š N \ Edini slovenski dnevnik cv Žedfagenih državah. Teb« za vse leto... $3.00 < Ima 10.000 naročnikov GLAS 7 ^ list slovenskih delavcev v Ameriki. TKLSTOV PIMAMMM : 4687 CORTLANDT. Entered — leoond-OlMi Matter, S*ptanab«r fl, IMS, aft the tal Otttot aft 9*w York. *. TM ante th* Act of Congr*«« of MarcH 3,1*7». TXLEFOH PIIAENE: 4C87 OOBTLAHDT« NO. 58. — ŠTEV. 58. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 11, 1915. — ČETRTEK, 11. MARCA, 1915. VOLTOtS XXTTT. LETNIK XXHh NAMERAVAN ATENTAT NA KRALJA KONSTANTINA. GRŠKA VLADA PREKRIŽALA VENIZELOSU NAČRTE. LAŠKO BRODOVJE NA POTI PROTI DARDANELAM. NA VZHODNEM BOJIŠČU SE VRČE MALENKOSTNI SPOPADI. NOVI NEMŠKI TOPOVI PRED TRDNJAVO OSOVEC. V SRBUI SE KUŽNE BOLEZNI S SILNO NAGLICO ŠIRIJO. VEC STO RANJENIH MORNARJEV JE DOSPELO V SOLUN. GENERAL PAU SI ZASTONJ f PRIZADEVA PRIDOBITI BOLGARSKO NA SVOJO STRAN. IZJAVA GRŠKEGA KABINETA. ŽELEZNIŠKA ZVEZA MED SRBIJO IN BOLGARSKO PREKINJENA. Poloiaj na vzhodnem bojišču, i morajo nehote pripozuati, da Tur-Petrograd, Ku^ija. 10. marca, j ki izvrstno streljajo. Dosedaj je Kuaki generalni *t«b je izdal da ! poškodovanih že več zavezniških ne sledečo izjavo: V okolici Su- j bojnih ladij, naibolj težke po-valk i stojimo t»e vedno v ofenzivi škodbe imajo pa "Agauicuiflon ', in smo dosegli ž,, več lepih uspe- T'CJaulios'' in "Lord Nelson". V hov. Pri Krasnopolu je vjela na-'grško pristanišče Solun je dospela kavalerija 2(H) nemških voja- lo par sto ranjenih francoskih in kov. Včeraj so pripeljali Nemci angleških vojakov, pred trdnjavo Osovee več težkih , topov in začeli znova ohstreljeva-1 Obstreljevanje višin pri Renkui. t i mesto. Povzročena škoda ni ve-1 Pari*, Francija. 10. marca. _ j Tukajšnji časopis 'Matin' je do-iz Aten brozojavko. da vče- Ob deaneoi bregu reke Na reve 'bil je prišlo na celi fronti do vročih artilerijskih spopadov. One sovražnike čete, ki so okolice Orodna «o se rale pri Pra*nišu in naše postojanke. Pri Lopušku smo odbili štiri vroče sovražnike napade. V Vzhodnji Galiciji je položaj neizpremenjen. Avstrijsko poročilo. Poročilo, ki na j«, izdalo nocoj V ivstrijsko ministrstvo, se glasi: Na Rusko Poljskem se boji še veduo nadaljujejo. V vzhodnem delu Galicije so naše čete pri Gori icaii dobro napredovale in pri zavzetju uekega ruskega strelnega jarka vjele 200 Rusov. Včeraj je stopila naša artilcri-ja v Karpatih v akcijo in si pridobila več zelo lepih uspehov. Sovražnika smo na par mestih pognali in zaplenili veliko vojnega uiaterijala. V jugovzhodnem delu Galicije vlada mir. Severno od Nadvorne smo odbili vse ruske napade. V Bukovini se ui zadnje dni ničesar posebnega prigodilo. Samo na leveiu bregu reke Prut in v okolici (Vrnovie je prišlo do manjših sjnipadov. Nemško poročilo. Berlin, Neineija. 10. marca. — V severnem delu Rusko Poljske, posebno pa v bližini Prustiiša postaja za sovražnika situacij« vedno bolj resna. Park rat so "le Rusi poskušali prodreti naše bojne črte, pa ao bili Vedno z velikimi izgubami pognani nazaj. Bitka, ki se bije severo/apadno od O-strolenke, bo skorajgotovo odločilna. Zapaduo od Novega Mja- sta UMŠe čfte dobro napredujejo. Obstreljevanje Dardanei. Borlin, Nemčija, 10. marca. — Ruski časopis "Rječ" se zelo pritožuje nad stališčem, katerega je zavzelo nekatero angleško časopisje. ki noče o tem ničesar vedeti, da bi pripadale Dardanele Rusom. Rusko prebivalstvo je prepričano — pravi časopis, da pomenjajo Dardanele za Ruse ravno toliko, kakor Ciper in Egi-pct za Anglijo. I Admiral v nevarnosti. Pvis, Francija. 10. inarca. — otoka Tenedos poročajo: — Ko • je nahajal poveljnik francoskega brodovja pred Dardanela-iini. admiral Guepratte. nn bojni | Indiji "Suffren" je padla pre-denj turška granata in s silnim pokom eksplodirala. Vsem se zdi čudno, da se admiralu ni ničesar prigodilo. Ko so bojno ladijo zadeli S*' dve granati in jo precej poškodovati, se je morala umakniti. Francosko brodovje bo za nekaj easa. prenehalo z obstreljevanjem. ker se mora preskrbeti s premogom in municijo. Vač sto ranjencev dospelo v Solna. Nemčija. 10. marca. — vojaški strokovnjaki raj niso mogli zavezniki zaradi izvanredno slabega vremena na-d os pele iz . d al jeva t i z obstreljevanjem Dar-koneentri-napadajo Stališče Grške. Berlin, Nemčija, 10. marca. — Sedaj je gotova stvar, da bo ostala Grška nevtralna. Poslanec in znan učenjak Gunaris je sestavil nov kabinet, ki je odločno proti vojni. Da bi kabinetu ne mogel nasprotovati bivši ministrski Z zapadnih bojišč. Zmage bavarskih čet. "Prinz E. Friedrich" v Newport News, Va. Po dolgotrajnem boju moža proti Nemška pomožna križarka 'Prinz možu so zmagale v Champagne Eitel Friedrich' je dospela včeraj bavarske čete. v ameriško pristanišče. BITKA ODLOČENA. JETNIKI NA KROVU Francoske izgube se ceni na 45 Križarka namerava izvršiti par tisoč mož, vendar pa so bile tudi poprav ter zopet oditi na visoko morje, za novim plenom. nemške velike. Newport. News, Va.. 10. marca- — Nemška pomožna križarka "Prinz Eitel Friedrich", ena iz med ladij, ki so po vseli morjih nje kabineta. Če Venizelos še potem ne bo dal miru, bo kralj razpustil poslansko zbornico in razpisal nove volitve, ki se bodo vršile šele po 4o dneh. Predno bi to-danel. šele proti večeru se je ne- z^<>gel dospeti Venizelos zo-koliko zjasnilo, nakar so franco- jPCt "" kl'Ulll°' hod° P"*ekli triJ« ske bojne ladije razstrelile nekaj mesecl- Berlin, Nemčija. 10. marca. — Nemški glavni stan je izdal danes sledeče poročilo glede ]>olo-žaja na zapadnem bojišču: "Vojaške operacije se je mo- prežale na parnikc zaveznikov," ralo v splošnem radi snega in t dospela danes v tukajšnje prista-mraza omejiti in v Vogezih so nišče. Razven premoga in pro v i, bile skoro popolnoma ustavljene, janta potrebuje križarka tudi ue-'Jje v Champagne se je nadalje- kaj poprav. valo z boji, V Souain so ostali Ba- Križarka ima u« krovu 200 varei zmagovalci in sicr po dol-|i»ož. nadalje moštva ladij, kute-gotrajnem boju moža proti možu. 're je bila potopila ter 160 potni-Severno od Mestiil so prodrli,kov. žensk in otrok, katere se je predsednik Venizelos. je kralj od- Francozi na več točkah skozi na- vzelo z razdejanih ladij. Križar-redil. da se bo šele po preteku še črte. Po ostrem nočnem boju ka je dospela v pristanišče na štiril tednov začelo novo zaseda Nameravan atentat na kralja Konstantina. utrdb na višinah pri Renkui. Grško poročilo. London, Anglija. 10. marca. Iz Aten so sporočili sledeče: — Neki tukajšnji časopis je dobil od Zavezniško brodovje obstreljuje j svojega dopisnika vest, da so v sedaj trdnjavo Namazieh. Bojne Atenah aretirali nekega Athana- s francoskimi rezervami, katere vse zgodaj zjutraj ter usla anglt se je z vso naglico privedlo na škirn in francoskim križarkam. ki mesto v ojačenje in katere smo,stražijo obal. Kapitan križarke je takoj po ladije se nahajajo še vedno 15 milj severno od vhoda v ožino, napredovati pa ne morejo, ker jim povzroča pobiranje min veliko dela. Pred dvema dnevoma se j«> u-deležilo obstreljevanja 30 francoskih in angleških bojnih ladij. (Jlavno ulogo je igral angleški su-perdreadnought 44 Waspitc * Boji v Perziji. Tiflis, Transkavkazija. !>. marca. — Uusi so potisnili v severo-zapadnem delu Perzije turško armado. kateri so se pridružili tudi nekateri armenski rodovi. nazaj. Armenci v mestu Urumiah stoje v varstvu ameriškega konzulata. "-<»00 Armencev se nahaja v neki cerkvi. Rusi odšli iz Perzije. Berlin, Nemčija. 10. marca. — Poročevalce nekega tukajšnjega lista je poslal iz Carigrada sledečo brzojavko: Iz zanesljivega vira je znano, da so ruske Čete zapustile Perzijo. V okrajih Mazi-vin in Mazenderau se nahaja le malenkostno število ruskega vojaštva. Bolgarska v skrbeh. Berlin, Nemčija. 10. marca. — 1/ Sofije poročajo, da je bolgarska vlada v velisih skrbeh, če bi zavzeli Rusi Carigrad. Vse vesti, da s«- prebivalstvo zavzema za vojno, so neresnične. Ljudstvo kakor tudi vlada želi. da ohrani Bolgarska strogo nevtralnost. lajava bivšega bolgarskega mini- sira. Berlin, Nemčija. 10. marca. — Bivši bolgarski minister Ljapti-mov, ki je bil svoj čas velik prijatelj Rusov, je rekel pri neki priliki: Francoski general Pau je prišel zategadelj na Ruinunsko in Bolgarsko, ker je edina želja zaveznikov. da bi se jim tudi ti dve deželi pridružili. Po mojem mnenju bi bilo vseeno, če bi generala Pau-a ne bilo k nam. Franeozom se ne moremo pridružiti, ker so bili Francozi oni. ki so dali povod drugi balkanski vojni. Druga balkanska vojna je nam veliko več škodovala kot pa koristila. Stališče Italije. ženeva, .Švica. 10. marca. — "Tribuni" so sporočili z Dunaja, da je odplul proti jugu del italijanskih bojnih ladij. Brodovje je skorajgotovo namenjeno Dardanele. držali nazaj s svojimi protina-skoki, se nam je koneeno posrečilo vreči Francoze iz njih pozicij.'1 Z današnjo bitko in onimi zadnjih par dni se je končala zimska kampanja v Champagne in noben poznejši dogodek ne more ničesar izpremeniti v situaciji. , Kot se poroča, se je pričela bit-Berhn, Nemčija. 10. marca. — ka dne 17. februarja na povelje francoskega generalnega štaba ter se je skušalo prodreti na vsak Jiačin ter priti s tem na pomoč Rusom, ki so bili ob Mazurskih jezerih v veliki stiski. sat ker je nameraval vprizoriti atentat na grškega kralja Konstantina. Pri njem so našli nekaj angleških in francoskih listin ter 200.000 frankov. Program grškega kabineta. London, Anglija. 10. marca. — Danes je bil zaprisežen nov kabinet in je takoj po zaprisegi izročil časopisju sledečo izjavo: Po dolgotrajni vojni potrebuje Grška dolgotrajnega miru, da se na vseh poljih povzdigne na svoje prejšnje stališče. Grška bo znala ščititi to. kar si je trudoma pridobila. Mi se bomo vedno zavzemali le za interese grškega naroda in grške države. Grška mora na vsak način ohraniti svojo nevtralnost. Nevtralnost je zanjo rešitev, vojna bi bila zanjo pogin. Kužne bolezni v Srbiji. Berlin, Nemčija. 10. marca. — V Srbiji so izbruhnile razne kužne bolezni, ki se s silno naglico širijo. Sosednje države se boje, da bi se bolezni tudi k njim ne zaneslo in so vsled tega izdale obširne izolacijske odredbe. Železniška zveza med Bolgarsko iu Srbijo je pVekinjena. Nemiri na Portugalskem. Pariz, Francija. 10. marca. — 4'Temps" je dobil iz Lisaboue sporočilo, da se bo sestal 14. marca demokratični kongres. Demokrat je so izdali sledeče inštruk-cije: Vse postave in odloki, ki jih izda vlada, naj se smatrajo za neveljavne; noben pošten Portugalec ne sme izpolnjevati teh postav; noben pravi Portugalec ue sme pripoznati sedanje diktatorske vlade. Po raznih mestih so se vršili zadnji čas veliki nemiri. Večkrat je prišlo do krvavih spopadov med policijo in prebivalci. V nekaterih slučajih je moralo tudi vojaštvo posredovati. Štiri osebe ubite. Ithaca, X. ¥., 10. marea. — Tri osebe so bUe na mestu ubite in eua je bila težko ranjena, ko je Uaues neki tovorni vlak Xjehigb Valley železnice ob West Main St.. Dr.vdeu. zadel v neki avtomobil. dohodu brzojavno sporočil nemškemu poslaništvu prihod v pristanišče ter mu poročal o stanju križarke. Ob križarki se nahaja sedaj strazna ladija Združenih držav 11 Onondaga", ki mora skrbeti za to. da se ne krši nevtralnosti Zdr. držav. Parniku se poznajo sledovi dolge vožnje po morju ter je pobarvan po eni strani s črno. po drugi pa z belo barvo. V mornariških krogih se glasi, da je neka angleška križarka do razdalje treh milj zasledovala nemški pa mik. vendar pa nočejo Sedaj je doprinešen dokaz, da častniki o tem ničesar izjaviti. ni mogoče izvesti povelja fraii eoskega generalnega štaba. Francozi imajo zaznamovati le majhne Kapitan 44Prinz Eitel Frie-d rich a je izjavil, da ne bo pustil križarke internirati, temveč uspehe, katerih niti omenjati ui ^a 1)0 odplul po izvršenih popra-vre^no- | vali zopet na visoko morje. Glav- l jeli smo 2540 ranjenih Fran- »i namen dohoda v pristanišče je dozo v. vštevši 35 častnikov. i bil glasom izjave zdravnika na-Naše izgube so bile seveda ve- križarki izkrcanje potnikov in u-like. a Žrtve niso bile zastonj, jetega moštva. Med potniki so za-Franeoske izgube so bile najmanj J stopane vse možne narodnosti, trikrat tako i-elike ter se jih ce-l Častniki križarke so izpovedala na 45.000. li. da so bili v sedmih mesecih Pariz, Francija, 10. marca. —, trikrat v nevarnosti, da se jih po-V današnjem popoldanskem po- j topi. Prvič jih je dva dni nepre-ročilu francoskega vojnega mi-.stano zasledovala neka japonska nistrstva se glasi: — "V Cliam- križarka. Bojna ladija je bila od-pagne smo nekoliko pridobili na!kaljena le 20 milj ko je padla v ozemlju in sicer iz Perthes v Ta- noči megla ter se je nemški kri-liure. Na griču severoiztočno od žarki posrečilo pobegniti. Mesnil je naša infauterija neko-1 V bližini Valparaiso je slišala liko napredovala. V Argonih smotneinška križarka. kako so se an-razdejali y Fontaine Madame neko ffl^ške bojne Indije pogovarjale bločno hiso ter prodrli za 80 me-. brezžičnim brzojavnim potom, trov naprej. Med Four de Paris I Razven angleškega parnika in Bollante so nam ^ivzeli Nem- j'Tharcas" je potopila nemška ei zakop. katerega smo osvojili pomožna križarka franeoski bar- zjutraj. Pozneje smo zopet vpri-zorili naskok ter iz nova zavzeli imenovano pozieijo. Nov Zeppelin. Bern, Švica, 0. marca. — Neki novi Zeppelin, ki prireja sedaj nad Bodenskim jezerom poskusne polete, bo deveti, ki bo zapustil od pričetka vojne pristanišče Friedriclishafen. Napačna poročila v Parizu. Pariz. Francija. 10. marea. — ki 44Jean" in "Kilixtilton". "Prinz Eitel Friedrich" je odšel iz Tsingtaua pred sedmimi meseci ter se je zadnjič .slišalo o lijem decembra meseca. Washington v zadregi. Washington, D. C.. 10. marca. Prihod nemške križarke "Prinz Eitel Friedrich" v Newport News, Va. je vzbudil v vladnih krogih veliko presenečenje. To pa posebno vsled tega. ker je ta križarka potopila ameriško ja- Vojni net na Japonskem. Toki«. Japonska. 10. marea. — Ja-jca. ponsfci vojni minister in naeeluik generalnega štaba sta mt podala danes v tri , ^ jjuiujuia HinerisKO ja- Vlada ,?e danes zopet opozonla dernico -Wlll p Frve- Vja(i||i na razširjanje napačnih vesti kot kl. ; S(k boje orškim pristaniščem. Washington. 1». <*.. W. inan-a. — Kanonski eolii "I»olphSii" j<> (Mišel iJniies iz WashioKtmia proti New Yorku. kjer 1m» patruliral pred pristaiilšf-ein ter pazil. da ne ImmIo imIšIp iz nje^a nikakc ladij«- ter kršile s triu iMistavc ulrde nevtralnosti. 1'ri tem s»» ima v mislili v glavnem nemške i*aruike. o katerih se je v zadnjih dneh večkrat Izročalo, la se pripravljajo na rl. Ti paraiki imajo »eveda pravieo odpluti na visoko morje, a Združene ilr-žave morajo Kl«*«lati na lo. m zakonitim predpisom. Kanonski eoln Im» ustavil vs<< |Kir-nike pred pristaniščem ter pre^le liodo slednje * redu. se bodo morali vrniti jwr-niki nazaj v printanLsre. Klara eijskf listine ImmIo izstavile pristaniške <»hlasti šele t«ilaj. ko >e l»o izvedelo za misijo parnika. Parniki ne smejo hiti opremljeni na naein. da bi lahko služili na vtaokem morju kot bojne ali provijantne ladije. Nižje cene za denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi se* daj sigurno v roke naslovnikov« Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, ia nam skoraj vsako pošiljatev za vojak« c. kr. poštni urad vrne. Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order'^ ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima iz plan čati Oll«! « K S K $ 5..., .90 120 20.4e 10____ 1.80 130..*« 22.1C 15.... 2.6o 14©.... 23 80 20.... 3.60 150.... 26.60 26.... 4.:« 160,... 27 20 30.... 5.20 170.... 28 90 35.... r. 05 1*0.... 30.60 40.... r. 90 190.... 32 30 45.^ 7.75 200.... 34 00 SO.... 8 50 250____ 42.60 55...« V. 35 300.^. 61.00 60,... 10.20 350/7.. 69 50 11 05 400.... 68.00 70 ... 11.90 450.... 76.50 75.... 12 75 500.... 84.00 80.... 13.60 600 ... IOO 80 85.... 11 45 700.... 117.60 90.... 15.30 800____ 134.40 95.... 16 15 »00.... 161.20 100 ... 17 00 1000____ 168.0* 110 18 70 Ker se cene sedaj jake spreminjaj* naj rojaki vedno gledaj« na na« oglaa, TVBDKA RAinC 8AK8EB, 81 Oortlaadt St, lT«w : rjz- . I^ILS . i GLAS NARODA: 11. M ABC A, 1915. "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the fSlovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. w LOUIS BENEDIK, Treasurer, 4. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : S2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list ca Ameriko in Canado........................$3.00 leta....................... 1.50 leto za mesto New York........4.00 ' pol leta za. mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse leto...........4.50 •• " " pol leta.............2.55 " 41 Četrt leta............ 170 - Ebo "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemdi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne pnobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejir^je bivsdiiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta naslov: "GLAS NAHODA" 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 4«87 Cortlandt. m Intervencija v Mehiki? Razmerje med Mehiko in Združenimi državami se razvija na na-Č-iu, tla bo komaj mogoče prepre-čiti posredovanje Združenih držav na ta ali oni način. Že je bilo izdano povelje, da se odpošlje na-daljnih pet bojnih ladij v Vera <"ruz in newvorski "Sun", ki zastopa interese one skupine kapi-1 al isto v, ki je že od nekdaj zagovarjala oster nastop naše vlade proti Mehiki, piše o položaju: "Treba je pripro&tega, ostrega in umljivega svarila, da se bo interveniralo z orožjem v roki, ako se razmere v Mexico City ne izboljšajo. Tako svarilo bi general Carranza in njegovi svetovalci razumeli ter je zelo dvomljivo, ee bi upoštevali svarila kake druge vsebine, ('as prijateljskih opominov jt» oči vidno minul." Vojni interesenti v Združenih državah, oboroževalni, jeklarski in parobrodni trust in vse, kar spada zraven, skušajo po najboljši moči izrabiti situacijo. Združene države hočejo tirati v vojno pustolovstvo ter jih prisiliti s tem, da izdajo v vojne in mornariške »vrhe neštete milijone, ki bi konečno pristali v žepih imenovanih trustov in njih prijateljev. V ta namen pa slikajo časni karske a«renture, ki stoje v službi teh kapitalističnih skupin, položaj v Mehiki kot veliko obupaej->i kot je v resnici. Razširja se lazi vsake vrste, da se upliva na javno mnenje v deželi ter fanati-zira prebivalstvo za oboroženo in-terveneijo. Koncem preteklega tedna se je kot pozitivno sporočilo, da so inozemski diplomati v Mehiki v celoti sklenili zapustiti glavno mesto te dežele. Pozneje se je izkazalo, da je bila tozadevna vest naravnost zlagana in izmišljena. Nato je sledilo poročilo, ''da se radi strašnih razmer v deželi pripravljajo zunanje vlade na skupno vojaško ekspedieijo v Mehiko, prav kot se je svoj čas priredilo skupno ekspedieijo v Peking, da se reši mesto pred usta jo bokser-jev' Tudi to storijo se je z ofieijel ne strani odločno dementiralo. Številne druge in manj važne vesti iz Mehike so najbrž istotako pretirane ali pa naravnost izmišljene kot zgoraj omenjeni dve. Vse te dokazujejo, ^a obstaja povsem sistematičen načrt, kako varati narod Združenih držav glede razmer v Mehiki. To vse pa z na menom, da se dovede do vojaške intervencije, koje dobiček bi spravil v žep oboroževalni trust. Raditejra je potrebno, da nastopi vsak pameten človek proti nameravani intervenciji. Naj je v Mehiki ae tako hudo, tako zelo pa tudi ni, da bi ne mogel t a mošnji narod sam urediti svojih notranjih Barbarstvo. Poostrenje vojne, posebno inec Nemčijo in. Anglijo, radi pomorskih odredb obeh držav, je do vedlo do obojestranskih groženj in odredb, katere je treba imenovati naravnost barbarske. Vsa do sedanja pravila rednega vojskovanja in vse mednarodne določbe se naravnost ignorira. Gre se le še za to. da se oškodi sovražnika, in sicer brez vsakega ozira na to, ako ima to oškodovanje kaj stika konečnim namenom vojne, premaganjem sovražnika. Ko je objavila nemška admira-liteta svoj sklep, da hoče potopiti vse trgovske ladije Anglije in to brez ozira na življenje moštva in potnikov, tedaj je izjavil neki prejšnji angleški admiral, lord Beresford, da je treba posadko nemških podmorskih čolnov, ki bi potopili take paraike, smatrati za pirate in ne za vojne jetnike i slučaju, da bi se jih ujelo. Radi tega naj bi se jih procesiralo kot pirate ter enostavno pobesilo. Angleška vlada se je najbrž prilagodila naziranju tega prejšnjega admirala. Iz Londona se namreč poroča, da je objavila angleška admiraliteta izjavo, iz katere se lahko powiame, da se bo ujete nemške mornarje s podmorskih čolnov stavilo pred vojna sodišča kot pirate ter jih obesilo, ako se jih bo spoznalo krivim. Proti temu je treba protestirati, ker se ne more moštva podmorskih čolnov nikakor delati odgovornim za dejanja, katera učinijo voditelji podmorskih čolnov. To moštvo stoji pod železno disciplino in vsak posamezni bi bil otrok smrti, ki bi se obotavljal pokoriti se danim poveljem. Ali mora pasti človeštvo v res-niei nazaj v barbarstvo. predno prestane to najostudnejšo vseli vojn! Gašpurjeva smrt. Napisal Matko. (Konec.) Pozno, nekoliko pred devetimi je pokukalo solnee izza Nebojse-tovega vrha. Sramovalo se je, da je tako dolgo spalo, zato je hitelo popraviti svojo zamudo s tem, da je naglo obsijalo celo pokrajino. Tudi v Gašpur je vo kočo so se splazili zlati žarki ter pozdravili starca s porednim "dobro jutro". Gašpur pa je zagodrnjal: "Kaj se mi boste dobrikali! Daleč za devetimi gorami ste še bili, ko sem jaz že vstal. Marogo sem nakrmil, pomolzel in si skuhal za-jutrek; od zajutreka pa je poteklo že toliko časa, da sem naredil medtem že dve cokli." Ni se dal premotiti Gašpuv od toplih žarkov, a v srcu mu je bilo prijetno in vesel je bil porednega dobrikanja. Čisto drugo lice je dobila soba po dohodu solnca. Prej mračna, tesna in dolgočasna je zadobila naenkrat praznično lice. Gašpurju se je zdela tako nedeljsko lepa, da se je ni mogel nagledati. "Kaj bi silil v svet", je dejal, "ko pa je doma tako prijetno! Eden drugega sva navajena s kočo in kaj hujšega bi me ne moglo zadeti, kakor če bi me pognali iz nje. Kaj bi se zgodilo z njo, kaj z marogo? Ej, ljudje so hudobni, nič jim ni svetega!" Pogledal je na uro in rekel: "Devet je; eno uro še počakam, da se razgreje zemlja, potem pa poženem marogo tja gor pod rob." Pridno je začel obsekovati javor; treščiee so letele na vse strani in kmalu je dobil neotesan hlod lepo obliko cokle. Gašpur je znal delati cokle kakor malokdo; sosedi od blizu in daleč so si radi naročevali leseno obuvalo pri njem, saj se nikdo ni mogel pritoževati, da bi bile cokle pretežke ali prenerodne. Precejšen del neba je prepotovalo solnee; razgrelo je zemljo na solnčnih krajih in celo v jarke in globeli je pogledalo, da se ne bi zamerilo tamošnjim prebivalcem. Tedaj se je spomnil Gašpur, da mora gnati marogo na pašo. Odložil je orodje, pokril se s kučmo in odšel v hlev. Predno je odvezal vrv od jasli, je še pogladil kozo po vratu, govoreč ji: "Marogica pridna, zdaj greva na pašo; tisti grm boš obirala, ki sem ga videl v soboto. No, marogica, pojdi 1" Ozrl se je še na kočo, če je dobro zaprta, nato pa odkorakal i kozo tja gor v Jevšnikov rob. Spotoma se je ozrl na sosednji vrh, kjer je samevala Črničeva Roza v svoji koči. "Ali je pozabila, ali pa nima časa", izpregovoril je, " včeraj sem ji naročil, naj pride po cokle; danes jih lahko dobi, če jih hoče." Rob ni bil daleč od koče, zato sta kmalu dospela s kozo do zaže-Ijenega grma. Gašpur si je ovil vrv okoli roke, vsedel se poleg grma in se zamislil. Pogled mu je splaval v daljavo. Tam doli na obzorju se je raztezala snežena Peca; pred njo pa je stala kakor na straži gora Sv. Uršule. Gašpur se je zagledal v belo cerkev, usta so se mu zganila in izpregovoril je: "Daleč, daleč od mene si, ljuba cerkvica, a jaz te vidim. Kakor nevesta si oblečena v belo oblačilo. Pozdravljaš me in jaz te tudi. Letos sem te obiskal; s težavo je šlo, a obiskal sem te. Povej mi. sveta Uršula, ali zadnjič? Breg je hud in moje noge so slabotne kakor noge otroka. Pa saj sem se že poslovil od tebe, sveta Uršula, in priporočil sem se ti v varstvo in pomoč." Gašpur si je obrisal solzi, ki sta mu privreli iz oči. Težko je bilo slovo od prijazne cerkve, a še težja je bila misel, da morda nikdar več ne bo videl cerkvice od znotraj. Strmel je tja gor in misli so mu begale po glavi, v srce pa se je selila tiha žalost. Tedaj poč-i spodaj v gozdu strel in še eden. Maroga je privzdignila glavo, nastavljala ušesa in nemirno stopicala krog grma. "Lovci so", zagodrnjal je Gašpur. "na lov hodijo in Bogu čas kradejo. Doma bi ostali in delali. A kaj boš. dela ne najdejo, pa ga tudi ne iščejo. Pokazal bi jim, takim lenuhom!" Pasje bevskanje ni hotelo prenehati in počil je strel zdaj tu. zdaj tam. vedno višje. Lovci so šli po Nadlesovem gozdu, ki je mejil na Jevšnikov svet. "Se kozo mi ustrelijo, lovci nepoklicani!" hudoval se je Gašpur po pravici. "Neroda jagarska bo imela kozo za zajca, pa po njej bo!" Tedaj se je prikazal ob robu gozda lovec, ozrl se na vse strani in nastavil puško naravnost proti grmu. Gašpur je skočil, kakor bi ga pičil gad. Oprijel se je grma, vzdignil roko in zakričal: "N streljajte! Moja koza..." Ni še izpregovoril, ko poči strel in iroglja zadene Gašpurja naravnost v čelo. Starec se je stresel in omahnil, a takoj se je zravnal in za vpil z močnim glasom: "Nesrečni jagri. mene ste ustrelili!" Zdrsnil je z roba in obležal pod robom kakor mrtev; iz čela mu je vrela kri, topla kri in škropila zemljo. Maroga je stala poleg njega, pripogibala glavo in pritiskala svoj gobec na Gašpurja, kakor bi ga hotela vprašati: "Gospodar, taj ti je?" Gašpur je ječal v groznih -bolečinah. To je vedel, da se je zgodilo z njim nekaj strašnega, nekaj krvavega, a položaja si ni mogel prav razložiti. V glavi ga je bodlo in kljuvalo, kakor bi mu jo hotelo razuesti in omotica se ga je lotila neprestano. "Sovražnik je prišel", govoril je zmedeno, "Turk ali Rus in me ustrelil v čelo, a jaz Še živim. O Bog, zakaj nisem takoj mrtev, ne bilo bi treba umirati. Hu, Galicija, kako si mrzla! Proč, proč odtod! Domov moram, v svojo kočo; tam se spočijem in umrem." Z zadnjimi močmi se je vzdignil in opotekaje se lezel proti domu. Z desnico se je prijemal za čelo; kri je vrela iz rane, tekla v rokav, kapljala po licu. po obleki in padala na tla. Za Gašpurjem je korakala maroga, vsa prestrašena in zbegana od strela. Nekaj časa je šla poleg Gašpurja. nato je obstala, povohala krvavo sled in meketaje zletela k Gašpurju; a on se ni zmenil za zvesto žival, ni slišal njenega žalostnega me-ketanja, korakal je omoten in zmešan proti svoji koči. Z največjim naporom je dospel do nje. a v njo ni mogel več; pred vrati se je zgrudil in obležal nezavesten. Tedaj je prišla Crničeva Roza kakor slučajno po cokle. Ko je zagledala Gašpurja pred kočo vsega v krvi. se je silno prestrašila; beseda ji je zastala v grlu in oči so se ji izbulile v groznem strahu. Še le čez nekaj časa je prišla k sebi; iz grla se ji je izvil pretresljiv glas: "Sveti Jožef, .! kaj se je zgodilo! Gašpur, ali si so seveda dosti storili. Le povejte še živ?" jua Dunaju, kako tukaj na bojišču Stopila je k njemu, prijela ga'o tem mislimo! za glavo in mu pogledala v obraz. Žila mu je še bila, a obraz je bil bled in spačen od hudih bolečin. Ruska opustošenja. Nowa Reforma" poroča: Ma- '4Gašpur", je govorila, "ali si lo mesto Wojnicz. ki leži zaho.l-padel ? Jagri te menda niso ustre-jno od Tarnova, je po ruski inva-lili, ali kaj?" Ker ji Gašpur ni ziji zelo močno trpelo. Rusi so odgovoril in se tudi ganil ni, pograbila ga je Roza in vlekla v kočo, kjer ga je položila v posteljo. Urno je poiskala cunjo, namočila jo v vodo in brisala z njo Gašpur- j rušeno, šola. pošta, sodišče in le-ja po obrazu in po čelu. Tedaj se karna. Cerkev in župnišče je moč-je prikazala rana: čisto majhna no poškodovano. Akte v uradih dobesedno vse oplenili: prebivalstvo zato strada. Mesta je polovico vpepeljenega. Največ je trpelo predmestje Zamosc. ki je po- je bila in kri je silila iz nje. "Gaf-špur, Gašpur". klicala je Roza, "zavedi se7 saj ni tako hudo!" In kakor bi jo starec slišal, vzdramil! so Rusi zažgali. Popolnoma so zgoreli kraji Mikolajowiee. Leto-wice, Lakrzow, Wielkawies, \ai-chowiee in drugi. Tudi mesto stra krajana Dlugosza. Prepoved prodaje žganja. V Olomucu na Moravskcm j»-oblast izdala naredbo, s katero prepoveduje prodajo žganja po 12. uri opoldne. Istočasno, je odredila, da se morajo gostilne zapirati ob 0. zvečer. se je in pogledal po sobi. "Kje'^orlice Je veliko trpelo. Oplenjen sem? Ali so že zbežali sovražniki?'^ ,biv*ega poljskega mini- Kočo so mi hoteli vzeti in marogo, zato so me ustrelili, a jaz še živim. Hu, proč odtod, domov!'* Roza ga je mirila, kolikor ga je mogla in znala. Razveselila se je, da se je zavedel, toda njegovo zmešano govorjenje jo je prestrašilo. reva se je začela jokati. Čez nekaj časa je Gašpur zaspal. Tedaj je sklenila Roza poklicati Jevšnikove na pomoč. Prišli so in majali z glavami. Gospodar je rekel: "Ako mu je šla krogi j a v možgane, ni zanj rešitve. V bolnišnico ga spravimo; zdravnik bo vedel, kako in kaj." Drugega dne je pripeljal Jevš-nik gare. Xa dno so postlali slame. pogrnili jo z odejo, nanjo pa položili Gašpurja ter ga zavili v rjuhe in cunje. Že je hotel pognati gospodar vola, ko se oglasi v hlevu maroga. Tako žalosten in turoben je bil njen glas, da se je zdramil Gašpur. Krenil je glavo, pogledal v kočo in se hotel vzdigniti. "Kam me peljete?" govoril je z rahlim glasom. "Ne odtod, doma me pustite! Če že moram u-mreti. naj umrem vsaj v svoji koči. Maroga, kaj bo s teboj .' Sirota! Ločiti naju hočejo. Kdo te bo krmil, kdo varoval pred zlobnimi ljudmi! — Prosim, nesite me nazaj v kočo, ne odtod!" Omahnil je na odejo in se onesvestil; tedaj je pognal Jevšnik in Gašpur seje ločil od svoje lnaroge iu koče za večno. I'mrl je y holnišniei e«*z nekaj dni. Zdravniku se ni posrečilo odstraniti kroglje iz glave; povrh se je začela rana še gnojiti. Gašpurju se je mešalo; zadnje njegove trezne besede so bile: "Domov, domov, v mojo kočo! — O Bog — ustrelili so me — odpusti jim — nedolžnega člo-člo-veka so spravi-vili v grob.., " — Čez trenutek je bil mrtev. Gašpur je umrl v krvavem letu 1^14., kakor jih j«* umrlo na tisoče in tisoče tisto leto. Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE HARMONIKE kakor tudi K O V Č E K E iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik jj h A . Alois Skill j, P. O. Box 1402 New York City, N. Y j** Raznoterosti. Krepke besede. Artilerijski stotnik je pisal, kakor je čitati v 'Arbeiter Zeitung', ženi naslednje pismo: "...Danes dobiš pravo pismo. Pravzaprav odgovor na tvojo karto, kjer si vprašala za uši. Te so nekaj posebnega. Kakor imate na Dunaju vodovod, tako imamo tu uši. Vsak jih ima. Čemu bi olepševala? Ene vrste uši ni, namreč na glavah jih nimamo. A v perilu, v odejah, v oblekah jih kar mrgoli. Pišem tako lahko o tern, a verjemi, to ni malenkost. Pri ti priliki še eno prošnjo. Če najdeš tistega časnikarja, ki je dal natisniti lepa pisma z bojišča, kjer je n. pr. rečeno: *'Ha, ali je bil to krasen dan boja, ko smo po 36 ur trajajoči hoji prišli do sovražnika", ali tistega, ki je pisal: ''Ha, kaka slast, ko so letali šrapneli in raz-pokali nad nami", potem mi jih pošlji sem, da ta dva osla vpre-žem! Nikakor ne misli, da smo malod ušni, ali taka brezstidnost, popisovati, da kriči infanterist, ki je 36 ur v blatu marširal, "ha, kako krasen dan boja!", ali da drugi ne more dobiti dovolj šrap-nelov in kriči: "kaka slast", to je vendar preveč! V nas vseh se je tekom časa nabrala že velikanska jeza. Bili smo dolgo časa z Nemci skupaj in vsi smo se škan-dalizirali, kako polna je rubrika naznanil o zabavah na Dunaju. Tam tulijo ljudje pri šampanjcu in ostrigah nad nesramnimi dovti-pi, tu zunaj pa leže na zamrznje- ( ni zemlji ubogi mrtvi vojaki in še pokopati jih ni mogoče zaradi ne-, prestane toče krogelj. In ti vojaki so žrtvovali svoje življenje tudi za one! Pa'ti"ljudje so poslali v dar po tri športne cigarete. S tem | LISTNICA UREDNIŠTVA. A. G., Newark, N. J. — Monarh kot tak ni ovira svobode kakega naroda. Le pravic ne sme imeti nikakih ali vsaj le omejene. Kdor je republikanskega mišljenja, ta je proti vsem monarhom, naj imajo kaj pravic ali nobenih. J. H., Homer City, Pa. — "De-i fieit" je znašal nekako $750,000. Radovednež, Bessemer, Pa. _j Ponavadi ne. Zgodi se pa lahko, I če je oče pristojen v kak kraj, od-1 koder se rek ni tira ta polk. V TEM VOJNEM ČASI smo izdali zanimiv cenik vojnih knjijf in raz(sl«J-nic. magičnih predmetov, spominskih žepr ih nc-žev. britev, vsakovrstnih knjig in še veliko važnih predmetov. Pošiljamo ga rojakom zastonj, rišite ponj. SLOV. KNJIGARNA. 535 Washington St., Milwaukee, Wis. • Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina izdelanega iz pristnega ohijskefja prrozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen: Delaware...........* 1.00 pral on | Iwes ... Katawba........75—«0c. tfalon | Rudeče. Navedene cene veljajo za naročila od manjših naročilih je cena vina po dogovoru. v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. V zalojn" imam tudi žpanja po starokrajskem načinu žirana kot DROZENKO in TROPINOVEC. Naročila se izvrše samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. ........ 6 T — 70c. palon ........i>5—tK>c. ^alon 2"» palon naprej. Pri Vojni davek na vino je NA PRODAJ FARMA 40 akrov, 5 akrov posejanih, liisa in hlev. sosed Slovence, v okolici jih je 2f>; zemlja je ravna, 2 milji od mesta, 1 4 pa oil sole. Pišite lastniku: Joseph .Moravauski, . Box 94, Harryetta, Mich. FARME V CLARK COUNTY, WISCONSIN. V tem okraju, kjer je dosedaj kupilo farme že okrog :>00 Slovencev. muli tudi letos John S. Owen Lumber Co. svojo zemljo. Pišite po pojasnilo 11a zastopnika in farmerja: Joseph Potočnik. R. 1. liox l:JD. Curtiss. Wis. (2x ll&17-:t) Clark Co. Rad bi izvedel za svojega brata FRANKA CrRBEC. Pred enim letom je bival v Burner, W.J Va. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga javi, ali naj se pa sam zglasi, imam mu ja-; ko važne stvari za povedati. — Jacob Grbec, 6011 Ben ne Ave., Cleveland, O. (10-12—3) NAZNANILO. Članom društva 'Večernica' š-t. l:j S. 1). P. Z. v Baggaley, Pa., naznanjam, da bode dne 14. marca mesečna seja v navadnih prostorih rojaka Antona Maser. Tem potom opozorim vse člane, da se te seje gotovo udeleže, ker rešiti imamo več važnih točk; tudi oddaljeni člani ne smejo izostati. Z onimi, ki se brez posebnega vzroka ne udeleže, se bo postopalo po društvenih pravilih. Ivan Arh, tajnik. Box 162, Whitney, Pa. (9-11—3) Iščem svoja dva sina FRANKA in HERMANA MAUC. Doina sta iz Iga št. 15, pošta Studenec pri Ljubljani. Prosim, če kdo ve za nju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama oglasita svojemu očetu: Frank Mauc, Box 44, Kregar, Pa. (10-12—3) > K g Evropsko zdravljenje v Ameriki. , Ali trpite na kroničnih boleznih pljuč, želodea, jeter, ureves, krvi ali živcev? Naši zavodi za zdravljenje kro-ničuili bolezni so opremljeni z vseini modernimi električnimi pripravami. Tudi zdravljenje z ra-, dijem in krvnim serumom, kot j ga je najti le v velikih evropskih j sanatorijih. Knjižice z označbo', uradov in načinov zdravljenja [ zastonj. Pošljite ime in nn^lov na: Dr. L E. SIEGELSTEIN. 74* EadU Anm O it d nI, Mm. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. IVaša tiskarna jc najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-uam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UMJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. WW Denar meče te proč! ako ae podpirate ivo}ega lojaka. Pri tseci dobite izvrstne dimafie vini galon po 75c. in več. Pri odjema kot 10 gal^n dajem p« past, ter se po;ebno priporutam elavain elo venskim dr uit v a m ob priliki kak« thc lire, tudi ornim »a svatbe. V salogi imam Izvrstna domač« klobasa in vsakovrstno grocerijeko blago, katerega ljubi nai narod. Pošiljam denar aa vee strzni sveta in parobrcdcc lietke za tee firoge. Zastopam "Glae Naroda", prodajam n kupuiam avstrijski d«nar. B tvrdko Frank Sakser sem v trgovski sveži. Upravljam vsa ▼ notarski posel spadajoče dels, ker ms javn*. notar. (Notary Public.) PRANK 1M1 W. 22ad Slnsf, JLkJOVEC a. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽ1TE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO„ Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. Y. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) ^ ROJAKI, NAROČAJTE SE XA "GLAS VECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NARODA", NAJ »p .- «.' - T ( ' * . ' tm* V GLAS NARODA, 11. MARCA, 1 915. jg \LOV€NSKA llCfl! J Ker smo sprejeli zadnje dni veliko materijala, tieo-cega se Slovenske Lige, smo sklenili vse priobčiti pod posebno kolono, katera bo v vsaki prilogi našega lista t. j. trikrat na teden. Na tem mestu bomo pri obče val i imena darovalcev, dopise, odgovore na vprašanja, nasvete in sploh vse, kar se tiče Slovenske Lige. Komur je kaj nejasnega, naj vpraša, kdor ve kaj dobrega, naj svetuje, komur se ne zdi kaj prav, naj pove. Ta kolona je vsakemu na razpolago. 1IAKII.A ZA IJCiO. lin* rodoljuba 1 »on NIko Grškoviča. Med Klnitiursl. 111. Itojuk Anion Živič I drugim pise doslovno: I >i med drugim Hull sled«*«V: lil»-jn "Nh j prvo je treba i»«»vero*lova- je kuj r« m lilo v srcih amerUkih Slo j nov le toliko opraviti, da zahteva soci-ven«v\. lVui|»otoiii si|M>liraiu j»osel»no ulizeui neodvisnost in enakopravnost na Kra>nviv in l|tHvee, ki so se vedno , vseh narixlov. In zdi se nam. da niso \ prvi vrsti m v z.-niali za pravi«-*- slo- (?) Slovenci, Hrvatje in Srbi se dopol-venskeua naroda. da naj m« umu pri njeni (?) narodi, temvef elementi (?) Ini/.ijo. Ziuamiti moramo, ker h- iz katerih se šele sestavlja narod...?!*1 ifino /.u pravično stvar. liarovall so |»o mnenju sodrujja Kristana. Jugoslo-hli-d«•.: Karol l>ezutel. Frane vani še nismo kulturen narod, ampak Vertov«f. Jo/. f škarultot. Štefan še- neke vrste divje iveri, še zadej za Ou-Man, Anton Živi«-. Franeelj Milost. Jo- lukafri in Hohentoti, ki potrebujemo ž«-f Rratlua. Marija R«>ši«\ Anton Mer- ->e tisočletja civilizacije. da bo nas mo-vi< Jožef K* mo«-. Fran«- t 'itfoj. Jožef »oče sestaviti in prištevati med narode CMtfoj. Alojzij «"'i^oj: po -J,*-.: Andrej | So«lruK Kristan, livala lepa /41 vašo le-Hnn-i, Ipiaeij Ki-ju k. J0I11T «"'i;roj. Ka -kavo tevtonsko s«x1Ih» o nas! Vi. slo-fa.d Hebek. Adolf Kerk««-, Štefau Po- venski delavei si pa zapomnite, kako dornik. t irit Fišer, Frank llrovatin. govori in piše o nas falot, ki jo je po-Anloii Kt-uie«-. Anton Saksida. pihal iz stare domovine ter prišel k 1 '.trovali -o vsi tukajšnji rojaki. l»va nam, da bi se pasel od naših žuljev. — sta rekla, da tt«»t»* dala takoj- ku Imm1«» .los. F. Kaletič. malo holjše delavske razmer«'. (iHiemaiigh, Pa. Po dolgih najHnih Op. uredništva! Živeli naši napretlul in prizadevanju se je vendar enkrat Krn.šfi i-L Vsaka slovanska naselbina j tudi tu ustanovila ftodražnica "Sloven hI morala napraviti lako. Oglasite aejske Lige" i*» prizadevanju nekaterih se kaj! rojakov. Prvi ustanovni sIhkI je bil New York City. N, Y. Vaša ajritaeija sklican na «lne "JS. februarja. Cdeležl»a za Slovensko l.ijro me je zelo navduši- je hila slaba in še od tistih je prišla la. Zaenkrat pri Iti ga iu $1. ko ImkIo «1«'- večina samo podirat. mesto da hi se hivske razmere kaj la»ljše. Im»ui pa š*> /.družili z drugimi zavednimi Slovenci kaj v t-t"-. Zelo rail l»i se mlele/.il shoda |H» Ameriki v "Slovensko I ago". l»ne 7. pri bratu \'ogri«'u. pa mi td čas dopuš- marea se je pa vendar jk» hudem na-čal. I-«' tako naprej! Živela Slovenske j sprotovauju ustanovila ]Kpdru£niea. si-l.lga. Živela naša inajka Slovenija ! t-er z malim številom enajstih članov Mihael Kobila. !ki so vsi plačali i*> 30«-.. razven enega ki je daroval $1. Za začetek nas j« sitvr malo, a upam. da nas Iprihod njie trikrat ali mogoče štirikrat kakor nas j»> simImj. Vsi ustanovni člani uljud-110 vabimo na prihodnji shod v dvorani društva Sv. Alojzija, na dan 14. marca 0I1 6. uri zvečer, vse rojake iz okolice. Windgap, Pa. Leopold in Cecilija Maku«- ^l. Collintvood. O. Marija Itakcnns $1. St. Louis. Mo. Martin 1 Vtrovič $1. Clinton. Pa. Po $1 : Martin Moli ar. Martin Mohar. sin: |k» 7i4»«*.: Terezija Mohar. Joe Ptn-elj. Antonija I*ucelj. f San Francisco. CaL Z velikim v«»se-'da se blagovolijo udeležiti tega shoda I j m pristopim tudi jaz k Slovenski'ter tudi da bi vsi brez izjeme stopili \ l.igi in |Mišiljani v ta namen $1. Ilvala 'našo sredo in z nami vred šli v boj za vsem onimi, ki -o se toliko truditi, daltiarodno korist. Kdor pa je proti tej se je Slovensko I.igo ustanovilo. I„e ta-Iprekoristni slovenski ideji ter ne mara ko naprej in ziuaga bo naša! Živeli ničesar prispevati, ta naj vsaj ne po-S lovenjaki. ne pozabit«* na dai Aurora. III. Martin Puoelj $1. 14. marca ter pridite polnofitevihio na l>ose«laj nabranega $10.1.1«. Clt veland, O. I lojna situacija v l'v-ropi, izjave visokih diplomatov, kakor slnnl. ter nam tako jMiiuorete. »la «1« lamo skupno za naš nunxl slovenski Pozdrav vsem zavednim narodnja- tudi razne kombinacije g. Blatnika in [kom jmi širni Ameriki, ustanovnikoni družili v N.", so privedle tu«li unMie.pa kličemo krejiek Nazdar! — Za Co i ne nai«»li \ s«> sil<> ki jih ima- j m- je vršilo v ne«lelj«». «lne 7. marca tu mo na razpolago, da prilwirinio uetidvis- v IMttsluirghu v prostorih K. S. 1>. ve itost Slovenije. Ak«» s»> Ii«hV kaj doseči. Hko ustanovno zborovanj«' Slovenski je treba poiinx'i «-el«*ga nanjda. ne g!«- I.ige. kj«*r se je nabralo ob jirisotnosti • le na njegovo versko ali |toliti<'no pn*-j\eč kot siki ljudi $t»5.1U. Oelegatom prieanje. Treba je politične skupne or- |.-ikaške koneeiu-ij«' je bil izahrau za gani/acije — ki bi v imenu narodne naše mesto Rev. Matt. Kebe iz Charlc celote \odilm to delo. jroi. Pa. Moje mnenj«- J«>. «ta si lx»ljšega \ tem smislu sem pisal prve dni ja- delegata ni iiuh"! izbrati, kot j«? baš nuarja t. 1. pr««-«^ «>tis|mo pismo smtni- jltw. K'*Ih». lzv«»lii«' to priolK-iti k«»t gu Ktbinu Kristan u v Cbb-ago. Prosit kratko vest iz Pittshurgha, ker natane-sem ^a. da naj ik>v»> svoje mnenj«> o nejši ptpis Vam sh'di imI «lruge strani t«'j hlejl. Jaz si-iii si predstavljal sodr. Kristana k«»t «»zua- |Mtadravljaui John F. P«»rko. Iturdine, Pa. — Cenjeni: Naznanjam Vam. «la je p«»ziv v vašem listu, zji u-stanovltev jiodružnic "Slovenske I.ig«' val« a tu/.nlh razmer, v katerih živi naš'našel tudi tukaj na Buntine, Pa. sv«»j iiar««l v domovini. Mislil sem, da je prišel ^ teh težkih »"-jisih v Ameriko z;tt«». da ln<«l«> 1 m h I svolnxliiim orlom deloval zji svoImhIo ljuiiJjeu«-ga sloven-'k«»ga naroda v stari «iom«»viui. — Ali varal s«-tu s»». \a svoj«* pismo sem za-st«»nj «'-akal odgovora. Pač jta s«* je i*>-javilo njegovo nleee, — "veli«?anstvo" dne 17. januarja omMuio v Clevelandu. kj«-r j«> prodajal |»o lOe. Hrvatom in Slov«nj«-em svojo m«nlr«»st. — Zvt««"-er j«-lH»s«dil tmii S. N. Čitalnico, kjer j«- bilo odmev. Tajnikom tukajšnje jtodružiiu-« j«' izv«>lj«'ti rojak John Kri'k. K«-dna zborovanja se vrš«- vsak«» zadnjo nedeljo v mesecu v sioveuaki »Ivorani na Bunllne. Pa. Tem |M>tom vabimo vse shiveuske r« jake tukajšnje ok«»li«-e. da pristopij«* k nam iu jM>uior«»jo |x> svoji iniK"-i. preprečiti, da nemški in italijanski valovi l>o|iotnoiua ne uto|ie slovenske nan«! nosti v naši stari domovini. Mnogi rojaki hočejo že v naprej ve zbrano pre«-1T, sodr. Etbin Kristan, čujte in tei da Slovenci nismo vredni »vole?!! (»omagala uarotlu v Evropi'/ To je jk moj«-m mnenju vprašanje, ki ga dane; še nikdo n«* umre iH>voljm» odgovoriti. T'akiiti Ih» trelui, «la vidimo, kako se se«lauji ]M>lotn v lOvropi konča. Naše dolžnost je pa, da se poprej združimo in smo pripravljeni za vse slučaje. Ker so delavske razmere jakfi neugodne, zato zat«> m> je opustila izvolitev «leh»-:rata o»l tukaj za utleležiK« sln»da v Chicago. III. f|tamo pa. «la bo na z!»oro-vanju zbranih dovolj razumnih rojakov i da ukreyj«» vse |N»tn*l»ii«i in nam «laj«> Marsikdo «-»-uj. čitateljev t«xle rekel, j iH.trebna navodila za «»bstoj in uapre-la t«> ni mogoče. Tmli jaz >am nisem «lek "Slovenske Lige". Pozdrav. John K»gel verjeti svojim lastnim ušesom. Kržišnik. emoffoče »e mi je zdelo, dm bi mogel j Milwaukee. His. Iielavske razmere slovenske matere Izreči tmko strmš- sr. ko«! i>«»navadi. Kar se tiče Slovenske lažnjivo o»»so«|Im> nad svojim last- Lige smo pu v bolj na zadnjem mestu, m naroflom. kojega \sa zgodovina tdjker tukaj v naši slov. naselbini so kar «lruzega kakor tužua pesem v veri- tri stranke. Prva se zavzema za osvo- ukovHiiega sužnja, neskončno hreiie |m» svotMMii iu napreitku. Človek al bil mislil, da je sodr. Kristan tail te liesede v razburjenosti, po poti ali kak«» «lrugaa lH»lj zajčjega plemena kot sta naprimer Kristan in ure«luik Glasila. Takih je tukaj tudi dovolj, ki se imenujejo Slo-iim: "iMm (Jrškovlč uči Mocialiseui". vencem in pravijo, da bodo mnm prišli napada odličnega hrvatske- takrat um pomoč, kadar bomo dosegli svoj cilj. Tukaj nas ui veliko zavednih v najc slavno vetj0, ki bo iz tega Slovencev ali kar nas je. kličemo: gradJ^ izlu^ila še kdove kako vela Slovenska Liga! Z«vel narod! — j__________ - ,__ Zaveden Slovene«4 iz Milwaukee. Minneapolis, Minn. Krasna in plemenita je misel, ki se je i»orl»oditi našo leix» d«.»movino. jezik in 11 ar« m I iz rok tujčevih. ^ Te«laj na ilelo rojaki! Ignacij Arko. 707 Summit Ave., Miuuea|K>lis, Miuu. Fran MUčinski. Streljanje ni za moje živce, preveč poka, zato sem pravzaprav pristaš mirovne ideje, seveda le kolikortoliko in v dopustnih me jali in ne da bi kaj rekel. Pouda ril bi le rad, da se mi samemu vidi čudno, kako da sem se s temi svojimi, miru naklonjenimi živci priženil v tako bojevito družino. Eden mojih svakov je naravnost stotnik, resnični, dejanski stotnik pri vojakih, to je oni z vojnopoštnimi kartami, ki bom zdajle o njih pravil. Potem je svakinja, ta je bila zaročena z nadporočnikom, dasi se je potem morala zadovoljiti s civilnim pristavom, ki se je vanj izpremenii omenjeni nadporočnik — zaradi ženitvene kavcije pač saj razumete. Zdaj tiči spet v svojem ljubeljenem kroju, poveljuje bojevitim dalmatinskim črnovoj ni kom in je stal zadnjič osem dni skupaj v ognju. To ga ni čisto prav nič vznemirilo, takšen je. Pač pa na vsa usta zabavlja sla bemu vremenu; če se ne izpreme ni na boljše, pravi v pismu, bo še nahod dobil v tej ljuti vojni. In eno uš je nalezel, piše. Sieer se mu ne godi slabo. Potem imam še enega svaka, tega niso vzeli v vojake: nemara j«' slaboviden — Če nima srčne hibe ali golše, ne vem več natanko. Ali ga pa lie morejo pogrešati v uradu, ker ne zna nikdo pod milim nebom tako lepo šivati važnih uradnih spisov kakoi on. Skratka, neko napako iroa, kakršnokoli, in so ga z vrgli in mu je ime Alojzij. Pa ker ima pc šest gumbov na svakem rokavu in je v njegovem glasu nekaj ve-lerodnega, ga kličemo za Alojzija, plemenitega Gonzaga. Ta je blizu najbolj bojevit. Doma ima tisti referat, da zastave razobeša. o vojni je poučen, kakor nikdo pod naso streho, in vsa ki k rat no število ujetnikov ve do ulomka natanko. Ulomki prihajajo tisti-krat v poštev, če se sovražen mož ni ujel več cel, ampak ga-je že manjkal kos na tem ali drugem koncu. Ta seveda ni vojak, ima že šest križev na hrbtu; zato pa prodaja vojne telovnike in je imel pomočnika, ki so mu ga vzeli v vojno službovanje — premog zmetava na kolodvoru. — in slednjih še moja žena. Ne. ne, tega ne trdim, da je tudi bojevita. Toda če sem že vso družino predstavil, potem moram pač vsaj omeniti tudi svojo ženo _ to se kratkoinalo spodobi kaj ne da? Torej moj svak stotnik ni le hraber vojščak, ampak tudi dober sin oziroma brat, svak in stric — slednje mojima dvema paglavcema, pa zdaj so že trije. Odkar je vojna, pridno piše karte, skoraj ne mine dan brez nje. Na vseh je z rdečilom zabeleženo, da so cenzurirane. Pisavo teh za-beležkov poznamo, od roke svaka stotnika je; potemtakem spada cenzura teh vojnopoštnih kart v njegov lasten bojni delokrog. Ima pa nedvomno še druga opravila. drugače si ne bi bil sabo vzel dokolenic in snežne kape, spalne vreče in revolverja. Pisal nam jih je dozdaj že nad sto. Te karte vestno urejamo in hranimo, zakaj bodo važen prispevek k zgodovini sedanjega silnega boja. Na prvi pogled ne rečem. da se ne vidijo puste in prazne, ko govore zgolj o vremenu in takorekoč o ničemer drugem nego o vremenu. Ali učenjak, raziskovalec jih bo znal ceniti. kajti vse skupaj, druga poleg druge nudijo, če nič drugega, pa vsaj velezanimiv, ker nepretrgan in natančen pregled vremenskih razmer, kakršne so vladale za svetovne" vojne v izvestnem kraju nase ljube domovine, in lahko gojimo popolno zaupanje dragoceno jedro. Prva karta se torej glasi takole: 41 Zdrav sem kakor riba v vodi. Vročina je huda. Opravila imam dovolj. Prisrčno Vas pozdravlja" itd. Druga: "Godi se mi dobro navzlic hudi vročini. Vojne novice berete itak v listih. Močno sem vprežen. Prisrčno"' itd. Tretja v istem zmislu, četrta, peta takisto. Potem šesta: "Vašo dopisnico prejel. Imam se dobro. Dela sila dosti, vročina nekoliko odnehala. Prisrčno" itd. — Zanimivo, kaj ne? "Vročina nekoliko odneha-a." Komaj 60 km odtod stoje naši v srditem boju z obupanim so-vragoin, uradna poročila so redkobesedna in vsi koprnimo po podrobnejših vesteh, kako in kaj. "Vročina nekoliko odnehala"' — zdaj pa imaš! V deseti vojnopoštni karti pri-;enja dež. šestnajsta izraža pohlevno upanje, «la se vremena skoraj razvedre itd. in opravila ima vedno čez glavo, ubogi svak! Petindvajseta prinaša eelo blisk in tresk, navzlic temu je pri dobrem zdravju, le delo njegovo oiše. da je preveč razburljivo. Svakinja, ki ima črnovojniške ga nadporočnika. ta se huduje. češ. kaj bolj pametnega bi pa vendarle lahko pisal z bojišča, nego vreme in nič kakor vreme, saj ni žaba rega. Naj bi vsaj pisal, pra vi. kaj da je in kaj pije in po čem je tam moka in po čeii^ drže jacja. Moji ljubi svakinji se pač niti ne sanja, kaj pomenja služ ba in varovanje vojaških tajnosti. Jaz nisem vojak, kakor sem ie povedal: streljanje mi ne de dobro; toda mojega svaka doce •a razumem. Zlasti ko je sam cenzor. Dan na dan prebira tisoče in tisoče vojnopoštnih kart in tehta •jih vsebino, da ue pride med svet kako spodtikijiva vest, potemtakem ne more drugače, nego da so njegove lastne karte spodbuden zgled, blišeee vzor vsem Jrugiin. Toda dalje! Potekel je mesec, potekla sta dva, prikimala je jesen in v petdeseti karti se že po-uuja sneg. sneg. Piše. da mora delati pozno v noč, drugače se mu godi dobro. V dvainšestdeseti je vreme zo pet lepo, dasi pritiska mraz. Počuti se izborno, boji se le, da ne bi od prehudega duševnega 11a pora postal nervozen. Seveda ako mora noč in dan prebirat vojnopoštue kaite, kakršne so Goji rahlo nado, da bo prišel od tod. V sledečih kartah se vreme aiočno izpreminja — sila zanimivo! Omenjena nada pa, da pride odtod, se stanovito ponavlja karti za karto in polagoma, toda dosledno prihaja močnejša in močnejša, in smo dobili sedemin šestdeseto: pa si je kar nenado na kupil konja iu gre k svojemu ijubemu polku v J'ronto in je zelo vesel, zakaj duševno delo bi ga bilo skoraj uničilo. — Ta dopis uica je povzročila doma precejšnje razburjenje; tast, stari mož si je nem brisal solze, komaj smo mu vsilili lužico okrepčila. kajti 3im se razburi, koj mu prideta v nered tek in prebava, O vrerne-iiu to pot žalibog ni bilo nič na karti. No in na sledeči vojnopoštni karti je že bil na poti; cenzurna beležka ni bilo več od njegove roke, to je je tudi poznalo na vsebini : zdaj je bil prost, zdaj je lahko razmahnil, zdaj ko je odgo vornost za cenzuro slonela na drugih ramah. In je pisal: "V diru bom moral jahati, da dohitim svoj ljubi polk in sovražnika. Danes se mi je pripetila nezgoda in sem stopil čez gleženj noter v smradljivo kalužo. Bila je to nezgoda. toda pomenja srečo iu vesel in trdno upajoč v našo zmago hitim v boj." n. Vlak ga je peljal z enega konca lepe naše domovine 11a drugi konec. Spotoma se je na cesarskem Dunaju še založil z vsem česar treba vojščaku 11a širni, mrzli poljani, kjer zmaga zori, kjer smrt preži. In je pisal s pota. kaj vse si je kupil na Dunaju, kako je bilo krasno slovo, kako velikansko navdušenje. In pravi: "Vozim se s Častniki, ki so bili že ranjeni, pa se ozdravljeiii vračajo v fronto. Kar koprne po trenotku. da se zopet merijo s sovražnikom. Cast in radost, poleg takih tovarišev stati v boji vrsti. Zaupajte v Bo- nic v nji, nepiara to pot zanj nil Tasta je kar zlomilo. Črnogled'zaradi roke, zaradi živca namreč, bilo prostora bodisi na karti, bo-;je, pa je rekel: "Mrtev je!" Mi,'poslali še v kako drugo bolnico. da ne, saj je z lastno roko pisal I... Vreme je milo, poleg bolnice iu pisava je krepka in Upa. Tast je krasen park, sprehaja se po je trmast, kajti severni Slovan parku in je tako zadovoljen, da je, in še je trdil svoje, češ, sina niti še ni čutil potrebe, da si o-predobro pozna: kadar ga je še gleda mesto. — V domačo oskr-kaj hudega prizadelo, če in do- bo pa res ne more. Naj zato nič kler je le mogel, je svojcem pri- ne mislimo! Vojaški predpisi so disi v mislih mojega svaka stotnika. Pač pa se je prvič pojavil ljubi Bog, ki je odslej ostal stalen gost na vseh kartah. Iz 76.: "Vožnje ni konca, ne kraja. Čuden občutek, voziti se in voziti in ne vedeti smeri in cilja. Se smo sredi miru. toda že ima vse na progi vojaški značaj. Umazana megla stoji nad krajino, pust, enakomeren dež spremlja našo pot. Noči so občutno hladne. Naj Vas ne skrbi, če par dni ne dobite karte, zveze s pošto ni povsod pri rokah. Godi se mi prav dobro. Zaupam v Boga in v našo zmago. Prav iskreno" itd. Zdaj je doma zavladalo hinavstvo po hiši. Vsi so govorili glasno in veselo, mimogrede omenjali, da tam, kamor se pelje svak. ui posebne nevarnosti — pa svak sam ni vedel smeri in cilja. Od strani smo hodili gledat tasta. Ta ni rekel nič, le miru ni imel nikdar nikjer; pričele so ga boleti 1. krival, in če ima prestreljeni prsi, so prestreljena vsaj tudi pljuča. saj jih nosi v prsih in ne v lilačncm žepu. Trajalo je, da smo mu najhujše izbili iz misli. Potem je zahteval, da brzojavimo. Kadar se pri nas kaj izrednega pripeti, je treba vsakikrat brzo-javiti, kamorkoli in karkoli, le da se brzojavi. Zdaj je tastu toliko odleglo, da taki. pa je. In če v listih drugače stoji, naj listom nič ne verjamemo. zakaj liste pišejo civilisti. Tako se mu vseskozi tudi v sledečih kartah godi dobro in vedno boljše, rana je res že zace-ljena. nekaj časa bo pa še trajalo, da bo tudi roka spet sposobna za vojno službo... Mesec dni je poteklo 111 nekaj čez, odkar je bil ranjen. No. pr- še mu je razburjenje obrnilo 11a ,sna rana je nemara res že dobra drugo plat. Postal je hud, ogor-'in če še ni, pa bo jutri ali poju-čen je bil blizu, da v vojni nazaj jtrišnjem. Radoveden sem pa, kaj streljajo. Pa so mu bili predmeti j je z njegovo roko — mesec dni njegove jeze preveč odrok in je , je poteklo in nekaj čez, pa okrog domačih iskal obresti. Drugi so se mu umeknili, zato se je lotil kuharice Zefke. ki je že 11 vedno ne bo tako kmalu "spet sposobna za vojno službo____" Pisava na kartah bi bila vobče v noge, pa mu ni dalo sedeti, po-ilet Pr* hiši, dasi vsakih šest me-.redu, saj piše z desno; vendar pa kašljeval je. kakor da ima nekaj grlu. pa se ni mogel odkašljati. Pri kupčiji se je včasi zmotil, namesto pet kron je rekel pet goldinarjev in nazadnje je iz desetih kron jih dal nazaj petnajst. Nekaj dni res ni bilo karte, potem je prišlo par vrstic: "Prva noč na prostem. Vendar sem spal dobro, le včasi me je zdramil grom topov. Godi se mi prav dobro. ljubi Bog n2s ne bo zapustil. Prav iskreno" itd. Tretji dan za to je dospela 78.. 'Prejel sem ognjeni krst; hvala Bogu, nič se mi ni pripetilo. Moje moštvo se je odlikovalo s presenetljivo hrabrostjo, ponosen sem nanj. Godi se mi izvrstno hrano dobivamo izborno. Tople stvari, nabavljene na Dunaju, mi služijo prav dobro, kajti ponoči jem raz. Priporočajte se Bogu. da skoraj zmagamo. Prav prisrčno" itd. Tako so v krajših in daljših presledkih kapale karte. Stalo je v njih o hudem ognju — pa je tast klonil glavo in ščegetalo ga je po grlu. Potem so se zopet vodili po železnici in smo mislili in računali in resnih obrazov drug drugega prepričevali: nemara jih pošljejo kam, kjer ljudje po noči spe v posteljah in ni preveč blizu brezobzirnega sovražnika saj vojaštva je treba drugod tu di, ne le tam. kjer srše krogle. Zemljevid je bil noč in dan raz grajen po mizi. le pomagal nam ni dosti, kajti kraj ni bil nikdar imenovan na nobeni karti. Svak Alojzij je rekel. da nit ne razumemo; poročila z bojišča da je treba znati čitati, kajti je treba čitati tudi med vrsticami. Prosili smo ga. naj nam izmed vrstic razloži, kod sta svak in njegov polk, pa je bil razžaljen in šel v kavarno in nas pustil v temi in v nemih skrbeh. Čakali smo in vdano upali, pa je spet prišla karta in smo se od-dehnili. Stalo je v nji o sijajnem spopadu s sovražnikom, da nam ie kar zastajala sapa. Koj poleg pa že nežna tolažba, da stvar ni tako huda, kakor mislijo oni. to da dokler se jih sliši, niso čisto nič nevarne. Rekel sem: "To je pametna be seda, spričo nje izgublja vojna tri četrtine svoje grozote." Vsi so mi glasno pritrdili. Tast je ho tel nekaj reči, pa ni rekel nič in se je obrnil k oknu in gledal ven. V vseh teh kartah z bojišča je bilo bolj malo o vremenu, veliko pa o Bogu in o točni in izborni preskrbi s hrano, da se počuti prav dobro in da ni treba zastran njega imeti kar najmanjše skrbi. Vse tako zapisano in obrnjeno, kakor da je pravzaprav do voj ne živel zgolj v nevolji in po-inajkanju in da mu je šele zdaj. nemara prav v strelskih jarkih, prvič zasijalo solnce sreče. Da je le srečen! Saj ljudje smo pač različni, vsak ima svojo kožo in svoj okus; vsak že ve. kaj mu ugaja, imam ga rad in mu prav od srca privoščim srečo. _ Le tast je tAo čuden: od dne do dne je bolj siten, zdaj se že vsakikrat ustraši, kadar zagleda pi-smonošo; če ga ni. mu pa tudi ni prav. In če na cesti sreča ranjenca, ga hitro zalijejo sdlze. HL No. bilo je v pondeljek, opoldne sem prišel domov pa mi je nasproti priteklo moje malo dekletce, ki je v četrtem letu: — Atek. atek, st'ic je lanjeu, mamica se joka." Res, ustreljen je bil skozi levq seeev enkrat odpove službo. To mu tu in tam kaka črka uhaja ku- ga in nič ne skrbite zame, godijprsi. pisal pa je lastnoročno. Sr-se mi dobro. Prav prisrčno" itd. jce in pljuča da niso -bila zadeta, To je bila 75. karta, čez in čez tek ima izboren in vse prav pri-tesno popisana. Vremena ni bilo srčno pozdravlja. se je lotil iu je šlo za vrečo, staro, strgano vrečo, in za vprašanje, je li bila prej moka notri ali so bile kože Kreg je bil živahen, glasen in dolg, zmagal ni končno nobeden, le utrudila sta se oba, vrnila se vsak v svoje stare pozicije in življenje je šlo naprej svojo pot. Vsi pa smo bili teh misli: Nemara je le prav. da je tašča že pred pol leta umrla, kaj bi reva stara trpela v teh dneh, ko je še v miru vedno trepetala za sina v daljini. Od stotnika pa prihajajo zdaj vojnopoštue karte zopet redno kakor od začetka, skoraj ne mine dne brez nje. V 81. se zahvaljuje za brzojavko,- domov pa ne more in v domačo oskrbo, zakaj zdaj so novi strogi vojaški predpisi, ki tega nikakor ne dopuščajo. (Pa sem komaj dan poprej čital v listih baš nasproten poduk!) Ni treba zastran njega prav nič skrbi, piše. počuti se prav dobro. Koliko časa še ostane tukaj, ne ve; vsak hip se lahko zgodi, da ga kam pošljejo, in so sila strogi ukazi, da ne morejo tega pr«\j nič povedati. V 82. razlaga, kje in kako ga je zadelo. Ponosen je, da je prelil kri za cesarja in dom. Škotle je dovolj povzročil sovražniku, zato ga je sovražnik tudi ostro jemal na inuho: dokaz temu, da mu je preluknjala nahrbtnik cela vrsta strelov, vsi smrtonosni, lepi kožuhasti ovratnik pa so sovražniki celo ujeli in odpeljali s sabo v robstvo. Ljubi Bog je bil pravzaprav milostljiv z njim, da ui poškodba hujša. Tako je pisal, pa smo se spominjali tiste njegove karte, ki je v nji stopil v ono kalužo, ki pomenja srečo. Rekli smo: "Res, hvala Bogu, da ni hujše ranjen! Ali ranjen je bil vendar in to kaže, da baš popolna ni bila njegova sreča. Iu smo ugibali, kaj je temu krivo: ali ni stopil s pravo nogo v oni simbol sreče, ali jia dotična kaluža ui bila pristna, prave vrste in kakovosti. Saj dandanes že vse ponarejajo in jia-čijo! V 83. karti je pisal, da se mu rana v prsih dobro celi, bolečine so nezntane, le leva roka ga malo boli, ker je prizadet živec.. . Drugače je pokonci, godi se mu prav dobro. Hudo mu je pač, da je moral pustiti junaški svoj bataljon. — Med vrsticami se je brala rahla bojazen za nadaljui potek vojaških operacij milijonskih armad, ko ue bo več njega poleg, našega stotnika, ki je delal sovražniku tako preglavico. Tako se mu karto za karto boljša zdravje, hrana je izborua. sestre sv. Hiklegarde so zelo po-strežiie in požrtvovalne, kratko povedano: pričel se je rediti. V y:j. so bili v bolnici deležni celo kiuopredstave, vrhunca vseh kor da pišoč ni držal karte z levico... Kaj je z njegovo levico? Pred dvema letoma je bil na življenje ali smrt operiran, pa je o-menil operacijo šele potem, ko jo je že prebolel... Je res take sorte. da rad prikriva, kar je neprijetnega. — Če ne prikriva tudi kaj zastran roke! Podobno bi mu bilo... In če se ni morebiti oinr smradljive sreče, ki je odhajajoč v fronto stopil vanjo, tudi le izmislil in ni vanjo stopil? Kar na lepem si jo izmislil zgolj v ta namen. da smo mi doma bolj pogumni in brez skrbi?... Izdajalci v Galiciji. Vojni kurat p. Wilchclui je priobčil pod gorenj i m naslovom obširnejši članek, iz katerega naj posnamemo nekaj odstatkov. "Žalostna resnica je. da se j«* že začetkom avstrijsko-ruske vojne dobilo v Galiciji mnogo izdajalcev pred vojnim sodiščem, med njimi eelo duhovnike, četudi pravoslavne vere. nekatere že sivolase. potom višje uradnike, učitelje itd. Tudi tekom nadaljne voj-ne sej e dobilo in se še dobe poljski izdajalci, četudi bolj pored-koma. Treba je pa poznati razmere, v katerih ti ljudje žive: na eni strani so izpostavljeni rusko-pravoslavnemu vplivanju iz Rusije. na drugi strani je ruski ru-belj premotil revne in kulturelno zaostale ljudi, da so izdali domovino. Moje prepričanje je. da v večini slučajev, v katerih so Poljaki obdolženi izdajstva, niso izdajalci in vohuni gališki Poljaki, ampak preoblečeni Rusi. Mar-sikak Poljak je bil zaradi nerazumljenih besed in dejanj osum-l n ji cen izdajstva. To ima svoj vzrok v tem. ker Nemci in Madžari džari ne znajo nobenega slovenskega jezika. Za vojaško sodišče je gotovo silno težko, dognati v vsakem slučaju po mnogokrat jako pomanjkljivih indi-cijah krivdo ali nekrivdo obdolženčevo. Na čast c. kr. vojnemu sodišču bodi rečeno, da postopa v vsakem slučaju iu skrajno vestno in previdno. Tako se je n. pr. v zadnjih tednih — jaz sem bil sam očividec — zgodilo, da je bila neka ul-letna ženska zaradi izdajstva obsojena na smrt. Na trgu so bila postavljena vešala, pri njih so stali rabljevi hlapci. Kakih 20 korakov okrog vešal je stalo v kordonu kakih 200 domobrancev z nasajenimi bajoneti. Sredi kordona so bili oficirji, zdravnik in duhovnik. Obešenje bi se moralo zgoditi ob 1. uri. Ravno jeu darilo 1. uro. Vse se je oziralo, kdaj pride obsojena ženska. A nikogar ni bilo. Vojaki in gledalci, trudni in prezebli, so začeli nemirno cepetati z nogami. Ura je udarila 2. 3. 4. voz se je vozil za vozom, avto za av- posvetnih užitkov. Prsna rana se torn, in vsak je nestrpno -ledaI mu tako dobro celi, da je zdravnik s katerim se U^Z^. Naenkrat je prišlo vojaško pove- že vec ne pogleda. Seve, leva roka ga bo še dalj časa spominjala, zlasti o vremenu, kadar se bo izpreminjalo. Godi se mu nad vso hvalo izborno. No, smo deli. da le ni nič huj-ga; barometer v roki mu bo nemara še v prid prihajal, ko ga je baš vreme vedno tolikanj zanimalo. V 97. rane že nima več obvezane, zadošča obliž in tudi pljuča so že čisto zaeeljena. — Glej ga, pa je pisal, da pljuča sploh niso bila zadeta! — Sestre, pravi, so bila ljubeznjive, še pečenke mu ne puste, da bi jo sam rezal... Ne ve, kdaj bo šel odtod naprej in kam. Najbrž ga bodo Galiciji. Ije. podreti vešale in poslati vojake domov, ker so* se v za«Inji uri dobili zanjo ugodna dokazila. vsled česar ji je bilo prisoje-nih le toliko in toliko let ječe. To je pač dokaz vestnosti vojnega sodišča. Kar se tiee poljskega ljudstva, se zaradi nekaterih posameznikov ne sme dolžiti vseh. Poljaki stoje zvesto na strani cesarja in domovine in žrtvujejo kri, življenje in imetje. Nekdaj lepa in bogata Galicija je zdaj o-pustošena in mnogo ljudi je prišlo na beraško palico. V drugih deželah si ljudje še predstavljat? ne morejo, kaka beda v la«la v EF Jugoslovanska Katol. Jedneta 45 Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57,Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BA LA XT, 112 Sterling Ave., Bar berton. O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICTT. Box 424, Ely If inn, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 103, Elv, Minn ' Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583,'Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIX J. 1VEC, 900 X. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZI'NICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 X. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN' YOG RICH, 444— Gth St., La Salle, 111. JOHN* AI "SEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHX KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: PRAN JUSTIX, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6. St., Rock Springs. Wyo. G. J. PORKNTA, Box 701. Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Stv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, stv. 2, Ely, Minn. JOHX GRAHEK, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi tikajoči so uradnih zadev kakor tudi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe )a na predsednika porotnega porotnega odbora. Xa osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode >xiralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". ~ IZ URADA TAJNIKA J. S. K. J. POROČILO UMRLIH ČLANOV IN CLANIC J. S. K. J. Aecs. štv. 200. Dne 1. marca 1915. Umrli brat John Gnidic. eert. 17652. rojen leta 1881, član dr. »v. Martin.I -i v. H».">. ISutte. .Montana, umrl dne 29. januarja 1915. V/mk smiti: S.tt-coina of Pancreas"". Zavarovan je bil za $1000: pristopil k Jednoti 22. junija 1914. Umrla sestra Magdalena Levstik, cert. 8007. rojena leta 1862. članica društva sv. Cirila in Metoda štv. 1. Ely. Minnesota, umrla «'ne 29. januarja 1915. Vzrok smrti: rak v obrazu. Zavarovana je bila za .+500.00; pristopila k Jednoti 1. januarja 1906. Skozi mesec je bilo izplačano društvam kakor sledi: Za smrt nine .........................$1.500.00 Za poškodbe in bolezni . .............$3.597.42 Skupaj ......$5,097.42 Uradniki krajevnih društev so prošeni, da čitajo sledeča važna navodila in pojasnila: Ely. Minnesota. 1. marca 1915. Cenjenim krajevnim društvom in članom: — Kakor je I»i 1«» naznanjeno v zadnjem asesmentu. smo zvišali asesment /«> bolniško pcd]>oro. odškodnino in odpravnino od 75e na .tl.00 na mesec. To smo bili priniorani storiti, ker se nam je pojavil skoraj vsak mesec deficit. Na zadnjem glavnem zborovanju Jednote smo zvišali asesment za bolniško podporo samo za I0e, med tem ko smo tudi zvišali podporo za $10.00 na mesec, poleg tega pa š. dodali izvanreduo dolgi rok. v katerem plačujemo podpore. Ta rok je daljši kot pri kateri drugi Jednoti. To jo. bilo narejeno samo za poskušnjo. ker v tem oddelku edino le skušnja pokaže, če .so ascsinenti dovolj visoki ali ne. Ko smo naznanili to zvišanje, se je oglasilo nekaj društev, katera bi rada. da deiiemo zopet podporo na staro, kakor je bilo poprej, to je. da bi plačevali samo po 50c na mesec. Večina teh pa ne pomisli, da moramo tudi znižati podporo, če hočemo to storiti. Eno brez drugega ne more iti. Vsak lahko ve dandanes, da je $20.00 podpore na mesec premalo. » bila poprej. <'e so poprej priredili veselico v svrho primanjkljaja v blagajni, storijo to lahko sedaj, vsaj o-stane vsakemu društvu v blagajni vse. kar se pridobi na takih veselicah. I*ri Jednoti se strogo pazi na bolnike. Veliko spričeval je zavrnjenih. ona pa. ki pridejo v urad in so sprejeta oziroma potrjena. so pa po našem prepričanju pravilno narejena in potrjena od i dotičnega društva. Razvidno je tudi skoraj pri vseh društvih, da dobro pazijo na svoje bolnike, za kar se imamo zahvaliti vestnim uradnikom. Pri vsem tem ni drugega vzroka kot ta. da naša Jed-nota plača previsoko podporo za dosedanje asesmente. Le pomisliti*. /a 75c obljublja Jednota plačati $30.00 mesečne podporo /a mesecev in potem še po $20.00 skozi celo leto. Nadalje se plača iz tega sklada vsa odpravnina, katera znaša $300.00 za vsakega neozdravljivega. Nadalje s.> plača iz tega sklada za vse poškodbe: ■/.a roko tili nogo .$400.00, za obe roki ali obe nogo ali eno roko in eno nogo $800.00. za popolno nezmožnost tudi $800.00. Vse to skupaj že z drugimi izdatki za delne izgube raznih udov. znaša veliko več kot pri kaki drugi Jednoti v Ameriki. Če hoče-! nio imeti vse te podpore, moramo za nje tudi plačevati, kolikor taki slučaji zahtevajo. Vsi tisti, kateri želijo imeti sedaj spremembo, morajo premi- j sliti sledeče: Ce ostanemo pri tem, kot stno sedaj, to je. da ne zvi- ; šamo asestnenta, je absolutno potrebno da znižamo podporo, odpravnino in odškodnino. Ce pa hočemo plačevati podpore, kakor velevajo naša pravila, je ravno tako neobhodno potrebno, da zvišamo asesment. Eno ali pa drugo je neizogibno. Naše mnenje je. da je najboljše, da zvišamo asesment v kolikor je potreba, ker z! manjšimi podporami je nemogoče bolnikom izhajati. Tudi ni res-j nično, da bi posamezna društva mogla bolje delati. Lp poglejte račune med Jednoto in njenimi društvi za leto 1914 iu sc boste lahko prepričali. Nasprotno je pa resnica, da če ne bi danes imeli ccntralizacije pri Jednoti, da bi štela Jednota najmanj 6 dosedaj dobrih društvih manj, katera bi bila v finančnih zadregah in na robu propada. Kadar boste o tem razmotrivali na svojih sejah, bodite odkritosrčni in nepristranski. Vpoštevajte vse okoliščine, posebno pa velike podpore katere plačuje naša Jednota. Ce pridete potem do zaključka, da je mogoča premeinba na en ali drugi način, naznanite svoje mnenje dostojno in uradno v naš urad. Mi bomo storili vso. kar moremo. Saj je vendar uspeh društev, uspeh Jednote. katera nam mora biti vedno prva stvar, kadar gre za naše podpore. V tem smo odvisni tlrng od drugega. Nobeden ne bi smel kljubovati ampak vsak bi moral pomagati doseči najboljšo pot do popolnosti. Velike podpore za mal denar so nemogoče, a z malimi podporami je nemogoče izhajati. Katero je boljše? Naš smrtnin-ski sklad lepo in zdravo raste. Bodimo pogumni in storimo, da ne bode pečal bolniški sklad, kateri je ravno tako potreben. Opozarjamo tudi vsa društva, da kadar imajo kaj sumljivih bolnikov, da se posvetujejo z glavnim uradom prodno delajo kake stroške Jednoti. Glavni urad bode vedno dal navodila, kako postopati v takih slučajih, da ne bode preveč stroškov. Nekateri novi zastopniki društev tudi kaj radi spreminjajo svote na razposlanih asesmentih. Tem še enkrat naznanimo, da to je prepovedano. Vse razlike v asesment ih se morajo poročati na glavnega tajnika, kateri edino ima pravico spreminjati svote. če je kaka pomota. Mi hodemo drage volje popravili, če se nam naznani. nikakor pa ne moremo voditi čistili in natančnih računov, če bode vsaki tajnik in zastopnik delal po svoje. Pošljite toraj asesment kot je razpisan, in če je kaj razlike v njem. naznanite nam. Tukaj se bode drage volje vse upoštevalo. Tajniki krajevnih društev naj tudi vedo. da pomožni odboi Jednote odkloni vsako bolniško nakaznico, ee je sestavljena na daljši čas kot na 60 dni. To je po pravilih Jednote. Pazite toraj. da bodejo vse nakaznice točno poročaue. ker če katera zaostane, nebom o krivi mi. Cenjenim društvom v državi Colorado naznanjamo, da nam je naznanil Zavarovalni oddelek te države, da moramo popolnoma odstraniti otročji oddelek kolikor se tiče države Colorado, ker tam ne dovoljujejo postave imeti otročjega oddelka niti za pogrebne stroške. Zato smo v tem mesecu kreditirali vsem društvom svote. katere so plačali v otročji oddelek. Prosimo, da povrnejo denar dotičniin članom, ki so plačali v ta oddelek. Temu ne moremo pomagati. ker vsaka država zahteva, da se ravnamo po njenih postavali. če hočemo v nji poslovati. Nasvet nadzornega odbora, da bi krajevna društva plačala po $1.00 za vsakega novega člana iz onih $2.00. katere Jednota povrne društvom, je povzročil nekaj protestov od strani društev. Vsem tem se naznanja, da tega. kar je nadzorni odbor svetoval, nikdo ni primoran upoštevati. Nadzorni odbor nikakor ne more tega zahtevati in tudi ni dal tega nasveta v tem smislu, ampak le priporočal. ker je bilo mnenje, da bi to bilo v korist društev iu Jednote. Ce pa društva tega nočejo uvaževati. jim je prosta volja. Glede tega ni vredno nobenega protesta. Nadalje se naznanja vsem bolnikom, ki so se pritožili, tla so zadnji mesec sprejeli podporo malo pozno, da so sklenili nadzorniki Jednote. da se imajo vse podpore izdelavati le dvakat na mesec in sicer dne 15 in 25. v vsakem mescu in to potem, ko so vse nakaznice pregledane in potrjene od pomožnega odbora. Razume so toraj. da če ni katera nakaznica do dotičnega časa v glavnem uradu, da se ne more nakazati podpore, dokler ne pride zopet drugo pregledovanje. Vsak bolnik pa je lahko brez vsako skrbi, ker kar mu gre od Jednote. bode tudi dobil. Če je pa kaka pomota ali nepopolnost, se vrne nakaznica takoj tajniku. Tajniki društev so prošeni. da to razlože vsem članom, posebno pa bolnikom da ne bodo nepotrebne korespondence. Z bratskim pozdravom GEO. L. BROZICH. gl. tajnik. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDE. NIH DRUŠTVIH. Sv. Ciril in Metod, štev. 1, Ely, Minn. Pristopili: Frank Novosel 93 17904 1000 21. — Ludvik K us 90 17905 500 24. — Jožefa Ošaben 02 17906 1000 22. — John Zaverel 90 17907 1000 24. — Zopet sprejeti: Tomo Sajatovič S6 17271 1000 27. — Marko Latkovič 82 17269 1000 31. Suspendirani: Josip Rožič 70 1496S 1000 42. — Marko Butarac 87 17539 1000 27. — Ana Rožič 69 14969 1000 43. — Pristopili: Josip Grahek S4 17961 500 31. — Paul Lade-šič 02 17967 10(H) 23. Umrla: Magdalena Leustik 62 8007 500 44. — Anton 91 14404 1000 20. — Jos. Omerza 00 13852 1000 Sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. Zopet sprejeti: John Koplaii 93 12885 1000 1 Stefan ič 20. — Suspendirani: Viktor Lovein 83 Orazen 71 13731 1000 39. — John 17. — Joseph Ucman 88 16489 1000 13852 1000 20. — Joseph Tanko 92 ton Štefanieh 91 14494 1000 20. — 448 1000 19. — Joseph Koplan 93 12885 1000 2~». — Joseph Omerza 00 12722 1000 17. — An-Suspendirani: Fr •ančiška Komočar 75 S1S1 500 31. — Terezija Bezal 72 8163 500 34. Sv. Barbare, itv. 3, La Salle, HI. Suspendirani: Marušič Setif 84 7182 500 23. — Ščok Joseph 82 13084 500 28. — Kamočar Martin 68 592 1000 35. — Besal Matt 60 558 1000 41. — Kamočar Frančiška 75 8181 500 31. — Besal Terezija 72 8163 500 34. Sv. Barbare, štv. 4, Federal, Pa. Odstopil: John Dolenc 62—1643 1000 44. Umrla: Marijana Rezek 76 8116 1000 30. Sv. Barbare, štv. 5, Soudan, Minn. Prestopil k društv sv. Cirila in Metoda štv. 1.: Joseph Prus 95 16493 1000 18. Sv. Marija Pomagaj, štv. 6., So. Lorain, Ohio. Pristopila: Mary Ostanek 05 17978 500 19. Suspendiran: John Frankovich 72 11713 1000 37. Sv. Štefana, štv. 11, Omaha, Nebraska. - Pristopili: Nick Cvetaš 88 17917 1000 26. Sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburg, Pa. Pristopili: George Hecinovič 82 17918 1000 33. Suspendirani: Frank Prostovich 86 17878 1000 28. — Alois Kiren 94 16832 1000 19. — Frank Erznožnik 93 13783 1000 17. — Jožefa Prostovich 89 17879 1000 25. Zopet sprejeti: Franc Prostovič 86 17878 1000 28. — Jožefa Prostovič 88 17879 1000 25. Sv. Alojzija, štv. 13, Baggaley, Pa. Pristopili: Jos. Oberstar 88 17979 1000 26. — Thomas Rudar 80 17980 1000 24. — Juliana Oberstar 93 17981 500 22. — Frančiška Rudar 86 17982 500 19. — Štefau Rudar 84 17921 1000 31. — Martin Varhovšek ' 73 17920 " 500 "42. Tomaš Brezar 80 17919 500 35. Zopet sprejeti: Martin Kočevar 84 11192 1000 25. Sv. Petra in Pavla štv. 15., Pueblo, Colo. Suspendirani: 67 1169 500 33. — Frank Kamorui 71 17270 1000 26. Zopet Sprejet: Frank Komami 87 17279 1000 26. Sv. Cirila in Metoda, štv. 16, Johnstown, Pa. Suspendirani: John Maline 76 4170 1000 29 — Joseph Petrovčie 77 11811 1000 32. Umrl: Felicijan Voleko 6:: 4085 1000 42. Sv. Jožefa, štv. 17, Aldridge, Mont. Suspendirani: Louis Tostovisnik 74 1324 1000 28 _ Vna Tostovisuik 92 14161 1000 19. Sv. Alojzija, štv. 18, Rock Spring, Wyo. Suspendirani: Ignac Polko 82 2645 1000 22. _ Anton Koful 78 1219 1000 29. — Joseph Tomšič 94 14147 1000 17. — Prestopil k dr. sv. Alojzija štv. 87: Paul Bogdan 92 13302 1000 20. Premenil zavarovalnino: Jos. Hafner 75 10904 500 33. Sv. Alojzija, štv. 19, Lorain, Ohio. Suspendiran: Valentin Gradišek 96 16695 1000 17. Sv. Jožefa, štv. 20, Gilbert, Minn. Zopet sprejet: John Strah 7i) 13461 1000 31. — Suspendirani: 82 14332 1000 29. — Jakob Novak S7 7704 1000 20. — Joseph Korošič 76 8700 1000 32. — Maria Mohar 84 14300 500 27. Zopet sprejeti: Anton Mohar 82 14332 1000 2!». — Maria Mohar 84 14300 500 27. Pristopil: Valentin Kočar 95 17983 1000 20. Sv. Jožefa, štv. 21, Denver, Colo. Pristopili: Gregorič Primož 87 17022 1000 28. Zopet sprejeti: John Zebova 70 ITI.jO lOOO 4:j. — Matija Debelak 89 7396 1000 18. Sv. Jurija, štv. 22, So. Chicago, HI. Zopet sprejeti: Maria Požek 73 8866 500 33. Suspendirani: Lauza Fabijau 75 10211 500 33. — Maria G rah ovce 78 .S*47 500 30. — Katarina Snorieh 76 S869 500 30 Zopet sprejeti: Frank Gornik 89 0942 1000 19. — John Stanko 78 15815 lOOo i < 24.—John Stua 83 16542 1000 ______1552 1000 33. Suspendirani: Mile Smorich 73 1593 1000 29. —John Fabijau 68 10204 1000 40. — Luka Grahovac 93 14527 1000 18. — Frank Ziberle 84 15304 1000 28. — Frank Brulik 82 3450 1000 27. — Joseph Rukavina 79 6167 1000 27. — Luka Grahovac 76 7579 1000 31. — Nikola Grahovac 74 14094 1000 37. — Josip A u sic k 75 10207 1000 33. Sv. Ime Jezus, štv, 25, Eveleth, Minn. Zopet sprejeti: Andrej Spolarich 78 17467 1000 Suspendirani: Pavel Kovič 94 17147 1000 19. 36. Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg, r*. Suspendirani: Katarina Kralj 87 14530 1000 24. — Katarina Ogrišek 80 6966 500 26. Pristopila: Josephine. Coucilija 94 17!>G8 1000 21. Zopet sprejeti: Joseph Jenko 78 16021 1000 34. — Marko Cevrak 58 3209 1000 40. Suspendirani: Anton Candek 82 4398 1000 23. — John Smolej 76 10381 1000 32.--Tohn Kralj 83 14529 1000 28. John Frank 85 16309 500 28. — John Ogrišek 76 4087 1000 29. — Joseph Žagar 82 16020 500 31 — Josip Novak 75 15615 500 37. — Frank Martin Pušin 79 15584 1000 1000 27. — Ludvik Boštnarčič Maleš 74 124:',0 500 35. Lazar 74 16753 1000 39. — 33. — Bermand Frank 86 17510 92 17291 1000 21. — Frank Sv. Mihaela, štv. 27, Diamondville, Wyo. Suspendiran: Jernej Pezdevžek 91 11672 1000 18. Sv. Marija Danica, štv. 28, Sublet, Wyo. Pristopili: Maks Robnik 78 17962 500 37. — Frank Pod-kriznik 87 17963 1000 28. Sv. Jožefa, štv. 29, Imperial, Pa. Suspendirani: Matija Grokar 78 15722 500 Vukich 94 17585 1000 20. 34. — Štefan Sv. Jožefa, štv. 30, Chisholm, Minn. Pristopili: Louis Somsa 92 17923 10(H) 23. — John Pogorele 96 17924 1000 19. Zopet sprejeti: Louis Klun 85 12882 1000 25. —John Ma-rolt 87 4785 1000 19. — Paul Broudieh 88 15306 1000 24. Suspendirani: Anton Stergas 87 5238 1000 10. — Peter Stajer 90 15589 1000 22. — Frank Zaje 70 1<>86 1000 28. John Košmerl 81 14321 1000 23. — Joseph Pleše 70 3015 500 30. Prestopil k dr. sv. Marija Trsat. št. 109: Andrej Vadnar 81 10888 1000 27. Sv. Alojzija štv. 31, Braddock, Penna. Suspendirani: Joseph Pezderc 76 62351 1000 30. Sv. Manj a zvezda, štv 32, Black Diamond, Wash. Zopet sprejeti: Gregor Marmeluh 8 16812 1000 29. — Andrej Kresovec 88 15990 1000 !>5. — Anton Kresovec 83 16004 1000 30. — Anton Miljevae 85 16808 1000 28. — Mary Miljavec 92 16816 500 21. Suspendirani: John Zavolovšek 75 3226 1000 30. — Anton Kralj 80 6195 1000 26. — Mihael Mertel 86 7897 500 22. — Nikolaj Sebotičnič 71 16803 1000 42. — Josefa Zavolovšek 82 9953 500 24. Prestopil k dr. sv. An'r i. "t. : J,';.. Trini:.-!o ^ 1000 31. Sv. Barbare, štv. 33, Trestle, Pa. Pristopili: John Laurič 99 17925 500 16. Zopet sprejeti: Jakob Gabraušek 78 30881 1000 24. Premeni I i zavarovalnino: Frank Dovjak 86 13146 500 24. — Leo Dovjak 90 13147 500 20. Pristopila: Ivana Bole 94 17984 500 21. Sv. Petra in Pavla, štv. 35, Lloydell, Penna. Zopet sprejet: John Uhernik 71 10642 1000 37. Pristopili: Jakob Jagodic 90 17926 500 25. _ Marija Vi- cič 90 17927 500 25. — Alojzija Brence 87 17908 1000 27. Suspendirani: John Terček 79 12000 1000 30. _ Anton Uhernik 74 10641 1000 34. — John Uhernik 71 10642 1000 37. — Jožefa Uhernik 88 12179 500 21. Novi italijanski zrakoplov-ni zbor, * . S kraljevim razpisom z dne 9, januarja, ki je postal pravomo-čen že 16. januarja, se je na Ita lijanskeiu ustanovil nov. popo1 noma samostojen zrakoplovu zbor, v katerega se uvrste ele menti dosedanjega posebnega že nijskega in letalskega bataljona ki sta bila ustanovljena na pot* lagi zakona z dne 27. junija 191" iu se sedaj razpustita. Že julij7 1014 je Grandijevo vojno mini strstvo predložilo zbornici zakon ski načrt za osuutjc novega zra koplovnega zbora, ki je pa osta nerešen. Z ozirom na sedanji položaj je načrt — nekoliko spre m en jen — s kraljevim razpisom na en mah postal resnica; v to svrho se je rednemu vojnemu proračunu za 1. l!>14 15 dodalo 200,000 I lr. izrednemu pa okroglo 16 in pol milijona lir. Od tega dobi mornariško ministrstvo na razpolago pet milijonov lir z» povodna letala itd. Kazen 'jn-tralnega ravnateljstva za zraRo-plovstvo in letalstvo v vojnem ministrstvu, kateremu so podrejeni tudi civilni inženirji, konstruktorji letal in motorjev, po-izkuševalni mehaniki itd., sta so sedaj ustanovili dve poveljstvi eno za zrakoplove?, drugo za letalce: prvemu je podrejen en bataljon zrakoplovcev iu en bataljon z vodljivimi zrakoplovi ter zrakoplovua delavnica; drugo poveljstvi razpolaga z enim letalskim bataljonom s posebnim letalskim hrodovjem. enim šolskim bataljonom za letalce in tehničnim ravnateljstvom za letalstvo; končno se ustanovi tehnični oon- tvfd»d 7:ivri'l jl-nr1, - • ka. .>j»«j«.r .Au.. . .. .jurjev, 67 stotnikov, 102 poročnika in podporočnika; število moštva so določi po potrebi. Popolnoma dovršen zrakoplovni zbor bo nalagal vojnemu proračunu vsako le--to za 0.95 milijona lir večje izdatke. Dve sliki z bojišča. I. Xaskok je uspel. Zmagovalci so zasadili svoj prapor na pri dobljeno pozicijo. Moštvo kliče slava in živio. A zdolaj v zaseki pa zdihuje težko ranjeni .vojak Ko so sanitejci pobirali po voj nem polju ranjence, ga niso ni: slišali, zakaj zaseka je bila zabr Iožena in globoka, vojak pa n mogel klicati na pomoč. Zdaj j« zaklical — ali vsled vrvenja ga ni nihče čutil. Bržkone bo v za seki izdihnil, zakaj rana v rebrs z bajonetom je težka. — In iz dihnil je, revež — ali navsezad nje — kaj je posameznik v voj ni?! II. Vojaki stoje za okopi nedalei od rojne črte v krogu. In sred njih pripenja častnik hrabrost no svetinjo. V zadnjem naskoki; se je desetnik na levem krilu odlikoval. V trenutku, ko je pade,1 stotnik, je sam prevzel povelj stvo iu je z junaškim svojim vod stvom odjenjujočo četo navdal novim pogumom in srčnostjo, it naskok se je posrečil, s čimer ji rešil središče gotovega poraza Častnik je imel ob odlikovanji desetnika kratek govor, ki ga j končal z b««edami: 14 Tu vidite, kaj je posamezni v vojni!'' Mali general. Češki "Skolsky Obzor" por ča: Učitelj je dal fantom v pt tem razredu nalogo: 4'Kaj bi n pravil, ko bi bil general?" X' loge. ki so jih napisali učenci a ta tema, so po večini prav ori^ nalne. Tako piše eden izmed ml« dih generalov: "Ko hi bil gen ral. A tek je čital zvečer časop Potem nam je pripovedoval naših generalih. .Jaz nisem rekel. Mislil pa sem si, ko bi jaz eroneral! Vzel bi nw'ga S ker p„„,,. r>elo Poljsko. I Ijala bi v Karpate. 1'jjonirj bi ukazal, da izkopijeo v g dolge rove. V te bi nabasal dir mita ter rove dobro zatlačil. I tem pa bi začel s svojimi vo ki navidezno bežati. Rusi bi za nami. Ko bi prišli na vrh, pritisnil na električno žico in žgal dinamit. Gore bi se razlet in vse Ruse pokopale. Potem jahal z dragonci v Petrograd bi vjel ruskega carja. Pripel bi ga na Dunaj. Cesar bi bil z prijazen ter bi mi podelil h brostno svetinjo." GLAS NARODA. 11-MARCA, 1915. P^pVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Vojaške v četi. Nadporoenik dr. ■Vladimir Golia, sodnik, se je po-Aial / ju/nega bojišča v Toplice ^pri Novem mesiu. — Izgube pri je že ves zmrznjen. Ležal je ondi mrtev osem dni. Pri sebi je imel puško, bajonet in častniško vojaško sabljo. Samomor — ker je padel na i£. stotnija, Kibiiica; Belaj Franc, T. stotnija, Trebeluo; liervar Al., I. nadoin. stotnija, Kriiiee; Ber-var Janez. 4. nadom. stotija, Zagorje ob Savi; (.'otman Franc, 3 stotnija. Studenec; Drganc Janez, f>. stotnija. Črnomelj; Duša k Iv., II. stotnija, t Vrklje pri Krškem; Gerkiie Martin. 6. stotnija, Suhor pri Metliki; Glavič Janez, 11. st., novomeški okraj; Hiršelj Jakob, 1. stotnija, Sv. Križ pri Krškem; II ost a Martin. 11. stotnija, Sela pri Krakem; Hudakliu Frane. 3. »totnija, Št. Jernej; Jalovec Jožef, 11. stotnija. Malo Mraševo; Jožef, 8. stotnija, Škocijan; Jožef, 11. stotnija, JŠmarje-Kranje Konrad. U. stotnija. »d!<"•♦•; Lampret Alojzij. 1. nad. litija: Lončar le Jožef, , Velika Dolina; Medle odd. stroj, pušk, !>rus-an Ludvik, 7. stotnija, like Lašče; Naglic Franc, 7. lilija. Krško; Novosel Janez, 1. I. stotnija. Vel. Dolina; Potoč-i Alojzij. 7. stotnija, Gradac; brk Peter, 11. stotnija, Draga- Je Ju lja, Unij M t tuš Gre nijj lplje Pod 17. pešpolku dolenjskih vojakov, bojišču njen zaročenec. Poročali Ranjeni so bili: Andoljšek Andr.. »mo te dni, da se je v Markovcu pri Starem trgu ustrelila s samokresom v "rlavo 20letna Ana Za-par. Prepeljali so jo v tamkajšnje *'Elizabetišče". Vzrok poizkuše-nega samomora je smrt dekletovega zaročenca na bojišču. Iz Adlešič poročajo: Mobiliza-eija je vzela tudi iz naše župnije več gospodarjev in fantov v voj- no. Na prvi poziv koncem julija jih je odšlo nekaj čez 30. Bilo bi jih pa seveda več, da ni toliko naših župljanov v Ameriki. Do-zdaj sta mrtva od vseh dva, kolikor je za gotovo znano. Padel je na severnem bojišču menda še Peter Adlešič. posestnik iz Pribinec št. 11. star let. ostavivši tri prav male otroke, škoda moža. ki je bil prav skrben gospodar. Dne 12. januarja pa je umrl za tifusom v vojaški bolnišnici Mihael Rozman, posestnik iz Purge št. G, star let, zapustivši dva mala otroka. F mrl je v Velikem Mezi-riču na Moravskem. Odšel je bil že drugič v vojno. Prvič je bil namreč ranjen, ko je bil tretjič v ognju, na Male maše 8. sept. ob 11. uri dop. pri Grodeku blizu Lvova. Ranjen je bil na kolku leve noge od puškine krogi je. vendar ne prehudo, ker je šel sam iz boja kake pol ure daleč oprt na puško. Potem je ležal v bolnišnici v Grodeku do drugega dne, ko se je odpeljal v Ljubljano. Dne lil. sept. pa je bil prišel doinov na dopust — prvi naš ranjenec — za dva meseca. Skoda moža. ki je moral v najlepši starosti zapustiti dom, ženo, otroke in še žive sta-riše. Nesrečna smrt. V Spodnjih Rib-čah pri Kresnicah so m* otroci peljali s čolnom čez Ljubljanico, med katerimi je bil tudi 71etni posestnikov sinček Mart. Krauje. Le temu je padlo veslo v vodo in se je stegnil za njim, pri tem pa je omahnil in izginil med valovi. Njegovo truplo so potegnili kmalu po nesreči iz vode ter je položili doma na mrtvaški oder. Umrli so v L j ubljani: Elizabeta Ilereu. hišna posestniea. 88 let. — Aldo Adolf Mattias. čevljarjev sin, 5 dni. — Mihael Rihtaršič. posestnik. 44 let. — Ivaua Černe, rejeuka. 7 mesecev. — Andrej Pavlič, železniški čuvaj v pokoju. 7."i let. — Ludovik I^assner. pisarniški sluga državne železnice, 50 let. — Josip Ložar, posestnik, .">7 et. — Anton Breznik, dninar. 54 et. — .Marija Fabjan, delavčeva vdova, 75 let. Povcdnji. Ljubljanica je vsled neprestanega deževja pri Selu prestopila bregova iu poplavila ozemlje t>i> bregovih. Tudi bližnje hiše stoje v vodi. Vodovje je na kamniški železnici napravilo veliko škodo. Pri Trzinu je razdrlo železniški tir. Železniška jKistaja v Trzinu in mno^o hiš stoji v vodi. Skoda bo velika. lija, 1 ^otnija dohor tija. I raj ija, i ur >; t l*ri nar Anton. 7. 7. stotnija, Suster Frane, 7. stot-gora pri Kočevju: l'do-, 11. stotnija, Stopiče; »žef, 11. stotnija, Brus-< Ki *27. črnovojniškega .Mrtvi »o: Cerar Janez. i. Krško; Kapš Peter, 3. >lina; Kavšek Vinko. vbčina Smiliel-Stopi-: Jožef. 3. stotnija. nora j; Sulc Leopold, 5. ečina; Zdravit; Jakob, llanjaloka; Belopavlo-5. stotnija. Suh or; Janez, 5. stot.. Škoei-krški; Golobič Frane, Sv. Križ pri K ostatije-ik Jurij. 1». stotnija. urnik Jožef, 3. stotui-; Jančar Franc, 5. st., Lesjak Franc, 6. : Mandelj Frane, letelko Frane, 4. Osolnik Anton, Pavlič Alojzij, 7. moht Jožef. 4. St., • Jane/. 7. st.. Kr-laj. !». st.. Metlika; 8. st.. Toplice; 3. st.. Semič; Za-,t., Trebelno; Zalar iob; Žužek Anton, Liti < id Fn Jai ji I* r I dol It., 1. mkell« \ >1» st.. rebel no. kega vjetništva m- je o ubljančan Matija Jordan branakega polka št. 4. 4. stotnija. Nahaja se v bol-i v Moskvi iu ima ''giht*' v , 1'istuo je pisano 18. jau. in išlo ti. febr. — Iz ruskega štva se je oglasil Ivan Si-27. domobr. pešpolk, doma lskega pri Ljubljani. — Iz .M vjetništva se je oglasil J ude v it Perič^odvetniški it pri dr. Počku v Ljub-jaui. — V ruskem vjetništvu je rotesor lviin Masten iz Kranja, i uhaja se v Taškendu v Turke-tanu. V ruskem vjetništvu v hnsku v Sibiriji se nahaja Ivau 'erdau, 27. tloiuobr. pešpolk, do-ia iz Device Marije v Polju, od aterejf* ni bilo že nad 5 meseeev obeuega glasu. — l/. ruskega jetništva se je oglasil narednik . lovskega bataljona Viktor Ko-eša. Nahaja st.' v Sibiriji pri Orn-iku. — Iz ruskega vjetništva je »isiil svoji materi Ljubljančan A-ojzij Pirnat. Nahaja se v Nisto-I ml j u. Pravi, da se ue da popisati, kar je vse doživel. Fdeležil se je nnogih bojev. — I* ruskega vjet-lištva j«1 pobegnil poročnik d«»mo-iranskega polka št. 4 Ljudevit l^agoiičnik. ki je nedavno napisal nimivo pismo o življenju slov. jetnikov v ruskem vjetništvu. kler ni bil imenovan na c. kr. državno šolo v Trstu. Ponesrečil je odvetniški kandidat dr. Fran Irgolič. Ko se je peljal iz Kanala v Gorieo na motorju, je padel med Dolgonjivo in Solkanom kakih 6 m globoko pod pot z motorjem vred. Sreča je bila ta, da ni padel med skale. Obležal je in nezavest je prihajala nanj. K sreči je šel po cesti neki kmet. ki je priskočil doktorju na pomoč. Kmet je doktorju pomagal do Solkana, kjer so ga položili v voz in prepeljali domov. Irgolič ima zlomljeno eno rebro. "Soča" ustavljena. Edinost" poroča: Izdaja "Soče" z dne 22. januarja t. 1. je bila ustavljena otl goriške politične oblasti. Prihodnja številka dne 29. januarja je izšla redno, dne 4. februarja pa je bil uredništvu dostavljen odlok, s katerim se naznanja, da se izdajanje lista ' Soča*' oblastveno ustavlja. Ker je pa izdajanje glasila za prizadeto stranko tudi v sedanjih časih potrebno, so se zedinili nekateri gospodje v Gorici /.a izdajanje takega lista in naročniki - Soče*' dobijo tekom prihodnjih dni primerao nadomestilo. Poskrbi se. da bo mogel drugi list redno izhajati. Državna železnica. Ravnatelj državnega železniškega ravnateljstva v Trstu, dvorni svetnik Aleksander Galambos. je šel v pokoj. Ob tej priliki mu je cesar podelil komturni križec Franc-Jožefovega reda. Njegov naslednik je postal1 dvorni svetnik dr. Rud. SehmitzJ ki je svoj čas več let deloval v! Trstu kot koinercijelni referent. Železniški pristav Alojzij Mullev je prestavljen v Ljubljano. KOROŠKO. Ranjenci in bolniki. V rezervno bolnišnico št. 1 v Celovcu so bili sprejeti od 7. pešpolka: luf. Flori jan Pressl, Jožef Sorgo, četo v. Jožef Štoker: od p. 1. b. št. 8: lovec Franc Weltiuger. četov. Rud. Lesjak in Gašpar Poms, lovca Fr. Fcrcher iu Jurij Lerkota; oil dpp. št. 4: korp. Alojzij llodlička in inf. Franc Gregorič, Jožef Ospek, Jožef Ada m le. Frane Jeseuk. Janez Schoppel, Franc llolzer. Matija Ijansbart. — V rez. bolnišnico št. 2 so bili sprejeti od 7. pp.: inf. Janez WaJdhauser, Marko Slojsnik. Jožef Poletti, korp. Peter Polesnik. četovodji Fran Kar-ner in Janez Stogart; od dpp. št. 4 Friderik Bonač; od p. lov. bat. št. 8 lovec Janez Sehiehl in FIo-rijan Taninger. — V zasilno rez. bolnišnico št. 1 je bilo 4. februarja sprejetih v kn.-šk. palačo 24 ranjencev in bolnikov in v hotel} Sandwirt 16 mož. — V staro de-} želno hiralnico so bili sprejeti od 7. pp. inf. Tomaž Hafner: od p. t.: p. št. !» topničar Andrej Straus;' od gorsk. top. ]». št. topničarjaj Jurij Poper in Janez Grabner. —i V zasilni rez. bolnišnici je bilo 5. febr. nanovo sprejetih 238 ranjenih in bolnih vojakov. Nepričakovani vpoklici. Celovški "Kiirntner Tagblatt" piše: Poroča se nam: Iznenadcni so bili . ) Iščem MIKE BUTALA. Doma je iz Tanče gore št. 52 prt Črnomlju. V juliju leta 1903 je bil v Butte, Mont., na 110 E. Park St. Prosim cenjene rojake, če kdo ve kaj o Djem in kje se sedaj nahaja, da mi poroča. Kdor mi more poročati natančne podrobnosti, dobi $25 nagrade. — Joseph Stukelj, 205 — 8th St., Calumet, Mich. (3-3—3-4) ^__ ^ Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-ler zAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER &C0. 74-80 Wasiuagtoa St., N.w Y.rk, N. T. HARMONIKE •Soil rnu ladelajeai ta 90 naJnlMJlh Mntk. a Acta ti »«iao la lunlJiTa V poprav« km-bIJIto TMkdo pofij«, ker Hm t« ud lt 1*1 lakaj v tam poslu tn sedaj v )•■ i««tn*i» Somu. V popravek va kranjska kakor rs« drug* kam tor raitnui po delo takorlM kdo JOHN WEN ZEL, n. St.. Cleveland, Ohio. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam ■voja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeče vino po 45^ gal.5 staro rdeče vino po 50^ galona, lansko belo vino po 50^ gal. in najboljše staro belo vino po 55* gal. 100 proof močan tropinjevec gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel. Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSE, Rat 1«1 ftt. Helena. CaL DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretje zborno povelj 11 ištvo (eorps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-štajerskega. . spotiti je-koroške-ga. tržaškega i. t. <1. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dragonske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojnefc mornarice, skupno nad 4000 imen. 1 Vkupno je do zdaj navedenih nad oOOO ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetnišništvu a pri nekaterih pa centov. za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo liOO strani, pa samo ,TO centov. Naročila in denar pošljite na: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dep. New York. Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje. s=s 'KRACKERJEV' BRINJEVEC |e najstarejše io od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRINJEVEC" je: G steklenic $ fino 12 steklenic 13.00 V ZAL.OGI IMAMO tudi čisti domači TROPINJEVEC ln SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distileriji. Naše cene so sledeče: Tropinjevec por pal. $2.25, $2.50, $2.7"> in $::.00 Slovovitz per gal. ................—f3.(K) Tropinjevec zaboj .................... S 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye \N"hiskey S let star, zaboj .... $11.00 RudeCa Ohio vina per gal.....53c., GOc., C5c. Catawl>a in Delaware per gal.......T~»c.—SOc. Za 3 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za -o gal. $2.00, za večja naročila je sini zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. Zanesljivo pride sedaj v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $17.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt*Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ŠTAJERSKO. Imenovan je za iiatiporočnika 61etni Jurij Stumberger in Ivan Podhostnik. Že precej vinjena sta se sprla zaradi neke malenkosti. Podhostnik je prima-zal Stumberge: ju zaušnico, ker je Stuuibergerja zelo lazjarilo. Ko je šel pozneje Podhostnik domov. je šel /.a njim Stumberger in da se maščuje, je napadel Pod-hostnika in ga tolkel s kladvoiu po glavi; Podhostnik se je zgrudil. Stumberger ga nato še večkrat udari s kladvom in se od 1'omeiiik Zagorienik j»- prispel v strani. Podhostnik je na ranah *eking na Kitajskem, kjer j«> \ ilrugo jutro umrl. zavedel se ni vu ondotnega avstrijskega v**č. Izjemno sodišče je prisodilo lan ist va. Umrl je v vojaški babiiuici v j ubljani Damjan Koželj. bi\S«i frjpovec v St. Rupert u. brat nad-čitelja v Št. Petru pri Novem iest u. Januarja mesec« se je vrli ranjen s severnega bojiiča. V ruskega vjetništva se je oglasi! iuišniei na Vrhniki m- ga je lo-, Herman Jpavee. učitelj na Ciril ae tifu«, kateremu je tudi pod- Metodovi Soli v Trstu. Zadnje pi-egel. Zapustil je ženo iu petlet- „iuo je poslal iz .Moskve dne 28. stumberger ju ."»letno težko ječo. PRIMORSKO. Iz ruskega vjetništva se je o- glasil ti. Lenard, smlrug tvrdke Pinter & l>'iiard v Ciorici. — Iz hčerko. Samomor vojaka. Pri Obrijah decembra. Umrl je v Trstu vpokojeni c i ustreljenega častniškega'kr. učitelj Stefan Čainpa v 68. le-17. pt^polka Franceta Pe-ltu svoje starosti. Svoječasno je ir, doma iz Kindberga. Bil pokojnik služboval v Vipavi, do tukaj nekateri možje, ki so bili vpoklicani za službo v bolnišnicah, ne da bi bili pri izbiranju čr-novojuikov in so tudi že nad -'JG let stari. Razumljivo je. da ta čisto nepričakovana vpoklieanja v nekaterih obratih napravljajo motenja, negletle na os4-biie neprijetnosti dotičnih. V Celovcu je bilo tako vpoklieanih do ."»O takih oseb. Tudi uredništvo "Mira" je prejelo poročilo, ki se z zgoraj-šnjim popolnoma ujema. Več celovških pekev in eden iz St. Ruperta pri Celovcu se je moralo febr. zagovarjati pred sodiščem. ker se niso ravnali po predpisih, ki veljajo v vojnem času za peke. Zagovarjali so se s tem. da se niso mogli držati predpisov zavoljo pomanjkanja moke. ker z Ogrskega ne dajo moke in zalogo moke jemlje vojaški erar. V svrho nadaljuih poizvedb je bila obravnava preložena. ZAHVALA. Tem potom se iskreno zahvaljujem društvu sv. Barbare za nepričakovano podporo. — Posebno hvalo izrekam rojakom Grošelj, Breginc iu Sirk. ki so imeli veliko potov in sitnosti pri posredovanju. S pozdravom Marija Mrakie, Rillton, Pa. Iščem svojega očeta FRANKA ADAMIČ. Doma je iz Male Račne, fara Kopanj, pošta Cu-šperk. Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, aH naj se sam javi. — Joseph Adamich. Box 292, Ely, Minn. (10-11—3) JfASSJlM 4ajboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN cigarete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovolj-nost, "StandardjjAmerike" Pošljite HASSAN kupone na poljubnega spodaj označenih naslovov ali jih pa pošljite na THE AMERICAN TOBACCO CO., Prnin Ce*., 490 Btmbc SUeet. Ntw Y«rk, N.Y. ZASTONJ IO HASSAN kuponov F NEW YORK NEW YORK CITY I?. Gotteaman. 4« Lenox Ave. L. Silverman. «81 Mnrria Ave. J«. Altman. 19KJ Second Ave. M. Sirkin. 1730 Wa*hinirton Ave. GitteUton. 15«0 Third Ave. I enj. Black. ;lu61 Third Ave. 1-imon Sirec. 141J Ave. A J. M. Louirhman. «79 Second Aye. M. Lipko'A itz. 24 Madison St. Loai« Offaer. 64 E. 110th St. H. Geller 447 Eas* Houvton ft M. Green. 22« East Ninth fct. P. Cartaeios. Cfcerrj" St. L- Mendelsohn. 1712 Firvt Ave. G. Brinbenr. 2527^ Eighth Are. J- G luč«, »il«; Eleventh Ave. k Mftin- 17Wi Amsterdam Ave. D- Pur»tt. 3S50 Broadway n»niel», 2046 Fir»t Ave. 2- Lahitz. 2292 Eighth Ave. «cker. 292 RivinfftootSt. M- Platof r". 170 Sprin* St. ^ Lewis. 4» Hudson St. V«« Brill. 174 Avenue C •J*™«* Stio, 173 Seventh Ave. V*®inowitz Bros.. s28 EastiMtS St. ^•■-nuel Kaplan. 93 East 116th St. Knohlack. 35? East nut St. Wasyl Tix's. 516 East Fifth St. *. Kent te 154 Uidlow St. I. Silverman. 67 East 4th St. Isidor Ginshenr. 492 Claremont Ave. David WeistrnthaL 126 East 7th St. S. Barieson. 186 Clinton St. A. Handel man. 313 E. 14th St. H. M. Bronberf. 13S5 Pnwpeet Ave. M. Zaltsberf, £89 East 138th St. Louis Steinberg:. 726 East Sth St. Adolph Klein. 1» Second Ave. Rr>dnon Bros.. 29 Whitehall St. Harry Grants. 2309 Bat h irate Ave. Joseph Liess. 14.il Second Ave. M. J. Broff. 244 Second St. Gus. Kracker. 500 West 42nd St. I. llatoff. 3S» Willis Ave. BROOKLYN M. Schulman. 186 Lee Ave. Louis Freed. 22 Humboldt St. S. Levinson. 498 Broadway Ph. Federman. 2bI Kent Ave. D. Sitzer. 233 Bedford Ave. M. Wiskind. 19*9 Brood way r» Kirnmayer. 931 De Kalb Ave. N. Roman. 110 Thatford Ave. M. Grossman. 154 Flatbush Ave. L. Jacobson. 4514 Third Ave. B. Kronheim. 4406 New Utrccht Ave. S. S bar. 13 Greenvoint Ave. A. Gnnty, 1751 St. Johns Place M. Goldberg. 528 Marry Ave. J. Gulkis. 1550 Myrtle Ave. M. Levitt. 726 Rockaway Ave. S. Pazen. 251 Summer Ave. H. Levin, 472 Gravesend Ave. F. SeideL 54 New York Ave. I. and s. Levin. 1496 Fulton St. I- Friedman. 37-43 Liberty Ave. Samuel Shulman. 159 Myrtle Ave. t hai. Belten. 248 RdebUn* St. Max Ereitwirth. 1084 Manhattan Ave. Harris Miller. 1630 Pitkin Ave. Roeie Kudlick. 522 Sutter Ave. Hurry Anteli. 370 Bradford Ave. Leo. Raskin. 88 MonUceUo Ave. STATEN ISLAND TOTTKNSVILLE J. Getzlowitz. «36 Main St (Izrežlte ta kupon.) Izrežite. Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMLJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St.. New York. N. Y. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915. NEW JERSEY HOBOKEN Morris Fisher. 30H First St. W. W. Schuetze, 230 River St. Geo. Antooowsky. 155 Fourteenth St. JERSEY CITY I.. Schlein. OSO Newark Ave. Ifevid Biatt. ISH Pavon|a Ave. A. Schlein. Central Ave. A. J. Manheimer. V£3 Brunswick Ave. A. Kal ben. 557 I'aJiss le Ave. R. Seiilin. 249 Jackson Ave. J. Herman. 3 3 Johnston Ave. Benj. H. Schinel. 464 WesUide Ave. Louis Ziskind. 349 Grove St. Nathan Wicker. 99 Montgomery St. NEWARK A. Goadics. 273 ir,th A v«; h. Goldstein. 40 Market St. J. G. Gold. 211» Court St. R. Janofsky. 230 Broome St. A. Lyons. 316 Market sl A. (^arr. 64 najbolj potolažilo. Nekega dne se je pa napudral. namazal »i las--, in prosil Mo-ronval;i. da naj izn spremlja. Ko sta se pripeljala do hiše. je sto pil Moroiivnl k hišniku in ga nekaj vprašal. Kmalo za tem se je vrnil k pesniku rekoč: Le ill i. V šestem nadstropju na koncu hodnika stanuje... Sedaj je doma. IVsiiik ^e je odpravil po stopnicah, še veliko bolj bled jc bil kot ponavadi iu srce mu je izvaureduo močno utripalo. V rhu stopnic se je oddahnil, nato pa stopil skozi vrati z besedami : — Jaz sem tukaj! <> strašno razočaranje. Namesto šarlote je »ta! Jack sredi so be. l/prosil je bil od gospodarja prost dan, da bi se mogel dobro pripraviti na izkušnjo. Šarlota je bila v sosednji sob*. Kaj Vas j,- privedlo sem.' — je vprašal Jack. IVsiiik j»> spreminjal barvo in slednjič zajec«I: Ce se prav spominjam, so mi rekli, da tukaj stanuje Vaša mati. I>a. on« stanuje tukaj, toda Vi je ne boste videli. Vedite, da sem «edaj jaz pri njej. I'esiiik -e je čudil temu velikemu mladeniču, ki je tako /rastri iu je bil popolnoma podoben svoji materi. Jack, midva se že dalj časa popolnoma ne razumeva. Sedaj. ko ste /,• takorekoč mož. nočem, da bi to sovraštvo še iiada ije trajalo. Tukaj imate roko. mojo pošteno roko. Jack jc zganil z rameni. Zakaj igrava komedijo, gospod? Vi me sovražite, jaz Vas zaničujem. Oil kedaj. Jack? Kdaj je nastalo med nama tako sovra *tvu? C os pod. mislim. da se sovraživa že od onega časa, ko sva se vprvič videla. Kaj pa naj bi bila midva gospod, če bi ne bila hov i h žni ka ? Kako ime naj bi Vam nadel, če m- ime smrtnega s«> vra/nika! Kaj ste Vi meni? Ali Vas smem poznati? Če sem kda. v življenju brez jeze pomislil na Vas. sem vedno sramu zardel. l'o je resnica. Jack, povedati Vam moram, di se nisva razumela. Vsaj ne boste mene smatrali za odgovornega, če se Vam je slabo godilo na svetu. Rečem Vam še enkrat: Življenje ni ui-kak roman! Jack je prekinil svojega nasprotnika rekoč: Da. prav imate, gospod. Življenje ni u'ikak roman, pač je pa /cio resno. Posebno /ame ni življenje rommu. Tudi /.a mojo ma ter ni roman. let je pripadala moja mati Vam. deset let j« bila V is« dekla, deset let ste delali ž njo. kar se Vam je i/.ljubilo Pre ponosen sem, da bi Vam povedal, kaj sem jaz vse pretrpel \ tem času. Toda pustiva to. Sedaj je mati pri meni in je moja. Zo pet sem si jo pridobil iu napel Itom vse sile. tla jo pridržitu pr sebi Nikdar več tie boste prišli do nje.. Kaj naj pomeni pravzaprav Vsi* tO?... Kaj ji Vendar hočete* Kaj hočete od nje?... Lasje so ji posivili, obraz se ii je nagubal... toliko dni je pre joka 'a /araili Vas. . . < »na ni več lepa ženska, ni več priležnica da bi pri njej zadostili svojim -strastem... Ona je moja mati. uio j« dragu mati. pustite mi jo toraj... Stala sta si kot dve zveni nasproti iu si gledala v oči. Motite se prijatelj - je rekel slednjič pesnik Ves bled. — Ja/ vem. da j»- Sarlota boljšega vajena. Vi pa gotovo nimate do volj sredste\ na razpolago... Prišel sem jo kot stari prijatcl. vprašat, če ji ničesar ne manjka in če ji morem kaj pomagati. Midva ih potrebujeva nobenega človeka. Jaz delam in slu žiiu /n oba. Zelo ponosni ste (»ostali, moj ljubi Jack. Čisto drugačne ga sem si Vas predstavljal. lfes je. gospod. Včasih setu bil pi'i Vas. ker sem moral biti danes mi je pa Vaša navzočnost zoperna. Opozarjam Vas, da n<-bom dolgo poslušal Vašega sramoten ja. Jaekov pogled je bil tako izzivalen, da pesnik ni rekel nobe-IIe besede več. ampak Se je potuhnil iu odšel. ^ drugi sobi j«' stala Ida vsi bleda in tresoča se po edem te lesu. I .a se je imela razpuščeue. oč pa vse rdeče od * spanja in joku. \ se s.-mi slišala mu je rekla s trcsoeiiu glasom. — š«. c-,-. lo to. da selil Ne postaral I iti da imam naguban obraz. stopil j, k njej, prijel jo je za roko in jo pogledal globoke v oči. » Sedaj še ne more hiti daleč — ji jr rekel — ali hočeš, da gu pokličem? 1/vSla ae mu je in ga objela. Ne. ne. moj Jack. Prav imaš. Tvoja mati sem. Ničesar dru gega kot tvoja mati. In nič drugega nočem biti. Par dni zatem je pisal Jack <;o>podu Rivalsu sledeče pUmo: — Moj prijatelj, moj oče. končano je. Zapustila me je i ii -e vrnila k njemu... Oh. ona. nad katero se prito-žujem. je moja mati... Najrajši« bi molčal, toda srce ur je prepolno, ne morem... V svoji mladosti s"in se sezna nil z zamorskim dečkom ki je večkrat rekel-. — Če bi ljudje ne znali vzdihovati, bi morala umreti. Do danes še nisem vedel, kaj pravzaprav pomenijo te besede. Zdi se mi. da bi moral umreti, če bi nikomur ne izdal, kar mi lež na srcu. Niti toliko poguma nimam, da bi jKK-akal do nedelje. Predolgo bi bilo n pred Cecilijo bi se tudi ne upal. Saj sem Vam že povedal, kako je bilo tisti dan. Od tiste ga dne jc (»ostajala moja mati vedno bolj zamišljena. Ve del sem. da se je v njej vnel silen boj. Kilo bo zmagal? juz ali |K-suik? Sklenil sem se preselit* na tak kraj. kjer bi imel* moja uboga mati malo razvedrila. Takoj sem najel \ Charouiie poleg prijaznega vrta tri male na novo o-premijem* sobe. Zapravil sein vse kar sem si prihaml v > est ill mesecih. (Oprostite, da s,- bavim * takimi malenkostni). Ker sem rekel, tla Vam bom o vsem sporočal. Vam sporočim tudi to. Stanovanje so mi pomagal* urediti lte|i/ar. njegova žen« in Zenajda. katera sedaj ue stanuje daleč od mene. O vsem tem nisem ničesar povedal svoji materi. Včeraj zvečer je bilo stanovanje pripravljeno. BHi-seiu poslal k ujej. če«, da jo čakam pri Kudicovih. Jaz Sem bil sam doma. Vse je bilo čisto in snažno, na vsaki mili jf bil šopek cvetlic. Tod«, saj mi ne boste vrjellj gospod doktor. Neka čudna misel se m>i je naselila v srce: — Ne bo je k meni. Ne bo hotela priti! Obua-šal sem se kakor norec. Pripravljal sem ji sedež, postavil na mizo dva kozarca'in gledal skozi okno. Velikokrat sem bil že razočaran v živl jenju, toda tako s)".luo razočareu nisem bil še nikdar. Pozno zvečer je prišel Belizar, pa sam. Izročil mi je pisemce, katerega je pustila moja mati na mizi. Sporočila mi je. tla je pesnik zelo nevarno zbolel in da je njena dolžnost, biti v tej težki uri pri njeiu. Pristavila je. da se i»o vrnila k meni, kakorhitro bo ozdravel. Holan je bil toraj! Tega sf'. pa res nisem mislil. Oh. kako dobro jo je poznal, ta malopridnež. Kako dobro je bil preštudiral njeno omahljivo, pri vsem tem pa tako dobro srce. Ali se me morete predstavljati, gosopd zdravnik, ko sedim sedaj sam v stanovanju, katerega sem pripravil zanjo? Kako strašno je to. kako strašno. Tukaj ne bom več ostal. Vrtril se bom v svoje prejšnje stanovanje. Sedaj se ml zdi ta hiša kakor mrtvašnica. In sedaj, ko sem Vam vse povedal. Vam moram tudi zabičiti. da je to pismo za Vas. ne pa za gospodično Cecilijo. Cecilija ga ne sme pod nobenim pogojem brati. Sram bi me bilo. Kaj lahko mogoče. tla bi me ne ljubila potem. Oh. gospod doktor, kaj bi napravil, če bi me prenehala ljubiti?... Se.daj imam samo njo----Njena nežnost mi je nadomestilo za vse... V strašni samoti, zapuščen od lastne matere, sem imel samo en yzklik. ki me je že vsaj nekoliko potolažil: — Cecilija!... Kaj bo. če ine tudi ona zapusti?... Da. da to je najstrašnejše... Toda kam so zašle moje misli?... Saj mi je vendar obljubila, saj mi je zadala svojo pošteno besedo. In Cecilija ni še nikoli lagala... (Dalje prihodnjič). Iščem JURIJA CERNE. Doma sta iz vasi Lipovce list. 6. občina Ranjaloka. okraj Kočevje. Prosim ju, da se mi v kratkem času oglasita. John Susiuan. Box 111, Portland Mills, Elk Co., Pa. ■ 10-12—3) in TONETA Iščem svojo sestro ROZf MOR- IŠčemo sobrata FRANKA GLA-VAN, podomače Zotler. Dne 2. GEL. Nahaja se nekje v okolici Pittsburgha, Pa., že okrog osem let. Poročati ji imam nekaj važnega iz starega kraja, zato jo prosim, da se mi oglasi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za nje naslov, da ga mi~javi. —-Iiarba Mačkovšek, Box 149, Yukon, Pa. (10-12—3) februarja je šel na lov in od ta- j ,--em rojaka FRANKA jUR€A. krat se nič ne ve o njem. Sodi j se, da je zmrznil ali ponesrečil,, ali pa zvijačno zapustil svojo i soprogo s sedmimi otroki. Če > kdo izmed rojakov kaj ve o j njem, naj naznani, ali naj se pa sam javi tajniku društva sv. ' Alojzija št. 78 J. S. K. J. Naslov je: John Mautz, Box 531, Salida, Colo. (5-16—3) Pred 7. meseci je bil tukaj v Kellogg, Idaho, in sedaj biva nekje v Montaui. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — John Vidrih, P. O. Box 743, Kellogg, Idaho. (9-11—3) MAZKAHZLO. brata voorič. i SLOVENSKI SALOON in i RESTAURANT, Cenjenim rojakorn v državah j 211 Qraham At*, Cor. Stagff Brooklyn, N. Y., a© priporočata greaternewyor-skim Slovencem za obilen obisk. Fina kuhinja, izvrstna domača Greensbnrg, I*a. In ekolira: Venca- Palčič. Irwin. Pa. ia akolica: Frank Dem- tor. Johnstown, Pa.: Prank ttabreoja. MtHtnna. Pa. In okolica: Frank Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Gcorg Schulta. Moon Bun, Pa. in okolica: Frank Maček. Pittsburgh. Pa.: Ignacij Pod va sni k. Ignaz Magister, Z. Jakše in U. Ii. Ja-kobich. Unity Sta.. Pa.: Joseph ŠkerlJ. Steelton, Pa.: Anton M. Psptč. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph PeteraeL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Loots Bla- slch. Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Rom fiak. Davis, W. Va. in okolica: John Bro-sich. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Koeijan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta rich In Frank Sepich. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Rock Springs, Wyo.: A. Justin In Yal. Stalich. Kenunerer, Wyo.: Josip Motoh. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, da je za tainosnji okraj naš zastopnik g. JAKOB RESNIK, 3599 E. 81. St., Cleveland, O., kateri ima pravico pobirati naroČ nino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. in importirana pijača, izborna Illinois, Indiana in Wisconsin na-.nanjamo, da jih bo obiskal naš: potnik Mr. otto pszdir, materi je pooblaščen pobirati na očnino za "Glas Naroda" in ia- ".^''"v' ^T^* ^ ""TJ-" ... rr , postrežba. - V nedeljo dopoldan lavati pravoveljavna potrdila Is brezplačen prigrizek Ob nede-