gospodar in gospodinja LETO 1940 28. FEBRUARJA ŠTEV. 9j Nekaj o obcestnih nasadih Sadjarstvo kot važna kmetijska panoga — umno sadjarstvo — se je začelo pri nas vpeljavati nekako v prvi polovici minulega stoletja. Razvijati se je začelo prav za prav šele potem, ko so se jele ustanavljati drevesnice, ki so omogočile zasajanje obširnejših in enotnejših nasadov. V tisti dobi so začeli saditi sadno drevje tudi ob cestah. Prvi taki nasadi so bili ob državnih cestah po severni Štajerski, odkoder so se razširili tudi po južnem, slovenskem delu. Na bivšem Kranjskem se obcestni nasadi niso kaj prida udomačili, bodisi ker se poklicane oblasti za to niso zanimale, bodisi ker obcestja v naših krajih niso za sadno drevje tako prikladna kakor na bivšem Štajerskem. Za obcestne nasade so oblastva, ki so jih dala za-sajati, tudi primerno skrbela, v kolikor se je v tistih časih sadno drevje sploh oskrbovalo. Zato so ti nasadi za tiste čase imeli svoj pomen. Pridelalo se je na ta način kolikor toliko sadja (izve-čine jabolka), ki je prav prišlo komur koli že. Na kakovost se takrat ni gledalo tako kakor dandanes, ker je šla dobro v promet tudi slabejša, tako imenovana tržna in moštna roba. Poleg tega je nudil lepo vzdrževan obcestni nasad, zlasti dokler ni bil prestar in pre-sledkast, lep, slikovit pogled na dotično pokrajino. Ob hudih zimah, ko je zapadel velik sneg, so bili ti nasadi tudi nekak kažipot za voznike, da niso, zlasti ponoči, zabredli v cestni jarek. Ob koncu minulega stoletja, prav posebno pa v zadnjih desetletjih tega stoletja, so se razmere, kar se tiče obcestnih nasadov, tako temeljito spremenile, da so ti nasadi zgubili ves svoj prvotni pomen in svojo gospodarsko vrednost. Dandanašnja sadjarska kultura je po vsem drugačna nego je bila pred 50 in več leti. Sadno drevje spada v sadovnjak; ob cestah donaša prav neznatne koristi, pač pa je velika ovira za promet, pa je tudi še v drugih ozirih y škodo in v spodtiko za napredno, umno sadjarstvo. Dandanašnja sadna kultura stremi za tem, da pridelamo čimveč namiznega sadja, prvovrstne kakovosti, ker le tako sadje ima veljavo in na sadnem trgu svojo primerno ceno. Sadno drevje pa, ki nfij rodi namizno sadje, zahteva pa po načrtu izvedeno, močno (intenzivno) obdelovanje, prav posebno, kar se tiče gnojenja in varstva pred zajedavci. Takega obdelovanja po obcestnim nasadom skoraj ni mogoče nuditi; saj se je celo preprosta nega (kakor snaženje, obrezovanje) opustlia in je obcestno drevje, ker nima pravega gospodarja, prepuščeno bolj ali manj samo sebi. Zato je pridelek pičel in še slabejše kakovosti, kakršnega imamo pa že itak preveč. Poleg tega je zanemarjeno sadno drevje ob javnih cestah le v spodtiko in slab zgled za vse mimoidoče, zlasti pa za tujce. Pa je tudi v škodo vsem sosednjim sadjarjem, ker na takem premalo ali celo prav nič oskrbovanem (ne-škropljenem) drevju se neovirano razmnožujejo mnogoštevilni zajedavci in bolezni, ki okužujejo sosednje sadovnjake. — Toliko torej, kar zadeva gospodarsko vprašanje. Prav tako ali pa še bolj važno je pa vprašanje prometa. Vsakomur je znano, kako se je promet po naših državnih, banovinskih in drugih cestah zadnja desetletja pomnožil in razširil. Saj je že ni skoraj ceste, kjer bi dandanes ne vozili ogromni avtobusi, težki tovorni avtomobili in kjer ne bi brzeli osebni avtomobili in motorna kolesa. In za vsa ta vozila so obcestni nasadi ovira v dveh ozirih. Prvič zapirajo pogled v večjo daljavo, posebno V' ovinkih in tako ovirajo hitrost vožnje. Drugič pa gosti in starejši obcestni nasadi obsenču-jejo cesto, da se ne more hitro osušiti. Zaradi tega je blatna, ob dolgotrajni suši pa silno prašna. Blatna cesta jo melika in se hitro kvari. Prašna cesta je pa neznosna nadloga za počasneje voznike z živinsko vprego, za kolesarje in za pešce. Sadno drevje ob cestah je večkrat tudi velika ovira za električne napeljave. Ko doruste do električnih žic, pride uslužbenec dotičnega podjetja s sekiro in žago ter ne glede na obliko drevesa, prav neusmiljeno in nestrokovnjaško oklesti vrhove, da oprosti žico in prepreči zvezo z zemljo. Čimbolj se širijo različni, nekateri tudi za- življenje nevarni daljnovodi, tem manj prilike bo za obcestne nasade. Ni namreč pričakovati, da bi se električne napeljave umikale obcestnim nasadom, pač pa se bo moralo sadno drevje ob cestah umakniti sodobnim električnim napeljavam, ki gredo večinoma ob cestah. V nekem oziru so tudi nekateri mejaši ovira za obcestne nasade, ker se boje sence, ki jo meče odrastlo sadno drevje na njihova obcestna zemljišča. Zlasti se opaža od te strani nek odpor proti novim obcestnim nasadom. Mnogo mladega sadnega drevja uničijo (obe- lijo, polomijo, posekajo, porujejo) že takoj prva leta po sajenju. Iz povedanega lahko presodimo, da sadno drevje spričo sedanjih gospodarskih in prometnih razmer ne spada ob ceste in torej ne kaže, da bi še v bodoče prirejali take nasade. Ako in kjer so pa iz kakršnegakoli razloga (n. pr. iz vojaških razlogov) obcestni nasadi potrebni, naj se v to svrho zasaja hitro rastoče gozdno drevje. Glede že obstoječih nasadov je nujno potrebno, da se popolnoma propadli nasadi nemudoma odstranijo, da ne bodo delali pokrajini sramote. Kar pa je nasadov, ki so še toliko v dobrem stanu, da se dado še ohraniti, naj se strokovno oskrbujejo (osnažijo, škrope, gnoje). Za to naj poskrbi cestna oblast, ki naj iz-posluje, da se bodo spet vpeljali na kmetijskih šolah sadjarski tečaji za cestarje. Prav tako naj poklicana oblast pouči uslužbence, ki nadzirajo električne napeljave, da s sadnim drevjem ravnajo tako, kakor narava in potreba te kulturne rastline zahteva. H. Gradbeni načrti (Nadaljevanje.) O posameznih načrtih, ki smo jih zadnjič našteli, moramo vedeti: 1. Tlorisi. a) V tlorisu mora biti označena za vsak prostor v zgradbi notranja izmera površine (»notranja svetloba«) v dolžini in širini, kakor tudi skupna zunanja dolžina in širina zgradbe. b) Za vsako nadstropje zgradbe mora biti narisan poseben tloris prostorov. Točnost načrtov se pri večnadstropnih stavbah lahko ugotovi s tem, da položimo prosojne posnetke tlorisov posameznih nadstropji drugega na drugega, pri čemer se pokaže, da-li se narisani tlorisi v merah vjemajo. c) Za vsak zid mora biti označena debelost v cm, vendar se označba »cm« ne pripisuje k številkam. Navadno so sploh vse mere mišljene v cm in pomeni torej n. pr. »50« pol metra, »750« pa sedem in pol metra dolžine. č) Medsebojna razdalja oken in vrat se računa od zidnega vogala zunaj stavbe do sredine širine oken ali vrat in od sredine enega do sredine drugega okna ali vrat. d) Mere oken in vrat se označijo navadno z ulomkom, n. pr.: >90/190«, kar pomeni, da merijo vrata znotraj 90 cm v širino in 190 v višino. e) Samoumljive (n. pr. vzporedne) mere se na načrtih ne označujejo. 2. Prerezi. a) Glede označevanja mer velja vse, kar smo našteli pri tlorisih, le da pri prerezih ne pomenjajo mere dolžine in širine prostorov, temveč višino in dolžino, oz. višino in širino. b) Višina nadstropij se meri od poda spodnjega do poda zgornjega nadstropja, notranja višina nadstropij pa od poda do stropa posameznih nadstropij. V načrtih morata biti označeni obe višini, ali pa notranja višina in višina medstropa. c) Za izhodišče višinskih mer je na prerezih naznačena neka višinska točka bodoče zgradbe (n. pr. višina vežnega praga, kletnih tal ali slično), ali pa določena višinska točka v neposredni bližini Navodilo za čitanie gradbenih načrtov 'A"(močno poi/nč^no) 1. N&ris (vartikel nt projekcija) Z. Parspaktive> iS- Padi 3- Praini praraz b. Okn& /Tlarilo risb ■ 1;5oo 5. Vr&tb 6- Dimniki 7. Miza 8 Stoli 9. Utopi 10. /Idiian/čci 14. Om&ra 12.0tom&n& 45 Postelja 44 Nočna, omarica 4b. Stadilnik. ty. Huh umif