TISKOVINA Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik CENA: 150 SIT 17. DECEMBER / GRUDEN 2003, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VIII, [TEVILKA 6 (78) JAVNI VZGOJNOIZOBRA@EVALNI ZAVOD OSNOVNA ŠOLA DESTRNIK-TRNOVSKA VAS PRIREJA SEDMI DOBRODELNI BO@I^NO-NOVOLETNI KONCER T, KI BO V SREDO, 17. DECEMBRA 2003, OB 18. URI V TELOVADNICI O[ DESTRNIK NASTOPAJO: NASTOPAJO: OTROCI IZ VR TCA DESTRNIK [OLSKI OTRO[KI IN MLADINSKI PEVSKI ZBOR [OLSKI ANSAMBEL IN GOSTJE VE^ERA VERNER IN SA[A LENDERO MILENA KOL[EK PROGRAM PRAZNI^NIH PRIREDITEV - 17. 12. 2003 ob 18.00: Osnovna {ola Destr nikTr novska vas prir eja BO@I^NO-NOVOLETNI KONKONCER T -v telovadnici {ole. - 18. 12. 2003 ob 17.00: Ob~ina Destr nik prir eja SRE^ANJE Z BO@I^KOM za vse otr oke od drugega do {estega leta star osti. - 19. 12. 2003 ob 19.00: Dru{tvo mladih Destr nik prir eja PREDNOVOLETNI @UR za mlade v gasilskem domu Destr nik. - 20. 12. 2003 ob 18.00 KONCER T V CERKVI SV. SV. URBANA Pojeta: Akademski pevski zbor iz Maribora in Otr o{ki cerkveni pevski zbor iz Destr nika. - 24. 12. 2003 ob 23.30 se zber emo pr ed gasilskim domom Destr nik, nato gr emo vsi, mladi in stari, Z BAKLAMI K POLNO^NICI. DINAMIKA ANDREJA PINOTI^ PTUJSKIH PET ANITA ANITA KRALJ TRIO TIK-TAK TIK-TAK NAT NATA[A MAD@AR - 31. 12. 2003 ob 23.30: PRI^AKOVANJE PRI^AKOVANJE NOVEGA LETA A pr ed gasilskim domom Destr nik: LET - od 23.30 dalje nastop doma~ih glasbenikov, - ob 00.30 vo{~ilo `upana in pr esene~enje, - na prir editvi bomo br ezpla~no to~ili vino, lahko pa boste kupili tudi lon~ke. KARIZMA TAMARA PODLESNIK KLAUDIJA DESTRNI[KI OKTET MPZ RUDA SEVER IZ GORIŠNICE - 2. 1. 2004: SMU^ARSKI SKOKI V JIR[OVCIH, ki jih prir eja [portno dru{vo Destr nik. - 1. 2. 2004 ob 15.00: POZIMI PA PA RO@ICE NE CVETO, koncert v telovadnici {ole, ki ga prir eja Destr ni{ki oktet. SREDSTVA, SREDSTVA, KI JIH BOMO ZBRALI, SO NAMENJENA U^ENCEM/-KAM, KI JIM STAR[I STAR[I NE ZMOREJO PLA^ATI PLA^ATI BIVANJA BIVANJA V [OLAH V NARAVI NARAVI IN V CENTRIH [OLSKIH IN OB[OLSKIH DEJAVNOSTI. DEJAVNOSTI. VSTOPNICE: - PO 1000 SIT ZA ODRASLE IN 700 SIT ZA OTROKE LAHKO DOBITE V PREDPRODAJI V KNJI@NICI [OLE IN - PO 1200 SIT ZA ODRASLE URO PRED KONCER TOM Drage ob~anke in dragi ob~ani! Vesele bo`i~ne praznike in sr e~no novo leto 2004 vam `elijo va{ `upan, Ob~inski svet in ob~inska uprava Ob~ine Destr nik. RAZDELITEV SREDSTEV V skladu s prora~unom Ob~ine Destrnik za leto 2003 je ob~inska uprava Ob~ine Destrnik pripravila tri javne razpise za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov dru{tev: - Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov {porta, - Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, - Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov organizacij in dru{tev na podro~ju humanitarnih in drugih dejavnosti. V skladu z javnimi razpisi, pravilniki in merili je Komisija za ocenjevanje programov organizacij in dru{tev pripravila predlog razdelitve sredstev in ga predlo`ila v potrditev `upanu, ki je na podlagi sklepov razdelil sredstva za leto 2003 med naslednja dru{tva in organizacije: DRU[TVO KMETIC DESTRNIK 79.979,53 DRU[TVO MLADIH (za otro{ko in mladinsko folklorno skupino) 337.500,00 DRU[TVO UPOKOJENCEV SV. URBAN 76.692,70 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDE^EGA KRI@A 47.111,23 KULTURNO DRU[TVO DESTRNIK 412.500,00 OSNOVNA [OLA DESTRNIK 118.750,00 PGD DESENCI 58.067,33 PGD DESTRNIK 58.067,33 PGD DESTRNIK - GODBA 131.250,00 [PORTNO DRU[TVO DESTRNIK: 246.304,00 [PORTNO DRU[TVO PLACAR: 53.700,00 TIM za kulturo O[ Destrnik 32.868,30 TURISTI^NO DRU[TVO DESTRNIK 197.209,80 Ob~ina Destrnik bo v skladu z merili in s pravilniki prispevala sredstva le za programe oz. projekte, ki bodo realizirani v celoti, sicer pa le ustrezni dele`. Na osnovi sklenjene pogodbe se sredstva izpla~ujejo 2 x letno na podlagi predlo`enih poro~il. Prejemniki so dol`ni prejeta sredstva porabiti namensko. V primeru, da podatki v poro~ilu o realizaciji programov niso resni~ni in je prejemnik sredstva prejel neupravi~eno, jih mora vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. @upan Ob~ine Destrnik: Franc Puk{i~ Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina @ampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no. Medij OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v v razvid medijev pod zaporedno {tevilko 275. Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E po{ta: casopis.obcan@siol.net ^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehni~no urejanje: Pika, Zmagoslav [alamun, s.p., Bi{ 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e 2 5. in 6. redna seja Odbora za gospodarstvo kmetijstvo in turizem TE^AJ IZ POZNAVANJA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV ^lani Odbora za gospodarstvo kmetijstvo in turizem smo se 12. novembra sestali na 5. redni seji in 17. oktobra na 6. redni seji. Obravnavali smo vloge na objavljene javne razpise. Nekatere vloge je bilo treba dopolniti, in tako smo na 7. redni seji obravnavali vse vloge ter razdelili razpisana finan~na sredstva po razpisnih pogojih. Denar bo vlagateljem nakazan na osebne ra~une, ki so bili sestavni del vloge. Na razpis za kreditiranje malega gospodarstva ni prispela nobena vloga. V ob~ini smo dali prednost vlagateljem, ki imajo stalno prebivali{~e oz. sede` podjetja na na{em obmo~ju. Ker ni tovrstnega zanimanja, bomo s pomo~jo pravne slu`be ugotovili, ~e lahko na na{em podro~ju vlagajo zainteresirani od drugod, in ustrezno spremenili pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospe{evanje malega gospodarstva. Seznanili smo se tudi s programom vau~erskega svetovanja, ki je zanimiv za {ir{i krog ob~anov, zato ga v grobem tudi predstavljam. Je program, ki ga podpira dr`ava v obliki svetovanja in financiranja razli~nih ciljnih skupin: A Potencialni podjetniki: - brezposelne osebe, prijavljene na ZRSZ, - mladi nad 18 let po kon~anem izobra`evanju, - zaposlene osebe, - osebe, ki niso prijavljene na ZRSZ kot brezposelne osebe, - podzaposleni, - brezposelne osebe na kmetijah. B Delujo~a podjetja: - mala in srednje velika podjetja v za~etnem obdobju rasti (od 0 do 36 mesecev poslovanja), - mala in srednje velika podjetja z razvojnim projektom, - mala in srednje velika podjetja z razvojnim problemom, - kmetije, ki opravljajo osnovno in dopolnilno dejavnost. Svetovanja posameznikom, podjetjem in kmetovalcem so razli~na in tudi nepovratna finan~na sredstva ob ustreznih pogojih so razli~na. Navedel bi le, da se kmetijam, ki `elijo {iriti osnovno ali dopolnilno dejavnost, sofinancirajo poslovni na~rti in izobra`evanja, ki niso obvezna po zakonu do vi{ine 300.000,00 tolarjev na leto. Programe za na{e podro~je izvaja Lokalni pospe{evalni center pri ZRS BISTRA Ptuj, Slovenski trg 6. Z interesenti ciljnih skupin se bo pogovorila svetovalka ga. Simona Ka{man, ki jo lahko pokli~ete na tel. {tevilko 02 748 02 50 ali pi{ete na elektronski naslov bistra@bistra.si. Odbor predlaga, da se na obmo~ju ob~ine izvedejo te~aji iz poznavanja fito-farmacevtskih sredstev (FFS) ali varstva kmetijskih kultur s {kropljenjem, pr{enjem z za{~itnimi sredstvi. Po pravilniku o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine morajo do 10. aprila 2004, kar je z zakonom predpisan rok, opraviti te~aj oz. preverjanje znanja vsi tr`ni kmetovalci, ki delajo s FFS. Te~aj izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj kot poobla{~ena organizacija. Traja tri dni in se zaklju~i s preverjanjem znanja. Za~etek te~aja bi bil ob najmanj 30 prijavljenih 19. januarja 2004 od 9.00-10.00 – po dogovoru v Destrniku ali Desencih. Cena je 12.500,00 tolarjev (z literaturo). Del stro{kov te~aja bo pokrila ob~ina ob ustreznem razpisu. Zainteresirani se naj prijavijo v sprejemni pisarni Ob~ine Destrnik v ~asu uradnih ur. ^lani odbora `elimo, da se vas te~aja udele`i ~im ve~, saj boste s tem privar~evali ~as in denar ter zmanj{ali zaslu`ek in{pektorjev. Marjan Lovrec Ob~an - 17. december 2003 KAPELA NA DRSTELJI BLAGOSLOV “VA[KE LEPOTICE” V soboto, 18. oktobra, smo se va{~ani Drstelje, `upan Ob~ine Destrnik Franc Puk{i~, svetnica in svetniki Ob~ine Destrnik, `upnik Mihael Valdhuber in vsi, ki smo bili veseli obnove kapele, zbrali na Drstelji, da blagoslovimo “va{ko lepotico”, kakor jo je poimenoval predsednik va{kega odbora Zdenko Zorec. Zbrane je najprej pozdravil predsednik VO Drstelja z besedami: “Danes smo se tukaj zbrali, da bi va{~ani vasi Drstelje predali namenu obnovljeno kulturno dedi{~ino, ki nas spominja na na{e kr{~anstvo in pretekle dogodke. Skozi zgodovino je imela kapela velik pomen tod okoli, saj so ob majskih ve~erih tu potekale {marnice, ki so zbli`evale ljudi, jim vlivale vero, upanje in ljubezen.Vendar je zapihal veter, ki je nosil druga~no miselnost in druga~no ureditev dru`be – tiste majske ve~ere je utihnil “zvon” in le redki so se {e ustavili in prebrali sporo~ilo, ki ga kapela nosi.” V kapeli so namesto z zvonom zvonili s prirejeno nem{ko ~elado, ki jo {e danes hrani dru`ina Cafuta. Prvi izsledki o nastanku kapele segajo v leto 1897 in po spominu tukaj `ive~ih va{~anov je bila med vojno oskrunjena in izropana. Tak{na je do`ivela svojo prvo prenovo leta 1946, ko jo je prenovila dru`ina Grabar, ta je skrbela zanjo in jo urejala vse do leta 1970, nakar jo je drugi~ prenovila dru`ina Cafuta, ki je skrbela in urejala kapelo vse do leta 2001. V tem letu so se prav na njihovo iniciativo (kapela stoji na njihovem zemlji{~u) sestali va{~ani in sklenili obnoviti edino kapelo v vasi Drstelja. Stekla je akcija pridobivanja finan~nih sredstev. Darovali so jih va{~ani Drstelje, prijatelji iz Grajen{~aka, velik dele` je prispevala Ob~ina Destrnik. Formiral se je gradbeni odbor, predsednik je postal Jo`e Cafuta, ki je motiviral va{~ane Drstelje, da so se vklju~evali v obnovo, dela pa je tudi vodil, saj je zidarski mojster. Bili pa so tudi dnevi, ko sta z `eno [tefko sama opravljala potrebna dela na kapeli. Za obnovo so porabili cca. 570.000 SIT, opravili cca. 300 delovnih ur in uspehi so vidni. Predsednik gradbenega odbora Jo`e Cafuta je spregovoril o poteku del pri obnovi kapele. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k obnovi z delom ali s finan~no podporo, v prvi vrsti pa mladim z Drstelje in sosednje vasi. Ob~ina Destrnik je prispevala gradbeni material, podobe v kapeli je uredil Franc Horvat, pleskarska dela je opravil Marjan Lozin{ek, da pa je bila otvoritev {e bolj slavnostna in zanimiva je poskrbela Micka Knez, ki je poskrbela za okrasitev in cvetli~ne aran`maje. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri obnovi in otvoritvi kapele – dokazali smo, da znamo poskrbeti za na{o kulturno dedi{~ino. Tekst in foto: Nata{a @i`ek Razstava Turisti~nega dru{tva Destrnik in Ob~ine Destrnik RAZGLASITEV NAJIZVIRNEJ[EGA SPOMINKA V nedeljo 9. novembra 2003, sta Turisti~no dru{tvo Destrnik in Ob~ina Destrnik ob 14. uri organizirala razstavo in razglasitev najizvirnej{ega spominka ob~ine Destrnik. Na javni nate~aj se je prijavilo 9 izdelovalcev spominkov: Stanislav Zorec, ki je izdelal ko{arico in kozolec; Milena Zelenik je izdelala tri poro~ne {opke; Zoran Bedra~ in Mateja Turn{ek sta izdelala 3 slike (1. predstavlja zemljevid Destrnika, ki ga obkro`a list trte, grozd in {olski kompleks, 2.slika je pretvorba prve v dveh barvah, ~rni in beli, na 3.sliki pa je {olski kompleks malce osvetljen); Franc Esih je izdelal spominek iz `gane gline, predstavlja pa panoramo Destrnika z dodatkom vinske trte; Janko Bauman je izdelal cepe, ki so ga neko~ uporabljali za mlatenje `itaric; Irena Bren~i~ je pripravila doma~o jurkovo marmelado, Ob~an - 17. december 2003 saj je podro~je ob~ine znano kot vinogradni{ko; Franc Bren~i~ je pripravil doma~i vi{njevec in orehovec, saj je podro~je ob~ine Destrnik znano tudi kot sadjarsko; Turisti~no dru{tvo Destrnik je izdelalo razglednice z motivi eksponatov, razstavljenih v [karjakovem muzeju, O[ Destrnik-Trnovska vas je predstavila leseni lopar in steklenici, na katerih je motiv lista vinske trte in grozda. Razglasitve se je udele`ila tudi Vilina Hauser, predsednica Zdru`enja spominkarjev Slovenije, ki je bila tudi ena izmed ocenjevalk spominkov. Dejala je, da so vsi spominki na svoj na~in zanimivi in predstavljajo del~ek kulture na Destrniku. Odlo~ili so se, da bodo prvo mesto razdelili na tri dele. Za najizvirnej{e spominke so bili razgla{eni poro~ni {opki Milene Zelenik, izdelek iz gline Franca Esiha in ko{arica Stanislava Zorca. Ti spominki so dobili nagrade Turisti~nega dru{tva Destrnik in Ob~ine Destrnik, vsi ostali pa tola`ilne nagrade. Po razglasitvi je sledila pogos- titev in ogled [karjakovega muzeja. Jasmina Bauman 3 KMETIJA VAJT – PETRI^ PREJELI LIPOV LIST Tednik Kme~ki glas je letos `e {estnajsti~ izpeljal akcijo ocenjevanja kmetij: @ivimo s pode`eljem, ki so jo zaklju~ili v nedeljo, 23. novembra, s slovesnostjo na Oto~cu. Izmed 26 prijavljenih kmetij se je komisija, ki so jo sestavljale arhitektki dr. @iva Deu in Nu{a Boh Pe~nik ter agronomka Tea Kuzman, odlo~ila nagraditi osem kmetij. Pet kmetij je prejelo lipove liste za zgledno urejene kmetije, kot najvi{jo nagrado, podelili pa so {e po eno priznanje za arhitekturo, za zunanjo ureditev in za splo{no ureditev. Na podelitvi sta arhitektki dr. @iva Deu in Nu{a Boh Pe~nik nagrajene kmetije predstavili z diapozitivi, predstavili sta njihove dobre strani ter predlagali popravke. Te bo mogo~e uresni~iti z manj{imi arhitekturnimi posegi. Dokaz, da ljudje v na{i ob~ini znajo spo{tovati in negovati dedi{~ino na{ih dedov in babic, je `e drugo priznanje v akciji ocenjevanja kmetij. Tri leta nazaj je dru`ina Lovrec iz Jir{ovcev prejela priznanje za arhitekturno oblikovanje, letos pa kmetija Vajt – Petri~ najvi{jo nagrado v tej akciji. Zanimalo nas je, kako je akcija potekala, zato sem obiskala dru`ino Vajt – Petri~ na njihovem domu v Doli~u 15. Do`ivela se topel sprejem doma~ih, kakr{nega poznajo ljudje na kmetijah in s kakr{nim se lahko pona{amo. V Kme~kem glasu je bila prijavnica, ki jo je bilo treba izpolniti in skupaj s sliko kmetije poslati na uredni{tvo – to je bilo v juniju. Mislili so, da so nanje `e pozabili, ko je nekega ponedeljka v septembru, kot se spomnijo, zazvonil telefon. Iz uredni{tva Kme~kega glasa so jim sporo~ili, da se bo naslednji dan pri njih oglasila komisija, ki ocenjuje prijavljene kmetije. Po obisku komisije so imeli doma~i dober ob~utek, ki jih ni prevaral, in prejeli so lipov list za zgledno urejeno kmetijo. In obrazlo`itev komisije za podelitev lipovega lista za zgledno urejeno kmetijo: “Prvemu vtisu urejenosti, ko se po beli, pe{~eni poti pribli`ujemo doma~iji, se pridru`i {e ob~utek doma~nosti in presenetljive sve`ine. Doma~ija je dober primer odnosa doma~ih do dedi{~ine prednikov. Ni novih objektov, le stari so prenovljeni in vzdr`evani tako, da ohranjajo vsa merila v prostoru zna~ilne arhitekture. Najlep{e vzdr`evana in na doma~iji vidno poudarjena je stanovanjska hi{a. S prenovljeno fasado, ki tudi v preteklosti ni imela v ometu izoblikovanih arhitekturnih elementov, ohranja preprosto belo ploskev brez dodatnega kra{enja. Pa vendar tudi v tej preprostosti ~utimo napredek , ~utimo, da je v hi{i mladi rod, sve`ina iz`areva skozi drobne detajle, ki izoblikujejo stanovanjsko hi{o kot celoto. Stare elemente, kot so obstoje~a okna s polkni in vrata, so obnovili, nove odprtine v razmerju pokon~nega pravokotnika pa sicer sledijo zgledu obstoje~ih odprtin, vendar dodajajo nove elemente. Belino fasadne ploskve popestrijo z modno modro barvo samo nekaterih lesenih predelov. Okolica doma~ije je urejena z ob~utkom za krajino, v katero se ume{~a. Skrbno vzdr`evane zelenice obdajajo vsa poslopja, pe{~en je le dovoz. Zelenino trave dopolnjujejo le redka sadna drevesa ter nekaj okrasnih grmovnic ob vzno`ju hi{e. Posebno lepo je urejen zelenjavno-cvetli~ni vrt, ki ga obdaja li~en lesen plot.” Akcija Kme~kega glasa poteka pod okriljem Turisti~ne zveze Slovenije, ki je kmetiji Vajt – Petri~ podelila Priznanje s pe~atom gostoljubnosti za leto 2003, in sicer za 1. mesto v kategoriji kmetij. Obrazlo`itev: Priloga tednika Kme~ki glas Nata{a @i`ek Destrnik / Martinovih 95 let [e na mnoga leta! V ponedeljek, 20. oktobra, je na Destrniku praznoval 95. rojstni dan Martin Zor~i~. Zraven sorodnikov sta ga obiskala tudi `upan ob~ine Trnovska vas Karl Vurcer in `upan ob~ine Destrnik Franc Puk{i~. Martin Zor~i~ se je rodil 21. oktobra 1908 v Trnovskem Vrhu 43, kjer `ivi {e danes. Z `eno sta se pre`ivljala na manj{i kmetiji, saj ga je delo na zemlji in v vinogradu vedno veselilo. V zakonu so se jima rodile {tiri h~erke Lizika, Anica, Trezika in Kristina. Leta 1983 mu je umrla `ena. Od takrat pa do leta 1997, ko se je domov vrnila h~erka Trezika z mo`em Mirkom, je `ivel sam. H~erka Trezika in mo` Mirko sta si na doma~iji zgradila dom in ga vzela k sebi ter lepo skrbita zanj. Martin pri 95 letih {e vedno bere ~asopis brez o~al, gleda televizijo. Nikoli ni slabe volje, razveseli se vsakega, ki ga obi{~e, {e posebej pa je vesel vnukov in pravnukov. Na jesen `ivljenja ga Martin Zor~i~ s h~erkami in z `upanom ob~ine Trnovska vas Karlom Vurcerjem ter `upanom ob~ine Destrnik Francem Puk{i~em 4 razveseljuje 10 vnukov in 13 pravnukov. Zmago [alamun (Radio Tednik Ptuj) Ob~an - 17. december 2003 90 let Ignaca Bra~i~a Z ROKO V ROKI Vodilo leto{njega tedna Karitas, ki je potekal od 24. do 30. 11, je Z ROKO V ROKI. Roka ni samo del telesa, je tudi simbol z globoko vsebino. Z roko dajemo, delimo, kli~emo k sebi, pi{emo, igramo … z roko pa, `al, tudi koga zavrnemo, tepemo, pohuj{amo … Koliko dobrega lahko naredimo z roko in na koliko na~inov jo lahko zlorabljamo! Biti z roko v roki pomeni sprejeti druga~nost ljudi, sobivati z njimi, z njimi deliti usodo, pre`eti odnose do soljudi z ljubeznijo. Podajmo svojo roko v tem tednu in v tem zimskem ~asu tistemu, ki se po~uti odrinjen, izklju~en, zapostavljen in nekoristen, nepotreben in odpisan ~lan na{e dru`be. Stopimo v teden Karitas z roko v roki in z ljubeznijo v srcu. Pridru`imo se in po svojih mo~eh pomagajmo svojim bli`njim, da bodo za~utili na{o toplo roko. Ignac Bra~i~ je 4. julija v krogu doma~ih praznoval ~astitljiv jubilej90. rojstni dan. Predstavniki Dru{tva upokojencev Sv. UrbanDestrnik smo ga obiskali na njegovem domu, mu izro~ili darilo in za`eleli mnogo zdravja ter ~im manj bole~in, ki jih tiho prena{a. Kljub bolezni nas je z veseljem sprejel, pa tudi njegov zet in h~erka ter ostali sorodniki, ki so tisti dan pri{li k njemu, da bi proslavili njegov 90. rojstni dan. Ignaca vsi dobro poznamo, vemo da je vesele narave, da je bil rad med prijatelji in vsakomur pomagal. Sedaj pa mu pomagajo njegovi, vsi lepo poskrbijo za o~eta, dedka in pradedka. Povedal nam je, kako rad bi {e pri{el med nas, a ne more ve~. Na njegovem zgaranem obrazu so bile tudi solze, hotel jih je skriti, a so mu kar drsele po licih, pa tudi nam. Zahvaljeval se nam je za obisk in povabil, naj {e ve~krat pridemo, saj imajo sedaj do hi{e asfalt. Lepo je `iveti, a kaj ko so leta tako hitro minila, posebno tista, ko je bil {e zdrav. Julijana ^ernezel 102. rojstni dan Tilike Holc - Hedlove Tiliko Holc vsi dobro poznate, saj je najstarej{a ~lanica dru{tva. Letos smo ji prvi~ {li vo{~it v dom upokojencev na Ptuju, kjer je sedaj njen novi dom. Tilika je v tem letu zelo zbolela, zato so ji h~erka Erika, njen prijatelj Lojze, vnuka Mateja in Ton~i svetovali, da gre v dom. Bilo je tako hudo, da ji niso mogli ve~ pomagati doma. Obiskali smo jo predstavniki DU in ji prisr~no vo{~ili s {opkom ro` za njen 102. rojstni dan, nazdravili smo s kozarcem vina in zapeli njeno najljub{o pesem, ki jo je sama zelo rada prepevala. Julijana ^ernezel Spo{tovani ob~ani! Vse lepo pozdravljam, posebej {e krvodajalce. Spet so minili 4 meseci od na{e akcije. Napro{am vas, da spet pridete darovat kri, in to v ponedeljek, 22. decembra 2003. Prosim mlade fante in dekleta, da se odzovete – boste vsaj videli, ~e ste zdravi. Pregled je brezpla~en, pa {e malico dobi{. Bolj{e je kri darovati, kakor prejeti. Sedaj velja novi zakon, da pride{ v primeru bolezni prej na vrsto, ~e ima{ krvodajalsko izkaznico. V imenu bolni{nice, bolnikov in v svojem imenu vas lepo pozdravljam. Vesel bo`i~ in zdravo novo leto 2004 vam vsem `eli Sodelavci @K Sv. Urban 8. redna seja ob~inskega sveta IZVAJANJE ZIMSKE SLU@BE Ob~inski svetniki so se v petek, 7. novembra, sestali na 8. redni seji. @upan je svetnikom okvirno predstavil predlog prora~una Ob~ine Destrnik za leto 2004 v primerjavi s prora~unom za leto 2003. Direktor ob~inske uprave je nato podrobneje predstavil predlog prora~una. Obravnavali in v predlagani vi{ini so potrdili so pove~anje vrednosti povra~il za priklju~ke na vodovodno omre`je. Sprejeli so sklep za izvajanju zimske slu`be na lokalnih cestah in javnih poteh v ob~ini za sezono 2003–2004. Cena obojestransko splu`ene in posipane javne poti v dol`ini 1 km zna{a 2.200,00 tolarjev na asfaltnem cesti{~u in 2.400,00 na makadamskem cesti{~u. Izvajalci del bodo svoje delo prijavili na predlo`enih obrazcih mese~no ali najkasneje so 30. aprila 2004 v sprejemni pisarni Ob~ine Destrnik. Prav tako so v predlagani vi{ini potrdili tudi cene storitev re`ijskega obrata. V inventurno komisijo za popis obveznosti in terjatev so imenovali Jo`eta Flaj{mana, Janeza Irgla in Ven~eslava Krambergerja, v inventurno komisijo za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja pa so imenovali Marjana Ta{nerja, Ivana Slukana in Ivana Kara. Sprejeli so Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knji`nice Ivana Potr~a Ptuj. Predsednik nadzornega odbora Jo`ef Koro{ec je izrazil nestrinjanje v zvezi z razdelitvijo sredstev dru{tvom. Po razpravi je `upan predlagal, da direktor ob~inske uprave poda pojasnilo ~lanom nadzornega odbora na naslednji seji nadzornega odbora. Svetnik Jani Volgemut je izrazil nezadovoljstvo z vsebino Razpisa o pospe{evanju malega gospodarstva, objavljenega v Ob~anu, saj meni, da so zelo omejene mo`nosti prijaviteljev. V odgovoru je Miran ^eh pojasnil, da je Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem obravnaval Pravilnik o pospe{evanju malega gospodarstva in predlagal vsebino le-tega v sprejem ob~inskemu svetu. Razpis temelji na dolo~bah pravilnika, izvajanje dolo~b pravilnika pa je v pristojnosti ob~inske uprave. Sre~ko Vre~ar je opozoril na slabo stanje ceste Kramar - Irgl. @upan je izvajalca te ceste `e obvestil o reklamaciji, vendar se ta na povabilo ni odzval. Cesto je treba sanirati, po vsej verjetnosti pa bodo za sanacijo potrebna prora~unska sredstva ob~ine. Za novoletno okrasitev vasi je namenjenih 15.000,00 tolarjev na vas. Gera Poli~, RK Nata{a @i`ek Ob~an - 17. december 2003 5 Oktober – mesec varstva pred po`arom PODELILI KNJI@NE IN PRAKTI^NE NAGRADE V ponedeljek, 3. novembra, so Gasilska zveza Destrnik in `upan Franc Puk{i~ gostili tri u~ence, ki so se najbolje odrezali pri pisanju spisov in pesmi ter risanju risbic na temo Oktober – mesec varstva pred po`arom. Sodelovanje med {olo in gasilsko zvezo je postalo `e tradicionalno, saj u~enci vsako leto ustvarjajo na temo gasilstva. Najbolj{i izdelki so potem tudi nagrajeni. Knji`ne nagrade, ki jih je prispevala ob~ina, je podelil `upan Franc Puk{i~, prakti~ne nagrade pa sta izro~ila predsednik in poveljnik GZ Destrnik Janez in Marjan Irgl. Letos so nagradili tri mlade pesnike, ki so nam na podelitvi pesmi tudi prebrali. Nagrade so podelili @igu 112 Vnel se ogenj je v hi{i, Volgemutu (5. a), Anji Jan`ekovi~ (5. b) in Petri Kramberger (4. b). Poveljnik GZ Destrnik Marjan Irgl je predstavil program dela in aktivnosti v oktobru – mesecu varstva pred po`ari: 1.aktivnosti po dru{tvih, ki zajemajo pregled hidrantnega omre`ja po ob~ini, izobra`evanje in takti~no vajo, 2.razstava gasilske tehnike obeh dru{tev pred {olo na Destrniku, 3.izvedba operativno takti~ne vaje, 24. oktobra na kmetiji Franca Han`ela iz Svetincev 4. sodelovanje z O[ - pisanje spisov, pesmi in risanje risb, Po besedah `upana so u~enci s tem, da so vzeli nalogo resno in ustvarili kvalitetne izdelke, pokazali pomembnost po`arne varnosti za okolje, v katerem `ivijo, in za ob~ane, saj gasilstvo deluje na vrednotah, pomagati so~loveku, ko je ta v stiski. Skrb za po`arno varnost je ena temeljnih nalog lokalnih skupnosti in je v na{i ob~ini na zavidljivi ravni. K temu prav gotovo pripomore tudi dobro sodelovanje ob~ine z gasilsko zvezo in gasilskimi dru{tvi. Iz leta v leto pa se krepi tudi sodelovanje z osnovno {olo, kjer deluje Dru{tvo mladi gasilec. [ola je tudi povezovalna sfera med ob~ino, dru{tvi in mladimi, ki danes pi{ejo pesmi na temo varstva pred po`ari, jutri pa bodo `e sami pomagali skrbeti za po`arno varnost. Gasilska dru{tva se aktivno vklju~ujejo v razli~na dogajanja v ob~ini na kulturnem, {portnem, zabavnem in drugih podro~jih. @elja gasilskega vodstva ostaja, da bi program aktivnosti postal celoleten in ne samo program enega meseca. Ob~anom pa posredujejo nauk: “Bodimo pozorni, zmanj{ajmo po`are v svojem okolju in bodimo dober zgled mlaj{im generacijam, ki se od nas u~ijo!” Tekst in foto: Nata{a @i`ek DESTRNI[KI JUNAKI glej, be`ijo `e vse mi{i. Plinska cev je popustila in {e pe~ je zatajila. Nevihta grozna je pri{la, pod njo pa `ivali polna staja. hitro v hi{o se je splazil, ker pomagati `eli, br` gasilce obvesti. Gasilska sirena takoj zapela je, da je zbrala hitre gasilce vse. So prihiteli hrabri mo`je in pomagali re{iti `ivali te. Gasilci z avtom pridrvijo, hitro ogenj pogasijo. Brizga voda iz cevi, ogenj zdaj ve~ ne gori. ^e kje hi{a zagori, `e gasilski avto prihiti. Gasilec hi{o gasi, iz cevi voda mo~no pr{i. strela je v hlev udarila. Je zagorela streha stara, Sosed ogenj je opazil, GASILCI Stric Marjan je dobro gasil, zato je od gospodinje pohvalo dobil. Vsi mo`je so hrabri bili, junaki so prav vsi. V hi{i so {e ljudje, gasilec odhiti po nje. Hi{o so pogasili, ljudi re{ili, v gasilski dom so se vrnili. Ljudje spet pazijo, da ognjeni plameni hi{e ne oplazijo. Ljudi bi gasilska zveza re{ila, ~e bi se spet nesre~a zgodila. Anja Jan`ekovi~, 5. b Gasilci hi{o so re{ili, si priznanje prislu`ili. Gasilcem `elim veliko sre~e, Naj se to nam ne zgodi, a malo po`arov in nesre~e. da nam hi{a zagori. Ostanite zdravi in mo~ni, saj vas potrebujemo vsi. @iga Volgemut, 5. a Petra Kramberger, 4. b 6 Ob~an - 17. december 2003 POVZPELI SMO SE NA BO^ V devetletni osnovni {oli na~rtujemo v okviru {portne vzgoje dalj{e pohode, zato smo v leto{njem letu izbrali pohod na Bo~. 15.10. 2003 so se u~enci tretjih razredov devetletke zbrali ob 8. uri. Izleta se je udele`ilo 39 u~encev iz obeh {ol. Razdeljeni so bili v manj{e skupine, ki so jih vodile {tiri u~iteljice. Tako je bila zagotovljena najve~ja varnost in nadzor nad slehernim u~encem. Z avtobusom smo se peljali do planinske ko~e na Bo~u. Tam smo se po uvodnem razgovoru o navodilih, ki zagotavljajo temeljno varnost, in o skrbi za varstvo narave za~eli vzpenjati po gozdu. Po nekaj minutah hoje smo slekli odve~na obla~ila in se namalicali. Nato smo pot proti vrhu nadaljevali brez ve~jih postankov. Na vrh Bo~a smo prispeli prijetno utrujeni. Povzpeli smo se tudi na razgledni stolp, vendar se zaradi megle in hladnega vremena na njem nismo dolgo zadr`evali. Preden smo za~eli sestopati v dolino, smo se posladkali s ~okoladami in si nabrali novih mo~i in energije. Ko smo se vrnili do ko~e, smo si odpo~ili in se igrali na igralih. Ob 13. uri nas je avtobus odpeljal nazaj proti Destrniku. S pohoda smo prispeli zadovoljni in polni vtisov. Dosegli smo tudi enega izmed zastavljenih ciljev {portne vzgoje v tretjem razredu devetletke: poznavanje {portne opreme, pravil varne hoje in obna{anja v gorah. Daniela Spevan 4. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARSTVA @IVALI KAKO SKRBETI ZA @IVALI? V petek, 3. oktobra, smo se u~enci, star{i in u~itelji zbrali na dvori{~u za {olo. U~enci so pripeljali svoje doma~e `ivali. Videli smo lahko muce, pse, hr~ke, razli~ne ptice, `elvo, zajca, divjega pra{i~ka in konje. Obiskal nas je tudi veterinar, ki smo ga lahko vpra{ali o prehrani, negi, gibanju in o tem, kako naj skrbimo za na{e `ivali. Izvedeli smo, da moramo biti pazljivi do `ivali, predvsem v hudi vro~ini pa paziti tudi na to, da na{a `ival ni nikoli brez sve`e vode ali izpostavljena soncu. Kadar se odlo~imo imeti `ival, moramo vedeti, da ta potrebuje veliko na{ega ~asa, nege in ljubezni. Dobili smo tudi razli~ne prospekte veterinarske ambulante, svin~nike in radirke. Sre~anja se je udele`ilo veliko otrok, ki so pokazali pribli`no 30 `ivali, nekateri pa so jih pri{li samo pogledat. Popoldan je v prijetnem vzdu{ju kar prehitro minil. Nata{a Ranta{a Dr`avno prvenstvo v skokih z male pro`ne ponjave V sredo, 26. 11. 2003, je na O[ Destrnik-Trnovska vas potekalo dr`avno prvenstvo v skokih z male pro`ne ponjave. Tekmovanja so se udele`ili tekmovalci in tekmovalke iz vse Slovenije. Pri{li so s Primorskega, iz Prekmurja, z Dolenjskega ter iz okoli{kih mest in ob~in. Potekalo je v razli~nih kategorijah: mlaj{e deklice, mlaj{i de~ki, starej{e deklice, starej{i de~ki, dijakinje in dijaki. @e ogrevanje je obetalo zanimive izvedbe in atraktivne skoke. Skoraj 200 tekmovalcev in tekmovalk je v sedmih kategorijah tekmovalo za naslove dr`avnih prvakov v ekipni in posami~ni konkurenci. Ob~an - 17. december 2003 Vsi mentorji, trenerji in u~itelji tekmovalcev so si bili enotni v oceni o zelo uspe{ni organizaciji tekmovanja, ki je v vseh pogledih lepo uspelo. Pokazali smo se kot uspe{ni gostitelji, gostom smo pokazali {olo in vse na{e aktivnosti. Bili so prijetno presene~eni nad na{im delom in pogoji, ki jih imamo. U~enci na{e {ole so z velikim zanimanjem opazovali dogajanje ter z bu~nim navijanjem veliko pripomogli k odli~nim izvedbam vaj in k spro{~enemu vzdu{ju med tekmovalci. Spletla se je marsikatera nova prijateljska vez, predstavniki Zavoda RS za {olstvo in {port pa so obljubili, da se zaradi vseh lepih dogodkov na prvenstvu naslednje leto zopet sre~amo pri nas. U~itelj [V: Branko Lah 7 DELOVNA AKCIJA V JIR[OVCIH Preteklo zimo so bile ugodne sne`ne razmere, zato se je porodila zamisel nekaterih va{~anov Jir{ovcev, da bi lahko imeli smu~arsko skakalnico. 12. marca 2003 je bila ustanovljena Sekcija smu~arskih skakalcev [portnega dru{tva Destrnik. Odlo~ili so se, da bodo za~eli s pripravami za ureditev dveh skakalnic, in sicer velike od 23 do 25 m in male: 9 m. Ve~ja skakalnica je dokon~ana in ~aka na leto{nji sneg, medtem ko manj{o {e urejajo. Poleg doma~inov so se akcij udele`evali tudi ljubitelji skokov iz sosednjih vasi in od drugod, akcija pa {e vedno poteka. Vlo`enih je bilo veliko ur trdega dela, truda in dobre volje vseh prista{ev tega {porta. Najbolj zaslu`en za akcijo je [tefan Samec, ki je delo tudi organiziral. Vsi, ki vas ta {port navdu{uje, pridite v Jir{ovce 2. januarja 2004 na smu~arske skoke, seveda ~e bo sneg. ^e ga ne bo, bodo skoke izvedli ob prvi prilo`nosti. Sekcija smu~arskih skokov [portnega dru{tva Destrnik si `eli ~im ve~ sodelovanja z drugimi podobnimi dru{tvi, ~im ve~ zimske idile in dobrih skokov oz. poletov. Jasmina Bauman BILI SMO NA POLETNEM [PORTNEM TEDNU OB BA[KEM JEZERU V AVSTRIJI Od 21. do 27. septembra 2003 je pet deveto{olcev – Jasmina Hauptman, Natalija Hauptman, Ale{ Po`egar, Benjamin Vr{i~ in David Kramar – ter u~itelj {portne vzgoje Branko Lah pre`ivelo poletni {portni teden ob Ba{kem jezeru na avstrijskem Koro{kem. Tam se je zbralo okoli 1000 u~encev osnovnih in srednjih {ol iz Italije, Avstrije, Nem~ije, Slovenije, Hrva{ke in Mad`arske z namenom dru`enja, izpopolnjevanja v pogovorni nem{~ini in osvajanja {portnih spretnosti v kolesarjenju, poletnem biatlonu, orientacijskem teku, 8 odbojki na mivki, {portnem plezanju in lokostrelstvu, spoznali pa smo tudi naravne in kulturne znamenitosti Koro{ke. 21. septembra 2003 smo se ob dvanajsti uri odpeljali izpred {ole v Destrniku proti na{emu cilju: Ba{kemu jezeru v Avstriji. Prijazni organizatorji so nas pri~akali, nam razdelili majice, sledilo je skupinsko fotografiranje in prevzem koles. Nato je sledila namestitev v apartmajih dru`ine Lu~ovnik in ogled bli`nje okolice. 22. septembra smo igrali odbojko na mivki, na{ nasprotnik je bila ekipa sovrstnikov iz Hrva{ke. Popoldan smo obiskali Vrbsko jezero, po katerem smo se popeljali z ladjico, pot smo nadaljevali na triinpetdeset metrov visok razgledni stolp Piramidenkögel, ki nudi obiskovalcem zares ~udovit razgled. Ve~er smo pre`iveli v Beljaku, kjer je bila v {portni dvorani otvoritev sre~anja oziroma sprejem, na katerem sta se David in Natalija predstavila z nastopom v narodnih no{ah, Jasmina pa je nosila Slovenijo – da ne bo pomote – tablo s tem napisom. Sre~ali smo tudi Brankovega znanca, ki se je naslednji ve~er izkazal s povabilom na sok in tortice. 24. septembra smo obiskali Minimundus v Celovcu, kjer so svetovne gradbene znamenitosti predstavljene v zmanj{anem merilu in je nekak{en svet v malem. Popoldne smo plezali po plezalni steni in streljali z zra~no pu{ko – priprava na biatlon. V sredo, 25. septembra 2003, smo se prebudili v de`evno jutro, zato smo se dopoldan potepali po nakupovalnem centru v Beljaku. Obiskali smo tudi `ivalski vrt. V ~etrtek, 26. septembra, smo obiskali tromejo (Slovenije, Italije in Avstrije). Na vi{ino 1509 metrov smo se prepeljali s sede`nico, bilo je zelo sve`e. Popoldne smo vadili za biatlon, streljali smo z loki in tudi z zra~no pi{tolo, kar dobro nam je {lo od rok. Sprostitev je bilo rolanje, ki ga vsi obvladamo bolj{e kot streljanje. Po ve~erji smo se odpravili na pohod z baklami, sledil je ples v kampu. V petek, 27. septembra 2003, smo se najprej udele`ili orientacijskega teka, nato pa {e poletnega biatlona: najprej smo skakali v vre~ah, sledil je tek, pa hoja s hoduljami in nato streljanje z zra~nimi pu{kami in loki, potem pa ~im hitreje na cilj – ciljni tek se temu re~e. Osvojili smo ~etrto mesto. Zaklju~na zabava je bila v znamenju ~udnih ob~utkov, predvsem `alosti, da se poslavljamo od novih prijateljev. V soboto, 28. septembra, smo se odpravili v smeri Slovenije proti Destrniku, Trnovski vasi in Mariboru. Polni vtisov s ~udovitega tedna v Avstriji smo spet v {oli. Dnevnike prebral in zapisal: Branko Lah Ob~an - 17. december 2003 17. december 2003 Leto VIII, {tevilka 6 VSEBINA 1. ODLOK o ustanovitvi javnega zavoda Knji`nica Ivana Potr~a Ptuj 5. SKLEP o dolo~itvi izhodi{~nih cen strojnih in prevoznih storitev re`ijskega obrata 2. SKLEP 3. SKLEP o dolo~itvi javne infrastrukture na podro~ju kulture 4. SKLEP o soglasju k zahtevku za pove~anje cene proizvodnje in distribucije vode po vodovodni mre`i v ob~ini Destrnik Komunalnemu podjetju Ptuj d.d. 1. Na podlagi 3. ~lena Zakona o zavodih (Uradni list RS, {t. 12/91, {t. 17/91-1, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odlo~ba US, 8/96 in 36/00), 1. odstavka 26. ~lena in 135. ~lena Zakona o uresni~evanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, {t. 96/02) in 20. ~lena Zakona o knji`ni~arstvu (Uradni list RS, {t. 87/01) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na seji 07. 11. 2003 sprejel ODLOK o ustanovitvi javnega zavoda Knji`nica Ivana Potr~a Ptuj I UVODNA DOLO^ILA 1. ~len S tem odlokom Mestna ob~ina Ptuj in Ob~ine Destrnik, Gori{nica, Hajdina, Jur{inci, Kidri~evo, Markovci, Maj{perk, Videm, Zavr~ in @etale (v nadaljevanju: ob~ine, ustanoviteljice) ustanavljajo javni zavod Knji`nica Ivana Potr~a Ptuj (v nadaljevanju: zavod) za izvajanje javne slu`be na podro~ju knji`ni~ne dejavnosti. 2. ~len V aktu uporabljeni in zapisani izrazi v slovni~ni obliki za mo{ki spol se uporabljajo kot nevtralni za `enski in mo{ki spol. 3. ~len S tem odlokom se ureja status, organiziranost zavoda in vsebina dela zavoda, dejavnost zavoda, vrste gradiva, organi zavoda, knjigovodstvo in finan~no poslovanje zavoda, premo`enje, viri in na~in pridobivanja sredstev za delo zavoda, nastopanje v pravnem prometu, varovanje poslovne tajnosti, splo{ni akti zavoda, medsebojne pravice in obveznosti ter na~in dolo~anja dele`ev ob~in pri sofinanciranju. Ob~an - 17. december 2003 6. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d.o.o. 7. SKLEP o ceni izvajanja zimske slu`be na LC in javnih poteh v Ob~ini Destrnik za sezono 2003/2004 II STATUSNE DOLO^BE 1 Ime, sede` in pravni status zavoda 4. ~len Ime zavoda je Knji`nica Ivana Potr~a Ptuj. Skraj{ano ime zavoda je KIP Ptuj. Sede` zavoda je Pre{ernova ulica 33–35, Ptuj. Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premo`enjem, s katerim razpolaga. Zavod je vpisan v sodni register pri Okro`nem sodi{~u na Ptuju pod {tevilko 1/127-00. 2. Pe~at zavoda 5. ~len Zavod ima in uporablja okrogli pe~at, premera 35 mm, v katerem je oblika ptujskega grba. Zgornji del grba je v obliki odprte knjige, iz katere se dvigujejo razpeti listi in se spreminjajo v ptice. Na zunanjem obodu je izpisano: Knji`nica Ivana Potr~a Ptuj. Zavod ima in uporablja tudi pe~at okrogle oblike, premera 20 mm z enako vsebino kot pe~at iz prvega odstavka tega ~lena. Pe~at iz prvega odstavka tega ~lena uporablja zavod v pravnem prometu za `igosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih po{ilja organom, organizacijam, dru{tvom, ob~anom in uporabnikom. Pe~at iz drugega odstavka tega ~lena uporablja zavod predvsem za `igosanje finan~ne in knjigovodske dokumentacije. Knji`nica uporablja tudi posebne pe~ate za ozna~evanje pripadnosti gradiva. [tevilo posameznih pe~atov, njihovo uporabo, na~in varovanja in uni~evanja ter delavce, ki so zanje odgovorni, dolo~i direktor. III ORGANIZIRANOST ZAVODA IN VSEBINA DELA ZAVODA 6. ~len Zavod je ustanovljen in organiziran kot osrednja obmo~na knji`nica za obmo~je, ki ga odreja Pravilnik o pogojih za izvajanje knji`ni~arskih dejavnosti kot splo{ne slu`be. 1 Notranja organizacija 7. ~len Zavod ima naslednje oddelke: - {tudijski oddelek - mladinski oddelek - domoznanski oddelek - oddelek potujo~e knji`nice - oddelek nabave in obdelave in slu`be: - slu`bo za razvoj mre`e in - upravno-tehni~na slu`bo 8. ~len Zavod organizira v zainteresiranih ob~inah svoje stalne enote in izposojevali{~a, svojo dejavnost pa vr{i tudi z bibliobusom. 9. ~len Delo zavoda je javno. Javnost dela zavod zagotavlja z obve{~anjem o svojem delu, z informacijami o dopolnjevanju knji`ni~nega gradiva ter s poro~ili o dejavnosti in opravljenem delu. 10. ~len S svojo organiziranostjo in delom se zavod povezuje in deluje v enotnem knji`ni~noinformacijskem sistemu. Enotnost knji`ni~no-informacijskega sistema zagotavlja zlasti z: - mati~no dejavnostjo, - enotno strokovno obdelavo gradiva, - enotnim na~inom zbiranja in obdelave informacij in podatkov, - enotnim vodenjem katalogov in druge dokumentacije knji`ni~nega gradiva, - razvijanjem medknji`ni~ne izposoje knji`ni~nega gradiva in - s polnopravnim ~lanstvom v sistemu Cobiss. 9 11. ~len V sklopu slu`be za razvoj mre`e zavod razvija strokovnost in organiziranost knji`ni~ne dejavnosti, skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev knji`nice in drugih, ki urejajo in posredujejo knji`ni~no gradivo, in usmerja knji`ni~no gradivo, ki ga knji`nice izlo~ajo. 12. ~len Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda izvajajo ob~ine, ustanoviteljice. IV DEJAVNOST ZAVODA 13. ~len Dejavnost zavoda je javna slu`ba, katere izvajanje je v javnem interesu. 14. ~len V okviru svoje dejavnosti zavod opravlja zlasti naslednje naloge: - zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knji`ni~nega gradiva, - zagotavljanje dostopa do knji`ni~nega gradiva in elektronskih publikacij, - izdelovanje knji`ni~nih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, - posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, - zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva za obmo~je, ki ga pokriva, - sodelovanje v medknji`ni~ni izposoji in posredovanju informacij, - pridobivanje in izobra`evanje uporabnikov, - informacijsko opismenjevanje, - varovanje knji`ni~nega gradiva, ki je kulturni spomenik in - drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo, - sodeluje v vse`ivljenjskem izobra`evanju, - zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splo{no dostopna na elektronskih medijih, - organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene vzpodbujanju bralne kulture, - organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami, - organizira kulturne prireditve, ki so povezane z njegovo dejavnostjo, - zagotavlja storitve za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami, - prireja seminarje, strokovna posvetovanja, te~aje, predavanja, - vzdr`uje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini, - izmenjuje knji`ni~ne prireditve in razstave, - pripravlja in izdeluje vrste publikacij v knji`ni in neknji`ni obliki, - nudi strokovno pomo~ vsem knji`nicam s svojega obmo~ja. Javna slu`ba je tudi dejavnost knji`ni~nega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju: - pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema in 10 - dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu. Poleg nalog iz prej{njih odstavkov lahko opravlja zavod tudi naslednje naloge: - organizacijo, pripravo in izvedbo kongresov, posvetovanj, seminarjev, predavanj, proslav in drugih prireditev komercialne narave, - oddajanje dvoran in drugih prostorov, - posojanje tehni~ne opreme in nudenje tehni~nih storitev, - nudenje pogodbene storitve v okviru svoje dejavnosti interesentom, - informativno-propagandno in zalo`ni{ko dejavnost, namenjeno izvajanju registrirane dejavnosti, ki ni javna slu`ba. Opravljanje dejavnosti iz tretjega odstavka tega ~lena ne sme ogroziti izvajanja javne slu`be. 18.~len Zavod zbira vse vrste knji`ni~nega gradiva: objavljene tiske, zvo~ne, strokovne, elektronske ali kako druga~e tehni~no izdelane zapise, ki so namenjeni za potrebe kulture, izobra`evanja, raziskovanja in informiranja. Knji`ni~no gradivo so tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo, namenjeno potrebam iz prej{njega odstavka. 15. ~len Zavod se lahko povezuje v zveze in druga strokovna zdru`enja. 20. ~len Direktor zavoda organizira in vodi poslovanje ter strokovno delo zavoda. Je poslovni in programski direktor. Predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Direktorja zavoda imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa. Mandat direktorja traja pet let, direktor je po preteku mandata lahko ponovno imenovan. Na podlagi sklepa o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta zavoda njegov predsednik, po predhodnem soglasju ob~in, ustanoviteljic. 16. ~len Zavod lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, ~e je ta namenjena opravljanju knji`ni~ne dejavnosti kot javne slu`be. 17. ~len Dejavnost zavoda je v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti razvr{~ena v: DE/22.110 Izdajanje knjig DE/22.130 Izdajanje revij in periodike DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvo~nega zapisa DE/22.150 Drugo zalo`ni{tvo DE/22.230 Knjigove{tvo DE/22.310 Razmno`evanje zvo~nih zapisov DE/22,320 Razmno`evanje video zapisov DE/22.330 Razmno`evanje ra~unalni{kih zapisov G/52.488 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln I/60.240 Cestni tovorni promet K/70.200 Dajanje lastnih nepremi~nin v najem K/70.330 Dajanje pisarni{ke in ra~unalni{ke opreme v najem K/72.300 Obdelava podatkov K/72.400 Omre`ne podatkovne storitve K/72.600 Druge ra~unalni{ke dejavnosti K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podro~ju dru`boslovja K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podro~ju humanistke K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmno`evanje K/7 4.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov K/74.873 Druge poslovne dejavnosti O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve O/92.511 Dejavnost knji`nic O/92.522 Varstvo kulturne dedi{~ine Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. V. VRSTE GRADIVA VI. ORGANI ZAVODA 19. ~len Organi zavoda so: - direktor - svet zavoda - strokovni svet 1 Direktor 21. ~len Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razre{itvijo direktorja pridobiti soglasje ob~in, ustanoviteljic, ki imajo v lasti ve~ kot polovico ustanoviteljskega dele`a glede na {tevilo prebivalcev, in mnenje ob~in, ki so na zavod s pogodbo prenesle opravljanje te dejavnosti, ter mnenje strokovnih delavcev zavoda. Soglasja in mnenja se nana{ajo na kandidata za direktorja, ki ga predlaga svet zavoda izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje. ^e ob~ine, ustanoviteljice ali ob~ine, pogodbenice in strokovni delavci ne odgovorijo v roku 60 dni, se {teje, da so bila soglasja podana oziroma mnenja pozitivna. Po pridobitvi soglasij in mnenj svet zavoda imenuje direktorja z ve~ino glasov vseh ~lanov sveta. 22. ~len Med za~asno odsotnostjo nadome{~a direktorja delavec, ki ga s splo{nim pooblastilom pooblasti direktor. Poobla{~eni delavec ima v ~asu nadome{~anja vse pristojnosti, dolo~ene v pooblastilu direktorja. 23. ~len Naloge direktorja so: - organizira delo zavoda, sprejema strate{ki na~rt in program dela s finan~nim na~rtom, - sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, - sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, sprejema kadrovski na~rt, Ob~an - 17. december 2003 - sprejema na~rt nabav in odprodaje osnovnih sredstev ter investicijskega vzdr`evanja, - sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vpra{anja v zvezi z delovanjem zavoda, - poro~a ob~inam, ustanoviteljicam in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda, - pripravi letno poro~ilo, - sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, ~e jo zavod ima in - opravlja druge naloge, dolo~ene z ustanovitvenim aktom. K aktom iz druge, tretje, ~etrte, pete, {este, sedme in enajste alinee prej{njega odstavka daje soglasje svet zavoda. Direktor je dol`an o svojih ugotovitvah v zvezi s strokovnim delom obve{~ati strokovni svet zavoda ter sprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za napredek strokovnega dela. Direktor je samostojen pri opravljanju poslov iz svojega delovnega podro~ja. Za svoje delo je odgovoren svetu zavoda. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika. Pri izvr{evanju svoje funkcije ima direktor v delovnem procesu pravico in dol`nost dolo~ati in odrejati dela in naloge posameznim delavcem ali skupini delavcev za izvr{itev dolo~enih zadev v skladu z dolo~bami splo{nih aktov zavoda. V pravnem prometu zastopa in predstavlja zavod direktor neomejeno in je poobla{~en za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finan~nega na~rta (letnega izvedbenega na~rta), razen: - pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta zavoda, - pogodb, ki se nana{ajo na nepremi~nine, ki jih ima zavod v upravljanju, za katere je potrebno soglasje lastnika. 24. ~len Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba, - opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva, - pet let vodstvenih delovnih izku{enj, - znanje enega svetovnega jezika, - poznavanje dejavnosti s podro~ja kulture, - vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s podro~ja upravljanja. Kandidat mora predlo`iti program dela in razvoja zavoda. V kolikor kandidat nima opravljenega bibliotekarskega izpita, ga mora (v primeru imenovanja) opraviti najkasneje v dveh letih. 25. ~len Direktor sklene delovno razmerje za dolo~en ~as, za ~as trajanja mandata. Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v istem zavodu za nedolo~en ~as, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim na~rtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje. Pravice in dol`nosti delodajalca v razmerju do direktorja zavoda izvaja svet zavoda, ki Ob~an - 17. december 2003 sklepa pogodbe o zaposlitvi. 26. ~len Direktor je lahko razre{en pred potekom ~asa, za katerega je imenovan. Svet zavoda razre{i direktorja: - ~e direktor sam zahteva razre{itev, - ~e nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih iz delovnih razmerij preneha delovno razmerje po samem zakonu, - ~e direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splo{nih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvr{uje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi, - ~e s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzro~i zavodu ve~jo {kodo ali ~e zanemarja ali malomarno opravlja svoje dol`nosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale huj{e motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda, - zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je zavod ustanovljen ali zaradi prenosa ustanoviteljstva. Svet zavoda je dol`an seznaniti direktorja o razlogih za razre{itev in mu dati mo`nost, da se o njih izjasni v roku 60 dni. 27. ~len ^e direktorju pred~asno preneha mandat oziroma ~e nobeden izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet zavoda imenuje vr{ilca dol`nosti direktorja izmed strokovnih delavcev knji`nice oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar najve~ za eno leto. 28. ~len Zoper odlo~itev o razre{itvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo, ~e meni, da je bil kr{en za razre{itev dolo~en postopek in da je kr{itev lahko bistveno vplivala na odlo~itev ali da niso podani razlogi za razre{itev iz predhodnega ~lena. Zahteva za sodno varstvo se vlo`i v petnajstih dneh po prejemu odlo~itve o razre{itvi pri pristojnem sodi{~u. 2. Svet zavoda 29. ~len Svet zavoda (v nadaljevanju: svet) ima naslednje naloge: - nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda, spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda, - predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja, ocenjuje delo direktorja, - daje soglasje k strate{kemu na~rtu, programu dela, finan~nemu na~rtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu na~rtu, na~rtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, pogodbam o investicijah, ter nadzira njihovo izvajanje, - daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin, - imenuje in razre{uje direktorja, sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in potrjuje letno poro~ilo zavoda. 30. ~len Svet veljavno razpravlja in odlo~a na sejah. Seje sveta se sklicujejo po potrebi. Sklicuje in vodi jih predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednika in namestnika izvolijo ~lani sveta na prvi seji izmed svojih ~lanov. Predsednik sveta mora sklicati sejo, ~e to zahteva direktor, ob~ine ustanoviteljice oziroma njihovi predstavniki. ^e predsednik sveta odkloni sklic, skli~e sejo direktor zavoda. Svet sprejema odlo~itve z ve~ino glasov vseh ~lanov. ^lani sveta glasujejo javno z dviganjem rok, razen ~e se ne odlo~ijo, da o posameznem predlogu glasujejo tajno. 3l. ~len Svet {teje pet ~lanov. Svet sestavljajo predstavniki ob~in, ustanoviteljic, ki jih izmed strokovnjakov s podro~ja javnega dela zavoda, financ in pravnih zadev imenujejo ob~ine, ustanoviteljice, in sicer: - Mestna ob~ina Ptuj – 2 predstavnika, - ob~ine levega brega Drave (Destrnik, Gori{nica, Jur{inci in Markovci) – 1 predstavnik, - ob~ine desnega brega Drave (Hajdina, Kidri~evo, Maj{perk, Videm, Zavr~ in @etale) – 2 predstavnika. ^lane sveta imenujejo ob~ine po dele`u prebivalcev, ki jih pokrivajo. Predstavnik, ki zastopa ve~ ob~in v svetu, mora biti vsak mandat iz druge ob~ine. Svet zavoda sklepa veljavno, ~e je na seji navzo~a ve~ina ~lanov sveta. Podrobnej{e delovanje uredi svet s poslovnikom. 32. ~len Predsednik sveta 60 dni pred iztekom mandata ~lanov sveta pozove ob~ine, ustanoviteljice za imenovanje novih predstavnikov v svet. 33. ~len ^lan sveta je lahko razre{en pred potekom mandata, za katerega je bil imenovan, ~e: - sam zahteva razre{itev, - se ne udele`uje sej, - pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, - ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno, - ~e s svojim ravnanjem {koduje delu in ugledu zavoda. O pred~asni razre{itvi ~lana sveta odlo~a na predlog sveta ali direktorja ob~ina oziroma ob~ine, ustanoviteljice, ki so ~lana imenovale. V primeru pred~asne razre{itve ~lana se za ~as do izteka mandata imenuje novi ~lan po istem postopku, kot je bil imenovan razre{eni ~lan. 34. ~len ^lani sveta se imenujejo za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani. 3 Strokovni svet 35. ~len Strokovni svet sestavljajo posamezniki, ki lahko s svojimi strokovnimi oziroma poslovnimi izku{njami in javnim ugledom prispevajo k bolj{emu delovanju zavoda. 11 36. ~len Zavod ima strokovni svet, ki ima naslednje naloge: - spremlja in ocenjuje delovanje zavoda in politiko njegovih ustanoviteljev, - ugotavlja ustreznost strate{kega na~rta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, - obravnava vpra{anja s podro~ja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za re{evanje teh vpra{anj, - daje predhodno mnenje ob~inam, ustanoviteljicam k imenovanju in razre{itvi direktorja zavoda, - daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi, ~e jo zavod ima, - daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda. 37. ~len Strokovni svet ima {est ~lanov: - dva ~lana imenujejo zaposleni, pri ~emer je eden izvoljen izmed vseh zaposlenih, drugi pa izmed strokovnih delavcev, - dva ~lana imenuje Kulturni{ka zbornica RS in - dva ~lana Zveza splo{nih knji`nic. Za ~lana strokovnega sveta je ~lan lahko imenovan najve~ dvakrat. Volitve predstavnikov delavcev se uredijo v aktu, ki ga sprejme direktor v soglasju s svetom. Volitve se razpi{ejo najve~ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata. Direktor mora pozvati predlagatelje k dostavi predlogov najmanj 90 dni pred potekom mandata. Na prvi konstitutivni seji ~lani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika. Mandat ~lanov strokovnega sveta traja 5 let. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Strokovni svet zavoda sklepa veljavno, ~e je na seji navzo~a ve~ina ~lanov sveta. Strokovni svet zavoda sprejema odlo~itve z ve~ino glasov vseh ~lanov. Podrobnej{e delovanje uredi strokovni svet zavoda s poslovnikom. VII SKUPNE DOLO^BE ZA SVET ZAVODA IN STROKOVNI SVET 38. ~len Prvo konstitutivno sejo sveta in strokovnega sveta skli~e direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov. Svetu pri~ne te~i mandat z dnem konstituiranja. Strokovnemu svetu pri~ne te~i mandat z dnem konstituiranja. VIII KNJIGOVODSTVO IN FINAN^NO POSLOVANJE ZAVODA 39. ~len Zavod vodi knjigovodstvo in knjigovodske evidence po na~elih in pravilih, ki jih dolo~a zakon. Za pravilno in zakonito vodenje knjigovodstva in knjigovodskih evidenc odgovarjata ra~unovodja in direktor zavoda. IX. PREMO@ENJE 12 40. ~len Premo`enje zavoda, ki se nahaja v Mestni ob~ini Ptuj, je last Mestne ob~ine Ptuj, v ostalih izposojevali{~ih je last tiste ob~ine, v kateri je izposojevali{~e. Bibliobus je last vseh ob~in, ki so ga financirale, v vi{ini dele`a financiranja. Z bibliobusom upravlja zavod. Za upravljanje s premo`enjem je zavod odgovoren vsaki od ob~in – glede na dele` premo`enja. Knjige so last ob~in – glede na vlo`ena sredstva za nakup, z njimi pa upravlja zavod. 41. ~len Zavodu se dajejo v upravljanje premi~nine in nepremi~nine, ki le`ijo na parc. {t. 1342 in 1343, obe pripisani pri vl. {t. 811 k.o. Ptuj. X VIRI IN NA^IN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA 42. ~len Zavod pridobiva sredstva za delo oziroma za izvajanje dejavnosti: a) iz javnih virov za opravljanje javne slu`be: - iz sredstev dr`avnega prora~una za nakup knjig in ra~unalni{ke opreme, - iz sredstev dr`avnega prora~una za izvajanje posebnih nalog osrednje obmo~ne knji`nice, - iz sredstev prora~unov ob~in, ustanoviteljic za materialne stro{ke in stro{ke dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knji`ni~nega gradiva, z uporabo referen~ne zbirke in bibliobusa ter z delovanjem skupnih slu`b, - iz sredstev prora~unov ob~in, ustanoviteljic za nakup knjig za dosego minimalnega standarda, najmanj po normativih, ki jih dolo~i Ministrstvo za kulturo, - iz sredstev prora~unov ob~in, ustanoviteljic za financiranje ostalih izposojevali{~ v ob~inah oziroma za zagotavljanje knji`ni~arske mre`e; b) iz nejavnih virov za opravljanje javne slu`be: - s pobiranjem ~lanarine, zamudnin in opominov, - s storitvami fotokopiranja in izposojo video gradiva, - iz sredstev drugih uporabnikov, - z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov, na na~in in pod pogoji dolo~enimi z zakonom, - z oddajanjem prostorov za potrebe razstav, seminarjev, sre~anj in podobno; c) s prodajo blaga in storitev na trgu. 43. ~len Sredstva za izvajanje javne slu`be zagotavljajo ob~ine, ustanoviteljice in drugi pogodbeni partnerji na podlagi pogodbe ter na osnovi usklajenega programa dela in finan~nega na~rta, pripravljenih skladno s pogoji iz 36. ~lena Zakona o knji`ni~arstvu, h katerima so podale soglasje ob~ine, ustanoviteljice in pogodbeni partnerji. 44. ~len V primeru, da posamezna ob~ina, ustanoviteljica ali pogodbeni partner ne izpolnjuje svojih obveznosti do zavoda po tem odloku, mora zavod o tem obvestiti ostale ob~ine, ustanoviteljice in Ministrstvo za kulturo. 45. ~len O na~inu razpolaganja s prese`kom prihodkov nad odhodki odlo~a na predlog direktorja svet. Ta sredstva se uporabljajo le za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda. Sredstva od prodaje proizvodov in storitev, ustvarjenih na trgu, lahko zavod deli v skladu z zakonodajo in s sprejetim finan~nim na~rtom, vendar le za razvoj dejavnosti zavoda. 46. ~len O na~inu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odlo~ajo na predlog direktorja, po predhodnem soglasju sveta zavoda, ob~ine, ustanoviteljice in pogodbene partnerice, ki so pokrile svoje obveznosti v skladu s sprejetim finan~nim na~rtom zavoda. XI NASTOPANJE V PRAVNEM PROMETU 47. ~len Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj ra~un. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi finan~nimi sredstvi, s katerimi upravlja. XII VAROVANJE POSLOVNE TAJNOSTI 48. ~len Za poslovno tajnost {tejejo podatki in listine, katerih nepoobla{~ena objava ali posredovanje bi {kodovala interesom ali ugledu zavoda. 49. ~len Za poslovno tajnost se {tejejo podatki in listine: - osebni podatki o ~lanih knji`nice, - podatki in dokumenti, ki so s predpisi dolo~eni za poslovno tajnost, - podatki in listine, ki jih svet dolo~i za poslovno tajnost, - podatki in listine, ki jih zavodu zaupno sporo~ijo pristojni organi ali druge organizacije in - dokumenti v knji`nici zaposlenih delavcev. Poleg listin so lahko poslovna tajnosti tudi predmeti, npr. nosilci zvoka ali slike, CDromi, ra~unalni{ke baze podatkov, na~rti, vzorci ... 50. ~len Dokumente in podatke, ki se {tejejo za poslovno tajnost, morajo varovati vsi delavci zavoda. Delavec je dol`an varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja v zavodu. Kr{itev poslovne tajnosti se {teje za huj{o kr{itev delovnih obveznosti. Dokumenti in podatki, dolo~eni kot tajnost, se ne smejo sporo~iti ali odstopiti drugim, razen ~e je to z zakonom dolo~eno. ^e je za izvr{evanje dela zavoda nujno, se smejo podatki in dokumenti sporo~iti pristojnim organom. Ob~an - 17. december 2003 Osebni podatki delavcev zavoda se smejo uporabljati samo za namene, za katere so zbrani. Le s soglasjem delavca sme direktor posredovati podatke za drugo rabo oziroma namene. Listine in podatke, ki {tejejo za poslovno tajnost, sme posredovati poobla{~enim organom le direktor knji`nice. XIII SPLO[NI AKTI ZAVODA 51. ~len Zavod ima naslednje splo{ne akte: - akt o sistemizaciji delovnih mest, ki mora biti v skladu s pravilnikom, izdanim na podlagi 2. odstavka 36. ~lena Zakona o knji`ni~arstvu oziroma s sprejetimi normativi in standardi, - splo{ni akt o varstvu pri delu in po`arni varnosti, - splo{ne akte o knjigovodstvu, finan~nem poslovanju in drugih zadevah s podro~ja materialno finan~nega poslovanja, - poslovnik knji`nice in - druge splo{ne akte. Pred sprejemom splo{nega akta zavoda se organizira razprava, na kateri lahko delavci ali sindikat dajejo pripombe, stali{~a in mnenja ali predlagajo spremembe oziroma dopolnitve dolo~b splo{nih aktov. Ob odlo~itvi za sprejem posameznega splo{nega akta svet oziroma direktor dolo~i na~in in roke za pripravo delovnega besedila osnutka oziroma predloga splo{nega akta, dolo~i strokovni organ ali delavca, ki vodi razpravo in zbira pripombe ter daje mnenja o dolo~ilih delovnega besedila, osnutka oziroma predloga splo{nega akta ter dolo~i potek sprejemanja. statut Knji`nice Ivana Potr~a z dne 17. 2. 1994 in statutarna sklepa (Uradni vestnik Mestne ob~ine Ptuj, {t. 3/01 in 8/01). 57. ~len Ta odlok za~ne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in ob~inski sveti ob~in, ustanoviteljic in po objavi v uradnih glasilih ob~in, ustanoviteljic. [tevilka: 032-01-5/2003-8R-9/9 Datum: 07. 11. 2003 @upan Ob~ine Destrnik: Franc Puk{i~, s.r. 2. Ob~inski svet Ob~ine Destrnik je na svoji 8. redni seji 07. 11. 2003 na osnovi 12. ~lena Meril in kriterijev o povra~ilu za nove priklju~ke in pove~anje kapacitete obstoje~ih priklju~kov na vodovodno in kanalizacijsko omre`je, 2. in 6. ~lena sprememb in dopolnitev meril in kriterijev (Uradni vestnik Ob~in Ormo` in Ptuj, {t. 25/85, 37/86 in 10/88) sprejel SKLEP l. Pove~a se vrednost povra~il za priklju~ke na vodovodno omre`je (indeks 118,15) in zna{a: XIV MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI 52. ~len Medsebojne pravice in obveznosti ob~ine, ustanoviteljice uredijo s pogodbo. Ob~ine ustanoviteljice poobla{~ajo za podpis pogodbe svoje `upane. Z ob~inami, ki ne `elijo biti ob~ine, ustanoviteljice zavoda, le-ta sklene pogodbo o izvajanju in financiranju dejavnosti za to ob~ino. XV NA^IN DOLO^ANJA DELE@EV OB^IN PRI SOFINANCIRANJU 53. ~len Med ob~ine, ustanoviteljice oziroma ob~ine, pogodbenice se finan~na obveznost za skupne stro{ke razdeli na osnovi Pravilnika o na~inu dolo~anja skupnih stro{kov osrednjih knji`nic, ki zagotavljajo knji`ni~no dejavnost v ve~ ob~inah, in stro{kov krajevnih knji`ic (Uradni list RS, {t. 19/03). Ob~ine letno zagotavljajo sredstva za sofinanciranje nakupa knji`ni~nega gradiva v dvanajstinah in glede na {tevilo prebivalcev ob~ine. Ob~ine zagotavljajo sredstva za skupne stro{ke in nakup gradiva v skladu s sprejetim finan~nim na~rtom zavoda in glede na {tevilo prebivalcev. Skupni stro{ki obsegajo predvsem materialne stro{ke in stro{ke dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knji`ni~nega gradiva, z uporabo referen~ne zbirke in bibliobusa ter z delovanjem skupnih slu`b. Zap. {t. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Priklju~. Presek cevi (v colah) (v cm2) 3/4 4,14 1 4,91 5/4 8,04 6/4 12,56 2 19,63 2,5 38,47 3 50,24 4 78,50 Razmerje Dosedan.vred. presekov v SIT 1,00 93.026,00 1,55 144.190,00 3,56 331.172,00 4,00 372.104,00 6,25 581.412,00 12,25 1.139.568,00 16,00 1.488.416,00 25,00 2.325.650,00 2. Ob~ina sme v soglasju uporabnikom, ki se naknadno priklju~ujejo na `e zgrajeno vodovodno omre`je, zara~unati tudi pozitivno razliko med rednim dele`em, ki so ga prispevali uporabniki pri izgradnji omre`ja, in dele`em iz tega sklepa. 3. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 3/99). 4. Sklep o novih cenah se objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik in pri~ne veljati naslednji dan po sprejemu. Destrnik, 07. 11. 2003 [tevilka: 032-01-5/2003-8R-3/3 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^, s.r. XVI PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE 54. ~len Svet in strokovni svet morata biti imenovana v roku 60 dni od uveljavitve tega odloka. 55. ~len Direktor nadaljuje z delom do izteka mandata. 56. ~len Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlo~ba o ukinitvi Mestne knji`nice in ~italnice Ptuj ter {tudijske knji`nice Ptuj in ustanovitvi Ljudske in {tudijske knji`nice Ptuj (Uradni vestnik {t. 4/59), Odlo~ba o spremembi odlo~be o ustanovitvi Ljudske in {tudijske knji`nice Ptuj (Uradni vestnik Ob~in Ormo` in Ptuj, {t. 27/93), Ob~an - 17. december 2003 Nova vred. v SIT 109.907,00 170.348,20 281.415,00 439.722,30 687.072,50 1.346.661,90 1.757.429,10 2.748.048,50 3. Na podlagi 70. in 132. ~lena Zakona o uresni~evanju javnega interesa za kulturo (Ur.l.RS, {t. 96/02), 21. in 29. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.RS 72/93, 6/94- odl. US, 45/94- odl. US, 57/94, 14/95, 20/95. odl. US, 63/95, 73/95- odl. US, 39/96- odl. US, 44/96odl. US, 26/97, 70/97, 70/97, 10/98, 68/98- odl. US, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99- odl. US, 79/99, 89/99- odl. US, 70/00, 100/00, 16/02 in 51/02) in 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik {t. 1/99), je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 9. redni seji 25. 11. 2003 sprejel naslednji 13 SKLEP o dolo~itvi javne infrastrukture na podro~ju kulture 1. Javna infrastruktura na podro~ju kulture so naslednje nepremi~nine: - kulturna dvorana Desenci 4, parc. {t. 732/1, zkv. 291, k.o. Desenci in parc. {t. 729/2, zkv. 278, k.o. Desenci. 2. Javna infrastruktura na podro~ju kulture je tudi oprema v nepremi~ninah iz prve to~ke tega sklepa, ki je v javni lasti in je namenjena kulturi. 3. Nepremi~nine iz prve to~ke tega sklepa se zaznamujejo v zemlji{ki knjigi kot javna infrastruktura na podro~ju kulture na predlog `upana Ob~ine Destrnik. 4. Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik. [tevilka:032-01-6/2003-9R-4/5 Datum: 25. 11. 2003 @upan Ob~ine Destrnik: Franc Puk{i~, univ. dipl. ing. el. 4. Ob~inski svet Ob~ine Destrnik je na 9. redni seji 25. 11. 2003 obravnaval predlog zahtevka za pove~anje cene proizvodnje in distribucije vode po vodovodni mre`i v ob~ini Destrnik in sprejel SKLEP o soglasju k zahtevku za pove~anje cene proizvodnje in distribucije vode po vodovodni mre`i v ob~ini Destrnik Komunalnemu podjetju Ptuj d.d. 1. Ob~inski svet Ob~ine Destrnik daje soglasje k zahtevku za pove~anje cene proizvodnje in distribucije vode po vodovodni mre`i v ob~ini Destrnik Komunalnemu podjetju Ptuj d.d., @nidari~evo nabre`je 3, 2250 Ptuj, in sicer v naslednji vi{ini: - gospodinjstva - gospodarstvo - negospodarstvo 121,29 SIT / m3 179,94 SIT / m3 170,62 SIT / m3 2. Ta sklep je priloga k zahtevku za pove~anje cene proizvodnje in distribucije vode po vodovodni mre`i v ob~ini Destrnik, ki ga Komunalno podjetje Ptuj po{lje na pristojno ministrstvo. [tev.: 032-01-6/2003-9R-5b/7 Datum: 25. 11. 2003 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^, s.r. 5. Na podlagi 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 8. redni seji 07. 11. 2003 obravnaval predlog Sklepa o dolo~itvi izhodi{~nih cen strojnih in prevoznih storitev re`ijskega obrata Ob~ine Destrnik in sprejel SKLEP o dolo~itvi izhodi{~nih cen strojnih in prevoznih storitev re`ijskega obrata 14 I. Izhodi{~ne cene strojnih in prevoznih storitev re`ijskega obrata so dolo~ene v prilogi I in so sestavni del tega sklepa. II. Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik. sprejemu. Objavi se v [tev.: 032-01-5/2003-8R-5a/5 Datum:07. 11. 2003 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^, s.r. PRILOGA: I (STORITVE NA URO) Zap. Besedilo Mo~ Obra~un Obra~un {t. motorja ura/neto km/neto 01. Delavec NKV 800,00 SIT 02. Delavec KV 1.200,00 SIT 03. Traktorski prevoz do 5 t 91 4.500,00 SIT 04. Traktor – ko{nja trave 91 4.500,00 SIT 05. Traktor – pu{enje snega in posipavanje (brez materiala) 91 4.500,00 SIT 06. ^i{~enje snega z mini puhalnikom 3.000,00 SIT 07. Traktor – posipavanje (brez materiala) 91 4.000,00 SIT 08. Ko{nja trave z nahrbtno kosilnico 2.500,00 SIT 09. Ko{nja trave z vrtno kosilnico 2.500,00 SIT 10. Uporaba motorne `age 3.000,00 SIT 11. Uporaba avtomobila – kombi 116,00 SIT Obra~unska ura stroja je zajeta skupaj s strojnikom – delavcem. DDV ni zajet v ceni. 6. Ob~inski svet Ob~ine Destrnik je na 9. redni seji 25. 11. 2003 obravnaval predlog soglasja k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini Destrnik in sprejel SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d.o.o. 1. Ob~inski svet Ob~ine Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d.o.o., in sicer v naslednji vi{ini: Cena je oblikovana po 10. ~lenu pogodbe in zna{a: - nabavna cena plina fco Destrnik 75,96 SIT/kg - kalo 5 % 3,80 SIT/kg - mar`a 25,80 SIT/kg 19,42 SIT/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 01. 08. 2003 ——————————————————--—————————— SKUPAJ: 105,56 SIT/kg ali Skupaj – plinasta faza 259,67 SIT/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v vi{ini 259,67 SIT/m3. V ceni nista vklju~ena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekolo{ka taksa) v vi{ini 21,24 SIT/m3 in davek na dodano vrednost v vi{ini 20 %. Diferen~ne cene glede na odjem (kategorije A do G iz 22. ~lena Pravilnika o priklju~ku in dobavi plina {t. 528/99) zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo pla~evali enako ceno kot individual- Ob~an - 17. december 2003 ni porabniki. Potrjuje se cena najema plinomera v vi{ini 250,00 SIT/mes. in vzdr`evanja ter servisiranja plinomera 250,00 SIT/mes.. Davek na dodano vrednost ni vklju~en v ceno. 2. Ta sklep za~ne veljati z dnem sprejetja. Objavi se v uradnem glasilu ob~ine, cene pa se pri~nejo uporabljati od 01. 11. 2003. [tev.: 032-01-6/2003-9R-5a/6 Datum: 25. 11. 2003 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^, s.r. 7. Na podlagi 13. ~lena Poslovnika o delu Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 2/99) ter na podlagi 75. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99), sprejme Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 8. redni seji 07. 11. 2003 SKLEP o ceni izvajanja zimske slu`be na LC in javnih poteh v Ob~ini Destrnik za sezono 2003/2004 1. ~len Cena obojestransko splu`ene in posipane (brez materiala) javne poti v dol`ini 1 km za sezono 2003/2004 zna{a: - na asfaltnem cesti{~u - na makadamskem cesti{~u Ceni sta v neto znesku. 2.200,00 SIT 2.400,00 SIT sezono 2003/2004 zna{a 500,00 SIT neto. Dodatno se mu prizna nadomestilo za pripravo vozila in gara`iranje po opravljenem delu v vi{ini 1.200 SIT neto. 3. ~len Izvajalci del svoje delo prijavijo na predlo`enih obrazcih mese~no oziroma najkasneje do 30. 04. 2004 v sprejemni pisarni Ob~ine Destrnik, Vintarovci 50. 4. ~len Sklep za~ne veljati naslednji dan po sprejemu. [tev.: 032-01-5/2003-8R-5/4 Destrnik, 07. 11. 2003 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^, univ.dipl.ing.el. 2. ~len Nadomestilo vozniku tovornega vozila re`ijskega obrata za obojestransko splu`ene javne poti in lokalne ceste v dol`ini 1 km za DOVOLJ IMAM POKANJA Policisti se v ~asu praznovanja bo`i~nih in novoletnih praznikov vsako leto sre~ujemo s pojavi mno`i~nega metanja petard in uporabe drugih pirotehni~nih sredstev in izdelkov. Tak{no po~etje je dolo~enim posameznikom in skupinam v zabavo, za ve~ino pa neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremi{ljena, predvsem pa neprevidna in objestna uporaba pirotehni~nih izdelkov pogosto povzro~a ne`elene posledice, telesne po{kodbe, vznemirja ljudi in `ivali, pa tudi onesna`evanje okolja. Najpogostej{e po{kodbe so opekline, raztrganine rok, po{kodbe o~i itd.. Pirotehni~ni izdelki razredov I in II, katerih glavni u~inek je pok, se smejo uporabljati od 26. decembra do 02. januarja. Kljub navedenim datumom pa je skozi vse leto prepovedana uporaba teh izdelkov: - v {olah in vrtcih ter v njihovi okolici, - v bli`ini zdravstvenih domov, domov za ostarele in bolni{nic, - v okolici cerkvenih objektov, - v strnjenih naseljih, - na hodnikih stanovanjskih blokov, - v {portnih objektih in - na drugih krajih, kjer se zbira ve~je {tevilo ljudi. Moramo se zavedati, da je nepremi{ljena uporaba pirotehni~nih izdelkov problem vseh. Zato prosimo vse, predvsem pa star{e, skrbnike, u~itelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in mo`ne posledice takega po~etja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k prepre~evanju in zmanj{evanju posledic takega ravnanja. S skupnimi prizadevanji se je mogo~e izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Zato policisti opozarjamo vse, {e posebej pa otroke, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremi{ljene in zlonamerne uporabe pirotehni~nih izdelkov, da s tem prepre~imo telesne po{kodbe, grobo ravnanje z `ivalmi, nepotrebno vznemirjanje ob~anov in materialno {kodo. Nastanek sleherne posledice ima znake storitve prekr{ka ali celo kaznivega dejanja. Spo{tujmo pravico sosedov, otrok, starej{ih, da v miru praznujejo praznike, zato ne me~ite petard v njihovo bli`ino in pred njihove domove. Vpra{ajmo se, ali so slepota, ope~eni prsti, prestra{eni sosedje in materialna {koda VREDNI POKA PETARDE? Sre~ko Herak Vodja policijskega okoli{a SRE^ANJE PRVO[OL^KOV Z “VRTI^KARJI” 3. oktobra 2003 smo se prvo{ol~ki devetletke predstavili prijateljem iz vrtca z igrico Mojca Pokrajculja, s pesmicami in plesi, ki smo se jih nau~ili v {oli. Sre~anje je bilo zanimivo in prijetno, zato ga bomo {e ponovili. Prvo{ol~ki z u~iteljicama OBUDILI SMO POTI NA[IH BABIC IN DEDKOV @e nekaj dni pred {portnim dnevom smo se razdelili v skupine, glede na to od kod je kdo doma in katere “stare” {olske poti pozna. Povpra{ali smo tudi star{e in stare star{e, po katerih poteh so neko~, ko {e ni bilo avtobusov, hodili v {olo. Bile smo v skupini, ki je {la proti Drstelji. Pohod smo za~eli pri {oli, ga nadaljevali po gozdni poti proti lovskemu domu, kjer smo malicali, nato pa smo nadaljevali do Drstelje. Pot je bila zmerno dolga in zelo prijetna, a so nas vseeno bolele noge. Ko smo se vra~ali, smo izmenoma {teli korake, tako smo ugotovili, da smo prehodili pribli`no 5 kilometrov. @elimo si {e ve~ tako zabavnih dni. Valentina, Tina, Petra, Monika, Nina Ob~an - 17. december 2003 15 STRAN ZA NAJMLAJ[E SRE^A Ni ga, ki si ne bi vsaj enkrat rekel: »Ah, da bi me danes spremljala sre~a!« In verjetno ste `e sli{ali koga govoriti: »Ta pa ima sre~o!« Kaj sploh je sre~a?Kje jo dobimo in ali sploh vemo, kdaj jo imamo?In kam gre, kadar je nimamo ve~?Jo lahko primemo in mo~no stisnemo k sebi, da nam ne pobegne?Je sre~a za vse enaka? Za eno sre~o vem – pravzaprav jih kar nekaj celo poznam. Kako sem jih spoznala? Tako, da sem mame in o~ete sli{ala re~i svojim otokom: »Ti si moja sre~a!« Zdaj veste – tudi VI ste za nekoga sre~a! Je pa sre~ {e veliiiko! Pravzaprav bi lahko bili nenehno zaradi ne~esa vsaj maj~keno sre~ni, le da obi~ajno potrebujemo ve~jo sre~o, da se sre~ni tudi po~utimo. Kako bi sre~o priklicali? Nismo prvi, ki o tem razmi{ljamo, saj so si to ljudje `e od nekdaj `eleli. Iz razli~nih razlogov so dolo~enim predmetom, osebam in {e ~emu pripisovali ~ude`no mo~, ki naj bi prina{ala sre~o. Poznamo jih {e danes – kar spomnite se na dimnikarje in gumbe, podkve, pikapolonice, {tiriperesne deteljice, pujske in {e bi lahko na{tevali. [e danes so to simboli za sre~o, dodali pa smo {e nekaj novih, osebnih predmetov, ki jih nosimo vedno s seboj in so nam jih podarili na{i najdra`ji. Pred vrati so prazni~ni dnevi, ko bodo `elje za sre~o kar povprek letele naokrog! Mi bomo tokrat izbrali pujska in z njim za`eleli, da bi bila sre~a velika, debela, okrogla in vesela! Za pujska iz kva{enega testa potrebuje- mo: - mamo ali drugega odraslega, da nam pomaga zamesiti kva{eno testo, 2 kozarca (premer pribli`no 7 in 4 cm), rozine, jajce in zama{ek od flomastra. Testo na pomokani podlagi razvaljamo za prst debelo. Iz njega s kozarcema izre`emo kroge. Za enega pujska potrebujemo en velik in dva mala kroga iz testa. En mali krog prere`emo na pol (to bodo u{esa), drugemu pa z zama{kom izre`emo dve odprtini (to bo gob~ek). Veliki krog prema`emo z raz`vrkljanim jajcem, nanj pa polo`imo gob~ek, u{esa in rozine za o~i (skica1).V pe~ici jih rumeno-rjavo zape~emo. Za pujske iz slanega testa ali DAS mase za oblikovanje potrebujemo: - DAS maso ali slano testo - leseno nabodalo ali zobotrebec - zlato razpr{ilo ali rde~o in belo tempero Pujske iz DAS mase lahko pustimo naravne barve ali pa jih popr{imo z zlato barvo. Enako pobarvamo pujske iz slanega testa, lahko pa med pripravo testa vanj kanemo nekaj kapljic rde~e in bele tempere in gnetemo testo tako dolgo, da postane ro`nate barve. Iz mase oblikujemo za oreh veliko kroglico – to bo telo. Za ta~ke oblikujemo {tiri male kroglice in jih vtisnemo v spodnjo stran ve~je krogle. Kroglico –gob~ek pritisnemo na prednjo stran glave in z zobotrebcem vtisnemo dve odprtini (s tem ga tudi dobro pritrdimo). Nad gob~kom vtisnemo z zobotrebcem {e dve luknjici – to so o~i. U{esa naredimo tako, da majhna splo{~ena krogca iz testa pritrdimo nad o~i, ali pa s palcem in kazalcem iz trupa nad o~mi potegnemo malo testa in ga zapognemo naprej. Za repek oblikujemo majhen svaljek, ga zvijemo, da je lepo »prifrknjen«, in ga s pomo~jo zobotrebca vtisnemo v pujskov zadek (skica 2). Pujske dajte v {katlico ali zavijte v celofan, pove`ite s trakcem in darilce za sre~o je pripravljeno! Ali bo pujsek obdarovancu prinesel sre~o, ne vem, vem pa, da mu bo zvabil nasmeh na obraz. In hkrati z nasmehom se lahko rodi tudi kaka mala sre~a … Pripravila: Majda Kun~nik SDS-Slovenska demokratska stranka SDS se je pred nekaj dnevi preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. Odlo~itev je sprejel Svet SDS in s tem zaklju~il `e tri leta trajajo~o razpravo o spremembi imena stranke. Prevladalo je prepri~anje, da je sedaj, dobro leto pred parlamentarnimi in evropskimi volitvami, najprimernej{i trenutek za to pomembno odlo~itev. Kot je poudaril predsednik SDS Janez Jan{a, SDS s spremembo svojega imena zaokro`a svojo politi~no identiteto. Program stranke ostaja nespremenjen, saj bo le-ta {e naprej poudarjala pomen demokracije in narodne identitete. S spremembo imena se bo SDS {e pribli`ala svojima evropskima partnerjema Evropski demokratski uniji (EDU) in Evropski ljudski stranki (EPP), ki se na ravni evropskega parlamentarnega `ivljenja zdru`ujeta v skupni parlamentarni skupini, najmo~nej{i v evropskem parlamentu. V njenem okviru bodo delovali tudi poslanci SDS. Sprememba imena je povezana tudi z dejstvom, da `eli SDS okrepiti svojo pozicijo na sredini slovenskega politi~nega prostora in med srednjim slojem. Socialna struktura se je na Slovenskem v zadnjih desetih letih namre~ zelo spremenila. Oblikoval se je sloj izjemno bogatih, na drugi strani se je pove~al sloj revnih ali tistih, ki so na meji rev{~ine. Srednji sloj, ki je socialni steber stabilne demokracije in povsod glavni nosilec napredka, pa je nara{~al zelo po~asi. Slovenska demokratska stranka `eli bolj simbolizirati razvojni zasuk Slovenije, ki ga potrebujemo ob vstopu v EU – ve~ vlaganj v ~loveka, v znanje, ve~je razvojne spodbude za razvoj malega in srednjega gospodarstva in v projekte, ki lahko v prihodnosti dejansko omogo~ijo, da bo v Sloveniji srednji sloj kot motor razvoja in stabilnosti obsegal 60 ali 70 odstotkov prebivalstva. Seveda pa ostaja SDS tudi v prihodnje socialno naravnana. Poslej bo bolj poudarjala selektivno socialno politiko, kar pomeni, da naj bodo blagodati socialne dr`ave dele`ni le tisti, ki jo res potrebujejo. Predvsem pa se bo SDS {e naprej, tako kot je zapisala v svoj program, zavzemala za to, da se ustvarijo tak{ne razmere, v katerih si bodo revni lahko sami pomagali in si ustvarili dostojno `ivljenje. 16 To pomeni, da se bo SDS zavzemala za ustvarjanje novih produktivnih delovnih mest z gospodarskim in demografskim razvojem, za dostopnost {olanja, ugodnej{e kreditiranje mladih dru`in in druge razvojne spodbude. SDS je danes kot naslednica dveh izvirnih demokrati~nih organizacij iz vrst nekdanjega Demosa – Slovenske demokrati~ne zveze in Socialdemokratske zveze Slovenije prehodila pomembno razvojno pot. Strankarsko prizori{~e se v Sloveniji postopoma ureja in postaja bolj prepoznavno. Prispevek SDS k temu je tudi sprememba imena, s ~imer bo olaj{ana politi~na izbira volivcev. Nenazadnje je pomembna tudi promocija imena slovenske dr`ave. Slovenija postaja del evropskih in svetovnih integracij, SDS pa strankarskih. Da se ne bi stopila z drugimi v nepotrebno in nevarno enovito gmoto, je nadvse pomembno tudi ohranjati in poudarjati slovensko nacionalno identiteto. S spremenjenim imenom, ki vsebuje tudi besedo SLOVENSKA, bo SDS v okviru Evropske unije la`e opravljala to pomembno nalogo. Torej, SDS je odslej SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA. VSEM OB^ANOM @ELIMO VESELE PRAZNIKE TER SRE^E IN ZDRAVJA V NOVEM LETU. IZVR[NI ODBOR SDS DESTRNIK IN PREDSEDNIK VEN^ESLAV KRAMBERGER Pravijo, da `e lepa misel veliko pomeni. Mo~ besede lahko spreminja svet. Dobro dejanje pa ga lahko izbolj{a. V novem letu 2004 vam `elimo veliko zdravja in osebne sre~e. Delavci in u~enci O[ Destrnik-Trnovska vas Ob~an - 17. december 2003 VOŠ^ILA Vesele bo`i~ne praznike in sre~no ter zdravo novo leto 2004 `elimo vsem va{~anom Gomile in ob~anom ob~ine Destrnik Va{ki odbor Gomila ^lani in ~lanice PGD Destrnik vam `elimo vesel bo`i~ in sre~no novo leto, obenem pa se vam zahvaljujemo za finan~no pomo~ in sodelovanje, ki ste ga izkazali dru{tvu. PGD Destrnik Vesel bo`i~ in sre~no, predvsempa varno leto 2004 vam `eli Sre~ko Herak VODJA POLICIJSKEGA OKOLI[A Veliko veselja prina{a december, a tudi precej dela in skrbi. Zato se nikar ne lotite vsega sami. V adventnem ~asu, ~asu spokojnosti in velikih pri~akovanj sedite skupaj s svojo dru`ino, sorodniki, prijatelji in se skupno pripravljajte na najlep{i praznik v letu. Morda se boste samo pogovarjali o letu, ki je za nekatere prineslo veselje, za druge veliko `alosti. Ampak ~as hiti, sploh se ne ustavi. @elim vsem, da se za trenutek ustavite, spo~ijete in nazdravite z dobro kapljico in vo{~ite, kakor `elim jaz vsem ~lanom in ~lanicam ter vsem Urban~anom. Vesele praznike v prihajajo~em letu 2004 pa predvsem veliko zdravja, osebne sre~e, zadovoljstva in veliko veselja z obdarovanjem svojih bli`njih. Naj bo darilo skromno, a od srca! Predsednica DU Sv. Urban-Destrnik Julijana ^ernezel Cenjenim strankam in ob~anom `elim vesel bo`i~ in sre~no novo leto 2004. Ob~an - 17. december 2003 Prihajajo~i bo`i~ naj Vam prinese notranji mir, veselje in sprostitev. Naj Vam zadnja decembrska no~ odnese vse, kar `elite pozabiti, in naj Vam prvo januarsko jutro prinese vse, kar se skriva v besedi sre~a. Sre~no 2004! Uredni{tvo Ob~ana Prihajamo v novo leto, ki bi naj bilo ustvarjalno, uspe{no in dru`abno. Bodimo ena dru`ina in si med seboj pomagajmo. Le tako lahko `ivimo mirno, lepo in zadovoljno. Zato pre`ivite prihajajo~e praznike kar se da najlep{e. Obenem pa va{~anom Jir{ovcev, ob~anom ob~ine Destrnik, `upanu g. Francu Puk{i~u, pod`upanu, ob~inskemu svetu, ob~inski upravi, odborom, komisijam, dru{tvom in uredni{tvu Ob~ana `elimo vesele bo`i~ne praznike ter zdravja in sre~e v letu 2004! VO Jir{ovci V iztekajo~em se letu se zahvaljujem vsem, ki ste prispevali k bolj{i po`arni varnosti. Vsem gasilcem, dru{tvom, ustanovam in ob~anom `elim vesele bo`i~ne praznike ter sre~no, zdravo in uspe{no novo leto 2004. Predsednik GZ Destrnik Janez Irgl @ELIMO VAM, DA BI PRIHAJAJO^E PRAZNIKE PRE@IVELI V PRAZNI^NEM VZDU[JU IN DA BI VAM LETO 2004 PRINESLO OBILO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN ELANA ZA NOVE P0DVIGE. Turisti~no dru{tvo Destrnik VESELE BO@I^NE PRAZNIKE IN RE^NO TER ZDRAVO NOVO LETO 2004 @ELIMO VSEM ^LANICAM DRU[TVA KMETIC DESTRNIK. Upravni odbor Dru{tva kmetic Destrnik LEPE PRAZNIKE IN SRE^NO NOVO LETO 2004 VAM @ELI Kulturno dru{tvo Destrnik Pe~emo ve~ vrst keksov in peciva: gambrinus, orehove roglji~ke, lin{ke o~i, ~ajne in doma~e kekse, kokosove roglji~ke, ~okoladne pal~ke, slano pecivo, ~okoladne ro`ice, prazni~ne kekse, breskvice, rumove kroglice. Pe~emo tudi torte: otro{ke, poro~ne, torte s sliko in po naro~ilu. Se priporo~amo in vam `elimo vesel bo`i~ in sre~no novo leto 2004! 17 ŠALE Pod drevesom sedi zajec, povsem nasekan. Okoli njega le`i na tiso~e praznih steklenic. Mimo se pripelje lisjak na motorju. Zajec zakli~e: “Hik, hik, o, glej ga, lisjak! Kak{en motor! Lisjak pojasni: “Ve{, ne pijem in tako kaj prihranim.” Naslednji dan {e zajec vedno sedi pod drevesom. Okoli njega le`i `e ve~ kot dva tiso~ praznih steklenic. Mimo spet pripelje lisjak, tokrat v audiju. Zajec zatuli: “ Uuuuu, hik, uuuuu, lisjak, kaka makina!” Lisjak je spet pedago{ko: “Ve{, ne pijem, pa se nabere.” Naslednji dan lisjak polira motor in avto, ko nenadoma zasli{i brnenje. Ozre se in vidi, kako zajec pristaja z letalom. “Opa, glej ga glej, je presene~en lisjak, od kod pa ti tole?” “Hik, hik, vrnil sem vse steklenice.” ****** @upan se na seji ob~inskega sveta razburi nad svetniki: “Niti enkrat {e nisem opazil, da bi na sejah, ki so tako konstruktivne, razpravljali oziroma odprli usta!” Oglasi se predsednik nadzornega odbora: “Res ne, gospod `upan? Mar ne vidite, da med va{imi govori neprestano zeham!” Azerbejd`anski pregovor Ob dobri sosedih niti slepa h~i ne ostane stara devica. Stran pripravlja: Ven~eslav Kramberger KRI@ANKA 18 Ob~an - 17. december 2003 [PORTNO DRU[TVO DESTRNIK SEKCIJA SMU^ARJI OBVESTILO VABIMO Obve{~am spo{tovane ~lane in ~lanice, da je nova telefonska {tevilka Dru{tva upokojencev Sv. UrbanDestrnik, Vintarovci 50 na 1. smu~arske skoke v Jir{ovce, ki bodo v nedeljo, 2. januarja 2004, ob 13.00. Prijave sprejema [tefan Samec na tel. {tevilko 02 753 25 41. Skakalnica je pri Brun~i~evi doma~iji. Vljudno vabljeni! Tiho je `ivela, tiho in mirno nas je zapustila, nam pa v srcih rano pustila. 761 92 58 ali 761 00 49 Pokli~ete lahko vsak dan od 8.00 do 13.00. Upravni odbor Skromno si `ivela, v `ivljenju mnogo delala in trpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela `iveti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in du{a vesta, kako boli, ko te ve~ med nami ni. Zahvala ob bole~i izgubi drage mame, omice in sestre Barbare Novak iz Vintarovcev 17 10. januarja bo minilo 2 leti, odkar nas je zapustila draga mama, babica in sestra MARIJA VOGRIN iz Vintarovcev 85 Hvala vsem, ki pri`igate sve~ke in postojite ob njenem grobu. @alujo~i: h~erki Angela in Jo`ica z dru`inama Ko `ivljenje tone v no~, `arek upanja si i{~e pot, ostala je bole~ina in grenka solza ve~nega spomina. SPOMIN 12. novembra je minilo {est let tihe bole~ine in `alosti, odkar nas je za vedno zapustil na{ dragi mo`, o~e, dedek in tast ANTON KREPEK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje, sve~e in za svete ma{e ter nam izrekali pisno ali ustno so`alje. Zahvala doma~emu `upniku Mihaelu Valdhuberju, `upniku Mirku Horvatu, molecu Zvonku, govornici Jul~ki, zastavono{i, pogrebnemu podjetju Jan~i~ iz Lenarta, hvala za odigrano ti{ino, pevcem iz Rogoznice in doma~im cerkvenim pevcem. Iskrena hvala dr. Glazarjevi s hematolo{kega oddelka Splo{ne bolni{nice Maribor, Domu upokojencev Ptuj, zaposlenim na E3 oddelku, dru`inama Novak in Kajzer, dru`ini Koro{ec, na~elniku Metodu Grahu in sodelavcem UE Ptuj, delavcem po{te Destrnik, Sre~ku Heraku, poslanski skupini SDS, dru{tvu kmetic, dru{tvu vinogradnikov, dru{tvu upokojencev in dru{tvu mladih. @ALUJO^I: h~erka Kristina z mo`em Francem, vnuki Tanja, Marko in Iztok V SPOMIN 29. novembra mineva 25 let, odkar nas je zapustil dragi mo`, o~e, brat in dedi JANEZ MAHORI^ z Gomile 3 z Gomile 1 pri Destrniku V na{ih mislih in srcih `ivi{ z nami. Vsem, ki ohranjate spomin nanj, se ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite misel, sve~ko ali cvet, iskrena hvala! Hvala vsem, ki s sve~o, z ro`ami in lepo mislijo postojite ob nje- Vsi, ki te imamo radi. Ob~an - 17. december 2003 govem grobu. Tvoji najdra`ji 19 ZLATOPORO^ENCA SRE^ANJE PO HORVAT TRIDESETIH LETIH V soboto, 21. junija 2003, je bilo za generacijo 1958/59 v gosti{~u »Pri Mici« v Jane`ovcih nadvse prijetno. Minilo je `e 30 let, odkar smo kon~ali osnovno {olo na Destrniku. Sre~anje bo vsem ostalo nepozabno. Raz{li smo se v dopoldanskih urah naslednjega dne z obljubo, da se ponovno sre~amo ~ez pet let. Sre~anja se nas je udele`ilo 18. Sre~ni smo bili, ko nas je pozdravila tudi na{a u~iteljica ga. Marija Murko. Anika in Anton sta v julijskem vro~em sobotnem dnevu praznovala zlato poroko v spremstvu svojih najbli`jih. Po petdeset letih skupnega `ivljenja sta se odlo~ila potrditi in obnoviti ljubezen in zvestobo. Na vabila sta zapisala: Dopolnila sva 50 skupnih let, zato doma ne moreva sedet, bi v dru`bo rada se podala, da zlato poroko bi praznovala. Ker sorodnike in prijatelje imava, vas vabiva, da skupaj se poveselimo in zlato poroko proslavimo. Anika, zlata nevesta, je bila rojena 25. julija 1926 v dru`ini Voda na Drstelji. Anton, zlati `enin, je bil rojen 3. januarja 1929 v Novi vasi pri Ptuju. Civilno sta se poro~ila v februarju 1953, cerkveno pa 25. oktobra. Tako je letos minilo 50 let njune skupne poti. Cerkveno zlato poroko sta potrdila v cerkvi svetega Urbana, civilno sva opravila `upan Ob~ine Destrnik Franc Puk{i~ in Julijana ^ernezel v ob~inski poro~ni dvorani. Ob zlatoporo~encih so bili zbrani njune h~erke Anica, Marija, Dragica in Slavica ter sinova Milan in Branko, ki sta bila pri~i o~etu in mami, zeti, snahi, 15 vnukov in 7 pravnukov, sosedje, prijatelji in predstavniki dru{tva upokojencev, saj sta dolgoletna ~lana. Rada sta {la na izlete in na dru`abna sre~anja, sedaj pa jima tega zdravje ve~ ne dopu{~a. @elimo jima {e veliko zdravja in da bi dan, ko smo se z njima veselili, ostal v lepem spominu njima in vsem nam. Spomnili smo se tudi na{ih `e pokojnih so{olcev: Milana Pihlerja, Milana Arnu{a, Kristine Kogler, Ton~ka Zelenka in Francla Benka. @al pa smo se `e ~ez dober mesec poslovili {e od so{olca Francla Irgla, ki mu usoda ni naklonila, da bi se udele`il naslednjih sre~anj. Na koncu pa naj velja {e opravi~ilo vsem tistim, ki bi `eleli priti na sre~anje, pa vabila niso prejeli. Organizacijski odbor je namre~ sre~anje organiziral tako, da smo se zbrali tisti u~enci, ki smo skupaj obiskovali in kon~ali osmi razred. Za organizacijski odbor Sre~ko Herak Julijana ^ernezel VRTEC PRI NAS … Ograjenemu ko{~ku zemlje, kjer rastejo in poganjajo ljube nam bilke, pravimo vrt – ali vrtec, ~e je v njem vse bolj majhno, pa toliko bolj dragoceno. Pred skoraj pol leta smo tudi mi iz vrtca dobili svoj ograjeni ko{~ek vrta, kjer se lahko igramo, ustvarjamo in rastemo skupaj s travo in orehom, ki raste tam – pravi VRTEC! Leto{nje poletje je bilo zelo vro~e, zato smo se skrivali v hladni senci in ~akali, da bo su{a popustila in bo posejana trava pokukala na plan. Zato pa smo si privo{~ili jesen! Pripravili smo si zabavo na prvi 20 jesenski dan: igrali smo se z li~jem (ga metali, se po njem kotalili), lu{~ili smo koruzo in izdelovali ropotulje, igrali smo se z bu~ami, ustvarjali z barvami in maso za oblikovanje ter tresli in pobirali orehe, ki jih zdaj veselo zobljemo. Zabava nam je dobro uspela, zato smo se odlo~ili, da pripravimo {e kak{no in povabimo tudi star{e. Tako smo »uradno« otvoritev na{ega igri{~a opravili s kostanjevim piknikom. Vstopnina in kupna valuta so bili gumbi, na igri{~u pa se je dogajalo marsikaj! Otroci so ciljali s pu{~icami v balone, plazili so se po tunelu iz blaga, ciljali z divjimi kostanji v ko{aro z zvon~kom in »leteli« s ponjavo, s katero smo jih odrasli metali v zrak. Star{i so poskrbeli za stojnico s sadjem, sokom in pe~enimi kostanji. Domov nas je pregnala tema. Rekli bomo: bilo je lepo – pravzaprav nepozabno! Otroci pa `e spra{ujejo, kdaj bo zopet piknik – pa ni treba, da je kostanjev, pravijo, ko jih spomnim, da kostanjev ni ve~ – lahko je tudi »hru{kov«, ali pa »kar tako«! Mi v vrtcu se znamo imeti lepo tudi »kar tako«! Tekst in foto: Majda Kun~nik Ob~an - 17. december 2003