo ali kakšno drugo kremo. Kotiček za ljubitelje cvetja Vrtna dela v oktobru PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Slana bo kmalu uničila pisano poletno cvetje. Ni vredno, preveč žalovati, saj nam bo pomlad prinesla lepše cvetje. Za to pa je treba seveda poskrbeti že sedaj. Vrtno leto se bliža koncu, zato bo treba pospraviti in ozi-miti pridelke. Ni pa treba preveč hiteti, saj solata, zelje, radič in drugo ob lepem vremenu še pridobivajo na teži, prehilro ozimljena zelenjava pa v kleti rada gnije. Tudi jabolka pustimo kar najdlje na drevju, da pridobe na okusu. Prazne grede v zelenjavnem vrtu prelopatimo in pognojimo, kompostni kup premeČemo. Pri trajnicah odstranimo od-cvetela stebla in jih okopljemo. Trato po potrebi še zadnjič pokosimo. Do zime naj se še malo obraste, da bolje prezimi. Zelo ji koristi, če ji pognojimo s preperelim gnojem ali kompostom. Prav majhno trato lahko zastremo s šoto. Listje s trate večkrat pograbimo, če jo je pozimi napadla belorožna-ta sne/na plesen, jo poškropimo z delanom ali drugim fun-gicidom. Ob suhom vremenu pred mrazom dobro zalijemo vse zimzelene rastline v vrtu, da se pozimi zaradi pomanjkanja vlage ne izsušijo. Do mraza oziroma zmrzovanja zemlje je čas še za sajenje raznega okrasnega drevja, grmovja, trajnic, pa tudi sadnega drevja, ribeza in malin. Precejšnjo izbiro okrasnega grmovja in trajnic za vrtove ima vrtnarija pri pokopališču v Kranju, kjer se od 12. do 15. ure s strokovnjakom lahko posvetujete glede ureditve vrta. Nasveti so gotovo potrebni vsem, ki so šele pričeli z urejanjem vrta. Vrt mora biti lepo in smotrno urejen, malo zakrit pred soseščino ter zasajen s trajnim rastlinjem, ki bo lepo vse leto. Marta odgovarfa Frida iz Tržiča — Ker sem vaša redna bralka, vas tudi jaz prosim za nasvet. Rada bi si dala sešiti jesensko zimski hlačni kostim. Vzorec blaga prilagam. Rada bi ga nosila za vsako priložnost, vendar pa naj bi bil kostim moderno krojen. Iz istega blaga bi imela tudi krilo .— Stara sem 16 let, visoka 160 cm, rjavih oči i MATIC — nov ugodno P1* dam. Zg. Duplje 20. Prodam 100 kg tstfg PRAŠIČA. Praprotna P**J[ 8, Cerklje Prodam 550 kg težkega de- lovnega KONJA. Sp. Seag 6, Medvode i Prodam KOTEL za centra no kurjavo Zrenjanin, 3-Kcal/h, OLJNO PEĆ fi? 6000 Kcal/h, TERMO PEc s. 2 in ŠTEDILNIK gorenj« kotličkom in podstavkoj* Legat, Gorenjska cesta *' Lesce . Prodam POHIŠTVO J dnevno sobo. Galičič H'JS Valjavčeva 4/IV, Kranj g Prodam rabljeno stl?Tg. cementno OPEKO in »»c DILNIK gorenje. Naslov oglasnem oddeiku ... Prodam lepa zimska J BOLKA po nizki ceni. SgJ hinj 61, Naklo Prodam KOBILO pO' betu in mlade PRAŠIC4c77 Brezje pri Tržiču 40 * ■ Prodam mlado ^R^V * prvim teletom in Kranj, škofjeloška 30 v Prodam 6 tednov PRAŠIČKE Jeraj ^neZ'X-ja dice 73 nad Ljubljano "° Prodam več PRAŠIČEV J rejo in PETELINE poha«* Novak Vinko, PrebaČevo Kranj fj Prodam plemenskega LA, težkega 550 kg, vaje^ vožnje. Meglic Jakob, ^fjgi Brezje \ Prodam dva PRAŠIČA, [L, ka 120 do 130 kg. Pr««^ polica 18, Cerklje j Prodam KRAVO, ki b° kratkem četrtič teknila-^3 čiče 51 Prodam KRAVO, mlekarico in TELICO. čur 55 dot"'0 šel' j$ tč# Prodam JARCA in ^ PEŽ« na gumi koles* *{ vic Andrej, Visoko 86 Kovinarji! Prodani BELJNI STROJ 400 mm- ^ lih, Zg. Duplje 37 " Prodam dve KRAVI s]g leti. Dormastja Jo*' 45^ 75, Šenčur ^A>\fl° Prodam PUNTE, gj"* OKNO z dvojno vse dele motorja # 200 ccm. Božič Anica, *»^ 23, Smlednik Po ugodni ceni avstrijski globok ^l,s 6, Duplje 4597 "X>dam SLAMOREZNICO s Puhalnikom in verigo. Po-jacnik Janez, Njivica 2, Bes-*** 4598 prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 67, ^rklje 4599 Prodam 120 kg težkega ^RAŠICA. Poženik 21, Cer* 4600 podani kuhinjsko OPREKU. Smledniška 25, Kranj Ljo am OTR0^KO POSTE-» z vložkom. Marjančič £nte. Cesta 1. avgusta 11, Kra'ij 4602 Prodam dobro moško zim-5fo SUKNJO. Gaspari, Kranj, u,(gl'njska 6 4603 TPr<>dam LATE (rimeljne). Jarc, Strahinj 18, Naklo 4604 Prodam novejšo SOBNO fRAVO. Ogled v soboto in "ed'4io. Breza r Anton, Ulica avgtKta 3 Kranj 4605 p,V^am suhe BOROVE U3HE. Hlebce 26 pri Les-Cah 4606 Kupim dva BIKA simental-ca, teža okrog 200 kg. Naslov v oglasnem oddelku 4617 Kupim rabljeno SALON ITKO. Lotrič Ivan, Levstikova 10, Kranj 4618 Kupim 2 m' novih SMREKOVIH PLOHOV in en »eter in pol SMREKOVIH DESK 125 nun. Belčič, Čirče 20, Kranj 4619 Kupim 10 STOŽNIKOV. Vodnjev Stanko, Križe 36 Dobro PEC na olje kupim Naslov v oglasnem oddelku Kupim rabljen star TRAKTOR ierguson 35. Zibert Janez, Radomlje, šlandrova 41 Kupim TRAKTOR staver v dobrem stanju. Poizvc se v traJSki Cerklje 4623 Prodam FIAT 750. Liebhart, Pot na Jošta 19, Kranj 4627 Prodam FIAT 600 po delih. Šolar, Podblica 9, Zg. Besnica 4628 Ugodno prodam MOPED j T-12, dobro ohranjen. Berčič j Marjan, Sorska cesta 31, škofja Loka 4629 SPAČEK — 45.000 km, od- I lično ohranjen in dodatno | opremljen, prvič naprodaj, i Rupnik, Kranj, Šolska 5 4630 Prodam NSU 1200 C. Pogač- 1 nik Janez, Njivica 2, Besnica ' 4631 1 Prodam ZASTAVO 750, let-nik 1964. Jama 16, Kranj 4632 j Ugodno prodam FIAT 750, ! letnik 1967. Ogled dopoldne j in popoldne. Avtoservis ši- 1 vic. Loka, Tržič 4659 j Prodam RENAULT FLO-j RIDA, letnik 1966. Gostilna Krištof, Prodoslje, Kranj 4(>60 Iščem ŽENSKO, ki dela na dve izmeni, lahko tudi vdovo ali upokojenko, za varstvo dveh otrok. Hrana in stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru. Srednja vas 75, Šenčur Fant sprejme kakršnokoli honorarno DELO na dom ali gre pomagat na dom. Naslov v oglasnem oddelku i Čaj dobite v vseh trgovinah »ŽIVILA« KRANJ in »LOKA« ŠKOFJA LOKA 4649 POLAGAM vse vrste PODOV, tapisome, kakor tudi vse plastične mase. OBLAGAM tudi vse vrste stopnic. Novak Mirko, Kranj, Krašno-va 3 4414 ROLETE — lesene, plastične in /aluzije naročite zastopniku ŠPILERJU LOJZETU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046. Pišite, pridem na [ dom! 4650 OSEBA, ki je v noči od 9. na 10. oktobra vzela skozi okno delavnice Ludvika Sta-reta iz Sp. Brnika ročni električni brusilni stroj, matične zvezda ključe in dežnik, je bila opazovana in poznana. Zato se poziva, naj navedene predmete v roku dveh dni vrne pod okno, skozi katerega WSESTt 4 MESECE STARE JARČ *E bele, rjave in črne ^prodaja zaradi preure-,anJa vzrejališča z 20% Popustom VALILNICA v NAKLEM Pri Kranju. Ugodno prodam NSU 110. Ogled v popoldanskih urah. Moša Pijade 6, stanovanje 10, Kranj 4513 Prodam DKW 1000 S za 4000 din. Kranj, Smledniška 62 4624 Prodam FIAT 750. Drinovec Ado, Strahinj 24, Naklo Prodam karamboliran FIAT 1300 in nov ŠTEDILNIK gorenje na (rdo gorivo. Jagodic Franc, Vidmar jeva 8, Kranj g^°VSKO PUŠKO mauser K 57 prodam, špiler, Gradova 9, Radovljica 4607 JARCKE, stare 3 in 4 me-,Ce> ter sveža JAJCA, pro-3« vT° vsak dan- Strahinj Vl Naklo 4608 Vo °pcni pixxlam skoraj 110 ter-tv, C na oij*. kontakt s , Rcv^°statom in ŠTEDILNIK j prerije — *r°nj na drva Suha 43, 4609 TVD PARTIZAN — STRAŽIŠČE Kranj, Benedikova 12 Obveščamo, da se začne redna vadba predšolskih in šolskih otrok 19. oktobra v domu Partizana v Stražišču, in sicer v ponedeljek in petek za pionirke z začetkom ob 17. uri, v torek in četrtek pa za pionirje prav tako ob 17. uri. • 1I.......I........ llli^MI Oddam SOBO dvema ženskama ali zakoncema. Naslov v oglasnem oddelku 4633 Samski moški išče SOBO, najraje na Kokrici. Vasiljevič Niko, Kidričeva 47, Kranj 4634 Mirna ženska išče SOBO, po možnosti s kuhinjo, v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe oddati pod »nujno« 4635 Na STANOVANJE vzamem j tri poštene fante (možnost ogrevanja in kuhanja). Naslov v oglasnem oddelku 4636 Opremljeno SOBO oddam dvema študentkama. Jezerska 6, Kranj 4637 V najem oddam SOBO 46 m2 s posebnim vhodom. Primerna za poslovne prostore. Ogled vsak dan popoldne. Tavčarjeva 10/1, Kranj, Sa-boty Inka 4638 ZAPOSLITVE Iščem ČISTILKO za stanovanje za štiri ure dnevno. Pernuš, Moša Pijade 36, Kranj 4639 Iščem ŽENSKO za varstvo otroka na domu trikrat tedensko. Naslov v oglasnem oddelku 4640 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku 4642 Prodani ca 5000 nr' ZAZIDLJIVE PARCELE na Jelovici blizu lovske koče Talež, primerna za vikende. Janez Dež-man, Ribno 35, Bled 4643 Kupim samsko komfortno STANOVANJE v okolici Kranja. Vreisk Marija, Šempetr-ska 17, Kranj 4644 Prodam GRADBENO PARCELO primerno za vikend, elektrika na parceli, voda v bli/ini. Povhe Milica, Raka 49 pri Krškem 4645 Prodam manjšo ENOSTA-NOVANJSKO HlftO. Kranj, Zadružna 6, Primskovo 4646 UPOKOJENEC, srednjih let, išče pošteno dekle, lahko z enim otrokom, za skupno življenje. Ponudbe poslati pod »življenje na deželi« 4647 6. oktobra izgubljeno otroško JOPICO od Bitenj do Stražišča vrnite v gostilno Strahinc v Bitnje 4648 NOVO! ČAJ TAVŽENTRO-ŽA — mešanica domačega čaja Čaj TAVŽENTROZA je sestavljen iz 12 vrst poznanih zdravilnih in aromatičnih zelišč. Čaj TAVZENTROŽA prijetno osvežuje in krepi ter je prijetnega harmoničnega okusa. Caj TAV2ENTROŽA krepi prebavne organe, pospešuje prebavo, odganja vetrove, čisti črevesje in odvaja vodo. Čaj TAVŽENTROZA priporočamo tudi pri zlati žili in odvečni debelosti. Ta čaj naj pijejo tudi tisti, ki imajo slabe živce, nervozo, glavobol in slabo spanje. Caj TAVZENTROŽA deluje blagodejno in splošno koristno na zdravje. Opravljam za&čitne PRE MAZE za vse osebne avto mobile proti koroziji (rji z guminolom in kozol la kom, garancija. AVTO PRALNICA Ljubljana Vodnikova št. 99 jih je odnesla, sicer jo bom javno osramotil in dal v postopek 4651 Preklicujem veljavnost žiga »PODZVEZA NOGOMETNIH SODNIKOV KRANJ-« (premer 30 mm) in opozarjamo pred zlorabo žiga. 4652 OBVEŠČAMO cenjene goste, da bo gostilna »RE-KAR« Orehek, Kranj 19., 20., 21. in 22. t. m. ZAPRTA zaradi ureditve lokaJa 4653 AMD CERKLJE obvešča, da se prične tečaj prve pomoči. Javite se v trafiki ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV SLOVENIJE — PODRUŽNICA KRANJ sklicuje sestanek vseh voznikov motornih vozil »C« kategorije, ki še nimajo spričevala o končanem šolanju v poklicu voznika motornih vozil (kvalifikacije) zaradi prireditve tečaja. Sestanek bu v nedeljo, dne 25. 10. 1970 ob 9. uri dopoldne v delavskem domu v Kranju, vhod št. 4 4655 Iščem starejšo osebo, ki bi mi denarno pomagala za dograditev nove hiše. Nudim stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4656 Pri zahvali pok. GORJANCA ALOJZA je izostala pri žalujočih žena Angela in se pravilno glasi: Žalujoči: žena Angela, hčerki Dragica z družino, Albinca in sin Ton-4657 ŠPORTNO TEKMOVANJE V KEGLJANJU za prvenstvo desnega brega Save SO Kranj. . Podroben razpis in prijaive na kegljišču GOSTILNE BE-♦ NEDIK v STRAZISCU 4569 nesreče V četrtek, 15. oktobra, nekaj pred šesto uro zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje Jožefe Urevc iz Radovljice, Kosovelova 17. Ogenj se je razširil tudi na ostrešje stanovanjske hiše. Ogenj sta po vsej verjetnosti zanetila dva mladoletnika. Škode je za 40.000 din. — Foto: F. Perdan 6 let zapora za uboj Senat okrožnega sodišča v Kranju je včeraj obsodil 28-!etnega Mile Glumičica na šest let strogega zapora, ker je 5. avgusta letos zvečer v obratu IV tovarne Sava v Kranju s pištolo ustrelil Bora Radanoviča, starega 26 let. Sodišče je na dvodnevni javni obravnavi osvetlilo vse okoliščine, ki so pripeljale do tragičnega dogodka. Priče so potrdile, da je storilec bil znan sicer kot miren fant. Tega dne pa je bil zaradi popite pijače in pa prepira z Radanovičem, s katerim sta bila sicer dobra prijatelja, močno razdražen. Z Radanovičem sta se stepla že popoldne v gostilni Zlata riba v Kranju. Kasneje je Radanoviča Glumičič iskal in govoril, da ga bo ustrelil. Njegovo stanje razdraženosli je doseglo višek, ko sta se prijatelja srečala pred tovarno. Po kratkem prepiru je počil strel. Radanovič je bil hudo ranjen in je kmalu nato umrl. Sodišče je pri obsodbi upoštevalo, da je bilo dejanje storjeno v afektu. Zakon predvideva za te vrste dejanj strogi zapor od enega do desetih let. Sodnica je v obrazložitvi sodbe dejala, da bi sodišče sicer lahko omililo kazen za Glumičica, vendar pa se zaradi pogostosti kaznivih dejanj uboja za to ni moglo odločiti. Kot olajševalno okoliščino je sodišče upoštevalo, da je bil obtoženec prvič kaznovan, da je imel težko mladost brez družinskega življenja in da vse do sedaj ni vedel nihče o njem nič slabega. L. M. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame Angele Pintar Jernej ovceve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se tako številno poslcdnjič poslovili od nje, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala dobrim sosedom za nesebično pomoč med njeno boleznijo. Hvala vsem zdravnikom in sestram nevrološke klinike, ki so ji lajšali trpljenje in tako lepo skrbeli zanjo. Hvala pevcem za lepe žalostinke. Najlepša hvala kolektivom in sodelavcem Petrola in Žita za darovano cvetje in spremstvo. Hvala tudi gospodu župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči otroci z družinami Praprotno nad škofjo Loko, 8. oktobra 1970 SOPOTNIK HUDO RANJEN V torek, 13. oktobra, ob eni uri zjutraj je na cesti tretjeg* reda v Goricah pod Golnikom v levem preglednem ovinku za-neslo voznika osebnega avtomobila Srečka Šinkovca z Golnika-Avtomobil je zapeljal z desnimi kolesi s cestišča in trčil v betonsko ograjo cestnega propusta. Od tu je avtomobil odbito nazaj, tako da se je dvakrat prevrnil. Sopotnik Peter Marko-vič iz Tenetiš je bil v nesreči hudo ranjen in so ga odpelJ*11 v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilu je za 8000 din. H SMRTNA NEZGODA MOPEDISTA V Gozd Martuljku je v torek zvečer Marjan GregoriČ f* Gozda vozil neregistriran moped. Pred hišo št. 86 je s krm«0 zadel Frančiško Robič, staro 70 let, ki je šla pravilno po skrajnem levem robu ceste. Mopedist je Robičevo zbil pod cest * pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v desn" ceste in padel. V nesreči se je tako hudo ranil, da je med P vozom v jeseniško bolnišnico umrl. Robičeva je bila v »esr či le laže ranjena. AVTOMOBIL ZAPELJAL S CESTE . 14. Zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti je v sredo, ■ -oktobra, zvečer v bližini Bohinjske Bistrice voznik osebneg avtomobila Srečko šorli z Bleda izgubil oblast nad vozilo«^' Avtomobil je zapeljal pod cesto, kjer je obležal na boku. nesreči se je huje ranila sopotnica Jana Vončina iz Zg. "O -Odpeljali so jo v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomo je za 6000 din. PEŠEC HUDO RANJEN V križišču Koroške ceste in Ceste JLA v Kranju je v četrtek, 15. oktobra, nekaj pred šesto uro zjutraj voznik motor« ga kolesa Jože Kumer z Drulovke na prehodu za pešce z& _ Janka Povlova iz Kranja, ki je nenadoma z desne strani s pil na prehod. Pri trčenju sta oba padla. Povlov je bil v 0 sreči huje ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnic Motorist je bil laže ranjen. L. M- Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj zaposli takoj večje število strojnih ključavničarjev za delo v DE energetika kot pomožne kurjače in vodarje kotla na mazut. Nudimo: 0 zanimivo in zahtevno delo £ organizirano uvajanje ® možnost usposobitve za upravljavca parnega kotla z mehaniziranim kurjenjem # primerne osebne dohodke. Delo v treh izmenah. Poskusno delo 2 meseca. P'" smene prijave sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do 22. oktobra. Zahvala Ob težki izgubi naše drage mame Marije Rozman Bizjakove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni primariju dr. Dolencu za nesebično pomoč, vsemu osebju internega oddelka bolnice Golnik in kirurgični kliniki Ljubljana. Zahvaljujemo se njenemu osebnemu zdravniku dr. Žgajnarju, preč. g. župniku, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so izrazili pismeno ter ustno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od nje. Še enkrat vsem prisrčna hvala. žalujoče hčerke: Anica, Francka in Zg. Bela, 1. ektubra 19711 Marinka z družinami Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma v 60 letu starosti za vedno zapustil naš dobri moz, oče, stari oče in brat Anton Vovk kovaški mojster iz G.:da Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 17. oktobra, ob 15.30 izpred domače hiše na pokopališče v Cerklje. Žalujoči: žena Mana, otroci Tone, Marinka in Cilk3 z družinami, sestra, bratJe in drugo sorodstvo Grad, 15. oktobra 1970 I 'III HlliH IBIII JUHI.....I H I1 II IIMIIIIIIIHM Otvoritev hokejske sezone Jutri Jesenice : Olimpija V soboto bo prva tekma novega hokejskega državnega prvenstva. Na igrišču pod Mežakljo se bosta Pomerili ekipi Kranjske gore in Beograda. Moštvo državnega prvaka se bo takoj naslednjega dne spopadlo s svojim najresnejšim konkurentom za prvo mesto — ljubljansko Olimpijo. Moštvo Jesenice nastopa letos v nekoliko drugačni Postavi kot lani. Trener Ciril Klinar ima na voljo naslednje igralce: Kneza, žbontarja M., Ravnika, Razin-gerja, B.Jana, Pipana, Smoleja, Felca, Tišlerja, Žbontarja F., Mlakarja, G. Hitija, Poljanska, Eržena, M. Jana >n T. Koširja. Od lanskega moštva manjkata Sašo Košir, ki je v JLA, in Vinko Pire, ki zaradi službene zadržanosti ne more obiskovati treningov prvega moštva, verjetno pa bo igral za Kr. goro, pridružili pa *> se jim Milan Jan, ki je prišel iz JLA, ter Silvo Poljanšek in Janez Pipan, ki sta lani igrala za Kr. goro. Trener Dušan Brun, ki vodi Kr. goro, pa bo poslal °a led: Gasarja, Krmelja, Razingerja, Vidmarja, Am-brožiča, šebjaniča J., Škerjanca, Smagina, Jagodica, šebjaniča, Hafnerja, Kunšiča, D. Hitija, Endliharja, Čemažarja, Medveda in Pirca. To moštvo je precej Pomlajeno. Zapustili so ga tudi Hribar, Sušnik in Robič, ki bodo letos igrali za HK Celje. Poleg Jeseničanov igrajo v prvi ligi še: Olimpija (Ljubljana), Medveščak (Zagreb, Kr. gora, Slavija (Vevče) in Beograd. V drugi ligi pa nastopajo: Celje, Partizan in Crvena zvezda iz Beograda, zagrebška Mladost, Spartak iz Suboticc in Vardar iz Skopja. Jeseničani pa bodo še v torek in sredo odigrali dve tekmi za evropski pokal z bolgarskim prvakom Krakra. Vse tekme se bodo začele ob 19. uri. Z. Felc Za košarkarski pokal SFRJ Triglav in Kroj v drugem kolu Kroj: Branik 84:71 (43:34) škofja Loka — Igrišče v Puštalu, I. kolo za košarkarski pokal SFRJ; gledalcev 50, sodnika: Oblak (Ljubljana), Rus (Kranj). KROJ: Grahek 12, Pokoren 29, Nastran 7, Braniselj 7, Demšar 14, Franko 6, Golobic 9. BRANIK: Ravnikar 8, Frank 26, Koren 5, Košar 8, Jurečko 6, Weingerl 8. Čeprav so domačini nastopili oslabljeni, niso imeli težkega dela z gosti iz Maribora. Triglav : Rudar 82:69 Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, prvo kolo za košarkarski pokal SFRJ, gledal cev 100, sodnika: Kavčič Gorenjska nogometna liga Pionirji Triglava še vedno brez gola V nadaljevanju nogometnega prvenstva Gorenjske so v nedeljo člani odigrali sedmo kolo. Rezultati: Kranj : Jesenice 1:4, Šenčur : Predoslje 5:1, Kropa : Alples 2:5, Podbrezje : Lesce 0:5, Preddvor : Trboje 0:1. V vodstvu so Jesenice z 11 točkami, pred Šenčurjem in Lescami s po 10 točkami itd. V mladinski ligi pa so bili zabeleženi naslednji izidi: Triglav : LTH 12:0, Jesenice : Tržič 3:1. Prvi je Triglav z 11 točkami, Jesenice imajo 10 itd. Pionirji so odigrali že enajsto kolo. Rezultati: Triglav B : Lesce 2:2, Triglav A : Trboje 5:0, Kranj A : Predoslje 1:2, Tržič : Alples 3:1, Podbrezje : Kranj B 2:0, LTH : Šenčur 0:5, Jesenice : Naklo 5:4. V vodstvu je Triglav A z 20 točkami, na drugem mestu so Trboje z 18, tretje so Lesce s 14 itd. Milek ponovno na starin .T soboto in sredo je atletski klub Triglav pripravil za ?y°!c atlete klubska mitinga, ^»ka tekmovanja bodo odslej sak teden, saj imajo s tem ^kmovalci zadnje možnosti, da letos kateri atleti še vedno v dobri formi, saj so dosegli vrsto osebnih rekordov, poleg tega pa so nekateri razveselili tudi z gorenjskim rekordi. Sem spadajo predvsem mlajši, ki so po rednem letnem treningu dobro pripravljeni. Nada Kavčič je izenačila gorenjski rekord za mlajše mladinke v teku na 200 m z zelo dobrim r>r . >*snji sezoni še po-tataev'j° svoje najboljše rezul- gj)ie na zadnjih dveh mitin-Sc je pokazalo, da so ne- Gorenjska rokometna liga Jeseničani sami v vodstvu v s,,^estcrn kolu prve gorenjske lige je ekipa Kranja B ekin an Prescnetli'vo premagala favorita za prvo mesto strir i ^'p^csa- Tekmovalna komisija pa je to tekmo regi-rijs Z-1 z 10:0 v korist gostujoče ekipe. Rokometaši Alplesa avt ^° *oka plačali kavcije za tekmovanje in so tako tekmo i Vr?at'^no registrirali v korist nasprotne ekipe. V derbiju JeSc ■ lestvice sta se na Jesenicah srečali ekipi šeširja in tias|^'c-. Oomačini si niso dovolili presenečenja, dobili še čnn'l'h ' ^ve točki in sami prevzeli vodstvo. V ostalih sre-v t I. So bili doseženi pričakovani rezultati, le Sava je £ziču iztržila točko. *ah !zu,tati: Alples : Kranj B 13:16. Jesenice : Šešir 21:24, T^A 2? : Radovljica 15:21, Križe B : Kranjska gora 17:19, *,c « : Sava 11:11. Lestvica: Jesenice Alples šešlr Radovljica Sava Kranj B Tržič B Kr. gora Križe B h Zabnica J5.i.e*u,tati druge gorenjske lige: vec\?Uplje B : Storžič 10:0, Preddvor : Šešir B 29:5, Krv» " D»iaški dom 17:16, Kranj C : Alples B 10:0. D. Humer 0 0 0 1 12 6 0 0 Besnica 119: 70 84: 60 10 113: 73 8 115:108 7 80: 75 6 75: 80 6 75: 88 4 84:105 4 76:102 3 65:115 0 Radovljica B v°ds.tvu je Krani C z 12 točkami. rezultatom 27,2, Metka Pap-ler je dosegla rekord za mlajše mladinke v metu kopja (31,00), Dragica Bremec je postavila najboljši rezultat med pionirkami v teku na 300 m, Miroslav Zalokar pa je izboljšal gorenjski rekord v teku na 300 m za pionirje. Miting v sredo jc bil zanimiv predvsem zaradi ponovnega nastopa bivšega državnega rekorderja v skoku v višino Poldeta Mileka. Po poškodbi in operaciji kolena Milek več kot eno leto ni nastopil v svoji specialnosti; tokrat je za uvod preskočil solidnih 191 cm in s tem brez dvoma napovedal svoj povra-tek med najboljše slovenske in jugoslovanske skakalce v višino. NEKAJ REZULTATOV: člani — 100 m: Milek 11,5, krogla: D. Prežel j 10,96, disk: D. Prežel j 34,77, kopje: F. Fi-sier 53,80, višina: Milek 191, daljava: Krumpak 612; mladinci — 100 m: Kavčič 11,4, Sagadin 11,6, 300 m: Sagadin 37,5, 3000 m: Kavčič 9:33,8, Vegnuti 9:34,5, vttlna: Kavčič 160, daljava: Osovnikar 563, disk: M. Prczeij 23,57; pionirji — 300 m: Zalukar 42,5, Maric 43,3, višina: Bogataj 125, krogla: Lotrič 11,45; mladinke — 200 m: Kavčič 27,2, 300 m: Brce 50,9, višina: Papler 135, daljava: Papler 424, krogla: Paplei 11,46, disk: Papler 34,98, kopje: Papler 31,00, Kurnik 22,02; pionirke — 300 m: Bremec 49,4, daljava: Pogačnik 431. M. Km alt P. Novak Šah TBC Golnik -občinski sindikalni prvak Na občinskem sindikalnem prvenstvu ekip sindikalnih podružnic kranjske občine je za letošnje leto zmagala ekipa TBC Golnik, ki je zbrala 8,5 točke. Drugo mesto si delita Tekstilindus in Sava S po 6,5, četrto pa je osvojila ekipa Letališča Brnik z 2,5 točke. Posamično prvenstvo občinskega sindikalnega sveta v šahu pa bo 23. oktobra v klubskem prostoru ŠK Borec Kranj. F. Star.ii (Ljubljana), Hafner (Školja Loka),. Triglav: Torkar 15, Dežman 10, Lampret 6, Šorli 12, Mavric 4, Rus 19, Poljšak 2, Slo-kan 14. RUDAR: Lavrič 8, Deželak 16, Medvešček 6, Perpar 16, Vengust 4, Kranjc 15, Visov-šek 4. V hladnem vremenu sta stara rivala slovenske lige prikazala dinamično, hitro in lepo igro. Tokrat so Triglavani zaigrali tako kot znajo in z dobro igro v obrambi in hitrimi protinapadi premagali slovenskega prvaka. Tako so se jim revanžirali za jesenski poraz in se skupaj s škofjeloškim Krojem uvrstili v drugo kolo. D. Humer Kegljanje Krani : Celovec 2354 : 2207 Na avtomatskem kegljišču Triglava je bilo v soboto prijateljsko mednarodno srečanje gluhih. Zmagali so Kranjčani, ki so premagali sovrstnike iz Celovca s 147 keglji razlike. Najboljši posameznik je bil Franc Bombic s 427 podrtimi keglji. Povratno srečanje bo 24. oktobra v Celovcu ob priliki 30-Ietnice ustanovitve organizacije gluhih v Celovcu. R. Na lil. sejmu obrti in opreme v Kranju vam s POSEBNIM SEJEMSKIM POPUSTOM PRI CENI nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi. SE PRIPOROČA KERN STANKO, Kranj, Partizanska c. 5. Ljubljanska conska rokometna liga moški Poraz Dupelj na domačem igrišču V sedmem kolu ljubljanske conske rokometne lige so bili rokometaši Dupelj nepričakovano poraženi na domačem igrišču. Ekipa Križ je po pričakovanju izgubila s favorizirano ekipo Sevnice, medtem ko so Kranjčani doma odpravili m> vinca v ligi Kamnik. REZULTATI: Kranj : Kamnik 20:15, Dupljo : Zagorje 22:29, Mokerc : Medvode 23:18. V vodstvu je Hrastnik pred Zagorjem in Sevnico, ki imajo po 11 točk, Kranj je četrti, Duplje so Šeste, Križe pa sedme. Rezultati ljubljanske conske rokometne lige ženske: Alples B : Usnjar 1:12, Slovan B : Borec 15:25, Kranj : Kamnik 14:10, šešir : Steklar B 2:16, Sava : Olimpija 13:4. Na lestvici vodi Slovan B z 10 točkami, Sava je Četrta, Kamnik peti, Kranj šesti, ScŠir deveti in Alples B deseti. J. Kuhar 4v j • i r a s a n j fe 3« > d g o v o r i Izbira poklica prav gotovo ni lahka stvar. Težko se je prj štirinajstih, petnajstih ali osemnajstih letih odločiti, za kateri poklic si najsposobnejši in ga boš z veseljem opravljal. Da bi mladim olajšali odločitev za poklic, so gorenjske strokovne šole pripravile v avli občinske skupščine v Kranju razstavo izdelkov učencev v gospodarstvu. Pri ogledovanju razstave smo zmotili tri osmošol-ce z Bleda in jih povprašala, če so se že odločili, kaj bodo delali po končani osnovni šoli. Hribar Alenka (14): Po končanem osmem razredu bom šla v srednjo šolo. Nisem pa se še popolnoma odločila, ali bo pedagoška gimnazija ali srednja šola za vzgojiteljice. Prepričana sem, da bom* v pedagoški službi zadovoljna, pa naj bom učiteljica ali vzgojiteljica, saj imam zelo rada majhne otroke. Vse razrede sem izdelala s prav dobrim uspehom. Tudi letos se bom potrudila, da bo spričevalo vsaj takšno, če ne še boljše. Tako mi, vsaj upam, ne bo treba delati sprejemnega izpita. Gantar Olga (14): Za poklic se še nisem odločila, zelo rada pa bi bila receptor v hotelu. Da bi to dosegla, moram prej končati srednjo šolo. Najprimernejša bi bila srednja ekonomska ali gostinska. Menda imajo na Bledu v gostinski šoli poseben oddelek za receptor-je. Da bi se lažje odločili za poklic, smo imeli v šoli že dve predavanji o poklicih pai tudi pisali smo anketo o tem, kateri poklici na« najbolj zani- majo, če se bom odločila za ekonomsko šolo, se bom morala voziti v Kranj. V dijaškem domu ne bi rada stanovala. Starši vzdržujejo že starejšega brata, ki hodi v šolo za električarje v Mariboru, zato bi težko plačevali vzdrževal n ino zame. Štipendije za srednje šole pa se težko dobijo. Pogačnik Zoran (13): Veselijo me poklici v prometu. Sem tudi že precej trdno odločen, da se bom šel učit za strojevodjo električnih vlakov. Danes smo si v kinu ogledali filme o poklicih, med njimi so bili tudi filmi o prometu. Videli smo, kakšno delo opravlja strojevodja. Je kar precej težko, saj je strojevodja odgovoren za tovor in potnike v vlaku, vendar mislim, da poklic, ki ga opravljaš z veseljem, nikdar ni težak. Ce se bom odločil za strojevodjo, bom stanoval v dijaškem domu v Ljubljani. Vzdrževali me bodo starši, saj sem v družini najmlajši in še edini brez poklica. L. Bogataj Verižno trčenje zaradi poledice 11 avtomobilov na kupu KRANJ, 16. oktobra — Današnja poledica, prva v letošnji jeseni, je od neprevidnih voznikov terjala hud davek; prometni miličniki so na cesti I/la (most Peračica) našteli kar enajst poškodovanih vozil. Dve osebi sta bili lažje, dve pa težje ranjeni. Začelo se je ob 5.40 zjutraj. Avtobus KR 200-81, ki ga je upravljal Ferdinand Gorišek iz Škofje Loke, je pravkar vozil čez most proti Kranju. Nasproti mu je pripeljal osebni avtomobil KR 228-44, last Antona Horvata (1939). Horvata je zaradi neprimor-ne hitrosti in poledenelega asfalta zaneslo v levo drsno ograjo in ga odbilo na desno. Trčil je ob sprednji del avtobusa. Sunek je šoferja vrgel na cesto. Prvo pomoč sta ponesrečencu nudila voznik osebnega avtomobila KR 170-19 Jeseničan Janez Dijak (1940), ki je vozil za avtobusom, ter potnik Polajnar (1942) iz Bohinjske Bistrice. Medtem je z gorenjske smeri v avtu z registrsko številko KR 217-93 pripeljal Jože Pokiukar. Ker ni uspel dovolj naglo zavreti, je zadel vozilo KR 170-19. Le-to se je pomaknilo naprej in butnilo v osebni avtomobil KR 228--44, ki je nato podrl oba reševalca. A nezgod še ni bilo konec. Iz Črnivca je namreč tedaj pri vozil Radovi j ičan Ivan Poljanec (1922). Svoje vozilo KR 63-35 je sicer še Kranj za spomenik 1MOB pravočasno ustavil, kar pa ni uspelo Mirku Štrlet u (1945) v avtu KR 21L33. Trčil je oti Poljančev avtomobil in g» potisnil prav do spredaj nagnetenih vozil. Nekaj minut kasneje sta na most zapeljala osebna avtomobila KR 176-91 in KR 207-05. šoferja Zorko Justin (1938) in Edvard Roš (1932), oba iz Radovljice, sta zavrla. V vozilu s tujo registracijo je za njima prihajal Trbo-veljčan Stane Holšek (1939>. Spričo prevelike hitrosti in poledice se ni mogel ustaviti. Trčil je v Rošev avto, slednji pa v spredaj stoječe Justinovo vozilo. Ob nesreči so bili ranjeni Anton Polajnar, Anton Horvat, Janez Dijak in Štefka Roš, prva dva huje, druga lažje. Materialne škode je «4 42 tisoč din. I. G. Doslej je na območju kranjske občine že zbrano za spomenik NOB - šolo v Cerknem 75.480,45 dinarjev. Ker pa 8 krajevnih organizacij ZB (od skupno 31) še ni končalo nabiralne akcije, je predvideno, da se bo skupna vsota približala na 8 milijonov starih dinarjev. Večino tega prispevka so zbrale delovne in TUD! TO SE ZGODI Zadnje čase se kar precej govori o odnosih in sodelovanju med občino in delovnimi organizacijami, med občino in krajevnimi skupno, strni, o odnosih med posameznimi skupnostmi in podobno. Niso redka mnenja, da bi morali pri tovrstnih odnosih stremeti k večji samoupravnosti, da bi jih morali bolj poglabljati in povezovati z različnimi družbenimi dogovori. Kakšen je odnos med občino in delovnimi organizacijami, pa ima direktor Save inž. Janez Beravs naslednje mnenje (Povedal ga je med nedavnim obiskom tovariša Kardelja in tovariša Popita v Savi): »Zazdaj je edina povezava med občino in delovno organizacijo prispevek Iz osebnega dohodka In občin, ski prometni davek!« druge organizacije kot na primer skupščina občine 30.000, Gorenjska kreditna banka 10.000, tovarna IBI 8000, Crei-na in Lekarna po 2500, podjetje za stanovanjsko in komunalno gradnjo 2000 in druge z manjšimi prispevki. Na seji občinskega odbora ZZB so ta uspeh pozitivno ocenili in ugotavljali, da se Kranj z ostalo Gorenjsko tudi v tem primeru čuti enotnega za skupni spomenik v Cerknem, kot je bila ta enotnost za časa osvobodilnega boja. K. M. dnevno a sveže specialitete DELIKATESA IVIL.A KRANJ Za razstavo in prodajo slik slikarja in kiparja samouka Pe^. Jovanoviča, ki sta jo v Mestni hiši v Kranju organizirala , renjski muzej in uredništvo Glasa, je med Kranjčani Pre,j,9 zanimanja. Že prvi dan, to je v četrtek, si je razstavo ogled čez 60 obiskovalcev, marsikateri pa je tudi kupil sliko in jm prispeval za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani. *" Foto: F. Perdan