»ofitnlrm p»B«ma +
Marmontu
Cena 1 Din
Leto V. (XI!.), štev. 277 Maribor, sobota 5. decembra 1931
II
JUTRA
€€
uhaja razun nedeue m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnam čak. lav. v Ljubljani it. 11.408 Velja mesečno crs-enan v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uradn.2440 Uprava 2455
Ur«dni*tvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ce»tašt.13
Oglati p* tarifu
Ogltaa »prejema tudi oglaani oddalak Jutra" v Ljubljani, Preiemova ulic« 5t.4
RevoSudia v San Salvadorju
Angleške težave
•Komaj so se polegli zmagoslavni glasovi po silnem uspehu, ki ga je dosegel Program narodne sloge pri oktobrskih volitvah, že stoji Macdonaldova vlada Pred novimi težavami, katere spremlja tudi ves ostali svet s tesnobo v srcu zavedajoč se, da je njegova usoda te*-*io povezana z usodo Anglije. Ker Anglija je danes še vedno največja gospo-
ŠDrevi ob 20. v
REVOLUCIONARJI USTRELILI FINANČNEGA MINISTRA. — VOLITVE
ŠELE CEZ DVE LETI.
stra, ker se je branil odstopiti jim svoje mesto in vodstvo državnih financ. Revolucionarji so sestavili triumvirat, v katerem so trije generali. Triumvirat je tudi že izdal proglas na prebival-
WASH1NGT0N, 5. decembra. V republiki San Salvador je izbruhnila revolucija. Državni predsednik je bil odstavljen.
LONDON, 5. decembra. Po brezžičnem poročilu iz San Salvadorja so revolucionarji ustrelili finančnega mini-
stvo, v katerem napoveduje, da bodo nove volitve šele čez dve leti.
Hitlerjeva akcija v Londonu
HITLERJEV ODPOSLANEC JE NAŠEL V LONDONU ZAPRTA VRATA.
LONDON, 5. decembra. Kakor do-znava »Daily Telegraph«, je Hitlerjev odposlanec in glavni urednik lista »Volkischer Beobachter«, dr. Rosen-berg, razpravljal z raznimi londonskimi osebnostmi o obnovitvi in novi
otvoritvi kreditov za Nemčijo. Vendar se pa dr. Rosenbergu ni posrečilo priti v stik z vodilnimi angleškimi politiki. Ker je tako ostala ta akcija brez uspeha, je tudi Hitler opustil svojo namero, odpotovati osebno v London.
darska in politična moč sveta in potresi, ki jih doživlja njen gospodarski in Politični ustroj, ne morejo ostati brez Škodljivih posledic za ostale države.
Brez dvoma je pa danes angleški narod, ki ga ob tej težki uri vodijo njegovi najboljši možje, zašel v težkoče, ki stavkajo na hudo preizkušnjo njegovo toliko hvaljeno ravnodušnost in politično zre lost. Nada, da bo vlada, ki bo zastopala narod in ne stranko, in ki ji bo narod dal polnomočje za vse ukrepe, katere bi smatrala kot potrebne za sanacijo gospodarskih razmer, zadržala funt Pred nadaljnim padanjem, se ni izpolnila, in angleški funt je zdrknil te dni »i? najnižjo točko, ki jo je sploh kdaj dosegel v povojni dobi. Katastrofalne Posledice tega padca so se takoj pokazale doma in v inozemstvu. Doma se je Polastila razumljiva nervoza prebival stva, ki se boji za nadaljnje razvrednotenje svojega denarja in nalaga sedaj svoj denar v blago, zlasti pa v nepremičnine, kar mora slednjič imeti za posledico le še nadaljnje padanje funta. A
v inozemstvu se majejo mogočni denarni zavodi, ki so si svojsčasno iz špekulativnih ali gospodarskih razlogov nabavili velike zneske v funtih; samo delnice Francoske banke, ki je ena tiaj-Večjih upnic Anglije, so padle v teh dneh za 300 frankov. Nestalnost in kolebanje angleškega denarja ogroža tudi tVso svetovno trgovino in mednarodno Plovbo, ki oslanjata vse svoje kalkulacije še vedno na funt.
Krizi denarja se pridružuje poostrena kriza gospodarstva. Zaščitne carine, ki naj bi omejile inozemski uvoz in s tem deloma uravnovesile silno pasivno trgovsko bilanco, svojega namena niso dosegle. Nasprotno: angleški trgovci so •ftkupili tik preden so se povišale carice, ogronino b'aga v inozemstvu, kar je hidi škodljivo delovalo na funt, ker je angleško gospodarstvo skoraj čez noč Prevzelo nove velike obveznosti proti Inozemstvu. Rodile so pa tudi odpor drugih držav, ki so odgovorile Angliji z Enakimi ukrepi. Zlasti,so se zaostrili od-^°Šaj} s Francijo, ki je udarila carino na ®ngleškl premog in za 15% povišala sploh vse carine na uvoz iz Anglije. Poledica tega je, da so zaostali v angleš-h lukah celi parniki natovorjeni s pre-l^om, ki so bili namenjeni v Francijo n da grozi med Francijo in Anglijo pra-‘ a finska vojna.
V	tefl nezdravih gospodarskih razme-se je zaključila indijska konferenca,
Preiskava o nameravanem orivratu na Madžarskem
ORGANIZATORJE PREVRATA BO SODILO REDNO SODIŠČE.
BUDIMPEŠTA, 5. decembra. Poiz- deva bi se prav za prav morala ob-vedovanja in zasliševanja v preiskavi ravnavati pred prekim sodom, ker so proti udeležencem legitimističnega pa organizatorji prevrata svoje delo, prevrata na Madžarskem so že toliko kakor se zatrjuje, šele pričeli in se ni napredovala, da je bil del aretirancev pri njih našlo nikakršno orožje, se to *	'0	'j ~~ T	#	ne bo zgodilo. Pač pa bo o namerava-
hn<V Iti akl fin nr n til nem prevratu in njegovih organizator-JtU&lll&ftl UUUl UMU jih razsojalo redno sodišče, v kolikor
bo seveda preiskava ugotovila krivdo poedincev in celote.
izpuščen. Med tistimi, ki so zopet na svobodi, je tudi Koloman Czapka. Za-
Spremembe na vrhovni uprav države
r*	Beograd,	5. dec. 1931.
Kralj je podpisal in proglasil zakon, ki ustvarja nekaj važnih sprememb v, vrhovni upravi države.
Pred vsem je ustanovljeno novo ministrstvo za telesno vzgojo, katerega naloga je skrb za fizično vzgojo naroda, nadziranje telesne vzgoje mladine v šolah, odobravanje in nadziranje društev, in ustanov, ki imajo za cilj telesno vzgojo naroda (Sokolstvo, športna društva, strelske družine, prostovoljna gasilna društva itd.) ter izvrševanje zakona O Sokolu kraljevine Jugoslavije z dne 5. decembra 1929.
Ukinja se zakon v postavljanju, premeščanju, prevajanju na drugo dolžnost ali stroko, postavljanju na razpoloženje, upokojevanju in odpuščanju državnih uslužbencev, z dne 12. januarja 1929.
Ukinjajo se nadalje po tem zakonu one zakonske odredbe, ki določajo zasliševanje in odločanje ministrskega sveta oziroma soglasje finančnega odseka Narodne skupščine z dne 27. januarja 1929 in dobivajo ponovno obvezno moč zakonske določbe, ki so veljale pred temi spremembami.
Razširjen je delokrog ministrskega sveta, obenem pa ukinjeno ministrstvo pri predsedništvu ministrskega sveta.
Med drugimi spremembami je tudi odločba, da mora biti dana za pošiljanje uradnikov po službenih poslih v inozemstvo soglasnost predsednika ministrskega sveta.
Viharna seja v Madžarski zbornici
BUDIMPEŠTA, 5. decembra. V poslanski zbornici je prišlo med govorom socialističnega poslanca Peyerja do viharnih prizorov, ko je le-ta ostro napadal vladno stranko. Peyer je dejal med drugim, obrnjen k desnici: Vi nimate nobene pravice tukaj sedeti! Vi ste enako krivi katastrofe dežele kakor vlada. Vi ste si pridobili mandate na nemoralen in lopovski način.
Poslanci desnice so pri teh besedah dvignili silen kraval, predsednik je govornika poklical k redu, nakar je nastalo v zbornici še večje razgrajanje. Poslanci enotne stranke so navalili na Peyerja s pestmi.
Ko se je nemir spet polegel, je dobil besedo sozialnodemokratski poslanec, ki je izjavil, da je Madžarska tudi v današnjih mejah sposobna za življenje, 'vendar obsoja njegova stranka trianonsko po* godbo, ker je ustvarjena na diktatorski način.
Proti tem izvajanjem je protestiral govornik Ljudske stranke, češ, da so samo voda na mlin dr, Beneša.
Miklavžev večer
Poslanec Friedrich (opozicija) je pozval vlado, da odgovori na najnovejša izvajanja ministrov Beneša, Ghike in Flandina. Tudi naj se vlada sporazumi z Društvom narodov, da se skliče mednarodna konferenca, na kateri bi se moglo priti do kakega modusa vivendi s sosednimi državami.
NOV POLET ELLI BEINHORN.
BERLIN, 5. decembra. Znana nemška športna letalka Elli Beinhorn se je včeraj zopet podala na daljši polet, vendar pa cilja ni hotela izdati. Po dopoldanskem startu v Berlinu, je dospela ob 14.10 v Bratislavo, ob 16. uri pa v Budimpešto. Zdi se, da namerava po leteti v Indijo.
ZAGONETNA SMRT IN OGENJ V MILANU.
MILAN, 5. decembra. V tukajšnjem zastopstvu filmske družbe »Fox« je nastal iz še nepojasnjenega vzroka požar, ki je v trenutku objel vse skladišče. Po lokalizaciji iin pogasitvi ognja so našli v kleti skelet glavnega družbinega zastopnika, ki je zgorel, poleg njega, pa samokres. Kljub temu se še ni dalo ugotoviti ali je zastopnik izvršil samomor in sam zažgal skladišče ali pa je bil izvršen zločin. Policija je uvedla strogo preiskavo.
ki naj bi vsaj deloma ublažila napeto razmerje med Indijo in Anglijo, katero je zadnje čase povzročalo neprestane nerede v tej neizmerni koloniji britanskega imperija in delalo angleškim gospodarjem toliko skrbi. Konferenca naj bi tudi utrdila notranje razmere v Indiji s tem, da bi ji dala zvezno ustavo, kri-kor jo je svojčas že obljubila angleška vada in ind jski podkralj Irwin. Pomen, ki so ga splošno pripisovali tej konferenci, je razviden tudi Iz tega, da se je je udeležil, oborožen z vsemi pooblasti-
li,	sam Gandi, nesporni vodja indijske nacionalistične stranke. Kljub mesece
renca sedaj brez vsakega uspeha razšla; niti razmerje med Anglijo in Indijo r.iti vprašanje njene notranje ureditve se ni premaknilo za las z mrtve točke. Priznati pa moramo, da ne zaradi angleške nepopustljivosti, ampak zaradi notranjih razmer v Indiji sami, kjer je taka mešanica kast, ver in narodov, da bi bil res pravi čudež, če bi se dalo spraviti vse na skupno formulo. Žalostna posledica neuspeha je pa, da se vrača sedaj Gandi v svojo domovino razočaran in praznih rok in da se mislijo indijski nacijonalisti zopet vrniti k svojim terorističnim metodam, ki so zadnja leta stresale temelje
trajajočim razpravam pa se je ta konfe- tega silnega azijskega cesarstva
<§. cfC. Maribora
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo
z uporabo naravne »Franz Joselove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Joselove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Za britski imperij je udarila torej težka zgodovinska ura. Niti za časa velikega Napoleona, ki je vso Evropo mobiliziral v boj proti svojemu smrtnemu sovražniku Angliji, niti za časa zadnjega svetovnega požara, ko so se Nemci pod bojnim klicem »Gott strafe England« dan na dan zaganjali ob Calais, da od tam namerijo svoje težke topove na London, niso Angleži spali tako nemirno kakor danes.
Ampak zgodovina nam nudi dovolj pirmerov, kako si je angleški narod znal pomagati v najtežjih položajih — zato gleda svet danes na London sicer s skrbjo, vendar tudi z optimizmom.
Mariborski m daeoai drobit
Banska uprava določila enotne mesne cene
Banska uprava le poslala vsem »rezkim In mestnim načelstvom strogi ukaz, da se goveje in telečje meso v bodoče no sme dražje prodajati, kakor na ljubljanskem trgu In sicer:
Goveje meso I. kategorije: prednji del kilogram po 10 dinarjev, zadnji del po 12 dinarjev. Goveje meso II. kategorije: prednl del kilogTam po 8 dinarjev, zadnji del po 10 dinarjev za kilogram. Goveje meso III. kategorije: prednji del kilogram po 6 dinarjev, zadnji del po 8 dinarjev.
Teletina se sme prodajati kilogram po
10	do 14 dinarjev.
Proti vsem mesarjem, ki se predpisanih cen ne bi držali, se bo najstrožje postopalo, in jih je takoj prijaviti zaradi navijanja cen državnemu pravdništvu.
Apeliramo na vse mesarje, tako na trgu kakor v mesnicah, naj se v lastnem interesu strogo držijo tega ukrepa banske uprave, da se izognejo neljubim posledicam.
Iz uredništva
Z današnjim dnem je naš glavni urednik g. Vekoslav Špindler, ki je izvoljen za narodnega poslanca, nastopil uredniški dopust za čas trajanja poslanskega mandata. Niegove posle je prevzel kot njegov namestnik g. Josip Fran KnaHlč, član redakcMe »Jutra«.
Prosimo, da se dopisi, ki se tičejo uredništva, ne naslavlja'o na zasebne naslove, ampak vse na naslov uredništva. —
Uredništvo.
Danes ob
Opozorilo društvom.
V	zadnjem času se društvene vesti v našem listu tako množe, da to povzroča nevoljo med našimi naročniki in rednimi čitatelji »Večernlka«. Vsa društva prosimo, naj bodo društvena poročila pisana stvarno tn tako sestav jena, da dobe širši splošnejši značaj, ne pa samo ozko krajevnega. Kratke naj bodo objave za prireditve. Vzlic temu, da visoko cenimo kulturno delo v društvih, moramo vendar strogo loč ti kulturnost od običajnih zabavnih in plesnih prireditev. Opozarjamo vsa društva, da se morajo časopisi plačevati od vseh objav, društvenih in nedru-štvenih, ki so reklamnega značaja in ki zasledujejo gmoten ali zabavno družaben smoter, predpisani inseratni davek. Zato j** nemogoče, da bi list priobčeval take objave brezp'ačno.
Uprava »Večernlka«.
Nočna lekarniška služba.
Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Vladovlčeva lekarna pri »Zamorcu« v Gosposki ulici.
Sveži grobovi.
*' splošn': bolnici je preminula 721cr-na Marija W i n d i s c h e v a, žena železničarja. — V starosti 74 let je umrla na Tvorniški cesti 30 posestnica in gostilničarka Terezija Č o 1 n i k o-
v a. Delavki Brtmenovi pa je umrla včeraj dveletna hčerkica Silvija. Blag jim spomin!
Iz železniške službe.
Za šefa sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana glavni kolodvor je imenovan inž. Janko Leben, dosedaj šef mariborske progovne sekcije. Za šefa sekcije za vzdrževanje proge v Mariboru pa je Imenovan inž. Fran Hlnterlechner, dosedaj šef nrogovne sekcije na Zidanem mostu.
Polovična vožnja.
Ministrstvo prometa je dovolilo vsem udeležencem občnega zbora Zveze bojevnikov, ki se bo vršil 8. t. m. v Ljubljani, polovično vožnjo za vse vlake od vseh postaj v dravski banovini, veljavno od 6. do 10. decembra t. I.
Nova odmera draglnjsklh doklad za državne upokojence.
Ministrski svet je odobril uredbo o novi odmeri draginjskih doklad za državne vpokojence. Nova uredba določa, da pripadajo upokojencem draglnjske doklade po razredu, v katerem so stalno nastanjeni. Podrobne določbe prinaša današnje »Jutro«.
Smrt mlade obupanke.
Kakor smo že včeraj poročali, je v same morilnem namenu izpila mlada Genovefa Nudlova večjo količino oetove kisline. Domači so opaz li njeno obupno dejanje in takoj poklicali reševalce, ki so jo prepeljal v splošno bolnišnico. Včeraj popoldne pa je 23letna Genovefa v bolnici podlegla hudim poškodbam.
Otvoritev razstave kluba »Brazda«.
Jutri, v nedeljo, ob 11. uri dopoldne, bo v mali dvGrani pivovarne »Union« slovesna otvoritev prve razstave Umetniškega kluba »Brazda«, ki bo pod pokroviteljstvom gospoda župana dr. L i p o 1 d a odprta do 19. t. m. Dolžnost Maribora je, da posveti tej važni kulturni prireditvi največje zanimanje.
Izbrisane In izdane obrtne pravice,
V	mesecu novembru je bilo 13 izbrisanih obrtnih pravic, na novo pode'jenih pa 16 in sicer Ludviku Rižniku, Gosposka ulica 46, Hermini Hoffmannovi na Koroški cesti 4, Martinu Lorbeku na Tržaški cesti 99, Evi Ketiševi na Aleksandrovi cesti 49, Otiliji Sernčevi na Meljski cesti 38, Maksu Paloncu na Koroški cest' 34 in drugim.
v* w	dom
Sobotni trg.
, Današnji trg je bil dobro založen. Kmetje so pripeljali 5 voz in 69 vreč krompirja. 3 voze in 25 vreč zelja in 2 , voza ter 38 vreč čebule. Cena krompirju je bila 1—1.50 Din za kg, zelju 10.75, čebuli 5—6. Pripeljano je bilo na trjr tudi 16 voz jabolk. Cena 2—5 Din za kilogram. Povrtnine je bilo malo; največ motovilca in endivije. Na perutninarskem trgu je bilo skupno 1341 , kljunov in sicer 1007 piščancev, par po 25—55 Din, 129 kokoši, kokoš po 20—40 Din, 127 puranov po 35—60 Din, 30 gosi po 40—65 in 48 račk po 20—30 Din. Divjačine je bilo malo: 9 divjih zajčkov po 20—30 Din. Mleko so prodajali liter po 2—2.50 Din, smetano po 8—10 in jajčka po 1.25—1.50 komad. — Šnebarji so prineljali 157 zaklanih svinj. Cene slanini 12—14, sviniini 10—12 Din. Mesne cene: govedina 4—12. teletina 6—14 in svinjina 6—14. — Na senenem trgu je bilo 5 voz sena. 4 vnzi otave in 2 voza slame. Seno 75—85. otava 70—75 in slama 70—73 Din. Tržno nadzorstvo je ma 70—73 Din. Tržno nadzorstvo je zaplenilo 3 tehtnice, ker niso bile v redu.
Miklavževa darila
kupite samo pri juvelirju in urarju
H. ILGER-lev sin
Qospoi ta ulica ir. 15
Oglejte si cene v naših novih izložbah i Plačilne olajšave!
Aretacije.
Petek je dan beračev. Včeraj jih je policija polovila celo vrsto, ki so se priklatili brez dovoljenja v mesto. Prenočili so v policijskih zaporih. Aretiran je bil tudi Josip B. zaradi potepuštva, Cmerlk L. radi pretepaštva in Avgust P. zaradi razgrajanja.
Nesreče In nezgode.
Pri žaganju drv si Je močno poškodoval desno roko delavec državnih železnic Ivan Koren. Moral je v bolnico. — 651etno Emilijo C i z e r 1 e-v o, stanujoč na Pobrežju, je zadela kap. Danes dopoldne se je zgrudila na Glavnem trgu Antonija' Č e p o v a. Nezavestno so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico.
. j	imnmmmmmmmmmmmmmmmm
muribursfco gledališče
REPERTOAR.
Sobota. 5. decembra ob 15. uri »Rdeča kapica*. Premijera. Otroška predstava. Nedelja, 6. decembra ob 20. uri »Zem.ja smehljaja«.
Pondeljek, 7. decembra. Zaprto.
Torek, 8. decembra ob 15. uri »Rdeča kapica«. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Znižane cene.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 7. decembra ob 20. uri »Slaba vest«. Gostovanje mar.b. gledališča.
Gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju.
Prvič gostujejo Mariborčani v letošnji sezoni v pondeljek, 7. t m. ob 20. uri z igro, ki bo za Ptuj posebno privlačna in zanimiva. To je Anzengruberjeva komedija s petjem in godbo, »Slaba vest«, ki jo je pa režiser Bratko Kreft postavil v našo prleško vas ter jo obeležil z vsemi značilnostmi te naše pokrajine. (Običaji, rečenice, narodne pesmi itd.) Ker so od uspeha tega prvega večera odvisna nadaljnja gostovanja, naj ptujsko občinstvo poseti predstavo v čim večjem številu.
NedeFa In Marijin praznik v marib. gledal Iču. V nedeljo, 6. decembra se bo ob 20. uri pela Leharjeva opereta »Zemlja smehljaja«. Na Marijin praznik v torek, 8. t. m. se bo popoldne ob 15. url prvič ponovila Gorinškova pravljična spevoigra »Rdeča kapica« kot otroška predstava. Nabavite pravočasno vstopnice. — Zvečer ob 20. uri se bo ponovila Kalmanova vesela melodijozna opereta »Cirkuška princesa«, prvič v letošnji sezon pri znižamh cenah.
Iz Studencev.
Mlklavževanje. Sokol priredi v soboto v Sokolskem domu vesel Miklavžev večer za svoje člane in prijatelje. Ob 21. uri nastopi svetn k s svojim spremstvom. Zaradi krize je ukinjena »taksa« na darila, ki se sprejemajo pri hišniku. — V gostilni ligo bo prireditev mariborske »Grarke«. — V nedeljo popo'dne bo Rdeči križ obdaril pri Špureju šo'ske otroke t	).n	sladVariinm5
Občinski proračun je sestavljen in razgrnjen v občinski pisarni v pogled prebivalstvu. V polni meri vpošteva realnost in ne predvideva nikakih poviškov.
Nova gostilna je otvorjena v baraki ge. Katre Šteh'ik, kjer se nahaja kopališče in se je dosedaj nahajala poletna okrepčevalnica za kopalce. Sedaj je lokal kurjen in ima tudi električno razsvetljavo.
Pošta je namestila v celem rajonu nove lične p;semske nabiralnike. Kot poštni prakt kant je nastopil s’užbo g. Groši. Poleg upraviteljice gdč. Krežetove ima sedaj pošta še 1 pomožno moč in 2 pismonoši, kar odgovarja sedanjim potrebam prometa.
Najlepši Miklavžev večer 5. in 6. decembra v Veliki kavarni.
Božični bazar.
Jutri, v nedeljo, dne 6. dec. bo v unionski dvorani božični bazar Podpornega društva za revne učence v Mariboru. Otvoritev ob 8. uri. Popoldne ob 16. uri čajanka. Program: Orkester deške meščanske Šole; pevski nastop 2. dekl. mešč. Šole; solo za gos'i s spremljeva-njem klavirja, Marko in gdč. Inka Der-novšek; orkester deške mešč. šole; ra-jalni nastop 1. dekliške osn. šole: Prišla je pomlad; orkester deške mešč. šole. Po odmoru: orkester deške mešč. šole; samospevi gosp. Staše Poljanec; rajalni nastop soko'ske dece 2. dekl. osn. šole: Češka beseda; pevski zbor deške mešč. šole; poklonitev podmladkarjev; irkester deške mešč. šole. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Medalja "	Nadalje
SVENGALI
Zrar.shrani eksperimenti
tfolIK®  	kavarna
Putnlk v Maribora
sprejema do 20. t. m prijave za tečaje, ki jih o Božiču priredi na Pohorju Zimskošportni odsek SPD Maribor. Ker je
za te tečaje vel ko zanimanje, a se sprejme le omejeno število smučarjev, opozarjamo vse one, ki se nameravalo udeležiti kakega tečaja, da se Čimpreje prijavijo.
Mikiavžcvanje Sokola-matlce v Narodnem domu bo v pondejek, dne 7. t. m. ob 4. pop. z upr zoritvijo lutkovne igre v 4 slikah »Sv. Miklavž«. V torek, dne 8. t. m. ob 3. pop. se igra ponovi.
Miklavžev večer bo danes zvečer v dvorani Okrajne hranilnice ob 20. uu zvečer.
Miklavž Jadranašev.
Na prošnjo Jadranašev pride Miklavž jutri ob 16. uri v Narodni dom.	i
Krajevni odbor Rdeč. križa v Krčevini priredi jutri 6. dec. v gostilni »Promenada« (g. Ivan Mahajnc) ob Tomšičevem drevoredu Miklavževo zabavo v prilog božičnice ubogi šolski deci krčev.nsk® šole. Na sporedu je: govor, godba, peti« moškega zbora »Luna« ter srečolov * mnogimi dobitki. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 5 Din. Za obilen pnset se pri* poroča odbor.
Mesečno plačo je zgubila.
Ker se mi je na gornjo objavo vposlal naslov najditelja zgubljene kuverte z denarjem, priporočam dotičnl osebi, da odda denar pri policijskem komsarijatu ali na sodišču v sobi št. 56/1, kjer dobi pri* stoječo najdenino, v nasprotnem primeru se odda naslov drž. pravdništvu. Udruženje rezrvnih oficirjev in bojeval* kov
opozarja svoje članstvo, nj;h rodbine prijatelje na družabni večer v pondeljek« dne 7. t. m. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Orel«. Pododbor prosi za poln«* številno udeležbo. Predavanje o potovanju po Franciji bo zelo zanimivo, saj W obsega o n. pr. poset Verduna, Lili®« Nancy in drugih krajev, ki so igrali v svetovni vojni važno vlogo pri obramb države.
Gostilna pri »Zlatem levu«, Vodnikov trg*
ima danes in jutri pojedino klobas, do* bra naravna vina ter nizke cene. Domači koncert. — Beranič.	5610
Močno kajenje povzroča rumene, rjave ali črne plasti na zobeh. Za kadilce ih kadi’ke je radi tega neobhodno potrebno redno večkratno dnevno negovanje zob z O d o 1-zobno pasto, ako si želijo ohraniti bele zobe. Odo 1-zobna pasta očisti zanesljivo zobe. ne da bi Škodovala zobni skienini. Odo 1-zobna pasta ima radi ve’ike vsebine colloidalnih sestavin naj* večjo absorptionsko moč, odstranjuje radi tega vse nečistosti, neprijeten duh ih vse barvne snovi, ki se radi kajenja, jedi in pijače prilepilo na zobe in povzročajo zabarvanje. Odo 1-zobna pasta dela bele zobe in čisto sapo.
T. (C. Triglav.
Praznovanje Miklavža v hotelu Halbvvidl v nedeljo, dne 6. decembra. Darila zaznamovana z imeni, naj se preje oddajo.
Hotel IIalbwidl, v soboto srnin hrbet, srnino stegno.
Koncert Glasbene Matice v Ptuju.
Objavljamo pestri spored koncerta, ki se bo vršil v soboto 12. t. m. v dvorani Glasbene Matice: 1. Beethoven: Kvartet op. 18 št. 4; 2. Mozart: Kvartet št. 8 V d-duru; 3. Adamič: Zazibalka; Mirk: Jurjeva, ženska zbora; 4. Pavčič: Bolne rože, Potrkan pes, moška zbora; 5. Ocvirk: Moja pomlad; Adamič: Zabučale gore, Kaj pa delajo ptički, Ciganska posmehulja, mešani zbori. Predprodaja vstopnic v gavni trafiki.
Kavarna »Astorla«.
V	nedeljo, 6. t. m. ob pol 17. uri popol* danski koncert kvarteta prof. E. Kublče-ka. Klasična in moderna glasba!
Miklavžev venček priredi Trgovska in obrtna mladina na praznik 8. t. m. od 16. ure naprej v ma-
li	dvorani Narodnega doma. Vabljeni vsi.
Silvestrov večer Sokola Maribor-matice se vrši tudi letos, kar naznanjamo že sedaj z ozirom na številna vprašanja. Poseben prireditveni odbor bo storil vse, da bo ta tradicijo-nalna prireditev tudi letos v vsakem oziru zadovoljila.
če hlapec dirka.
Včeraj popoldne je pridrvel na konju 26!etni hlapec Avgust K. po Pobrežki cesti proti trgu Kralja Petra in podrl na t'a nekega mladega kolesarja, ki se divjemu jezdecu ni mogel Izogmti. Vajen-čevo ko’o je zahreščalo pod konjskim kopiti. Za vse to se pa jezdec ni zmenil in je pognal svoje kljuse še v večil tempo. Ljudje in otroci so se s strahom umikali podivjanemu jezdecu, katerega i® končno ustavil stražnik. Jezdec bo dobil za svojo dirko primerno nagrado.
V M a r i b o r u, dne 3. XII. 193T/
MarifiSfSKT VEČER NTTK Jnfri
Stran J.
BSOMBH8B9SBBHB
Irena Accetto-Golobova:
Teden Ifubeznl do bližnjega
Na narodni praznik je bito. Mraz je pritiskal, da je pod nogami škripal razsojeni sneg in dah se je spremenil v vidno meglico — kakor male lokomotivioe so puhali otroci sapo iz ust in se veselili vidnemu učinku. Kakšno veselje za smučarje, ko vabi v planinah beli sneg na dolge partije! V tople plašče in kožuhe zaviti gredo meščani v okolico, na lepše, na dobro kapljico v krogu veselih znancev. Otroci pripravljajo drsalke in komaj čakajo otvoritve drsališča.
Po kosilu sem se bila udobno namestila na zofi, s časopisom v roki. Uživala sem prijetno nasprotje med zunanjim i"razom in toploto v sobi. Tudi to je užitek, kaj ne? Samo dolgo ni trajal. Nič manj ko trikrat sem bila poklicana, vsakokrat je stal en prosilec ali kar dva zunaj. »Podpore prosim — brez dela — nimam s čim stanovanja plačati — otroci lačni — bolan sem — žena bolna.« Tako je šlo. Dala sem vsakemu nekaj drobi ža, zahtevane stare obleke pa nisem dala. — Kdo bo šel v nedeljo popoldne brskat na di!je v stari šari po takih rečeh?
Moj mir je bil proč. B'edi obraz zadnjega prosilca mi ni hotel izginiti iz spomina, njegov obupani smeh, ko sem rekla, naj dela! »Saj bi rad delal, samo dajte mi dela!« in globoko sem se zamislila. Res je, mi vsi damo, ker ne moremo drugače, ker se nam proseči siromak momen tano smili, a to ni prava pomoč. Največkrat dajemo v denarju, to gre najhitreje in nam vest malo pomiri. Včasih danrJ tudi kos stare obleke, če nam prosilec ne da in ne da miru. In če potem izvemo, da je kos ob’eke prodal v bližnji gostilni za liter vina, smo degustirani, češ: »Takšni >o, vse zjMTjo. pr.h:vJv č ne dam ničesar več!a I.i naša srca zaledeni in nase roke se ustavljalo ra pot, do denarnice v očigled take »nehvaležnosti«. Ne pomislimo pa, da je pravo uboštvo sramežljivo, da pride na enega nevrednega sto in sto nujno potrebnih. Ali se ne bi dalo tem pomagati?
V	Nemčiji in Avstriji so že na deiu; »Winterhilfe« je pridobila celo vojaštvo, katero pomaga pri zbiranju darov. Ali ne bi mi, ki vendar še nismo v tako globoki krizi kakor imenovani dve deželi, tudi zmogli kaj takega? Pomislite, koliko de lavcev je brez dela,-ne morejo plačati stanarine, ne drv in premoga, še manj pa kupiti otrokom potrebnih toplih oblek. Ali ne mislite, da se tudi delavcu-očetu trga srce pri pogledu na svojega zmrzujočega otroka, ki mu ne more kupiti ob* leke in obutve? In da mu nehote greni zavist Itak težko življenje, če gleda druge otroke toplo oblečene, lepo obute? Da so te reči v časih težko pritrgane od skromne plače uradnika ali na obroke kupljene ali — da so jih starši enostavno še trgovcu dolžni ostali, tega nihče ne vidi! Tako se poraja nezadovoljnost, prvo socijalno zlo.
Zal ne moremo tega stanja popolnoma predrugačiti, pač pa bi ga z nekoliko dobre volje lahko omilili. Sa-rjjo pripravljeni moramo biti, da sodelujemo vsi in vsak po svojih močeh.
Drage gospodinje in matere, do Vas se obračam najprej s prošnjo za pomoč. Saj v tem se najrajše udejstvujemo, tu smo doma. Vem, da ga ni gospodinjstva, kjer bi se ne našle stare, a vendar še porabne reči: čevlji, rokavice, nogavice, čepice, šali in razne obleke. Skrite so včasih na dnu starih zabojev, v omarah in predalih. Predlagam Vam, da upeljemo »Teden ljubezni do bližnjega«; v tem tednu pustimo vsa druga ročna dela, poiščimo vse reči, ki jih mi ne rabimo več, a bi lahko ubož-nim rodbinam prav prišle. Naj zbere vsaka hiša vse, kar zmore in potem na delo vese'o! Saj ga ni plemenitejšega dela kot pomagati siromaku! Ne nosi to že plačila v nebi? Nismo bolj veseli, bolj zadovoljni, kadar smo mogli drugemu pomagati? In božični čas je kakor nalašč za to. Torej na delol
Preglejte nogavice in rokavice, pokrpajte jih, da ne žalite reveža s tem, da mu vržete nerabne cunje. Siromak je rahločuten! Obleke operite, zakrpajte, zli kajte. Predstavite si veselje deklice, katera dobi čedno oblekco v dar, morda ce-lo * belim, čistim ovratnikom, s pisano Pentljo, za kakršno pri njih doma nikdar bilo denarja, pri Vas pa leži nerablje-
na. Ali ne bo to prijetno delo za naše hčerke? Tudi igrač dajte. Koliko polomljenih punčk leži okoli, žogic, medvedkov, avtomobilčkov s polomljenim mehanizmom ! Tu se spet pokažejo naši fantje kot mojstri v popravljanju. Vse to še lahko razveseljuje nerazvajeno srčece siromašnega otroka. Koliko lepši bo tudi Vam božični večer v zavesti, da ste vsaj v eno revno rodbino poslali žarek veselja!
Še nisem gotova s prošnjami. Do zdaj sem se obračala v prvi vrsti do ženskega srca, ki itak rado pomaga, če je inicijativa dana. Mojo misel razpredejo lahko dame še same, zberejo -se morebiti v šivalne krožke pod vodstvom šivanja vešče dame, v šolah lahko učiteljice ročnih del delajo z učenkami ves december za uboge otroke, materijal prineso učenke od doma; deklicam bo tako de'o gotovo bolj všeč kot šolske »vajemce«. Ce se katera učiteljica boji, da bo za izložbo koncem leta premalo ročnih del, naj postavi sredi razstave tablico z napisom: Učenke .. razreda so v decembru sešile oz. predelale ... oblek za siromašno deco. Ni ga nadzornika, ki bi tu »nergal«, in prepričana sem, da bodo te tablice bolj imponira-le kot vsa luksuzna dela.
Razen obleke, perila in obutve se pa naj da, kar kdo more dati: nekaj kilogramov premoga, sveženj drv, posodo, stare, zakrpane preproge, odeje, vzglavja, knjige. Vse bo prav prišlo. Da bi pa tudi želodec obdarjene dece imei svoje veselje, se lahko zavežejo usmiljene gospodinje dati dva tri dni pred Božičem kako potico, kak šartelj ali gotovo množino drobnega peciva. Tu bi prišli predvsem v poštev praktični keksi. Saj družina ne trpi zato še pomanjkanja, če se odstopi kos božične peke. Koliko veselja pa se lahko napravi z njim!
Nabirali bi pa naši vrli skavti, ki jih tako častno delo gotovo veseli. Morda bi šlo tako, da se razdeli vse mesto v delokroge posameznih skupin skavtov in ti gredo najprej obvestit vse v poštev prihajajoče rodbine o tej akciji s prošnjo, naj bodo darovi pripravljeni do določene ga dne, kakih 10 do 14 dni pred Božičem. Tiste dneve bi pa gotovo naša vojna ko manda na priprošnjo občine rade volje dala na razpolago vozove, na katere bi skavti znosili vse darove in ki bi se zložili v kako občinsko dvorano, kjer bi jih požrtvovalne dame sortira'e in po seznamu podpore potrebnih pod vodstvom in po direktivah občine razdelile.
Tu bi seveda morala občina pomagati z vsemi organi in razpoložljivimi sredstvi, ki so za tako akcijo potrebna. Razglasiti bi se moralo pravočasno, da se morajo vsi podpore potrebni zglasiti pri občini in oddelek za socijalno skrb naj pregleda prijavljeni materijal in podčrta najbolj potrebne. Taki oddelki, ki imajo res potrebne reveže stalno v evidenci, so neobhod-no potrebni im se že snujejo povsod, kjer so na krmilu res socijalno čuteči možje.
Dela je mnogo, časa malo, treba je nekoliko dobre volje in uspeh bo zagotovljen.
Torej, gospod župan in vsi gospodje v občinski upravi, katerim je na tem, da se zmanjša gorje revežev, v imenu ubogega ljudstva našega mesta Vas prosimo: Začnite 1 Mi gremo vsi in vse z Vami za blagor naših najrevnejših!
/Ji
Dnevna nega ust in 2©b
z OD OLOM je
temelj za lepe in zdrave Sobe. Okus OD O LA je fin in osvežujoč.
Na rednem občnem zboru Jugoslovanskega akad. udruženja v Gradcu
je bil za leto 1931-32 izvoljen sledeči odbor: predsednik: Obračinič Rudolf, cand. med.; podpredsednik: Brumen Franc, cand. med.; I. toajnik: Glušič Anton, cand. med.: II. tajnik: France-vič Elia, stud. techn.; blagajnik: Če-lap Miloš, abs. pharm.; knjižničar I.; Klinc Erik, cand. med.; knjižničar II.: Debelak Milan, cand. med.
Oberammerganska »Madona« pobegnila na Angležko.
Ana Rutz, ki je postala slavna in oboževana kot igralka Marije v pasijonskih igrah v Oberrammergau, je pobegnila kot služkinja v Anglijo z neko svojo znanko. Ana Rutz je silno pobožno dekle in je hotela že v samostan, česar ji pa starši niso dovolili. Ob priliki pasijonskih iger se je spoznala tudi z nekim bogatim ameriškim trgovcem, ki se je hotel za vsako ceno poročiti ž njo, toda mlada Ana je znala dobro ceniti prostost in ni marala ameriškega bogataša. Dolgo časa iniihče ni vedel, kje se skriva »pobegla Madona« in le slučajno so prišli na sled njeni mali »pustolovščini«. Ana Rutz živi sedaj vi malem mestecu Sussexu kot siužkinja. Baje zdaj ni več tako pobožna.
Pohod »a divje race
Žalostna smrt kralja angleškega tiska.
V Chialejskf sirotišnici je umrl brez pare denarja nekdanji kralj tiska 90Ietni Wiliam Palemer. Pričel je kot mali kolporter, toda z marljivim delom in šted-Ijivostjo je prišel do milijonov. Njegova dobrota pa ga je spravila na beraško palico, da je umrl kot siromak med najbed-nejšimi.
Linčanje v Ameriki.
Ameriške statistike so prav zanimive in nam marsikaj povedo. V Washi>n<gtonu so ustanovi'i društvo, ki zbira podatke o linčanju v Ameriki. Obenem pa je dolžnost društva, da energično nastopa proti barbarskemu linčanju. Statistika našteva grozne slučaje. V zadnjih dvainštiridesc tih letih so linčali v Ameriki 3693 ljudi. Povprečno je bilo umorjenih na leto 88 oseb. Po večini so padli kot žrtve razdražene mase črnci, ki so bili v največ slučajih popolnoma nedolžni. Dežela dolarja odnese po navadi vse rekorde...
Zadnjo nedeljo je močno deževalo. Skoraj vsi lovonajemniki so odpovedali lovske prireditve, na lov so odšli le mlajši, vročekrvnejši lovci.
V	Lojzetovi kavarni je bilo popoldne seveda vse živo in glasno. Pri mizi ob oknu pa so sedeli štirje precej plečati gospodje, srebali polagoma iz srebrnih čašic črno kavo, gledali žalostno skozi okno, in preklinjali vreme. Bili so to štirje strastni lovci, sicer vsakdanji gostje Lojzetove kavarne.
»Veste kaj,« pravi eden, Mešetar po imenu, »dež je ponehal, poidimo k našemu prijatelju, k županu na race«. Razjasnili so se obrazi in »plačat« je naenkrat zadonelo iz vseh grl. Gospod Žica pa je dejal: »Tovariši, ob treh pred kolodvorom, tam Vas bom čakal s svojim vozom.« Kakor da jih je kdo s šilom zbodel, so vsi naenkrat skočili pokonci in s kratkim pozdravom zginili v kavarniških vratih.
Ni še električna ura prekoračila tretje ure, že je drvel avto, natovorjen s štirimi lovci, proti Slov. goricam. Kmalu so bili na licu mesta. Veselo so poskakali iz avtomobila in gospod župan, najemnik lovišča, je pozdravljal prijazno se smehljajoč svoje stare znance. Ko so stopili v gostilno, se je prikazala na kuhinjskih vratih tudi gospa županja, prijazno jih pozdravila in po stari navadi postregla z dobro slivovko. Hitro so pripremili puške, pripraviti patrone, obuli gumijeve škornje in popili okrepčujočo slivovko. »Gospa županja«, je še dejal gospod Rejen, tretji od družbe, »pripravite takoj kastrolo za race, da bomo imeli fino večerjo!« Gospa se je veselo nasmehnila: »Vi naredite svoje, moja skrb pa bo, da dobite dobro večerjo — če zahtevate, tudi pečene race!«
Sto korakov od doma gospoda župana je gosto zaraščeno močvirje, stalno bivališče stotine rac. Takoj ko so zapustili gostilno, je napel gospod Zračnik svoja lovska ušesa: »Tovariši, ali jih slišite, kako se pogovarjajo račke med seboj in se norčujejo iz nas. Če jih še nikoli nismo, danes jih pa bomo, samo da zavežemo oster jezik našemu Mešetarju, ki je zadnjič ustrelil slučajno tri, da ne bo mislil, da zna samo on streljati!« .
Naskok se je imel izvršiti po sledečem načrtu:
Nedaleč so obkolili močvirje in se mu sklonjeni približevali. Gospoda Žica in Rejen sta dobila najboljša mesta, to pa zato, ker imata na lovu s seboj vedno strojnice namesto lovskih pušk. Seveda imata oba oblastveno dovoljenje za nošnjo tega smrtoonosnega orožja. PlaŠljive race, pritepenke, to so tiste race, ki ne domujejo stalno v močvirju in ki ne poznajo naših lovcev, so 'se predčasno dvignile in z glasnim »kva, kva, kva« odplule v zračne višine. Ko so se pa naši lovci, plazeč se po trebuhu, že do dobrega približali močviriu, se je dvignila
»ta mal milijon« broječa jata rac in iz pušk in strojnic je pričelo grmeti Perje je padalo iz neba kot snežne krpice pozimi, račke pa so kljub bobnečemu streljanju veselo krožile nad glavami naših lovcev. Le ena sama, in še ta je bila mala, je svojo predrznost plačala z življenjem in padla daleč v močvirje. Končno so se račke naveličale njim prirejenega koncerta in so odletele. Naši lovci so prišli polagoma skupaj, da vidijo in dokažejo svoje uspehe. Vsak je zadel, nobeden pa nič pobral! Po močvirju je ležalo perja skoraj za dve pernici, a race razven one male nobene. Gospod župan, ki je bil priča dogodka in ki je znan, da ima usmiljeno srce, je dejal: »Meni se smilijo samo uboge.oskubljene račke, ki bodo trpele vsled pomanjkljive oblekce v hudem zimskem mrazu.« »Kako pa bomo dobili račko, ki je na sredi močvirja, ko nimamo psa?« pravi Mešetar. »Kje pa je, pokaži jo!« odvrne tovariš Žica. »Vidiš jo, tam sredi vode«, pravi Mešetar in mu jo pokaže s prstom. Tovariš Žica pljune na levo, pljune na desno, pogleda na gumijeve škornje in plane v močvirje. Voda mu je segala že do kolen, račka pa je bila še vedno za streljaj od njega oddaljena. Jeza in strast sta pograbili Žico, in ne meneč se za vedno globokejšo vodo, je hitel po plen. Do polovice telesa mu je segala voda, ko je dvigni! račko in se vračal k smehljajočim se tovarišem. »»Zniderji« pa le nismo«, je rekel, ko je prišel iz vode, »in to je glavno. Raca je pa seveda moja.«
Prepričani, da so to zaklete race, so naši lovci zapustili omrtvelo močvirje in krenili hitrih korakov proti gostilni. Tam so se preoblekli in posušili, medtem pa je gospa županja pripravila dobro večerjo, kakor je obljubila. Pomislite, ljudje božji, pripravila je pečene race. Bile so sicer le domače, pa našim Nimrodom so prav dobro teknile po velikem naporu ...
Ljubenski.
Naveličana plemkinja.
Na svetu je vse mogoče. Tudi to, da se neka egiptovska princezinja naveliča aristokratskih ceremonij, zbežala od svojega moža, bogatega princa, se oklenila s svojo ljubeznijo navadnega zemljana rdeče krvi ter postala njegova žena. Mladi Angležinji Merveni Berd, ki se je pred leti poročila z egiptovskim princem Sau-dom, niso bile več po godu manire na nje govem dvoru. Vse, kar se je godilo okoli nje, je smatrala mlada Mervena za neumnost. Naposled se ji je pristudil še njen mož, od katerega se je poslovila. Zahrepenela je po svobodi in prostosti, ki jo uži vajo navadne zemljanke. Ko je razodela svoje srce možu in zahtevala ločitev zakona, ni imel nič proti temu, nasprotno, želel je svoji princezinji več sreče z drugim navadnim plebejcem.
(no«Wta te CMD
n
Sokolstvo
Sokol Maribor I.
Jutri, v nedeljo, priredi lutkovni odsek društva ob 15. uri popoldne mladinsko igro »Kroiaček-Gašparček in čevljarček« za sokolsko mladino. Igra je polna živahnosti in otroške prešernosti in jo zelo priporočamo. Dramatski odsek društva pripravlja za prihodnjo soboto Bevkovega »Kajna« v režiji br. Gvardjančiča in sceneriji br. Žeja. Ta večer bo nekako primorsko slavje. Sodelovalo . bo pevsko društvo »Jadran« s pevskimi točkami. U-vodno besedo bo imel prosvetar br. Kenda in bo program z igro »Kajn« in pevskimi točkami zelo zanimiv. Zdravo!
Akademija Sokola-matice,
prirejena na predvečer državnega praznika zasluži, da jo omenimo malo obširneje že zato, ker je bila pripravljena z največjo skrbnostjo; zlasti proste sestave so vse pokazale, kako morajo biti na-vežbane, da pridejo do pravega izraza.
Ženska in moška deca je nastopila s tremi prav primernimi in ljubkimi skladbami. Najefektnejša sta bila nastopa ženskega in moškega naraščaja s »Švedskimi prostimi«, oziroma s »Plesom Beduinov«. Izredno težke vaje je obvladal ženski naraščaj z vso sigurnostjo. Še bolj kakor ta čisto gimnastična sestava pa je vžgal »Ples Beduinov«, manj po zaslugi skladbe, kakor naraščajnikov samih, ki so ga izvedli tako dovršeno, 'da si sam avtor ne bi mogel bolje želeti in so zasluženo odnesli gromovit aplavz. Krepka, gibčna mlada telesa, so lahko v ponos vaditeljem in društvu.
Manj zadovoljile so tokrat vaje na orodju, seveda smo v tem oziru od na-
šega matičnega društva, ki se ponaša s svetovnimi prvaki, precej razvajeni. Stara napaka so predolge sestave, ki utrudijo telovadca in zmanjšajo efekt pri gledalcu. Odlično pa so se držale na bradlji nove moči. Smola z drogom, ki se je podrl med vajo vsled slabega člena verige, ni povzročila hvalabogu nobene večje nezgode, a je vendar kvarila celoten utis. Spored so zaključile ritmične vaje šesto-rice članic in vaje članov z »medicinka mi«. Prve so bile izvajane z brezhibno eleganco, kakor smo je pri članicah že vajeni. Niso pa bili prav posrečeni kostu mi, ki bi morali podčrtati skladbo, a so bolj odvračali pozornost od nje.
Najzanimivejša točka so bile »Medicinke«, v katerih je avtor izčrpal pač vse možnosti vadbe s tem za nas novim gim nastičnim sredstvom. Izvedene so bile s priznanja vredno skladnostjo. V celem je bila akademija vkljub nedostatkom odra (zavese!), zopet izbrana revija telesne kulture in manifestacija moči in lepote, h kateri stremi Sokolstvo.
Obisk dasi prav dober ni dosegel navala zadnjih dveh let. Akademija je zbrala vse stare prijatelje društva in številne č’ane ostalih sokolskih društev, a pokazalo se je, da se mnogi novi člani ne zanimajo za delo društva, ki bi jim moralo biti v ponos.
Iz češkoslovaškega Sokolstva.
Dne 21. in 22. novembra je zasedal zbor župnih načelnikov COS. Izmed sklepov je zanimivo, da se bodo tudi prihodnje leto vršile tekme v igrah, kakor sedaj že nekaj let, in sicer v dneh vsesokolskega zleta. — Pri tekmah za slovansko prvenstvo v telovadbi se bo izvajala 4. sestavah čsl. moških prostih vaj, določenih za praški zlet. — Koncem prejšnjega tedna
je bila izročena s. Renati Tyrševi, Fiig-nerjevi hčeri in Tyrševi soprogi, diploma častnega doktorata, katerega ji je podelila češke univerza praška. Diplomo ji je predala posebna deputacija vseuči-lišnih profesorjev, ki jo je vodil sam univerzitetni rektor. — Propagando za IX vsesokolski zlet podpirajo tudi nesokol-ske organizacije, tako n. pr. tujskopro-metna zveza. Znana Obrtna (Zivnosten-ska) banka pa je dala na razpolago na živahnih Pfikopech prostore za posebno zletno informačno pisarno. — Tudi v Ru-muniji se že zanimajo za vsesokolski zlet ter pripravljajo posebno ekspedicijo nanj. — Zato pa leži zlet v želodcu čsl. komunistom, ki ob vsaki možni in nemožni priliki izpadajo proti njemu. — 3. decembra se je vršila v Pragi že otvoritvena slavnost v zletne svečanosti, katerim so prisostvovali tudi odposlanci Sokola kra Ijevine Jugoslavije.	A.	J.
Spori
SK Železničar mIad.:SK Svoboda mlad.
Jutri, dne 6. t. m. igrasta mladini SK Železničarja in SK Svobode prijateljsko tekmo na igrišču SK Železničarja. Sledeči igralci SK Svobode morajo biti točno ob pol 9. v zadružnih prostorih, Sodna^ ulica 9/II desno: Novak, Marko, Gradišnik, Papež, Železinger, Drčar I, Jug, Košak, Selinšek, Pišec, Drčar II, rezerve Znider, Knezer, Mernig.
Najlepše darilo za Miklavža in Božič
je dobra knjiga. Taka knjiga so »Tri rože« Josipa Fr. K n a f 1 i č a, veleza-nimive in zabavne zgodbe tega priljub ljenega pripovednika. Odlični sloven-ski književnik VI. Levstik piše o »Treh
rožah«: Ne morem si misliti prijetnejšega pripovedovanja kot je Knafliče-vo. Ta knjiga ie res užitek. Jaz sem jo prebral v dušku ... — Kritik A. Gaber pravi v »Slov. Narodu«: Te zgodbe pripoveduje pravi gurman življenja, namreč sedanjega življenja s športom vseh vrst. Navzlic motorju ne more živeti ta res kultivirani življen-ski umetnik in gentlemen brez romantike. Zato so njegove zgodbe tako prijetne, da se vse trga za nje. Da, s to knjigo se človek res razvedri. — V »Slovencu« pa piše kritik Fr. Terse-gjav: »Tri rože« razodevajo romanopisca z uprav poetovsko zmožnostjo pretresanja duše in osvetljevanja njenih tajnih globin — druge črtice ga zopet kažejo kot mojstra pričaran ja* »šti-munge«, ki se sproži v duši zlasti ob divjanju prirodnih elementov. To knjigo zelo prinoročam vsakemu kot prijetno in duhovito čtivo. Knjigo »Tri rože« dobite v knjigarni »Tiskovne Zadruge« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Currer Bell:
Lovvoodska sirota
1. knjiga.	2
I. POGLAVJE.
John ni bogve kako ljubil ne;svoje matere ne svojih sestra, mene pa je črtel. Zasramoval me je in prete-	 ,_„	..	_K,„Y1
pal: ne dvakrat, trikrat na teden, ne enkrat, dvakrat na po tujih omarah za mojimi knjigami! Ker knjige
so moje, da veš!^Vsa hiša je moja ali pa bo moja
vratom, tatica, iz smeri
»Kaj si uganjala za zastorom?« je zarohnel.
»Citala sem.«
»Pokaži mi knjigo!«
Vrnila sem se k oknu in pritresla zvezek.
»Ti nimaš pravice do naših knjig! Ti si se le prislinila k nam, pravi mati. Ti nimaš denarja, ker ti ga oče ni zapustil. Ti bi morala beračiti, pa ne živeti kot zajedavka s plemiško deco, kot smo mi, jesti iste jedi kot mi in nositi obleko na materine stroške. No, zdaj ti pokažem, kaj se pravi iztikati
žalostna usoda nezakonske matere.
V Zagrebu je služila 26ietna Adela Fur, ki je v septembru porodila v Štorah pn Lelju nezakonsko dete. Po porodu se je zopet vrni a v Zagreb, da si poišče službo. Na poti v Zagreb pa ji je dete zaradi s abosti umrlo. Uboga Adela ie bila v skrbeh, kaj naj stori. Bala se je naznaniti smrt svojega otroka, da bi je ne osumili zločina. Ni dolgo premišljevala, vzela je mrtvo dete v naroče in skočila v Savo. Iz valov Save so jo re-
Mi’mrtv<;Ka otroka Pa ie odnesla voda. Mladi materi vest ni dala miru. Prišla je sama na policijo in izpovedala svojo žalostno usodo.	.
je
dan, marveč neprestano. Sleherni moj živec se ga ..
bal in vsako vlakno na mojih kosteh je drgetalo, kadar čez nekaj let. Stopi k se mi je bližal. Bili so hipi, ko sem bila brezumna od proti zrcalu in oknom’ strahu, ki mi ga je, zadejal, ker nisem našla nikjer zaščite ne od njegovih groženj ne od njegovih napadov.
Služinčad se je bala zamere pri mladem gospodarju, ko bi se bila zavzela zame, in Mrs. Reed je bila slepa in gluha proti vsem dejstvom. Nikoli ni videla, če me
Slušala sem, ne da bi se zavedala, kaj pravzaprav namerava. A ko sem opazila, da dviguje knjigo in meri vame in se pripravlja, da mi jo
prizadela z rokami, toda divje je zarjul in kričal venomer: »Podgana! Podla podgana!« V hipu ie
mater TiT	0cor™na sla bili stekli po
mater, k, je bila odSla v srorenjo liišo. Zdaj Je nrl-
* M»nltaSi V2S? h"na- Mar,a Abbot sta
mi In iuVsem beselel “ "ai“ z zdrui“rai m°«-
■ »Moj Bog! Moj Bog! Kaka furija da se ie tako zagnala v gospoda Johna!«	3 ta
»Ali je že kdo videl tako jezico?!«
Gospa pa je dostavila:
»Odvedite.jo v rdečo sobo in jo zaklenite!« Hipoma me je zgrabilo četvero rok in me odvleklo po stopnicah v prvo nadstropje.
II. Poglavje.
-v— ------------------- v*	v*«	im	ju	Vso pot sem se besno upirala: to ie hih na
a\ i.y TaZ’ sem neIl0te s prestrašenim krikom [nem povsem nova prikazen, ki je zelo oiačilo da odskočila, toda ne dovolj hitro, ker knjiga je pri- bo mnenje, ki sta si ga bili kaj voljno in pripravno frcala in me zadela, da sem omahnila, tresnila z napravili o meni Lizika in Marta Res pa je da
...  -------------r.	-	  je
tepel, nikoli ni slišala, če me je zmerjal, dasi je to storil nv,am m me zaucut, ua sem omannua, tresnila z napravili o meni Lizika in Marta p«,	*
kar spričo matere, se češče pa seveda za njenim hrb- glavo v vrata in si jo prebila. Iz rane se je pocedila tedaj nisem bila čisto pri sebi ali nravSnrL . vS tom.	kri,	bol	je	bila	kruta,	^-------  -»-n	~	..u-	ai,.Prayzaprav:	bila
Navajena Johna slušati, sem stopila k njego- druga čuvstva so zaplala v vemu naslanjaču. Kake tri minute mi je kazal jezik, srce. ki ga je bil izplaznil tako močno, kolikor je le utegnil, ne da bi ogražal podjezičnice. Vedela sem, da me bo kmalu pljusnil; pričakujoč zaušnico, sem ogledovala gnusnega grduna, ki jo mi bo prisolil.
Nemara mi je odvratnost čital z obraza, ker me
strah me je hipoma minil, meni in mi prevzela
T'i e ej kakor bi rekeI kak Francoz. Zavedala sem se, da mi je nenadni upor že zdaj
naklonil nenavadno kazen, in kakor drugi rob. ki
se punta, sem bila v svojem obupu pripravljena
tvegati vse do skrajnosti.	pr-vijen*
kla Sak:/01"’ S°SPOdi5”a Abb°': “»r
»Sram Vas bodi! Sram Vas bodi!« je vreščala hišna. »Kako grdo se vedete, Miss Eyre*)! Udarih ste mladega plemiča, sina svoje dobrotnice.
»Pokvarjeni in okrutni pobalin!« sem vzkliknila. »Sličen si morilcu, sličen si priganjaču sužnjev, sličen si rimskim cesarjem!«
Ker sem bila prečitala Goldsmithovo »Zgodo-—....... .... JY, .................. .. .......w ...^	vino Rima«, sem sodila Neronu, Kaliguli in drugim
je iznenada brez daljnje besedice lopnil. Omahnila	po svoje. Že tedaj sem delala na tihem primere, ki
sem; ko sem spet ulovila ravnovesje, sem se umek- pa jih nisem nikoli nameravala glasno izreči.’ .... — ....«UCKa piemica si
nila za korak ali dva od njegovega stola.	»Kaj! Kaj!« je planil. »To si rekla meni?! Ali Svojega mladega gospodarja'«
»Viš, to ti je zato, ker si malo prej zabrusila ste slišali Eliza in Georgiana, kai je izustila? Pa, »Gospodarja9 Od kedai 'mi i*	o	ah
materi tako nesramen odgovor,« je izcedil iz sebe, da bi tega ne zatožil materi . ..? Toda, prej ...?« sem kaka dekla?«	Kospoaarč	AU
»ker se tako hinavsko skrivaš za zavesami in ker Zakadil se je vame. Čutila sem, kako me je »Ne, manj kot dekla ker nič n* 3*1*0, „ ^
si pred dvema minutama zijala vame. ti podga-	zgrabil za lase in za ramena; lotil se je bitja, ki je	da Vas hranijo. Tako, sedite in razmiSlffi n Jvoll
na. ti!«	zdvajalo. Videla sem v njem le samosilnika, mo-	hudobnosti!«	osvoji
Ker sem bila navajena, da me je John Reed	rilca. Čutila sem, kako mi je polzela kaplja krvi Privlekli	sta	me v sobo	kakor i* hit*
tako trapil, nisem mislila kako bi mu odgovorila;	po glavi in tilniku nizdol in kako me je skelela ra-	gospa. in sta	me	posadili na	sto! Kot^ vžmJ iSn
edina skrb nu je bila kako bi prestregla	drugi na. Ti občutki	so izrinili strah	iz moje duše	in vsa planila pokoncu, a dva para rok	st am* tS!
udarec, ki ho ^ntnvn sledil nsovki.	hpena cpm cra	kta	i,«:	a	ame uscaia nazaj
besna sem ga dočakala. Ne vem več, kaj sem mu na sedalo.
Za plašče In obleke
najlepši vzorci, najnižje cene pr! Srečku Pihlarju, Maribor, Gosposka mi. 5.	2903
Pokrivala za hladilnike
pri avtomobilih se strokovno izvrše pri Iv. Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta.	5422
Miklavžev večer.
Danes v soboto zvečer priredi godbeni odsek »Sokola« v plesni dvorani br. Lešnika v gostilni »Mesto Ptuj« na Tržaški cesti Miklavžev večer. Darila sprejema gostilničar do 19. ure. Po razdelitvi daril bodo različne zabave. Mariborčani, ki hočejo neprisilne zabave in cenijo dobro postrežbo in godbo, naj se potrudijo iia našo prireditev. Nikomur ne bo žal! ‘	•	5607
Učenko	
za mouisiovsKo opri sprejme neienči Kvas, Aleksandrova cesta 32. 5602	
Šivilja, dobro izurjena, gre po nizki ceni šivat na dom. Marija Krainer, pri gospe Krošel, Maribor, Aleksandrova c. 83. 5619	
Stanovanje, 2 sobi, kuhinja, jed. shramba, drvarnica itd., tik železn. postaje Orehova vas oddam takoj v najem. Oglasiti se pri Francu Megliču v Orehovi vasi. 5613	
Sobo, i solnčno, strogo separirano, oddam enemu ali dvema gospodoma s hrano ali brez s 15. decembrom. Koroščeva ulica 43. 5611	Rabljene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbachova ul. 14. 1566
Šivalne stroje, gramofone, otroške vozičke, kolesa
popravlja Justin Gustinčič, mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ul. štev. 14.	5498
Ako hočete, da bodo Vaši ovratniki, ki jih daste v pran e, tako lepi kakor novi, potem jih oddajte samo k Triumfu. Pavel Nedog-
šobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Baržunasta obleka
je lepa. Novi vzorci, najnižje cene prt
Srečku ul. 5.
Pihlarju, Maribor,
Go
2904
Solinivga sostanovalca spre.mem v čedno sobo. Sodna ulica
_ 25, Pongračič._______________________5590
Gospoda
sprejmem na stanovanje in celo oskrbo. Maribor, Vrtna ul. 8, vrata 8. 5591 2 sobe in kuhinjo ss odda. Poizve se v upravi lista.
5596
O dara
separirano opremljeno sobo s 15. decembrom. Aleksandrova 32111.	5576
Sprejmem sostanovalca v čisto sobo. Naslov v upravi »Ve-černka«.	5580
Zaradi spremembe razsvetljave
poceni na prodaj 25 svienih lampio-nov v celoti ali po komadih ter lončena in kopalna peč. Vprašati hotel »Orel«.	5581
Veliko sobo s šted lnikom takoj oddam. Železnikova u ica 8, prej Stanko Vrazova ulica, Pobrež:e.	5574
Sobo in uhlnlo z verando oddam. Koseskega ulica 119
5601 j
Dobro ohranjena kompletna postelja
z novo žimnico in nočno omarico' ter otroška igralna mizica se poceni proda. Kopitarjeva ul. 6/1, desno. 5598
Pri sobotnem koncertu
v hotelu »Orel« se je zamenjalo več dežnikov in ene galoše. Prosim, da se vrnejo.	5582
LOBNIK
KOROŠKA 9
Iščem sobo In kuhinjo
s pritiklinami za 1 jan. za 2 mirni osebi. Cenj. ponudbe na upravo pod šifro »boljši«.	5573
Sladki vinski mošt
in dobro vino, liter po 8 Din, domače klobase več vrst. Restavracija pri treh ribnikih. J. Kliček.	5579
Prodajalo se bo
v pondetjek, 7. decembra t. 1. od 8. do
12.	in od 2. do 6. ure v konkurzno maso Karol Tbiel spadajoče blago v Mariboru, Meljska cesta 28 v kleti (in sicer): 2 mlina za mletje dišav in sladkorja z elektr. pogonom, 160.000 vrečic za pakovanje, 700 praznih kartonov, 30 kg Reiffina za peko, 10 vreč zamaškov, več sto snopičev zobotrebcev, 2 decimalni tehtnici z uteži in ena na prečko, razno orodje in posodje, 1 ročni voziček.________________________5577
Opremljeno sobo
oddam gospodična. Prešernova 2/1, vra-ta 7._________________________________5606
Dva ioto-aparata
9X12 zelo poceni prodam. Cankarjeva št 1, Jug, pritličje.	5607
Me edlaf alte <fo Boi Ja
z na upom prvovrstnega Radloaparata za pri-ki uček na elektr. lok. brez visoke antene, katere rud v neprenosljivi kvaliteti špecijalna trgovina
RADIO-STARKEL
MARIBOR
Trg Swo-o4e Si 6	-	Telefon	26 83
Ugodni plačilni poboji.	Zahtevajte cenike.
% :ecra!na delavnica za poorav la
IV na el|o, 6. dec. velika pojed na
v gosti ni K O S I Č 55*4 Hotinja vas.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Melje, Trdinova ulica 2.	5600
Vse vrste žarnic
za mesto Maribor prodajamo! Svetilke, motorje, likalnike, inštalacijsko blago, izvršujemo vsakovrstne inštalacije in popravila prompt po konkurenčni ceni. Ilič & Tichy, elektrotehnično pod-jet e, Maribor, Slovenska ulica 16, tel. 2756.	2075
Kadar rabite nageljčke,
vence šopke, kličite telefonsko štev. 27—66, vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor.	5506
Obiščite naš pedikerski salon,
samo za Din 10.— osvežiti hočemo V*-še noge, odstraniti kurja očesa in uto-diti Vaše nohte brez vsakih bolečin.
5454
Samo 4 dni!
Vstopnine prosto!
1000 dinarlev napis
plačamo vsaki gospodinji, ki opere 15 moških srajc ali 50 brisač, ali 5 kompletnih posteljnih prevlak in še poleg nekaj ducatov ovratnikov in robcev v 5 minutah brez drgnjenja ali krta-čenja, brez izkuhavanja ali prlipešavanja perllorazjedajočih pralnih sredstev pri prihranku premoga, mila in časa — lepo in lično.
Da je to neverjetno čudo možno bomo dokazali v soboto,'dne 5. decembra 1931 ob 16. In ^20. uri zvečer nedeljo, dne 6. decembra 1931 ob 16 uri popoldan pondelješ, 7. decembra 1931 ob 16. in ^20. url zvečer torek, 8. decembra 1931 ob 16. uri popoldan
v hotelu Halbwidl
z našim »UN1VERSAL«-PRALN1M STROJEM. Ne zamenjajte ga z dosedanjim pralnim lijakom.
Mariborski zakonski možje! V Ameriki, Angliji, Franciji, Nemčiji itd so milijoni srečnih gospodinj radi tega novodobnega pralnega čuda. Ustvarite tudi Vi Vašim ženam dan pranja v dan veselja. To tehnično pralno čudo stane samo
Din 300
s triletno pisemsko garancijo.
Nobena prevara! Prepričajte se sami in obiščite ta predvajanja s priključenim predavanjem. Vsaki gospodinji bomo hvaležni, ki nam bo prinesla kuhinjske brisače in drugo umazano merilo. Isto Vam vrnemo v 5 minutah čisto in ožeto.
Itt« MM Hi za medimo'
VVI
najnovejši modeli od Din
naprej
H. I. TURAD
MARIBOR
Pozor!
r> IS sl! K1,
da so pele vile z ribniške doline, da bodo v nede'jo, dne 6. decembra v Lovskem domu domače koline, klobasice, jetrnice ter razne domače potice.
Nudi se Vam pristno vino, neverjetno nizke cene, da ne more biti konkurence nobene. Se priporoča za obilen obisk K- C. Doblje-kar.	5588
K. L
Za Solo kupujemo samo na
SlomSkovem trgu Stev. 6.
Llud$ka tiskarna Maribor.
Izvršujem po najnovejši modi damske plašče, trenchcoate, hubertus plašče, vse vrste moške salonske obleke, železničarske uniforme, otroške obleke 1.1. d. po najnovejšem kroju In zmerni nizki ceni. — Za vsak komad se jamči! — Se priporoča krojaški salon	5436
Viktor Avberiek
Državna cesta 24 — Maribor.
Sreike za vse razrede državne razredne loterije dobite v
Bančni poslovalnici Bezjak, Gomoika 25
Pooblaščen: prodajalec srečk državne razredne loterlle
War!1iorsR V E C P R S TK Titim
ELEGANTNI ČEVLJI ZA PLES
^	Vrsta	5405-07
Novi kroj izrezanih čeveljčkov dela nožiče manjše nego so in daje poedlnim linijam svojstven izraz. Imamo jih iz crep-de-china in svilenega atlasa. S temi čevlji bomo zadovoljili Vašemu okusu in Vaši zahtevi.
Vrsta 5485-54
Zadnji pariški model plesnih čeveljčkov, katerim somo posvetili toliko pažnje, da nam je uspelo izdelati jih za našo isto edinstveno ceno kot tudi ostale plesne čeveljčke. Poskusite jih v naših prodajalnah.
Vrsta 9775-05
Vedno so elegantni in vedno moderni enostavni čevlji z zaponko. Imamo jih Iz svilenega črnega ali belega atlasa, katere barvamo v istem tonu Vaše toalete. Enake iz bombažnega atlasa ali bar-žuna za Din 69.—.
Vlako vrsto ževliev barvamo do Vali
JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI
NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, do otvoiim jutti,
miiihm i m' m dne 6. decembra
novo urejeno mesnico
v studencih, Alesandrova 43
Prodajal bom piima meso vseh vrst ir razne mesne izdelke po najn žjih cenah.	1	Za obilen obisk se priporoča
560,	LUDVIG	SPUREJ,	mesar.
Kupujte za Vašo ženo Knpuite za Vašega soproga Kupujte za Vaše otroke Kupujte za Vaše starše Kupujte za Vaše sorodnike
manufakturnega, modnega in srlcnenegS blaga v veliki izbiri po konkurenčnih cenah pri
Srečku Pihlarju
MARIBOR. Gosposka ul. a.
Jamčim, da boste zadovoljni!
Smučarski leden v modri in rjavi barvi
v cenah po Din 60.—, 90.—, 110.—, 135.—, 160.—«, 190.— in 220.— nudi tvrdka	5505
FRANJO MAJER — MARIBOR, Glavni tre 9.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaa
Zahtevajte povsod MVecernik“!
priporoča po zmernih cenah
Ivan Kravos - JUeksaodrova r.13
T. SOKLIČ
\T. Maribor £>/
»astopniki se sprejmete
Zahvala.
Podpisana iztekam tem potom podp. društvu
Modne novosti
n3jlepšo zahvalo za takoj izplačano pripadajočo podporo po smrti mojega moža gospoda IVANA RUS, in priporočam to društvo vsakomur najbolje.
Lukovica, dne 2. decembra 1931.
s,,7	Helena	Rus.
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini m«!
je prispel
Velika izbita čaja v zavojčki! znanih svetovnih 2namk v vsel cenah
ZA VAŠE
OTROKE
ker Je mil za vse vloge DRAVSKA BANOVINA s celim svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo.
Maja Konzorcij »Jutra« x Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: VEKOSLAV SPINIH ER v Mariboru.
STANKO DETELA v Mariboru.
Tiska Mariborska
tiskarna d. d., predstavni