štev. m
O LJubljani, v soboto dne 11. mulo 190).
Velja po poŠti:
&u celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13-— aa letrt leta „ „ 6'50 sa mesec „ „ 2'20
V opravništvu:
an	telo leto naprej K 20"—
m	pol leta „ „ ■ d® setrt leta „ m §•— ga esn me se« „ M
jKjJll), na dom h >wj mejret,
Posamezne štev. UD 'hi.
Uredništvo J< » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iti
-----dvorISfe nad tiskarno). — Rokopis) se
4« vralajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. Urcdnllkega telefona Stev. 74
Političen list za slovenski narod
Leto mu.
Inserat!:
Enostop. peti tv rs ta (72mm)i za enkrat „ . „ 0 13 h za dvakrat . . „ . 11 « za trikrat . . . „ 9 „ za ve? ko trikrat , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta * 26 h, Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust.
Izhaja
\»sak dan, izvzemši nedelje te praznike, ob pol 6. url popoldne.
Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ^sprejema naročnino, Inserate In reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188.
Upravništvo j?
- vsi
Politiko v preSlčJl ehuipoži.
Razgrajači po Ljubljani, ki razbijajo sestanke poštenega ljudstva, da bi s svojo strahovlado rešili liberalno stranko in povzdignili Hribarja za državnozborskega poslanca, se vozijo kakor raznovrstno blago v prešičjih vozovih, ki jih daje na razpolago veliki anal-fabetni politik in prešičji trgovec Elija Predovič. Žalostna bi mu bila tnajka, ko bi videla kako se ljudje prevažajo v zaplankanih vozeh prirejenih za brezumno živino. In žalosten mora biti človek, ki vidi te ljudi, brezzavestne od pijače, ki kakor besni razbijajo, samo da bi zaglušili glas ljudske svobodne volje, kakor je glas njihove vesti zaglušen od pijače in sirovega preklinjevanja. Edina Ljubljana izmed vseh avstrijskih stolnih mest vidi take prizore; v Galiciji in Bukovini se nc sliši o takih sirovostih.
Zadnji dogodki v Ljubljani, ki kažejo, kake razmere so zavladale pod liberalno vlado, so odvrnile od Hribarja tudi mnogo dosedanjih njegovih pristašev. Ljudje se vprašujejo: Kam pa pridemo, čc gre tako naprej? in trumo ma odpadajo od Hribarja.
Pa Hribar je dobil hudo lekcijo ravnokar od tam, odkoder je je najmanj pričakoval. Glasilo mladočeške stranke je sito tega, da sc Hribar ponaša vedno s svojimi »slovanskimi zvezami«, in je Hribarju dala vedeti, da ga tudi Čehi ne sprejmejo med se, če bi ga jugoslovanski poslanci postavili pred prag, ker Čehi načeloma ne odobravajo Hribarjevega političnega programa.
Hribar se je nanveč hvalil, da ima tako imenitne zveze meu vsemi "slovanskimi poslanci, da če pride na Dunai, že osnuje klub, ki bo močnejši od kluba naših poslancev. To so same prazne besede, kajti niti Hrvatje, niti Poljaki, katerih jezika se še ni naučil Hribar, ne bodo poslali v državni zbor poslancev, ki bi hoteli s Hribarjem stopiti v klubovo zvezo. Najbližji so mu bili še Mladočehi, na katere se tako rad sklicuje, zdaj je pa glasilo mladočeške stranke Hribarju odgovorilo, da je zvč-za med njim in med Čehi nemogoča. Noben Čeh ne bo šel s Hribarjem.
Hribar je bil namreč na shodu razlagal svoje misli o narodni avtonomiji. Mi se danes ne moremo baviti v tem članku o teoretičnem vprašanju narodne avtonomije. Nam se gre zdaj le za to, da pokažemo, kako je Hribar s svojo snubitvijo naletel pri Čehih.
»Narodni Listy« v Pragi so ponatisnili iz »Naroda« dotični odstavek Hribarjevega govora in pravijo:
»Hribar je v veliki zmoti (veliki omyI). Ako bi Hribar samo tri dni bival na Češkem, bi moral spoznati svojo zmoto.«
Dalje očitajo Čehi Hribarju, da nič ne
pozna čeških razmer in naj se nikar vanje ne vtika.
Tako je veliki Slovan Hribar naletel pri čehih. Pa kaj se primeri? Včeraj beremo v »Narodu« med brzojavkami:
Dunaj, 10. maja. Praški »Narodni Li-sty« imajo o Hribarjevi kandidaturi toplo pisan uvodni članek
Če to ni nesramnost, potem sc p;>. vse neha! Seveda ta brzojavka ni prišla z Dunaja; ravno tako je prironiala v uredništvo »Slov; Naroda«, kakor slavnoznana deputacija obmejnih Slovencev dr. Kokalja. »Narodni Li-sty« naravnost zavračajo Hribarjeve misli o narodni avtonomiji, pravijo celo, da jc Hribar storil samo dr. Eppingerju in Pradejji uslugo s svojimi, zmotami in ga odločno obsojajo. V uredništvu »Naroda« pa skrpucajo tako nesramno brzojavko. »Narodni Listy« pišejo, da bi sc junakom »Bohemije« in »Prager Tagbl.« • »vyborne hodil do noty veliky omyl Hri-baruv«, pravijo, da bi »tri dni pobytu v Če-chach stačily dru. Hribarovi, oby poznal sv ti j blud a dfikladne poobravil svuj omyl.« — -»Narod« pa laže o »toplo pisanem uvodnem članku!
S takim varanjem, s prostimi lažmi zdaj -agitirajo za Hribarja. Ali mislijo ti ljudje, da se vsi volivci v Ljubljani vozijo v prešičjih ekvipažah, da se drznejo take podle laži prodajati kot vsakdanjo hrano? Iz te »brzojavke« pa se vidi, kako se delajo v »Narodu« tiste brzojavke od vseh strani sveta, ki priporočajo Hribarja! Vse švindel! Vse narejeno!
Edina stvar, ki je v »Narodnich Listych« topla za Hribarja, je le ta, da so ga promovi-.i.,!.-*',-io n,- Hrib	hm, 'r- sc
glasi res toplo; pa da sc nc bodo Čehi več motili, jim naznanjamo, da veliki talent Hribar ni mogel dovršiti gimnazijskih študij. Vsakemu svoje!
Vso umazanost jc pokazala grda liberalna stranka včeraj s tem, da v »Narodu« popolnoma lažnjivo kvari resnico o izgredih v sredo zvečer. Naši ljudje so bili vsi mirni, niso nič motili pijanih liberalcev, da, celo umaknili so se s svojega lastnega zborovališča Hribarjevemu blagu s prešičjega voza, nato so ti tolovaji drli za našimi, pobijali tuje blago in kot roparji ponoči hoteli vlomiti v tuje, zaklenjene privatne hiše — in zdaj pa »Narod« piše, da so liberalci bili nedolžni, da so jih pristaši S. L. S. napadli z noži, da so tri ranili itd.
Vse sama laž! Na stotine ljudi je priča, da je od prve do zadnje vrste vse zlagano, kar »Narod« piše o izgredih, priča jc celo sam Hribar in vodstvo narodno-napredne stranke, ki sta iz strahu pred posledicami, ki jih bo imelo divjanje agitatorjev iz prešičje ekvipa-že, izdala izjave, s katerimi se hočeta oprati. A zastonj! Črni madež sredine noči bo ostal
za vedne čase onim, ki so sc ž njim omadeževali.
Tako sc zdaj fura liberalna politika v prešičji ekvipaži po Ljubljani.
Pošteni ljudje se zgražajo in nečejo nič skupnega imeti s tako stranko. Kdo še mara za Hribarja? Z jako slabo barvo je pobarval Hribar svoj program »Jaz«, da barva tako hitro od njega pada. Tud. farbarija Hribarjeva je slaba v vseh slovanskih barvah. S tem je pa padlo vse, s čimer agitirajo liberalci, zlasti uradniki, za Hribarja. Čc bi bil izvoljen, ne bi Hribar imel prav nobenega vpliva v državnem zboru, in vse to, kar jc Ljubljani obetal, bi on nikdar ne dosegel. Storiti kaj bodo mogli samo poslanci S. L. S., ki govore čisto resnico in agitirajo tudi samo z resničnimi podatki in se nc kitijo s pavoviin perjem, kakor delajo pasažirji v prešičji ekvipaži.
Utopljenci.
Kdor sc vtaplja, poprime se ti najmanjše bilke, da se reši. Zato se prav nič ne čudimo, ko kriče liki obsedenci zdaj naši libcralci. Znano jim je namreč, da se vtaplja liberalni čoln in da utone tudi v Ljubljani dne 14. majnika liberalna mogočnost in da poči liberalna žaba, ki se zdaj tako napihuje.
Prav nič se ne čudimo, da sc poslužujejo zdaj potapljajoči liberalni zvonovi vseh sredstev, da bi za večne čase ne utihnili v Ljubljani. Smejamo sc tistim jalovim glasovom, ki rešujejo iz ust plačanih pijanih barab in pa po predalih »Slovenskega Naroda« popolnega pogina dosedanje liberalne mogotce.
Liberalni voditelji in mogotci prav dobro vejo, da se bliža konec njihovi slavi. Poparjeni in žalostni se vračajo iz Ljubljane na deželo manjši liberalni poglavarji. »Slabo sto.ii za nas v Ljubljani«, šepetajo redkoštevilno nase.ianim svojim somišljenikom. Seveda na zunaj ti pa nastopajo jako zmagoslavno in iz-kušajo na vse načine preslepiti javnost: češ, kako ugodno da stoji za nje.
Dan na dau izvejo libcralci nove neugodne novice. Tudi oni sloji ljubljanskega prebivalstva, ki so do zdaj stali slepo v liberalnih vrstah, niso več tako udani liberalcem, kakor so bili včasih. Državno uradništvo mislimo in pa državne uslužbence.
Jasni se v teh krogih bolj, kakor misli in sodi »On«, ljubljanski župan in pa »Slovenski Narod«. Nič čudnega. Leta in leta sem imajo priliko, da izkušajo dejansko, da za državno uradništvo iu pa da za državne uslužbence niso storili dosedanji liberalni poslanci prav nič. Zato sc pa obračajo ne lc državni uslužbenci, marveč tudi uradniki v svojih službenih zadevali že leta in leta na državne po-slance naše stranke. Znani so nam slučaji, ko so se obračali na liberalne državne poslance
uradniki politični somišljeniki. A ti so odlagali take prošnje in kazali kisle obraze prosečim uradnikom somišljenikom, ln naveličani čakanja, so sc obrnili na naše poslance, ki so dosegli uspehe zanje v nekaj tednih, ko so čakali prej zastonj leta.
Zdaj kandidira v Ljubljani »On«, ljubljanski župan. So. ki sodijo in mislijo, da bi bil »On« boljši, kakor so bili njegovi predniki, namesto katerih so delali za njihove politične somišljenike naši poslanci. »Mogoče, mogoče pa tudi ne«, sc ti šepeta nalahno celo v vrstah najzvestejših liberalnih državnih uradnikov in državnih uslužbencev. Imajo popolnoma prav da govore tako.
»On« ne zasluži, da se zavzema zanj uradništvo. Kot ljubljanski župan ni pokazal srca do podrejenega mu uradništva. Ugovarjalo bi se, saj so se izboljšale plače uradnikom na magistratu. Res, da so se, a skozi veliko okno so se pogledali le najvišji razredi, nižji so pa tako nezadovoljni, kakor so bili prej. A nc Ic to. Svoje uradnike jc »On« kakor kakšne šolarčke obzmerja! v javni občinski seji, ker so bili tako drzni, da so se upali poslati predeni deputaci.io, ki je prosila za zvišanje uradniških plač. To si je uradništvo dobro zapomnilo in ve, kaj da naj pričakuje od »Njega«, ako bi postal državni poslanec.
Zdaj pred državnozborskirni volitvami imajo seveda liberalci jako toplo srce celo za državne uslužbence. Vzlic temu, da niso storili liberalni državni poslanci prav nič za državne uradnike in uslužbence, si upa loviti »On« državne uslužbence zase. Njegovi agitatorji se pri tej priliki poslužujejo najostud-nejših sredstev: laži. Mislijo si, nekaj bo že zaleglo, če prav lažemo, ko bi hruške otresali, sc bo že kdo vjel in zapisal »Njegovo Vzvišenost« na volivno glasovnico.
Nesramno laže »Slovenski Narod«, ko napada dr. Kreka glede na poštne uslužbence. In šc nesratnnejše o dr. Šusteršiču. Gabi sc nam, da bi ponavljali ostudne laži »Slovenskega Naroda«. Vemo, kdo da je napisal tiste laži. Nieniu, kakor nam je jako dobro znano, da ne za uradništvo in ne za državne uslužbence niso storili liberalni državni poslanci prav nič. Vč pa tisti dopisun ravno tako, kakor mi, koliko da naj pričakujejo od ljubljanskega župana uradniki zase, ako bi bil .izvoljen. Od človeka, ki javno smeši v občinski seji svoje uradnike, ker so nekaj prosili, ni pričakovati, da bo zastopal uradniške in uslužbencev koristi. Pametni uradniki in državni uslužbenci že sami vejo, kaj da je zanje pravili zato bodo 14. majnika volili Kregarja. Kaj tm stori flegmatični, v Hribarja zaljubljen' lažnjivi dopisun »Slovenskega Naroda«, nas pa prav nič ne briga. Flcgmatiki so namreč počasni, posebno šc, če so zaljubljeni in zato sc smejajo tistemu dopisniku za hrbtom urad-
LIKEK.
Ljubljana redioiua.
Na kongresu geologov, etnografov, antropologov, geografov in še drugih afov iu logov sploh: predaval prevzvišeni gospod pravi tajni in javni svetnik iu vseučiliščni profesor dr. Kazimir Golob če k dne 1. aprila leta MMMMCMXII.
Reverendissimi auditores!
Slavna gospoda! Učeni zbor!
V začetku mojega današnjega predavanja bodi mi najprvo dovoljeno, primerno zahvaliti sc Vam na izredni časti, katero ste mi izkazali s tem, da ste me poklicali v svojo pro-svitljeno sredo, želeči, naj Vam podani v svojem predavanju verno sliko nekdanje sloveče, a pozneje povsem pozabljenju zapale Ljubljane. Rad, od srca rad bi Vam izpolnil vaše učene želje, ako nc bi žalibog presegale mojih skromnih močij. Kolikor pa so mi podelila dosedanja dolgoletna, res težavna raziskavama na tem polju vpogleda v nekdaj cvetoče življenje ljubljansko, kar smatra današnja znanost dognanega in dokazanega v tem oziru, skušal bom v javnih slikah in orisih postaviti pred Vaše kritično oko.
Nekdanja Ljubljana jc stala, kakor gotovo vsi veste, na vulkaničnih tleh. Takih tal ni vsekdar kar tako si bodi spoznati, zlasti dokler se iz njih ne dvigne kak ognjenik, ki pri-
čne bruhati ogenj, žveplo, pepel iu druge take mineralije. Tako tudi Ljubljančani niso vedeli, da stoje na slabih tleh, dokler jih ni grozni izbruh ljubljanskega Grada (etim. Gr(m)ada starogotski Scheiterhaufen) poučil, kako grozno so se motili.
Kakor vemo iz popisov tedanjih sodobnikov iu pisateljev, n. pr. Avguština Pommerja dc Cilli in drugih, je dohitela omenjena grozna katastrofa Ljubljančane dne 14. majnika leta 1907. Erupcija napovedovala se je že več let preje z neznatnimi potresi, z velikim nemirom parlamentarne magnetne ali polarne igle itd. Leta 1895 pojavil sc je tudi hujši potres, kateremu jc potem sledilo dolgoletno valovanje po celei Avstriji, posebno pa po Ljubljani.
Teh svarilnih opominov narave pa ni hotel nikdo upoštevati, niti zadnja dva meseca pred izbruhom ognjenika. 14. majnika ob 8. uri zjutraj se jc začela grozovito zemlja tresti, in iz vrha Gradu se jc prikazal gost črnordeč dim. Par trenutkov pozneje razpočil sc jc vrh in ogromno ondi ležeči muzeji zleteli so v celoti v zrak. Večina sc jih jc seveda zdrobila. Iz vrha je švigal plamen, letelo jc kamenje in skale in |k> griču navzdol tekla jc v mogočnih potokih lava. Začetkom jc sproti ugašala v Ljubljanici — reki, ki jc nekdaj tekla skozi mesto. — Končno pa je vso strugo napolnila in ji tako enkrat za vselej zaprla tok. Popol. ob 2. uri že ni bilo niti več Ljubljane, niti ljubljanskega polja: vse sta zasula lava in pepel. Nagrornadcni kupi zastrli so potem celo ognjenik, ki ic moral poginiti na ta način pod lastnimi izbljuvki.
Čudno je, da se je skozi toliko sto, da tisočletij čisto pozabilo na to nekdanje kulturno središče Slovencev. Stoprav pred kakimi desetimi leti igrali so sc otroci slučajno vrhu sedanje 60 metrov nad nekdanjim mestom sc vzdigajoče ljubljanske planote, ter ondi našli par medenih tablic (tabuletta imenovanih) s staroslovcnskimi napisi: »Ko jc žu-panoval Ivan Hribar« itd. Ondi so potem pričeli kopati in tako prišli do slovitih razvalin nekdanjega mesta.
Da je razkopavanje samo na sebi jako težavna stvar, mi boste gotovo priznali. Raziskavama pa otežkočuje vzlasti še to, ker nam delajo napisi v jezikovnem oziru velike težave. Dasi ie ta Ljubljana čisto slovensko mesto, ima nebroj napisov v jeziku in načinu mlajše gotike. Tedanja staroslovenščina tudi sc ni povsem dobro raziskana, čeprav sc v marsičem opira na sedanji ruski jezik. Pisalo pa sc je tedaj tudi šc v drugem slovanskem narečju, kakor n. pr. to dokazuje najdeni par-gament: Boltatu Pepe.
Stara Ljubljana raztezala se je, kakor so pokazala dosedanja raziskovanja, bržčas okrog ognjenika Grada, v čigar podnožju sc .ic penila srebrnočista Ljubljanica. Na desnem in levem bregu so bila postavljena krasna bivališča in palače, po mestu pa raztreseni parki. zabavišča, kopališča itd. Jedno tako kopališče jc bilo posebno bogato opremljeno, in je moralo biti jako razsežno. Ležalo je v sever, nem delu mesta, ne daleč od mostu, ob katerem sc ic našlo čvetero čudnih, strašnim kačam podobnih živalij. Po v stari Ljubljani najdeni tedanji strogo znanstveni reviji »Slovenski Narod imenovani, jc živela takrat v Ljub-
ljani. ali saj njeni okolici, ljuta zver, kateri se jc reklo klerikalni zmaj. Ker pa v isti reviji čitamo, da so tega zmaja ubili iu da jc bil ta zmaj grozno velik, ni dvoma, da so bili ondi najdeni zmaji bržkone samo mladiči, seveda tudi že grozni in strašni. Potemtakem je moralo živeti v stari Ljubljani mnogo klerikalnih zniaiev in jc bil klerikalni zmaj v stari Ljubljani naravnost domača žival.
Tamkaj, kjer stožec Grada najbolj strmo pada proti Ljubljanici, .ic stalo velikansko poslopje, skoro gotovo gledališče. Kulis in takih stvarij seveda nismo našli, ker so brezdvomno v lavi zgorele; našli pa smo več kipov, od katerih omenjam posebno enega: prvega tedanjega igralca v vseh mogočih maskah in pozah. Znamenita jc tudi pred gledališčem izkopana soha takratnega mestnega glavarja imenom Zancek.
Nc daleč od tc palače malo proti severu, tik ob Ljubljanici, jc stala druga palača, v kateri ic kraljeval vsako leto na novo izvoljeni, na.izaslužencjši pesnik ali pisatelj slovenski. Tudi tega umetnika ic dohitela smrt. ravno ko jc dovršil daljši roman »Prešernova fajfa«, delo neizmerne umetniške vrednosti. Slovenci so imeli navado svoje najizbornejše pesnike venčati in spoštovati. Sleherno leto jc prvi med njimi dobil častni naslov »poeta aurea-tus.« Razlaga zadnje besede šc ni čsto znanstveno preiskana, ker si niso filozofi edini, ic-li sc izpeljuje iz aurutti — auri — ali iz aures — avrium, kar jc pa konečno vse eno.
Na kaki umetniški višini so stala tedanja poslopja, dokazuje palača patricija Johanna grofa fon \Vissoko; posebno ondotni mozaiki in vanje vložene globokoumne sentcnce oča-
niki in uslužbenci, ko brusi za predmet svoie ljubezni jezik in nerodno svoje pero ali pa svinčnik.
Imajo popolnoma prav.
Nesramna laž je namreč, kar piše »Narod«. da so dr. Šusteršič in tovariši preprečili zboljšanje plač državnim uslužbencem. Laž je, da so klerikalci zagrozili, da sploh ne pri-puste nobenega izboljšanja plač, če se ne zvišajo duhovske plače. Laž je, da zvišanje du-hovskih plač znaša 9 milijonov in da za državne uslužbence ničesar ni ostalo.
Res pa je, da je poslanska zbornica dne 22. januarja sprejela načrt zakona, s katerim se zvišajo plače državnim uradnikom in profesorjem. Obenem pa je poslanska zbornica pooblastila finančnega ministra, da sme porabiti okroglo 11 milijonov tudi za državne uslužbence. Plače uradnikom in profesorjem so se uredile z zakonom, uslužbencem pa se urede s posebno vladno naredbo. Od teh dovoljenih 11 milijonov pa dobe primerno zvišanje plač vse kategorije državnih uslužbencev do zadnjega, tudi cestarji na državnih cestah, kar jc finančni minister zagotovil raznim poslancem. Da morda niso prišli na vrsto že vsi uslužbenci, je krivo to, ker računi za posamezne dežele še niso bili izgotovljeni.
Druga dan potem, torej 23. januarja, pa jc zbornica sprejela zboljšanje kongrue ali duhovniških plač, ki pa ne znašajo 9 milijonov, ampak lc nekaj nad štiri milijone, ki se razdele na duhovnike cele Avstrije. Dr. Tavčar in tovariši pa so bili davno preje vložili več nujnih predlogov, da bi preprečili volivno reformo. Ker pa tega niso mogli doseči, potem so pač umaknili svoje nujne predloge, ker bi itak Ic bobovo slamo mlatili. Sedai pa se bahajo, da so oni omogočili boljše uradniške plače. Kdo je nastopil, da pride Ljubljana v drugi činovni razred. Slovenski liberalni poslanci že ne. Seveda, uradništvo in državni uslužbenci niso tako naivni, da bi verjeli la-žem zaljubljenega flegmatika.
Zaletaval sc ie »Narod« tudi v Kregarja, ki jc govoril s krščansko-socialnim poslancem dvornim svetnikom Gessmannom v ljubljanskem »Unionu«. Kregar je imel prav, da je govoril ž njim. Ni li »flegmatiku« znano, da jc ravno Gessmann največ posredoval pri ministrstvih. Da sc še ni za uradništvo doseglo vse, ni krivda »klerikalcev«. Zdaj se gre za ureditev časovnega napredovanja v službi, kar imajo že dunajski občinski uradniki, IjuD-ljanski seveda ne. Nujno se gre za to, da se odpravi taina kvalifikacija in nova pragmati-ka. Dopusti se morajo urediti. Konvertirati se morajo tudi uradniški dolgovi. Za vse to sc bo zavzemala krščansko-socialna stranka in tudi izvojevala.	'
Liberalci so imeli to zaslugo, da so kot državni poslanci lepo molčali, ker se jim ni ljubilo, da govore za stanovske zahteve svojih lastnih somišljenikov. Tako je in nič drugače. Zato bodo pa tudi uradniki in državni uslužbenci 14. majnika volili Kregarja., ne pa tistega Hribarja, ki ie v javni občinski seji dal v zasineh celo mestne uradnike.
UollonI bol.
(Prošnja do gg. zaupnikov S. L. S. — Brzojavite nam takoj izid volitev!) Obračamo se do vseh zaupnikov in somišljenikov S. L. S., da takoj po izidu volitve v posameznih krajih pošljejo natančno brzojavno poročilo o razmerju glasov uredništvu »Slovenca« !
(Kako se napiše ime kandidata.) Volivci za prvi volivni okraj, mesto Ljubljana, naj napišejo na glasovnico Ivan Kregar, pasar v Ljubljani, — Volivci drugega volivnega okraja sodni okraj ljubljanski brez ljubljanskega mesta, t. j. ljubljanska okolica, naj napišejo: Dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljubljani. — Volivci tretjega volivnega okraja sodni okraji Radovljica, Kranjska gora in Tržič nai napišejo: Josip Pogačnik,deželni poslanec v Pod-nartu. - Volivci četrtega volivnega okraja sodna okraja Kranj in Škof.ia Loka naj napi-
šejo: Franc Demšar, deželni poslanec na Ce- ! šnjici. — Volivci petega volivnega okraja sodna okraja Kamnik in Brdo nai napišejo: Dr. Janez Krek, deželni poslanec v Ljubljani. —
Volivci šestega volivnega okraja sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica naj napišejo: Josip Gostinčar, poduradnik »Zadružne zveze« v Ljubljani. — Volivci sedmega volivnega okraja sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož naj napišejo: Dr. Ignacij Žitnik, deželni poslanec v Ljubljani. — Volivci osmega volivnega okraja sodni okraji Litija, Višnja gora in Radeče naj napišejo: Franc Povše, deželni poslanec v Ljubljani. — Volivci devetega volivnega okraja Krško, Kostanjevica. Mokronog in Trebnje naj napišejo: Dr. Janko Hočevar, posestnik v Krškem. — Volivci desetega volivnega okraja sodni okraji Velike Lašče, Ribnica in Žužemberk brez občine Smuka; nadalje občine Banja Loka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem naj napišejo: Franc Jaklič, deželni poslanec v Dobrepoljah. — Volivci enajstega volivnega okraja Metlika, Novo mesto brez občin Poljanica in Crmoš-njice, Črnomelj brez občine Planina naj napišejo: Franc Šuklje, deželni poslanec v Kandiji. — Volivci! Oddajte dne 14. maja složno svoje glasove za te može !
(Pozor volivci!) Vsak, ki je pravilno vpisan v volivnem imeniku, sprejme sedaj dve od politične gosposke (na deželi od okrajnega glavarstva, v Ljubljani od mestnega magistrata) izdani listi in sicer: a) volivno izkaznico (volivno »legitimacijo«) in b) glasovnico. Obe ti listini se dostavita vsakemu volivcu v stanovanje. Posebej jc opomniti: a) Volivna izkaznica (legitimacija) izdana je od okrajnega glavarstva (v Ljubljani od mestnega magistrata) in vsebuje zaporedno številko dotičnega volivskega imenika, kraj, dan in uro pri-četka volitve in pa ob kateri uri se bode glasovanje sklenilo. Nadalje ime iu bivališče volivca. Stvar zaupnikov je, paziti na to, da prejme vsak naših volivcev v resnici izkaznico. Kajti izkaznico je treba pri volitvi pokazati in če je kdo ne pokaže, ga komisija izključi od glasovanja. Treba torej gledati, da izkaznico vsak naših volivcev dobi in jo potem dobro shrani in nikomur ne da iz rok, naj jo kdo zahteva pod katerokoli pretvezo. Izkaznica se navadno po posredovanju občinskega urada dostavi v stanovanje volivca. Ce bi pa kdo najpozneje 24 ur pred dnevom volitve ne dobil še izkaznice, fiaj gre sam ponjo. Kam? Na ono mesto, ki je določeno v posebnem razglasu. Ko se dostavljajo izkaznice, se namreč obenem izda od gosposke poseben razglas, kje da .ie izkaznico dobiti, ako bi se vsaj 24 ur pred volitvijo ne dostavila. Toda volivec mora osebno iti ponjo.
Kaj storiti, če volivec izkaznico izgubi, če se mu uniči itd.? V tem slučaju se mora zgla-siti pri politični gosposki (okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa na magistratu) in zahtevati duplikat izkaznice. To pa je seve le mogoče, če je še dosti časa pred volitvijo. Na dan volitve bode le v redkih slučajih čas, pravočasno še priti do glavarstva in nazaj. Poleg tega bodo na dan volitev skoraj vsi uradniki kot volivni komisarji iz urada odsotni. Volivna komisija ali volivni komisar pa nima pravice, izdajati izkaznice.
Iz tega se vidi, kako važno je, paziti na to, da ima vsak naših volivcev v pravem času izkaznico v rokah in da jo dobro shrani, ker ie v njej vtelesena volivna pravica.
Gg. zaupniki naj tedaj z vso natančnostjo pazijo na to, da je vsak volivec naše stranke pred dnevom volitve v posesti pravilne volivne izkaznice (legitimacije). — Organizacija tozadevne kontrole ni težavna.
b) Glasovnica. Ta mora biti opremljena s pečatom tiste politične gosposke, ki je izdala izkaznico: na deželi pristojnega okrajnega glavarstva, v Ljubljani pa mestnega magistrata. Drugačna kakor taka, od pristojne politične gosposke izdana glasovnica je popolnoma neveljavna.
Ce bi kdo glasovnice pomotoma ne dobil, ali če bi se mu glasovnica izgubila ali pokončala, naj se oglasi za glasovnico pri okrajnem glavarstvu (v Ljubljani pri mestnem magistratu), na dan volitve pa pri volivnem komisarju, kjer dobi novo glasovnico.
Izkaznice ln glasovnice naj noben naših volivcev nasprotnikom ne da Iz rok. Ponavljamo še enkrat: Vsak volivec prinesi seboj na volišče volivno izkaznico in pravilno izpolnjeno glasovnico. Ne enega ne druzega ne sme doma pustiti. Sicer se sam pripravi ob svojo volivno pravico. Glasovnico odda volivec pri volivni komisiji, izkaznico le pokaže volivec pri volivni komisiji, potem pa zopet shrani, kajti utegne jo še rabiti. Volivci naj pridejo pravočasno na volišče !
(Pozor volivci! Čujemo, da nameravajo nasprotniki S. L. S. tik pred volitvijo razširjati razne laži o kandidatih »Slovenske Ljudske Stranke«. To so tudi pri zadnjih volitvah delali. Ne verjemite nasprotnikom nič in brezpogojno volite kandidata »Slovenske Ljudske Stranke.« Z vsakim obrekovalcem pa bomo po volitvi krepko obračunali.
(Shod v Dravljah.) Na Vnebohod popoldne je sklicala S. L. S. volivni shod v Dravljah. Pijani liberalci in šišenski Sokoli pa so hoteli shod preprečiti. Odlikoval se je posebno mesar Seidl iz Šiške, ki je udri v zboro-valno dvorano. Odlikovala sta se pa tudi neki Mohar in Kolnian iz Šiške. Liberalci so silno razbijali in mladi Sokoli so hripavo kričali: »Živio Zirovnik!« Ob 4. uri popoldne je otvoril dr. Lampe shod, ki je bil omejen samo na somišlienike in imenoval g. Berganta za podpredsednika. Udeležnikov jc bilo 130. Prvi ie govoril dr. Lampe. Nikar naj vas ne moti, ako se shod ui pričel mirno. Poglejte na ljubljanske nemire, na tolovajsko bando, ki hoče vpeljati strahovlado, in videli boste, da so libcralci povsod enaki. Vsak liberalec ima program »Jaz«, za ljudstvo jim pa ni mar. Sedaj ob volitvah plačujejo liberalci pijačej. in vzgajajo pijance za razbijanje shodov. To nas ne moti. V ljubljanski okolici kandidira nadučitelj Zirovnik. O osebi g. Zirovnika ne govorimo, ker mi moramo kandidate soditi po strankah. Ne oseb, ampak stranke sodimo. Ljubljanski župan in kandidat liberalne stranke v Ljubljani pravi, da bo v državnem zboru dr. Šusteršiču »štreno mešal«. In ta mož je postavil za kandidata Zirovnika, da bi tudi ta v slučaju izvolitve štreno mešal ljudskim zastopnikom. Mi pa nc maramo takih, ki bi podirali, ampak takih.^ki bi zidali. Odkod pa je prišla kandidatura Zirovnikova? Ali ga je ljudstvo postavilo za kandidata, ali ste ga morda vi? Postavil ga je vam za kandidata načelnik na-rodno-napredne stranke, ljubljanski župan Iv. Hribar. Zirovnik ni bil prvi, ki so ga hoteli nastaviti za kandidata, a nikdo drugi jc ni hotel sprejeti. Zirovnik pa se je udal in sedaj na komando iz Ljubljane kandidira. Liberalci izrabljajo učitelje za agitatorje svoje stranke, pomagajo jim pa nič nc. S. L. S. kandidira enega učitelja, ki bo tudi gotovo izvoljen z velikansko večino, ker je res od ljudstva postavljen, liberalci pa izrabljajo učiteljstvo le v posmeh ljudstvu. Ko bi bilo gotovo, da zmaga kdo izmed liberalcev v tem okraju, potem bi liberalci prav gotovo postavili kakega doktorja iz Ljubljane. Čigav kandidat je Zirovnik, se vidi iz tega, ker hodi zanj agitira t neki ljubljanski policijski uradnik Jančigaj, ki na povelje magistrata deluje za Zirovnika. Poglejmo pa, ali imajo liberalci srce za kmeta? Dobro vam je znano, kako grdo so počenjali ljubljanski liberalci takrat, ka sc je šlo za mleko. Glejte, kaj hočejo s carino. Uničiti hočejo našega kmeta s tem, da bi odprli mejo tuji živini in bi cena domače živine globoko padla. S tem bi naš kmet propadel. Nemčija je z visoko carino zaprla poti naši živini, liberalci pa hočejo s tujo živino uničiti našega domačega živinorejca. Meso v mestu ne bi bilo nič ceneje, kmet bi bil pa uničen. Liberalci, ki priporočajo Zirovnika, hočejo vpeljati pri nas francoske razmere: oni hočejo razporoko in svobodno šolo. Ko se jc ta posta-
va na Francoskem vpeljala, je tam tisoče in tisoče ločenih žen in mož in na tisoče je zapuščenih otrok, ki jih mečejo v državne zavode. Razporoka je gorje in vsak pameten človek temu nasprotuje. Na Francoskem imajo tudi svobodno šolo. V tej šoli se ne poučuje v krščanskem nauku prav nič. Zato si jc pa francosko ljudstvo ustanovilo krščanske šole in pošiljalo svoje otroke vanje. Vsled tega so bile krščanske šole prenapolnjene, državne pa prazne. Katoličani so raje plačevali sami iz svojega žepa za krščanske šole in zraven tudi plačevali davek za državne šole. To pa liberalcem ni bilo všeč. Zaprli so krščanske šole in jih šiloma vzeli. Ko bi vi Zirovnika vprašali: Ali je tudi on za take šole, bi gotovo rekel, da ne. A postavila ga je liberalna stranka za kandidata, ki to zahteva, zato pa moramo biti proti njegovi kandidaturi. Za Zirovnika agitira učitelj Crnagoj,, ki jc na liberalnem shodu rekel: Tega, kar mi zahtevamo, še ne moremo za sedaj doseči, ker kmetje so še vedno krščanski, a skrbeli bomo, da bo prihodnji rod ves liberalen. Taki so liberalni učitelji. Iu tak je tudi Zirovnik, ker so ga postavili za kandidata liberalci. Cc bi prišel tak predlog v državnem zboru ua glasovanje, bi on moral na komando liberalcev glasovati zanj. S. L. S. pa zahteva, naj učiteljstvo vzgaja otroke v krščanskem verskem duhu. Tudi zahteva S. L. S., naj se ljudsko šolstvo tako uredi, da bo primerno kraju. V kmečkih in obrtnih krajih je treba, da se otroci v šoli tiče tudi stvari, ki so jim potrebne v življenju. Kakor znano, sc je zadnji državni zbor pečal tudi o obrtnih zadevah. Stari državni zbor pa je bil krivično sestavljen. V njem so odločevali bogataši in uradniški zastopniki, zato pa niso kmečki poslanci prišli do veljave. Obrtni zakon ni primeren za kmečke obrtnike. Dr. Žitnik, ki je bil član tega odseka, se je potegoval zato. da bi bil zakon bolj primeren za obrtnike na deželi, a ni prodrl, ker so mestni poslanci to preprečili. Tako so silno hude določbe glede vajencev na kmetih, glede stanovanj iu prepovedi poljskega dela. Zato pa moramo gledati, da pridejo v državni zbor ljudje, ki poznajo razmere obrtnikov in kmetov in da se v tem oziru dosežejo olajšave. S. L. S. pa zahteva tudi, da se vpelje tudi za deželni zbor splošna in enaka volivna pravica. Liberalci so temu odločno nasproti, ker bi po splošni in enaki volivni pravici prišel kmet, delavec in obrtnik do večje., veljave. S kravjimi zvonci jc to preprečil tisti, ki je postavil Zirovnika za kandidata. Kakšen kmečki kandidat je torej Zirovnik, če ga kandidirajo najhujši sovražniki kmeta! Dr. Tavčar je rekel nekoč, da je kmet le na pol človek.. Dr. Tavčar pa jc eden najboij odkritosrčnih liberalcev. Iz tega sc jasno vidi, kako sodijo tisti, ki so postavili Zirovnika za kandidata, o kmetu. Liberalci hočejo, da se cerkev loči od države, kot na Francoskem. Tudi na Francoskem so si katoličani postavili lepe cerkve in ponosni so bili nanje. Ko so pa uvedli novi brezverski zakon, so vzeli cerkve katoličanom, ki so jih sezidali in olepšali z velikimi žrtvami. Rekli so: Mi bomo prodali cerkve in dobiček, ki bo znašal tisoč milijonov, bomo dali delavcem. A pri tem ropu so napravili kupčijo le judovski špekulanti, ki so za mal denar pokupili lepe cerkve in umetnine in ž njimi špekulirajo, porabijo jih za gledališča in gostilne. Po liberalnem programu bi lahko Predovič kupil šentviško cerkev in jo porabil za svinjak. To je program onih, ki kandidirajo Zirovnika za poslanca. S. L. S. tudi zahteva, naj se vojaška doba skrajša na dve leti in odpravijo zadnje vojaške vaje. Gotovo je, da vojaštva ne moremo odstraniti, ker bi potem Lahi udrli k nam in nam vzeli južne dežele. A kar se da doseči, bodo delali poslanci S. L. S. na to, da se doseže. Treba .ie pa tudi delati na to, da se davki reformirajo. V tem pogledu že dobro delujejo dunajski kršč. socialci, ki zahtevajo, da nai tisti več plača, ki več ima. Odpravijo naj se davki pri intabulaciji in prodaji posestev. Največje zlo jc, da je toliko intabuliranega dolga.
reva.io vsakega tujca. Takoj na pročelju hiše blesti ti nasproti mogočen napis: »Ouis ut ego?«, ki se potem ponavlja in pojavlja kakor muzikalna parafraza v vseh mogočih mo-dulacijah po vseh slikah in celem življenju tega slavnega moža. V grbu imel je ta velmož mogočen kveder, ki sloni na mrtvaški glavi.
Tega moža pa smrt ni našla nepripravljenega, kajti pri prvem potresljeju že se ie skesal vseh svojih grehov in ie potem umrl. kakor jasno kaže krčevito držeč v roki javno priznanje vseh svojih pogreškov. situacija, v kateri so ga našli. Pred njim je ležala ravno na novo napisana prislovica: »Bodi slab proti mogotcem, in bodi silen proti slabim!«
Kako visoko pa je bila razvita sicer staro-Ijubljanska kultura, dokazujejo tudi njeni preostanki na znanstvenem in umetniškem polju. Ne daleč od že opisanega mostu je stal velik in prostran fizikaličen laboratorij, od katerega pa je žal danes videti samo ostanke njegovega električnega oddelka. V tem oddelku so morali stari Ljubljančani bržčas eksperimentirati z električnimi toki. Seveda se iim ni vsak poskus posrečil, kakor je to iasno samo ob sebi. Da bi bili že tedai Ljubljančani poznali električno razsvitljavo, kakor to meni prof.Šmorn, je jako dvomljivo. Ta učenjak se sklicuje namreč na dejstvo, da se elektrika tudi po ko-vinastih žicah širi, in da so se take žice res našle v stari Liubliatii. No, dandanes se pač nikjer ne navaja elektrika z žicami, in tudi v stari Ljubljani menda tega skoro gotovo niso delali. Mnogo verjetnejše in dosti več zase ima mnenje našega prijatelja prof. dr. Lakote, ki si te ljubljanske po celem mestu napeljane žice vse drugače tolmači. Pri svoji trditvi
se namreč opira na mnenje, da je v stari Ljubljani živela neke vrste kresnica, še znanstvenim imenom Tenebra lucifera Iabacensis imenovana. Te kresnice so potem navihani Ljubljančani na žicah, namazanih z lepom lovili, in si tako na cen in lahek način omogočili seveda semintja nekoliko pomankljivo razsvitljavo.
Ne daleč od električnih laboratorijev stala je druga imenitna zgradba: tovarna za medene piskre. Nekai takih ogromnih povez nenih pisk rov ali kotlov smo izgrebli skoro čisto nepoškodovanih. Bržčas so Ljubljančani v njih kuhali ob priliki posebnih slavnosti in ljudskih veselic, saj lačnih ljudij tedaj nikoli ni manjkalo. Tovarno je vladal tedanji patricij iz dinastije XII.. Peter Sinekurovič.
Čudno je, da so v ljubljanskih šolali tedaj mladino ravno nasprotno podučevali, kakor so jo v resnici želeli imeti. Tako so vcepljali v mlada srca ljubezen do ponosa, do moštva, do svobodoljubja — torej do samih lastnosti)', katere so potem veljaki strogo kaznoval, če so iih kedaj zalotili na kakem sostanovniku. Res, čudno!
O umetnosti ne morem dosti poročati, ker so žal skoro vse umetniške zbirke, ki so bile tedaj stale vrh ognjenika, postale žrtev grozne katastrofe. Še največ se nam je ohranilo dragocenih knjig in listin po mestnih knjižnicah. Posebno pomembno se mi zdi eminentno originalno delo, znano pod imenom: Pa-pyrus dr. Brettl. Delo se peča z javnim zdravstvom, katero je bilo v stari Ljubljani na vrhuncu svojega razvitka. Med vsemi mogočimi zdravstvenimi pripomočki naj posebno omenim nekaterih mišnic, katerih je bilo po več nastavljenih po vseh javnih lokalih. V te
mišnice so namreč lovili Ljubljančani tuber-kel-bacile s kakim uspehom, mi ni znano. Vsled te imenitne iznajdbe imenujejo stari Ljubljani v čast šc dandanes zdravniki jetiko: inorbus Iabacensis. kar je gotovo jako značilno.
Kako je bilo urejeno politično življenje v stari Ljubljani, o tem vam danes ne morem še natančno poročati, ker tozadevne preiskave še niso končane. Bržkone so imeli absolutistično semi-biarhijo, to se pravi: vladala sta absolutno dva moža, reete gospoda, od katerih ie pravzaprav vendar bil le eden kralj, če ie drugi n. pr. šel na lov. na kozarec piva ali kaj podobnega. Vsak tak kralj je imel naslov: Nadveličanstvo; v navadnem življenju pa so itneli še druge manjše naslove kot prvak, agent, prekupčevalec, program, cekin, kristal, itd. katerih pomen nam iz lingvističnih ozi-rov žal še ni povsod dovolj razjasnjen. Tudi so v tem oziru učenjaki raznega mnenja. Tako trdijo nekateri učenjaki, da povem le cn primer, da je »agent« in »mešetar« eno in isto. Drugi zopet pravijo, da jc agent toliko, kot »trgovec s prepričanjem in načeli« itd., itd. Po mojem mnenju je namreč »agent« identično s »špekulantom«, vzlasti, ker se v to besedo vse drugo lahko na neprisiljen način sub-sumira.
Ravno tako težko, kakor ie vprašanje o ljubljanskih kraljih, je tudi ono o njihovem bogočastju. Hipoteza, da bi bili stari Ljubljančani monoteisti, je že davno zavržena. Zadnji monotcist jc bil neki dr. Tavčar, pa še ta se je celo življenje delal največjega nasprotnika tega verskega naziranja. Vsekakor so imeli stari Ljubljančani celo vrsto bogov, in izborno
sestavljeno mitologijo. Vsak boljši prvak je namreč postal preje ali sleje bog; te bogove so potem častili, jim kadili, in jih molili. In bolj ko so jih ti bogovi bičali, tem več so jim zažigali kadila.
V ostalem pa spominja stara Ljubljana na prastari Egipt. Kakor tukaj, imeli so tudi ondi svoje dobro zavarovane kaste. Največje spoštovanje in največji ugled uživala ie I. Kasta: žlahta ali plemiči. Iz tc so se na\'adno re-krutirali bogovi, prvaki, odličnjaki, prvobori-tel.ii in drugi taki dostojni ljudje. II. kasto so tvorili »pijomtari«. Ta kasta je bila prvotno na .iako nizkem stališču, dokler je ni dvignila kasta No. I. Potom dobrih ženitev je bilo namreč kaščanom sorta II. omogočeno priplezati med kaščane No. 1. Istotako je bilo mogoče kasti lil., katero so tvorili »purgarji«, dvigniti se, ako so se dobro zadržali, v kasto II. Vsak od kaste I. je moral nositi 1 etn dolge nohte, moral je hoditi pod nosom obrit, in si vsak dan menjati 5krat nogavice. Pri kasti II. se ni gledalo toliko na to; ali ta kasta je morala vedno kimati z glavo, če je to želela kasta I. Tretje kaste glavna dolžnost pa je bila snažiti kasti I. čevlje; veselo se smejati, če jo je milostno pogledala in raztopiti se navdušenja, če sc je član kaste I. obregnil ob članove kaste III. — O kasti IV.: imenovani »paria, raja, plebs«, ni ničesar povedati. Živela je od samega usmiljenja odlične kaste.
Članove kaste IV. tedaj sploh niso prištevali med ljudi, ampak imeli so jih samo za bitja, ljudem sorodna; njihovo znanstveno ime ic bilo »pithecus anthroponiorfus«. Dandanes seveda vemo, da so bili tudi to pravi ljudje in jako čudno je, kar je ravno o staro-
Ko bo prišla naša stranka v deželi na površje, bo ustanovila hipotekarno banko, ki bo prevzela nase ves kmečki dolg in ga bodo kmetje pri njej polagoma odplačali, ker bo znižala tudi obrestno mero. Zahtevamo tudi deželno zavarovanje. S tem bo denar ostal doma in ga naši kmetje ne bodo nosili v žepe tujih zavodov izven dežele. Temu se seveda tisti, ki kandidirajo Zirovnika, upirajo, S. L. S. pa bo storila vse,da se to uresniči.Zirovnik se ponaša, da je za kmeta veliko storil. Pravi, da je učil kmete uporabljati gnojnico. Ali ga naj zato volimo? To so kmetje že delali, ko Zirovnika še ni bilo, iu bodo, ko nas več ne bo. Kar se pa tiče drevesc, pa Zirovnik itak dobi zanje podporo od deželnega odbora in okrajnega šolskega sveta, zato pa se mu ni treba bahati, da je kaj storil. Ce je kaj storil, je bil za to plačan. Ce je pa kdo plačan, je dolžnost njegova, da dela. Glede razmerja med mojstri in vajenci naj bi učitelj delal na to, da bi bilo razmerje med obema dobro. Zirovnik pravi, da je on Št. Vid omikal. Res ni sedaj več toliko pretepov, kot .iih je bilo preje. A to so storila naša izobraževalna društva, in če on kaj storil, je plačan zato kot učitelj. Zirovnik pravi, da je 011 v Št. Vidu prva glava, potem pride gospod župnik in gospod župan. Pri nas pa ne poznamo prvih glav, ampak le tiste, ki kaj delajo; visokih glav ne pripoznavamo. Zirovnik naj gleda, da bo dober učitelj; ker ga liberalci priporočajo, ga pa nihče ne bo volil, ampak naj oddajo vsi volivci svoj glas za kandidata S. L. S. dr. Ivana Šusteršiča. (Viharno odobravanje in klici: Zivio dr. Šusteršič!) K. besedi se je oglasil Zi-rovnikov šolar Ivan Goljar, ki .ie povedal, da ie Zirovnik vajence vedno lepo učil, da je veliko storil za izobrazbo. Gospod Zirovnik je pošten krščanski mož, ki stoji na krščanski podlagi. Glasno so se zasmejali zborovavci tej trditvi. Možje so mu burno ugovarjali in ko je končal, se je ves bled vsedel in čakal obsodbe.
Gospod Šusteršič pove, da je Zirovnik pravil vajencem v šoli in cclo njegovim otrokom, da 011 je piške, vajencem pa plava ričet (X) trebuhu. To je hujskanje. — Gospod kaplan Zabrct pravi, da je bil Zirovnik povabljen na ta shod, a ga ni. Zavračal je liberalce in povedal Zirovniku, da nikdar o njem ne govori na prižnici, kar kmetje potrde. Ce se pa Zirovnik čuti pri cerkvenih govorih prizadetega, mu ne more pomagati. Očita mu, da Zirovnik pravi, da tam, kjer so farji, on ne deluje. Razširja in posojuje knjigo »Pod spovednim pečatom«, ki je surovo protikrščan-ska. Liberalci so ga postavili za kandidata. Liberalci so pa protikrščanski, zato Zirovnika nc bomo volili. Gospod Frjavc želi, naj poslanci delujejo na to, da se uradnikom ne dajo tako visoke plače, ki presegajo 4000 gld. na leto. Toplo priporoča zahtevo S. L. Š., da se kmečki delavci in obrtniki starostno zavarujejo. Potresno posojilo' naj se popolnoma odpiše in obrtna dela pri državnih zgradbah naj se oddajajo malini obrtnikom. (Krepko odobravanje.) G. Gostinčar 111I. je odgovarjal in zavračal Zirovnikovo samohvalo, ki si jo je najbrže sam spisal. (Klici: Res je, imamo priče.) Zirovnik pravi, da je dober glasbenik. Qe ie dober glasbenik, to mu je v čast, a zato še ni zmožen za poslanca, ker liberalni poslanci rabijo glasbo le takrat, kadar se gre proti ljudstvu. To so pokazali v deželnem zboru. Zirovnik pravi, da je za napredek. To pa je njegova dolžnost, ker je plačan učitelj. On hoče, da mora država skrbeti za vse stanove enako in brez razlike. Liberalci pa vse moči napenjajo, da preprečijo vse, kar bi bilo koristno kmetu in obrtniku ali delavcu. In Zirovnik je liberalen kandidat in bo moral delati, kakor mu bodo ukazali liberalni prvaki. On pravi: »Ce hočemo narodu zagotoviti boljše čase, morajo vsi stanovi drug drugega z ljubeznijo in požrtvovalnostjo podpirati.« Naši liberalci, katerih kandidat ie Zirovnik, pa hujskajo stan proti stanu, sebe pa povišujejo nad vse. Tudi Zirovnik je tak in vsi, katere ima 011 pod komando. Zato pa možje, volite kandidata S. L. S., ki ima v svoji stranki vse stanove in bodo tudi v državnem zboru zastopani. (Viharno odobravanje.) Ker se ni
ljubljanskem prebivalstvu dognala moderna znanost. Raziskavah smo pri najdenih okostjih predvsem glave in našli, da so glave kasti I. pripadajočih Ljubljančanov jako različne od glav ostalih treh kast. Kasta I. ima namreč neznansko fino, nežno (starogotski zart, frank ioli) ogrodje, za to pa velikansko glavo. Od te glave pripada pa črepin.ii le neznaten del; dočim je čeljustje izborno, naravnost imenitno razvito, lz tega sklepamo, da so bili čeljustje, iezik, goltanec, usta, glavni del kaste I., dočim so bili možgani jako zaostalo razviti. Misliti bi sc torej dalo, da je bilo glavno opravilo kaste I. dobro jesti in nič misliti. Temu pa gotovo ni bilo tako; ampak vse govori zato, da je žlahta z možgani jedla in s požiralnimi organi mislila.
Tipi kaste II. so slični onim iz kaste III. m IV. Samo v redkih slučajih se najdejo ti znaki I. kaste že pri posameznih individuih ostalih vrst razviti. Umevno je torej, da je semtertja tudi bil kak avanzma mogoč. Take pretendente na malo možgan in mnogo jela pa je že stara Ljubljana dobro poznala, pa naj so bili v katerekoli kasti. Imenovali so jih s tedanjim imenom »liberalce« ali »naprednjake«, ker so sc osvobojali nepotrebnih možganov in so potem hitro napredovali.
H koncu svoiega predavanja naj iz-pregovorim še nekaj o onih napisih, katerim velimo »tabulettae«; kakor sem že omenil to
nihče več glasil k besedi, je predsednik zaključil z živio-klici na dr. Šusteršiča in S. L. S. ta lepi shod, ki je našim pokazal liberalno oliko, liberalcem pa, da nimajo nič iskati v našem dobrem in poštenem ljudstvu. Liberalci so pred hišo in v veži ves čas kričali. Pobili so veliko šipo v vratih in suvali naše ljudi. Šele ženskam se .ie posrečilo, da so pijane brate ljubljanskih tolovajev zapodile od hiše. Zirovnik pa lahko vidi, da ga ljudstvo ne mara in bo z njim in njegovo stranko 14. maja obračunalo.
(Čigav kandidat je Zirovnik?) V rokah imamo pismo Frana Drenika, ki se začenja z besedami: »Na vabilo narodno-napredne stranke je naposled g. I. Zirovnik izjavil, da kandidira.« Drenik potem priporoča agitacijo in sklepa: »Odbor polit, društva »Vodnik« Vas vljudno prosi, da se za naprednega kandidata I. Zirovnika zavzamete.« Tu je torej dovolj jasno povedano, da Zirovnik ni noben neodvisen kmečki kandidat, ampak je kandidat narodno-napredne, to se pravi, tiste liberalne stranke, ki jo vodi Ivan Hribar. Taka pisma pa pošilja Drenik v kuvertu šišenske čitalnice.
(Cujte, kmetje ljubljanske okolice, kaj vam hoče narediti liberalni kandidat ljubljanske magistratne stranke Janko Zirovnik!)
Janko Zirovnik si je napisal slavospev, v katerem se hvali, kak izvrsten mož da je, med tem tudi, da je »dober glasbenik«, ker v državnem zboru samo na to čakajo, da bodo poslušali njegovo muziko. Kot posebno potrebo kmeta in obrtnika je proglasil, da se učiteljem plače zboljšajo; 110, pa to mu ne zamerimo. saj liberalen učitelj tako na nič drugega ne misli, kakor da bi imel veliko plače in veliko počitnic. Pa kandidat Hribarjevih policajev je iztuhtal v ^svojem programu še eno stvar, ki se tiče posebno kmetov ljubljanske okolice. V svojem programu pravi namreč, da se naj vpelje tudi državni monopol za živila, kakor je država vpeljala monopol za tobak, sol in smodnik. Ta je pa debela. Torej kakor morata imeti vsakdo posebno dovoljenje, da sme vsaditi tobačno rastlino, tako bi moral imeti kmet tudi posebno plačano dovoljenje, da sme vsaditi krompir, repo, zelje ali sadno drevo. Hodile bi komisije okoli kmetov in bi natančno zapisovale, ali ni kateri vsadil kak krompir več, nego je dovoljeno. Potem bi morali prodati vse to državi po ceni, ki bi jo uradniki določili, in država bi potem vse sadeže imela v svojem skladišču, kakor ima spravljen smodnik v pulferturnu, in odtod bi se potem prodajala solata, mleko, klobase itd. v trafikah, kakor se prodaja tobak. Država bi tudi krave inolzla, c. kr. uradniki bi sirovo maslo delali in prešiče klali, vsak pe-teršiljček bi inoral biti natančno v kanclijah popisan. Kmetje ljubljanske okolice se lepo zahvalijo Zirovniku za tak program! Ker zahteva Zirovnik državni monopol za vsa živila, smo radovedni, kako bi se po njegovem programu dojenci hranili. Država bi tudi otroke dojila; to bi bilo še posebno lepo, če bi c. kr. uradniki še otroke dojili. Za tako kunštnega pa dozdaj še nismo imeli Zirovnika. On bo ves svet prenaredil! On hoče imeti tudi državni monopol za gorivo. Noben Ižanec torej ne bi smel brez posebnega patenta — in ta bi bil seveda drag — prodati nobene trske v Ljubljano, atnpak c. kr. uradniki bi prišli v njegov gozd, posekali za državo les, plačali, kolikor bi država odločila in potem prodajali les. Kandidat, ki ga ljubljanska magistratna stranka priporoča kmetom, je res vreden svojega patrona Hribarja! Vsa ljubljanska okolica se mora krohotati programu liberalnega kandidata Zirovnika. Na to svojo iznajdbo naj le patent vzame in naj gre ž njim na magistrat!
(Iz Školelce.) Tako lepa Ogorelčeva hiša nikdar še ni bila! Vsi hlevi, vse ograje in hiša sama — vse je pokrito s plakati, ki vabijo »neodvisne« volivce na nedeljski liberalni shod k Rusu na Grosupljem. Toda zastonj! Ti nehvaležni liudje ne poznajo Ogorelčevih blagih namenov, ampak se še norčujejo iz Ogorclčevega ata, rekoč: Naj si še na nos obesi dva plakata, saj bosta imela dovolj prostora. Kako žalostna bo Ogorelčeva hiša po volitvah, ko bo morala sleči sedanjo lepo papirnato obleko! Svetujemo torej Ogorelcu,
ob začetku svojega današnjega nastopa. Nismo si namreč na jasnem, kaj pomenijo besede »župan Ivan Hribar«. Povedal sem že. da nam dela vsepovsod ogromne težave sta-roljubljanski jezik. Zato tudi pri tabuletah ne najdemo povoline razlage. Teh tabulet našlo se je do sedaj vsaj kakih 500 in vse imajo podoben začetek napisa: »Ko je županoval Ivan Hribar« ali »Ko je bil župan Ivan Hribar«. Našli smo jih na vseh mostovih, na vsakem cestnem voglu, na vsakem večjem kamnu.
Sedaj ne vemo, ali je župan in Ivan Hribar eno in isto, ali je bil vsak župan Hribar in vsak Hribar župan . . . Sploh ne vemo. kaj jc to bil župan v Ljubljani? In žc se oglašajo učenjaki, ki pravijo: župan in Ivan Hribar in agent to je vse eno in isto — zakaj: kar stoji bela Ljubljana nikoli ji ni manjkalo, in nikoli jih ne bo manjkalo agentov — nastopali bodo vsikdar in vse čase tako po zlata se bliščečih dvoranah sijajnih palač, kokor po umazanih prostorih javnih lokalov! Povsod jih je najti: kjer prodajajo pivo, in kjer prodajajo prepričanje; kjer barantaio z načeli in špekulirajo z realitetami; kjer govore o dostojnosti in pobijajo kot poulična druhal v poznih nočnih urah okna! Kajti tudi ob njih se je našla tabu-letta in njen začetek je slovel:
»Ko ie bil župan Ivan Hribar ....!«
naj si naroči takoi črnih plakatov, da jih bo po volitvah obesil na hišo. — Janko Zirovnik je spreten glasbenik; tako stoji na liberalnih oklicih. To bo za kmeta velikega pomena, ako 11111 bo poslanec lahko tudi kakšno zagodel, toda še večjega pomena bo to za Zirovnika samega, ker si bo lahko napravil dostojen »Trauermarsch« za 14. majnik, ko bo imenitno pogorel. Naši stari lisjaki so se pokazali v pravi luči. Ker vedo, da ne bodo z Zirovnikom ničesar opravili, zato so poslali neizkušene mladeniče v ogenj. Rus iu Bab-šek sta poslala po kostanj v žerjavico Laho-vega študenta, Ogorelec pa svojega nade-polnega sina. Stari lisjaki se jim bodo pač smejali, ko bosta po volitvah debelo pogledala.
(Iz Št. Vida pri Ljubljani.) Pri nas se marsikateri oče boji: »Ce ne bom volil Zirovnika, mi bo v šoli nagajal pri otrocih, kadar bom šel prosit, naj jih za kak dan oprosti.« — Na to odgovarjamo: Volitev je tajna in nihče ne more vedeti, koga je kdo volil. Vsako oškodovanje zaradi volitev se kaznuje z zaporom. Ce bi kdo pred volitvami s tem grozil, ali če bi se po volitvah kdo na tak način maščeval, je kaznjiv. To velja za vse, torej tudi za Zirovnika. Brez strahu na.i vsak voli po svoji vesti, ker 11111 nihče zaradi volitev ne sme nobene sile delati.
(Na Igu) začela se je živahna agitacija za liberalnega^ učitelja »Požirovnika«. Društvo Vodnik v Šiški je poslalo k nam v eno samo vas Studenec 1000 letakov; poleg tega pa še v druge posamezne vasi veliko število. Glavni liberalni agitatorji so gostilničarji in trgovci: Janez Grbec* Aloizij Minati, župan Martin Zdravje in Tone Mežan. Vsi ti sovražijo klerikalce. ljubijo pa njihove groše, od katerih žive. Z denarjem klerikalnega ljudstva so si zredili svoje obsežne liberalne trebuhe in dobili kufraste dolge nosove. Njihovo delovanje za ljudstvo bomo po končani volitvi natančno popisali, našteli pa tudi vse njihove liberalne podrepnike.
Zirovnikova agitatorja.) Za šentviškega Zirovnika se posebno pehata njegova učitelja Arko in Lenarčič. O prvem smo že povedali vzrok, zakaj želi pomagati svojemu sitnemu šefu na Dunaj. Hoče se s to agitacijo prikupiti Hribarju, da ga vzame v Ljubljano na kako mestno šolo. Baje se mu je to tudi obljubilo. — Kaj pa Lenarčiču manjka? Sliši se, da tudi 011 škili doli v Ljubljano in sicer namerava priti na c. kr. vadnico, češ, da je dobro »zapisan« pri nekaterih gospodih. Ce 11111 bo ta agitacija kaj koristila, bomo videli, opozarjamo pa že sedaj naše bodoče državne poslance na tega gospoda, ki ima .iako visoke misli o sebi.
Uirovnikovi) agitirajo s tem, da če bi bil dr. Šusteršič izvoljen, bi se davki zvišali, ker bi dr. Šusteršič dobival od države 8000 K penzijona. To je vendar preneumno. Dr. Šusteršič bo izvoljen kot navaden poslanec, in noben poslanec ne dobi penzijona, to bi moral vendar vedeti celo Zirovnik, če tudi še tiči v politični abecedi.
(Na Švici pri pobrovi) so imeli v četrtek socialni demokratje shod, katerega se je udeležilo tudi okolu 50 naših vrlih mož. Socialni demokratje so zabavljali po svoji navadi zoper naše poslance. Odgovarjal jim je g. Lenard z Dobrove. Nato so naši volivci zaklicali »Zivio dr. Šusteršič!« ter se mirno razšli.
(Zirovnikov shod v Medvodah.) Dne 9.
t. m. imel je »neodvisni« kandidat Janko Zirovnik shod v Medvodah pri »Mesarju«. Shod se je vršil ob obilni udeležbi, toda ne Zirov-nikovih pristašev, pač pa velike večine pristašev S. L. S. Ko je predsednik otvarjal shod, so zaorili gromoviti živio-klici dr. Šusteršiču. Liberalci so za hip kakor nemi obstali. Prišli so potem zopet k zavesti, ko iim jc Mesar preskrbel orožnike. Da ne bi slišali kake »resnične«, je predsednik shoda takoj izjavil, da razun njega in kandidata Zirovnika nima nihče drugi besede. Nato se nam predstavi Zirovnik ter razvija svoj program tako. kakor sc ga je večinoma naučil iz »Slovenca« in »Domoljuba«. Potem se še pobaha in pohvali, kot bi bilo vse le njegova zasluga, kar sc lepega 111 novega vidi, misli in želi. Pripomni tudi, da ga je mati dobro izredila. in slednjič konča svoj govor z besedami: Vam se priporočani! Splošna sodba pa je bila. da tako slabega govornika še nismo zlepa slišali. Kandidature seveda mu ni dišalo dati na glasovanje, kajti preveč bi sc bil pri tem osmešil, ker svojih pristašev je imel jako malo in šc teh je precej seboj pripeljal iz Šent Vida. Po shodu pa je neki liberalec delil med volivce tiskana priporočila za kandidata Zirovnika, toda na svojo žalost ie moral gledati, kako so jih volivci S. L. S. v pričo n.iega na kosce raztrgali in razmetali po cesti.
(Volivni okraj Novo mesto, Metlika. Črnomelj — pozor!) V zadnjem »Domoljubu« je neumljiva tiskovna pomota glede na ta okraj. Kandidat je zapisan tako-le: Franc Šuklje, c. kr. dvorni svetnik v pokoju in deželni poslanec v Dobrepoljah. Stati mora v Kandiji. Nujno prosimo vse somišljenike tega okraja, da po naših zaupnikih popravijo, če bi utegnila ta nerodna tiskovna pomota napravljati kako zmešnjavo.
(Krvavi liberalni shod v Vipavi.) Zadnji za Vipavo napovedani shod sc je liberalcem popolnoma ponesrečil. Kandidat Dekleva sc ie pripeljal čez Col v Vipavo — na shod, a je videl, da razun nekaterih kričačev nima za-slombe v Vipavi in jo je odkuril nazaj v Postojno, ne da bi bilo prišlo do shoda. Radi pa bi bili liberalci svojo blamažo popravili in so v ta namen s svojimi priganjači zbobnali 9. ma-
ia popoldne v Vipavo vse, kar leze in gre med Postojno, Trnovim in Senožečami. Pripeljalo se je kakih 300 »neodvisnih« kmetov, katerim so se pridružili redki pristaši iz Vipavske doline. Tudi naših se je nabralo na tem shodu veliko število, dasi je ob istem času g. Skalicki imel v občinski pisarni predavanje o vinoreji. Poučen je bil za Vipavce ta liberalen shod, ker so do dobrega spoznali, kakšni so »neodvisni« liberalci. Arko ie razvijal program liberalne — po njegovem kme-tovske stranke, za njim je prihrumel na oder Kari Mayer, ki je celo uro upil in razsajal, da se mora kmetu pomagati, in zato naj bi bil edini pod solncem sposoben Dekleva iz Postojne. Ta bo delal za kmeta in ne za svoj žep, o tem je »kmet« Mayer tako trdno prepričan, da je svojo trditev prav po liberalno moral potrditi s krepkim »primojduš«. Slednjič je Mayer rotil in pestil zborovalce proti svoji dozdanji navadi pri Bogu in vseh svetnikih, naj glasujejo 14. maja za odrešenika kmetov — Deklevo. In zdaj smo imeli Vipavci tudi srečo videti na odru Deklevo. Občudovali smo njegovo zares kmetiško postavo in čuli iz njegovih ust, kaka sreča ga navdaja, da sme biti kandidat in kaj vse bo šele storil, če bo izvoljen. Pa mi Vipavci smo sklenili, da 11111 te sreče 14. maja ne privoščimo. Naš poslanec bo g. dr. Žitnik, ki se ie že veliko trudil in veliko dosegel za svoje volivce. Ko je še Babičev fantek z Gorenjskega ponovil svojo že bolj gladko priučeno nalogo o polnih koritih in klerikalnemu bogastvu, je še senožeški zdravnik dr. Gregorič, ki ima doma ali malo posla z bolniki ali pa jih zanemarja, da utegne hlapčevati Deklevi za priganjača, pokazal do kmeta vso svojo ljubezen, ki mu razganja srce in ji dal duška v pozivu naj volijo vsi Deklevo. Ko so se liberalci na tem shodu dosti napili, ko se je celo Mayer upehal od svojega kričanja, je bil shod zaključen, da so se mogli liberalci po shodu sebi primerno posloviti od vipavskega trga. Predno so se odpeljali, izzval in provzročil je neki liberalec iz Lož, kjer kraljuje grajščak Mayer, pretep, kakor sc pripoveduje, na ta način, da je udaril in pobil z debelini kamnom nekega postarne-ga moža s tako silo, da ie revež skoro omedlel in priletel ob zid bližnje hiše. Za to lib. tolovajstvo se liberalcem še ni nič zgodilo, napadeni in njegova dva sinova, ki sta mu priskočila na pomoč, pa sta morala z orožnikom. Marsikaj se še pripoveduje o tej liberalni omiki, natančneje bomo o tem poročali, ko dožene sodnijska preiskava vse podrobnosti. To pa rečemo: Nič ne bo pomagalo »kmetu« Mayerju njegovo usmiljenja vredno javkanje po omenjenem surovem liberalnem napadu, 011 že vč, kje ga čevelj žuli. ravno tako ne g. Punčuhu, ki je divjal in kazal neko opeko, ki ie baje priletela s strehe, da ne bi prišlo liberalno tolovajstvo v polnem obsegu na dan. Prepričana naj bosta oba, da je dobro in mirno vipavsko ljudstvo po tem liberalnem shodu bolj kot kedaj spoznalo, kdo so tisti, ki se imenujejo »neodvisne kmete«, in da naše ljudstvo ne bo dalo glasov tistemu Deklevi, ki ga priporočajo skrajno razdivjani libcralci s tolovajstvom in krvjo.
(Liberalci v Vipavi.) Prejeli smo naslednje poročilo: Ob času volitev je sicer vse napeto, biti pa bi moralo vsaj vse dostojno. Da to ni pri naših političnih nasprotnikih, naj pričajo sledeče vrstice: Dne 9. t. m. je napovedal nasprotni kandidat g. Josip Dekleva iz Postojne volivni shod v Vipavi pod kostanjem na dvorišču vipavske graščine, ob 3. uri pop. Kako se je shod vršil, bodo poročali drugi. Tukaj samo to konstatujemo: G. Dekleva je najbrže mislil, da bo 9. t. m. ob 3. pop. že volitev. Drugače si ne moremo misliti, kako naj bi med polu 2. in polu 3. uro popoldne dr-dralo v Vipavo kakih 15 do 18 voz, s prilično kakimi 150 osebami. Vse to je stranska stvar. Od 6. do 8. ure zvečer so se vračali nazaj na »Pivko« skozi Št. Vid. — Pa, kaki so bili ti »junaci«! Med slučajnimi klici: »Zivio!« bilo je slišati tudi: »Zivio Dekleva!« Tukajšnje ljudstvo po stari navadi počivajoče ob ccsti na večer, oddalo je semtertje svoj pozdrav: »Zivio Žitnik!« — in kaj .ie bil nasledek? Prvo je dobil po glavi pri velikem mostu na ta pozdrav en mladenič. — V Št. Vidu vozniki večinoma navdušeni, nekoliko obstanejo. Kje so se tega »duha« tako navlekli, in na čegav račun, o tem zgodovina dozdaj še molči — Ta »duh« je oborožil z »driteljci« in »ročicami« nekatere na mesarjevem dvorišču, ki so planili tako oboroženi na mirno gledajočo množico ljudi in jih po sili razgnali. Ko so trije med zadnjimi vozniki zopet pognali, se pred župniščem vstavi prvi voz, precej nato drugi in tretii. Par klicev »Zivio Žitnik « zadostovalo je, da vsi besni poskačejo raz vozove. popadejo pri nogah na vozeh pripravljene kole in začnejo mahati po ljudeh, naj pade kamor hoče. Opasno ranjenih jc bilo nekaj oseb. Ljudstvo se je tolike besnosti ustrašilo in zbežalo. Prič imamo zadostno, nc le naših, tudi liberalcev. Poznali napadalcev nismo veliko, nekatere pa vendarle. — Šc enkrat se jc sličen napad vršil Podbrcgom, kjer so bili tudi nekateri naših s koli poškodovani. Tako se godi na javni cesti, sredi hiš, pri belem dnevu! Kako bi se reklo takim? To so »naprednjaki«. to je takozvana »Notranjska kmetska stranka«. S kolom zdaj nc gre več. vi velikaši, treba bo razuma in pametnepa ravnania, in to bomo nokazali 14. maia z listki.
JO* Nadaljevanje »Volivnega boja« na
II. prilogi (stran 5.). ""•t
Idrijske nouice.
i Nervozni gospod. »Učiteljski Tovariš«, ki ga urejuje naš tukajšnji Gangl, očita 3. maja t. 1. katehetu Oswaldu, da je nervozen, ker je odgovoril na podlo podtikanje v notici »Ni časa!« Se je pa zopet Gangl ureza!! Saj ste vendar izzvali »Slovenca«, ali ste žc pozabili zadnje besede dopisa? Toliko nervozni pa že moramo biti. ako si hočemo ohraniti dobro ime pred liberalci, da jim ne smemo pripuščati, da bi nas blatili. Oswald je bil ne samo upravičen, marveč prisiljen, da je zavrnil grda podtikanja, dasi v listu ni bil imenovan. Kar je nedostajalo v tiskanem »Učiteljskem Tovarišu«, so njegovi prijatelji dopolnili z besedo. Gospod Gangl naj le povpraša svojega prijatelja in notarskega koncipijenta Tavzesa. Potrdil je pa sedaj tudi sam, ko priporoča Oswaldu »naj se pomeni z nekaterimi starši šolskih otrok, kjer utegne izvedeti, da je vedno bolje zanj, ki računa z razmerami, a ne s pratiko!« Oswald je glede na to izjavo še radoveden, koliko staršev šolskih otrok je govorilo, da ie bilo prvo sv. obhajilo letos zato preje, da bo katehet Osvvald dobil čas za agitacijo pred 14. majnikom. In za to umazano podtikanje v »Učiteljskem Tovarišu« se je šlo. Da Gangl nc izda imena dopisnikovega, je zelo lepo, svet ne izgubi in ne pogreša prav nič, ako ostane ta luč šc nekaj časa prikrita. Samo to priporočamo g. Ganglu, da dobro ohrani 33. številko »Gorice«, morda bo imel ž njo večjo srečo prihodnjič, ko ga zatajeni dopisnik zopet potegne s kakim podobnim zakotnim napadom na kako neljubo mu osebo. »Učiteljski Tovariš« se ne bo branil takih dopisov, kakor ie pokazal Gangl glede Osvalda ob pogrebu pokojnega realčnega ravnatelja Pirca in letos v 16. številki. Pa toži, da mu je Osvvald gorak prijatelj, ko bi ravno Osual-dova čast in dobro ime se kmalu stopili, če bi imel kaj prida tako »gorkili« prijateljev, kot je Gangl in njegov oproda, sramežljivi dopisnik.
i Zadnji »Naprej« se jezi, da pridejo na naše shode tudi rudarji, ki so po pisarnah. Ni mu všeč, če kateri opozori nevabljenega do-šleca, naj se dostojno obnaša, zato kar kliče nadsvetnika na pomoč, naj jim da ukor. Ne, takega podlega denuncijanstva nismo pričakovali od socialnih demokratov, ki kar gore za prostost. Ako Kristan inteligentne delavce po pisarnah imenuje »Tintenmišerje«, ni posebno duhovito. Saj ko bi on zamogel dobiti stalno službo pri kakem uradu, bi bil z veseljem tudi on »Tintenmišer«.
i Nevolivce, mladoletne pripeljejo na shod klerikalci! Kie je bilo več mladoletnih, kakor ravno okoli Kristana, in čegave stranke so bile ženske, ki so prišle v Didičev salon na shod?
i Program socialne demokracije. V »Na-preju« mrgoli psovk, kakor sleparstvo, hinav-ščina itd. Naj malo v spomin pokličemo so-drugom, kje se pase hinavščina in sleparija. Socialni demokrat Ellenbogen jc priznal: »Socialna demokracija nima naloge braniti premoženje kmetu, njej je v korist, ako kmet propade«. Voditelj Bebel v državnem zboru: »Ako pravite, da kmet v dveh letih propade, je to za nas najveselejše poročilo«. »Arbeiter-Zeitung«: »Povsod se bomo trudili malega obrtnika uničiti (da bode bolj slep pristaš naše stranke). Bojevali se bomo ne samo z velikim posestnikom, temveč tudi z najmanjšim bajtarjem. Oba morata poginiti«. Tako je pisala »Volkspresse« 24. februarja t. 1. na 8. strani. In Kristan hodi sedai po kmetih ter jih vabi, naj bi volili na njih stran. Dobrika se obrtnikom, češ, mi vas bomo rešili. In tak mož se upa drugim očitati sleparstvo iu hinavščino! Res skrajna predrznost!
i Hudega agitatorja so izgubili naprednjaki. Govori se, da je trgovec Mlakar na tihem zapustil naše mesto, radi velikih kupčij. Pri zadnjih občinskih volitvah je še pretil našemu obrtniku z bojkotom, ako se udeleži volitve, sedaj se .ie pa sam bojkotiral.
Pismo Boltntuja Pepeta.
(iespud redehter!
Zdej pa že vem, za kua sa leberalci tku presnet zabit, ket Pre-
duvičuva žvau za kua
na morja drgač naprej pridet, kokr de se prete-pavaja in vokna pubijaja. Douh cajta sm fu štederu in m ni šlu u glava nazadne sm pa brau u
»Slovenskmo Narode« de maja Korbarja iz Prescrj za leberalnga nadučitela. Kuku morja bt šc Ic leberaln učiteli malinen, ke je že leberaln nadučitel tku revn pud čepina. Veja. du zdej sm zmeri mislu, de sa učiteli pu dežel učiteli na ludskh šolah in dc utroke učeja ajn-molajns in druge take putrebne rči, zdei se jc pa nadučitel u Preseri u »Slovenskmo Narode« pudpisu, de je leberaln ne pa ludska-šolsk nadučitel. Kua pa čc pol tak člouk? Po! nej gre pa ta peruga usak incsc h gespude
i Zaka<j se silite v ospredje, ako niste za to? je neki zaklical Kristan kandidatu Grudnu na shodu pri »Katri« v Zireh. Je res mučen položaj za obe stranki. Oboji pripoznajo, da je Gruden lahko dober gosix>dar, A čc ne zna še volivcem govoriti, kako bode pa v zbornici nastopil ali pa posredoval pri veliki gospodi. Socialni demokrati so upali več Grudnovih volivcev dobiti na svojo stran, da bi se ponašali: Glejte, koliko nas je, kako naša ideja raste med ljudstvom! Sedaj jim pa njih zaupnik glasove ix>bira. Sicer tako nobena stranka nima upanja do zmage, love le pristaše, da bi bolj častno pr^oadli.
Jeseniške nouice.
j Volivne komisije na Jesenicah ne bo. V ponedeljek, dne 6. t. m., bi jo bil moral izvoliti občinski odbor, toda prišlo je premalo odbornikov k seji in seja je bila nesklepčna. Vso volitev bo sedaj na Jesenicah in na Savi vodil od vlade imenovani volivni komisar. Nične de, S. L. S. je imenovala svoje zaupnike, ki bodo smeli biti navzoči pri celi volitvi in pazili, da se bo vse pravilno vršilo.
j Volivci, pozor! Na Jesenicah bo volitev v šoli od 10. do 1. ure popoldne. Pazite, da doma nc pozabite izkaznice in pravilno izpolnite glasovnico. Zapišite na glasovnico: Josip Pogačnik, deželni poslanec v Podnartu. Pridite gotovo vsi vsaj pred eno uro. Kdor pride po eni uri, ne bo smel voliti. Na Savi pa bo volitev v dvorani »pri Jelenu«, in sicer od 10. do 2. ure popoldne. Kdor bo prišel, ko bo dve že proč, ne bo smel voliti. Volitev je tajna in svobodna! Kdorkoli bo skušal s terorizmom, žuganjem ali obljubami vplivati na vas, zapomnite ga dobro, in naznanite voditelju S. L. S. dr. Šusteršiču v Ljubljani. Ne poslušajte liberalnih in socialnodemokraških agitatorjev! Liberalna in socialnodemokraška stranka hoče vpeljati razporoko in svobodno šolo, uničiti hoče krščansko družino in pahniti vero iz šole, da bi zrastel rod brez Boga! Stojte trdno kot skala! Vaši pradedje so prelivali srčno kri, da so ohranili vero Kristusovo sebi in svojim otrokom! Ali hočete biti vi iz-dajavci vere Kristusove? Ali hočete, da bodo vaši otroci zrastli brez Boga in vas preklinjali na veke?
j Birma bo v nedeljo, dne 12. t. m. Jesenice so bile že v četrtek v zastavah, ko je prevzvišeni knez in škof skozi Jesenice šel k Sv. Križu.
TržiJke nouice.
(Shod.) Volivni shod na dan sv. Florijana je bil zelo dobro obiskan. Navzočih je bilo do 300 mož. Poročal je naš kandidat Jos. Pogačnik. Navzoči možje so z zanimanjem sledili njegovemu govoru. Med drugim je g. kandidat navzoče občinstvo zlasti stvaril pred raznimi govoricami, s katerimi hočejo ljudski sovražniki razcepiti ljudstvo. Ker se boje ljudstva, to delajo, da bi imeli sami potem korist. S. L. S. je stranka za vse sloje ljudstva zato morajo vsi, ki si hočejo v bodočnosti kaj pomagati, skupaj držati, ne pa cepiti se. Razdora med delavstvom in med kmeti ne sme biti, še manj med delavci med seboj in med kmeti med seboj, ker bi bilo to le v veselje ljudskih sovražnikov. Tovariš Jeriha iz Vevč je ob kratkem razvil program S. L. S. in pojasnjeval glavne točke, za katere se bode borila S. L. S. v bodočem parlamen tu. — Vzbujal je navzoče k edinosti, ker le v edinosti je moč in vspeh. Kandidatura g. Pogačnika je bila z navdušenjem odobravana. Navzoči možje so hrupno in soglasno odobravali program S. L. S. in bodo v torek, dne 14. maja soglasno glasovali za svoiega edino resnega kandidata, ki je in ostane g. Jožef Pogačnik, deželni poslanec v Podnartu. — Z gromovitimi »živio«-klici na S. L. S., na načelnika Šusteršiča in na gospoda Jožefa Pogačnika sc je končalo pod predsedstvom g. Fran Ahačiča to zanimivo zborovanje.
Z00 letnico posoeJenlo ljubljanske stolnice.
Z vso slovesnostjo, vsem sijajem in ob velikanski udeležbi občinstva se je praznovala 200-letnica posvečenja krasne ljubljanske stolnice sv. Nikolaja. To ni bil praznik samo za stolnico, bil je to praznik cele stolne župnije, bil jc to praznik, ki se ga je po večini udeležila cela bela Ljubljana. Bilo je, kakor da se nebo samo veseli tega praznovanja: nebo jasno in čisto kot ribje oko, pomladansko, prekrasno ....
8.	maja.
Trg pred škofijo in Vodnikov trg sta si nadela za to praznovanje slavnostno obleko. Zastave z visokih šenklavških zvonikov, zastave z mogočne kupole, zastave z vseh hiš po zgoraj omenjenih trgih, spleti okrog vrat pri stolnici, številka »200« nad glavnini vhodom, letnici 1707—4907 nad stranskimi vrati — vse to je podajalo lep pogled na stolnico in njeno okrožje. Notranjščina stolnice je bila okusno odičena s cvetjem in zelenjem, venec je bil vpleten tudi okrog doprsnega kipa bivšega stolnega dekana Janeza Antona Thalnitscher, ki ima za zgradbo stolnice brez dvoma največ zaslug.
Ob 7. uri zvečer se je imela vršiti cerkvena slovesnost. Uvodni govor k slavnosti je govoril znani in priljubljeni P. E. Volbert S. J. Z rekom »raduj se prebivalstvo Siona«, jc začel svoj navdušeni in mogočni govor, kateremu so množice, ko so napolnile stolnico do zadnjega kotička, s pazljivostjo in pozornostjo sledile. Med govorom je zažarela stolnica v sto in sto lučih in lučicah. Električne žarnice, lestenci, sveče na oltarjih, vse se jc svetilo, vse žarelo, in to morje svetlobe, ki je bilo razlito po mogočnih prostorih stolnice je močno vplivalo na udeležence in krasno razsvetljevalo stolnico, ki se je z ogromnimi stroški prenovljena in restavrirana ter praznično odičena kazala v novi lepoti in novem sijaju. Potem je imel mil. g. stolni prošt I. Sajovic litanije. Ko pa smo zapustili stolnico, nas je čakalo zunaj novo presenečenje: s stolpa jc donelo slovesno pritrkavanje zvonov, ki se je menjavalo z izbranimi komadi, ki jih je proizvajal visoko gori v zvoniku kvartet na pozavne in trompete, mesto pa je bilo razsvetljeno: trg pred župnijo, Vodnikov trg, tudi cel mestni trg — mestna hiša ne — Stritarjeva ulica. Breg itd., po celi stolni župniji so pre-bivavci razsvetlili svoja okna. Tudi deželni dvorec je bil razsvetljen. Krasno sta bila razsvetljena zvonika stolnice, bogoslovno semenišče, škofijska palača i. dr., ljudstva pa se je zbralo pred stolnico nešteto in še do pozne ure so ljudje trumoma hiteli v stolnico, gledat bajno razsvetljavo in lepo odičen.ie. Hvala vsem onim pogumnim, ki so tako sijajno manifestirali svoje versko prepričanje. Pogled na Mestni trg, pred škofijo in Vodnikov trg je bil naravnost očaruioč!
9.	maja.
Zjutraj. Ob polu 6. uri je imel v nabito polni cerkvi slovenski slavnostni govor prevzvišeni knezoškof sam. V krasnem, iz srca v srce segajočem govoru je podal poslušalcem kratko zgodovino stolne cerkve, omenil glavnih dobrotnikov, s katerih pomočjo se je cerkev sedaj prenovila in podal zlasti tri nauke, ki nam jih takorekoč napoveduje praznovanje 200-letnice, namreč, da ostanemo zvesti cerkvi, da ostanemo zvesti veri v Jezusa Kristusa ter živimo čisto; za zgled nam bodi sv. Nikolaj. Po govoru Prevzvišenega je služil pontifikalno mašo mil. g. stolni prošt Sajovic; maši jc prisostvoval Presvetli na svojem za to priliko prenovljenem prestolu.
Ob polu 10. Cerkev polna; zbralo se je občinstva iz vseh slojev prebivalstva, iz vseh ljubljanskih župnij, tudi iz okolice ljubljanske. K slavnosti so prišli preblagorodni g. dež. predsednik T. Sch\varz, visokorodni gosp. c. kr. dvorni svetnik grof Chorinsky, deželni glavar Detela, dež. vlade svetniki Gozani. Kula-vies, Zupane, dež. sodišča predsednik Levič-nik in podpredsednik Pajk, dež. šol. nadzornik
Hubad, številna deputacija častnikov tukajšnje garnizije in častno število odličnih dam na čelu prebl. gospe Schwarz in Chorinsky.
Slavnostni govor je imel že imenovani P. Volbert; razložil nam je pomen posvečenja cerkve s posebnim ozirom na stolnico. Z veliko pazljivostjo so vsi navzoči sledili govoru slovitega govornika. Pri pontifikalni maši. katero je po govoru služil prevzvišeni knezoškof ob obilni asistenci, je pel pomnoženi zbor stolnice s spremljevanjem orkestra in orgel..
Petje v stolnici o priliki 200-letnice.
Kakor se je stolnica odela ta dan v posebno sijajno odelo, tako se je odlikovala tudi s posebno izbranim petjem. Ze kompozicije same so svedočile, da se je pevovodja zavedal, da se mora ta dan hvala božja razlegati s posebnim bliščem, da mora tudi petje z izrednimi skladbami proslavljati izredno slovesnost. — Foersterjeva »Missa solemnis« je slavnostna maša ne samo po imenu, ampak v resnici. Ta veličastnost, ki jo prepeva, ta mogočni vzlet, ki nehote človeka dviga z zemlje proti nebesom, ta sveta resnoba, ki neče imeti ničesar na sebi, kar bi motilo sveti mir hiše božje, ob enem pa ta svetega veselja polna zaupnost, ta radost pobožnega srca, ki se zrcali v skladbi: vse to jo vsposablja, da visoko dvigne že itak veličastni vstik cele slavnosti. — Tudi Foersterjeve vloge za gradualc in ofertorij so bile kaj lepega, VVittov aleluja je pa vršal, kakor šumni zbori nebeških duhov! Gallusov šesteroglasni zbor »Ascendo ad Pa-trem« je neizrečeno lep, rekel bi, angeljsko čist, otroškovesel odmev čistega v Bogu po-čivajočega srca. Morda je bila to najsijajnejša točka celega glasbenega sporeda. Vsaj zbor je bil tukaj na višini, razvil je vso lepoto, ki jo more pokazati izborno izšolan cerkveni zbor.
Zadnja točka je bila veliki šesteroglasni Tinelov »Te Deimi« z orkestrom. To je neizrečeno mogočna skladba. Kakor bi se vse moči nebeške, zemeljske in podzemeljske gibale in proslavljale veličastvo božje. Velikanske glasbene mase se gibljejo, rastejo in upadajo, tako, da se človek komaj zaveda, da se še giblje na zemlji, tako prevzame poslu-šavca to veličastno delo. In šenklavški zbor se je potrudil, da je to težko in naporno delo zelo častno izvršil.
Sploh moramo z zahvalo g. kapelniku Foersterju in njegovemu pevskemu zboru priznati, da je bil ta dan izrednega glasbenega užitka, dan, ko so z izredno krasoto prepevali slavo bož.io, dan, ki si ga s ponosom lahko zapišejo z zlatimi črkami v svojo kroniko.
Popoldne. Slavnostni govornik preč. g. stolni kanonik A. Karlin nas je v tričetrtur-nem govoru postavil nazaj pred 200 let, opisal tedanje razmere in pojasnil, kako se je pričelo s zidanjem nove stolne cerkve. V duhu smo prehiteli z govornikom dobo 200 let, na kar nam je slavnostni govornik podal še nekaj jedrnatih naukov, katere naj si vtisnemo v srce kot vesel spomin na dovršeno 200-letnico. Po tem govoru so bile slovesne litanije z darovanjem, katerega se je udeležila skoraj vsa zbrana množica.
Tako se je v najlepšem redu zvršila ta redka slovesnost, ki je uspela vsestransko. Hvala in čast gre za to seveda vsem, ki so pripomogli k tej proslavi, hvala in čast še posebno hišnim posestnikom stolne župnije, ki so izobesili zastave, hvala in čast vsem onim. ki so pripomogli k tako krasni razsvetljavi 8. zvečer ter sami razsvetlili okna in stanovanja. Še živi med našimi meščani ljubezen do cerkve, še bije njih srce za Boga, še so navdušeni za vse lepo in blago. Čast jim zato!_
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd^/^
-r
TZajbolJ. hosm. Zobo čistil, sredstvo	— — - ^^
-""""'Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7

»Prtigrame«, kc je predsednk leberalcu, pu gnar in nej pesti dežela prgmah. Kuku pa pride dežela, kc je že tku revna, du tega, dc b leberalne učitele vn zdržavala. Tu jc prena-umn. Čc čja leberalci bi h pamet pridet nej s sami učitele vn zdržeja in nej skusja, de uja pršli Ii kašnm bulšni učitele kukr jc Korbar iz Prescr.ii, drgač uja še ub ta pamet, kukr ja maja zdej.
Gespud redehter! Dons jm morm pa še neki prou fa.inga puvedat, kua sm unkat vidu, ke sni šou dol pu Udmat ukul Marajončka španccrat. Kc sni slišu en u pitje in prdušajne tam ukul špetala, sni pa stopu mal bi hitr, de b vidu, kua se je zgudl. Ke pridni, ke bliz Marajončka. zagledam naenkat ena cela ra-munda use sorte barabončku in barab, na špic jm je biu pa dohtar Kam iti jh kumenderu, kuku in kdaj se more ker prdešet al pa »žiuja Hribar« zaupt. En cajt sm gledu ta ckslccraj-nc, nazadne sc m je pa lc use tu mal pre-nnumn zdel in sm pustu dohtar Kama iz sojino loncšturmam pred Marajončkam in sm šou naprej pu Star pot pugledat. kašna štimnga je kej u Udmat za iblansk »Prugram«. Kumi t nardim ene par šritu u tista ta voska gasa, sm že vidu ub pot ene par zavedneh Hribar-juveh vuliucu u nazavednast ležat. Astn, sm s mislu: zdei še le vem, kuku se spuznaja zavedli vuliuci ud nezavedneh. Kdur je tku pjan, de nezavedn ubleži, ta ic zavedn Hribarju vuliuc; kdur je pa trezn iu zavedn, tist je pa nazavedn Kregarju vuliuc. Na ta viža se lohka vuliuci šc preh spuznaja, kokr pu knofeh.
U sreda sa pa zavednHribarju vuliuc use glih enmal premal pijače dubi. dc sc niso mogl tku upjant, dc b nazavedn ubležal. Tu ili je pa tku strašn giftal, dc sa kar nurel pu mest
nauktil in pu hišah vokne pubijal. In kdu je tu uržah? Sani »Prugram«. ke jm je pustu premal pijače dat. Če b jm »Prugram« zašafu in plaču tulk pijače, de b spet kokr punavad negau ta zavedn vuliuci, ubležal nazavedn ukul pu gasah, pa b na mogl vokne pubijat in vokni b bli še zdej celi.
Gespud »Prugram«, kua t nuca zdej toje zavedne vuliuce upuminat, dc nej nekar vo-knu na pubijaja, čeprou toj nasprotnki nč lepga ud tebe na guvareja in na pišeja; puvej, kua tu nuca zdej, ke sa že vokni pubit. Tu b mogu ti preh puvedat tem tojem zavednem vulivcem, pa b blu dobr. Sej dobr puznaš te toje zavedne vuliuce, de se ud divjaku pu nč drugm na razlučujeja, kokr ac sa ublečn in pa dc uja nehter ud tih čez eneh dvejset let murbt dohtari ratal.
Puglej, lub moj »Priigram«, nezavedn Kregarju vuliuci pa nč voknti na pubijaja, čc prou ti ud nega še desetkrat bi grdu guvariš in cajtnge še desetkrat bi srou pišeja in zakaj? Zatu, prjatu »Prugram«, ke sa Kregarju vuliuci pametn mužje in ne tak divjaki, kokr sa toi vuliuci. Mcjčkn b tc blo žiher sram, kc se toj zavedn vuliuci morja iz kamnin zate putegvat, če maš še kej sramote u scb. —
Pu sojh shodeh se bahaš, de s Iblana pu konc spravu. dc s skrbou. dc sa se tku lepe lnše pustaulale in tku naprej. A b na blu bi pametn, če b puvedu na teh tojeli shodeh pu pravic, de sa druh ldje lepe hiše pustaulal, toja banda zavedneh vuliucu, pa Ic razbija in škoda dela. Tu b blu pu pravic! Ti sam Idi tarbaš in ih naumne delaš in se bahaš, kulk šprah de znaš. Priatu »Priigram«, use te toje šprahe uja Iblančanm salamejnsk mal punia-
gale, ke če uš tou u državnmo zbore res kerkat kej puvedat, uš mogu pa le pu nemšk puvedat.
Viš, Kregar mende na zna tulk šprah, kokr ti, ampak tista, kc ja u nucu na Duni, tista zna dobr. Kar se pa druzga am tiče, pa t pu pravic puvem, dc usi toj pristaš z dohtar Kamam na špic, nisa uredil, de b hudil Kre-gari čeulc pucat. Kregar je dostojn mož in pametn, čc prou nima tku cort rok, kokr jh maš ti n glih zatu sc nau on nekol tku glu-bok ponižu, de b puskusu iz katnntn in pubitm voknm pridet u državn zbor. Kdur ma zdrave mežgane u giau, kdur ma kej pildnge, ta u volu tku al tku Kregarja, ker je pa pudevjan in de mu je več cn par glažu šnopsa, kokr pa lastna kurist in kurist Iblančanu, tiste pa Kregar rad prepesti »Prugrame«. Buh mu jh pužegni
Kdur še du zdej ni pršou h pamet, kdur še du zdej ni sprevidu, de u državnmo zbore na uucama lepeli sukn. de u državnmo zbore na unčama tacga, kc zna ene par sluvanskh šprah, ampak pametnga. puštenga muža, ke nima druzga felarja na scb, kokr de je ubrtnik, ke more use s puštenm delam prslužt, kar ma; ke mu nubedn nč na šenka in mu nubedn učna plača za tist, kar ni naredu, ampak sam za tist, kar je res naredu; ta mende na u več prciucšlvou, kermo u dau soj glas.
Kregar jc že navajen, sam za pušten del prejemat plačila, zatu u pa tudi gvišti gledu. de na u zastoju ulcku puslanske dijetc. »Priigram« pa je že ud nekdi navajen, preuzet use. putegnt se za use. kar kej nese, če žc pol kci nardi al pa nc.
Tedenski pregled.
Slovenska Ljudska Stranka na delu. Navdušenje za kandidate S. L. S. raste povsod. To so pokazali shodi zadnjih dni. Preobširno bi bilo, ako bi naštevali podrobnosti. Najsijaj-neje se je obnesel shod v Š m a r j i, kjer se je na povabilo dr. Šusteršiča zbralo do tisoč volivcev. Govoru g. kandidata je sledilo burno odobravanje; volivci so mu prirejali prisrčne ovacije pri odhodu. Tudi na Igu je dr. Šuster-šičev shod dobro uspel. V 2 i r e h je zborovalo na semanji dan dva tisoč udeleženecev. G. Gostinčar je dobro opravil. Do besede je prišel tudi Kristan iz Idrije, a .ie moral vsled žaljivih stavkov takoj nehati. Liberalci in socialni demokratje so jo odkurili. Nad tisoč mož se je zbralo tudi na Vrhniki minoio nedeljo na vrtu »Rokodelskega doma«. Govorili so dr. Pegan, kandidat Gostinčar in župan Stanonik. Shod je trajal tri ure. Vsi navzoči so bili za Gostinčarja, istotako tudi v Horjulu, kier je zborovalo 250 mož in v Št. Joštu, kjer se je bilo zbralo 150 volivcev.
Kandidat Povše je imel lep shod na Krki (200 mož), in v Št. Vidu pri Zatičini, kjer ga ie 500 volivcev živahno pozdravljalo. Soglasno je bila sprejeta kandidatura Šukljejeva v mestu Črnomlju. Dr. Žitnik jc sklical volivce na Planini, na Vrabčah; tudi tukaj nima nasprotnikov. V Hrenovicah ie 400 mož iskreno pozdravljalo govora dr. Žitnika in župana Stanonika. — Naši shodi so bili v Šmarjeti, v Št. Jakobu ob Savi, na Savi, v Ihanu, v Besnici, v Polšniku, v Mavčičah, v Senožečah.
Dr. Krek je imel dobro obiskane shode v Gojzdu, Stranjah, v Mekinjah, Nevliali in Tu-njicah. — Kandidat^ Hočevar se je predstavil v Veliki Dolini, na Čatežu in na Mirni; volivci so bili veseli in navdušeni, ko ie razložil program v smislu S. L. S.
Kandidat Jaklič je v spremstvu dr. Lani-peta pohitel celo na skrajno mejo naše dežele ter vzbudil zanimanje za S. L. Š. na shodih v Banji Loki, na Fari pri Kostelu, v Osilnici in na Bosilji Loki.
V Bevkah so liberalci morali bežati. Gruden in tovariši so čutili nevoljo poštenih kmetov. — Na shodu S. L. S. v Dravljah so prvič poskusili srečo Zirovnikovi gojenci, toda slišali so postavo, ki jim je sapo zaprla.
Agitacija nasprotnikov S. L. S. Učitelj Zirovnik je bil na Ježici. Shoda se je udeležilo 50 delavcev in kmetov. Ko je nehal, sta mu dva ploskala. Kandidat je tako pohleven, ko kramari za glasove, da izjavlja, da ni proti duhovnikom. Zakaj pa kandidara kot nasprotnik Slovenske Ljudske Stranke? Čop je na shodu na Jesenicah čital program liberalne stranke. Pri glasovanju se je dala pravica vzdigniti roke le liberalcem.
Veliko uspeha so pričakovali liberalci od shoda v Senožečah. Pričakovali so dva tisoč ljudi od vseh strani; bilo jih je v resnici 500, vštevši žene in otroke. Pravi senožeški možje so ostali doma; liberalci so pa tombolo igrali.
Krščanskega socialca gr. Gessmanna so
sprejeli kar najslovesneje v Starem logu na Kočevskem. Vihralo jc 60 zastav in postavljenih je bilo 40 mlajev. Na shodu je bilo 400 volivcev, enako število mož se je zbralo tudi ^ Srednji vasi.
Kandidat »višjih« med »nižjimi«. »V sili žre satan muhe,« pravi nemški rek. Gotovo se visokemu županu ljubljanskemu niti sanjalo ni, kako bo moral laziti okrog »nižjih« in moledovati za glasove. Liberalci na magistratu doslej niso rezali kruha drugemu, nego v to določeni žlahti, zato pa delajo sedaj pokoro, ko moraio sladkih obrazov stiskati roke »nižjim«, a jim ti hrbet obračajo.
Gospodujoči magistratni kliki se gre sedaj za življenje in smrt; če padejo, padli bodo za vedno, zato pa tirajo v boj za župana vse, ki pobirajo drobtiue od bogate magistratove mize. Najbolj zvesti, — vsaj v besedi — so tisti, ki popivajo že dalj časa. — ne na svoj račun, zvečer pa razgrajajo in pobijajo okna poštenim ljudem. Pobijanje oken knezoškofu in drugim poštenjakom ie pač najboljša agitacija za ljudskega kandidata Kregarja, ki mu bodo v torek oddali glasove vsi pošteni Ljtib-liančanje.
Pogrebci Hribarjeve kandidature bi se po
pravici nazivljali liberalni agitatorji, saj se mora vsakemu studiti njihovo divje početje, pijančevanje in pobijanje oken. Koliko spravijo ti ljudje vase, kaže dejstvo, da se je za pivo, ki so ga popili cn sam večer v eni gostilni, moralo plačati 160 kron. Somišljeniki S. L. S. so imeli ta teden vsak večer napovedane shode. Ob štirih žc so zasedli prostore pijače žejni liberalni psi in preganjači, ki so do shoda bili seveda dobro nadelani. Ko so prišli naši, jih niso dražili, ampak so pustili druhal na miru ter šli drugam zborovat, kjer so povsod dosegli lepe uspehe; — liberalcem so ostale prazne kase.
Shod magistratovcev na Opekarski ccsti. Pri vseh shodih liberalcev so skoraj eni in isti ljudje, pa naj zborujejo tudi na periferiji mesta. Župan obvarovan s policijo, na shodu liberalni zaščitniki in uradniki njegovih uradov in zavodov, pravili krajevnih volivcev pa Ic malo. Na omenjenem shodu je Hribar naštel celc litanije obljub, kai pa meni o brezverski šoli, o razporoki. — tega sc ni dotaknil. Ko jc končal, ga je množica, ki je stala pred zborovališčem, izžvižgala. Klici »Živio Kregar«, so ga spremljali celo pot.
Mož čisth rok. kakor so »Njega« krstili ob nastopu kandidature, jc izzval vsled tega priimka že mnogo nasprotovanja. Iz Radeč pri Zidanem mostu sta sc oglasila dva ogljarja, ki sta, kakor je poročal »Slovenec« od srede, malo počrnila te čiste roke, ker sta
od Hribarja potom sodišča morala tirjati svoje pravice.
Škandali liberalnih agitatorjev v Ljubljani. V sredo so Hribarjevi agitatorji počeli take reči. da se zgražajo pristaši vseh strank. S. L. S. je napovedala na ta večer shode v »Meščanski pivarni«, ki jo je pa zasedla pred časom Chamova plačana družba. Naši so zborovali potem v Rokodelskem domu, obenem so pa imeli shod pri Cotiču. Tudi tu sem je prihrumela pijana gruča, ki hoče zastopati agitacijo »višjih« ter je nastopila s kamni in gnilimi jajci. Cotičeva gostilna je bila v pravem pomenu besede oblega od divjih ljudi, ki so pobijali gostilničarju okna. Ko so prišli zborovalci iz Rokodelskega doma, so jo razbiialci oken popihali ter so se znosili nad našimi, da so šli pred škofijsko palačo ter pobili 17 šip med tuljenjem in žvižganjem. 9 kamnov jc priletelo skozi udrte šipe v prostore prvega nadstropja. Na dveh krajih so tore.i pobijali, ker mestna policija, katere šef je kandidat Hribar, tega ni preprečila. Po teh sirovostih pa jc šla ta olikana družba prirejat Hribarju ovacije. Častitamo! Ako se mora liberalna stranka boriti s takimi sredstvi. potem pač ui čuda, ako Ljubljana eno-dušno kliče: Proč s temi ljudmi!
Krepak odgovor na tolovajstvo prejšnjega večera je dalo kršč. soc. delavstvo na shodu v »Unionu« takoj v četrtek. Dvorana je bila polna, na galeriji pa so se zbrale krščanske žene in delavke. Burno pozdravljeni so govorili dr. Krek, I. Kregar, dr. Šusteršič, Gostinčar in drugi. Z najostrejšo kritiko je cel zbor obsodil početje liberalne tolovajske tolpe, ki hoče da bi odločevala pest. Enoglasno ie bilo sprejeta resolucija, da se ljubljanska policija podržavi. Druga resolucija izreka ogorčenje vsled podlega, pobalinskega napada liberalnih agitatorjev na knezoškofa.
Raznoterosti. V Ellyju (Minn.) so Slovenci pri občinskih volitvah dobili večino pri mestnem odboru. Voda je še vedno motila v bohinjskem predoru; nosrečilo se je. da so jc odvedli po novem, stranskem rovu. — Volitve delegatov v okrajno bolniško blagajno v Ljubljani se kršč. socialno delavstvo ni udeležilo radi priprav za državnozborske volitve. Socialni demokratje so dobili skupno 440 glasov, liberalci pa 307. — Verdijev koncert »Glasbene Matice« v Ljubljani se je izborno obnesel. Pri prvi prireditvi je bila dvorana Unionska docela natlačena. Proizvajanje je presenečalo poslušalce. - Velik požar je bil v pristanišču mesta Bremen. Zgorelo je deset javnih in mnogo zasebnih skladišč, v katerih je bilo 10.000 bombaževih ovojev in 400 oljnatih sodov. — Meseca junija se bo podal cesar za mesec dni v Budimpešto. — Binkoštni ponedeljek bodo odkrili na Vinici spominsko ploščo rojenemu Slovencu, hrvatskemu pedagogu in književniku Ljudevitu Tomšiču. V španski senat je bilo izvoljenih 113 konservativcev in le 28 liberalcev. — V newyorški luki stavka 8000 delavcev. — Ognjenik Etna močno bruha; čuje se podzemeljsko bobnenje. - Na Češkem je 594 pivovarn, od piva se plača 45 milijonov kron davka in dokiad; pa pravijo, da manjka denarja! — V petek zjutraj so čutili potres zlasti na Štajerskem in tudi v Ljubljani.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 12. maja: Pankracij, Nerej; ponedeljek 13.: Ser-vacij, Glicerija, Peter R.; torek 14.: Bonifacij. Viktor in Korona; sreda 15.: Zofija, Hi-larij; četertek 16.: Janez Nep., Ubald; petek 17.: Paškal Maksima; binkoštna sobota 18.: Feliks. Erik, Venancij.
Volivni boj.
(Nadaljevanje III. strani.)
(Gombačeva blamaža.) Dne 5. t. m. na
vinskem semnju v Krškem od liberalcev postavljeni kandidat Gombač prišel je na Vne-bohod popoldne v spremstvu volivnega komisarja za našo občino Riedelna in par Krčanov v Cerklje se pokazat. Na Vahčičevem dvorišču — torej na prav primernem kraju — »predaval« je o prešičereji in perutniuarstvu. Sedaj pa vstane naš župan in slovesno proglasi Gombača kandidatom ter ga vsem navzočim priporoča, naj ga volijo. Navzoči Krčani in učitelji kličejo živio, volivci pa kličejo »z Bogom!« ter se razidejo. Druge nesreče ni bilo. Dovoljujemo se pač vprašati, ali nima glavarstvo v Krškem boljšega, da bi ga imenovalo za volivnega komisarja, kakor jc Riedel iz Leskovca? — Po celem okraju sc raznašajo plakati, ki slave Gombača, kandidata vseh liberalcev krškega okraja. Po plakatih se Gombač tako strašno hvali, da bi človek moral kar pasti na kolena pred njim, ko bi nc vedel, da jc plakat sam sestavljal. Kmetijski učitelj, ki se hvali, da ic za kmetijstvo delal, je res velik čudež, tak kakor da bi kak čevljar v svojo pohvalo pisal o sebi, da čevlje dela. (iospod Gombač, ta vaša najnovejša kmetijska popotovanja se vam bodo šc otepala.
(Volivni shod S. L. S. v Senožečah) ie sklical preteklo nedeljo naš kandidat g. dr. Žitnik. Zbralo se jc na shodu nad 200 naših najboljših mož domačinov in faranov, zlasti veliko iz Sinadol z g. županom na čelu. Prikorakalo je pa šc kakih 15—2 ljudi, pred njimi pa župan Garzarolli in prijatelj kmeta Gregorič. Mi nismo slutili nič hudega in zato smo pustili tc ljudi na shod. ker smo mislili, da nas nc bodo motili, a varali smo sc. Oglasil sc je kandidat dr. Žitnik in dal na glasovanje volitev predsednika, priporočivši za to mesto g. kaplana. Vsi možje. 200. ie vzdignilo roke in glasovalo za g. kaplana, in le tolpa 15 Gar-zarollijevih tovarišev je glasovalo nasprotno, to je za zdravnika ur. Gregoriča, ki pa šc vo-
livec ni, ker preteče šele koncem junija eno leto, odkar je prifrčal čez Gabrk v Senožeče. Tolpa 15 nasprotnikov je vpila, da je večina njihova in da naj se še enkrat glasuje, kar se je tudi zgodilo, z enakim uspehom- kakor prvikrat. Gospod dr. Žitnik jc povdarjal med divjim vpitjem nasprotnikov, naj mirujejo, ker dobi besedo vsak, kdor bo želel. On se ni prišel kregat, nakar so še bolj vpili. Ker med takim vpitjem teh podivjancev ni bilo mogoče govoriti, šli smo v žimnišče v sobo, kamor ie za nami brez pritiska, to je prostovoljno prišlo 70 najbolj zavednih volivcev. Zupan Garzarolli jc ljudi, ki so še na dvorišču ostali, pa ki niso bili zanj. rotil, naj ne volijo farjev. Hvalil se je koliko ie ljudem dobrega storil. Neki mož mu odgovori: »Meni niste storili nič dobrega.« Garzarolli: »Kai ti nisem dal njive.« Mož: »Saj ste mi jo z dobičkom prodali in plačal sem vam jo tudi.« To je vzek> Garza-rolhju sapo, da se mu priprost mož upa odgovarjati. Na druge je Garzarolli kričal: Ali vam nisem dal za pijačo, pa ste proti meni, izdajice. Ljudje so se mu na to smejali in si mislili svoje. Najbolj surovo se je obnašal Franc Zad-nek. Ta se je vedel tako olikano, da bi njegovo oliko občudovala celo slavnoznana tolpa ljubljanskega Chama. Med razgrajači se je posebno odlikoval Šon. Ta sc jc pa hotel tepsti. Hvalil se je, da je bogat, in jc nekemu drugemu rekel, da nič nima. kar triu je tudi priznal. Tudi apotekar z mosta Zaduik in njegov nadebudni sinček sta kričala: Dol s farji! Oče Metež se jc tiščal prav v ozadju skrit. Da ie pa peščica pijanih liberalnih kričačev vpila kakor vpijejo afrikanski divjaki, je celo dobro, ker tukaj se jc paralizovala naša z liberalno stranko. Ljudje so se prepričali, da vlada na naši strani dobrohotnost, popustljivost in prosta volja, v liberalni stranki pa podivjanost in terorizem. Bila je navzoča tudi petorica socialnih demokratov, toda priznamo jim, da so se obnašali dostojno. Tu se je videlo. da na liberalni strani je samo slepilo in tema, pri nas pa luč in jasnost.
(Liberalni shod v Knežaku.) Na praznik Vnebohoda popoldne je Česnik sklical »shod« na svoje dvorišče. Govorila sta on in zagorski Lojzek. Lojzek je pravil ,da hoče kmeta rešiti, pa je pozabil povedati, koliko imajo Za-gorci škode pri njegovi falirani mlekarni. Pravil ie tudi, kako je pobožen, Zagorci pa o njegovi pobožnosti nič ne vedo. Škoda, da ga nismo vprašali, če ima velikonočni spovedni listek! In Česnik pa Strle pa Malnar pa Fegic! Sami pobožnjaki zdaj pred volitvami! Vsi hočejo biti zapisani v tretji red! Ljudje se jim pa smejejo in jim prirejajo mačjo godbo. Krasen prizor za visoki deželni šolski svet: Šolski otroci pri belem dnevu proizvajajo pasji koncert vsem trem učiteljem z nadučiteljem vred, vmes pa smeh iu ogorčeni klici starišev: »Proč s takimi učitelji!« — Udeležencev tega imenitnega shoda je bilo 30 do 40, med njimi dve tretjini naših. Bodi še omenjeno, da smo Lojzka imeli za boljšega govornika. Do zdaj še nismo' imeli časti, da bi ga bili slišali. Pa si takega stokanja tudi nič več ne želimo!
(»Narod« farba.) »Slovenski Narod« piše, da so volivci iz Sneberjev pretekli četrtek napadli dr. Šusteršiča, da ic dr. Šusteršič hitro zbežal in se kar mogoče naglo vrnil v Ljubljano. »Narodovi« uredniki so že popolnoma zmešani. Dr. Šusteršič je imel sijajen volivni shod pri sv. Jakobu ob Savi in ga v Sneberjih niti bilo ni. »Narodovi« uredniki so svoje lahkoverno občinstvo zopet nekoliko potegnili.
(Agitacijska sredstva proti Povšetu.) Iz
Zagorja ob Savi se nam piše: Naši nasprotniki še nikdar niso bili tako pridni in nasilni, kakor sedaj pri agitaciji. Gredo ti od hiše do hiše. Pridejo do volivca, ga obdelujejo na vse pretege in ga za žive in mrtve rotijo, da mora voliti ž njimi. To bi še bilo. Toda pri tej agitaciji rabijo sredstva, ki niso zakonita. Lažejo in obrckuie.io g. Povšeta. Pripovedujejo, da bo naredil tako postavo, da nc bo nihče več smel iti v tujino iskat si boljšega zaslužka. V volivnem oklicu, ki ga trosijo okolu, pa trdijo, da ic S. L. S. pognala Slovence na Nemško in v Ameriko. Govorijo pri tem tako, pri drugem pa ravno nasprotno. Delavcu pravijo: »Povše je trdil, da ima delavec dovolj 2 K na dan.« Obrtniku pravijo: »Povše bi podražil meso«. Kmetu pa: »Če bo Povše izvoljen, bo zopet vpeljal desetino in tlako.« Celo izračunali so že, da bo vsak kmet moral delati 12 dni tlake na leto. Bolj brezvernim pravijo: »Kaj boš volil za farje!«, krščanskomislečim pa zatrjujejo: »Samo naši gospodje so za Povšeta, drugi duhovniki so zoper njega.« Celo tako so nesramni, da naravnost imenujejo nekatere iz bližnie okolice in sc lažejo o njih, da agitiraio zoper S. L. S. Pravijo, da v tistih občinah. ki so odločno na strani S. L. S., ni skoraj nič volivcev doma itd.
(Dr. Krek ali Sršen?) »Domžalskemu« dopisniku »Slovensk. Naroda« z dne 8. majnika bodi sledeči odgovor: 2.000 K. reci dva tisoč kron. dobite gospod dopisnik, ako dokažete, da sem podpisani v svoii pridigi, dne 5. majnika, ki vas je tako zbodla, le enkrat imenoval dr. Kreka, oziroma Slovensko Ljudsko Stranko! Ker se je obhajala ta dan slovesnost sv. Florijana, slavil sem sv. Florijana kot pravega krščanskega junaka, pa pokazal, kako tudi današnji čas potrebuje krščanskih mož-iunakov po vzgledu sv. Florijana. Saj je tudi v današnjih dneh bije pravi verski boi. Prevažen za odločitev tega verskega boja pa je ravno državni zbor. Kakršna večina, take postave! Pozval sem zato vse navzoče, da glasujejo pri bližnjih volitvah ne tja v cn dan. ampak po svoji najboljši vesti. Niti z bescdico pa nisem omenil, za koga naj glasujejo. Če ie torej dopisnik »Slovenskega Naroda« ta moj I
opomin, da naj vsakdo voli po svoji najboljši vesti, smatral za priporočilo kandidata dr. Kreka in ne Sršena, slobodno mu! Mora že vedeti zakaj! Gospod dopisnik si je v svoji razgreti domišljiji želel, da bi mi bil sv. Flori-jan poslal kak »tuš«. Gotovo sc je pri tem spomnil, da ima ta svetnik golido. Istotako bi njemu lahko kak hudomušnež privoščil, da bi ga nekoliko opikali sršeni I »Tuš« vam pa gospod dopisnik, 14. majnika itak ne izostane! Želim le, da bi vas ta »tuš« — izpametoval! Na druge vaše »bedarije« — tudi to lepo-dišečo cvetko iz vašega vrta vam rad dam poduhati niti ne odgovarjam! Capito?! — Frančišek Bcrnik, beneficijat.
(Shod neodvisnega kandidata Zirovnika) v Mostah pri Ljubljani, ki se je vršil v nedeljo, dne 9. maja ob udeležbi »neodvisnih« volivcev po imenih naštetih: Kandidat Zirovnik, Jančigaj, dva Dolničarja iz Šmartna eden vulgo Tinčkov in domačega gostilničarja Za-kotnika. Zborovalni prostor je bil pa popolnoma zaseden od soc. demokratov, kateri so tiho in mirno poslušali »odvisnega« kandidata in zahtevali besede, ali noben volivec ni dobil besede. Gotovo jc bilo tudi, da se ne bo dala na glasovanje kandidatura Žirovnikova; radi tega jc vstal sodrug Lavtar in predlagal sodruga Petriča kandidatom. Vzdigne se do 26 rok proti 5, nakar soc. demokratje vstanejo in mirno odkorakajo. Gosp. Zirovniku bi svetovali kot učitelju, da bi se on in njegova Pre-dovičeva družba učila od delavcev olike in svobode. Domači somišljeniki S. L. S. sc niso udeležili zborovanja in bodo vsi glasovali 14. t. m. za dr. Ivana Šusteršiča.
(Volivni shod v Turjaku.) Nad 300 volivcev sc je na Vnebohod popoldne zbralo v turjaškem trgu, kjer so zborovali kar sredi trga na prostem. Shodu je predsedoval gosp. župnik Horvat. G. Primožič jc govoril o volivni reformi. Kandidat Jaklič je omenil volivno gibanje v deželi, kazal kako je ljudsko gibanje porazilo liberalno stranko in razvil program S. L. S. Posestnik Podržaj jc zahteval spremembo lovskega zakona, ker divjačina ravno v teh krajih toliko škode napravlja. Turjaški župan Mustar je priporočil kandidata, katerega volivci itak poznajo kot moža, ki jc vselej stal na strani ljudstva. G. Koželj jc govoril o zadružništvu. Po več kot dvcur-nem zborovanju so se volivci navdušeni razšli z zagotovilom, da pridejo 14. maja do zadnjega moža na volišče.
(Shod v Fari pri Kostelu) se ie vršil na lepem prostoru pred cerkvijo. Predsedoval je g. župan Jurkovič. Dr. E. Lanipe je poročal o političnem položaju in o bodočem delu S. L. S., katere naloga je. da izvede boj proti liberalizmu do konca in pribori ljudstvu popolno enakopravnost. Obrtne predpravice kroš-njarjev tukajšnjega ljudstva- varovati bo nujna skrb pristašev S. L. S. G. Jaklič je razvijal kmečki in obrtni program S. L. S. Z glasnim odobravanjem jc ljudstvo sprejelo vsa izvajanja in nato so razni govorniki naštevali potrebe domačega kraja. (i. župan Jurkovič izrazi splošno zahtevo teh krajev, da se ustanovi sodišče v Fari za kraje od Banjaloke do Osil niče. G. Jakovec toplo podpira ta predlog ter kaže na težave, ki jih imajo ljudje zdaj, ko morajo hoditi v daljno Kočevje. G. Bauer izraža razne želje krošniarjev. Dovoli se jim naj, da bodo smeli prodajati tudi sladkor in izvrševati igro. Kosta.inar.ii naj dobe na Dunaju pravico, da čc so stari in ne morejo sami peči kostanja, smejo imeti sina ali hlapca, ki peče namesto njih. G. župnik Češarck priporoča cesto od Petrinja do Kužlja, za katero se je doslej zastonj prosilo pri deželnem odboru. (i. Jakovec sc pritožuje nad davčnim uradom, ki šteje slabo zemljo tretjega razreda v prvi razred, tako da se plačuje neprimerno visok davek. (i. Bauer se pritožuje nad neprimerno visokim obdavčenju kuharjev domače slivovke. G. poslanec vzame na znanje želje volivcev ter poživlja volivce, naj tudi pri deželnozborskih volitvah pomagajo, da se vrže liberalna večina in da pridejo kmetje v večino v deželnem zboru.
(Nov kandidat?) Piše se nam iz kamniškega okraja: Govori sc, da kandidira tudi Benkovič iz Blagovice. Dobro; saj jc v torek god sv. Viktorija in sv. Korone — za S. L. S.
(Dermota v Tržiču.) Preteklo nedeljo je vse skrivnostno šepetalo, da pride socialno-demokraška ckcelenca v Tržič. Gosp. Dermota jc baje pisal g. Mahkotu, učitelju v Tržiču, da naj mu pot pripravlja in preskrbi sobo za shod. Pri Pclarju se je govorilo, da bode zborovanje. No, pa ni bilo menda ne Dermote ne shoda. Gosp. Dermota so ostali v Ljubljani in njihov shod jc ostal tudi na papirju.
(Čop in Tržič.) Ni šc dolgo tega, ko so naši liberalci, katere lahko na prste seštejemo, bahato govorili, da sploh nc pojdejo volit. --No. ljubljanski generalni štab je pa čopnil po Čopu, in zdaj se naša liberalna gospoda grozno ogreva za tega žalostnega kandidata, ki nima druzega upanja, kakor da bo zopet žalostno propadel. No g. Čop ima že skušnjo, kaka sc skoz pade in bo tudi to preskušnjo prenesel. Copu pri nas gotovo rožice ne cveto temu trikrat skoz padlemu liberalnemu kandidatu. - Tržiški delavec jc gotovo zadosti zaveden, da ne bo dal svojega glasu gnjili, pro-tiijudski liberalni stranki, ki je in ostane najhujša nasprotnica delavskega stanu. — Ta stranka, ki je hotela z velikim apetitom pojesti delavcu volivno pravico, naj zdaj išče pri delavcu pomoč za svoj jetični obstanek. — Delavci, pokažite vsakemu liberalnemu agitatorju vrata, malo ga povlecite, a 14. maja pa pokažite tem ljudem, da poznate svoje pijavke. liberalce, ki so vaši najhujši nasprotniki, in'
podpišite svoje glasovnice z imenom Jožef Pogačnik, deželni poslanec v Podnartu.
(Shod S. L. S. v Šmartnem na Posavju.)
V gostilno pri Kebru je S. L. S. sklicala shod za v četrtek popoldne. Po Šmarnicah v Šmartnu se ie obilna množica podala proti Kebru. Pa za toliko ljudstva je bilo v gostilni premalo prostora, bilo je tudi že precej zasedeno in bi ne bilo zdravo zborovati v tesnobi, zato se je ljudstvo podalo na prostorni Ma-rovčev vrt, kjer ie v imenu S. L. S. otvoril shod dr. Pegan. Shod razbit so prišli znani ljubljanski agitatorji, med njimi seveda Buta, Polenšek, Mohor, pomnoženi z nekaterimi iz Most, (Zakotnik, Tonha). Se pred shodom je v gostilni pri Kebru hodil po sobi znani štttar-ski »gospod« Matija Dolničar in govoril: »Tepst' se mormo,« in vrtil roke. »Ali ste kaj žejni? En sodček piva imate.« Pa Toma-čevci so moško odgovorili: »Smo že pili za svoje,« so vstali in odšli. Govori pa se, da je Matija plačal sodček piva žejnim razdivjanim kavkam iz Ljubljane. Velik vrišč so zagnali liberalni agitatorji koj pri otvoritvi shoda; naši ljudje pa so bili silno ogorčeni, in hujskači bi bili tepeni od razdraženega ljudstva, če bi ne bili orožniki naredili miru. Liberalna banda naj bo vesela, da so bili orožniki zraven. Pozneje so ti srakoperji skušali še motiti. Zbrali so se na Dolničarjevem dvorišču, posamezni so lezli celo na streho in psovali pošteno ljudstvo. Piskali so, ko sino mi molili angeljevo češčenje in se drli. Pa zborovalci se niso dali motiti. Pazljivo in z odobravanjem so sledili dr. Peganu, ki je v dolgem govoru razlagal program S. L. S. zlasti za kmečki stan. Po govoru kaplana Petriča, je dr. Pegan zaključil shod, ki je trajal skoro dve uri. Liberalna surovost je odprla zborovalcem oči in razkrinkala te »tiče« popolnoma.
(Shod na Mirni.) Gosp. dr. Janko Hočevar je dne 9. maja razvil svoj program. V svojem govoru je pokazal, kako blago, za kmetsko ljudstvo vneto srce bije v njegovih prsih. Shod so prišli motit nekateri neolikani liberalčki iz Mokronoga, ki so vpili prav brez povoda: »Zivio Penca!« Najbolj se je šopiril neki mokronoški sodnijski sluga Cerne. Velika večina, okoli 250 volivcev, je bila za dr. Hočevarja. Vse vpitje ni pridobilo Pencatu niti enega glasu, pač pa se jih je mnogo z nevoljo izrazilo: »Torej take surovine delajo za Penco? Ne bomo ga volili, ako ima take prijatelje. Škoda za moža, izgubil je ves dosedaj pridobljeni ugled.« Govorila sta še domači g. župnik in št. rupertski gosp. kaplan Štrajhar. Ves shod je pokazal, da neodvisni kandidatje delujejo s pomočjo surove sile.
Štajerska.
(Štajerci, pozor na volitve!) Z vso silo delajo štajerski liberalci, da bi padla dr. Povalej in Robič. Toda če store vsi krščanski volivci svojo dolžnost, in volijo 14. maja do zadnjega moža, je zmaga zagotovljena. Za dr. Povaleja se je obrnilo na boljše tako, da bo že pri prvi volitvi izvoljen dr. Povalej, če spravijo naši somišljeniki zadnjega našega somišljenika na volišče. Za Robiča je treba spraviti na volišče vse do zadnjega moža. Ko-roščeva kandidatura ne stoj'i neugodno. Seveda morajo tudi zanj storiti somišljeniki svojo dolžnost v polni meri. Ptujski volivni okraj bo volil kandidata dr. Ploja in je zasigurana njegova izvolitev, če store svojo dolžnost vsi somišljeniki. Dr. Benkoviču in njegovim somišljenikom se je posrečilo po napornem delu izpodbiti odpor nasprotnikov in bo izvoljen dr. Benkovič, ako pridejo na volišče vsi naši somišljeniki. Kandidaturi Roškarja in Pišeka sta zagotovljeni, toda vsak naš somišljenik mora 14. majnika storiti svojo dolžnost. Somišljeniki! Storite vsi svo.io dolžnost in posvetite vse moči za agitacijo, da pridejo 14. majnika na volišče vsi naši somišljeniki.
(Vinka Zurmana ožji rojaki obsodili.) Dne 9. maja je imel odbor »Katoliško-političnega društva za sodni okrai rogaški« svojo sejo. Razun dosedanjega tajnika Zurmana in enega gospoda župnika so prišli vsi odborniki, cvet kmečkega ljudstva v rogaškem okraju, in so po § 4. društvenih pravil soglasno iz društva izključili Zurmana. On je vedno bi! prikrit liberalec, zato je v odborovi seji dne 20. januarja t. 1. preprečil obsodbo »Narodne stranke«. On ni mož-beseda ter deluje proti sklepu javnega društvenega shoda dne 17. februarja t. 1.. kjer se je soglasno sklenilo, da se bo pri nastavljanju državnozborskega kandidata postopalo v soglasju in s sporazumljenjem »Slovenske kmečke zveze«. On je rušilec narodne discipline. Na zaupnem shodu pri Sv. Križu dne 20. marca t. I. so se vsi izrekli za kandidaturo dr. Korošca in je on javno rekel, da jc dr. Korošec najsposobnejši kandidat. Vendar je na komando celjskih doktorjev, liberalnih učiteljev in svojih zadolženih prijateljev nastopil kot protikandidat. Na vseh shodih, kjer so Kušec in drugi udrihali po sveti veri in duhovščini, je on k temu molčal ter to psovanje odobraval; da, na Dobjem jc učitelj Pulko na vse kriplie hvalil sedanje toli žalostne francoske razmere, a Zurman je molčal ter si take razmere želel pri nas, gotovo »svobodno šolo« in razporoko ter razvpiti »kancelpara-graf«. češ, duhovniki naj Kušeca vprašaio, o četn naj pridigu.iejo. Odbor je glasno govoril, a še glasneje bo klicalo dne 14. maja krščansko ljudstvo v okrajih Rogatec, Šmarje in Kozje: »Zivio naš poslanec dr. Anton Korošec!«
(Za Povaleja proti kandidatu liberalcev Robleku.) Dne 3. t. m. je sklicala »Narodna stranka« volivni shod za Robleka pri g. Be-zenšeku. Shodu je predsedoval g. Lipuš, župan iz Višnje vasi. Govorili so: g. Gosak iz
Celja, g. Adamovič, vpokojeni učitelj iz Voj-nika ter kmeta Cigler iz Tinovelj in Beber iz Višnje vasi. Tukajšnji volivci so se v začetku mislili shoda udeležiti, ko so pa videli, da g. Robleka ni, da bi se predstavil, namesto njega pa cela četa liberalnih pristašev, ki so pri-hruli iz Vojnika in Višnjevasi, so se volivci razšli, rekši, kaj bomo te gospode poslušali, ker ti niso kandidati; le kakih 20 volivcev tukajšnjih je ostalo, ki so iz radovednosti, videti, kako se bo skončalo, ostali. Shod se ie jako klavrno obnesel in je naše volivce za gospoda Povaleja še bolj utrdil. Tukaj večina vsi navdušeni za g. Povaleja.
(Na Brinjevi gori) v Zrečah je gospod Pišek imel krasno uspeli volivni shod. K tozadevnemu brzojavnemu poročilu, ki smo ga bili priobčili, nam se dodatno piše, da je zborovanje trajalo celi dve uri. Govorili so: kandidat Pišek, zaporedoma za njim pa kmetje: shodu predsednik Rudolf, Napotnik, Potnik Janez, Lamut. Poslušavci so občudovali parlamentarno obnašanje vrlih govornikov, ki so spretno izpodbijali puhlice ali prazne besede, s katerimi si »liberalci« prizadevajo premotiti v politiki manje izurjene ljudi. Konečno je še g. Pregelj imel primerne nauke za pričujoče ženske, ki sicer za sedaj nimajo volivne pravice, pa seveda tudi one lahko pripoinagajo v volivni vojski. Ni dvoma, da bo prihodnji torek za državnozborskega poslanca v volivnem okolišu Maribor-Bistrica-Konjice izvoljen gospod Franc Pišek, župan v Hotinji vasi.
(Volivni shod v Tinju.) Kandidat »Slov. kmečke zveze« F. Pišek je imel dne 9 t. .in. po prvi službi božji shod v Tinju. Volivcev je bilo nad 200, vsi za Pišeka.
(Volivni shod) imel je Pišek 9. t. m. pri Sv. Martinu na Pohorju. Bilo je mirno, v lepem redu in vsi volivci soglasno za Pišeka. Predsedoval je gospod Martin Koren. Govorila sta tudi gospod Peter Novak in Jakob Potočnik. Pišek je imel en volivni shod tudi ob 4. uri na Devini v gostilni g. Berstneja. Predsednik je bil g. Blaž Pernat, župan, zapisnikar g. Šlamberger. Govoril je tudi gospod Novak. Vsi so bili navdušeni za Pišeka. Kandidat Pišek nam je povedal, da še na nobenem shodu ni imel 2 nasprotnikov, to je dokaz, da se z njegovim programom povsod strinjajo in izvolitev njegova je gotova!
(Kušec v grabi.) Sv. Križ tik Slatine. Dne 9. maja je govoril gospod župnik Fr. Gomil-šek v naši »Čitalnici« o mladinski organizaciji in izobrazbi. Pokazal je na vzgledih, kako silno važno je v sedanjih razmerah za nas, da imamo predvsem izobraženo, zavedno mladino. Govor ie vzbudil splošno navdušenje in veselje. Žalosten je bil edini Kušec, ki je strašil zunaj pred vrati in pri oknu bralne sobe zabavljal ter delal nemir. V zahvalo za to ga je po končanem govoru nekaj krepkih rok potisnilo v bližnjo grabo, kar je provzročilo ljudem veliko zabave. Prizor za bogove! bi vzkliknili sami celjski narodovci, ko bi bili videli, kako žalostno se je ubogi Kušec skobacal ven iz grabe. Svetujemo mu, naj se našim dobrim ljudem zahvali, da niso krepkeje odgovorili na njegovo drzno izzivanje. Naj si dobro premisli, kdaj bo spet prišel motit naša zborovanja. Sicer pa je s svojim nastopom veliko škodoval Zurmanovi stranki. Ljudstvo je spoznalo, da nas ne more osrečiti kandidat, za katerega delajo taki ljudje, kakor sta Kušec in vedno sladkoginjeni občinski sluga Jurše.
Koroška.	-
(Volivno gibanje med koroškimi Slovenci.) Ellersdorferjev shod v Grebinju je bil na praznik naravnost velikanski. Do štiristo je bilo udeležencev. Ravnotako sijajen je bil Grafenauerjev shod v Brlivasi. Udeležencev je bilo nad petsto. Dobro se je obnesel tudi Ellersdorferjev shod ua Pustrici in v Šmarjeti.
(Obrtniki v Celovcu) kandidirajo proti dosedanjemu poslancu Dcbernigu gostilničarja in hišnega posestnika gospoda Matija Sche-riaua.
Primorska.
(Dr. Laginja) je imel sijajen shod v »Narodnem Domu« pri Buzetu. Zbranega je bilo ljudstva nad 1500 oseb. O shodu smo danes prejeli obširno poročilo, katerega pa, žal, danes ne moremo objaviti.
Prizori z Dolenjskega.
Ko majnik v mladem cvetji. Zavel je preko trat, Prikimal k nam kot tretji Gombač je kandidat.
Še mraz .ie trate palil, Sneg belil je gore, Ko prvi se izvalil Je kandidat Stare.
Ljudje so koj spoznali, Od kod jc vzet ta kos, In vsi debelo dali So figo m ii pod nos.
Je zvedel »foter« Romih Kako mu slaba gre, In brž, četudi v dvomih Je zlezel na noge.
Napisal pismo hitro V Mokronog ga oddal, Z njim liberalno mitro Je Penco poslal.
Ce tud nerad prevzel ie Od Romiha to čast, A vendar vzel in šel je Liudi lovit v past.
A žal, da med Dolenjci Ga malokdo pozna. Zato glasove Penca Bo štel samo doma . . .
Sprevidel to je jedva Ves liberalni štab. Da če še tak' moledva. Za zmago bo preslab.
Gombač Fran iz Ljubljane Je prišel shod držat, Na shodu tem postal je St^retov »koniarat«.
Ze dan volivni sije Nasproti jasnih lic; Takrat, ko bodo vsi trije Imeli grozen »švic«.
Vprašanje pred volitvami.
Kdo ta stranka ljudskih je sleparjev, govori ljudstvo, reci — kdo? Je-li slepar ta, ki razvnema svoj rod za vse, kar je lepo?
Je-li slepar ta, ki za vero očetov svojih se bori? Je-li slepar, kdor domovino nevedne ljubiti uči?
Ne, ne, ljudje, to ni mogoče, da človek tak bi bil slepar; ne, ne, ljudje, mož takih stranka, sleparjev stranka ni nikdar!
Sleparjev stranka je pač druga, razumnik stranko to pozna; to stranka mož je, ki brezvestno s čutili ljudstva se igra,
ki kaže mu prijazno lice le v skrajni sili, le takrat, ko čuti, da ji moč pojema; tedaj le ji trpin je »brat«.
sicer pa v fraku se šopiri, kot prazen, puhel gizdalin; ljudje, poglejte, to je pravi, to liberalen je »fakin«.
To stranka, stranka je sleparjev prenizek tem ljudem je vsak, in kdor to stranko kdaj podpira, ta je in bo ostal bedak!
NAGODBENA POGAJANJA.
Dr. Beck in dr. Weckerle sta sklenila, da se po avstrijskih državnozborskih volitvah prejkomogoče nadaljujejo nagodbena pogajanja v Budimpešti.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Ogrski državni zbor je imel 7. t. m. sejo, v kateri so rešili več predlog.
OGRSKO-HRVAŠKA KONFERENCA.
Zagrebški uradni list objavlja, da sta hrvaška vlada in hrvaška koalicija zahtevali le izvršitev po ustavi zajamčenih pravic Hrvaške. Koncesij niso zahtevali in jih tudi ne bodo.
NA BALKANU.
Iz Skopelj poročajo, da so z ozirom na pritožbe velevlasti in na bolgarske grožnje dobile srbske čete ukaz, naj prenehajo s svojim delovaniem.
RUSIJA.
V grodnoški guberniji so zažgale črne stotnije mesto Nemirov in uprizorile pogrom. »Stranka za pravo in red« je zborovala v Kijevu. Zahtevali so, naj se razpusti duma, iz-premeni volivna postava in odpusti ministrski predsednik Stolypin. V Peterburgu so zaprli nekega Gribo\vskega. Pri njem so dobili bombo, dinamit in prepovedane spise. Zaprli so še nekega Gribovskovega sokrivca.
FRANCOSKO-JAPONSKI DOGOVOR.
Ameriško časopisje je jako zadovoljno s francosko-japonsko pogodbo in r.aglaša, da ni naperjena proti Nemčiji. Japonci potrebujejo francoski denar, Francozi pa hočejo zavarovati svoie vzhodne azijske naselbine.
KANCELARSKA KRIZA V NEMČIJI.
Listi v Nemčiji so pisali, da obstoje ne-sporazumljenja med nemškim cesarjem in pa kanclerjem Biilovvom in da Biilovv odstopi. Uradno poročajo, da tc vesti niso resnične, kakor tudi niso resnične one, češ, da Biilovv boleha.
SPREJEM KARDINALA LORENZELLIJA
V LUCCI.
Ob sprejemu kardinala Lorenzellija v Lucci je sodelovalo tudi vojaštvo. Glede na to je stavil v italijanskem državnem zboru poslanec Barzilia interpelacijo. Ministrski predsednik Giolitti je izjavil, da kardinalu niso izkazali vojaških časti iz političnih razlogov, marveč le iz uljudnosti in da to ne pomenja nikakc obveznosti za bodočnost. Pristavil je, da se Italiji ne gre, če jo kdo prizna. Cerkev in država sta podobni dvema vzporednicama, ki ne prideti nikdar skupaj.
RAZPUŠČENI RUMUNSKI ZBORNICI.
Z ozirom na sedanje razburjene razmere v Rumuniji so razpustili obe rumunski zbornici, ker hoče vlada, da sc izjavijo volivci o rumunskih dogodkih.
SPOR MED FRANCOSKO IN MAROKOM.
— UPORI V MAROKU.
Francoska jc naznanila maroški vladi, da se ne pogaja prej ž njo, dokler ne odobri vseh
francoskih zahtev. Rod Rahuma v distrik-tu Marakeš se je polastil brez boja mesta Ma-rakeš. Evropcem so naznanili, da se morajo v štirinajstih dneh odstraniti iz mesta. Ni izključeno, da vsled zadnjih dogodkov zasedejo Francozi Maroko.
TRGOVINSKE POGODBE S KANADO.
Kanadski finančni minister je odpotoval v Berolin in na Dunaj, da se pogaja z nemško in z avstrijsko vlado glede na trgovinsko pogodijo s Kanado.
Ljubljanske nouice.
Volivne.
XVII.
Snoči je pa slanca pala na zelene travnike; je »Program« tako splašila, da v pomoč je sklical vse.
Vse, kar leze, kar se guglje, naj bo dohtar, barabon, da bi mu le pomagali na državnozborski tron.
To je njemu pač vseeno. Čemu bi ga bilo sram, naj gre v boj zanj dohtar Zane, al pa dohtar Nestl Kam.
V zbor državni priti mora, že na tak, al' tak način, sicer bo še siromače kar od same jeze hin.
Kregar, bodi mož usmiljen, sivih mu nc delaj las: pusti, naj gre »On« na Dunaj, saj ga treba ni pri nas.
Mesto bi se oddahnilo, oh, ti še nc veš kako, rotovžki ti vsak uradnik iz srca hvaležen bo.
In zato tako goreče agitirajo vsi zdaj, da bi šel čim prei na Dunaj, nikdar vrnil se nazaj!
lj Volivci, ne dajte se ostrašiti! Volitev je tajna! Vsako nasilje bo strogo kaznovano!
Novi zakon v varstvo volivne svobode z dne 26. januarja 1907 določa, da bo vsakdo, ki hoče volivce podkupiti ali ki se da podkupiti, kaznovan z zaporom od enega do šest mesecev. Kdor na dan volitev daje volivcem pijače in jedila zastonj ali za navidezno plačo, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev, v posebnih slučajih tudi do enega leta. Če kdo razširja napačne vesti z namenom, volivce zapeljati, zapade kazni z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Kdor glasovnico ali izkaznico ponaredi ali glasovnico izpolni proti volji volivca, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev. Kdor hoče volivca ovirati pri izvrševanju njegove volivne pravice, na primer, da mu vzame glasovnico ali izkaznico, se kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Istotako je strogo kaznivo, če kdo neupravičeno voli ali poizkuša volitve ovirati, krši tajnost volitev in ovira agitacijo. Pazite na izkaznice, da jih ne izgubite in shranite jih za morebitno ožjo volitev. Volivci! Zato se ne dajte ostrašiti, če vam tudi naši nasprotniki groze z raznimi nasilstvi. Volite po svojem prepričanju. Nihče vas ne sme radi vašega glasovanja oškodovati ali storiti kako krivico, saj vas varuje zakon. Če bi hotel kdo koga ovirati pri izvrševanju vol. pravice, naj ga naznani uredništvu »Slovenca«, da dobi zasluženo plačilo !
lj Volivci po ligitimacije in glasovnice! Na magistratu imajo še cel kup nedostavljenih izkaznic in glasovnic. Dognali bomo, kako je to mogoče, da se tolikim volivcem niso dostavile legitimacije in glasovnice, za sedaj pa pozivamo: Kdor ni dobil volivne izkaznice in glasovnice, naj se potrudi v naše uredništvo, da ga s pričami, ki konstatirajo, da je res volivec, pošljemo na mestni magistrat. Mestni magistrat bo oddajal jutri v nedeljo legitimacije od 9. ure dopoldne do 12. ure opoldne in v ponedeljek od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Izkaznice in glasovnice se jutri in v ponedeljek dobe na mestnem magistratu, I. nadstropje nad glavno policijsko stražnico, v sobi, kjer se je vršilo reklamacijsko postopanje. Soba ima napis »Posvetovalnica«. Na dan volitve se dobe legitimacije in glasovnice pri komisarjih volivnih komisij!.
Somišljeniki kontrolirajte, ako so volivci dobili legitimacije in glasovnice in one, ki jih niso dobili, v zgoraj navedenih urah, pošiljajte v naše uredništvo!
Naše uredništvo je tudi jutri v volivnih zadevah cel dan na razpolago.
Ij Kje se voli? Vsak volivec voli v onem volivnem okraju, ki je zapisan na njegovi volivni izkaznici, ako tudi sedaj drugod stanuje! Volitev bo prihodnji torek od 8. ure dop. do 2. ure popoldne.
Ij Glasovnice in legitimacije naj naši somišljeniki skrbno čuvajo, ker se bodo nasprotniki na vse dovoljene in nedovoljene načine trudili, da bi jih dobili v roke. Glasovnica se pri volivni komisiji odda, izkaznica se pa spravi!
Ij Slaba Hribarjeva vest. Včerajšnji »Narod« na prvem mestu prinaša sledečo senzi-cionelno novico: »Pakt med klerikalci, socialnimi demokrati in Nemci za slučaj ožje volitve je — kakor smo poizvedeli ravnokar iz
popolnoma zanesljivega vira — perfekten. Vsi bodo šli, ako se jim posreči ožja volitev, složno v boj za Kregarja. Tako se je dogovoril Šusteršič s Schvveglom in Adlerjem. Napredni volivci! Skrbite za to, da so pili trije sovražniki slovenskega naroda na medvedovo kožo!« S to novico hoče Hribar tiste dostojne liberalne elemente, ki so ogorčeni nanj vsled tolovajstva Kantove bande, pritirati na volišče. Resnica na vsem je pa ta, da je ta obupni klic porodila lc Hribarjeva slaba vest, ki se po dogodkih v sredo še bolj boji obračuna od vseh dostojnih ljudij. Opozarjamo Hribarja, da so po novem volivnem zakonu kaznjive take vesti.
Ij Nesramnost! Znan nam je volivec, ki ie moral po svojo legitimacijo in glasovnico na magistrat, ker je ni dobil. Na legitimaciji je bilo dvakrat s svinčnikom zapisano »Nepoznan« in vendar stanuje ondi, kakor je njegov naslov na legitimaciji. Kakor se vidi, se mu legitimacija in glasovnica nalašč ni dostavila. Ime tega volivca je Ivan Štrus, stanujoč na Rimski cesti štev. 10. Tako postopanje je navadna nesramnost. Pozivamo vlado, da poseže v tako vrsto volivnega sle-parstva!
lj S kamni na pomoč Hribarju. — Z lažmi na pomoč Hribarju. Surovi nastop bande Hribarjevega tovariša Chama je vzbudil po Ljubljani splošno ogorčenje, splošno obsodbo izvestne klike. Vzdramili so se nevtralni možje in odločno klicali: Tako nc gre več dalje. Vednih škandalov v Ljubljani mora biti konec. Najgnusnejši evropski list »Slov. Narod« je posegel zato po najnesramnejših lažeh: prevrnil je vso stvar tako. kakor bi bili začetniki škandalov in surovine naši somišljeniki. Chamova tolpa je najelegant-neša družba najdostojnejših ljudi, naši pa najhujše sirovine, ki so hoteli nedolžne in prijazne Chamove kar pobiti. Da bi »Narod« zak ril, kakor mogoče splošno obsodbo, katero jc pri vseh dostojnih ljudeh vzbudilo divjanje Chamove tolpe, kriči da so naši klali ljudi. »Kri je tekla!« kriči »Narod«. To je že vrhunec impertinence. »Narod»« se presneto moti, če misli, da bo s tem zakril povzročitelje vednih škandalov v Ljubljani in če bo s to »krvjo«, ki je morda tekla od kakega pijanca, ki ie po oknih razbijal, opral Chama, Hribarja m Feldsteina, ki je še po demonstracijah napadal po mestu mirne ljudi. Ker že »Narod« hoče na vsak način »kri«, bomo pa njegovo fantazijo zamolčali s suhimi dejstvi: Poizve-dcli smo: Janez Pavle, uslužbenec na dolenjskem kolodvoru .ie ulomil šipo pri Cotiču. Njegov brat Avgust Pavle jc ulomil vrata, ki peljejo iz Zvonarskih ulic na dvorišče in je padel pri tem na skledo ter si pri tem obrezal roko. To je bila vsa »kri«. Vse drugo je naj-nesramnejša »Narodova« laž, zapisana pod vtiskom splošne obsodbe divjaštva Hribarjevih agitatorjev, ki so metali v Cotičevo gostilno, kjer se je vršil miren shod S. L. S., debele kamne, kakršnih na Karlovski cesti niti ni in so torej očividno jih namenoma že seboj prinesli. »Narod« piše, da je pripeljal član »Slovenčevega« uredništva Štefe tolpo hlapcev iz gostilne skozi dvorišče na cesto in da so udrli klerikalci pod ŠJefetovim vodstvom proti naprednjakom. Štefeta ob napadu Chamove tolpe niti v Cotičevi gostilni bilo ni, pač pa je s 150 somišljeniki prihitel iz »Rokodelskega Doma« na pomoč obleganim somišljenikom v Cotičevi gostilni. Naši s(/ korakali sredi skozi vrste Chamove tolpe in takoj zasedli vrata gostilne in prostor pred njo, kjer so ostali, da se je napravil mir in so se odprla vrata v gostilno. Onemogli Cha-inovci so si nato izlili svojo jezo nad knezo-škofijsko palačo. Policija ljubljanska je tako urejena, da je Hribarjev tajnik Cham sredi med tolpo šepetaje na uho dogovarjal se s policijo. Skrbeli bomo, ne meneč se za ne-prelito »kri« na »Narodovem« papirju, da se z bakljami posveti v te razmere in da Ljubljana na ves glas zaprotestuje proti temu, da bi bil tak mož, kot je Ivan Hribar, še potrjen za ljubljanskega župana. Potem bo lahko šel Hribar s Chamoni skupaj demonstrirat po mestu. To bo bolj moško, kot pa po škandalih svojega tajnika izdajati »razglase« in se kriti z »Narodovimi« lažmi. V zavesti, da se borimo za dostojnost in čast Ljubljane, stopamo 14. maja na volišče!
Ii Ljubljana se je oddahnila, ko je videla orožniške patrulje po mestu. Izvestna tolpa se je nakrat poskrila v svoje brloge. »Narod« sedaj farba Ljubljančane, da so orožniki »dani županu v pomoč,« res pa je, da je Hribar ogorčen protestiral proti orožnikom in d a so orožniške patrulje pod direktnim poveljstvom deželne vlade! Vsako patruljo spremlja policist, ki je podrejen patrulji. Sedaj je v Ljubljani zopet preskrbljeno za red in računi izvestne klike, da bo koga strahovala, so se — izjalovili! Vsi shodi S. L. S. sinoči — bilo jih jc pet v raznih delih mesta — so se izvršili ob veliki udeležbi v popolnem miru. Kakor je tolovajska banda videla, da se več nc more zanesti na policijo, se je poskrila in se ni več pokazala. Ni si mogoče misliti večjega kontrasta: V sredo ponoči so korakali tolovaji ob strani policije in so se smatrali za absolutne gospodarje mesta; razbijali in razsajali so kakor divji Huni. V petek je bil najkrasnejši red in mir takoj, ko je Hribarjevi policiji bila odvzeta skrb za javni mir. Iz tega se vidi, kdo je kriv izgredov, kdo je kriv sirovosti in divjanju izvestne bande. Da je vlada bila prisiljena vzeti mestni policiji oblast, jc pa za Ljubljano skrajno žalostno in poniževalno. Ena najznamenitejših občinskih pravic je, da župan skrbi za javni red. Cc se mu ta pravica in oblast vzame — in to sc sme zgoditi samo, če se mož izkaže za nesposobnega — je to degradacija in ponižanje občine. In to jc Hribar dosegel s svojo Kantovo bando. Hribar, zakril si lice in izgini! Noben župan še ni tako
ponižal Ljubljane! Ali more biti tak župan od cesarja potrjen, ki je ravnokar dokazal, da mu je morala vlada celo policijo iztrgati iz rok. In tak hoče biti še državni poslanec? Cc bi se to zgodilo, bi bil kmalu Kam policijski načelnik in tisti, ki jih Predovič vozi v pre-šičjih vozeh, bi imeli skrb za javni red in mir. Zato pa doli s Hribarjem! Čast Ljubljane nas sili, da obračunamo s Hribarjem in njegovim zistemom!
Ij Zadnji volivni shod« naznanja »Slovensko društvo«, da priredi jutri v »Mestnem Domu« in pred njim. Mi smo vedno trdili, da liberalci umirajo. Zdaj priznavajo to celo liberalci sami, ker sklicujejo kakor stoji debelo tiskano na njihovih vabilih in lepakih »Zadnji volivni shod!« In na zadnjem magistratnem volivnem shodu prečita gotovo načelnik in kandidat »On«, kristalnočisti značaj, svoj — testament!
Ij Shod S. L. S. vršil se je včeraj zvečer pri g. Dachsu v Elorijanski ulici v najlepšem redu s krog 150 navzočimi volivci. Gosp. Gostinčar je otvoril shod ter poročal o volivnih pravicah v prejšnjih časih, o razliki med istimi in sedanjo splošno in enako volivno pravico; razložil je potem program S. L. S., pri čemur so ga navzoči poslušali z vso vnemo. G. dr. Šusteršič ie govoril o dogodkih v sredo zvečer, o nesramnostih Chamove druhali in županu Hribarju, kar mu je ljudstvo navdušeno pritrjevalo. Izrazil se je pod moško besedo, da ni on sklenil nikakega kompromisa z Nemci in soc. demokrati, kakor jc to trdil včerajšnji »Narod«. Izrazil je pa nado, da se bodo res vsi dostojni volivci, brez razlike strank združili, da vržejo tolovajsko nasprotno kliko. K odhodu ga je ljudstvo pozdravilo z viharnimi živio-klici. Gosp. kandidat Ivan Kregar je priporočal, naj si vsak volivec pravočasno preskrbi glasovnice ter nato obljubil delati po programu S. L. S. ter izvrševati, kolikor bo mogoče največ dane obljube. K besedi se oglasi še g. Jeraj in nekaj drugih. G. Jeraj je izborno razmotrival trpljenje delavcev pod liberalno magistratno vlado. Nato je g. predsednik zaključil shod. Omeniti imamo še, da je med govorom Kregarja na ulici počil strel kakor iz topa. Nastavil je baje neki naš nasprotnik dinamitov kapselj na tir električne železnice, da bi s tem razpršil ljudi s shoda; počilo je res strašno, a naši so zborovali dalje; nesreče nj bilo.
lj Shod S. L. S. »Pri belem konjičku« na Ambroževem trgu se je - dasi čisto poleg Predovičevega havptkvartirja - izvrstno obnesel v splošno zadovoljnost. Takoj, ko so videli Preelovičevj za grmovjem namestu Hribarjevega policaja orožniški bajonet, jih je minila volja shode razbijati in vladal je najkrasnejši red. Predsedoval je g. Rome. Kandidat Kregar je govoril o ljubljanskih razmerah z ozirom na državnozborske volitve ob glasnemu pritrjevanju navzočih. G. Anžič jc s krepkimi besedami očrtal plodonosno ljudsko delovanje S. L. S. in je nasproti kazal, kako liberalna stranka nima prav nobenega zmisla za ljudsko delo. Dr. Lampe je naglašal, da ie S. L. S. pri svojih kandidaturah gledala na to, da so med poslanci zastopniki vseh stanov. Ljubljana mora izvoliti obrtnika, ker siccr ni med kranjskimi poslanci nobenega zastopnika malega obrta. Zato je sovražnik obrtnega in delavskega stanu, kdor sili Ljubljani za poslanca zastopnika velekapitalistov in špekulantov. Shod se je vršil v lepem soglasju ob splošni zadovoljnosti vseli navzočih, ki so gromovito izjavili, da pojdejo vsi agitirat za Kregarja.
Ij (Shod S. L. S. pri Grajžarju za VI. ljubljanski volivni okraj) sinoči zvečer je bil prav clobro obiskan. Govoril je dr. Krek, ki je naglašal, da kakor prihajajo poročila, zmaga gotovo 10 poslancev S. L. S. na Kranjskem. Govori o neznosnih delavskih stanovanjih ljubljanskih in o draginji stanovanj. V nadaljnjem govoru, da je potrebna pred vsem poleg starostnega zavarovanja tudi preskrba vdov in sirot. Poživlja zborovalce somišljenike S. L. S., naj 14. majnika volijo Kregarja. Do-našnji shod je 58., na katerem je nastopil govornik v tej volivni borbi. Moškerc je govoril o ljubljanski občinski upravi z ozirom na socialno delovanje. Priporoča Kregarjevo kandidaturo somišljenikom S. L. S. Vsak stori svojo dolžnost in skrbi naj, da nc voli samo prav, marveč da spravi na volišče za kandidata S. L. S. Kregarja vse znane mu volivce somišljenike S. L. S. V krepkih besedah je priporočal Finžgar Kregarjevo kandidaturo. Zborovalci so bili zelo navdušeni in so burno pritrjevali govornikom. Navzočih je bilo na shodu tudi nekaj socialnih demokratov, ki so se vedli popolnoma dostojno.
(Shod volivcev S. L. S. v »Rokodelskem Domu«) sc jc vršil včeraj zvečer. Govorili so na njem dr. Pegan, Ivan Nep. Gostinčar in Moškerc. Zborovalci navdušeni za kandidata S. L. S. in za geslo naše, po zgledu vrlih vrhniških somišljenikov S. L. S. »Svoji k svojim«.
Ij Shod v Vodmatu. Včeraj zvečer je bilo na shodu pri Flegarju toliko volivcev, da ic bila obširna soba natlačeno polna. Gotovo ic bilo nad 120 ljudi, ker ie bila tudi veža polna. Shod jc ob velikem navdušenju otvoril v imenu S. L. S. g. dr. Pegan, ki je odločno protestiral proti temu, da je Hribar izdal manifest na vse meščane, naj bodo mirni. Hribar naj reče Chamu, Tičku in Predoviču naj nc hujskajo, pa bo mir! Govoril jc Gostinčar o liberalnem mestnem gospodarstvu in dokazoval, da nimajo v Vodmatu nobenega povoda voliti Hribarja, ki kot župan za Vod-mat šc ni nič storil razen, da jc davke zvišal. Zato pa vsi na volišče za Ivana Kregarja! Ko je govoril šc dr. Pegan par besedi, je bil shod ob velikem navdušenju zaključen.
li Nasilstva na uslužbence električne cestne železnice. Za danes zvečer sta sklicala Dragotin Hribar in Podrebcršek shod k
| »Španu« za remizo za tramvajske uslužbence. I ramvajske uslužbence opozarjamo na grdo početje Podreberšekovo ob času tramvajskega štrajka. ko je grdo denunciral uslužbence pri obratnem vodstvu. Opozarjamo uslužbence, kako grdo ravna s svojimi podrejenimi in jim nalaga visoke kazni za vsako malenkost, če mu dotična oseba ni po volji. In, ali se še spominjajo tramvajski uslužbenci, da je ob času štrajka ljubljanski župan Ivan Hribar poslal svoje mestne stražnike opravljat službo k tramvaju, samo za to, da je preprečil zboljšanje delavskih razmer, ki bi jih bili dosegli, ako bi Ivan Hribar ne poslal svojih ljudi v službo. In sedaj bi rad Hribar glasove tistih, katerim je preprečil zboljšanje in Podrebcršek mu pomaga. S Podreberšekoin, njegovo pijanostjo v službi in njegovimi izmišljenimi dcnuncijacijami in drugimi čednimi stvarmi se borno še temeljito pečali v kratkem, uslužbence pa opozarjamo na to, da je volitev tajna in svobodna. Če bi Podrcberšek skušal na koga uplivati, naj nam to dotični takoj naznani, da preskrbimo Podreberšeku že davno zasluženi ričet. Uslužbenci pa naj napišejo brez strahu na glasovnico ime: Ivan Kregar, pasar v Ljubljani.
Ij Pouk za tolovaje. »Narod« včeraj piše, da tolovaji, ki so metali kamenje v škofijo, niso zadeli škofovega stanovanja, in potem natančno označuje okna, za katerimi ima knezoškof svoje stanovanje. To se pravi tolovaje poučevati, kam naj v bodoče merijo, da škofa osebno zadenejo in ranijo. Da bi najrajši škofa ubili, to so že pokazali, da bi ga s kamenjem tudi v resnici zadeli, to jih uči politično glasilo ljubljanskega župana. Seveda ne bo tam nobenega policaja.
Ij Vjel se je. Neki policijski stražnik je javno okolu govoril, da je dr. Šusteršič zaslužil milijone, ker je izdal koroške Slovence. Mož sc bo v kratkem bridko kesal, ker je verjel »Narodovim« lažem, ker bo dobil povabilo na ričet.
lj Podpora za barjane.) Ivan Hribar sc liže krog barjanov, češ, da jim bo razdelil podporo, ki jo je dovolil deželni zbor. Pribij-mo dve stvari: Prvič je podporo v deželnem zboru predlagal barjanom dr. Šusteršič, deželni zbor jo je sprejel; zadrževal jo je pa deželni odbor, ki imajo liberalci, Hribarjevi tovariši, večino v njem. Drugič podpore ne bo delil Hribar in njegov magistrat, marveč deželni odbor sam. Z vso podporo za barjane nima Hribar prav nič opraviti. Barjani bodo to z listkom v roki tudi jasno pokazali.
lj Acceto in njegov sin na Trnovskem pristanu sta strastna liberalna agitatorja. Ali menita, da bodeta zidala »novi rotovž« ?
Ij Magistratovci v šentjakobskem okraju imajo jutri popoldne pri Lozarju shod. Kot sklicatelji na vabilih so podpisani možje, katerih imena sc naravnost izrabljajo, ker jih nihče ni vprašal za podpis. Glavni aranžer je Bergant, ki je tc dni kričal okolu, da mora biti pri nas v 15 letih vse tako kot na Francoskem. To bi bila lepa svoboda, katera bi bila všeč ljubljanskim magistratovcem!
lj »Škandal za Ljubljano« bi bil če bi zmagal Kregar.« Tako vpije »Narod« poln strahu. Mi pa mislimo, da bi bil škandal, če bi zmagala klika, katere edino delo je terorizem in nasilstvo! Sramotno bi bilo za Ljubljančane, ako bi se pustili še dalje vleči od ljudi, katerih stranka je Ljubljani v parlamentu le škodovala in ki bo^odsle.i v parlamentu popolnoma brez moči. Čast za Ljubljano bo, ako z m a g a Kregar, mož poštenjak, mož čistih rok!
lj Ivan Hribar kot delodajalec. Iz Radeč pri Zidanem mostu. Sledeči delavci so morali svojo na radeškem posestvu Ivana Hribarja s težkim delom prisluženo borno- mezdo po odvetniku tirjati,, da so dobili od gospoda »programa« plačilo: Josip Ocepek zaslužek v znesku 22 K 20 h; Anton Ocepek zaslužek v znesku 5 K 40 h; Zcleznik Jernej zaslužek v znesku 2 K 40 h; Kajtna Jožef zaslužek v znesku 19 K 20 h; Herle Ivan zaslužek v znesku 12 K 70 h; Remšak Jože zaslužek v znesku 4 K 80 h; Vidmar Franc zaslužek v znesku 4 K 80 h; Kavšck Alojzij zaslužek v znesku I K 20 h; Goljer Pavel zaslužek v znesku 4 K 80 h; Lazar Jernej zaslužek v znesku 4 K 80 h. Ali ni to kričeča umazanost »rahločutnega« in »kristalnočistega« Ivana Hribarja, tega »svetlega cekina«!! Ubog delavec mora plačilo 1 K 20 h (beri in piši eno krono dvajset vinarjev) iskati po advokatu, in to pri možu, ki jc sani rekel, »da si je vedel s svojim talentom nekaj pridobiti«. Ali je »svetli cekin« kaj pomislil, da delavec živi od roke v usta, da mora plačilo točno dobivati, da si omisli vsakdanji kruh? Ali »svetli cekin« sploh ve, kaj jc vsakdanji kruh? Lep socialni program ta liberalni »program«. In Ivan Hribar se upa v »Narodu« nam groziti s tožbo. Vse kar smo o njem poročali, je bilo oprto na sodnjiske akte. »Narod« gospoda Prosenca popolnoma po nepotrebnem vmes vmešava, ker nam g. Prosenc ni dal iu ni mogel dati informacij. Svetujemo Hribarju, naj se kar skrije. Zakaj Hribar nc pozove dr. Šusteršiča, naj pove vse, kar ve o njem?
lj Obrtniki o kandidatu Kregarju. Včerajšnji »Slov. Narod« pripoveduje svojim ov-čicam, da je prejel iz Metlike dopis, da so spoznali Kregarja dne 27. februarja I. 1901 na vseobrtnetu shodu na Dunaju. Pisec pravi, da jc Kregar navadni komedijant in nima nič zmisla in seveda tudi nič razuma za potrebe obrtnega stanu. Dalje pravi, da so bili izvrstni predlogi na dnevnem redu, da nemški kršč. socialci odobravali te predloge in da je, čujte in strmite, Kregar iskal neke Jude, da bi ž njimi glasoval. Pripoveduje, da sc jc tisoče rok vzdignilo in pisec iz Metlike je varoval Kregarja, da ga niso pretepli in vun vrgli. Seveda, da potem tudi »Narodovo«
uredništvo napravlja spodaj svoje opazke in pravi, da se po Ljubljani govori, da je neki židovski fabrikant, od katerega dobiva Kregar blago, takrat Kregarja najel, da je govoril zoper obrtnike in da je bilo takrat velikemu židovskemu fabrikantu na tem, da bi se kak obrtnik oglasil zoper obrtnike. Seveda, da pristavlja »Narodovo« uredništvo, da kdor Židom služi, tega v potrebi tudi dobro plačajo. Kadarkoli »Narod« napiše kako podobno notico, vedno računa na zmedene možgane svojih bravcev zlasti svojega metliškega obrtnega dopisnika. Možu iz Metlike, —- Jutraš!
se je gotovo vrtilo v glavi, kajti, mož je imel polna usta sladkih besed, kako izvrstno vince je nižjeavstrijsko. In potem je obsebi umevno, da je videl tisoče rok vzdigovati za izvrstne predloge v korist obrtnega stanu. Možu so se gotovo že možgani omehčali, ker se več ne spominja, da je bilo na tistemu vse-obrtnemu shodu samo celih 143 ljudi. Izmed takratnih 130 dunajskih obrtnih zadrug udeležili sta se samo dve zadrugi tistega slavnega obrtnega shoda. Vseh druzih 128 zadrug je odpovedalo svojo udeležbo, ker se niso hoteli udeležiti shoda prirejenega v dogovoru z Židi! Ali ne ve pisec, kako je bil dotični shod prirejen, da pripravljalni odbor niti dnevnega reda, niti resolucij ni sestavil, ampak da so morali to še le zunanji obrtniki storiti. Vse to je pa Kregar grajal in z »Deutsches Volks-blattom« v roki dokazoval, da je cela orire-ditev židovska stvar, ki je naperjena proti obrtnim zadrugam, ki so vse v zvezi kršč. socialcev. Govor Kregarja napravil je ta učinek, da so vsi obrtniki poizgubili in da drugi dan, ko se je sklepalo o resolucijah ni bilo več, nego celih 43 obrtnikov navzočih, med katerimi je bilo največ Židov in med katerimi se je metliški obrtnik — Jutraš — sladko ginjcn vrtil. Kregar ima pa navado, da vedno »konferira«, in »Narodovcem« bodi povedano, da je tudi takrat konfereiral, in sicer s poslancema Prochaska in Schneider. S Schneider-jem konferirati in potem za Žide nastopiti — tega upamo niti v »Narodovem« uredništvu ne bodo verjeli. Kako je Kregar govoril na istem obrtnem shodu, lahko se »Narodovi« uredniki prepričajo pri g. notarju Plantanu, kateri se je kot takratni drž. poslancc udeležil omenjenega obrtnega shoda. »Narod« pa sam sebe bije po zobeh, enkrat piše da Kregar ne zna nemško, sedaj pa zopet trdi, da je govoril na obrtnem shodu na Dunaju. Kregar se je povsod, kjerkoli jc doslej nastopil pokazal kot izvrstnega zastopnika in tako bo tudi kot poslanec mnogo boljši kot pa s svojimi privatnimi špekulacijami čez glavo zaposleni Hribar.
li Uradniki na južnem kolodvoru med službenim časom agitirajo med delavci za Hribarja. Ne vemo, ali jc to v službi dovoljeno, da predpostavljeni uplivajo v službi na podrejene delavce. Naznanijo se naj nam vsi taki slučaji.
Ij Število volivcev v Ljubljani po reklamacijah se je znižalo za 38 glasov, ker je bilo 361 volivcev nanovo vpisanih, .399 pa izbrisanih. Sedaj je v Ljubljani vseh volivccv 6898.
Ij Laži o Kregarju. Kregarju poštenjaku ne morejo magistratovci prav nič do živega. Tedne in tedne so tuhtali, kaj bi zvarili o Kregarju, v sredo zvečer je magistratni slon porodil komično miško: »Nekemu prijatelju je Kregar zaupal, da bi si rad dal napraviti lepo obleko, a je dostavil, da ljubljanski krojači nc znajo dosti dobro delati in da si bo obleko kupil na Dunaju.« Kajpada — še verjeti se mora »Narodu«, pa bi bilo veliko boljše kot sedaj, ko se ljudje takim obupnim »Narodo« vim lažem smejejo.
lj Rohrman Viki že sili v justično palačo in tam agitira med slugami. Morda se želi prikupiti za slučaj, ko bi se za nekai časa nastanil v ti hiši ob ričetu. Agitirat naj pa Viki v justično palačo nc hodi, ker dozdaj šc ni gospodar v naši deželi.
Ij Koman v bolnici zbada ljudi, ker niso za Hribarja. Komami zadnjikrat pravimo, naj miruje!
Ij Liberalen shod pri Mokarju na barju.
Velika čast je doletela v četrtek nas uboge barjane. Ljubljanski cekin Hribar so nas počastili s svojim prihodom. Učitelj Črnagoj so že uro prej nemirno v novih hlačah in klobuku letali pred Mokarjevo gostilno gor in dol. Mokarjev Jakec jc pa pod streho kukal, kdaj se prikaže županova kočija. Črnagoj se odkrijejo, postavijo kot sveča po konci, pa prišel je šele prešičji komandant Elija Predovič. »Koliko vas je!« nahruli Čmagoja. »Gospod, malo!« Hitro skoči nazaj v voziček in smukne po Črni vasi ter privleče nekatere na shod. Ko se pripelje župan, je bilo vseh skupaj k večjemu 25 veilivcev. Jako nobel jc bila napucana Mokarca. Zupan jo milostno potrkajo po rami, Jaka pa grdo po strani pogleda, češ, kaj imaš z mojo babnico, nekaj se sliši o Tebi cekin . . . »Ali so to vsi?« vprašajo nemilostno gospod župan Čmagoja. »Malo jih je!« Črnagoj takoj izgine izpred oči strogega župana zopet pred hišo in kliče mimoidočim: »Le noter, Ic noter, bote župana videli in slišali, klobasa zastonj, vino zastonj!« Pa nobeden sc mu ni vsedel na lim. Zdaj stopi v gostilno in komedija se prične. Črnagoj privleče iz žepa ljubi tnu list »Domoljub«. Prične brati od Mokarce. da bo kmalu umrla. Pa ta sc že pri vratih brhko na nogi zavrti in oglasi: »Ne bo me šc konec, jezik se mi šc dobro vrti.« Potem se pritožuje čez grde klerikalce hinavce, ki mu očitajo, da v svojo lastno korist zlorablja šolski vrt. A možje, govori on, kaj pa naj sadim? Če drevje sadim, mi ga oglodajo zajci, ali ni boliše. da sadim krompir, ki jc skrit pod zemljo, in zlasti trnjeve rožice, katerih se ne more polotiti zajec. Tudi za vas, čislani možje, bo pametneje, saditi trn-njevc rožice, kot sadno drevje in fižol, ki vam
ga zajec poje. Res, res, se oglasi farčev Fran-celj in milo zdihne, ko se spomni, kako mu je zajec popasel lep kos fižola na njivi. Napadajo nas, nadaljuje, da nismo pobožni, poglejte, saj sva z gospodom županom vsako leto v Trnovem pri procesiji, če pa v petek meso jem, to pa nikogar nič ne briga. Veliko boljši smo mi, kot pa dr. Šusteršič, ki ga še nikoli ni bilo pri trnovski procesiji — in tako je šlo dalje. Zdaj se pa oglasi sam župan. Obljubuje, da bo ceste posipal, jarke trebi! in ne vem, kaj še vse, v žepu pa figo tišči in glasno dostavi: Vse to se bo zgodilo, če me bote volili vsi. — Zdaj pa imamo. Samo eden naj drugače voli, pa ne bo treba besede držati in v prihodnje bo tako, kot dosedaj celih dvanajst let, odkar je Hribar že naš župan. Zdaj se pa oglasi mož, ki se ga je malo nale-zel in se mu je jezik razvezal ter spregovori kratek govor: Zupan ljubljanski nas pozna samo pri volitvah, takrat ima magistrat za nas polno obljub, po volitvah smo pa zanj ubogi ntorostarji, katerih še ne pogleda. Crnagoj in Mokar se zapodita vanj in vlečeta ga pod kap, možje pa rečejo: Rcsnico je povedal, poidimo še mi in komedije je bil konec.
lj Ne kazite nasprotnikom glasovnic! Libcralci so imeli včeraj zvečer zaupen sestanek pri Zabukovcu v Krakovem na Emonski cesti, kjer so pregledovali glasovnice, kdo bo koga volil. 'Iako so že postavili za ta posel: gostilničarja Steinerja za Opekarsko cesto in Repiča Andreja, sodarskega mojstra za Koli-zejske ulice. Vsak volivec, ki bi mu kak liberalec hotel pregledati glasovnico, naj dobi hitro priče in pride takoj v uredništvo »Slovenca«, da bo dotičnik delil s Predovičem usodo, kateremu ričet na noben način ne odide. Pozor na te liberalne policaje.
li »Slov. Narod« in odposlaništvo poštnih uslužbencev pri Gessmannu. Iz merodajne strani smo izvedeli, da ni res, kar je poročal »Slovenski Narod« glede na to, da je šel dotičnik na svojo roko v dcputacijo in da ni bil pooblaščen za to od svojih kolegov. »Narodovo« poročilo je gola laž. Dotičnik, ki ima pri društvu glavno besedo, si je izvolil dva svojih tovarišev za dcputacijo, ki naj bi se predstavila dvornemu svetniku Gessmannu. Drugi tovariš je bil pa zadržan vsled rodbinskih razmer in se zato ni mogel udeležiti deputacije, šel je zato določeni sam, kar velja ravno tako, kakor da bi jih šlo pet. Ko se je izvolil v krajevni skupini novi odbor, se je sklenilo takoj v prvi seji, da ni potrebno, da mora storiti vse predsednik sam, delovati mora marveč skupno ves odbor in podpirati predsednika. Vsi člani so dali častno besedo, da podpirajo v vsakem oziru odbor. Dotičnik je šel torej k Gessmannu, ker jc obljubil predsedniku, da to stori. Čudno je, da piše »Slovenski Narod«, češ, da ga je pooblastila krajevna skupina, da ni bil nihče upravičen za dcputacijo. Vprašanje nastane, kje pa ima krajevna skupina pravico, da sme dati pooblastilo političnemu listu. Dotičnik/ki jc tudi v odboru krajevne skupine in tudi drugim odbornikom ni znano, kako da je prišlo to pooblastilo v »Slov. Narod«. Zdaj vemo, pri čem da smo. Popolnoma prav je, da je šla deputacija h Gessmannu, ker dobro ve, koliko da ie in bo še storil za državne uslužbence.
lj Shod liberalne stranke v Vodmatu.
Včeraj zvečer je bil od sedmih napovedan shod liberalne stranke v Vodmatu v gostilni g. Zupančiča. Hribarjev tovariš Arnošt Cham je zbobnal iz celega mesta skupaj komaj do 200 volivcev: za shod v Vodmatu so nalepili lepake po celem mestu. Med navzočimi so se seveda s kričanjem in vpitjem najbolj odlikovali znanci iz Predovičevega prašičjega salonskega voza. Vodmatčanov je bilo kaj malo, kar jc umevno. Na dvorišču so bile postavljene mize. da bi bilo videti več zeljnatih glav. Ze popoldne je zasedlo gostilniške prostore precej socialnih demokratov, ki pa so s svojim vedenjem dokazali, da glede dostojnosti nadkriljujejo Iiber. avantgardo. Ob četrt na osem sc je pripeljalo njega veličanstvo, cekin, program, knof. kristal, v spremstvu Dragotina Hribarja. Pri vratih so ga sprejeli z globokimi pokloni Magister, Pustoslemšek in Bolčev Pepe. Radovedno občinstvo je stalo po cesti in ker ga liberalna »Thoruache« ni pustila na shod, je jasno, da niso l ili to njihovi somišljeniki. In bilo jih jc precej . . . Dragotin Hribar otvori shod ter podeli besedo »programu«. Program ne razvija svojega slovanskega, narodnega, gospodarskega in socialnega programa, ampak začne prati one surove barabe, ki so razgrajale po Ljubljani. On iz dna svojega rahločutnega srca obžaluje.te izgrede in milo prosi, naj se vzdrže vseli takih stvari. Zlobni klerikalci so njega naredili odgovornega za izgrede in v »Unionu« je bil proglašen takorekoč za »Ravbarhavptmana«. O tem sc bode govorilo šc drugje. Potem govori o svojih bodočih zvezah v parlamentu, zida železnice. Kdor hoče kaj natančnejšega izvedeti iz govora programa, naj prečita naše poročilo o zadnjem shodu v »Mestnem domu«. .Iako se jc ogreval za spravo med klerikalci in liberalci. Končno izraža željo, prošnjo in upanje, da bodo zavedni volivci volili 14. maja naprednega kandidata in sede. Nad glavo njega veličanstva zažarita v hipu dve ob ločnici, v ozadju skladovnica drv kot tron, na njegovi levici se odpro hlevska vrata, pijani mob zarjove, liberalna »inteligenca« ploska, s ceste se slišijo žvižgi, na zidu, ki obdaja vrt, pa zaorc nežni vzkliki nedolžnih otrok, prav kakor se čita v sv. pismu: Iz ust »malih« si bom pripravil hvalo. — Tudi »račica« se oglasi. Na ulici pred gostilno sc nabira vedno večja množica, slišijo se klici: Pereat Hribar! Besedo dobi »hofpolberar« in razpravlja o
sposobnosti kandidatov. Kregar je sicer izvrsten obrtnik, tudi izobražen je, a Franchetti meni, da nima dovolj obzorja. Nato se oglasi k besedi gostilničar z Emonskc ceste Zabu-kovec, ki je uprav imenitno zagovarjal županovo kandidaturo. Rekel je, da sc županu ne more očitati ošabnost. »Ja, ljube duše, sej gspod župan more bt vsok, sej je'še prenizk gspod župan.« Hribar nato zaključi shod. Govori šc Kokalj, ki je mnenja, da Kregar ni resen kandidat, da je sploh smelost, da si S. L. S. drzne postaviti kandidata v Ljubljani. S tem je bil shod »Vodmatčanov« končan. »Volivci«, med katerimi jih je bilo mnogo, ki morda »volijo« v šoli še med dvojko in zadostnim redom, »pasažirji« iz Zidanovega salonskega voza, vajenci, zavpijejo »Zivio Hribar!«, med vpitje se mešajo številni klici: Pereat Hribar! in žvižgi, ki se podvojc, ko stopi v voz njega veličanstvo in se odpelje. Pred gostilno jc bilo polno ljudstva, naših 111 socialnih demokratov, ki so krepko zavračali golobrade vojake Hribarjeve armade. Hribarjev kolega Cham je odkorakal s svojim zvestimi mimo ccrkve Srca Jezusovega. Prišlo je do ostrih kontro-verz, toda žc pogled na svetle bajonete in strah pred puškami jc Chamove »Pappenhei-merje« držal v redu. Znani Buta je udaril železničarja Matena močno po glavi in dasiravno je imenoval priče, ki so izjavila, da pod prisego lahko potrdijo resnico trditve, je stražnik le venomer gonil, da se mora krivda najprvo dokazati, potem šele, da more napovedati aretacijo. Šele orožnik jc prisilil policista, da jc napisal ime napadalčevo. Klofuto v drugi obliki dobi Ivan Hribar 14. maja v Vodmatu.
lj Vsak volivec lahko tudi že zapisano Hribarjevo ime na glasovnici krepko prečrta in zapiše: Ivan Kregar, pasar v Ljubljani!
VOLIVCI!
Napišite natančno in razločno na glasov-
nico:
IVAN KREGAR. pasar v Ljubljani.
lj Škrjančevo hišo ob jubilejnem mostu so včeraj pričeli podirati.
lj Domobranski polk št. 27 za sedaj še nc prestavijo iz Ljubljane v Gorico, ker so se. kakor pravijo, pokazale težkoče pri proračunu.
Dnevne novice.
Somišljenikom. Današnja številka »Slovenca« jc volivna. Radi tega smo morali izpustiti mnogo drugega gradiva. Vse pride na vrsto v prihodnjih številkah. Somišljeniki, pogumno agitirajte za zmago kandidatov S. L. S. Vsi na volišče!
+ Tudi v »Glasbeno Matico« se je obregnil včerajšnji »Narod« ter se nesramno zadira v zadnji koncert. Ta klika res meni, da bo vse strahovala!
+ Premeščeni so gg.: Jakob Koch, pristav, iz Jesenic v Ljubljano na državni kolodvor, kot prometni uradnik; Walland Ivan, aspirant, iz Medvod v Jesenice. V pokoj stopita višji nadzornik Konstant, vitez Brodzki-Lodria in nadzornik Jožef Jastrzembski, oba pri ravnateljstvu drž. žel. v Trstu. — Pristav Ignacij Parma je imenovan za posta.iskcga uradnika v Ljubljani.
Utopljenec. V Kresnice .ie prinesla Sava utopljenca. Ima šc čevlje in pas. Star je okolu 60 let. Do sedaj še nepoznan.
Telefonska in brzolauna poročila,
ŠT. JANŠKA ŽELEZNICA.
Dunaj, 11. maja. Grof Barbo je predstavil deputacijo pri železniškem ministrstvu v zadevi kolodvora Mokronog. Minister je bil zelo prijazen ter je obljubil storiti kar bo največ mogoče. (To je popolnoma ravno tisto, kar je dr. Šusteršič glede Mokronoga in Št. Ruperta vedno povdarjal: namreč, da se bo gotovo kolikor mogoče vstreglo ljudski želji.)
Za dr. Povaleja.
Št. Peter v S a v. do I i n i, 11. maja. Za Robleka nisem nikdar bil in ne bom. Zato ne, ker ne stoji na programu »Kmečke zveze«. Naš kandidat je in ostane neomajano Povalej. — Rančigaj, župnik.
ROPARSKI ULOM V CERKEV.
V i n i c a. 11. maja. V noči na 10. maja se je izvršil hajduški ulom skozi okno v romarsko cerkev na Zezlju. Tabernakelj poškodovan.
VELIKE POVODNJI.
Ljubno, 11. maja. Na Gorenjem Štajerskem so velike povodnji. Tovarne stoje. Voda odnaša mostove.
BOJ MED HRVATI IN SRBI.
Sarajevo, II. maja. Med Hrvati in Srbi v Prljedoru je bil boj radi hrvaške zastave. Obstreljevani orožniki so streljali. Načelnik Srbov Popovič je bil ustreljen.
PRAČEK POGOREL.
Praga. II. maja. Pri pravdi proti Novaku, ki je očital načelniku agrarcev Pračku razne dijete, je Praček pogorel. Novak $e obsojen le radi neke psovke. Praček namerava odložiti mandate.
— Tečaj za vezenje. T' ' poročajo iz Črnomlja, sc vrši ondi brezplačni tečaj za vezenje tvrdke Singer Co., akcijskc družbe za šivalne stroje. Vdclcžuje se ga večje število dam. Urijo se v modernem tehničnem vezenju. Poučni tečaj traja do 18. marca. Naj bi se ga udeleževale vse ostale gospodinje in pa one, ki hočejo postati skrbne gospodinje, tudi dcklicc, ki so navezane na domače delo, naj ne zamude lepe prilike.
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate prt nakupovanju sladne kave Izrečno po-udarjati Ime »Kathrelner« f
Ker se Vam sicer utegne prlmcr/tl^da dob/te man] vreden po-snemek brez vse h vrl in, 5 katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
3 Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova
sladna kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja »onj In okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,milo-stiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v za-prtih izvirnih zavojih z napisom: »KathreinerjevaKneippova sladna kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Zahvala.
Za darovane krasne vence in mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti našega iskreno-ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda
Karol Floriana
posestnika in knjigotržca
izrekamo podpisani najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo vse udeležence pogrebnega sprevoda, zlasti vsa tukajšnja slavna društva = posebe še sl. meščansko godbo in sl. pevski zbor ,Narodne čitalnice" za ganljivi ža-lostinki pred hišo žalosti in ob odprtem grobu.	1093
Nova idealna voda za želodec
naravna mineralna vod«
Najčistejši Natron-urelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavi Janju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in •v ------ drožerijah io—i
dM
Zoram družinskih razmer se prodi
M hiša! C«
z gostilno in trgovino
ter z vei. vrtam.
Dobi se po nizki ceni. — Pojasnila sc dobe v restavr. ,,prl Zvezdi" v Spodnji Šiški št. 22.
Učenca
za žre?ljarsfco obrt
sprejme '<>45 3—1
Ivan Piš
Zg. Šiška 79
Pošta
Q> Sp. Šiška. <0
dgr
Pekovski vajenec
se sprejme v pekarni
na sv. Peira cesti št. 5, LJubljana. 1031 3-3
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
Mednarodna panorama
Ljubljana, pod Trančo 2.
—— Podružnica iz Berolina. ———
Razstavljeco od 12. maja do vštetega 18. maja 1907:
II. ciklus:
SIAM.
Moli'«*	II »■ HHMIM ■
1082 l-l
IlOKALi
-ZZZZZZ za prodajalno
z opravo vred, na lepem prostoru pri državni cesti in novem kolodvoru se odda. — Več pove Anton Čebulj,
Jesenice, Gorenjsko. 1019 3-2 ----
Podpisani uljudno naznanim, da sem svojo slikarsko in pleskarsko obrt iz Kolodvorskih ulic preselil na	1092 3-1
Rimsko cesto štev, k9.
S spoštovanjem
Josip MAKOVEC mlajši.
Kranjsko društvo za varstvo lovu.
VABILO
XV. redni občni zb(
P
* JL
ki sc vrši
21. maja letos ob 8. uri zvečer v restavraciji „pri Roži" I. nadsti i
1.	Odborovo poročilo za leto 1906.
2.	Poročilo pregledovalncga odseka.
3.	Volitev petih članov odbora.
4.	Volitev pregledovalncga odseka za leto 1907.
5.	Posebni predlogi.
Samostalni predlogi za občni zbor naj se prijavijo 6 dni pred občnim zborom pri odboru L j d bi jan a, 11. maja 1907.
1094 2—1
odbor.
rabi podpisani. Dnevna plača od 3 (0 do 4 K.
Več se poizve pri g. Mihaelu Regovcu, zidarskem mojstru na Savi pri Jesenicah. 1098 2-1
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršite«
— vseh tesarskih del,
kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	44010
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
Trgt-l>w-lork
)e najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, nt prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila d«jt In karte nrodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, LJubljana, Slor-škove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrcino
Ljubljana, Dunajska cesta št, 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan, razpošiljam brezplačno in poštnine presto.
I
io
<33 U O.
Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono.
C. kr. priv. ^^^ prva češka
orjelj in harmonijev
tovarna J. Tnček a, Kutnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje) piano in pianino najmodernejše konstrukcije.
Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrorani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—4
Ustanovljeno 1869. 3 — 5 letno jamstvo.
IMMHMHHH!
Naprave za električno luč in gonilno moč grtfH:
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje
izdeljujejo. Tehniški ia elektrotehniški biro
<£ouis cPatz S (Bo. fDunaj
860 26-
VI/. 12., Kirchengasse 43.

A K
M 0 0 g. kr. dvorni
F- IVI. flETSGHEK

dobi Vatel] ® o r
1 '
s	...
JI Resljeva cesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37 JI

PRI VELIKI TOVARNI
u

! i
^	priporoča svojo
ft veliknnsko zalogo spomladanske konfekcije ft
ft »T R za gospode, dame, dečke in deklice.	"J
Jfj; I Najnižje cene.
U i - <
H ;
S V—.'*	.ir.
tr Tr ir
'JI 8>-"-.M »H
postrežba solidna.
A. LUKIČJ, poslovodkinja.
Veliki novi cenik, > pošlje se zastonj in

ki je ravnokar izšel, poštnine prosto. : : :
Cenjene botrice in botri!
Pri nakupovanju birmanskih daril Vas uljudno opozarjam na svojo veliko zalogo vseh vrst ur, verižic, uhanov, brošk, okraskov itd. po najnižjih tovarniških cenah.
Zaradi ogromnega prometa, ker razpošiljam svije blago na vse kraje sveta, katero je le prve vrste in priznano najbolje, mi je mogoče vsakomur z blagom kakor s ceno najbolje postreči.
Z velespoštovanjem se priporoča
H. SUTTNER
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino : v LJUBLJANI, Mestni trg, nasproti rotovžu.
943 8—4
Nikl cilind. remont, ura .... srebrna cilind. remont, ura moška anker „ „ verižica	„
„ ženska ura .....
14 kar. zlata ženska ura ....
zlati prstan........
„ uhani.........
gld. 2-45	in	naprej
.	3'90	,	„
»	4 90	„	„
n	1	»	»
.	4-5	,	„
» 12'fiO	„	„
„	1-90	„	„
,	1'76	„	„
Velika zaloga prve vrste najfinejših popolnoma zanesljivih precizijskih ur, kakor: Glashutte , Schaffhausen, ;Omega, po tovarniških cenah.5
Stanovanje
z 2 ali 3 sobami se odda za avgust z vsemi pritiklinami in delom vrta. Pojasnila se dajo Vrhovčeve ulice 9,
I. nadstropje na levo.	1035 3—3
Dobro izučen
1007 3-3
mlinar
želi vzeti v najem mlin. — Naslov pove upravništvo »Slovenca". •]&
Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje s tem zgradbe novih železo-betonskih mostov;
a)	na deželni cesti v Poljanah, proračunjen na 7000 K,
b)	„	„ v Gorenji vasi, „ „ 2500 „
c)	„ „ „ na Cešnjici	„ „ 2500 „
in vabi ponudnike, da svoje pismene ponudbe z napovedjo popusta ali nad-plačila na enotne cene do
28. maja 1907
ob 12. uri opoldne vložijo.
Ponudniki morajo v svojih ponudbah, katerim je priložiti 5% varščino od proračunjene svote, izrečno izjaviti, da načrte in posamezna dela popolnoma poznajo in da se dotičnim stavbnim pogojem brez ugovora podvržejo. Načrti, proračuni in pogoji so na vpogled pri cest. načelniku v Srednji vasi.
Okrajni cestni odbor Škofjeloški, dne 1. maja 1907.
Ig. Cadež, načelnik.
1015 3-
8 M
L O
E <
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno Koncesilonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice &t. 41
7t 62—17
jgSf najcenejša vožnja v Ameriko. Id
>
i 0
T
r
N
f

Najkrajša i, najcenejša UOŽIlJO»AlMiKO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line",
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland", „Zeelandu in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na Nevv York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej štev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starem tišlerju". 32u 13
Kmetska posojilnice ljlljiste okolice
Ustanovijo I. 1882.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
podrejena Skontracijl ,Zadruine gvesc* r Celju
Ustanovlj. 1.1882.
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vlog« po
Poštno-hranll-
nlčnega urada
St. 828.406.
4'
01 2 0
Telefon št. 185
/ p' || ci;
V/
brei odbitka reninega davka, katerega posojilnica sam« za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. In od 3.—4. ure popoldne.
Hranilne vlegc sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 43	Upravno premoženj? kmetsks U <« nnf lnQ>(\n
posojilnica 31. dec. 1906. R ll^S^/ZO
Stanje hran. vlog
Varnost hranilnih vlog Je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 61/«'/. z 1 */«*/• na amortizacijo ali pa po olU'l, brez amortizacije; na menico po 6 */». Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
K 11,060.929-20. D;rn0a™! K 50486.935-14.
za- fe lj
ca
CD
V letu 1856. ustanovljeni denarni Z a V O d
Vir zdravja j^oi obrtnega pomožnega mm ses§
so
s: s brezalkoholne pijače s s s
mej temi s pomočjo Marinerjevih šumečih Iimonadnih bombonov,
okus malin, oitron, jagod, črešenj, dišečih jagod, prirejene
šumeče limonade
nedosežne. — Edino pristne s to varstveno znamko. — Vsakoletna poraba nad 40 milijonov. — Edini izdelovalec:
»■■■»■■■.■■iim Prva češka akcijska družba mm—mm
orientalnih sladkornih in čokoladnih izdelkov
Kraljev, vinogradi, prej A. Moršner. - Glavni zastop: Dunoj VI., Theobaidgasse 4,
590 10—)	blizu Naschmarkt-a.
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 5'/2- ure popoldne s
4'|2°|O	™
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K

vrst"- prilil^ po,ovaC 0^
Vožnja traja
dni Q dni l2y	. - r- - je
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi velil\_ansl\imi parnimi
25pooton
enkrat večji
— _ _	_	n\i 2 8-12,000 tonami
Pojasnila dajezastopnilt JnC^UfllCJ poljana J^lodvorate-uliceitv.28
Odhod izgublja ne vsakj ponedeleK,torek in četrtek^1 tednu.
M
n
M
nI
N N H
kolesa
f Styria ! Durkopp-
■ motorna kolesa
znamka poznavalcev.
Diana-
kolesa
vsem naprej! =
Oglejte si nove modele pri edinem zastopstvu
za Kranjsko	1070 3-2
li I
I
■ IVAN JAX & SIN,Ljubljana,Dunajska c.17.
Najbolje urejena popravljalnic# v hiši. Ali
&£££££:&£££££*
Ugodno ponudba.
Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti še to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige /a nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo samo do selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je vsaka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali vtoliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo.
Nevesta Kristusova aii podučna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 24 —, zlata obreza (mesto K 3 40) samo K 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5'—) samo K 3'—. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki.
Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med svetom živijo. Spisal O Nikolaj Meznarič. Peti pomnoženi natis 1899. Rdeča obreza (mesto K 1801 samo K 1-30, n poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik. ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd. za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo.
Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1-80) samo K 150, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni stroga, temveč upliva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste.
Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895. Rdeča obreza (mesto K 160) samo K l —, s poštnino 10 v. več.
Kruh Nebe&ki ali navod pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četrti natis 1890. Šagrin-usnje, okovano z zlato obrezo (mesto K 3 60) samo K 2-—, s poštnino 20 vin. več.
Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar. Broširano (mesto 60 vin.) samo 30 vin., ve-
H
N N
M H N N H N
H %
N
| ,,KATOLIŠKA BUKUARHA" V Ljubljani. ^
zano (mesto K 120) samo 50 vin., s poštnino 5 vin več.
Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Belec, župnik, 1885. Broširano (mesto K —'40) samo K — 20, s poštnino 5 vin. več.
Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892. Broširano (mesto K 2 —) samo K 150, s poštnino 20 vin več
Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič,
1890.	Broširano (mesto K160) samo K - '90, s poštnino iO vin. več.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašelj, 1906. Broširano (mesto K 2'-) samo K 1-50, s poštnino 20 vin. več.
Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906. Broširano (mesto K 4'80i samo K 3 80, vezano imesto K 6-—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več.
Za duhovniško porabo:
Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mesto po K 6'—) samo po K 3 —, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4'50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo »Ljubosumnost.
Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Poč, župnik, 1900. Broširano (mesto K4 —) samo K 2 80, vezano (mesto K 5 20) samo K 3'90, s poštnino 30 vin. več.
Katoli&ko zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2*—) samo K l-—, vezano (mesto K 3 20) samo K 2 20, s poštnino 30 v. več.
Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Za cerkev sestavil Anton ▼eternik, župnik. Štiri zvezki broširani (mesto K 9-—) samo K 6-90, vezani (mesto K 12 20) samo K 9'80
Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril dr R. Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K 1-20) samo 80 vin., s poštnino 10 vin. več.
Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzi) Stroj, preje Anton Kržič. Letnik 1887,
1891,	1892, 1893, 1891, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4'—, s poštnino 30 vin. več.
Kakor že povedano, velja znižana cena
samo do 30. aprila t. 1.	50« 1*
N N N N M N n N
n n K N N m N K
n
Jl^	patent ^	^^	6«t5cbeK
Skrilj-gternit
Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in~viharji, kljubuje vsenTvremenskim vplivom, ne potrebuje poprav je lahka lična in cena ^mm _. Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte 1 — Glavno zastopstvo za južne pokrajine- Delniška družba tvornice
®,portlant cementa Dovje in v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn. krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer 8se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami.? f}4sa	fiH2 2fi_o
nsbestnl cementni jkrilj
Eternit tovarne LUDWIG HATSCHEK i
Stavbeno, ametno ia konstrukcijski ključavničarstvo.
Hldrallčne vidre In sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškovi ulici 4.
priporoča so slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh y to stroko upadajočih predmetov: il6no omreije na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru •bmejao omrežju, veina vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelo*
vode, ielezna okna, telesne stole itd. Specijaliteta: valjiAnl sastorl ln solndne plahte po najnovejšem f istemu s aamodvigalnlml s 1609 62—69	oporami brez vijakov.
Veliki novi cenik s koledarjem po pošti zastonj.
IžžžIžžižtžišližniUžižžižšžižižžžilžSžiišiižžižllžžžSižIlllliim
I Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
s Avgusta Agnola v Ljubljani
lj Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva»slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 M_n
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so aa razpolago p. a. odjemalcem v ogled.
MH.MMMnm.MI
mimtitmftfmi
Zahtevajte švicarske Unicm-ure,katere so najboljše in le 1. vrste.
Zaradi velikanske zaloge, katero sem osebno v Švici pred podraženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najboljše postreči.
Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda, da se prepriča.
Tudi imam na novo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic itd.
Nikel cilinder-remot. ura ... . gld. 2 40
Srebrna „
„ anker-remont. Srebrna verižica . . 14 karatna zlata ura .
3-80 5 — , 1 — 12-80
131 27
urar i 11 trgovec na drobno in debelo, delničar švicarske tovarne U n I o n - u r
v LJUBLJANI, nasproti frančiškanski cerkvi.
Podružnica
c. Kr. priv.
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt
(prej banka L. C. Luckmann)
= v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9
delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000
se bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz, preskrbuje in deponuje ženitovanjske kavcije, prav tako tudi službene kavcije in vadije za udeležbo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje njih upravo in revizijo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi,
izplačuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pri
svoji blagajni, in
dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in inozemske borze,
prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro«konto, ter dovoljuje imetnikom takih računov, da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka ž vista,
izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun,
eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačne menice ter jih
prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter
izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 725 15—M


Cewgntarna na Pešali A. ZAJEC p. Pol pri Ljubljani.
Slavnim oestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih oevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah.
Pre6. cerkvenim predstojniStvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve zakris-
ft h.uhinje mnzaik nlnSrp v raznih barvah (do 5)^ okUS-
in hodnike, krasne "lUZdlK piUblB nih vzorcih po K3-5 za 1 m2
b r u š eni^n 'pol i rane »marmornate mozaik plošče",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imitiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	64l 7
Proračuni zastonj in franko. Ceniki in vzorci ni zahtevo.
Dve lepi stanovanji
v solnčni legi, vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo peril-nice in delom vrta, sta za avgustov termin oddati na Dunajski cesti št. 60.
1052 6-2
a
Trgovina z oblačilnim blagom 1
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 33 nasproti „Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 =>2—26
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti ,Tišlerjeve gostilne*
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
I
gld. 1-50
gld. 3.50
nlkel. Roskopf aro .	gl. 15o
srebrno , ...	„ 3 —
z dvojnim pokrovom .	, 4 —
z 3 srebr. „	m 6-—
plosk, jeklene ure . .	B 3-5o
prave Roskopf - patent.	„ 3 5o
prave „0mega" ...	, 9'5o
srebr oklopne veriiice	„ 1*—
14karatne zlate ure . .	, 8 5o
)4karatne 2late verižice	, lo- —
14karatni zlati prstani	„ ž-—
stenske ure 7o cm . .	, 3'5o
z bitjem liki zvonu .	, 5'—
z godbo..........9 6-—
s kukavico ...	. 2'So
kuhinjske ure . .	, 2Ho
budilke......, 1-2«
budilke ponoči sveteče	, l-6o
z dvojnim zvoncem	, ] 5o budilke z bitjem in
zvonenjem liki zvonu	, 2 5o
Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec
Maks Bohmel, (v lastni hiši). Zahtevajte moj cenik
z 2ooo slikami zastonj in poštnine prosto 788 52—7
Najcenejie
mejil
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najbotJSI kakovosti slavnemu p. n. občinstvu ia preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani ===== Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. 163 m-m m Popravila točno in oano. m
Manjša trgovino
z oprauo vred u Ljubljani se proda
takoj. Kje, pove upravništvo .,Slovenca". 1060 5-5
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždaoi In Tečin n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 1>
I mm mm

p
0) -t*
C 0Q
> .V. .V>
terasi
j?	
'A	
	
	V.
	o
§	N
	O
n i" V	1
iv.mv.
Najcenejšo in najhitrejšo vožnjo v Ameriko je s parnih! ..Severonemškegd LBoyda"
□ Bremena Neu-VorKo
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. irnmm Grosse. h Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri s>5>H 52 2,i
Edvard Tavčar-ju, v Kolodvorskih ulicah «.35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, \Vyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Battlmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilca, Kuba, Buenos Aircs, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
TiS
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.
Nestno hranilnico Ijubljansba
v Prešernovih ulicah štev. 3,
p; lastni hiSi,[(poprej na Mestnem trsu zraven rotouža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5"/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—0
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
m
m m
I
IVAN PENGOV
podobor. Izdelovatelj oltarje« IM.
t aznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pre-vacel znano	684 20 3
podobarsko delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom loletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.*"
I aauajn>|uoi) Z8jq auag «
Slovita, moderno urejena tovarna
259 7
i
G.SKRBIC
Zagreb, Ilica 40
priporoča svoje obče poznate solidne in cene fjj žaluzije, lesene in A platnene rolete, le- A sene in železne za- J^' tvornice za izložbe ,#
v
vedno ^
"" $
Ceniki ln proračuni na ^ zahtevo zastonj.
sene in železne lice za izl in prodajalne, ter prosi, naj slavno p. n
občinstvo obrača vec.____ ,
večjo pozornost na to so-
lidno tovarno. r^
t Pri nakupovanju
— suknenega — in manufakturnega = blaga =z
n opozarja na tvrdk*
HUGO IHL
v Ljubljani
Spitalske ulice šter. 4.
tu n-u
Velika zaloga
suknenih ostankov. *
§
OSREDNJA BANKA čeških hranilnic,
^	*	(Ustfadni banka 6«>kyoh spoHtalan)
Vt*(« mm kajiftloa lapotaaj« ia Uprava la taval
»• la rataa 4 % la 4' , j Poselila okrajem, anatom, abftl rodaja vrada. papirjev. I 4X '/«1* ■pravnt prtttofblne. Flaan »laa aalepa krupla&ae. | kavalh akllgaoij, kater« ailvajo pur
obfiiaaai In drael" (avata korporaetjane praM imrtudjl aa ' aaeiraaja Javaih podjatlj. Emitija lastalk 4% baa-
pupilamo ilrornott la m smet« raMti za vsakavrstn« kavcije.
Dal. kap. T,OOS.OO<h
Tckfrmari: ^ftrakuks".
Deponiran}« kavcij vadlj rasalk ml Gakenl majic ti
tfaaaraib aavadav. BaakovB« laloreaaclja la iveta brasplaiaa.
U
Štajersko.
latina
Železniška postaja, posta in brtojavni urad.
Krasna lega, zrak poln kislika, brez prahu. Moderna uredba, živahno družab. življenje.
Popolnoma prenovljeno. Nova hydro elektr. mehan. therapeut. zdravilnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhalatorij. pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav, gimnastika — Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, irevlh, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrhoidah. kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti tkanju, katarom v grlu in krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z dietetlčno restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 7463
)ober in siguren
\jlit zaslužek
obe v tej deželi pridni ljudje z malo ka-itala, ki se hočejo pečali s pridelovanjem :ganja, ruma in likerjev. — lz-rjen, zanesljiv strokovnjak ustanovi take delovalnice popolno sposobne za obrat preskrbi tudi potrebno koncesijo. Pisma i upravništvo »Slovenca" pod šifro: Gotov denar.«:	934 e—3
)rehe
362 1-1
suhe gobe kumino .
sploh vse dez. pridelke upi Anton Kol ene v Celju.
c
o o
stanovanj
eno, dvema in s tremi sobami se odda akoj ali ob kvarftalu v novih hišah ije Predoviča na Selu. 851 4 Natančneje se poizve na Ambro-evem trgu št. 7 v Ljubljani.
Išče se za avgust
soinčno stanovanje
2 sobama, kuhinjo in pritiklinami. Najame e tudi v Vodmatu.
Ponudbe naj se pošljejo pod »sta-ovanje št. 5« na upravništvo tega
sta.	10I6 3—2
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod naj zmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega drufitvn na
Dunaju, \Ylppllnger-strasse 25. 720 39-39
. ..
Snazi samo ■
5 či5tilnim c^traKtcm
CJlobtJS
J
mm Toplice
a Kranjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice.
Akrato-vrelc 38" C. Voda za pijačo in ko-anje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, iias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, elike kopeli, separatna kopališča in močvirji kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, pralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Jozdov bogata okolica. Dobre in cene re-tavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Vospekte in pojasnila daje brezplačno « 12—2 Zdraviliška uprava.
FILilP LAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
VeliRo zalogo na aa as as
na na na na Rišite oprave
iz mehkega in trdega lesa, vsakovrstnih stolov, miz,
madracev in žimnio. — V zalogi imam veliko izbero
Rrsf (mrivašRiR frucj)
od najpriprostejše do najfinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurence!
832 5
Zdravilišče in zdravilnica z vodo
Postaja c. kr. dri. železnice l1/« ure od Ljubljane.
Popolno zdravljenje z vodo (sistem Prless-nitz in Kneipp, solnčne kopeli, ogljeno kisle in električne kopeli, zdravljenje s suho vročim zrakom. — Masaža, zdravil, gimnastika, vporaba elektrike. — Zmerne cene. Otvorjeno od 15. maja do 15. oktobra.
Kopališče Kamnik (Kranjsko).
756 15—4 Prospetke pošilja
Dr. Rudolf Wackenreiter,
zdravnik voditelj in kopališki najemnik.
Mednarodna razstava PARIZ 1906.
1. cena, velika zlata svetinja.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko, Dosiej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase ln pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraSe ^	štev. 3-44.
Velik uspeli!
Nepričakovan učinek!
iooo in iooo dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl.ov
pP^ Manol
milo brez sode
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev.
Manol se dobiva v škatljah po K I'—, K 2'— v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodičkova ulica 548. V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Korbar ju, drožeriji.	568 25—7
Postavno zavarovano.
[ICH DI EN 1 AlltinichterBaltaa
■ttohMuvl-lfdMi
A.TU«rryle*aff«fc -61!
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Ttii erryjev balzam
z zeleno znamko ^redovnica". Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent. zamaŠkom K 5*— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo
proti vsem se tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A. Thierry v Pregrad pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih
drogerijah. 86 52—1
Dodbro idoča
trgovina yr:
deželnimi pridelki
nekaj zemljiščem vred, v dobro obiskanem kraju na Spodnjem Štajerskem se proda pod ugodnimi pogoji. — Vprašanja naj se pošiljajo pod štev 1068 »Trgovina« na upravo tega lista.	1068 2—2
Zahtevajte zastonj
In tranko mo| veliki, bof.lo llnatr.vaa (lavni cenik z nad 3000 llkaml vitb vral nlkeln.atUi. arebratli lo il.Uk al t znamko Bo.kopf, Habn, Um*[», HckaRbau.«., UU»6att« kakor tudi vi.fc vril solidnih iltUln In ar.brala »o Izviral« tnraratiklk »lit.
Nlkel. remont, nra.....K S'—
■lit. R.akopl palenl ara .... 4'— , , črni tki. ren. ara , i'— ivlc livlr. Roikopi pat. ura . . B'— Ooldln rem. nra .luna" kolct|t r »50 arebr. . , .Olorla' , . 8 40 , dvojni plotft . . 11-90 , nklep verlllca i rlnčlc. na per« In karab., IS gr. leika » 3 -raaka T.la nlkel. nra • lldro l ,Lnoa* kolei|em . 10-Sfi ■ra • kukavic. K 8-50, budilk. K J »0, kubln|aka ara K »•— ivarcvaldaka nra K 2 80. Za rrako aro Sletno pluaiao JamatrsI Nikak ri.lkol Zaaeai dorolj«.*, ali denar «»t»J I
Prva tovarna za ure Haitn« Konrad v Mosts 1789 (Briiz) It. 664, Češko. !00- 6
ob delavnikih ob 3. in 7. uri popoldne, ob nedeljah in praznikih ob '/, 10. uri dopoldne in ob 3. ter 7. uri popoldne.
^ Č.iU^miU &Od dne I. maja Hi | JVlCariJcI-f gorka kuhinja, |
I «soNCEnw i
B	(ljubljanskega seksteta na lok)	2 2 i
•	■ ■	■■ ■ ■	i. -i l _ n ...S m am/NI/JMA nU	in	art
%
JS)CtBOHIHMHHDSSCC
jn^	1005 20-6
g' Kdor kupuje gvantno blago za moške B in ženske, najde jako veliko Izber in ■ zelo ugodne cene pri domači tvrdki ■
j R. Hiklauc, Ljubljana!
Ijtrllorjeve (JpilalsKe) ul. 5.1
Št ampilije
vsake vrste, paginir. in numer. stroje, kaučuk tiskarn, itd. itd.
dobavlja v solidni izvršitvi
J. Lewinson,
Dunaj, 1/25, Adlergasse Nr. 12. Telef. 12179 Filiala Odesa. Cenik zastonj in franko. Zastopniki se iSčejo.	421 11
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI V Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. met. K19 50
jelkovB „ 30........ K18 50
borove „ 30 „ „ „ „ K 18-hrastovs „ 30 „ „ „ „ K 38— „ Plohe „ 8 „ „ „ „ K 70-
pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode >/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	225 38
Za b^nil^a
obenem
za ^ocijaža
se sprejme takoj oženjen mož (brez otrok) zanesljiv in priden ter morata on in žena biti zmožna nemškega jezika. Poleg plače dobi prosto stanovanje in drva. — Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	1022 3-2
Hiša na prodaj.
Pritlična hiša se proda iz proste roke blizo farne cerkve v Mengšu pod jako ugodnimi pogoji. Hiša je na novo zgrajena ter obsega v pritličju vežo, 2 lepi sobi, kuhinjo, prostorno klet in shrambo za jedila ter nekoliko vrta. — V podstrešju sta 2 sobi in kuhinja. — Pripravna je posebno za kakega vpokojenega gospoda. Več se izve pri lastniku Valentinu Gregorcu v Mengšu. 753
Jt,
Zaščitna znamka: „S!dro"
Lmirnent. Capsici comp. I
Nadomestek za
Pnln - Expeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol bUinjoče mazilo 1 cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj s« Jemlje le originalne steklenic« v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro* U Rlchterjevc lekarne, potem m )• gotovo prejel originalni izdelek.
Richtcrjeva lekarn*
pri „ilatcm lava" * Prafl
F.lizabethstrasse št. 6 nova.
H* Z>aa«»l»» rampoiiljanl*.
Podružnice:
Praca < menjalnicami: Oraben 39, Mala atran, Moat. ulica 17, Radea, Vcfta Lipa, Čelka Karanlea, Horavakl Zumbfr«, Mddllag, H o Ti Jlfln, Plzea, Urita?. In Llberee.
Menjalnice na Dunaja:
I. Wall<tlle 10, II. Taboralraaae 4, III. Ungargane 77 (vogal Rennvega), lil. LS-«(n?aase 27, IV. Wledner Hanptitraaie 12, V Schflnbrunneratraaae 88 a, VII Marlabllrratraaae 7«, VIII Lerchenlelderalraaae 133, IX. Alarralraase ii, X. Favorltcnetraaae 5«, XVIII. Wlbrln(eralraaaa 83, XIX. DSbllneer Hauplatr. J3,
XIX. Haaplalraaa« 33.__
Menjalnična delniška družba 45 i6o-e2
MERCUR"
Dunaj. I., Wollzeile 10,
Ako. kapital K 16,000.000. Keier. zaklad K 7,000.000

Najkalantnejši
nakup in prodaja *wm
vseh vrst rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in cskoinptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, arečk in kuponov.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3,
pol „Naroiio karano"
" Električna razsvetljava.
Od 12. maja do vštevši 18. maja 1907:
Potovanje po Renu.
Bajnokrasna serija. "VI
Krepkega dečka
kot	1078 1
učenca
poštenih krščanskih staršev sprejmem takoj s popolno oskrbo.
Janko Šink
svečar in lectar v Kranju.
čPo/ai/ei, -»> . /AmeriJco
y/a(cri ko i i/o <!>ubrv, po ceni in riz nes/jii*? polcvctii rta/se obrne/o
nSiTnon^dtfmetet&i
v .ijub/jcau t/Cblc-dvorsko ulice20. "isff/coi rsbut LPcjasnilct da/c se i rexyUačno.
2 izurjena
mizarska pomočnika
sprejme takoj v trajno delo 1051 3—2
A. RO JINA, mizarski mojster, Ljubljana, Wolfove ulice.
Razpis služb
l


imjh/mmmm
Pri generalnem zastopu zavarovalnice »Praha" v Ljubljani sprejmejo se:
a)	pisarniška moč,
b)	štirje potovalni uradniki,
c)	stalni (krajevni) zastopniki po vseh večjih krajih jugoslovanskih dežel.
Službi pod b in c oddasti se proti stalni plači in proviziji po dogovoru ter s pravico do pokojnine.	iosi 1-1
Ponudbe je takoj pošiljati na generalni zastop zavarovalnice
„Prahe" v Ljubljani.
Glavno ravnateljstvo
„PRAHE"
najstarejše češke vzajemne zavarovalnice za življenje in rente usoja se častitemu p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da je otvorilo za: Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško, Istro in Dalmacijo
generalni zastop u Ljubljani
ter . poverilo vodstvo večletnemu zavarovalnemu uradniku gospodu
Josipu Florjančiču
P. n. občinstvo se vljudno naproša, da se izvoli J! v vseh slučajih življenskega zavarovanja obračati neposredno na omenjeni
generalni zastop
ki bode rade volje dajal vsa pojasnila. 108O l —l
Glavno ravnateljstvo zavarovalnice
JPHflHfl" V Pragi.
DAME
primerne starosti, ki lahko ostavijo dom, dobe takoj trajen in dober zaslužek, Ljubljana, Stari trg št. 4, II. nadstr. Sprejema se samo ob delavnikih med 2. in 4. uro popoldne.	1072 3—3
Išče se k lokomobili 13 konjskih sil
izprašan kurjač.
Naslov in pogoji se izvedo pri upravniStvu »Slovenca". 1062 3 3
Sladoled s
Ledena kava
ca
97 6 2
^ Jakobu Zalazniku,
M Stari trg štev. 21.
Dražbeni razglas.
Radi oddaje razširjenja šolskega poslopja v Bohinjski Bistrici, pre-računjeno na 17030 K 20 h, vršila se bode dne 26. maja 1907 ob polu 11. uri dopoldne v imenovani šoli
ustna zmanjševalna dražba.
K tej dražbi se vabijo podjetniki s pristavkom, da mora vsak, kdor namerava dražiti zase ali kot legalno pooblaščen za druge, vložiti neposredno pred pričetkom obravnave 1400 K kot varščino v roke licitacijske komisije ali v gotovini, ali v državnih obligacijah, ali pa v vložnih knjižicah takih hranilnic, ki so ustanovljene na podlagi navodil z dne 27. septembra 1844.
Do pričetka licitacije sprejme krajni šolski svet ali frankirano po pošti ali neposredno tudi pismene ponudbe, katere so z 1 krono koleko-vane in katerim je priložena gori imenovana varščina. V tej ponudbi mora dotični podjetnik natanko navesti svoje ime in bivališče in razun tega še izrečno izjavo, da so mu načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbeni pogoji dobro znani in da se jim podvrže brez izjeme. Zavitek pismene ponudbe je vzunaj z napisom „Ponudba za šolo" posebno označiti.
Vsa dela, katera se bodo oddala le enemu podvzetniku, morajo biti na vsak način do 15. oktobra 1907 izgotovljeni.
Načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbeni pogoji so pri podpisanem krajnem šolskem svetu do dneva licitacije vsakomu na vpogled.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico, oddati stavbo kakor mu je volja, ne glede na stavljene ponudbe.
Rralnl iolsRl snet u Bohinjski Bistrici,
dne 7. maja 1907.
Predsednik.
Posestvo na prodaj
v trgu Cerknica, oddaljeno pol ur( od železniške postaje Rakek in sicer: eno nadstropna hiša št. 62, hlev, skla, dišče, skedenj, njive in trav, niki; pohištvo stoji v sredini trga o( glavni cesti. V hiši je vpeljana pekarijt ter so še poleg pripravni prostori za pro dajalno ali kak drugi obrt; v trgu so c. kr uradi, vsako leto se vrše v okolici velik« vojaške vaje in je splošno prav živahet promet; proda se tudi na letne obroke Prostovoljna dražba se vrši 17. majnika ob 9. uri dopoludne v hotelu „Žumer", Cer knica; — natančnejša pojasnila daje lastnili Anton Majdič, Kranj. 1079 2-]
v AngleSkem skladišču oblek
O. Bernatovič, Ljubljana Mestnt trg
1091 1
\ v -ik/Lau-v.sj
* Meščanski hotel *
I "Lloyd" |

V	nedeljo dne 12. maja
otvoritev vrta
z godbo; proizvaja c. kr. pešpolk št. 27. Začetek ob polu 10. uri. Vstop 30 v. Q
V	četrtek 16. maja se vrši
KONCERT
ljubljanske društvene godbe za člane. K mnogobrojnemu obisku vabi
z velespoštovanjem

Ml
Tnhtonnftn brezplačno dopošiliatev mojega ilust fcUlUCVUJlB cenika z nad IOOO slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzanK nazaj za popolni znesek.
-Slika '/2 nav. velikosti.
611 52-1
Št. 365
srebrna dam-ska remont.gl.3-51
Št. 322
srebrna moška remont. S-5<
Št 337. P" srebrn a.s sidro j 15 kamnov 5' dvojni plašč 6-5<
| I.Št. 341, srebrna s sidri
_ dvojniplaščl5ka»
nov, posebno močna 7—
Anton Rlffmonn,
Podružnica s v Spljetu. b
Delni&ka glavnica i i i K 2.000.000. i i
LJubllanstan kreditna banka v Ljubljani, um unče ste«, i
priporoča	na 3% zemaljske kred. srečke I. em. k K 5 —,
MHAliaaaa	na 4% ogrske hipotečne srečke . . a K 4'-,
PiOInBs0naogrskepremijskesrečkef*ki7~}
k žrebanju 15. maja
glavni dobitek K
n	n	K
90000--70000.-
K 200 000.—
Vloga na knjižica in v tekočem računu obrestuje od dna vloge do dne vzdiga po
4,|2°
Podružnica : v Celovcu.:
i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i
Reprezentacije zmožni
gospodje
j se hočejo posvetiti zastopništvu, esprejmo takoj proti visoki proviziji in nevnini v Ljubljani, Stari trg št. 4, nadstr. Predstaviti se je le dopoldne med pol 9. in 11. uro. io7i 3-2
Borzna poročila.
Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 11. maja 1907 Zaloibra! papir)!.
fJ majeva renta.....
7, srebrna renta .... 7, avstrijska kronska renta '/, , zlata renta. . 7, ogrska kronska , . .
zlata , . . '/j posojilo dežele Kranjska V/. posojU* mesta Spljet . |V/. .	. Z>der .
1,'/, bosn.-herc. šel. pos. 1902 '/, Seška dei. banka k. o. .
'/. , . * o- •
'I,'/. zast. pisma ga!, d. hip. b. V/. P®81- kom. k. o. z Io*/0 pr V/. zast. pisma Innerst. hr. V/. . » ogr.cen.dei.hr V/i . n . hip. banka 7,7, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr 7,7, obl. češke Ind. banke . /, prior. Trst-PoreC lok. .
/, prior. dol. iel.....
/. , jui. ieL kup. 7iV, • 7,7, avstr. pos. za i«l. p. o. liiik«.
ritke od 1. 18607.....
. , 1864 .....
tizsks......
sem. kreditne I. emisije
II- ,
ogr. hip. bank« . . . srbska i frs. 100—
srafika
turška tailika reditne
lomoška	»» « •
rtkovsk«	»» * "
Jubljanak«
vatr. rud. kriia „ . .
RT' 1 . » udolfova
tt ' • ilcburik«	1» • .
tunajsko kom. „ , ,
D • 1 ■ I • c.
line ieleznlce......
ržavne ieleznica.....
■vHtr. ogrska bančne dalnlca vstr. kreditna banka . . . 'grška „ „ . . . ivnostenska „ . . . remogokop v Mostu (Brtlz)
Ipinake montan.....
laške ieL indr. druiba . .
ima-Mur4nyl......
tbovljske premog, druiba .vatr. oroina tovr. druiba liške sladkorna druiba ▼ •lat«.
kr. cekin...... ,
0 franki........
D marka........
•vereigns...... ,
Urks.........
tški bankovci.....
ublji .... fclarll . .
Denar
98	65
99	95 9865
116 80 9415 11215 95'10 11330 98 90 99'6š 9980 98 75 100P0 105 70 100 — 9950 100 — 100 — 100-26 9990 99*0 303 15 100-
151-75 286 147 75 269--276 — 246-— 98-50 193 — 2 t 80 435 — 82 — 90-58 - -45 7b 27 75 63 -181 — 476 -
13125 684-90 1772 -665-50 770-25 241— 738 — 602-60 2t30'— 55340 271-548 -14«—
911 19-11
23	49
24
117-70 95 40 2-5150 4-84
Blago
98-85 100-15
98	85 117 —
94 35 112 35 100-80 11340 100 86 100-65
99-70
99	26 101 50 106-70 101 — 100Č0
100-30
101— 101-26
30615 101 —
153 75 260— 149-75 279 — 286— 256— 108 50 194-23 80 445 -90— 96 — 65— 4775 29 76 73— 182 — 486"—
132 25 b'85'90 1782 -666 50 771-25 243— 743 — 603 60 2640 — 654 40 275— 6£2'— 148"—
19 14 1913
23-56 2408 117 90 95 56 2-52=o B —
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame In otroke »tr športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
O Angleški mazilo
črne, rujavel in bele barve.j
ZmanjMna dražba
za oddajo zidarskega dela pri povečanju župne cerkve v Škocijanu pri Turjaku bo v sredo
15. maja 1.1.
ob 1. uri popoldne v ondotnem župnišču.
Načrte, stavbene pogoje in stroškovnik si lahko vsakdo ogleda v župnijski pisarni.
Stavbeni odbor si pridrži pravico, oddati delo ne glede na višino ponujane svote.
Župni urad u Jkocijanu pri Turjaku,
dne 9. maja 1907.
tos7 1-1	Jereb, župnik.
m
Sotova ženitev.
m,
m 1
Ht
g
J0SK
Udoua, posestnica v lepem Kraju, 44 let Stara, 3 enim otroKom, jeli v 3aKon stopiti 3 vdovcem ali samcem-uradniKom, Ki je v po-Koju ali misli Kmalu v pokoj stopiti, ali s KaKim enakim posestniKom, Kateri naj bi bil približno 50 ali več let star in veselje imel do gospodarstva in vinogradov.
Ponudbe do dne l. junija na upravništvo JjŠj „Slovenca" pod štev. „100". 1018 5-4 ■ '
S32
m
m,
i
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jožih sredstevj posebno opozarjajo zdravniki na
®Hf8
alkalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini škrofeljnlh. krvlcah, otoku šlez itd, in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svetnika Losclinerja ononi-grafija o Giesshiibl Sauerbrunn.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
ie priporoča pre&. duhovMiai za
izdelovanja carftvaniR para~ tnantov.
230
«6-45 "
Izdeluje oel« ornate kasni« v vseh liturg-ičnih barvah, pluvijal«, obhajilu« buri«, itol« in vse
sa sluibo boljo potrebne stvari, priprost« in najfineje, kakor ie glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vete nju. — Izdeluj« tudi bandsra ia baldahin« ter iivriuje Tiakorrstno «« r k t « n o perilo iz priitnega platna. Vporablja «amo dobra blaga, cene pa ■ogofinestl sizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro poitrelbo. Prenovljenj« starih par&mentov tudiiado-voljno prevzame.
mire* Giesshuoi Sauer bruni*,
4iez. [»»staja, zdravilu« kapsliit« pri KarUvlb vsrlb
Prospekti raston) in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veijlh >t<wrijskih prodajalnicak in trgovinah x jestvinami ia
Zaloga pri Hlbssl Kutasr-jz in Pilar Lauslk-a
i*Jl|asl	114 62-54
SSaiolifika Tiskarna
priporoča raznovrstna
v i z i t n i o e "m
fa aiaki aa*..
949 BO se dobi le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
mr Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred livslnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih livatnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti dopoalati posamnih delov.	(
nVzoiemnifzavarovalnica^i
Dunajska cesta !t. 19. q v Ljubljani V Nedjatoua hiša.
tt
2986 12-4
zavaruje
1.	Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke.
2.	proti prelomu zvonove in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
&

Svoji k svojim!
Prva io največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenborgove ulice štev. 4
»ot. 361. Usnje c« vo&čenja i
Močnimi podplati K 9-50
", štor. 3611« Bo.icalf i angleškimi podplati K 18-60.
,Chick".
Prod. Stev. 690. Irbovlna a iivanimi
podplati K 6 —. Pred. štov. 720 Isti iz lakovine K 6 30.
dobavlja kot znano najboljfta 6 • « I j •.
Pri naročilih zadostuje pred. itevilka.
Zunanja naroeila ppoti poVasotju
Ceniki brezplačno ln poštnin« prosto.
Nepriležai izdelki ae zamenjajo.
.Uoderno*.
Pred. štor. 747. Cheorette a Sivanim!	Prod. itev. 663. Sabakld K. lev
podplati K 9 —.	, f 667 I»- Boicalf K 13 - .
Pred. štev. 745. Glasjow Cherreau a	, , 610. Lakovina K la -
močnimi podplati K 11'—.	(1323 l»j
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice ~*v
vnnjnovejših fnconnti in v velikih izberah
priporoča 112 52-1/
Ivan Soklič.
Pod trančo š*. 2. Postaja elek.
C. kr. oblastveno potrjeno 20 104 31
uciliš6e za Krojno risanje
branja desifi
Ljubljana, »ari trs št. 28.
© Dobi se tuli kroj po životni meri. ©
Prodaja ua debelo in drobno.
F i ni e z
le lz kranjskega lanenega olja
1619 100-30 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv llrneiev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
FAFF-ovi šivalni stroji
•o najboljši za rodbinsko porabo,
lOT Šivajo, gotijo in pletd TEM
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kugellager).
Glavno zastopstvo i FRAN TSCHINKEL Ljubljana, Mestni trf ».	Kočevja, » gnd«.
Mllilj
NAZNANILO.
Od sobote, dne 4. maja t. I., naprej se bo
1030 3—3
prodajalo =S
v trgovini J. KEBER
(„pri dobrem pastirju")
v Ljubljani, na Starem trgu 9
radi prevelike zaloge vsakovrstno
manufakfurno blago
kakor: snkno, platno, perilo, kam-garni, žensko volneno blago, kambriki, batisti, gradi, posteljne oprave, moško in žensko perilo, modrci, kravate, ovratniki, robci, šerpe itd.
S1 Prodajalo se bo tudi pod tovarniško ceno!
Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike!
Pivovarna J. PERLE8
LJUBLJANA, Prešernove ulice
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— ▼ sodčkih ln steklenicah. --O-
Najstarejša tvečarska tvrdka, — Uitaa. pral 19« i,

apcue
prlp.roč. fdcfiitltl dabsvičla Ilir alavnema •bilniln
iijamCeno pristne čebelno- voSCene štel
aa cerkev, pogreb« tn procealja,
TOičene zvitke, Izbornl mčd-pltani
ha|l •• dobiva * ateklenlcah, ikaUjab Id ikatlb * p.l|abol nI
kotil ler poceni. Kapn|« ae ludl vlak (aa med v panjih, aodčklb, kakor tndl ton Id auHo aatovje, po kolikor mogoče vlaokl canl. Za ablla naročila at loplo priporoča Id aa(alarl|a lafaa b poitioa poatrečl.
1180 52-9 LUUfiHJaiSlA,
Preiarnove (Slonov«) ulice 7. Perloaora kili
Dobro in ceno!
ANTOH JCHDSTER
Ljubljano, Stritarjeve ** ulice St. 7 **
priporoča
! novosti!
konfekcije za | dame in deklice, bluz, deških @ oblek, modnega blaga za dame in gospode, voile, batist, levantin, garniture, najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
Uzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! gl 13 Q Q S Najnižje cene I
Dobro in ceno!
o
L •D 0
0 S
ai o
o b •O
o
426 40-21
F. P. V i d i c & K o m p., Ljubljana
opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih stresniKou -v
»Sistem HARZOLfl" (stransfalzzlesel) ..Sistem MflRZOlfl"
Barve: |a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo sc zastopniki.