gospodar in gospodinja
LETO 1940	28. FEBRUARJA	ŠTEV. 9j
Nekaj o obcestnih nasadih
Sadjarstvo kot važna kmetijska panoga — umno sadjarstvo — se je začelo pri nas vpeljavati nekako v prvi polovici minulega stoletja. Razvijati se je začelo prav za prav šele potem, ko so se jele ustanavljati drevesnice, ki so omogočile zasajanje obširnejših in enotnejših nasadov. V tisti dobi so začeli saditi sadno drevje tudi ob cestah. Prvi taki nasadi so bili ob državnih cestah po severni Štajerski, odkoder so se razširili tudi po južnem, slovenskem delu. Na bivšem Kranjskem se obcestni nasadi niso kaj prida udomačili, bodisi ker se poklicane oblasti za to niso zanimale, bodisi ker obcestja v naših krajih niso za sadno drevje tako prikladna kakor na bivšem Štajerskem. Za obcestne nasade so oblastva, ki so jih dala za-sajati, tudi primerno skrbela, v kolikor se je v tistih časih sadno drevje sploh oskrbovalo. Zato so ti nasadi za tiste čase imeli svoj pomen. Pridelalo se je na ta način kolikor toliko sadja (izve-čine jabolka), ki je prav prišlo komur koli že. Na kakovost se takrat ni gledalo tako kakor dandanes, ker je šla dobro v promet tudi slabejša, tako imenovana tržna in moštna roba. Poleg tega je nudil lepo vzdrževan obcestni nasad, zlasti dokler ni bil prestar in pre-sledkast, lep, slikovit pogled na dotično pokrajino. Ob hudih zimah, ko je zapadel velik sneg, so bili ti nasadi tudi nekak kažipot za voznike, da niso, zlasti ponoči, zabredli v cestni jarek.
Ob koncu minulega stoletja, prav posebno pa v zadnjih desetletjih tega stoletja, so se razmere, kar se tiče obcestnih nasadov, tako temeljito spremenile, da so ti nasadi zgubili ves svoj prvotni pomen in svojo gospodarsko vrednost. Dandanašnja sadjarska kultura je po vsem drugačna nego je bila pred 50 in več leti. Sadno drevje spada v sadovnjak; ob cestah donaša prav neznatne koristi, pač pa je velika ovira za promet, pa je tudi še v drugih ozirih y škodo
in v spodtiko za napredno, umno sadjarstvo.
Dandanašnja sadna kultura stremi za tem, da pridelamo čimveč namiznega sadja, prvovrstne kakovosti, ker le tako sadje ima veljavo in na sadnem trgu svojo primerno ceno. Sadno drevje pa, ki nfij rodi namizno sadje, zahteva pa po načrtu izvedeno, močno (intenzivno) obdelovanje, prav posebno, kar se tiče gnojenja in varstva pred zajedavci. Takega obdelovanja po obcestnim nasadom skoraj ni mogoče nuditi; saj se je celo preprosta nega (kakor snaženje, obrezovanje) opustlia in je obcestno drevje, ker nima pravega gospodarja, prepuščeno bolj ali manj samo sebi. Zato je pridelek pičel in še slabejše kakovosti, kakršnega imamo pa že itak preveč.
Poleg tega je zanemarjeno sadno drevje ob javnih cestah le v spodtiko in slab zgled za vse mimoidoče, zlasti pa za tujce. Pa je tudi v škodo vsem sosednjim sadjarjem, ker na takem premalo ali celo prav nič oskrbovanem (ne-škropljenem) drevju se neovirano razmnožujejo mnogoštevilni zajedavci in bolezni, ki okužujejo sosednje sadovnjake. — Toliko torej, kar zadeva gospodarsko vprašanje.
Prav tako ali pa še bolj važno je pa vprašanje prometa. Vsakomur je znano, kako se je promet po naših državnih, banovinskih in drugih cestah zadnja desetletja pomnožil in razširil. Saj je že ni skoraj ceste, kjer bi dandanes ne vozili ogromni avtobusi, težki tovorni avtomobili in kjer ne bi brzeli osebni avtomobili in motorna kolesa. In za vsa ta vozila so obcestni nasadi ovira v dveh ozirih. Prvič zapirajo pogled v večjo daljavo, posebno V' ovinkih in tako ovirajo hitrost vožnje. Drugič pa gosti in starejši obcestni nasadi obsenču-jejo cesto, da se ne more hitro osušiti. Zaradi tega je blatna, ob dolgotrajni suši pa silno prašna. Blatna cesta jo
melika in se hitro kvari. Prašna cesta je pa neznosna nadloga za počasneje voznike z živinsko vprego, za kolesarje in za pešce.
Sadno drevje ob cestah je večkrat tudi velika ovira za električne napeljave. Ko doruste do električnih žic, pride uslužbenec dotičnega podjetja s sekiro in žago ter ne glede na obliko drevesa, prav neusmiljeno in nestrokovnjaško oklesti vrhove, da oprosti žico in prepreči zvezo z zemljo. Čimbolj se širijo različni, nekateri tudi za- življenje nevarni daljnovodi, tem manj prilike bo za obcestne nasade. Ni namreč pričakovati, da bi se električne napeljave umikale obcestnim nasadom, pač pa se bo moralo sadno drevje ob cestah umakniti sodobnim električnim napeljavam, ki gredo večinoma ob cestah.
V nekem oziru so tudi nekateri mejaši ovira za obcestne nasade, ker se boje sence, ki jo meče odrastlo sadno drevje na njihova obcestna zemljišča. Zlasti se opaža od te strani nek odpor proti novim obcestnim nasadom. Mnogo mladega sadnega drevja uničijo (obe-
lijo, polomijo, posekajo, porujejo) že takoj prva leta po sajenju.
Iz povedanega lahko presodimo, da sadno drevje spričo sedanjih gospodarskih in prometnih razmer ne spada ob ceste in torej ne kaže, da bi še v bodoče prirejali take nasade. Ako in kjer so pa iz kakršnegakoli razloga (n. pr. iz vojaških razlogov) obcestni nasadi potrebni, naj se v to svrho zasaja hitro rastoče gozdno drevje.
Glede že obstoječih nasadov je nujno potrebno, da se popolnoma propadli nasadi nemudoma odstranijo, da ne bodo delali pokrajini sramote. Kar pa je nasadov, ki so še toliko v dobrem stanu, da se dado še ohraniti, naj se strokovno oskrbujejo (osnažijo, škrope, gnoje). Za to naj poskrbi cestna oblast, ki naj iz-posluje, da se bodo spet vpeljali na kmetijskih šolah sadjarski tečaji za cestarje. Prav tako naj poklicana oblast pouči uslužbence, ki nadzirajo električne napeljave, da s sadnim drevjem ravnajo tako, kakor narava in potreba te kulturne rastline zahteva.	H.
Gradbeni načrti
(Nadaljevanje.)
O posameznih načrtih, ki smo jih zadnjič našteli, moramo vedeti:
1. Tlorisi.
a)	V tlorisu mora biti označena za vsak prostor v zgradbi notranja izmera površine (»notranja svetloba«) v dolžini in širini, kakor tudi skupna zunanja dolžina in širina zgradbe.
b)	Za vsako nadstropje zgradbe mora biti narisan poseben tloris prostorov. Točnost načrtov se pri večnadstropnih stavbah lahko ugotovi s tem, da položimo prosojne posnetke tlorisov posameznih nadstropji drugega na drugega, pri čemer se pokaže, da-li se narisani tlorisi v merah vjemajo.
c)	Za vsak zid mora biti označena debelost v cm, vendar se označba »cm« ne pripisuje k številkam. Navadno so sploh vse mere mišljene v cm in pomeni torej n. pr. »50« pol metra, »750« pa sedem in pol metra dolžine.
č) Medsebojna razdalja oken in vrat se računa od zidnega vogala zunaj stavbe do sredine širine oken ali vrat in od
sredine enega do sredine drugega okna ali vrat.
d)	Mere oken in vrat se označijo navadno z ulomkom, n. pr.: >90/190«, kar pomeni, da merijo vrata znotraj 90 cm v širino in 190 v višino.
e)	Samoumljive (n. pr. vzporedne) mere se na načrtih ne označujejo.
2. Prerezi.
a)	Glede označevanja mer velja vse, kar smo našteli pri tlorisih, le da pri prerezih ne pomenjajo mere dolžine in širine prostorov, temveč višino in dolžino, oz. višino in širino.
b)	Višina nadstropij se meri od poda spodnjega do poda zgornjega nadstropja, notranja višina nadstropij pa od poda do stropa posameznih nadstropij. V načrtih morata biti označeni obe višini, ali pa notranja višina in višina medstropa.
c)	Za izhodišče višinskih mer je na prerezih naznačena neka višinska točka bodoče zgradbe (n. pr. višina vežnega praga, kletnih tal ali slično), ali pa določena višinska točka v neposredni bližini
Navodilo za čitanie gradbenih
načrtov
'A"(močno poi/nč^no)
1. N&ris (vartikel nt projekcija) Z. Parspaktive>	iS- Padi
3- Praini praraz b. Okn&
/Tlarilo risb ■ 1;5oo
5. Vr&tb 6- Dimniki 7. Miza 8 Stoli
9.	Utopi
10.	/Idiian/čci
14. Om&ra
12.0tom&n&
45 Postelja 44 Nočna, omarica
4b. Stadilnik. ty. Huh umif<sln/cd
18.	Z odcac/i/om
19.	Slranišca 2o.ltopatn<$ k&d 21. TU k
IZUmifAlnlcč z vodovod-23.Mara tramov 2 k. 5topnic a
2S.Vaz/ Ozn&ibl. rmn _
2.6. lJc-ii-fr&va.ržG,	smar-----
m<zri/o / ioo oK^ n,vo
OZ»»Čb&
poni
stavbišča (n. pr. prag sosedne zgradbe itd.) kot »nivel« (—) ter se vse višine na zgradbi merijo od te točke navzgor (+) in nazdol (—).
d) V navpičnih prerezih je navadno z rdečo črto zaznamovana višina, kjer so mišljeni vodoravni načrti — tlorisi.
3. Narisi.
Služijo v ponazoritev zunanjega izgleda važnejših delov ali celotne zgradbe od določene strani. Navadno so izdelani v navpičnem obrisu (vertikalni projekciji), včasih pa tudi v takozvani perspektivi, ki kaže bodočo stavbo tako, kakoršno bi videli z očmi z določenega mesta.
II. Izvršitev načrtov.
S pomočjo ravnil in meril s svinčnikom in tušem narisani matični načrti se se na posnetih načrtih prevlečejo s črnim ali raznobarvnimi tuši (=: posebno črnilo). Zidovi in drugi deli stavbe se sčrtkajo (šrafirajo), ali pa pobarvajo posamezne dele stavbe z barvami, ki so slič-ne naravni barvi gradiva, iz katerega je mišljen ta del zgradbe. Navadno se na načrtih barva: zemlja — rjavo; glina — rjavorumeno; pesek — sivo; opečnat zid — rdeče; kamnit zid — sivozelen; beton
plavozelen; železobeton — še temnejši; leseni deli — svetlorumeni; železni deli — temnomodri; itd.
Razen posnetkov (kopij) se delajo tudi odtiski načrtov.
Črte, ki označujejo dele zgradbe, so po-vlečene v načrtih s tušem močneje, med okni, vrati itd. tanko, mere pa prav tanko ali celo samo črtkasto (---), ali pa z
drugobarvnim tušem.
III. Označevanje mer (kotiranje) znaki.
Vse mere, ki so potrebne za pravilno izvršitev zgradbe, morajo biti v načrtih navedene. Kot že povedano, označujejo mere za zidane in lesene dele zgradb v cm, za železne dele (n. pr. prereze [= profile] traverz) pa v milimetrih.
Na načrtih so zmeraj zapisane mere za one smeri in za one dele zgradbe, ki so vidni v smeri, v kateri je mišljen prerez (tloris, naris).
Pri lesenih ostrešjih se morajo v načrtih označiti mere vseh posameznih vrst ostrešnih delov (škarjevcev [=: špirov-cev], leg, razpor itd.).
Za železne nosilce (traverze) se v načrtih označijo razen dolžine še profilne
številke (Profil NrJ, pod kaTerimi se v trgovinah z železnino dotične vrste traverz
dobe.
Pri lesenih stropih se v tlorisih posameznih nadstropij označi smer, v kateri se bodo položili nosilni trami, z dvema vzporednima črtama, poleg katerih se zapišejo mere nosilnih tramov (dolžina in tesava) ter njih razstoj. Le kjer so nosilni trami neenakomerno razvrščeni, se včrta v tloris lega vsakega trama s črtastimi (= = =).
Za označevanje posameznih delov zgradb uporabljajo arhitekti (strokovnjaki za izdelovanje gradbenih načrtov) in gradbeni obrtniki posebne znake, katerih najvažnejše smo objavili v zadnji številki.
Za posebne, nenavadne vrste označb na načrtih pa je navadno na dotičnih načrtih samih napisano navodilo za čitanje (legenda).
Pripomniti je treba še, da sme načrte za gradbe, ki se vlagajo pri gradbenih oblastvih obenem s prošnjo za gradbeno dovoljenje izdelovati samo, kdor je v to upravičen po zakonu. Tudi morajo biti taki načrti od projektanta (risatelja načrtov), kakor tudi od gospodarja in gradbenega podjetnika (onega, ki bo gradbo izvršil) podpisani ter pravilno kolkovani.
Za kmečke stavbe v nekaterih podeželskih okoliših pa ni nujno potrebno vlagati gradbenih načrtov za nameravane gradnje.
Posebno v teh primerih je nujno potrebno, da zna gospodar sam presoditi, da-Ii načrti, ki mu jih je kdo za njegovo zgradbo napravil, ustrezajo njegovim potrebam, namenu, kateremu bo stavba služila in zakonskim predpisom ter zdrav* stvenim in drugim zahtevam.
Radi tega naj bi vsak kmečki gospodar tele vrstice temeljito proučil, najbolje ob kakem izgotovljenem načrtu, nato pa shranil, da jih ima pri roki v primeru potrebe.	T. B.
Pravni nasvet
Trošarina od vina, ki je namenjeno za hišno uporabo. D. Z. Brali ste, o novih predpisih o trošarini, vendar ne veste, če se mora plačati tudi trošarina od tistega vina, ki ga vinogradnik porabi doma. — Od vina, ki ga proizvajalci potrošijo za domačo uporabo, se ne plačuje državna trošarina. Vseeno je, ali to vino porabi proizvajalec sam, ali pa njegovi delavci,
Saj ne vemo prav natančno, v katero starost padejo ta leta. Vsak deček jn vsaka deklica pa jih enkrat mora preživeti. In naj bodo razmere, v katerih otroci žive, še tako različne, znaki teh let so pri vseh precej enaki in se menjajo le v toliko, v kolikor nadzira vzgoja to razvojno dobo in se ji posreči obvarovati otroka pred hudimi stranskimi potmi. Morda bi bilo večkrat dobro poklicati ob nastopu te nesrečne dobe zdravnika na pomoč. Vsekakor pa se morajo v teh letih starši in za njimi učitelji z vso silo in skrbjo zavzeti za mladega vročekrvneža.
Pri bistroumnih in živahnih otrokih se zavedanje samega sebe — zakaj to je glavni znak teh let — seveda veliko močneje javlja kot pri boječih materinih ljubljenčkih ali bojazljivih deklicah. Prirodne zmožnosti in podedovane lastnosti igrajo pri tem veliko vlogo, vendar pa samo te ne odločajo nadaljnjega otrokovega razvoja. Nerodna leta se pojavijo sama od sebe. Pri rednem šolskem delu jih ni toliko opaziti kot doma, kjer je otrok bolj prost in se lažje kaže takega, kakršen je v resnici. Prav tako tudi učenec, ki je v uku pri kakem mojstru, ne more tako nebrzdano razviti svoje narave. Zato so ta leta učenja za vsakega otroka silnega pomena. Brez tega ni prave življenjske skušnje.
Doma se otrok veliko bolj prosto izživlja kot v šoli. Saj morda hišnega reda tudi doma ne zaničuje, vendar pa se nekaj upira v njem, da bi bil vedno pod nadzorstvom. In to nasprotje med voljo otrokovo in voljo vzgojiteljevo navadno uvaja nerodna leta. Najprej se otroci v tej dobi sprejo z ubogljivostjo, nato postanejo glasni, trmasti, morda tudi predrzni in domišljavi. Vendar pa je to šele uvod v nerodna leta. Huje je potem, ko pride do pravcatega upora. V tej dobi bi otroci najraje hodili povsem svoja pota, ne pa tista, na katera jih navaja skušnja in skrb odraslih. In ta pota vodijo dostikrat daleč vstran od prave poti, često peljejo celo tik ob prepadu. Mladostna razposajenost se stopnjuje v nerodnost in ta pripelje mladega človeka dostikrat v velike nevarnosti. Kako pogosto pride ob tem do neljubih prizorov in dogodkov, y domači
hiši in v šoli, da cele družine propadejo včasih ob nebrzdanem vedenju takega mladega vročekrvneža, ki mu ni mar nobene lepe besede, ne prošnje in ne solz matere in očeta.
Kaj naj storita oče in mati, da preprečita tako nesrečo svojega otroka? Najprej je treba otroku priznati njegove zmožnosti in sposobnosti. To mu sicer okrepi zavest samega sebe, tako obnašanje pa zgradi trden most od star šev do otrok. Otrok bo staršem zaupal in ne bo hodil drugam iskat priznanja, ki ga v teh letih nujno potrebuje. Saj ni treba, da puste otroku, da jim čez glavo zraste; toda napačno postopa, kdor hoče iz svojega otioka potuhnjenca vzgojiti. Zato je nujno, da se vsak, ki hoče biti v resnici vzgojitelj, zna vživeti v svojega varovanca. Marsikdaj je treba pri tem celo svoja vzgojna načela in mnenja pre-meniti; zakaj prav v naši dobi bi bilo najhujše, če bi hoteli vzgajati ljudi po enem in istem kopitu. Otroka je treba poznati in ga vzgojiti tako, kakor to njegovi naravi odgovarja.
Ni se pa treba teh nerodnih let preveč bati in vse slabo od njih pričakovati. Dostikrat so prav ta leta tista, ki dajo otroku podlago za njegovo poznejše krepostno življenje. Mlad človek si zdaj išče svoje vzore. In neprecenljive vrednosti je, če more tudi v svojem vzgojitelju gledati takega vzornega človeka. Voljo, ki je v teh letih v otroku posebej poudarjena, je treba usmeriti v to, da otrok prične samega sebe obvladati. šele potem moremo reči, da res vzgajamo. Strogost naj se zdaj umakne zavesti odgovornosti, slepa pokorščina prosti odločitvi. V takih urah, tednih in letih postanejo starši svojim otrokom svetovalci in voditelji, otroci med seboj pa vzrastejo v resnične prijatelje. Otrok postane gospodar samega sebe in to je višek vse vzgoje. Iz površnosti pripelje otroka v globino čustva in od čustva k pameti. To je najlepši sad do.bre vzgoje.
V teh letih sta oče in mati tudi dolžna, da svojega otroka vpeljeta v družinsko življenje, da mu jasno pokažeta vse skrbi in stiske, v katerih živita oče in mati ter vsa družina in mu pokažeta ves boj za obstanek, ki ga sama bojujeta Tako se bo otrok lažje vdal v to, kar življenje od njega terja, ker bo uvidel,
da starša ne zahtevata žrtev in odpovedi od njega zato, da ga mučita, ampak ker jima pač življenje to nalaga. Otrok se bo podredil usodi, ne bo pa se ji slepo vdal, ampak ji bo skušal zagospodovati, če je dobro zrnje v njem.
Seveda hoče otrok v teh letih v družbo in te mu ne moremo kratiti, če nočemo, da postane zagrenjen in si sam poišče, kar mu ni dovoljeno. Vendar pa bodo skušali pametni vzgojitelji poskrbeti svojemu otroku dobro druščino, kjer ne bo nevarnosti, da bi zašel v brezno. Le ob veliki uvidevnosti staršev je mogoče, da otrok brez hujše škode preboli svoja nerodna leta.
KUHINJA
Ocvrti krompirjevi korenčki. Pol kilograma krompirja, olupim, operem in skuham v slani vodi. Zalijem ga le v toliko, da voda komaj pokriva krompir. Ko je krompir kuhan, ga odcedim, pridenem 3 dkg surovega masla in zmešam krompir z dvorogljatimi vilicami, tako kot za pire. Mešanico denem na desko in napravim testo z dodatkom 8 dkg moke, 1 celega jajca, 7 dkg drobtin in 1 dkg nastrganega parmezana. Dobro pognjeteno testo narežem na koščke. Te koščke posvalj-kam v za palec debelo vrvico in razrežem na 5 cm dolge korenčke, katere na konceh ošilim in jih povaljam v raztepenem jajcu in osušim v drobtinah ter cvrem na masti. Pred serviranjem utaknem v vsak korenček vejico zelenega petršilja, za časa zelenega korenčka pa vejico tega. S temi korenčki okrasimo meso ali pečenko, kadar napravim boljše kosilo.
Škofov kruh. 6 rumenjakov mešam s 14 dkg sladkorja toliko časa, da mešanica naraste. Tej mešanici dodam 4 dkg olup-ljenih na rezance zrezanih mandljev, 3 dkg rozin, limoninih lupinic, 12 dkg moke in nazadnje trd sneg iz 6 rumenjakov. Podolgasto obliko (pa srnin hrbet) dobro namažem z mastjo ali s surovim maslom, potresem z moko, zravnam testo po njej ter spečem v srednje vroči pečici. Ohlajeno pečenje narežem na 1 cm široke rezine in dam na mizo
Francoska solata. Za to rabim 1 korenček, 1 korenino petršilja, košček zelene, četrt kilograma krompirja, par kislih kumaric, 2 rumenjaka, pol žlice gorčice, pol karfijole, par kaper. Krompir, petršilj in zeleno osnažim, operem, zrežem na kocke
in skuham. Karfijolo razdelim na posamezne rožice in tudi skuham. Kumarce tudi narežem na kocke. Posebej mešam rumenjaka in po kapljicah prilivam olja. Ko je dovolj zmešano, okisam z limoninim sokom in vse dodatke polagoma primešam. To solato denem v stekleno skledo in obložim z limoninimi rezinami.
Kvašeni flancati. Zamesi testo iz 1 litra bele moke, 3 dkg kvasa, žlice masla, soli in mlačnega mleka, da je srednje mehko, vendar ne tako mehko, kakor za krofe. Testo pokrij in postavi na toplo, dav zhaja. Vzhajano testo razvaljaj na debelino noževega roba, zreži na podol-gaste kose, katerim narediš na sredini zarezo z nožem, pusti, da vzhajajo, nato pa jih polagaj v vročo mast in speci. Pečene posipaj s stolčenim sladkorjem.
Svinjska glava s kašo. Četrt kilograma svinjske glave skuham v dveh litrih vode. Med kuhanjem dodam juhi košček čebule, košček korenja, košček zelene, korenino peteršilja, strok česna, nekaj zrnc celega popra, primerno soli in žlico paradižnikove mezge. Ko je glava Kuhana, jo precedim in zakuham na njej četrt litra v vroči in mrzli vodi oprane kaše. Kuhano kašo streseni v skledo in obložim z v kose narezano svinjsko glavo.
SEJMI
4. marca: živ. in kram. Novo mesto, Unec, živ. in kram. Vransko, živ. in kram. Lemberg, rogat. živ. Ormož, gov. ovce, koze Koprivna-Veliki Dol, živ. in kram. Oplotnica, gov. in kram. Zabu-kovjen ad Sevnico, živ. in kram. Pa-trovče, gov., konj. kram. Murska Sobota. — 5. marca: svinj. Ormož, gor. in konj. Ptuj, svinj. Dol. Lendava. — 6. marca: živ. Ljubljana, svinj. Celje, Ptuj, Trbovlje, živ. in kram. Št. Peter pod Sv. Gorami. — 7. marca: živ in kram. Sodra-žica, gov. in svinj. Mokronog,ž iv. Ver-žej. — 8. marca: živ. Rakek, živ. in kram. Velika Loka, ?vinj. in drobn. Maribor, živ. in kram. Pilštajn. — 9. marca: svinj.
Brežice, Celje, Trbovlje *
Kranj. Na rednem ponedel.jskem sejmu dne 19. februarja so prodajali živino po naslednjih cenah: voli I. vrste 6.50,
II.	6, III. 5.50; telice I. vrste 6.50, II. 6,
III.	5.50; krave I. vrste 5.50, II. 5, III. 4.25; teleta I. vrste 8, TI. vrste "; prašiči špe-harji 10—lt, pršutarji 8.50—9.50 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 12 do 14, telečje 16, svinjske 6—8 din za kg.
gospodarske vesti
ŽIVINA
Ljubljana. Po podatkih z dne 22. februarja je cena živine v Ljubljani sledeča: voli I. vrste 6 do 7, II. 5.50, III. 5; telice I. vrste 6—7, II. 5.50, III. 5; krave I. vrste 5-5.50, II. 4-4.50; 111. 3.50-4; teleta I. vsrte 6—7, II. vrste 6: prašiči špeharji domači 9—10, sremski 10—10.50, pršutarji 8—8.50 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 16, telečje 18, svinjske 10 din za kg.
Kamnik. Na sejmu dne 13. februarja so plačevali živino takole: voli I. vrste 6.25, II. 5.50, III. 4.50; telice I. vrste 5.50, II. 5 III. 4.50; krave I vrste 5, IL 4, III. 3; teleta I. vrste 6.50, II. vrste 6; prašiči špeharji 8.50, pršutarji 6—7.50 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 14—15, telečje 17, svinjske 16 din za kg.
Gornji grad. Po zadnjem poročilu je bila cena živine v gornjegrajskem okraju v začetku februarja sledeča: voli I. vrste 5—6, II. 4—5, III. 3—4; telice I. vrste 5, II. 4—5, III. 3.50; krave I. vrste 4—5, II. 3—4, III. 2.50; teleta I. vrste 5—5.50, II. vrste 4—5; prašiči špeharji 22.50, pršutarji 11 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 12, telečje 14, svinjske 9 din za kg.
Maribor. Na prašičjem sejmu dne 16. februarja so bili prašiči: 3 do 4 meseca stari 200 do 220 din komad, 5 do 7 mesecev 300 do 340, 8 do 10 mesecev 450 do 510, 1 leto 790 do 840 komad; na vago 1 kg žive teže 6.50 do 8.50 din, 1 kg mrtve teže 10.50 do 13.50 din.
Ptuj. Dne 14. februarja so veljali prašiči na sejmu: debele svinje 1 kg žive teže 8—825 din, pršutarji 7—7.75, plemenske svinje 6.50—7 din.
Murska Sobota. V prvih dne februarja so zaznamovali v okraju sledeče živinske cene: biki I. vrste 6, II. 5, III. 4; telice I. vrste 6, IT. 4.50—5; krave I. vrste 3—3.50, II. 2.50, III. 2; teleta I. vrste 4.50, II. 4; prašiči špeharji 11.50, pršutarji 8— 8.50 din za 1 kg žive teže.
CENE
Ljubljana. Pšenica 1 kg 2.50—2.55, ječmen 2.20—2.25; rž 1.95—2.15, oves 2.10 —2.30, koruza 1.85—1.95, fižol 6—7, krompir 2; krma: sladko seno 100 kg 100 din, polsladko 90j kislo 70; slama 30 din. Ku-
rivo: premog tona 375—400, trda drva 100 do 110 din 1 kub. m, mehka drva 75, oglje kg 1.50—3.50 din.
Maribor. Pšenica 2.25—2.50 din 1 kg, ajda 2, ječmen 2.50, oves 2—2.50, rž 2, proso 2.50—3, koruza 2—2.25, fižol 6—7, grah 8—14, konoplje 7—11 din; krma: sladko seno 100 kg 130 din. Kurivo: premog (Peplenice) 100 kg 33—36 din, trda drva 1 kvad. 100—125, mehka drva 90—
110,	oglje 1 kg 1.25—2 din.
Kranj. Pšenica 1 kg 2.50, ječmen 2.25, rž 2.25, oves 2, oves 2, koruza 1.75—2, fižol 5—7, krompir 1.50; krma: lucerna 100 kg 150 din seno 125 din, slama 75 din; Sadje: jabolka (na trgu) I. vrste 6, II. 5,
111.	4, suhe ešplje 8—10 din. Med 24—26 din, neprana volna 24—28, oprana volna 34r—38 din. Mleko liter 2—2.50, drva 1 kub. m 115—125 din.
Gornji grad. Pšenica 1 kg 2.50, ječmen 2.20, rž 2.30, oves 2, koruza 1.90, fižol 6, krompir 1.20; seno 100 kg 80 din, slama 40 din; drva 1 kub. m 50, mleko liter 2 din, surovo maslo kg 20 din, vino mešano pri vinogradnikih 4.50, finejše sortirano 5 din za liter.
Muska Sobota. Pšenica 1 kg 2 din, rž 1.60, oves 1.50, koruza 1.50, fižol 4, krompir 1.20; seno 100 kg 90—110 din, slama 50 din. Drva 1 kub. m 50—100 din, mleko liter 2 din, surovo maslo kg 25—28 din.
Ljubljanski Irg
Cene mesa: govedina kg 8 do 14 din, jezik 14 do 16, vampi 8—10, pluča 5—6, jetra 10—12, ledvice 2—14, možgani 18— 20 din; teletina 12 do 16 din, jetra 18— 20, pljuča 10—12, možgani 20—22, ledvice 14—16 din; svinjina 14 do 20 din kg, pljuča 8, jetra 12—14, ledvice 20, domača slanina 16, domače salo 17, mast 21—22, šunka (sveža) 20—22, prekajeno meso 16—20 dinarjev.
Drobnica: koštrunovo meso kg 8—10 din, jagnjetina 12—14, kozličevina 16— 18 din.
Perutnina: piščanec komad 16—20 din, zaklan komad 25 din; kokoš in petelin komad 24—32 din, zaklan kg 24 din; raca komad 18—32 din, zaklana kg 22, gos komad 45—50 din, zaklana kg 22—26 din, golob komad 3—5 din.
PRAVNI NASVETI
Kdo je po najnovejših predpisih oproščen zemljarine. S. It. Vprašate, ali spadate tudi vi med tiste, ki so po najnovejših predpisih oproščeni zemljiškega davka, niste pa prav nič opisali vaših gospodarskih razmer. Zato vam moremo le povedati, kaj pravi najnovejša uredba o oprostitvi zemljarine. — Ta oprošča plačila zemljarine tiste kmetovalce, katerim se predpisuje samo zem-ljarina in ki katastrski čisti dohodek njih celokupnega zemljišča v območju ene davčne uprave ne znaša več kakor 1000 din. Davčnim zavezancem, ki so po tej uredbi oproščeni zemljarine, se odpišejo po uradni dolžnosti ves zaostali neposredni davek, takse in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja do konca 1939 leta.
Znižanje ali črtnnje davka. T. M. Ker niste mogli v redu plačevati davkov, so vam narastli na skoro 5000 din. Radi bi izvedeli, kako bi dosegli znižanje ali črtanje teh davkov. — Če vaši davčni zaostanki izvirajo iz 1. 1937 ali pa so še starejši, lahko prosite še za odpis istih in postopajte tako, kakor smo razložili pod naslovom »prošnja za odpis davkov«. Pripominjamo še, da se ne more odpisati zaostanek tistim davčnim zavezancem, katerim se odmerja davek po § 6 zakona o skupnem davku na poslovni promet.
Skrb za pravilno mejo. L. Š. V. Imate
gozd, ki ste mu pied 23 leti v prisotnosti vseh mejašev in zemljemerca določili mejo. Bojite se, da bi v teku časa kdo izmed mejašev ne začel trditi, da je kak del gozda priposestvoval in hočete zato dobiti izjavo od mejašev, da še zanaprej potrjujejo staro mejo. Vprašate, če jih lahko k taki izjavi prisilite. — Pametno je, če vi z mejaši skupno pregledate meje in obnovite mejnike tam, kjer so potrebni. Saj v gozdu lahko vsak mejaš na svoji strani zaznamuje drevesa na meji s tem, da jih malo obseka. Če mejaš ne bi hotel z vami skupno meje pregledati, pa storite vi to sami in zopet točno zaznamujte mejo, kot j0 je pred leti zamljemerec zaznamoval. Če bi mejaš s to mejo ne soglašal, bo moral pri sodišču predlagati obnovo meje. Pri tem postopku se boste lahko sklicevali v dokaz za pravilnost vaše meje na naris, ki vam ga je pred leti napravil uradni zemljemerec in ki je tudi vrisan v katastrski mapi. Izjava mejašev, da potrjujejo staro mejo, bi bila le tedaj pomembna, če se ob taki priliki tudi meja pregleda in ugotovi njena pravilnost. Brez ogleda meje pa taka izjava ne pomeni mnogo, ker se vsak mejaš lahko
naknadno izgovori, da je mislil, da je
stara meja, na katero je pristal, drugače potekala in da je bil pri podpisu izjave tedaj v zmoti glede obsega stare meje. Sama taka izjava tudi ni iztožljiva.
Premajhni deleži ob izročitvi posestva. F. J. V. Oče in mati lahko izročijo posestvo komurkoli. Če so posestvo izročili hčeri, ostalim petim otrokom pa določili dedne deleže, ne morejo ostali otroci zaenkrat, dokler še starši živijo, prav nič zahtevati, da bi se jim dedni deleži zvišali. Sele ob smrti očeta in ob smrti matere bodo posamezni otroci imeli pravico, da bodo od hčere — prev-zemnice zahtevali dopolnitev nujnega deleža, v kolikor njim v izročilni pogodbi izgovorjeni deleži ne dosežejo višine dednega deleža bodisi po očetu ali po materi. V zavarovanje teh pravic lahko tisti otroci, ki mislijo, da so prikrajšani, že sedaj predlagajo pri sodišču, da se v zavarovanje tega dokaza izvrši sodna cenitev izročenega posestva. Višina nujnega deleža posameznega otroka se bo ugotovila ne samo po morebitnem imetju, ki sta si ga starši pridržali do smrti, ampak se bo vračunalo tudi izročeno posestvo in sicer po vrednosti ob času izročitve hčeri. Zato je pametno, da daste cenitev svoje strehe že sedaj izvesti, da boste v morebitni pravdi po smrti staršev imeli vse dokaze pri rokah in se bo sestra poravnala tudi brez tožbe.
Vdovska renta. M. A. D. Vaš mož je bil skozi 15 let zavarovan pri bolniški blagajni. Sedaj je umrl. Vprašate, če imate pravico do vdovske rente. — Po smrti za-varovannega člana pri OUZD imajo svojci pravico do pogrebnine. Pravico do vdovske ali otroške rente pa imajo samo tedaj, če je bila smrt povzročena po obratni nezgodi ali pa je posledica že pred časom utrpele obratne nezgode. Smrt vsled bolezni, ki ni posledica obratne nezgode, ne daje svojcem pravice do rente.
Razdrta ljubezen. Š. J. Z. P. D. S fantom sta bila dve leti prijatelja, sedaj ga pa ne marate več. Vprašate, če lahko zahtevate od fanta, da vam vrne pisma, ki ste mu jih pisali. Fant namreč govori, da pisem ne da in vas bo s temi pismi prisilil, da ga poročite. — Če se ne marate s tem fantom poročiti, vas ne more s tožbo prisiliti, da ga poročite. Pisma mu v ta namen ne morejo koristiti. Ne morete pa fanta prisiliti, da vam pisma vrne. Lahko jih obdrži, saj so sedaj njegova, lahko jih požge, lahko ])a tudi vrne. Se boste morala pač pogovoriti. Če se je fant resno pripravil za zakon in sam dal ni dal utemeljenega povo a za vaš odstop, mu boste morali povrniti vso resnično škodo, ki jo je zaradi vašega neutemeljenega odstopa utrpel.