PoStnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 46. kos. V LJUBLJANI, dne 8. avgusta 1931. Letnik II. VSEBINA: 287. Pravilnik za voditev zemljiških knjig. 288. Pravilnik o dohodkih prijavnih uradov za službo prijavljanja prebivalstva pri državn ih krajevnih policijskih oblastvih. 2811. Pravilnik o sprejemanju bolnikov in plačevanju taks zn zdravljenje z radioaktivnimi snovmi v zavodu za proučevanje in zatiranje raka. 290. Odredba glede mednarodnega zračnega prometa z Zadrom. 291. Oprostitev plačila takse po tarifi IV. zak. o zem. kat. v primerih izdajanja kopij katastrskih načrtov, prepisov posestnih listov in izvlečkov iz katastrskega operata zadruž- 292. 293. 294. 295. 29«. nim organizacijam poljedelcev v poslih s Privilegirano agrarno banko. Oprostitev plačila takse po tarifi IV. zak. o zem. kat, v primerih izdajanja kopij, katastrskih načrtov in prepisov posestnih listov radi vknjižbe po zak. o izdajanju tapij. Izpremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku. Razpis o taksi žigovine. Odločbe državnega sveta. Popravek k nnredbi o lovopustu na področju Dravske banovine. Uredbe osrednje vlade. 287. Na podstavi § 147. zakona o zemljiških knjigah z dne 18. maja 1930., »Službene novine« št. 146/L 111/307, 8 89. zakona o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zmljiških knjig z dne 18. maja 1930., »Službene novine« št. 146/L III /308 in § 36. zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih z dne 31. decembra 1930., »Službene novinec z dne 19. marca 1931., štev. 62/XVIII/105 in po sporazumu z ministrom za finance in ministrom za poljedelstvo predpisujem ta-le Pravilnik za voditev zemljiških knjig.*) 1. Notranja ureditev zemljiških knjig. A. Glavna knjiga. 1. Obče odredbe. § 1. (') Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in iz zbirke listin (§ 1. zzk.). *) »Službene novine kraljevine Jugoslavije«: z dno 21. marca 1931., št. 64/XIX/120. — Upoštevali so se tudi popravki »Služb. nov. kralj. Jugoslavije« z dne 8. maja 1931., št. 102/XXXI/228. — V pravilniku so označeni zakoni in drugi pravni predpisi z naslednjimi kraticami: 1. zakon o zemljiških knjigah z dne 18. maja 1930., »Službene novine« št. 146/L 111/307 s kratico zzk. — gl. »Službeni list« št. 1/1 iz 1. 1931.; 2. zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig z dne 18, maja 1930., »Službene (s) Za vsako glavno knjigo se vodi zbirka katastrskih [zemljiškoknjižnih] načrtov [§ 43.], ki naj služi samo za orientacijo o legi zemljišč [§ 14. zozk.]. Potemtakem ta zbirka ne služi za dokazovanje površine. § 2. (’) Glavno knjigo sestavljajo zemljiškoknjižni vložki [§ 2., odstavek (') zzk.]. (-) Zemljiškoknjižni vložki vsake katastrske občine sestavljajo skupaj eno glavno knjigo. Za večje mestne katastrske občine se sme ustanoviti, če je to potrebno zaradi lažjega pregleda, več krajevno ločenih delov, za vsakega teh delov pa se osnuje po ena glavna knjiga [§ 2., odstavka (') in (s) zozk.]. (:1) Če je treba, se osnujejo dopolnilni zvezki, in sicer za vsako glavno knjigo posebej [§ 2., odstavek (3) zozk.]. 8 3 (*) Zemljiškoknjižni vložki za vpisovanje: 1. zemljiškoknjižnih teles in izprememb v njih; 2. knjižnih pravic [§ 9. zzk.], ki se nanašajo na zemljiškoknjižna telesa, kakor tudi izprememb teh pravic; 3. drugih pravic in činjenic, katerih vpisovanje v glavno knjigo je z zakonom določeno ali dopustno. novine« št. 146/LI11/308 s kratico zozk. — gl. »Službent list« št. 3/2 iz I. 1931.; 3. zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih z dne 31. decembra 1930., »Službene novine« št. 62/XVlII/105 s kratico zzd. — gl. »Službeni list« štev. 159/31 iz 1. 1931.; 4. zakon o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928., »Službene novinec št. 14/VIII/32 iz 1. 1929., s kratico zkat. — gl. »Uradni list« št. 76/20 iz I. 1929.; 5. pravilnik VII. del, II. oddelek, za vzdrževanje katastra v občinah, v katetrih je izdelan kataster na podstavi izmeritve, z dne 15. januarja 1930., št. 1437, »Službene novine« št. 212/L XXV/460 s kratico pkat. - 6. ta pravilnik s kratico pzl (2) Podrobnejše odredbe o poedinih vrstah vpisov in o pogojili; po katerih se smejo poedini vpisi izvršiti, so obsežene zlasti v §j§ 9. do 80. in 112. do 124. zzk.; podrobnejše odredbe o tem, kaj se mora vpisati v poedine liste zemljiške knjige [§ 5., odstavek (l) zzk.], so obsežene zlasti v §§ 6. do 11. zozk., nadalje v §§ 21. do 25., 112., 113. in 115. zzk., kakor tudi v §§ 12. do 21. tega pravilnika. § 4. (1) En zemljiškoknjižni vložek more obsegati ,saino čno zemljiškoknjižno telo [§ 3. zozk.]. (2) V onih pravnih območjih, kjer je bilo po dosedanjih predpisih dopustno, da obsegaj en zemljiškoknjižni vložek več zemljiškoknjižnih teles, se v obstoječih vložkih v tem pogledu nič ne izpremeni. V takem že obstoječem vložku se vrše vpisi v popisnem listu za vsako zemljiškoknjižno telo posebej, toda na lastninskem in bremenskem listu za vsa zemljiškoknjižna telesa po tekočem ,redu. Vsako teh zemljiškoknjižnih teles se mora označiti v popisnem listu z zaporednimi številkami in ta označba se pripomni pri vseh vpisih v lastninskem in bremenskem listu, ki se nanašajo na dotično zemljiškoknjižno telo, in sicer tudi s črkami. Če se prenese eno izmed zemljiškoknjižnih teles, obseženih v istem vložku, v drug vložek, se izvrši ta prenos z vsemi vpisi, ki se nanašajo na to zemljiškoknjižno telo [§ 87., odstavek (3) zozk.]. (3) Dokler obstoje v območju sedanjega v.rhovnega sodišča v Sarajevu še nepremičnine različnega pravnega značaja [mulk in mirije], sme v tem območju obsegati en vložek dvoje zemljiškoknjižnih teles za vsako teh'vrst zemljišč [§ 87., odstavek (°) zozk.]. Toda glede na neenako dedno pravo glede zemljišč pravnega značaja urnika in zemljišč pravnega značaja mirija, se mora gledati, da se osnavljajo posebni vložki glede nepremičnin rnulka in posebni vložki glede nepremičnin mirija. § 5 (’) Zemljiškoknjižno telo sme biti sestavljeno iz enega ali več zemljišč. Po § 4., odstavku (2) zozk., so zemljišča deli zemeljske površine, ki so označeni v zemljiškem katastru s posebnimi številkami [katastrske parcele].' Po členu 12., odstavku 2. zkat., so katastrsko parcele deli zemljišča enake kulture, ki pripadajo istemu lastniku. (2) Eno zemljiškoknjižno telo sme obsegati samo taka zemljišča, ki leže v isti katastrski občini [§ 8. zozk.]. Za ona pravna območja, kjer obstoje zemljiškoknjižna telesa, sestavljena iz zemljišč raznih katastrskih občin, se predpišejo s posebno uredbo natančnejše določbe, kako naj se zemljiške knjige prilagode temu predpisu, kakor tudi rok, v katerem se mora to izvesti [§ 62., odstavek (*) zozk., glej tudi še § 213. pzk.]. Toda tudi v teh območjih se po 1. januarju 1931. ne smejo več pripisovati k zemljiškoknjižnemu vložku zemljišča, ki leže v drugi katastrski občini [8 83. zozk.]. (3) Več zemljišč se sme spojiti v eno zemljiškoknjižno telo sainč, če leže v isti katastrski občini, če pripadajo istemu lastniku, če niso različno obremenjena in če ni v utesnitvi lastnine nobene razlike ali pa če se odstranijo ob spajanju vse zapreke, ki cvirajo spojitev [§ 4., odstavek (2) zozk.]. Ce pristaue lastnik, se sme spojiti tudi neobremenjeno z obremenjenim, pa tudi manj obremenjeno z več obremenjenim zemljiščem, toda poslednje samb, če so bremena, ki so vpisuna na več obremenjenem zemljišču, vpisana na ujem y istem vrstnem redu kakor na manj obremenjenem zemljišču. Spajanje ni dopustno, če je vpisano na več obremenjenem zemljišču med dvema bremenoma, ki so tudi na manj obremenjenem zemljišču, drugo breme in se ta vrstni red ne izpremeni [n. pr. bremensko stanje pri prvem zemljišču: A, B, C, bremensko stanje pri drugem zemljišču: A, B, C, C]. (4) Za sestavljanje zemljiškoknjižnih teles je odločilen razen zakonskih pogojev zlasti gospodarski interes, ki ga ima lastnik v tem, da sestavlja njegova nepremična imovina celoto ali pa da more razpolagati s poedi-nimi njegovimi deli ločeno. Toda črezmernemu cepljenju (razkosanju, drobljenju) zemljiškoknjižnih teles se je vendar treba kar najbolj izogibati. (5) Kjer so zemljiške knjige že osnovane, pa je treba spojiti več zemljiškoknjižnih teles v eno zemljiškoknjižno telo, je prenesti zemljišča teh zemljiškoknjižnih teles v oni zemljiškoknjižni vložek, v katerem je glavni sestavni del celokupnega dobra. Kateri sestavni del naj se smatra za glavnega, o tem odloči v dvomu lastnikova izjava. Tuka spojitev se sme izvršiti samo, če obsegajo zemljiškoknjižna telesa, ki naj se spoje, edino taka zemljišča ki leže v isti katastrski občini [§ 34., odstavek (*) zozk.]. § C. C) Za fizične dele zgradbe, ki jih ni moči smatrati za samostalne stvari, [fl. pr. za poedina nadstropja ali za poecbne prostore iste hiše], se ne smejo otvarjati posebni zemljiškoknjižni vložki niti posebni zemljiškoknjižni listi [§ 4., odstavek (3) zozk.]. Kolikor so bila taka pravna razmerja ustanovljena, preden zadobi zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig moč, a niso bila v dotičnih pravnih območjih že prej prepovedana, smejo biti predmet vpisovanja v zemljiške knjige, kakor tudi nadaljnih zemljiškoknjižnih prenosov. S temi fizičnimi deli zgradb je dopustno postopati, dokler se ti deli ne spoje v osebi enega upravičenca, kakor z ločenimi zemljiškoknjižnimi telesi in otvoriti za vsak del poseben zemljiškoknjižni vložek ali samo ločen lastninski in bremenski list, če bi bil s tem pregled zemljiškoknjižnega telesa olajšan. Nikakor pa ni dopustno, še nadalje deliti takih delov, niti takih delov, ko se spoje v osebi enega upravičenca, zopet deliti ali ločeno obremeniti [§ 74. zozk.]. (2) Glede dreves, kolikor so bila v času, ko zadobi moč zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig, predmet samostalnik pravnih •razmerij, veljajo predpisi §§ 75. do 81. tega zakona. Ko zadobi ta zakon moč, se taka razmerja ne smejo več ustanavljati [§ 75., odstavek (2) zozk.]. (3) V območju vrhovnega sodišča v Sarajevu se uporabljajo predpisi §§ 75. do 81. omenjenega zakona smiselno tudi v primerih, navedenih v § 6. zemljiškoknjižnega zakona za Bosno in Hercegovino z dne lil. septembra 1884. [ 87., odstavek (8) zozk.]. 8 7. (*) V zemljiške knjige se vpišejo načeloma vsa zemljišča. Izvzeta so ona zemljišča, ki so predmet vpisovanja v knjige železnic in javnih kanalov ali v rudniške knjige [§ 1., odstavek (*) zozk.]. (2) Javno dobro se sme vpisati v zemljiško knjigo samo na predlog [§ 1., odstavek (2) zozk.]. Javno dobro po omenjenem predpisu so ona dobra, ki niso privatna lastnina države, banovine ali občine in ki jih sme vsakdo uporabljati. Javno dobro so n. pr. državne* banovinske, občinske ceste, reke, obali itd. Predlog, da se vpiše javno dobro v zemljiško knjigo, sme podati oblastvo, ki je upravičeno razpolagati s tem dobrom, in vsakdo, ki mu gre za njem pravica, katera se sme vpisati v zemljiško knjigo [§ 1., odstavek (-) zozk.; glej tudi še § 203., št. 12., tega pravilnika]. (3) V zemljiško knjigo se Vpišejo tudi stavbne pravice po zakonu o stavbni pravici z dne 26. aprila 1912., št. 86. drž. zak., ki velja v območju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu [§ 217., odstavek 2., Št. 5.]. (4) Zgradbe, ki se postavljajo na tujih zemljiščih v namenu, da ne ostanejo trajno na njih, se ne vpisujejo v zemljiške knjige, ker je smatrati take zgradbe za premične stvari. § 8. (’) Za zemljišča v mestih, za katera vodijo v nekaterih pravnih območjih zemljiške knjige okrožna sodišča, [§ 71. zozk.], se v bodoče ne vodijo več posebne zemljiške knjige. Dotični posli okrožnih sodišč preidejo na okrajna sodišča, ki imajo sedež na sedežu dotičnih okrožnih sodišč. (-') Če bi obsegal vložek lake zemljiške knjige on Času prenosa tudi zemljišča, ki leže v drugi katastrski občini, se zaslej v tem pogledu nič ne izpremeni. Gd redbi § 3. zozk., po kateri je to prepovedano, se je prilagoditi šele, ko se izdado za to natančnejše določbe po § 62., odstavku (2) zozk. § 9- (*) V onih pravnih območjih, kjer obstoje posebne zemljiške knjige za veleposestva [graščinske knjige, knjige za plemiška dobra, deželne deske], se prenesejo do-tična zemljiškoknjižna telesa iz teh knjig po službeni dolžnosti v obče zemljiške knjige katastrskih občin, v katerih leže dotična zemljišča. Če se raztegajo zemljiškoknjižna telesa takih posestev na več sodnih okrajev, se otvorijo za vsak sodni okraj posebni vložki, kolikor ni moči vršiti pripisovanja k že obstoječemu vložku, in sicer najmanj toliko, kolikor je v dotičnem srezu katastrskih občin, ki jim pripadajo zemljišča poedinega zemljiškoknjižnega telesa. Ta prenos se izvrši po postopanju in v roku, ki se predpiše s posebno uredbo. Toda od 1. januarja 1931. ni moči v označenih knjigah več otvarjati novih vložnikov niti pripisovati zemljišč k že obstoječim vložkom teh knjig [§ 72., odstavka (*) in (“) zozk.]. (2) Dokler omenjena zemljiškoknjižna telesa še niso prenesena v obče zemljiške knjige srezkih sodišč, veljajo glede njih dosedanji posebni predpisi [§ 72., odstavek (*) zozk.]. Kolikor je moči že sedaj uporabljati predpise tega pravilnika po njih vsebini, stopajo na mesto dosedanjih predpisov odredbe tega pravilnika. § 10. C) Knjižne pravice [§ 9. zzk.] je moči pridobiti, prenesti, utesniti in razveljaviti samo z vpisom v glavno knjigo r§ 4., odstavek (') zzk]. (2) Vpis v zemljiško knjigo se sme izvršiti samo po pismenem nalogu zemljiškoknjižnega sodišča in strogo po vsebini tega naloga [§§ 108. in 112. zzk. in §§ 109 in 125. pzk.]. 2. Zemljiškoknjižni vložki. § 11. f V) Vsak zemljiškoknjižni vložek je sestavljen iz popisnega [posestnega] lista, lastninskega lista in bremen- skega lista [§ 5., odstavek (’) zozk.]. Vsak list in vsako stran je označiti s črkami A, B, B (v latinici A, B, C) po tem, ali gre za popisni, lastninski ali bremenski list; toda v isti knjigi se ne smeta uporabiti obe označbi (t. j. B in B, odnosno B in C) izmenoma. (s) Za vsako zemljiškoknjižno telo obstoji praviloma po en popisni, lastninski in bremenski list. Vsak teh listov obsega navadno več strani. (3) Za zemljiškoknjižna telesa, ki so v solastnini več oseb, je moči otvoriti glede poedinih delov solastnine posebne lastninske in bremenske liste, če bi bil s tem pregled olajšan [§ 5., odstavek (2) zozk.]. (4) Posebne lastninske in bremenske liste je moči otvoriti ob pogojih § 74. zozk. za poedine dele zgradb, ki so fizično deljene, kolikor ti deli ne sestavljajo ločenih zemljiškoknjižnih teles [§ 74., odstavek (') zozk.; § 6. pzk.]. § 12. V popisnem listu [zemljiškoknjižni obrazec ( zk. obr.) st. 1.] je treba navesti: 1. sestavne dele zemljiškoknjižnega telesa; 2. stvarne pravice, ki so zvezane z lastnino zemljiškoknjižnega telesa ali njegovega dela; semkaj spadajo tudi obrti, zvezani z lastnino zemljiškoknjižnega telesa, t. zv. radicirani obrti [§ 6., zozk.; § 217., odstavek 2., št. 2. pzk.]; služnosti, realna bremena in .realne pravice se morajo vpisati v popisni list gospodujočega zemljišča tudi tedaj, če ni služeče zemljišče vpisano v nobeni javni knjigi; 3. vse izpremembe, ki se nanašajo na sestavne dele zemljiškoknjižnega telesa, kakor tudi uvedba postopanj, zbog katerih utegnejo nastopiti take izpremembe [§ 6. zozk.]. 4. utesnitve, bremena in obveznosti, ki se opirajo na javnopravne predpise in ki učinkujejo, neglede na to, ali so vpisane v zemljiški knjigi ali ne, proti vsakemu lastniku, kolikor je njih vpisovanje v javno knjigo izrečno predpisano.[§ 7., odstavek (4) zozk.]; tukaj je upoštevati zlasti utesnitve, bremena in obveznosti, ki izhajajo iz naredb upravnih oblastev na podstavi agrarnopolitičnih in gradbenih predpisov; odredba § 4., odstavka (') zzk. o konstitutivnem značaju vpisa glede njih ne velja; po-očitljo se samo radi razvidnosti. § 13. Popisni list je sestavljen iz dveh oddelkov. Prvi oddelek obsega nadpis in sesavne dele zemljiškoknjižnih teles. Vsi ostali vpisi spadajo v drugi oddelek. § 14. {’) Nadpis obsega naziv katastrske občine in StevilKo zemljiškoknjižnega vložka, natančnejšo označbo zemljišča [t. j. vseh sestavnih delov zemljiškoknjižnega telesa j, če jo ima, [n. pr. hiša, tvornica], če pa je zemljiškoknjižno telo vobče znano pod določenim nazivom, tudi ta naziv, [n. pr. grad Turjak] [§ 7., odstavek (2) zozk j. V nadpisu je treba nadalje poočititi, da je lastnina zemljiškoknjižnega telesa deljena [§ 7., odstavek (3) zozk., n. pr. fidejkomis], da je zemljiškoknjižno telo vpisano v knjigo planin ali pašnikov, da je hiša fizično deljena itd. (2) Ce gre za hišo, namenjeno za stanovanje, se morajo navesti cesta, ulica, trg in številka, določena za ori- entacijo [na pr. Skopeljska ulica St. 37]. Tako je postopati kolikor mogoče tudi, če površina, določena za gradnjo hiše, po službenem obvestilu o izvršeni parcelaciji še ni označena kot hiša, toda je vendar dobila svojo označbo in sta že znani ulica in hišna številka. V tem primeru se smejo navesti v nadpisu službene označbe stavbišča, n. pr. »stavbišče št. 2 v Preradovičevi ulici št. 15«. § 15. V prvi oddelek popisnega lista se vpisujejo zemljišča pod zaporednimi [tekočimi] številkami [§ 17.] kolikor mogoče v aritmetični vrsti številk, ki jih imajo po-edina zemljišča v zemljiškem katastru. Označbe zemljišč se morajo ujemati z označbami v zemljiškem katastru in zemljiškoknjižnih načrtih. V stolpcu, določenem za to, je vpisovati površino po katastru [§ 7., odstavek (M zozk.]. Niti katastrski načrti niti vpisi površine v popisnem listu pa nimajo nikakršnih pravnih posledic, zlasti ne glede dokaza o obsegu zemljišč. V onih pravnih območjih, v katerih se dosedaj površina ni vpisovala, tega vpisovanja v obstoječe vložke ni vršiti [§ 87., odstavek (*) zozk.]. Ce pa se otvori nov zemljiškoknjižni vložek, se mora vpisati tudi površina. § 16. Kolikor se to ni zgodilo že v nadpisu, je treba navesti v prvem oddelku naziv zgradb, ki so na zemljiščih, eventualno s hišno številko; pri drugih zemljiščih vrsto kulture ali namembo [§ 164., odstavka 3. in 4.], dalje eventualno obče znano označbo zemljišča. Pri t. zv. pari-fikatih [§ 164., odstavek 6.] je treba navesti pravo uporabo zemljišča, ob to pa postaviti v oklepaju označbo kulture, s katero je zemljišče označeno zaradi obdavčenja. § 17. (!) Vsako zemljišče se mora vpisali pod posebno zaporedno številko. (2) Praviloma je najprej vpisati zemljišča, na katerih so hiše, dvorišča in vrtovi ob hiši, in zemljišča, ki so stavbišča, potem pa ostala zemljišča v aritmetični vrsti. § 18. 0) Zemljišča, ki se pripisujejo k zemljiškoknjižnemu telesu, je treba vpisovati v prvem oddelku popisnega lista pod zaporedno številko, ki prihaja neposredno za zaporedno številko poslednjega vpisa. (-) Ko se odpisujejo zemljišča od zemljiškoknjižnega telesa, je podčrtati dotične vpise v prvem oddelku popisnega lista z rdečilom [§ 139., odstavek 6.] § 19. t1) V drugi oddelek popisnega lista spadajo vsi vpisi, ki se nanašajo na stanje dobra, ki se pa po prednjih odredbah no vpišejo v prvem oddelku, n. pr. tukaj se poočitijo služnosti, irealna bremena in realne pravice, ki pripadajo gospodujočemu zemljišču, dalje utesnitve, bremena in obveznosti po § 12., št. 4., prijava o gradnji zgradbe po državljanskem zakoniku. Dalje je treba tukaj vpisati zaznambo odpisa, kakor tudi odpise in pripise. Končno je tu poočititi tudi vse ostale izpremembe, ki se nanašajo na nadpis in prvi oddelek popisnega lista. (2) Če se zemljišče k zemljiškoknjižnemu: telesu pripiše, je treba pripis poočititi v drugem oddelku popisnega lista; razen tega je vpisati pripisano zemljišče v prvi oddelek popisnega lista. § 20. 0) V lastninskem listu [zk. obr. št. 2] je navesti lastninsko pravico, kakor tudi one utesnitve, ki jim je lastnik za svojo osebo podvržen glede svobodnega upravljanja imovine ali glede .razpolaganja z zemljiškoknjižnim telesom ali z njegovim delom. Toda prepovedi obremenitve in odsvojitve je tukaj samo poočititi; prav tako je tu poočititi tudi utesnitve glede razpolaganja z zemljiškoknjižnim telesom ali njegovim delom, ki so predmet vpisovanja v bremenski list in se tičejo vsakega lastnika [§ 9. zozk.]. (s) Če se donose pri vakufskih zemljiščih zakladnica [vakfija], ki ureja dedno nasledstvo [evlalijet-vakuf], je postaviti pri imenu posestnika, vpisanega za lastnika, ta-le dostavek: >in njegovi dediči po zakladnici, ki je v zbirki listin«. Zemljišča, od katerih daje posestnik samo letni zemljiški davek [mukato in zemin], a sicev izvršuje vse pravice mulkovnega lastnika, je vpisati na ime posestnika kot mulkovnega lastnika, davek se pa vpiše v korist dotičnega vakufa v bremenskem listu kot realno breme, v lastninskem listu pa se poočiti. Zemljišča, ki jih je dal vakuf v dedni zakup [idžaretein], je vpisati na ime posestnika kot lastnika, a pravno svojstvo zemljišča kot idžareteina je poočititi [§ 24. zemljiškoknjižnega zakona za Bosno in Hercegovino]. (3) Pri zemljiščih, ki so javno dobro, zadošča, da se poočiti to svojstvo v lastninskem listu na prvem mestu. Lastninska pravica se sme vpisati samo na lastnikov predlog [§ 10., odstavek (•), § 1., odstavek (-) zozk.; glej tudi še § 95.pzk.]. Za vpis lastninske pravice, kakor tudi zasebnih pravic na javnem vodnem dobru, je treba pristanka pristojne banske uprave. Predlagatelj mora ta pristanek izposlovati in o tem predložiti sodišču dokaz [§ 10., odstavek (2) zozk.]. , , §21. C) V bremenskem listu [zk. obr. št. 3] je treba navesti vse stvarne pravice, s katerimi je zemljišče obremenjeno, potem pravice, pridobljene na teh pravicah, in utesnitve, ki se nanašajo nanje, nadalje rešilnokupne, predkupne in rabokupne pravice [zakupa in najema], potem prepovedi obremenitve in odsvojitve in take utesnitve v razpolaganju z zemljiškoknjižnim telesom ali njegovim delom, ki jim je podvržen vsak lastnik obremenjenega dobra [§ 11. zozk.]. V bremenskem listu se vpisujejo tudi pravice, ki bi eventualno pristajale čivčiji ali težaku po posebnih uredbah ali posebnih pogodbah, toda samo toliko, kolikor bi obstajala taka čivčijska ali težaška razmerja po pravu še ob času, ko zadobi moč zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig, odnosno ta pravilnik [§ 82. zozk.]. P,pav tako je vpisati v bremenski list kot reafno breme letni zemljiški davek [mukato i zemin], omenjen v § 20., odstavku (-). (2) Zaznambe, ki so določene z zakonom, je vpisati v bremenski list, kolikor ni odrejeno s predpisi §§ 19. in 20., da jih je vpisati v drug list. (s) Treba je paziti na to, da se morajo vpisovati prepovedi obremenitve in odsvojitve vedno v bremenski list [§ 11., odstavek (•') zozk.], v, lastninskem listu pa pooči- titi [§ 9., odstavek (') zozk.; glej tudi še § 20., odstavek (■) pzk.]. C) Ko se vpisujejo služnosti in druge pravice, pri katerih obstoje gospodujoča zemljišča [realna bremena, realne pravice], jih je poočititi tudi v popisnem listu gospodujočega dobra [§ 12., št. 2.]. § 22. Za vse zemljiškoknjižne vložke se uporabljajo predpisani obrazci iz močnega papirja, ki jih je zaprositi pri predsedništvu apelacijskega sodišča [glej tudi § 218., odstavek (')]. § 23 j1) Zemljiškoknjižne vložke, razvrščene po aritmetičnem redu številk vložkov, je močno vezati v zvezke, ki ne smejo biti preveč debeli. Ce obsega glavna knjiga več zvezkov, je označiti tudi te z zaporednimi številkami. (-’) Da ne bi zemljiške knjige zbog uporabe preveč trpele in da bi se olajšalo pregledovanje, se priporoča, da se navedejo strani, s katerimi se pričenjajo poedini vložki, na prvem listu vsakega zvezka glavne knjige ali da se navede v levem dolnjem oglu vsake strani številka vložka s štampiljko ali črnilom. (3) Kadar se vložki vežejo, se mora paziti, da zadošča prostor, določen za liste enega zemljiškoknjižnega vložka, za daljši čas. Zato je dodati vsakemu vložku zadostno število praznih listov. (4) Zvezki se smejo vezati in popravljati samo v sodnem poslopju in pod nadzorstvom voditelja zemljiške knjige. (5) Glavne knjige je hraniti tako, da so varne ognja. § 24. (*) Ko se otvarjajo novi zemljiškoknjižni vložki, jih je opremiti s številkami, ki prihajajo neposredno za poslednjo številko dosedanjih vložkov iste glavne knjige. Številke izbrisanih vložkov se ne smejo več uporabljati. (-’) Priporoča se, da se zaznamujejo izbrisani vložki na notranji strani ovojne pole, da se s tem olajša ukoriš-čanje praznih listov po § 25. Namesto tega se sme voditi poseben seznamek izbrisanih vložkov, razvrščenih po katastrskih občinah. § 25. (‘) Ko so zemljiškoknjižni vložki vezani, se smejo nadaljevati vpisi na praznih listih izbrisanih vložkov. Ce takih listov ni, a se mora izvršiti nov vpis, se mora nadaljevati vložek v dopolnilnem zvezku. (2) Zveza med prvotnim vložkom in nadaljevanjem sc pooči na ta način, da se napotuje v vložku na nadaljevanje, v nadaljevanju pa na vložek. 3. Prepisovanje zemljiškoknjižnih vložkov. § 26. Zemljiškoknjižni vložek se mora prepisati, Če je postal nepregleden zbog nadaljevanja v dopolnilnih zvezkih ali zbog velikega števila izbrisanih vpisov ali iz drugih razlogov ali Če je vložek tako poškodovan ali izrabljen, da preti nevarnostj da gostgne neporaben. § 27. Prepisovanje poedinih zemljiškoknjižnih vložkov od- . reja starešina sodišča, pri okrožnih sodiščih pa upravnik sodnega oddelka za zemljiškoknjižne stvari, in sicer pismeno s svojim podpisom v beležni knjigi o prepisovanju vložkov [§ 34.]. Če je treba prepisati vložke celega zvezka, je izposlovati odobritev predsednika okrožnega sodišča. § 28. Vpisi, obseženi v starem vložku, obdrže svoj učinek; toda ko se napravljajo izpiski, prepisi in službena potrdila [§ 77.], ko se primerjajo zemljiškoknjižne vloge s stanjem zemljiške knjige [tj 104.]ild., je upoštevati sam6 vsebino novega vložka. § 29. (') Preden se vložek prepiše, mora zemljiškoknjižno sodišče izvesti vse izpremembe glede stanja dobra in pravnih razmerij, ki jih je bilo izvesti v zemljiški knjigi, pa se še niso izvedle; to veJja zlasti glede izprememb, ki so prijavljene s prijavnimi listi katastrskega oblastva. Ce so v vložku, ki ga je treba prepisati*), vpisane pravice, glede katerih se mora domnevati, da so že brez učinka, si mora sodišče pred prepisovanjem prizadevati, da se te pravice izbrišejo. (*) Ce je namenu prikladno, je odrediti tudi zbiranje lastninskih deležev pod najmanjši skupni imenovalec [§ 110.]. § 30. Prepisovanje mora obsegati vedno ves vložek. § 31. (>) Če se vložek prepisuje, je treba prenesti vpise, ki so še v moči, dobesedno pod dosedanjimi tekočimi številkami. Izbrisani vpisi in vpisi, ki so postali brezpredmetni, se prenašajo samo toliko, kolikor imajo pomena za obstoj, vrstni red, preglednost ali razumljivost obstoječih vpisov. Zlasti je treba vpisati v prvi oddelek popisnega lista novega vložka samo ona zemljišča, ki so ob času prepisovanja še sestavni deli zemljiškoknjižnega telesa. V drugi oddelek ni prenesti vpisov ki se nanašajo samo na pripis ali odpis zemljišč ali delov zemljišč. Pri izpremembah v osebi zastavnega upnika je treba prenesti tudi vpise vseh udeležencev, katerih pravice se opirajo neposredno ali posredno na prvotno zastavno pravico, dokler prvotna zastavna pravica vsaj še deloma obstoji. (2) Namesto pravnomočno izbrisanih vpisov, ki se niso prenesli, je vpisati k zaporedni številki samo besedo »brisano«, namesto izbrisanega vpisa pa besedo »izbris«. Pri tem se sme spojiti več zaporednih številk, ki se vrstijo neposredno druga za drugo, n. pr. »zap. št. 21 do 36: brisane, izbrisi.« § 32. Novi vložek pridrži prejšnjo številko. Vpisi, ki jih je treba izvršiti v novem vložku, se morajo vrstiti brez presledka izza poslednje zaporedne številke starega vložka. V izVirniku pomot no: »pripisati«. Op. u,r. § 33. (*) Novi vložek je natančno primerjati s starim vložkom. Čim se ugotovi, da se skladala, se morata na koncu poslednjega prenešenega vpisa v vsakem listu [A, B, B • odnosno A, B, C] potegniti preko vse širine strani novega vložka s črnilom dve vodoravni črti. Med tema vodoravnima Črtama vpiše voditelj zemljiške knjige zaznamek: »Dne.................19 . . . preneseno iz zvezka............ str...........do.........te zemljiške knjige« in pristavi svoj podpis. (2) V starem vložku vpiše voditelj zemljiške knjige za poslednjim prenesenim vpisom vsakega lista (A, B, B, odnosno A, B, C], med dve vodoravni črti zaznamek: »preneseno v zvezek.............sbr. . . .« in pristavi svoj podpis. Na vsako stran prepisanega vložka je postaviti besedo »prepisano« in sicer na zgornjem robu in na način, ki je najbolj viden, najbolje s štampiljko. (3) Čim so prepisani vsi vložki enega zvezka, se ta zvezek izloči iz rabe in shrana. § 34. (*) O prepisovanju vložkov je voditi beležno knjigo [beležno knjigo o prepisoval,iju vložkov, zk. obr. št. 4j z naslednjimi stolpci: 1. katastrska občina; 2. označba vložka, ki ga je treba prepisati; 3. dan naredbe za prepis in podpis starešine sodišča [pri okrožnih sodiščih upravitelja sodnega oddelka za zemljiškoknjižne stvari]; 4. ime uradnika, ki je izvršil prepis; 5. dan primerjave s stiarim vložkom in podpis voditelja zemljiške knjige; 6. pripombe. (2) Če je odobril prepis predsednik okrožnega sodišča [§ 2.], je pokazati v siolpcu 3 samo na številko vpisnika, ki se vodi za stvari sodne uprave. B. Zbtirka listin. § 35. Zbirka listin se sestavlja iz izvirnikov antl prepisov listin, na podstavi katerih se je izvršil zemljiškoknjižni vpis. V ta namen se prdrži pri zemljiški knjigi od vsake listine, na podstavi katere se izvrši zemljiškoknjižni vpis, overovljen prepis [§ 6. zzk.] ali če je to potrebno, izvirnik [§ 100. zzk., § 143. tega pravilnika]. § 36. Če je izvirnik ali prepis listine, na podstavi katere se je izvršil zemljiškoknjižni vpis, že v zbirki listin, ni treba, da se vlože še nadaljnji prepisi. Na onem mestu zbirke listin, kamor bi moral priti prepis, je vložiti list, opremljen s številko dnevnika in označbo mesta, na katerem je vložen izvirnik ali prepis. § 37, Za zbirko listin je uporabiti praviloma prepise listin. V ta namen predlože stranke neoverovljene prepise, ki so oproščeni taks [§ 100., odstavek (*) zzk.]. Overovitev [§ 100., odstavek (2) žzk,] izvrši sodišče Urez plačila takse. § 38. Če gre za listine, sestavljene v tujem jeziku, a jim je priložen overovljen prevod, zadošča, da se vloži prepis prevoda. § 39. {') Prepisi morajo imeti običajno obliko [dolžino in širino], ki je predpisana za sodne zapisnike in vloge strank, morajo biti jasno čitljivi in morajo imeti na robovih strani prazen prostor v širini, ki je potrebna, da jih je moči vezati. (2) Dopustni so prepisi, napravljeni po kemičnome-hanični poti, če je trajnost pisave zagotovljena. Dopustno je in se celo priporoča, da obsegaj ena pola prepise več listin, ker se s tem zmanjšuje obseg zbirke listin. § 40. (*) Izvirniki ali prepisi listin, ki so določeni za zbirko listin, se morajo označili s številko dnevnika zemljiškoknjižne vloge in poslednjima dvema številkama letnice, n. pr. Dn. št. 50/30. Hranijo se, .razvrščeni po številkah dnevnika, ločeni od drugih zemljiškoknjižnih spisov, v trdih platnicah in vezani v zvezke zmerne debelosti. Listine enega leta je vezati glede na odredbe § 143. šele po 31. maju naslednjega leta. (2) Zvezki se smejo vezati in popravljati samo v sodnem poslopju in pod nadzorstvom voditelja zemljiške knjige. § 41. Če izvirnik listine, pridržane po § 143., ni pripraven za vezavo, se napravi po službeni dolžnosti prepis, za katerega se pobira taksa, določena za sodne prepise, in ta prepis se vloži v zbirko listin. Izvirnik se hrani v spisih. Taksa se pobira po predpisih § 38., odstavkov 1. do 3. zakona o sodnih taksah. § 42. Zbirka listin se vodi skupno za vse glavne knjige enega sodišča [§ 13. zzk.]. C. Zemljiškoknjižni načrti [zemljiškoknjižna, mapa]. 1. Obče odredbe. § 43. (’) Zemljiškoknjižni načrti so odtiski [kopije] katastrskih načrtov; zbrani sestavljajo zemljiškoknjižno mapo [§ 61., odstavek (2)]. Zemljiškoknjižni načrti se morajo vzdrževati vedno v skladnosti s katastrskimi načrti. Zato so katastrski načrti merodajni za zemljiškoknjižne načrte in se morajo izvesti vse izpremembe v katastrskih načrtih tudi v zemljiškoknjižnih načrtih, kolikor se ne podaja iz stanja zemljiške knjige ovira. Prav tako se mora vzdrževati zemljiški kataster v trajni skladnosti z zemljiškimi knjigami. V ta namen je treba izvesti vse izpremembe glede zemljiškoknjižnih teles, označb poedi-nih objektov in njih predočb v katastrskih načrtih tako v katastru, kakor tudi v zemljiški knjigi [§ 158. in nasl.]. (2) Predpisi o vzdrževanju katastra so obseženi poglavitno v členih 88. do 69. zkat., dalje v pravilniku VII., oddelku I., za vzdrževanje katastra v krajinah, kjer še ni izvršena katastrska izmeritev, št. 93950 z dne 22. novembra 1929., »Službene novinec št. 292/CXXII/606, in v pravilniku VII., oddelku II., za vzdrževanje katastra v razložena v zbirki' topografskih znamenj v pravilniku za katastrsko izmeritev št. 1435 z dne 15. januarja 1930. (*) Način vrisovanja se vidi iz prilog k pravilniku, V. delu in VII. ds>lu, oddelku II. [pkat.J. občinah, v katerih je kataster izdelan na podstavi iztne-ritve, štev. 1437 z dne 15. januarja 1930., > Službene novi-ne< št. 212/LXXV/460. Ker predpostavlja ta pravilnik za voditev zemljiških knjig izvršeno izmeritev, se upoštevajo v naslednjem samo predpisi poslednjega pravilnika tpkat.]. Glede načina predočevanja zemljišč [črtežev] se ti predpis’ razlikujejo nekoliko od predpisov, po katerih so izt-. ~,i starejši katastrski načrti v poedinih pravnih območjih. § 44. C) Zemljiški kataster je izdelun na podstavi izme-ritve, klasirauja in ocenitve zemljišč po katastrskih občinah. Služi za podlogo pravičnemu obdavčevanju in obenem za osnavljanje zemljiških knjig; sestavljen je iz katastrskih načrtov in seznamov ki spadajo k načrtom. Za sodišča so zlasti upoštevani: a) katastrski načrti, t. j. geometrična predočba [črtežj vseh zemljišč, ki leže v eni katastrski občini, izvršena po določeni meri [v določenem merilu]; če se merijo zemljišča nanovo, se uporablja praviloma merilo 1 : 2500; če je načrt zbog majhnega merila v nekaterih delih nezadostno pregleden, se mora za te dele izdelati načrt v večjem merilu; b) posestni listi, t. j. seznamki vseh zemljišč, ki leže v eni katastrski občini in pripadajo istemu posestniku; v posestnih listih sta navedena zlasti tudi katastrska Površina in katastrski čisti dohodek; c) numerični pregled posestnih listov; č) seznainek parcel [zemljišč], t. j. aritmetični se-zuamek vseh zemljišč, ki leže v eni katastrski občini; d) abecedni pregled posestnikov; e) seznainek hiš; f) 9eznamek izprememb [čl. 247. in nasl. pkat.]; g) seznainek razdeljenih parcel [zemljišč] [člena 165. in 264. pkat.]. (*) Uporaba zemljiškega katastra in njegovih pripomočkov za službene namene je prosta sodiščem in javnim notarjem kot sodnim poverjenikom. Katastrske načrte in operate za vzdrževanje katastra sme vsakdo vpogledati Pri katastrski upravi. Prav tako si sme tamkaj vsakdo pribaviti kopije načrtov in prepise ostalih operatov ob plačilu pristojbine, ki je za to določena z zakonom o zemljiškem katastru. § 45. (’) Zemljiškoknjižna mapa je sestavljena iz poedinih zemljiškoknjižnih načrtov [listov], ki so v vsaki katastrski občini numeriram s tekočimi številkami. (*) Na vsakem listu mape so označeni: 1. naziv katastrske občine; 2. številka lista; 8. merilo načrta; 4. številke zemljišč [parcelne številke], (3) Za vsako katastrsko občino obstoji praviloma pregledni načrt v majhnem merilu, iz katerega so razvidni vsi deli mape, ki so predočeni v poedinih listih, kakor tudi sosednje katastrske občine. (*) Poediuj listi imajo orientacijo v smeri sever-jug, tako da označajo mejne Črte na straneh to smer. § 46. C) Topografska znamenja [n. pr. za predočbo kulture, hiš, mej, ograj in objektov, ki so na zemljišču j, so § 47. Izpremembe* zlasti nove mete, črte in objekti se predočujejo v zemljiškoknjižnih načrtih z rdečim tušem. Označbe, ki zbog; takih izprememb ne ustrezajo več [n. pr. razveljavljene ali izpremenjene meje], je prečrtati z rdečim tušem, /in sicer s poševnim križcem [čl. 128. pkat.]. § 48. (') Zemljišča so' numerirana v načrtih s tekočimi številkami, in /,] [61. 140., Št. 1 pkat.]. Če je pa nasprotno, zemljišče, ki se deli, že označeno v obliki ulomka, je pridržati to označbo za eno izmed novo nastalih zemljišč; ostala nova zemljišča se označujejo z ulomki, katerih imenovalci se po aritmetični vrsti vrste neposredno za imenovalcem onih ulomkov, ki že obstoje. Ce se n. p«-, deli od zgoraj navedenih zemljišč zemljišče oso/i na tri -dele, je označiti en del z označbo “30/,, ostala dva dela pa z označbama •*•/« in •*•/» [čl. 140., št. 3. pkat.]. V krajinah, kjer se je vršilo numeriranje zemljišč, ki so nastala zbog delitve, na način, ki ne ustreza sedaj predpisanemu načinu [§ 48., odstavek (’)], se mora odslej numeriratš vsako še nedeljeno zemljišče, ko se razdeli, po predpisih člena 140. pkat. [čl. 142. pkat.]. (a) Cie se dve zemljišči spojita, dobi novonastalo zemljišče številko enega izmed starih zemljišč. Številka drugega zemljišča se ne sme več uporabljati [čl. 138. pkat.]. T»da takšno spajanje se sme odrediti samo s pristankom katastrske uprave. Isto velja tudi, če je treba odcepljena del pripisati k zemljišču, ki pripada drugi vrsti kulture. Pristanek katastrske uprave je potreben že zbog tega, ker sodišču morda ni znano, da spojitev ni dopustna glede na različni razred [boniteto] zemljišča. § 50. Dokončna določitev številk zemljiščem spada v pristojnost katastrske uprave, ki postopa glede novonastalih zemljišč po predpisih členov 137. do 164. pkat. Zato mora sodišče, če mu je reševati zemljiškoknjižno vlogo, ki ima za posledico izpremembo številke kakega zemljišča in vlogi ni priloženo potrdilo katastrske uprave o novih številkah, zaprositi, preden izda rešitev, kolikor mogoče kratkim potem, po potrebi tudi z izročitvijo zemljiškoknjižne vloge in eventualno predloženega načrta, katastrsko upravo, da določi zemljišču številko. § 51. ■(') Vrisanje izprememb v zemljiškoknjižnih načrtih vrši samo katastrska uprava. O dotičnem sodelovanju zemljiškoknjižnega sodišča s katastrsko upravo glej §§ 158. in naslednje. (a) Katastrske uprave so dolžne, da same izvedejo v zemljiškoknjižnih načrtih vse izpremembe, ki jih priobčujejo s prijavnimi listi zemljiškoknjižnim sodiščem, nadalje vse izpremembe, ki jih izvajajo zemljiškoknjižna sodišča v zemljiški knjigi na podstavi načrtov pooblaščenih civilnih geometrov in inženjerjev, ikatere načrte so poprej odobrila pristojna katastrska oblasstva, končno tudi vse izpremembe, ki se izvajajo v zemljiški knjigi na podstavi načrtov avtoriziranih oblastev, uradov in korporacij [§ 1., odstavka (*) in (ž) zzk., čl. 189. pkat.]. (3) Katastrska uprava je dolžna, da izvrši vrisanje izprememb v zemljiškoknjižnih načrtih kar najbrže in da načrte čimprej vrne zemljiškoknjižnemu sodišču. To delo se opravlja v prostorih katastrske uprave [čl. 191., odstavka (1) in (2) pkat.]. Čas, ko naj se izpremembe vrišejo, odredi katastrska uprava sporazumno s sodiščem [čl. 191., odstavek (3) pkat.] (4) Zemljiškoknjižna sodišča so dolžna, pošiljati katastrski upravi razen zemljiškoknjižnih načrtov tudi vse načrte, kopije načrtov in črtežev, ki jih je treba prenesti v zemljiškoknjižne načrte in v beležno knjigo, določeno v § 54. Katastrske uprave smejo vrisati v zemljiškoknjižne načrte samo one izpremembe, ki so vpisane v tej beležni knjigi. Če opazi katastrska uprava, da zemljiškoknjižno sodišče ni vpisalo v beležno knjigo vseh primerov, ki mu jih je uprava prijavila, je dolžna sodišče o tem obvestiti [čl. 192., odstavki1- f~'de-»4. pkat.]. (°) Izmeritve, ki jih ni izvršila katastrska uprava, se ne smejo izvesti v katastrskih operatih pirej, nego so definitivno izvedene v zemljiški knjigi. Vse načrte, ki se nanašajo na take izmeritve, morajo poslati stranke zemljiškoknjižnim sodiščem, ki vroče te načrte pristojnemu katastrskemu oblastvu v odobritev [čl. 193., odstavek (4) pkat.; čl. 43. zkat.]. Pregled teh načrtov se mora izvršiti najkesneje v mesecu dni, računši od dneva prejema. Pregledane in odobrene, kakor tudi pregledane in zbog opaženih nedostatkov neodobrene načrte je treba vrniti v treh dneh zemljiškoknjižnemu sodišču, ki jih je bilo vročilo [čl. 193., odstavka 5. in 6. pkat.]. (“) Čim zemljiškoknjižno sodišče izvede izpremembo na podstavi prejetega načrta, vroči katastrski upravi odpravek rešitve in oni izvod načrta, ki je določen za upravo. (7) Izvedbe teh primerov v katastrskih načrtih se je takoj lotiti; če to nikakor ne bi bilo mogoče, šele v zimskem obdobju, istočasno z izvedbo ostalih izprememb V dotični katastrski občini [čl. 194. pkat.]. § 52. (’) Izpremembe v zemljiščih, ki niso vpisana v glavni knjigi katastrske občine, v kateri leže, se vrišejo v zemljiškoknjižne načrte te katastrske občine, kakor tudi v načrte one Javne knjige, x kateri so zemljišča vpisana. V ta namen mora sodišče, pri katerem se vodi vložek za to zemljišče, obvestiti o takih izpremembah drugo sodišče. (2) Izpremembe v zemljiščih, ki mejijo ob tako zemljišče ali ki so z njim v razmerju služečega ali gospodujočega dobra, je vrisati tudi v načrte onega sodišča, pri katerem se vodi vložek za to zemljišče. V ta namen mora sodišče, ki vodi vložek za zemljišče, pri katerem je nastala izprememba, obvestiti sodišče, ki vodi vložek za zemljišče, ob katero to zemljišče meji ali do katerega stoji v razmerju služečega ali gospodujočega dobra. (3) Primeri, navedeni v odstavkih (') in (2), morejo nastopiti, če gre za zemljišča, ki so vpisana v zemljiški knjigi železnic in javnih kanalov, v rudniški knjigi [§ i., odstavek (4) zozk.] ali ki so še vpisana v graščinskih knjigah [§ 72. zozk.] ali v zemljiški knjigi drugega sodišča [§ 62., odstavek (-') zozk.]. (4) V primerih, navedenih v odstavkih (’) in (2), ni treba priložiti tretje kopije načrta. Ce je potrebno, je pribaviti to kopijo začasno zaradi vrisanja. Toda prijavni listi se morajo poslati v takih primerih v dveh primerkih in z dvema kopijama načrta. (5) Razen vrisanja v zemljiškoknjižne načrte je v teh primerih upoštevati tudi še: a) vpise v popisnem ali bremenskem listu, n. pr. pri izpremembi v služečem ali gospodujočem dobru; b) vpise v seznamkih zemljišč I. in II. [§ 62., št. 2. in 3.]. (“) Ce je izprememba očividno brez pomena za načrte, ni treba izvesti takih izprememb v načrtih onega sodišča, ki ne vodi javne knjige o izpremenjenem zemljišču, n. pr. če so vrisane izpremembe mej v načrtih zemljiške knjige železnic in javnih kanalov in se tičejo te izpremembe mej zemljišča, ki sicer meji na železniško zemljišče, toda so te meje proti drugemu zemljišču, ki z železniškim zemljiščem ni v zvezi. § 53. (1) Popravljanje pogreškov v predočbah v zemljiškoknjižnih načrtih je odrediti zaradi potrebne skladnosti s katastrskimi načrti vedno sporazumno s katastrsko upravo. Ko izve zemljiškoknjižno sodišče za take pogreške, obvesti o. tem samo katastrsko upravo. Le v primeru § 28., odstavka (') zzd. je odrediti popravo načrtov takoj in brez prejšnjega pristanka katastrske uprave, če bi drugače zemljiškoknjižni načrti dotično zemljišče nepravilno predočevali ali se izvedba zemljiškoknjižnega službenega dejanja po zemljiškoknjižnih načrtih ne bi dala razumeti. To se more pripetiti n. pr., če se zbog nepravilne predočbe v načrtih kaže, kakor da meji odcepljeni del ob zemljišče, ob katero dejanski ne meji, ali če se kaže, kakor da vhaja pravilna mejna črta deljenega zemljišča v površino drugega zemljišča. (2) O popravljanju zemljiškoknjižnih načrtov na podstavi prijavnega lista glej § 166. § 54 Vsi sklepi, ki dajo povod za vriše v zemljiškoknjTžne načrte, se morajo vpisati v beležno knjigo o izpremembah v načrtih, ki se vodi po zk. obr. št. 5. V načrtih se smejo vršiti samo takšni vriši, ki ustrezajo sklepom, vpisani™ v omenjeni beležni knjigi. Da se Je vrisanje izvršilo, jo fiofcrtUii x atolgau 5, § 55. Zemljiškoknjižni načrti so javni kakor glavna knjiga. Doipustno je napraviti črteže s svinčnikom (z olovko) in s prosto roko. Ni pa dopustno prerdsavanje z uporabo posebnih pripomočkov [šestila, prozornega papirja, ravnila itd.]. Overavljanje črtežev, ki se naslanjajo na zemljiškoknjižne ali katastrske načrte, ne spada v področje zemljiškoknjižnih sodišč, nego v področje katastrskih obla-stev ali drugih oseb, uradov in korporacij, avtoriziranih za to [§ 1., odstavka (’) in (5); § 154., št. 1. pzk.], 2; Pribavljanje novih zemljiškoknjižnih načrtov. § 56. (’) Ko se osnavlja nova.zemljiška knjiga, se morajo praviloma pribaviti novi odtiski [kopije] katastrskih načrtov. Te kopije postanejo z otvoritvijo nove zemljiške knjige zemljiškoknjižni načrti. (-') Kadarkoli obnavlja katastrsko oblastvo katastrske načrte, izroči zemljiškoknjižnemu sodišču nove kopije načrtov, ki naj zamenijo dosedanje zemljiškoknjižne načrte. Sodišče potrdi prejem kopij katastrskemu oblastvu in ga prijavi apelacijskemu sodišču z navedbo števila listov. § 57. Če smatra sodišče, da je treba obnoviti poedine ali vse liste zemljiškoknjižne mape kake katastrske občine, obvesti o tem katastrsko upravo, ki pošlje druge kopije ali poskrbi, če jih ni, da se napravijo nove kopije. V izredno nujnih primerih, ko se ne more čakati na nove kopije, sme sodišče z odobritvijo predsednika okrožnega sodišča zahtevati od katastrske uprave kopijo, izdelano z roko, § 58. (1) Ko prispejo nove kopije k zemljiškoknjižnemu sodišču, se najprej primerjajo številke zemljišč s stanjem zemljiške knjige in s starimi zemljiškoknjižnimi načrti. Neskladnosti priobči sodišče katastrski upravi, ki ukrene, kar je potrebno, da se te neskladnosti odpravijo. Končno je pregledati, kateri vpisi, zaznamovani v beležni knjigi o izpremembah v načrtih, so že izvedeni v novih načrtih. Primeri, ki so rešeni, se označijo kot taki s tem, da se postavi v prvem stolpcu pri zaporedni številki z rdečim črtnikom virgula |_j. V dvomljivih primerih mora postopati sodišče sporazumno s katastrsko upravo, n. pr. če treba ob popravi uačrta mejno črto samo malo pre-mekniti, a brez točnega merjenja ni moči presoditi, ali je na novi kopiji predočena še stara, nepravilna mejna črta ali že nova, pravilna črta. (2) Čim je izveden ta pregled, odredi starešina sodišča pismeno, da je vzeti nove zemljiškoknjižne načrte v rabo. Stari načrti se shranijo. § 59. / Če se kesneje ob uporabi pokaže, da se novi zemljiškoknjižni načrti ne ujemajo z zemljiškoknjižnim stanjem [n. pr. da se ni vrisala delitev, ki je v zemljiški knjigi izvedena], je sodišču postopati v vsakem poedinem primeru sporazumno s katastrsko upravo. Katastrska uprava uvede, če je to potrebno, postopanje za popravo načrtov s predajo prijavnega lista. 3. R a v n a n j e z zemljiškoknjižnimi načrti. § 60. (’) Načrti, izročeni zemljiškoknjižnemu sodišču, se ne smejo razrezati niti kako drugače izpremeniti. (2) Ni dopustno lepiti pod načrte platno ali papir ali jih lepiti na trd karton, ker se s tem izpremeni velikost. Če gre za liste, ki so poškodovani, ki pa vendar Riso takšni, da bi se morale nabaviti nove kopije, se smejo opremiti načrti ob robeh s platnenimi trakovi; toda za to se sme uporabiti samo zelo tanko platno, ki se na robu zapogne. § 61. (') Listi se morajo uporabljati z največjo pazljivostjo in varovati vlage, miši in druge k vare. (■) Listi ene katastrske občine se hranijo v platnicah iz kartona [v mapi], ki se dajo vzeti narazen, ali v ovoju. Če se išče kak list, se ne sme potegniti iz mape ali iz ovoja, temveč se morajo platnice ali ovoj odpreti, da se robovi ne pokvarijo. (n) Za hranjenje map [ovojev] je treba, kolikor le mogoče, uporabljati omare s predali, ki se dajo potegovati iz nje, in sicer v tolikem številu, da se v vsakem predalu z lahkoto namesti po ena mapa ene katastrske občine [ovoj z listi]. Za pregledovanje načrtov mora biti na razpolago zadostno velikih plošč [velika miza ali plošča na omari za mape]. Kjer takih priprav ni, mora sodišče poskrbeti, da se stare priprave primerno predelajo ali da se nabavijo nove, ki ustrezajo temu predpisu. Č. Seznamki zemljišč in oseb in drugi pripomočki, § 62 (’) V pisarniškem oddelku za zemljiškoknjižne stvari [zemljiškoknjižnem uradu] se morajo voditi zlasti naslednji vpisniki [registri] in seznamki [§ 12. zozk.]: 1. dnevnik za zemljiškoknjižne vloge [glej §§ 97. in nasl.] po zk. obr. št. 6; 2. seznamek zemljišč katastrske občine [seznamek zemljišč L] po zk. obr. št. 7; 3. seznamek zemljišč, ki niso vpisana v zemljiški knjigi katastrske občine [seznamek zemljišč II.] po zk. obr. št. 8; 4. abecedni seznamek oseb po zk. obr. št. 9; 5. beležna knjiga o izpremembah v načrtih [glej §54.]; 6. seznamek naročenih izpiskov, prepisov in službenih potrdil po zk. obr. št. 10; 7. obči vpisnik R, ki se vodi za vse civilne pravne stvari, ki ne spadajo v noben drug vpisnik, po zk. obr. št. 11; 8. seznamek odposlanih spisov po zk. obr. št. 12; 9. beležna knjiga o prepisovanju vložkov [glej § 34.]; 10. poslovni koledar o zk. obr. št. 13 [glej § 70., odstavek ('), št. 3.]; 11. beležna knjiga za rokove po zk. obr. št. 14 [glej § 70., odstavek (’), št. 4.]. (a) Kjer se pokaže posebna potreba, zlasti v velikih mestih, se smejo po naredbi predseduika apelacijskega sodišča voditi tudi seznamki hišnih številk in ulic in drugi pripomočki. Toda ti seznamki in pripomočki smejo obsegati vsekakor samo brezpogojno potrebne činjenice. (■■’) Vse te seznamke in druge pripomočke mora voditi voditelj zemljiške knjige samostalno. brez posebnega sod- nikovega naloga. Ce se razodeva iz seznamkov, da mora odrediti sodišče kaj po službeni dolžnosti [n. pr. izbris zaznambe], predloži voditelj zemljiške knjige sodniku službeno poročilo [§ 70., odstavek (2)], s katerim je po stopati kakor z zemljiškoknjižno vlogo [§ 88.]. § 63. Seznauiek zemljišč 1 je voditi ločeno za vsako katastrsko občino. Ima pet stolpcev, in sicer: 1. stolpec 1 z nadpisom »Zaporedna številka«; 2. stolpec 2 z nadpisom »Številka zemljišča«; 3. stolpec 3 z nadpisom »Število listov zemljiško- knjižni h načrtov«; 4. stolpec 4 z nadpisom »Številka vložka«; 5. stolpec 5 s nadpisom »Pripombe«. § 64. (l) V stolpcu 2 seznamka zemljišč I se vpišejo vsa zemljišča katastrske občine v aritmetični vrsti. . (8) V stolpcu 4 je navesti vložek zemljiške knjige, v katerem je zemljišče vpisano. Ce ni vpisano, je navesti, ali gre za javno dobro, ki ni vpisano v zemljiški knjigi, ali pa, je-li zemljišče vpisano v drugi javni knjigi; v poslednjem primeru je, kolikor le mogoče, navesti tudi številko vložka dotične javne knjige, kakor tudi številko, pod katero je vpisano zemljišče v seznamku zemljišč II. - . (3) V stolpec 5 je vpisati, če je zemljišče deljeno, zaporedne številke, pod katerimi so vpisana nova zemljišča. Zemljišča, katerih številke se brišejo, je prečrtati s poševnim križem v stolpcih 1 in 2. N. p.r., če se deli zemljišče št. 264, vpisano pod zaporedno številko 334, v dve zemljišči št. se‘/i in 264/s in se ti zemljišči vpišeta pod zaporednima številkama 1143 in 1144, je vpisati v stolpcu 5: a) pri št. 334 »deljeno 1143, 1144«, in * b) pri št. 1143 in 1144 »iz 334« ter je razen tega stolpca 1 in 2 številke 334 križem prečrtati. (*) Ce se deljeno zemljišče še nadalje deli, zadošča, da se to zabeleži pri novih zemljiščih in pri zemljišču, iz katerega so nova zemljišča neposredno nastala. § 65. V katastrskih občinah, v katerih so numerirana zazidana in nezazidana zemljišča ločeno, je razdeljen se-znamek zemljišč 1 na 2 oddelka, A in B, ki se jima da primeren nadpis. § 66. Seznamek zemljišč II obsega vsa zemljišča, ki leže v katastrski občini, pa v zemljiški knjigi niso vpisana. Seznamek zemljišč II ima iste stolpce kakor prvi oddelek popisnega lista. § 67. C) Priporoča se, da se zemljišča, ki spadajo v seznamek zemljišč II, ne vpisujejo po aritmetični vrsti številk zemljišč, ampak da se sestavijo skupine po tem, ali gre za javna dobra, ki v zemljiški knjigi niso vpisana, ali za zemljišča, ki so vpisana v zemljiški knjigi železu ? in javnih kanalov ali v .rudniški ali graščinski knjigi- (*) Glede na § 3. zozk., po katerem sme obsegali zemljiškoknjižno telo samo zemljišča, ki leže v isti kr tastrski občini, kakor tudi glede na § 83. zozk., po kat* nun m ne ttaejo več pripisovati k zemljiškoknjižnemu j vložku zemljišča, ki leže v drugi katastrski občini, ne morejo zemljišča', ki so vpisana v zemljiški knjigi druge katastrske občine, odslej biti več predmet vpisovanja v seznamek zemljišč 11. Ce se zemljišče iz druge katastrske občine od vložka odpiše, se sme pripisati samo k obstoječemu vložku, ki obsega zemljišča one druge katastrske občine, ali otvoriti zanje’ nov vložek v zemljiški knjigi one katastrske občine, v kateri zemljišče leži. Ta predpis je smiselno uporaljati tudi,_ če se odpiše zemljišče od vložka graščinske knjige [§’ 72., odstavek (*) zozk.]. V stolpcu za pripombe seznamka zemljišč 11 je navesti pri številki deljenega zemljišča poleg številke starega zemljišča tudi vložek zemljiške knjige, v katerem je novo zemljišče vpisano; v stolpcu 5 seznamka zemljišč I pri številki novega zemljišča poleg številke starega zemljišča tudi vložek zemljišča ali graščinske knjige, od katerega je zemljišče odpisano [§ 34., odstavek (3) zozk.; glej tudi še § 64., odstavka (3) in (4) pzk.]. § 68. (') Seznamke po §§ 63. do 67. je osnovati nanovo: 1. če se osnujejo nove zemljiške knjige; 2. če so postali dohManji seznani ki nepregledni ali neuporabni. V tem primeru se mora zaprositi predsednik okrožnega sodišča za odobritev. (-) Seznamki zemljišč, ki se sedaj uporabljajo, se vodijo tudi še nadalje v dosedanji obliki. § 69. (‘) Seznamek oseb obsega imena lastnikov in drugih oseb, v katerih korist se je kakšen vpis izvršil [zastavni upniki, služnostni upravičenci itd.]. (;) Seznamek oseb se vodi po abecedi in ima štiri stolpce. V prvem stolpcu se navede ime osebe, in sicer rodbinsko, očetovo in rojstno ime, v drugem stolpcu kraj stanovanja, v tretjem stolpcu številka vložka, v katerem se je izvršil vpis lastnine, v četrtem stolpcu številka vložka, v katerem se je izvršil vpis kake druge pravice, ki se tiče te osebe. (3) Ce se vpis izbriše, se prečrta številka vložka z rdečilom. (4) Seznamek oseb se sme voditi za vsako zemljiško knjigo posebej ali za vse glavne knjige ali za več knjig. O tem odloča zlasti število vložkov v poedinih glavnih knjigah. § 70. j1) Glede vpisnikov, seznamKov m cirugin pripomočkov, ki jih imajo v mislih § 62., št. 7., 8., 10. in 11., se predpisuje naslednje: 1. Vpisnik K [§ 62., št. 7.] je določen za vloge v civilnih pravnih stvareh, ki po svoji vsebini ne spadajo v noben drug vpisnik niti jih ni moči vzeti k spisu o že tekoči stvari. V ta vpisnik je vpisovati n. pr. predloge, da se vpiši v zemljiško knjigo zemljišče, ki v njej še ni vpisano [§ 210., odstavek (-)]; dalje po § 6. zzd., prijavni listi katastrske uprave [§ 170.], vloge, ki se nanašajo na »snavljanje zemljiške knjige [§ 194.] itd. Vloge, ki prispejo k sodišču po otvoritvi zemljiške knjige, se vpisujejo načeloma v dnevnik. Samo, kolikor je treba o njih uvesti razpravo, se vpisujejo obenem tudi v vpisnik R [§ 216.]. Vprašanja oblastev ali strank, ki se nanašajo na zemljiške knjige ali poedine zemljiškoknjižne vpise, je vpisovati v vpisnik K samo, če jih je predložili sodniku. Vprašanja, \ katera rešuje voditelj zemljiške knjige v lastnem področju [n, pr. ali je sklep vročen] se ne vpišejo v noben vpisnik [§ 86., odstavek (“), g 97., odstavek (»)]. Taka vprašanja se prilože k spisom o dotičnem predmetu, če je kaj takih spisov, in dobe dotično opravilno številko. 2. Seznamek odposlanih spisov [§ 62., št. 8.] služi nadziranju, da se vrnejo o pravem času lastni spisi zemljiškoknjižnega sodišča, ki jih je to sodišče poslalo iz kateregakoli razloga drugemu sodišču ali drugemu oblastvu. Ce mora poslati sodišče svoj spis na zaprosbo drugega sodišča ali drugega oblastva, je vzeti zaprosbo k spisu, za katerega se prosi; vrnitev spisa pa se nadzira s seznamkom odposlanih spisov. V takem pimeru je navesti v stolpcu za pripombe opravilno številko, ki jo ima spis drugega sodišča ali oblastva. Če zaprošenega spisa vobče ni v oddelku ali je že izročen v hranitev, zaprosbe ni vpisati v seznamek odposlanih spisov, marveč v vpisnik za pravno pomoč. O tem, ali se pošlje zaprošeni spis, odloči sodnik. Inozemskim sodiščem se smejo poslati spisi samo tedaj in toliko, če in kolikor je to ustanovljeno v posebnih mednarodnih dogovorih o pravni pomoči na podstavi vzajemnosti. Če se pošlje spis sodišču ali oblastvu s prošnjo, naj ga pošlje naprej še drugim sodiščem ali oblastvom [n. pr. v primeru § 144., odstavka (3), črke 1))], se vpišejo v stolpec 3 seznamka odposlanih spisov vsa sodišča in oblastva po vrsti, kakor je pričakovati, da prispe spis k njimi. Če se pošlje spis na višje sodišče zbog pravnega sredstva, nadomešča pripomba o predložitvi spisa, vpisana v stolpec za pripombe onega vpisnika, v katerem je dotična stvar vpisana, vpis v seznamek odposlanih spisov. Pravočasno vrnitev lastnih spisov mora nadzirati zemljiškoknjižni pisarniški oddelek [zemljiškoknjižni urad] s pregledovanjem seznamka odposlanih spisov in zagotoviti ga s tem, da zahteva njih vrnitev. Če se odstopi spis drugemu sodišču ali drugemu oblastvu popolnoma ali se vrnejo tuji spisi, ki so bili priloženi lastnim spisom zemljiškoknjižnega sodišča, se to ne vpiše v seznamek odposlanih spisov, nego se zaznamuje v vpisniku, v katerem je bil vpisan odstopljeni spis, odnosno v lastnem spisu, ki so mu bili tuji spisi priloženi. 3. Opravilni koledar [tj 62., št. 10.] se vodi poglavitno zato, da se pravočasno predlože sodniku spisi o stvareh, v katerih so se izdali pozivi ali se morajo izdati po preteku določenega roka izvestne naredbe. Vsi spisi, ki se nanašajo na isti dan, se zbirajo na enem mestu v koledarju. Sodnik odreja vpisovanje v opravilni koledar z zaznamkom »kak. Če je to potrebno glede na obseg spisa, se sme navesti ob vpisovanju v opravilni koledar v stolpcu za pripombe službeno opravilo, ki ga je treba izvršiti, ali številka, ki jo dobi vloga v spisu [zaporedna številka — z. št.] in v kateri je označeno službeno opravilo, ki se mora izvršiti po preteku določenega roka. N. pr. v rubriki za naroke: pod označenim dnevom [>28. maja 1931.«] je vpisati v stolpec za označbo spisa: »R 28/31«, v stolpec za pripombe: >z. št. 18 9x«, ali v rubriko za rokove: pod dan je vpisati v stolpec za označbo spisov >Dn. št. 58/31«, v stolpec za pripombe: »pregled vročitve«. Če je spis predložiti sodniku, se navede ob kratkem sodnikova odredba, n. pr. >Kal. 28. maja 1931. zaradi naroka, z. št. 18«. Če je zaznamovati za isti dan večje število stvari, sc priporoča, da se opremijb poedine stvari v koledarju s tekočimi številkami in te številke navedejo v spisih poleg sodnikove odredbe, da se tako v koledarju poedini vpisi lažje najdejo. Če se odredi v isti stvari več narokov, ki se opravljajo vsi istega dne, se mora ta stvar vpisati v koledarju večkrat [pod več tekočih številk]. Koledar služi tudi nadziranju rešitev. Zato se ne sme označiti vpis v koledarju kot dokončno rešen, ko se spis predloži sodniku, marveč šele, ko se vrne spis rešen v zemljiškoknjižni pisarniški oddelek [zemljiškoknjižni urad]. Če se nanaša vpis na več rokov, se sme označiti za dokončno rešenega šele, ko so izšle rešitve o vseh zaznamkih. Če rešitve predolgo ni, je dolžnost voditelja zemljiške knjige, da sodnika na to opozori. Če smatra voditelj zemljiške knjige, da more tudi brez koledarja jamčiti, da se predlože vsi spisi sodniku o pravem času, se sme opustiti s pristankom sodnega starešine [upravitelja sodnega oddelka za zemljiškoknjižne stvari] voditev koledarja; toda namesto tega se morajo hraniti spisi v ločenih predalih ali ovojih po dnevih, za katere so izdani pozivi ali na katere iztekajo roki. V takem primeru se v ničemer ne zmanjša odgovornost voditelja zemljiške knjige za to, da je moči spise vsak čas najti in da se spisi pravočasno predlože. 4. Betežna knjiga za rokove [§ 62., št. 11.] služi za nadziranje poteka daljših rokov, kakor tudi rokov posebne važnosti. Dočim obsega poslovni koledar samo vpise za najbližje tedne ali mesece, je voditi beležno knjigo za rokove za daljše roke in za več let v trdno vezanih knjigah. V ostalem je uporabljati odredbe tega paragrafa pod št. 3., odstavkom 1., smiselno tudi na beležno knjigo za rokove; toda v stolpcu 3 se vpisuje kot označba stvari ime osebe, v stolpcu 4 pa predmet nadziranja, n. pr. v stolpcu 3 ime zapustnika ali zastavnega upnika, v stolpcu 4 pa »vknjižba«, odnosno »brisati vrstni red«. Iztek roka, po katerem se mora vpisati posledek zapuščinske razprave v zemljiško knjigo po službeni dolžnosti, se mo.ra vedno nadzorovati ob beležni knjigi za rokove, ki jo vodi pisarniški oddelek zapuščinskega sodnika. Vpisovanje v beležno knjigo za rokove se odreja s kratico »B. R.«, ki se postavlja z barvnim črtnikom poleg dotične sodniške rešitve. Kolikor je to mogoče, je treba zbirati spise na mesece, polumesece ali tedne, da ne bi bili porazdeljeni na preveliko število različnih dni. Če bi pretekli n. pr. dotični roki 16., 21., 22. maja 1931., se smejo zbirati ti vpisi vsi pod dnevom 15. maja 1931. (-’) Če mora zemljiškoknjižno sodišče po preteku roka kaj odrediti, mora voditelj zemljiške knjige o tem sodniku poročati. V ta namen mora voditelj zemljiške knjige dotične .roke brez sodnikovega naloga zaznamovati v koledarju, eventualno v beležni knjigi za rokove. Glede na to mora nadzorovati voditelj zemljiške knjige n. pr. iztek roka, po katerem je izbrisati knjižne zaznamke po službeni dolžnosti. To velja zlasti: 1. Za zaznambo odpisa: dve leti od dovolitve zaznambe [§ 4., odstavek (s) zzd.]; 2. za zaznambo vrstnega reda: šestdeset dni od zaznambe, odnosno leto dni od njene dovolitve, če gre za zastavno pravico, ki naj se podeli [§§ 62 in 65. zzk]; 3. za zaznambo zavrnjene prošnje: ko mine rok za rekurz [§ 111. zzk.]; 4. za zaznambo prošnje: »dokler ne prispe izvirnik« ali »dokler ne prispe prevod«; ko preteče rok, ki ga je sodnik odredil [§§ 98. in 99. zzk.]; 5. za zaznambo izbrisa: ko se izreče odločba sodišča tretje [poslednje] stopnje ali ko mine rok za rekurz zoper določbo sodišča druge stponje [§ 143. zzk.]; v poslednjem primeru je eventualno izvršiti še drugi vpis po službeni dolžnosti. (3) Cim postane sklep, s katerim se prenaša zarubljena. knjižno zavarovana terjatev na zahtevajočega upnika, da jo prejme na mesto plačila, pravnomočen, se mora izvršili po službeni dolžnosti prenos zavezančeve pravice v zemljiški knjigi Zato se mora nadzorovati nastop pravnomočnosti. (■*) V primerih, ki se redka pojavljajo [n. pr. v primeru § 13., odstavka 2., odnosno § 11. zakona o stavbni pravici z dne ‘26. aprila 1912., št. 86 drž. zk., ki velja v območju višjih deželnih sodišč v'Ljubljani in v Splitu], mara sodnik zagotoviti nadziranje rokov s tem, da da potrebni nalog. 1>. Vpogled v zemljiške knjige, izpiski, prepisi, službena potrdila. § 71. Vsakdo s me med uradnimi urami vpogledati zemljiško knjigo, sezuamke zemljišč in oseb, zbirko listin in zemljiškoknjižne načrte. Ce je promet s strankami omejen na določene ure, je to objaviti z razglasom na vratih prostorov, kjer se zemljiške knjige hranijo, § 72. Glede drugih zemljiškoknjižnih spisov se sme dovoliti vpogled samo osebam, ki dokažejo, da imajo za to pravni interes. Ce nastane dvom o takem interesu, odloči sodnik, ki vodi zemljiškoknjižni oddelek. § 73. v C) Vpogled je dopusten samo pod nadzorstvom zemljiškoknjižnega uradnika [§ 7., odstavek (2) zzk.]. Strankam ni dovoljeno, da iščejo ono, > kar žele zvedeti, po knjigah, pripomočkih ali spisih brez udeležbe uradnika, ki mu je poverjeno nadzorstvo. ('-) Strankam je dajati na njih prošnjo vsa potrebna pojasnila, zlasti pojasnila iz dnevnika, ki so jim potrebna za pravilno presojo vpisov, § 74. Kdor si želi pri vpogledu v knjige, pripomočke ali spise kaj zapisati, ne sme rabiti črnila. § 75. • P.i i vpogledu so stranke dolžne, da se pokoravajo naredbam uradnika, ki ima nadzorstvo, in da uporabljajo knjige in pripomočke s potrebno skrbnostjo, da se ne poškodujejo. Ce tega ne 'store, sme uradnik stranki nadaljnji vpogled zabraniti. § 76. Pri sodiščih, ki imajo velik promet s strankami, sme odrediti sodni starešina, pri okrožnih sodiščih pa sodnik, ki vodi zemljiškoknjižni oddelek, da se sme dati eni'stranki na vpogled vsakikrat samo določeno število zemljiškoknjižnih vložkov, § 77. (') Vsakdo sme zahtevati od voditelja zemljiške knjige, da se mu izdajo izpiski, prepisi in službena potrdila iz glavne knjige, kakor tudi prepisi iz zbirke listin [g 7., odstavek (2) zzk.]. Izdaja jih voditelj zemljiške knjige ob lastni odgovornosti. Iz ostalih zemljiškoknjižnih spisov se smejo izdajati prepisi ali službena potrdila samo osebam, ki dokažejo, da imajo za to pravni interes. Ce se pojavi dvom o tem interesu, odloči sodnik, ki vodi zemljiškoknjižni oddelek. (2) Izpiske ali prepise in službena potrdila je moči naročiti pismeno ali ustno. Ta naročba se moira takoj vpisati v seznamek, ki ga je voditi po § 62., št. 6. Na zahtevo je izdati stranki potrdilo o tem, da j > naročila izpisek, prepis ali službeno potrdilo in da je predložila kolke. Naročba sama je takse prosta. Kolke, ki so priloženi vlogam, izroči vložišče voditelju zemljiške knjige, ki potrdi sprejem na vlogi.. (3) Ce se kolki ne dOnesejo ali če se donesejo v nezadostnem znesku, obvesti voditelj zemljiške knjige stranko, da je moči naročbi šele tedaj ustreči, ko se do-neso potrebni kolki. (') Naročeni izpiski, prepisi in službena potrdila se izgotovijo po vrsti, kakor so bili naročeni. Izjeme so dopustne samo iz razlogov javnega interesa ali ob posebni nujnosti. § 78. (1) Izpiski iz zemljiških knjig se izdajajo o knjižnem stanju: a) vsega zemljiškoknjižnega telesa [obči izpisek] ali b) določenega dela zemljiškoknjižnega telesa ali hipotekarne terjatve [pošebni izpisek]. (2) Posebni izpiski se morajo jasno označiti kot taki; predmet izpiska je navesti v nadpisu. § 79. (1) Obči izpisek mora obsegati vse vpise, ki imajo pomen za presojo pravnih razmerij glede zemljiškoknjižnega telesa. Zlasti morajo biti navedeni: 1. nadpis vložka; 2. zemljišča, ki so vpisana v prvem delu popisnega lista in iz katerih je sestavljeno zemljiškoknjižno telo ob času, ko je izpisek napravljen; 3. iz drugega oddelka popisnega lista vpisi, ki še veljajo, ki se pa ne nanašajo na take odpise ali pripise, katerih posledek je že upoštevan pod št. 2.; n. pr. zaznambe po § 4. zzd., zaznamba po § 23. istega zakona, dokler odpis še ni izvršen, zaznamba razlastitve, pooči-tene pooblastitve in podobno; 4. se/anji lastnik z eventualnimi utesnitvami, ki jim je podvržen glede upravljanja imovine ali razpolaganja z zemljiškoknjižnim telesom ali delom zemljiškoknjižnega telesa, kakor tudi drugi vpisi, ki morejo vplivati na lastninsko pravico, n. pr. predznambe lastninske pravice drugih oseb in podobno; 5. vsa bremena, ki so na zemljiškoknjižnem telesu. (2) V posebni izpisek se vpišejo razen vpisov, ozua-čenih v odstavku ('), št. 1. do 4., samo ona bremena in ostali vpisi, ki se nanašajo na predmete posebnega iz* piska. § 80. (1) Podatki, navedeni v § 79., odstavku (‘), št. 1. in 2., se morajo dobesedno ujemati z vpisi v glavni knjigi. Od vseh ostalih vpisov, ki se morajo upoštevati v izpiskih, je navesti samo ob kratkem poglavitno vsebino. ('-) Pri tem je paziti zlasti na to: 1. Časa, ko je prispel zemljiškoknjižni spis, ni treba navesti. Marajo se pa navesti številka dnevnika s poslednjima dvema številkama letnice in ostali podatki, ki jih obsega nadpis [§ 128.]. Če medsebojno razmerje vrstnega reda dveh ali več vpisov zoper odredbe § 101. no ustreza vrstnemu redu dnevnikovih številk, je lo izrečno navesti. 2. Mora se navesti vrsta vpisa [vknjižba, predznam-ba, zaznamba, poočitba, izbris] in ime upravičenca [n. pr. zastavnega upnika]. 3. Listin ni treba navajati. 4. Zastavne pravice za terjatve, ki bi utegnile nastati iz dovoljenega kredita, iz prevzetega poslovodstva ali iz jamčenja ali povračila škode, je treba označiti z besedami: »du najvišjega zneska Glede ostalih zastavnih pravic je navesti samo : zastavna pravica za ...« in znesek. 5. Obresti, obrestne obresti, postranske pristojbine itd. je navesti le, kolikor so vpisane v zemljiški knjigi. ti. Služnosti in realna bremena je označiti kratko z navedbo njih vrste, n. pr. »obveznosti, da se mara porušiti hiša, ki stoji na zemljišču«. 7. Vsebino in obseg pravice ali bremena je treba navesti samo, kolikor sta razvidna iz vpisa samega. 8. Namesto vpisov, ki so pravnomočno izbrisani, je vpisati poleg tekoče številke samo besedo izbrisano«, a namesto vpisa izbrisa besedo: »izbris«. Pri tem se sme spojiti več zaporednih številk, ki so druga za drugo, n. pr. ^zaporedne številke 21 do 3ti: izbrisano in izbris«. § 81. V prepisih je vpise v glavni knjigi, ki še učinkujejo, navesti dobesedno. Glede izbrisanih vpisov in izbrisov je postopati po § 80., št. 8., kolikor ni stranka, ko je naročila prepis, izrečno zahtevala, naj se prepišejo eden ali vsi izbrisani vpisi. V takem primeru je vpisati v prepis tudi ustrezne izbrise dobesedno. Ni pa treba vpisati označb izbrisov [§ 139.] § 82. Službena potrdila daje voditelj zemljiške knjige o či-njenicah, ki jih knjige in spisi, navedeni v § 77., popolnoma zanesljivo razodevajo. Če je treba dati službeno potrdilo o vpisu, ki pravno več ne obstoji [n. pr. o prejšnjem lastniku, o izbrisani zastavni pravici], se mora ta okolnost v službenem notrdilu navesti. § 83. * (') Na koncu izpiskov, prepisov in službenih potrdil je vpisati, če je primer tak, predpisano napotitev na glavni vložek in tamošnje vpise [§ 126. zzk.j, dalje po-očitbo o postopanju za popravljanje zemljiške knjige, ki jo predpisuje § 58. zozk., in je navesti številke dnevnika zemljiškoknjižnih spisov, ki so prispeli do trenutka, ko se je izpisek izdal, ki pa še niso rešeni. f) Voditelj zemljiške knjige mora izpiske, prepise in službena potrdila natančno primerjati z zemljiško knjiga (spisi aii pripomočki}, opremiti jih z označbo so- dišča, pisarniškega oddelka in dneva izdaje, naposled podpisati in pritisniti nanje službeni pečat. Kot dan izdaje je praviloma navesti dan, ki je pred dnevom, ko se primerja. Če je za to izrečno zaprošeno, je treba navesti trenutek, ko je prispela k sodišču poslednja zemljiškoknjižna vloga, ki je upoštevana v izpisku, prepisu ali službenem potrdilu [odstavek (')]■ § 84. (*) Če stranka zahteva, da se izda izpisek ali prepis glede več zemljiškoknjižnih teles, je dopustno napraviti ali ločene izpiake, odnosno prepise glede poedinih zemljiškoknjižnih teles ali skupni izpisek odnosno prepis, ki obsega več zemljiškoknjižnih teles. V poslednjem primeru se taksa ue plačuje po številu zemljiškoknjižnih teles, ampak samo po številu uporabljenih pol [§ 35. zakona o sodnih taksah, tar. št. 46]. (=) Priporoča se, da se napravi skupni izpisek ali prepis samo tedaj, če so lastnina in bremena glede zemljiškoknjižnih teles popolnoma enaka. § 85. Izpremembe, ki so nastopile potem, ko se jo izdal izpisek ali prepis, je moči dodati kot nadaljevanje. Če ni nastopila izpreniemba niti ni prispela zemljiškoknjižna vloga, ki se nanaša na vsebino izpiska ali prepisa, se to potrdi na izpisku ali prepisu. § 86. (') Voditelj zemljiške knjige je dolžan, da daje pismene odgovore na pismena vprašanja, če je to moči opraviti s kratko priobčitvijo, n. pr. ali je kateri vpis v zemljiški knjigi že izvršen ali vpis pravno še obstoji >n podobno. Toda pogoj je, da je stranka upravičena, da tudi z osebnim vpogledom ugotovi dotične činjenice. Tako vprašanje* se mora stavili z dvojno poštno dopisnico, ali pa se mu mora priložiti navadna dopisnica ali zavitek s poštno znamko, opremljen s prosilčevim naslovom. Kolikor se to da, mora stranka odgovor pripraviti. Za vloge in za odgovore nanje se taksa ne plačuje. (-) Če se morajo predložiti taka vprašanja sodniku zaradi navodil, jih je vpisati v vpisnik K. § 87. Podatki, ki jih ni posneli iz samih glavnih knjig, nurveč iz dnevnikov, iz seznamkov zemljišč ali oseb ali iz drugih pripomočkov, se smejo vpisati na izrečno zahtevo v izpiske, prepise in službena potrdila: toda lo*Pi jih mora prostorno od vpisov, prepisanih iz glavne knjige. To velja zlasti za podatke o površini, kolikor rt vpisana v zemljiški knjigi [§ 87., odstavek (>) zozk.]. V ostalem je zahtevati potrdila o podatkih zemljiškega katastra pri katastrskih oblast v ih II. Postopanje z zemljiškoknjižnimi vlogam i. A. Obče odredbe. § 88. P) Zemljiškoknjižne vloge v smislu tega pravilnika so vsi predlogi in druge vloge, ki prispejo k zemljiško- * .V. izvirniku >up_is* namesto »upik. Op. ur. knjižnemu sodišču in s katerimi se zahteva od tega sodišča kak vpis v njegove zemljiške knjige ali katerih prva rešitev more dovesti do takega vpisa [prave zemljiškoknjižne prošnje, zaprosila drugih sodišč ali drugih oblastev za knjižne vpise, rekurzi in rekurzne rešitve v zemljiškoknjižnih stvareh, tožbe, ki jih je zaznamovati v zemljiški knjigi itd.], potem vloge, ki se tičejo izvršb na zemljišča ali na pravice, vpisane v zemljiških knjigah ali ki se nanašajo na začasne odredbe [zavarovalna sredstva, zavarovanja] glede takih zemljišč ali pravic. (2) Zemljiškoknjižne vloge so nadalje zapisniki in službena poročila, sestavljena pri sodišču, s katerimi se zahteva vpis v zemljiško knjigo ali katerih prva rešitev utegne dovesti do takega vpisa. Semkaj spadajo n. pr. predlogi v zapisnikih, ki se nanašajo na prisilno osnovo zastavne pravice, zapisniki o dražbenem naroku, s katerimi je posvedočen domik, službeni zaznamki o poteku roka po § 84. zzk., potem prijavni listi katastrskih oblastev, ki se rešujejo neposredno, brez prejšnjih poizvedb z vpisi v zemljiško knjigo. (3) Zemljiškoknjižne vloge so končno sklepi, s katerimi se odreja po službeni dolžnosti vpis v zemljiško knjigo istega sodišča n. pr. uvedba konkurza ali poravnalnega postopanja zunaj konkurza, sklepi o izbrisu zaznambe maloletnosti, sklepi, s katerimi se po službeni dolžnosti dovoljuje zbog ustavitve izvršbe izbris v zemljiški knjigi itd. (4) Predlogi za ustavitev izvršbe po § 38. izvršilnega postopnika, s katerimi se ne zaprošajo zemljiškoknjižni izbrisi, niso zemljiškoknjižne vloge niti tedaj, če njih rešitev vodi do izbrisov; prav to velja tudi za prenos hipotečnih terjatev na zahtevajočega upnika. Šele rešitev takega predloga je smatrati za zemljiškoknjižno vlogo. § 89. (1) Razlikovati je treba čisto zemljiškoknjižne vloge in take zemljiškoknjižne vloge, ki spadajo v druge spise [n. pr. v zapuščinske spise ali izvršilne spise itd.]. Čisto zemljiškoknjižne vloge rešuje sodni oddelek, ki so mu poverjene zemljiškoknjižne stvari [zemljiškoknjižni oddelek]. (2) Cisto zemljiškoknjižnim vlogam rabi označba »Dn« in številka dnevnika v zvezi s poslednjima dvema številkama letnice kot spisovno znamenje in obenem opravilna številka [n. pr. Dn. št. 230/30]. § 90. Vloge, sestavljene v tujem jeziku, iz katerih je raz-vtdno, da so zemljiškoknjižne vloge, je smatrati začasno za take in je z njimi kot s takimi postopati. S tem se ne posega v odločbo, kakšen vpliv imej tuji jezik na stvarno rešitev. § 91. (‘) Vloge v zemljiškoknjižnih stvareh morajo ustrezati občim predpisom sodnega poslovnika in posebnim predpisom §§ 93. do 102. zzk. (2) Zemljiškoknjižne vloge morajo biti posebej označene za take [§ 94., odstavek (*) zzk.] B. Postopanje v vložišču. § 92. Knjižni vrstni red zemljiškoknjižne vloge se ravna po trenutku, ko je prispela k sodišču, t. j. y vložišče [§§ 29., 103., 120., 124. zzk.]. Zato se morajo opremiti vse zemljiškoknjižne vloge v vložišču z dohodnini zaznamkom, pri čemer je navesti razen dneva, meseca in leta tudi še uro dospetja, in če je to potrebno, tudi minuto, ko je vloga prispela. V ta namen se morajo izročiti zapisniki in službena poročila, ki so zemljiškoknjižne vloge, vložišču takoj, ko se sestavijo; sklepi take vrste pa se morajo izročiti v izvirniku prej, kot se izroče pisarniškemu oddelku v odpravo. Če je vložišče zaprto ob času, ko so se sestavili taki zapisniki ali službena poročila ali ob času, ko se vrne sodnik, ki'je sestavil zemljiškoknjižno vlogo na sodnem dnevu, je skrbeti za to, da se izroče zemljiškoknjižne vloge vložišču takoj, ko se zopet odpre. § 93. 0) Če prispe v vložišče ob istem času več vlog, ki se nanašajo na isto zemljiškoknjižno telo, je napotiti na vsaki teh vlog v dohodnem zaznamku na ostale zemljiškoknjižne vloge, ki so prispele ob istem času; n. pr. »istočasno z vlogo N. N. radi vknjižbe lastninske pravice«. (2) Kot vloge, ki so prispele istočasno, je smatrati razen onih, ki se izroče istočasno v vložišču, tudi one vloge, ki jih najde sodni uradnik ob času, ko odpre vložišče, v nabiralniku ali ki mu jih ob tem času izroče drugi sodni uradniki ali stranke. (3) Če izroči stranka več zemljiškoknjižnih vlog, sme zahtevati, da jih prevzemi uradnik vložišča po vrsti, kakor jo določi stranka. § 94. Za navedbe v dohodnem zaznamku je odločilen čas, ko je prispela vloga v vložišče, nikakor pa ne čas, ko je vloga vržena v nabiralnik ali pri sodišču vzeta na zapisnik ali izročena na sodnem dnevu. Vloge, ki se dvigajo pri pošti, se smatrajo,, da so prispele, ko se izroče vložišču; če pa so bile dvignjene izven uradnih ur. se smatra, da so dospele, ko se je vložišče odprlo. § 95. Uradnik vložišča je dolžan, da ob prevzemu vlog takoj ugotovi, ali je med njimi kaj zemljiškoknjižnih vlog. § 96. (') Zemljiškoknjižne vloge, ki so prispele v vložišče, je izročiti voditelju zemljiške knjige [starešini zemljiškoknjižnega urada]. (2) Ta predaja se vrši vsak dan med uradnimi urami, in sicer večkrat v primernih razmakih poslovnega časa. "i3) Natančnejše naredbe izda sodni starešina. C. Dnevnik za zemljiškoknjižne vloge. § 97. (‘) Voditelj zemljiške knjige ali pod njegovim nadzorstvom drug uradnik zemljiške knjige vodi dnevnik za vse sodne oddelke po zk. obr. št. 6 [§ 62., št. 1.], v katerega se vpisujejo vse zemljiškoknjižne vloge. (2) V dnevnik ni vpisovati prošenj za izpiske, prepise, službena potrdila ali priobčitve, dalje ne vprašanj, postavljenih po strankah ali oblastvih, ki se nanašajo na zemljiško knjigo gli posamezne vpise, končno ne poročil o tem, da zemljiškoknjižnih sklepov ni hilo moči vročiti. Taka poročila se rešujejo pod prvotno opravilno številko. Vprašanja omenjenega značaja, če jih je treba predložiti sodniku, je vpisati v vpisnik R [§ 70., odstavek j1), st. 1.]. vprašanj, katera rešuje voditelj zemljiške knjige v lastnem področju, kot n. pr. ali je sklep že vročen, ni vpisati v noben vpisnik. Vloge glede vpisa zemljišč, ki doslej niso bila vpisana, se vpisujejo v vpisnik R; taka vloga dobi številko dnevnika samo, če so nanaša obenem tudi na vpis v vlož,ek, ki že obstoji. § 98. V dnevnik je vpisovati v posebne stolpce to-(e: 1. Zaporedno številko, ki jo dobi vloga v dnevniku [številko dnevnika]. Številke teko od pričetka do konca leta. 2. Dan, ko je prispela zemljiškoknjižna vloga v vložišče z dohodnim zaznamkom. 3. Ime stranke ali oblastva, ki je od njih prispela zemljiškoknjižna vloga, ih opravilno številko oblastva 4. Označbo zemljišča, na katero se zemljiškoknjižna vloga nanaša. Ce se nanaša vloga na več zemljišč, je navesti v stolpcu 4 samo ono zemljišče, ki je v vlogi navedeno prvo. 5. Dag sodniške rešitve. 6. Dan, ko se je izvršil vpis v zemljiški knjigi. 7. Osebe, ki se jim mora vročiti po § 133., št. 1. do 4 in 6. zzk. Ce spada zemljiškoknjižna vloga v druge in ne v zemljiškoknjižne spise, je vpisati v ta stolpec samo opravilno številko, pod katero je vloga rešena v pristojnem oddelku. 8. Dan, ko se je redno izvršila vročitev osebam, vpi sanim v stolpec 7. Ce gre za zemljiškoknjižne vloge, ki spadajo v druge, ne pa v zemljiškoknjižne spise, ostane ta stolpec prazen. 9. Eventualne pripombe, tako zlasti konec rokov, katerih potek mora voditelj zemljiško knjige nadzirati Po službeni dolžnosti, potem številke dnevnika za zemljiškoknjižne vloge, ki se nanašajo na isto zahtevanje, n. pr. pri rekurzih: številko dnevnika za izpodbijani zemljiškoknjižni sklep in Številko dnevnika za .rekurzno rešitev; pri odpisih: številko dnevnika za zaznambo odpisa, ki se je prva vpisala, a pri tej zaznambi številke dnevnika za odpis, ki se je izvršil pozneje itd. § 99. Starešina sodišča sme odrediti, da stolpca 4 ni izpolnjevati. Glede zemljiškoknjižnih vlog, ki spadajo v druge spise, se mora v stolpec 7 vedno vpisati poslovna številka teh spisov. § 100. (’) Glede zemljiškoknjižnih sodišč z večjim prometom sme odrediti predsednik apelacijskega sodišča, naj se v stolpcu 3 ob kratkem označi tudi predmet zemljiškoknjižne vloge, n. pr. zastavna pravica 20.000 Din za Markoviča Dušanovega Rada« ali nadzastavna pravica 2.000-— Din za Petroviča Jurjevega Nikolo na terjatvi •Jovanoviča Perovega Ilije v znesku 5.000-— Din«. (2) Prav tako sme od,rediti predsednik apelacijskeg sodišča, naj se vpisujejo v stolpec 4 vsa zemljišča, na katera se dotična zemljiškoknjižna vloga nanaša. § 101. f (') Zemljiškoknjižne vloge se morajo vpisovati v dnevnik točno v onem redu, ki je določen z dohodnim zaznamkom, in sicer vsaka vloga pod posebno številko. To velja tudi tedaj, če vloge ne reši zemljiškoknjižni sodnik. Vloge, ki so prispele istočasno [§ 93., odstavek (2)], je vpisati tudi pod posebno številko in označiti z zaznamkom istočasno s...«. ('-) Ce se je prezrlo vpisati zemljiškoknjižno vlogo v dnevnik ali pri zapisniku [službenem poročilu] prezrlo zahtevati dohodni zaznamek, se mora to naknadno storiti brez odlašanja. Ce ni dohodnega zaznamka, mora vložišče posvedočiti čas dohoda. (:‘) Ce se pokaže, da je dobila zemljiškoknjižna vloga, ki je pozneje prispela, ki se pa nanaša na isti vložek, številko dnevnika že prej in če dotični vpis v glavni knjigi še ni izvršen, je treba črtati številko dnevnika one vloge, ki je prispela pozneje, in opremiti vlogo z novo številko dnevnika, da se more iz vrstnega reda številk dnevnika brezpogojno razvideti, v katerem medsebojnem vrstnem redu so zemljiškoknjižne vloge, ki se nanašajo na isti vložek. Ce je-vpis že^izvršen, je postopati po § 114, odstavkih (5) in (3) zzk. § 102. Cim prispe zemljiškoknjižna vloga k voditelju zemljiške knjige, mora ta izpolniti stolpce 1 do 4 dnevnika. Nato mora postaviti številko dnevnika in poslednji dve številki letnice čitno, če le mogoče, z uporabo štampiljke na desno od dohodnega zaznamka. To označbo je postaviti tudi na vse prepise vloge in na priloge in rubrike vloge. S to označbo je opremiti pri čisto zemljiškoknjižnih vlogah tudi vse odpravke sklepa in potrdila o vročitvi, ki se nanašajo na sklep. C. Poročilo o knjižnem stanju (Uistrum). S 103. Čim so izpolnjeni stolpci 1 do 4 dnevnika, se primerja zemljiškoknjižna vloga s stanjem zemljiške knjige in se sestavi poročilo o knjižnem stanju. Obenem se poočiti številka dnevnika z navadnim svinčnikom, torej ne s tintnim svinčnikom ali barvnim črtnikom, na onem mestu zemljiške knjige, na katerem je treba izvršiti vpjs [plomba]. Plombe ni treba, če zemljišče ali pravica, na katero je treba izvršiti vpis, nista navedeni v zemljiškoknjižni vlogi in njenih prilogah ali če nista vpisani v zemljiški knjigi. § 104. (‘) Posledek primerjanja mora zapisati voditelj zemljiške knjige na zemljiškoknjižno vlogo ali na poseben list [poročilo o knjižnem stanju, okrajšano >pkst<]. To poročilo datira in okrajšano podpiše. (») V tem pogledu veljajo ta-le načela: 1. Primerjata se vobče samo zemljiškoknjižna vloga [predlog itd. ne glede na priložene listine] in knjižno stanje. Ce se ujemajo navedbe zemljiškoknjižne vloge s knjižnim stanjem, zlasti glede tega, da v zemljiški knjigi ni vpisov, ki v zemljiškoknjižni vlogi niso omenjeni, kt bi pa utegnili biti važni za rešitev, zadošča, da se Ugotovi posledek primerjanja tako, da podčrta voditelj zemljiške ’ knjige s pravokotnim znakom one navedbe v zemljiškoknjižni vlogi, ki se tičejo številke vložka, katastrske občine in imena lastnika zemljišča, odnosno drugih oseb, ki jih je upoštevati kot predhodnike [§ 21. zzk.J, dalje višino vpisanih terjatev itd. V takem primeru je v poročilu o zemljiškoknjižnem stanju napisati samo besede: >Se ujema«. 2. Če je oni, čigar pravico je treba utesniti, obremeniti, razveljaviti ali prenesti, po knjižnem stanju omejen v razpolaganju s pravico, se mora to izrečno poudariti [n. pr. če so vpisane na terjatvi, ki naj se izbriše, nad-zastavne pravice po § 58. zzk.]. Navesti je bistveno vsebino in obseg utesnitve. Če izhaja to popolnoma iz zemljiškoknjižne vloge same, zadošča napotiti v poročilu na zemljiškoknjižno vlogo. Isto velja tudi glede drugih vpisov, ki se nanašajo na pravico, ki jo je izbrisati [n. pr. odstop prvenstva, zaznamba odpovedi ali hipotekarne tožbe in podobno]. 3. Čc se zemljiškoknjižna vloga in knjižno stanje ne ■JeotAt«, je raztegniti pregled voditelja zemljiške knjige tudi o* listine, ki so priložene zemljiškoknjižni vlogi. V tem pricneru j« upoštevati tudi okolnosti, ki se podajajo iz iistta, ic navesti posledek tega primerjanja. 4. Zemljiškoknjižni načrti, seznamki oseb in drugi pripomočki se uporabljajo pri primerjanju samo, če je to po vsebini zemljiškoknjižne vloge potrebno, n. pr. če se že deljena zemljišča iznova delijo, če je treba rešiti prijavne liste katastrskega obiastva, s katerimi se prijavljajo izprememoe kulture, dalje če je sosednje zemljišče ali gospodujoče ali služeče dobro vpisano v drugi javni knjigi in je treba obvestiti zemljiškoknjižno sodišče po § 52 o tej izpremembi. 5. Če bi utegnila rešitev zemljiškoknjižne vloge imeti za posledico otvoritev novega vložka v zemljiški knjigi, ki jo vodi isto sodišče, se mora navesti v poročilu o knjižnem stanju tudi številka, ki jo naj dobi novi vložek. 6. Če se sklicuje zemljiškoknjižna vloga na druge spise ali listine, ki so pri sodišču, je ugotoviti pravilnost ali nepravilnost teh navedb v poročilu o zemljiškoknjižnem stanju ali na jasno vidnem mestu zemljiškoknjižne vloge. 7. Če se sklicuje vpis po § 5. zzk. na listine in je po prednjih odredbah potrebno, da se navede vsebina vpisa, zadošča, da napoti voditelj zemljiške knjige na listine in da priloži te listine zemljiškoknjižni vlogi, če se da to lahko storiti. 8. Če je kaj zemljiškoknjižnih vlog, ki še niso bile rešene in so zbog tega vpisane plombe [predhodne plombe] v zemljiško knjigo, se morajo navesti te zemljiškoknjižne vloge s tem, da se navedejo njih številke dnevnika. 9. Če glede na § 103., poslednji odstavek, plombiranja ni bilo, se mora to v poročilu o zemljiškoknjižnem stanju vedno navesti. (3) Glede podrobnosti pri primerjanju se opozarja zlasti na to-le: 1. Popisni list je treba pri primerjanju vedno pregledati. Vpisi v popisnem listu, ki bi utegnili biti važni za zemljiškoknjižno vlogo, se morajo navesti, n. pr. zaznambe odpisa, razlastitve, uvedbe agrarnega postopanja itd. Če gre za izpremembe lastnine, je treba navesti zemljišče. 2. Pri prošnjah za odpis je pregledati, ali je odcepljeni del gospodujoče dobro glede kakšne zemljiške služnosti. V tem primeru je navesti v poročilu služeče dobro; če pa j® zemljišče, ki ga je odpisati, ali od katerega je treba kaj odpisati, služeče dobro, se mora navesti tudi gospodujoče dobro. 3. Pri izpremembi lastnine z vknjižbo ali predznam-bo je navesti prvega zastavnega upnika [§ 133., št. 6. zzk.]. Pri tem je treba paziti na izpremembe vrstnega reda zastavnih pravic, ki so nastopile zbog odstopa prvenstva ali zbog vpisov, izvršenih v vrstnem redu neke zaznambe. 4. Če je treba izvršiti prenos deleža kakega solastnika, se mora paziti na to, ali so osebe istega imena že vpisane kot solastniki. Če se razvidi pri pregledu zbirke listin in predhodnih spisov, da je oni, v čigar korist je treba izvršiti izpremembo lastnine, istoveten s kakim solastnikom, ki je že vpisan v zemljiški knjigi, je treba to navesti v poročilu o zemljiškoknjižnem stanju. 5. Kolikor je po predpisih državljanskega zakonika dopustno, da razpolaga lastnik s hipoteko, vpisano na njegovem zemljišču, je ugotoviti, ali je lastnikova pravica razpolaganja omejena [n. pr. z zaznambo izbrisne obveznosti]. 6. Svojstvo zastavne pravice kot skupne hipoteke je vedno navesti. Če je treba skupno hipoteko izbrisati v glavnem vložku, a naj hipoteka ostane glede drugih vložkov v veljavi, se morajo navesti tudi knjižni predhodniki, če se je prenesla terjatev po zaznambi skupne zaveze na drugega in če je treba to navesti zaradi obvestitve sodišča, pri katerem naj se vodi novi glavni vložek. 7. Pri opravičbi ali izbrisu predznambe je upoštevati, ali so nastopile izpremembe v stanju zemljiške knjige, n. pr. pri opravičbi predznambe: izbris vpisa zoper prejšnjega lastnika; pri izbrisu predznambe: izbris vpisov, ki so se izvršili glede na predznambo [§§ 56. in naslednji zzk.]. 8. Pri prisilnih upravah ali prisilnih dražbah je navesti, ali je za terjatev, ki jo je treba izterjati, že vknji-žena zastavna pravica [§ 109. zzk.]; dalje je ugotoviti, ali je takšna izvršba že v teku, pri prisilnih upravah pa, ali ni po stanju zemljiške knjige izključeno, da se vodi takšna izvršba, n. pr. zbog pravice užitka, prepovedi obremenitve itd. [§ 83. izvršilnega postopnika], pri prisilnih dražbah, ali niso v poslednjih šestih mesecih izbrisane zaznambe, ki se nanašajo na dražbo [§ 165., št. 3. izvršilnega postopnika]. Pri prisilni upravi na delež enega solastnika se morejo navesti tudi ostali solastniki [§ 81., odstavek (*) izvršilnega postopnika]. § 105. Poročilu o knjižnem stanju priloži voditelj zernljišKe knjige prejšnje spise, ki bi utegnili biti potrebni sodniku za rešitev. Če gre za rekurze zoper zemljiškoknjižne odločbe, se morajo prejšnji spisi vedno priložiti! Dalje mora voditelj zemljiške knjige ugotoviti, ali je navedba o številu odpravkov in rubrik v dohodnem zaznamku točna in ali je zemljiškoknjižna vloga opremljena s predpisanimi kolki. Nato mora predložiti zemljiškoknjižno vlogo sodniku. Kolikor je določeno, da pripravi uradnik zemljiške knjige osnutke sodniških rešitev, mora voditelj zemljiške knjige hkratu predložiti tudi osnutek rešitve in ga podpisati. P. Reševanje po zemljiškoknjižnem sodniku. § 106. (‘) V reševanj‘u zemljiškoknjižnih vlog veljajo od* redbe §§ 103,. do 111. »k. • . * (-) Sodnik presoja zemljiškoknjižno vlogo s prilogami na podstavi poročila o knjižnem stanju. (3) Ni smatrati za nedopustno predhodno odločbo po § 105., odstavku (*) zzk., če pozove sodnik stranko ustno ali telefonskim pdtem, naj popravi v zemljiškoknjižni prošnji v kratkem roku očividne pismene pogreške ali naknadno prinese priloge, ki pomotoma niso bile predložene, in podobno. § 107. Če ugotovi sodnik, da je vloga, ki se mu je predložila, zemljiškoknjižna vloga, da se pa ni postopalo pred-pisno v vložišču ali se vloga ni vpisala v dnevnik ali ne vpisala plomba v glavno knjigo, mora odrediti, česar treba. Smiselno je postopati, če se je ravnalo z vlogo pomotoma, kakor da je zemljiškoknjižna vloga. Nalog, naj se izbriše plomba, mora dati sodnik vedno pismeno. § 108. Če je vložena zemljiškoknjižna vloga brzojavnim potepi, je odložiti reševanje za.tri dni po izteku roka, ki je določen za predložitev dotične pismene vloge, ali če tak rok ni določen, za tri dni potem, ko je brzojavka prispela k sodišču. V tem pogledu veljajo natančnejše odredbe § 185. civilnega pravdnega postopnika. Če se pismena vloga v tem času ne vloži, je odrediti izbris plombe, ki je morda vpisana v glavni knjigi, in se druga uaredba ne izda. § 109. (*) Pri sestavljanju izvirnega sodniškega sklepa je upoštevati, da se mora voditelj zemljiške knjige pri vpisovanju v glavno knjigo točno držati izrazov sodniškega sklepa [§ 125.]. Zato je treba paziti na zakonske predpise v obliki in vrsti knjižnih vpisov. (3) Potemtakem mora obsegati zemljiškoknjižni sklep zlasti: 1. Označbo katastrske občine in vložka, v katerega je treba vpisati. Če obsega isti vložek več zemljiškoknjižnih teles [§ 87., odstavek (“) zozk.], je označiti tudi zemljiškoknjižno telo. Prostorne meje bremen [§ 12. zzk.], ki morda obstoje, se morajo navesti; prav tako se morajo točno označiti deleži solastnine in tudi knjižni vpisi, na katere se nanaša odrejeni vpis. 2. Listino, sklep, zapisnik, prijavni list katastrskega oblastva ali drugo podstavo za vpis z navedbami, ki so potrebne, da se ugotovi istovetnost. Listine je ob kratkem označiti z napotkom na njih vsebino [n. pr. kupna pogodba, zastavodajna listina itd.] kakor tudi z dnem, ko so se sestavile. Če je več listin enake vrste, se morajo označiti te listine, kolikor je to potrebno, tudi še z drugimi znamenji, s katerimi se omogoča razlikovanje med temi listinami. Če se odredi z istim sklepom več vpisov, je navesti glede vsakega vpisa, katera listina je služila vpisu za podstavo. Priporoča se, da se označijo listine s črkami, n. pr. priloga A, priloga B itd. To je smotrno, ker je moči uporabljati to kratko označbo v odredbi o vročitvi. 3. Pravico ali činjenico, ki jo je treba vpisati, in sicer z besedami, ki jih je uporabit pri vpisovanju. 4. Osebe, ki jih je vpisati. Prebivališča (sedeža) fizičnih ali jurističnih oseb ni navesti v sklepu samem. Netočnim dodatkom, kakor n. pr, ^starejši«. > mlajših. »sen.*, »jun.« se je izogibati. Če bi bilo potrebno, da se razlikuje med več osebami, se mora to storiti z drugimi znaki, n. pr. s popolno navedbo očetovega imena ali z navedbo rojstnega leta. V odredbi za vročevanje je navesti tudi naslove [prebivališče, sedež). 5. Z zakonom določeno označbo vpisa [vknjižba, predznamba, zaznamba, poočitba, izbris] kakor tudi ugotovitev, da se vpis dovoljuje ali če se sklep izda po službeni dolžnosti ali na zaprosilo drugega sodišča, da se vpis odreja. 6. Naredbo, da je izvršiti vpise, ki se nanašajo na vrstni red zemljiškoknjižne vloge ali na njegovo rešitev [istočasnost več zemljiškoknjižnih vlog, zaznamba zavrnitve, zaznamba rekurza]. 7. Odredbo o vročitvi sklepa in navedbo onih oseb, ki jim je vročiti izvirne listine in druge priloge. Semkaj spadajo tudi posebne priobčitve, določene za katastrsko in davčno oblastvo. Če je potrebno, se sme navesti tudi to, komu je vročiti sklep v lastne roke. Če gre za vročitve pooblaščencem, je navesti ime pooblastilen, pri vročitvah oblastvom in uradom opravilno številko njih spisa, polikor se to da ugotoviti. Pri vročitvah državnemu pravobranilstvu je navesti upravno stroko ali fond ali razlog, zakaj se državno pravobranilstvo obvešča. Če je dovolilo zemljiškoknjižni vpis drugo in ne zemljiškoknjižno sodišče [§ 104., odstavek ('-) zzk.], je načeloma vzeti odredbo o vročitvi v sklep zemljiškoknjižnega sodišča. Sodišče, ki je dovolilo vpis, mora priobčiti v zaprosilu za knjižni vpis imena in naslove oseb, ki jih je obvestiti. Pri zaznambah v izvršilnem postopanju ni treba vzeti odredbe o vročitvi v sklep zemljiškoknjižnega sodišča. (3) Po § 133., št. 4. zzk. se sme odločba, s katero je dovoljen vpis zoper pooblastilca, vročiti poooblaščencu namesto pooblastilcu samo, če je poblastitev dokazana s pooblastilom, ki ustreza pogojem § 36. zzk. Zalo ne zadošča, da je pooblastitev dokazana s pooblastilom, ki ni overovljeno, ali da je dokazano s tem, da se vročitev pooblaščencu predlaga v prošnji, ki jo je podpisal pooblastilen in ki ni overovljena. Toda obvestitev pooblaščenca poleg obvestitve pooblastilca se sme predlagati brez overovitve. To je koristno, ker je moči pozvali pooblaščenca, če se pojavijo težkoče glede vročitve, da priobči točni naslov. (*) Če je treba obvestiti oblastvo ali urad iz veti razlogov, mu je vročiti sklep v tolikih odpravkih, kolikor je razlogov za obvestitev. N. pr. katastrskemu oblastvn je poslati toliko odpravkov, kolikor katastrskih občin je treba upoštevati. [§ 159.] (3) Če se zemljiškoknjižni vlogi deloma ugodi, deloma pa se vloga zavrne, je treba oni del sklepa, s katerim se je predlogu ugodilo, vidno >čiti od dela, s katerim se je predlog zavrnil, in post j označiti oni del predloga, čigar zavrnitev je treba v .emliiški knjigi zaznamovati. § noče je stanje lastninskega lista nepregledno, sme sodnik, ko rešuje zemljiškoknjižno vlogo, ali na podstavi službenega poročila voditelja zemljiške knjige, po službeni dolžnosti odrediti, da se spoje deleži solastnine pod najmanjšim skupnim imenovalcem. O tem ie udeležence obvestiti. § 111. (l) Ce spada v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča samo izvršitev vpisa, ki ga je dovolilo drugo sodišče [§ 104., odstavek (s) zzk.j, sme odrediti zemljiškoknjižno sodišče izvršitev knjižnega vpisa tako, da upo rabi za izvirnik in za odpravke svojega sklepa štampiljko in da se pritisne ta štampiljka tudi na odpravke sklepa, ki ga je izdalo drugo sodišče. Ta štampiljka ima naslednje besedilo: »D ržavni grb. Izvršilna nar ed b a zemljiškoknjižnega sodišča. Ta zemljiškoknjižni vpis je izvršiti. Vpisna taksa v znesku..........Din.....p je plačana s kolki. Sresko sodišče v Imotskem, odd. III., dne.....................193 ...«. Odtisku štampiljke je dodati potrebne dopolnitve, zlasti tudi, kolikor ne gre za zaznambe v izvršilnem postopanju, imena oseb, ki jim je sklep vročiti. Ce ni priložena listina ali prepis listine, določen za zbjrko listin ali za obvestitev davčne uprave, odredi zemljiškoknjižno sodišče zaprošeni vpis in zaprosi sodišče, ki je'zaprosilo za izvršitev vpisa, da pribavi potrebne listine ali prepise listin. (*) Listino je smatrati za podstavo vpisu samo, če se opira vpis neposredno na to listino, ne pa, če je vpis samo nujna posledica drugega sodniškega sklepa ali če se z vpisom tak sklep samo izvede. Zato ni potrebno, da se predložijo listine ali prepisi listin, če gre za dovolitev prisilne uprave in knjižno zaznambo prisilne uprave [§§ 80., 325. izvršilnega postopnika (ip.)j, izbris te zaznambe [§ 105. ip.], dovolitev prisilne dražbe in zaznamba dovolitve prisilne dražbe [§ 109. ip.], vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve po §§ 117. in 335. ip., izbris te zaznambe [§ 150. ip.], zaznamba dražbenega naroka [§ 135. ip.], zaznamba domika [§§ 144. in 161. ip.], zaznamba, da se je domik odrekel [§ 146. ip.], zaznamba sodne odobritve predloga za prevzem zemljišča ali odklonitve te odobritve [§ 165., št. 1. ip.], izbris knjižnih zaznamb, ki se nanašajo "na ustavljeno dražbeno postopanje [§ 170. ip.], vknjižba zahteve do povračila v primeru § 185. ip., vknjižba lastninske pravice za kupca na dražbi, izbris zaznamb dražbenega postopanja [§ 199., odstavek (*) ip.], kakor tudi izbris bremen in pravic, ki so vpisane na prodanem zemljišču, pa jih kupec ni prevzel [§ 199., odstavek (3) ip.], zaznamba prenosa v izterjavo terjatve, ki je vpisana v zemljiški knjigi [§ 270., odstavek j1) ip.], knjižni prenos knjižne terjatve, ki je prenesena, da jo prejme upnik namesto plačila, kakor tudi izbris zastavne pravice, ki je vpisana v korist zahtevajočega upnika po § 278., odstavku (2) ip. (3) Toda glede na važnost navedenih sklepov za promet z zemljišči se vendar priporoča, da se priloži v primerih §§ 185. in 199. ip. zemljiškoknjižnim spisom tudi en odpravek sklepa, s katerim se je vpis dovolil, in sicer tudi tedaj, če je izvršilno sodišče obenem tudi zemljiškoknjižno sodišče. (4) Za zbirko listin se mara predložiti prepis izvršilnega naslova, če gre za: osnovo prisilne zastavne pravice z vknjižbo zastavne pravice [§ 71. ip.], zaznambo izvršnosti terjatve, zastavno zavarovanje [§ 72. ip.], vknjižbo zastavne pravice za izvršno terjatev v vrstnem redu zaznambe dovolitve prisilne dražbe [§ 171. ip.], vknjižbo zastavne pravice za izvršno terjatev na knjižno zavarovani terjatvi ali zaznambo izvršnosti [§ 263. ip.], predznambo zastavne pravice kot izvršbo v zavarovanje [§ 325. ip.]; nadalje se mora predložiti za zbirko listin prepis izvršilnega naslova z listinami, ki so morda potrebne za dokaz predhodnikov po § 22. zzk. Ce gre za knjižne vpise zaradi izvršbe zahtevkov, ki merijo na osnovo, prenos, utesnitev ali razveljavitev knjižne pravice po § 304. ip. § 112. Sklep, ki ga je izdati o zemljiškoknjižni vlogi, se mora glasiti po možnosti dobesedno tako, kakor naj se glasi vpis. Zato se glasi sklep, če se prošnji ugodi, praviloma tako-le: »V zemljiškoknjižnem vložku št katastrske občine ...... je dovoljen naslednji vpis: Na podstavi se vknjiži [se predznami, se za- znami, se izbriše, se poočiti].............«. § 113 (‘) Če so priloženi za vse potrebne odpravke prepisi prošnje ali rubrike, ki obsegajo predlog v obliki, določeni za sklep, torej predlog za sklep, ki je jasno in ustrezno sestavljen, in razen tega tudi še vse ostale navedbe, ki jih morajo obsegati odpravk^ zemljiškoknjižnih sklepov, sme sodnik odrediti, da se napravijo odpravki zemljiškoknjižnega sklepa z uporabo obče štampiljke za dovolitve s tem-le besedilom: »D ržavni grb. Sklep. Sodišče ugodi temu predlogu. Stroški predlagatelja se odmerjajo na..............Din .... p. Sresko sodišče v Koprivnici, odd. II., dne......................193 ...« (2) Stranka sme zapisati prepis prošnje ali osnutek sklepa tudi na prazno stran listine, ki služi za podstavo knjižnemu vpisu. V tem primeru nadomešča odpravek, napravljen s tem, da se odtisne štampiljka, obenem tudi potrdilo o vpisu na listini. (*) S štampiljko se smejo napraviti odpravki samo, če je to sodnik izrečno odredil s tem, da je na izvirnik sklepa zapisal kratico »št.« [štampiljka]. Ni dopustno, da se sestavi izvirnik sklepa v okrajšani obliki tako, da se navede samo obrazec, n. pr. »Ugodeno, zk. obrazec,- št stroški . . . ., datum, podpis«; dopustno pa je, da se vzemo v izvirnik sklepa deli p,redloga s pomočjo oklepajev, n. pr. [iz predloga] [[iz predloga]], in sicer -zlasti tedaj, če obsega vloga popolni osnutek sklepa. E. Izvrševanje. § 114. (*) Predpis! o izvrševanju vpisov so obseženi zlasli v §§ 112. do 115. zzk. (2) Rešitve po zemljiškoknjižnih vlogah in rešitve, ki so same po sebi zemljiškoknjižne vloge [§ 88.], se izroče, preden se napravijo odpravki, voditelju zemljiške knjige v izvirniku, da jih vpiše v dnevnik in izvrši do-tične vpise v zemljiški knjigi. (3) S predajo izvirnika je dan voditelju zemljiške knjige pismeni nalog, ki je potreben po § 112., odstavku 1. zzk. Ce je rešilo vlogo zemljiškoknjižno sodišče, toda je ni rešil zemljiškoknjižni sodnik, marveč drug sodnik, ni potrebno, da zemljiškoknjižni sodnik kaj odredi. Odločbe drugih sodišč, zlasti odločbe sodišč druge in tretje stopnje se ne izvrše takoj v zemljiški knjigi, marveč je počakati odločbe zemljiškoknjižnega sodnika. (4) Voditelj zemljiške knjige mora dobiti načeloma vsako zemljiškoknjižno vlogo, in sieer neglede na to, ali se mora izvršiti kak vpis v zemljiški knjigi ali ne. §115. (*) Izrečni nalog, da se mora predati zemljiškoknjižna vloga voditelju zemljiške knjige, je treba dati samo glede zemljiškoknjižnih vlog, ki spadajo v druge spise. Za tak nalog zadošča naredba: Zemljiška knjiga,;, ki se postavi ob rešitev. (2) V izjemnih primerih utegne biti namenu prikladno, da se izrečno odredi, naj se vroče voditelju zemljiške knjige zemljiškoknjižne vloge, ki jih je rešil zemljiškoknjižni oddelek, to pa zlasti tedaj, če zemljiškoknjižna vloga sicer nima za posledico vpisa v glavni knjigi, toda se vendar mora vpisati v dnevnik [n. pr. ob rekurzu, ki ga ni zaznamiti v zemljiški knjigi]. 116. č) Zemljiškoknjižne vloge je izročati voditelju zemljiške knjige praviloma neposredno. Po prejemni pisarni je poslati vlogo samd, če še nima dohodnega zaznamka vložišča, kateri zaznamek je odločilen za določitev vrstnega ,reda. Izročitev po vložišču se mora izrečno odrediti. (2) Zemljiškoknjižno vlogo je treba poslati preko vložišča, če se z vlogo ni ravnalo po predpisih ali če se mora izvršiti vpis po službeni dolžnosti v zemljiški knjigi istega sodišča [n. pr. ko gre za oklice o uvedbi konkurza ali o uvedbi postopanja za prisilno poravnavo izven konkurza, sklepi o izbrisu zanambe maloletnosti po zemljiškoknjižnem sodišču itd.], dalje, če je za rešitev zemljiškoknjižne vloge odločilen drug vrstni red in ne oni, ki se določa po trenutku, ko je predlog prispel [n. pr. v primeru § 119., odstavka (3), št. 3.]. § 117. Ce smatra sodnik, da bi utegnil voditelj zemljiške knjige dvomiti, na katerem mestu in s katerimi besedami naj $e izvrši odrejeni vpis, mora dati pismeno vsa potrebna navodila. § 118. (') Cim je prejel voditelj zemljiške knjige zemljiškoknjižno vlogo, mora najprej pregledati, ali ni vloga le vpisana v dnevniku in ni eventualno potrebna plomba že postavljena v zemljiško knjigo. (*) Nato mora izpolniti stolpec 5 dnevnika in kolikor ni sodni starešina za čisto zemljiškoknjižne vloge odredil drugače [§ 99.j, tudi še stolpec 7. § 119. (') Če je odrejen izbris plombe, jo voditelj zemljiške knjige prečrta z navadnim svinčnikom in postavi poleg nje datum in svoj skrajšani podpis. Zemljiškoknjižna vloga, ki je rešena, ne ovira več reševanja ke-snejših zemljiškoknjižnih vlog. Čim se izpolni stolpec 5, in če je izvršiti še kako vročitev, tudi še stolpec 8, je označiti zemljiškoknjižno stvar v dnevniku z označbo, da je dokončno rešena [z virgulo napisano z rdečim črtnikom]. (-) Če ni t.reha izvršiti vpisa v zemljiški knjigi in sodnik ni odredil, da se postavljena plomba izbriši [§ 107.], mora voditelj zemljiške knjige zaprositi sodnika, da odredi, česar treba. (3) Razen pri potnotnih vpisih v dnevniku [§ 107.] se mora plomba izbrisati: 1. Če vzame voditelj zemljiške knjige kak dopis na znanje brez nadaljnje rešitve, kakor tudi,pri brzojavnih vlogah v primeru § 108. 2. Če se prošnja za vpis zavrne in po zakonu ni treba zaznambe zavrnitve |§ 109., odstavek (-') zzk.]; to nastopi tedaj, če se je zavrnil predlog za knjižno zaznambo [razen primerov, označenih v § 109. zzk.] ali če sta vpisana dobro ali pravica, glede katerih se zahteva vpis, za drugo osebo, ne pa za ono, zoper katero bi se mogel na podstavi listine izvršiti. 3. Če je dovoljen knjižni vpis samo s pogojem, da se položi pri sodišču varščina, a se ta ni položila. To se more zgoditi pri prošnjah za zavarovanje po § 323., odstavku (-) ip. ali pri prošnjah za začasno odredbo s prepovedjo odsvojitve ali obremenitve po §§ 335., odstavku (2), in 339. odstavku (-’) ip. Če se varščina položi, se vpiše stvar ponovno v dnevnik. Vrstni red se torej ne ravna po trenutku, ko je predlog prispel. 4. Če se odredi o predlogu za ustavitev izvršbe, ki obsega predlog za izbris, predvsem zaslišanje, kakor tudi v podobnih primerih, n. pr. pri izbrisu predzna-movanih pravic. 5. Če gre za rekurze ali rekurzne odločbe in nt izvršiti vpisa. § 120. Kadar ni treba izvršiti vpisa v zemljiški knjigi in se je eventualna plomba izbrisala, izroči voditelj zemljiške knjige zemljiškoknjižno vlogo oddelku, v čigar dolžnost spada izdelava odpravkov. § 15*. (') Vpisi se izvrše v vsakem vložku po vrsti številk v dnevniku. V primerih, omenjenih v § 101., odstavku (*), mora izposlovati voditelj zemljiške knjige, če bi se mogel pojaviti kak dvom. sodnikovo naredbo. (") *--e J® kaj zemljiškoknjižnih vlog glede istega zemljiškoknjižnega telesa, ki so prispele prej ali isto.-časno, in ki so poočitene s plombo, ki pa še niso rešene, javi voditelj zemljiške knjige to sodniku in odloži vpis, dokler ne prispe sodnikova naredba. § 12?. Ko je vpis izvršen, se plomba prečrta z navadnim svinčnikom; v teh primerih ni treba pristavljati datuma in skrajšanega podpisa [§ 119., odstavek (')]. § 123. C) V nadpisu vsakega vpisa je navesti dan, mesec in leto, ko je prispela zemljiškoknjižna vloga v vložišče, kakor tudi njeno številko dnevnika. (2) Če naj se vrše vpisi po zemljiškoknjižnih vlogah, ki so prispele istočasno, in ki se tičejo istega zemljiškoknjižnega telesa, je vpisati poleg vsakega vpisa besede: Istočasno z . . . .« in številke dnevnika vseh ostalih vlog, ki so prispele ob istem času. (3) Če se nanaša vpis samo na lastninski delež enega solastnika, se sme ta zaradi lažjega pregleda navesti v nadpisu. (4) Če se moira označiti vložek kot glavni vložek ali sovložek, je dodati nadpisu besede »Glavni vložek« ali »Sovložek«. § 124. (‘) V glavno knjigo je vpisati samč bistven© vsebino knjižnih pravic. Če se ne da ta vsebina izraziti ob kratkem, je dopustno, sklicevati se v glavni knjigi na točno označena mesta v listinah, ki služijo za podstavo vpisu, in sicer s tem učinkom, kakor bi bila vpisana ta mesta v glavni knjigi sami. (2) Vpisi morajo biti dobro čitni, jasno razumljivi in morajo dobesedno ustrezati sodnikovemu sklepu in izdanim naredbam [§ 117.]. V vpis se ne sme sprejeti nič, kar po zakonu ne more biti vsebina zemljiškoknjižnega vpisa. § 125. Glede označanja oseb, ki naj se vpišejo, potem glede zemljiškoknjižnih teles, zemljišč in pravic, na katere se nanaša vpis, kakor tudi glede pravic, ki naj se vpišejo, je voditelj zemljiške knjige vezan na besede, ki so uporabljene v sodnikovem sklepu [§ 108. zzk.]. § 126. Listine, ki so podstava vpisu, je navajati po dnevu, ko so sestavljene, in če je to potrebno za razlikovanje od drugih listin, tudi še z drugimi primernimi označbami. Če ni podstava vpisu listina, ampak sodnikov nalog, je navesti ta nalog z označbo opravilne številke. § 127. - (*) Števila, s katerimi je treba označiti obseg pravice, ki naj se prvič vpiše, se izpišejo s črkami. To velja zlasti za denarne zneske, kolikor ne gre za zneske v drobižu [pare, santimi, pfenigi itd.]. (2) Če napotuje vpis na kak prejšnji vpis. v katerem so številke, ki jih je upoštevati, že izpisane s črkami, zadošča, da se navedejo v poznejšem vpisu števila s številkami. § 128. (*) Če naj se vpiše solastninska pravica po določenih deležih [§ 16. zzk.], je poočititi deleže s številkami, in sicer na desnem robu strani ali, kjer je posebna rubrika za pripombe, neposredno pred to rubriko. Pri predznamovanjn lastnine se mora to napraviti pri prvotni predznambi, čim se upraviči. O, Pri tem se smejo zbrati lastninski deleži god najmanjšim sfengnim imeogualceat- (3) Če je stanje lastninskega lista nepregledno, sme predložiti voditelj zemljiške knjige službeno poročilo po § 110., da se zbero deleži pod najmanjšim skupnim imenovalcem. § 129. Pri vpisovanju služnosti in realnih bremen se mora navesti vsebina in obseg pravice, ki jo je vpisati, kolikor mogoče določno; ni pa treba navajati denarne vrednosti. Če naj se omeje služnosti na določene prostorne meje [n. pr. pravica pešhoje, omejena na del parcele ali v določeni smeri], se morajo te meje točno označiti [8 12. zzk.]. § 130. Zastavna pravica se sme vpisati samo gK.de denarne vsote, določene po številkah. Ob terjatvah, od katerih je treba plačati obresti, se vpiše tudi višina obresti. Dopustne so kreditne iu kavcijske hipoteke ob pogojih § 14. zzk, 3 131. C) Ob vknjiževanju ali predznamovanju zastavne pravice na vsem zemljiškoknjižnem telesu ali na deležu enega solastnika, ne pa ob vpisovanju nadzastavne pravice, je poočititi znesek terjatve ali najvišji znesek ne samo s črkami [§ 127.], ampak tudi s številkami, in sicer v stolpcu bremenskega lista, ki je za to določen, ali če takega stolpca ni, na desnem robu strani. Na lem mestu je navesti ob periodičnih storitvah, kaj se mora storiti letno ali mesečno, in dodati beseda »letno«, »mesečno« in podobno. (s) Ob nadzastavnih pravicah je navesti znesek terjatve ali najvišji znesek ne samo z besedami [§ 127.], ampak tudi s številkami, in sicer na desnem robu prostora, ki je določen za vpis. Te številke je ločiti od ostalih delov vpisa s podolžno črto. V naslednjih vrstah vpisa se pod temi številkami ne sme nič pisati, § 132. (’) Ob vpisovanju v stolpcu, določenem za zneske, ni treba navajali valute posebej, če se glasč nadpis stolpca in vsi drugir zneski, ki jih je vpisati na dotični strani glavne knjige v ta stolpec, na dinarsko valuto. (2) Če se glasijo vpisi na eni strani bremenskega lista še sedaj na staro ali na tujo valuto, je potegniti ob vpisovanju zneska, ki se glasi na dinarsko valuto, v stolpcu za zneske, pod poslednjim vpisom dve zaključni črti, pod to pa postaviti označbo dinarske valute na način, ki je najbolj viden, najbolje s štampiljko. . (3) Če je pričeti novo stran bremenskega lista, ta stran pa ima še nadpis, ki se glasi na staro valuto, je postaviti označbo dinarske valute v nadpis, in sicer na način, ki je najbolj viden, najbolje s štampiljko. (4) Če gre za nadaljnje vpise, se sme postopati v primerih odstavkov (J) in (’) po odstavku (*). (4) Če se glasi vpis na drugo, ne pa na dinarsko valuto, je navesti tudi označbo valute v stolpcu, določenem za zneske. Ob tem kratice [Kč., Fr. itd.], niso dopustne. Enako je postopati, če se glasi glavnica terjatve na določeno vrsto denarja ali če se vrši vpis z navedbo določenega ključa za preračun [n. pr. tečaja]. V obeh primerih je pote-gniti v stolpcu za zneske po poslednjem prejšnjem vpisu dve zaključni črti. Če je treba izvršiti po tem vpisu vpis v dinarski valuti, je postopati po odstavku (-). § 133. Ce se vpis ne nanaša na vse zemljišče, marveč samo na solastninski delež, je navesti poleg solastnikovega imena in njegovega deleža tudi zaporedno številko, pod katero je izvršen vpis lastnine. Smiselno je postopati tudi ob nadzastavnih pravicah in drugih vpisih, ki se nanašajo na pravice, ki so se bile prej vpisale. § 134. Ob vknjiževanju ali predznaniovanju pravice do rabe, t. j. najemne ali zakupne pravice, ni treba navajati vsote v zavarovanje povračila škode, ki bi utegnila nastati do predpisih državljanskega zakonika [§ 19. zzk.]. | 135, Vknjižbe, predznambe, zaznambe in vpisi činjenic. ki jih je poočititi, se izvrše tako, da se vrstč druga za drugo. Vsak vpis je izvršiti tako, da ni nobenega prostora za dostavke. Zalo je treba neposredno pod poslednjo vrsto vpisa potegniti s črnilom vodoravno črto čez celo stran. Če pa se izvrši na istem listu na podstavi iste sodne odločbe več vpisov, se ti vpisi ne sinejo ločiti s tako vodoravno črto. § 136. Poedine vpise v vsakem listu glavne knjige je opremiti s tekočimi zaporednimi številkami. Vpisi pa, ki se vrše na podstavi iste sodne odločbe, se smejo označiti namesto z zaporednimi številkami s črkami [a, b, c...j. § 137. Ob vpisovanju pravic v korist več oseb se morajo vpisati imena upravičencev poleg označbe deležev, ki jim pripadajo, drugo pod drugim, in označiti s črkami po abecedi. 8 138. (') Če se nanaša vpis na prejšnji vpis v istem zemljiškoknjižnem vložku, je vpisati zaporedno številko prejšnjega vpisa, če za to nj posebnega stolpca [stolpec za pripombe], v obliki ulomka pod zaporedno številko novega vpisa, pred imenovalca pa postaviti črko »k«. če je prejšnji vpis na drugem listu vložka, je pristaviti tudi označbo lista. (2) Ob zaporedni številki prejšnjega vpisa je zapisali na isti način zaporedno številko poznejšega vpisa, pred to številko pa postaviti črko »v«. § 139. (') Kadar se vknjižuje izbris vknjižbe ali predznambe ali se briše predzuamba ali poočitena činjenica, je podčrtati v izbrisanem vpisu z rdečilom ono besedo, s kateao je označena vrsta vpisa (vknjižba, predznamba, zaznamba itd.). Prav to velja glede deleža ali zneska, ki je vpisan v dotični stolpec s številkami. Pri delnih izbrisih se uporabljajo pike namesto črte. (2) Če gre za prenos pravice, je enako postopati glede imena prejšnjega upravičenca. (3) Če v izbrisanem vpisu ni označbe vrste vpisa, se postavlja označba brisanja k oni besedi, s katero je označena bistvena vsebina vpisa. (*) Če je prenesena pravica, ki se briše, na koga drugega, je označiti brisanje tudi pri vpisu, ki se tiče tega prenosa. (‘) Če prestane glavni vložek ali sovložek skupne hipoteke kot tak, je podčrtati z rdečilom označbo »glavni vložek« ali »sovložek«. (®) Če se odpisujejo zemljišča od zemljiškoknjižnega telesa, je podčrtati z rdečilom dotične vpise v prvem oddelku popisnega lista. (7) Če se briše kateri omenjenih vpisov zbog rekur-za, je prečrtati črte ali pike s črnilom. 8 140. ,(’) V zemljiški knjigi se ne sme nič radirati niti kako drugače narediti nečitno [§ 114., odstavek (') zzk.]. (2) Če je storil voditelj zemljiške knjige ob vpisovanju pogrešek, a vpis še ni izvršen s tem, da je potegnil zaključno vodoravno črto, sme voditelj zemljiške knjige sam ta pogrešek popraviti na koncu vpisa, ne da bi izposloval za to nalog od sodnika [n. pr. »v drugi vrsti tega vpisa mora stati namesto »»Petrovič Predrag«« pravilno »Petrovič Prerad«]. (3) Če je vpis že izvršen s tem, da se je potegnila zaključna črta, predloži voditelj zemljiške knjige sodniku službeno poročilo, s katerim je ravnati v vložišču, dnevniku in glede plombe kakor z zemljiškoknjižno vlogo. Če pogrešek ne more imeti pravnih posledic, mora odrediti sodišče takoj po službeni dolžnosti, da se popravi. (4) Če bi utegnil imeti pogrešek pravne posledice, mora sodnik najprej zaslišati udeležence in odrediti, da se zazdami uvedba tega postopanja v zemljiški knjigi. Uvedba postopanja se zaznami na listu, na katerem se je izvršil pogrešeni vpis [§ 114,, odstavka (9) in (3) zzk.]. § 141. (') Če se vrše vpisi v glavno knjigo s pisalnim strojem, veljajo naslednje naredbe: 1. Kakor vobče v glavni knjigi, tako je tudi v tem primeru brezpogojno prepovedano vsako radiranje [§ 114., odstavek (') zzk.]. 2. Pogrešeni vpisi se smejo zmerom popraviti, preden se je potegnila zaključna črta, na način, uavedeti v § 140., odstavku (s)._ če pa gre za očitne pogreške v pisavi poedinih črk ali za okrnjene besede [slabo izpisane besede], zadošča, da prečrta voditelj zemljiške knjige s črnilom pogrešeno črko ali okrnjeno besedo in zapiše nad tem pravilno črko ali pravilno besedo in da postavi na robu svoj skrajšani podpis. Ta način popravljanja pa ni dopusten, če gre za pogreške v pisavi osebnih imen ali naziva stvari, in pri zneskih ali deležih, ki se morajo pisati s črkami ali številkami. (a) Vpisovanje v glavno knjigo s pisalnim strojem je dopustno samo po poprejšnji odobritvi ministra pravde na predlog apelacijskega sodišča. § 142. Ce je treba po zakonu opremiti odpravek s potrdilom o izvršenem vpisu [§ 61. zzk.], mora poskrbeti voditelj zemljiške knjige za to, da se mu odpravek predloži in sicer, če je treba, z nalogom onemu oddelku, ki je določen za izdelavo odpravkov. Zaznamke, s katerimi se mora opremiti odpravek odločbe o vrstnem redu po §§ 63. in 65. zzk. in §§ 2. in 3. zzd., mora napraviti voditelj zemljiške knjige na odpravek takoj, ko vrši vpis. § 143. (*) Ko je izvršil voditelj zemljiške knjige vpis, pregleda, ali so priloženi prepisi za zbirko listin in ali ustrezajo predpisom [§ 39.]. Če ni prepis priložen ali priloženi prepis ni uporaben, je obvestiti stranko z obvestilom po zk. obr. št. 15., da se izvirnik listine pridržuje [( 100., odstavek (J), stavek 2. zzk.]. (2) Obrazec, omenjen v odstavku (’), se glasi: »Ker ni predložen — uporaben — prepis listine: se je pridržal izvirnik za zbirko listin. Stranka sme dvigniti pridržano listino, čim prinese uporaben prepis. Če tega ne stori do 31. maja prihodnjega koledarskega leta, se bo smatralo, da se je odpovedala vrnitvi listine in da se strinja s tem, da se uveže v zbirko listin«. (3) Ta obrazec je priložiti izvirniku sodnega sklepa. Istočasno mora zaznamiti voditelj zemljiške knjige na sklepu, da se stranki, ki bi se ji moral vrniti izvirnik listine, vroča obvestilo, omenjeno v odstavku (1). § 144. (*) Prepise listin, ki jih je predložila stranka in ki so določeni za zbirko listin in za davčno oblastvo, je treba pregledati, ali se ujemajo z izvirnikom. Če je treba, se napravi toliko prepisov, kolikor se jih mora napraviti po službeni dolžnosti. Činjenico, da se prepis ujema z izvirnikom, mora voditelj zemljiške knjige po službeni dolžnosti overoviti [§ 100., odstavek (2) zzk.). (2) Neznatne pismene pogreške in krajša izpuščena mesta sme voditelj zemljiške knjige sam popraviti odnosno dodati, toda mora to potrditi na robu ali v zaznamku o overovitvi. (3) Po službeni dolžnosti je napraviti prepise, če jih ni predložila stranka: a) za davčno oblastvo, ki odmerja takse, b) po § 100. zzk. za zbirko listin, če mora iti prošnja, s katero se prosi za vpis pri več zemljiškoknjižnih sodiščih, z izvirno listino vred od enega zemljiškoknjižnega sodišča do drugega; c) po § 84., odstavku č), zzk., če stranka ne predloži prepisov listin, ki so potrebni, da se izvrše po službeni dolžnosti vpisi na podstavi zapuščinske razprave; č) po § 41., če se zbirka listin veže, toda ne ob vpisovanju. (*) Če stranka ne ustreže pozivu, naj plača takso, je to naznaniti davčnemu oblastvu [§ 38., odstavek 3. zakona o sodnih taksah]. (5) Ko se ovejavljajo prepisi, določeni za zbirko listin, ni treba navajati, iz koliko po] obstoji listina in kakšna taksa je plačana; zaznamek o overovitvi pa, ki se zapiše na prepis, določen za davču* oblastvo, mora tudi to omeniti. 145. Izvirnike in prepise, določene za zbirko listin, mora ipremiti voditelj zemljiške knjige, kolikor to še ni storjeno [§ 102.], s številko dnevnika in s poslednjima dvema številkama letnice in jih vložiti v zbirko listin. § 146. Potem potrdi voditelj zemljišKe knjige na izvirniku sodnega sklepa, da je vpis izvršen, in pristavi svoj skrajšani podpis; dalje izpolni stolpec 6 dnevnika in izroči zemljiškoknjižno vlogo mestu, določenemu, da izdela odpravke. F. Vročanje, hranjenje in uničevanje spisov. § 147. (') Vročanje v zemljiškoknjižnih stvareh se mora vršiti zlasti po predpisih §§ 132. do 134. zzk. (2) V zemljiškoknjižnih stvareh se vrši vročanje po službeni dolžnosti [§ 133. zzk.]. Pri čisto zemljiškoknjižnih vlogah nadzoruje vročanje voditelj zemljiške knjige, pri vlogah pa, ki so deli drugih spisov, oni pisarniški oddelek, kamor dotični spis spada. (3) Ko je izpolnjen stolpec 6 dnevnika, označi voditelj zemljiške knjige zemljiškoknjižne spise, ki spadajo v druge spise, kot dokončno rešene [§ 119., odstavek (')]. Pri čisto zemljiškoknjižnih vlogah je še pregledati, ali so vse odrejene vročitve v redil izvršene. Takšne stvari se sinejo torej označiti šele tedaj kot dokončno rešene, ko je izpolnjen stolpec 8. (*) Sodni starešina sme odrediti, da pregledaj voditelj zemljiške knjige vsak mesec vsaj enkrat, ali so vročitve izvršene in vročilnice vrnjene in da mu predloži o tem poročilo. V poročilu je treba navesti, ali se je vročitev pospešila v primerih, kjer se je pospešitev pokazala za potrebno. § 148. Za vročanje je odločilna odredba o vročitvi, ki jo je vzeti v sam sklep [§ 132. zzk.]. § 149. t1) Naslove oseb, ki se jim mora vročiti sklep, je vzeti načeloma iz zemljiškoknjižne vloge [§ 94. zzk.]. Če iz zemljiškoknjižne vloge niso razvidni, je pozvati stranko ali oblastvo, ki je zaprosilo vpis, naj priobči naslov v določenem roku. Ta rok je moči podaljšati samo iz važnih razlogov. Enako je ravnati, če se pokaže, da naslov, ki je naveden v zemljiškoknjižni vlogi, ni pravilen. (2) Poziv, naj se naslovi priobčijo, se ne smatra za nedopustno predhodno rešitev po § 105. zzk., ker se morajo udeleženci po § 133. zzk. obveščati po službeni dolžnosti. § 150. O Če se ne ugodi pozivu, izdanem po § 149., sme sodišče stranko, ki je opustila priobčiti naslov, prisiliti k temu po predpisih nepravdnega postopanja z denarnimi kaznimi ali zaporom ali pa odrediti vročitev skrbniku, če so za to pogoji, omenjeni v § 310. civilnega pravdnega postopnika Jcpp.], če ne ustrežejo oblaatva pozivu za dopolnitev ali popravo naslova, je poskrbeti po službeni poti, da izpolnijo svojo dolžnost. (2) S predpisom § 304. cpp. je urejeno postopanje samo ob vročanju strankam, ki je njih bivališče znano. Ker se smejo vročati po načinu, odrejenem v § 310. cpp., tudi spisi, ki se morajo vročiti v lastne roke, je po § 134. zzk. uporabljati odredbe § 310. cpp. tudi za vročanje zemljiškoknjižnih sklepov. (3) Ob vročanju skrbniku po § 310. cpp. se predpostavlja, da naslovljenčevo bivališče ni znano. To činje-nico mora dokazati stranka, ki je dolžna priobčiti naslov, ali pa jo ugotovi sodišče po službeni dolžnosti. . (*) Stroški skrbnika, postavljenega po § 310. cpp., se odmerijo na predlog skrbnika, toda se ne sme izreči, kdo jih povrni, ker se odredbe § 111. cpp. v nepravdnem postopanju ne dajo uporabljati. Če pa se postavi stranki skrbnik po predpisih nepravdnega postopanja za to, da najde in naznani naslov, je odrediti, da trpi stroške stranka, ki je opustila navesti naslov. (5) Ob postavljanju skrbnika je postopati po predpisih sodnega poslovnika. (“) Obveščanje strank v ovirah glede vročanja in pozivanje, naj se navede pravilni naslov ali naslov, ki ni naveden, se sme prenesti na zemljiškoknjižni pisarniški oddelek [zemljiškoknjižni urad]; nadaljnje ukrepe odredi sodišče. § 151. (‘) Če se vročitev ne more izvršiti, ker je naslovljenec odpotovul ali podobno, se mora ponoviti v primernem roku po službeni dolžnosti. Če je tudi ponovni poizkus vročitve brez uspeha, je postopati po § 150. (a) Če je naslovljenec umrl, je treba poizvedeti za zapuščinsko sodišče in vročiti dedičem, katerih dedna prijava je sprejeta, eventualno zapuščinskemu skrbniku. § 152. Če gre za vpise, ki se morajo izvršiti po službeni dolžnosti, je vzeti naslove najprej iz prejšnjih spisov, Če treba, je zanje poizvedeti po službeni dolžnosti. V skrbnikove roke je vročati samo, če se mora izvršiti vročitev v lastne roke. § 153. (l) Zemljiškoknjižni spisi se hranijo oddeljeno od zbirke listin, in sicer urejeni po številkah dnevnika za vsako leto. Toda spisi o pravnih sredstvih in o odpisih in pripisih se smejo hraniti pri prvem spisu, ki se nanaša na to stvar. V tem primeru je na mestih, kjer bi se morale poznejše vloge vlagati, vložiti liste, na katerih se kaže na mesto, kjer je prvi spis. C) Glede uničevanja zemljiškoknjižnih spisov in pripomočkov veljajo odredbe sodnega poslovnika. Ul. Posebne vrste postopanja, A. Delitveui načrti. § 154. Delitveni načrti, ki jih ni izdelalo katastrsko obla-stvo, morajo ustrezati sledečim pogojem: 1 Načrt, ki so ga izdelali pooblaščeni civilni inže-njerji in geometri [pravilnik ministrstva za finance št. 2433 z dne 1. maja 1924., »Služb, nov.c št. 125—XXVII. z izpremembami in dopolnitvami št. 7868 z dne 20. novembra 1926., Služb, nov.« št. 294—LXX11I, in št. 59.668 z dne 14. junija 1929., : Služb, nov.« št. 174—LXII] mora biti opremljen s službenim pečatom sestavitelja načrta in z navedbo oblastvene naredbe, s katero se je podelila sestavitelju načrta avtorizacija. Načrt, ki ga je izdelalo državno ali banovinsko obla-stvo, ki 'razpolaga z gradbeno-tehničnimi, kulturno-tehničnimi ali šumarsko-tehničnimi uradniki, mora biti opremljeno s potrdilom oblastva, da je načrt izdelan v področju omenjenega oblastva. Načrti, ki so jih izdelala druga oblastva, uradi ali korporacije po § 1., odstavku (-‘) zzd., morajo biti opremljeni s potrdilom, da so izdelani v namene lastnega področja oblastva, urada ali korporacije [čl. 201. pkat.]. Ta potrdila podpiše oni, ki je pooblaščen podpisovati službene spise biotičnega oblastva, urada ali korporacije, in poleg podpisa se pritisne nanje službeni pečat. Načrti, ki jih ni izdelalo katastrsko oblastvo, morajo biti odobreni po katastrskem oblastvu. Če se predlože zemljiškoknjižnemu sodišču brez te odobritve, jih vroči sodišče katastrski upravi v pregled in odobritev [čl. 34., odstavka (5) in (“), člena 200. in 201. pkat.]. Na kopijah načrta mora biti potrjeno, da se kopija popolnoma ujema z izvirnikom načrta [overovitev kopije]. Kopije načrtov morajo overavljati sestavitelj načrta [§ 1., odstavek (’), črka a) zzd.], odnosno katastrsko oblastvo, če je to izdelalo načrt [§ 1., odstavek (J), črka b) zzd.], odnosno oblastvo, urad ali korporacija, katerih uradnik je izdelal načrt [§ 1., odstavek (*), črka c), odstavka (2) in ("), zzd.]. 2. Načrt ali priloga načrta mora obsegati: a) dan snemanja; b) uporabljeno merilo; c) ime katastrske občine, številko lista katastrskih načrtov, številke zemljišč, ki se jih tiče izprememba, iu sosednjih zemljišč, kolikor so na načrtu predočena [začrtana], ter vrsto kulturo in namembo [§ 164.]. č) delitveno tabelo, v kateri se vzporeja staro in novo stanje zemljišč, izpremenjenih glede lastnine in površine; d) ugotovitev, da so delitvene Črte [meje] označene s trajnimi vidnimi znamenji po predpisih zkat. [člena 10.] iu na način, predpisan v pravilniku o katastrski izmeritvi, III. delu, št. 1433 z dne 15. januarja 1930. e) ugotovitev, da se ni prestopila r^eja največjega dovoljenega odstopka, določenega s členom 167. pkat.; f) ugotovitev, da je izvršil meritev na licu mesta sam sestavitelj načrta ali njegov kvalificirani pomočnik; g) ugotovitev, da je meritev izvršena vpričo udeležencev; h) d»*> izdaje in podpis sestavitelja načrta. § 155. (‘) Snemanje in vrisavanje se mora vršiti po tehnn*-nih predpisih, ki veljajo za poslovanje katastrskih obla-stev. V načrtu je zlasti predočiti izpremenjena ali novo nastala zemljišču v neposredni zvezi z zemljišči, ki so ostala neizpremeujena, toda v merilu zemljiškoknjižnih načrtov; odcepljene dele je označiti s številkami. Novo nastala zemljišča se označijo z rdečim tušem. Da se predočijo jasneje, se srne uporabiti katerokoli večje merilo, ki mora biti označeno s številkami in v načrtu dosledno uporabljeno. (a) Ce se opazijo v predočbah mej odcepljenega dela, ki so ostale v naravi neizpremenjene, pogreški, se poočitijo ti pogreški s tem, da se prečrtajo nepravilne mejne črte z rdečim poševnim križcem, pravilna črta pa se potegne s črnim tušem. Na načrtu ali na prilogi posvedoči sestavitelj načrta, da so stranke glede vrisanih mej edine in da se ni izvršila izprememba mej, ki obstoje v naravi. To posvedočitev podpišejo sestavitelj načrta in tudi stranke. (3) Preizkus izmere in načrta v tehničnem pogledu spada v dolžnost katastrske uprave. § 156. (1) Priložene kopije načrta [§ 1., odstavek (5) zzd.] morajo biti v skladu z načrtom [§ 154., št. 1., poslednji odstavek]. Za kopijo, določeno za zbirko listin, se uporablja samo prosojno platno ali prosojni papir. (a) Če so ugotovljeni v prikazovanju v katastrskih načrtih pogreški, je priložiti kopijam tudi prepise izjav strank, navedenih v § 155., odstavku (a). Ti prepisi morajo biti overovljeni po sestavitelju načrta in so oproščeni taks. . § 157. Oblastva, uradi in korporacije, ki niso omenjeni v § 1., odstavku (*) zzd., ki pa želijo, da bi se proglasili delitveni načrti, izdelani po njih uradnikih za namene lastnega službenega področja, po § 1., odstavku (a) zzd. za prikladne, da služijo za osnovo zemljiškoknjižnim delitvam, predlože dotični predlog ministrstvu za finance in morajo ob tem dokazati, da dajejo uradniki, ki izdelujejo za oblastvo, urad ali korporacijo delitvene načrte, po svoji tehnični izobrazbi dovolj jamstva, da ustrezajo njih delitveni načrti predpisom. B. Soglašanje meil zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom. 1. Obče odredbe. § 158. (*) Zemljiški kataster in zemljiška knjiga se morata vzdrževati v trajni soglasnosti. V ta namen priobčuje zemljiškoknjižno sodišče katastrski upravi v tridesetih dneh vse izpremembe, izvršene v zemljiški knjigi, kakor tudi vse izpremembe, za katere je drugače službeno zvedelo, ki pa le tičejo predmeta zemljiškega katastra. Prav tako in v istem roku mora priobčevati katastrska uprava zemljiškoknjižnemu sodišču vse izpremembe v katastru, ki se tičejo spisov, obseženih v zemljiški knjigi, v zemljškoknjižnih načrtih in seznamkih zemljišč I. in II. Priobčevanje katastrski upravi se vrši z neposrednim vročanjem sodnih odlokov katastrski upravi, priobčevanje zemljiškoknjižnemu sodišču pa z vročanjem prijavnih listov po katastrski upravi preko pristojne davčne uprave. (a) Izpremembe, o katerih je obveščati katastrsko upravo, so n. pr. odpisi in pripisi, delitve in spajanje zemljišč, popravki katastrskih načrtov, izpremembe napisov popisnega lista [§ 13.], izpremembe glede lastninske pravice itd. (’) Končna izvedba v katastru se vrši praviloma šele, ko je dospel odlok zemljiškoknjižnega sodišča h katastrski upravi [čl. 200., odstavek 4.. in § 201., odstavek 3. pkat.]. Radi tega je treba ob\eščati katastrsko upravo o izpremembali ne samo tedaj, če se te izvedejo po predlogu stranke, ampak tudi, če gre za naredbe, s katerimi se rešujejo prijavni listi. (4) Katastrsko upravo je obvestiti tudi tedaj, če zve sodišče ob vršitvi službenega posla, ki ni zemljiškoknjižno službeno opravilo, n. pr. pri motenju posesti, ob zapuščinskih razpravah, prisilnih dražbah in podobno, da se dejansko posestno stanje ne ujema z zethljiškim katastrom [čl. 34. pkat.]. § 159. Katastrski upravi je poslati toliko odpravkov sklepa, kolikor je upoštevati katastrskih občin. Če se nanaša izprememba tudi na zemljišča, ki ne ležijo v katastrski občini, za katero se vodi zemljiška knjiga, se mora navesti ta okolnost, kolikor je ni razvideti iz ostale vsebine sklepa, v odredbi vročitve [§ 132. zzk.], pri čemer je navesti številke zemljišč in katastrskih občin. Odpravkom, določenim za katastrsko upravo, je priložiti kopije, ki se morajo sodišču eventualno predložiti po § 1., odstavku (a) zzd. 2. Prijavni listi, § 160. (') Katastrska uprava mora obveščati zemljiškoknjižno sodišče s prijavnimi listi o vseh izprernembah. ki se nanašajo: 1. na obseg katastrske občine; 2. na osebo ali ime lastnika; 3. na označbo, namembo ali kulturno vrsto zemljišč; 4. na predočevanje zemljišč v katastrskih načrtih; 5. na površino [§ 15.]. (a) Če se mora izpremeniti zbog prijavljene izpremembe tudi črtež zemljiščnih mej v zemljiškoknjižnih načrtih, je treba priložiti tudi kopijo katastrskega načrta, če pa se morajo izvesti izpremembe v zemljiškoknjižnih načrtih dveh sodišč [§ 82.], tudi še drugi primerek prijavnega lista in drugo kopijo katastrskega načrta za drugo sodišče. (’) Izpremembe, ki nastajajo z osnavljanjem novih cest, železniških prog in vodopravnih objektov in ki so naštete v členu 139. pkat., se vpisujejo v posebne prijavne liste. Take prijavne liste sestavi katastrska uprava samo tedaj, če je sama te izpremembe ugotovila. Oblastva, označena v § 1., odstavku (*), črki c), civilni geometri in civilni inženjerji in oblastva, uradi in korporacije, omenjeni v § 1., odstavku (a) zzd., so dolžni, da sestavijo sami take prijavne liste za svoje izmeritve [čl. 239. pkat.]. § 101. Če imajo izpremembe v obsegu katastrske občine za posledico ne samo potrebo, da se izpremenijo številke zemljišč, nego tudi, da se izdajo še drugi ukrepi, je treba sodišču izposlovati navodila apelacijskega sodišča. Izprememba zemljiščnih številk se izvede po § 164. Izpremembe glede osebe in imena lastnika. § 162. (*) Če je prijavljena izprememba glede lastnikove osebe [ 85. zzk.], in ni pogojev §§ 13. ali 15. in naslednjih zzd., je najprej odrediti narok za zaslišanje strank, da se ugotovi, ali gre za pravno opravilo, ki še ni izvedeno s zemljiški knjigi, če gre za takšno opravilo, je ugotoviti pri naroku one okolnosti, ki vplivajo na trajanje roka, ki ga mora določiti sodišče stranki za to, da uredi zemljiškoknjižno stanje. Če se določi stranki rok v ta namen, je zaznamiti ta rok v beležili knjigi za rokove. Da se održi ta rok, je nadzirati po službeni dolžnosti. (“) Če se pokaže pri zaslišanju stranke, omenjenem v odstavku (‘), da gre za pogrešek, ki se je storil, ko so se zemljiške knjige osnavljale, je odrediti razpravo z vsemi onimi, ki so pravno udeleženi, in je skušati ob tem. da se udeleženci kolikor le mogoče sporazumejo. § 163. (‘) Če gre za izpremembo lastnikovega imena zbog ženitve oz. možitve, posinovitve ali pohčeritve, pozako-nitve itd., je dati'stranki navodila, da poda potrebne predloge, in ji po močeh pomagati, da si pribavi potreb-he listine. V teh primerih se ne sme izreči kazen »po § 35. zzk. ('■') Kot lastnika zemljišč, ki so v zasebni lasti države, je vpisati »državno dobro« in pristaviti gnano uprave, ki ji zemljišče pripada n. pr. »državno dobro: ministrstvo za finance«. Kjer je v zemljiških knjigah kaj drugih označb, se te popravijo po prijavnih listih ali na predlog državnega pravobranilstva. Če o lastninski pravici ni dvoma in je izpremeba čisto formalnega značaja, se sme izvršiti izprememba na podstavi prijavnega lista brez nadaljnjega postopanja. V nasprotnem primeru, če je vprašanje lastnine v kateremkoli pogledu dvomljivo, n. pr. če ni vpisana za lastnika država sama (erar), temveč so vpisani za lastnike kakšen državni urad ali državni zavod ali kakšno oblastvo, je izposlovati predlog državnega pravobranilstva, ker je mogoče, da gre za imovino, ki ne pripada državi [temveč n. pr. kakemu fondu, banovini itd.], pa se tako po samem vpisu ne more takoj zanesljivo presoditi, ali gre res za državno lastnino. Izprememba glede označbe namembe ali vrste kulture. § 164. (*) Po § 27. zzd. je izvesti izpremembe, priobčene po katastrski upravi, brez zaslišanja strank po službeni dolžnosti, če se nanašajo na činjenice, ki jih je treba vpisati v popisni list in po stanju zemljiške knjige ni ovire. Zato je moči odrediti pri izpremembah glede označbe, namembe al kulturne vrste zemljišč praviloma brez nadaljnjega postopanja, da se dotični vpisi izvrše; toda treba je udeležence o tem obvestiti. (-) O numeriranju zemljišč veljajo predpisi §§ 48. in naslednjih [čl. 137. pkat.]. (:‘) Izpremembe glede namembe nastopijo: 1. če so zemljišča ali njih deli zbog izrednih naravnih dogodkov popolnoma uničeni ali če trajno od njih ni dohodkov; 2. če so zemljišče ali njegovi deli namenjeni kateremu naslednjih namenov: a) za močvirje, jezero ali ribnjak, kolikor se ne Uporabljajo za kmetijske namene in ni pri njih dohodkov niti od ribogojstva niti od trstja niti od pridobivanja Šote ali naravnega ledu; b) za javne ceste, kolovoze, steze, trge in ulice, dalje za kanale, določene za javne namene, in vodovode ali za rečno strugo^ c) za javna pokopališča; č) za stavbišča ali dvorišča; 3. če nastanejo zbog naplav, izpremenjenih rečnih tokov ali drugih naravnih dogodkov nove zemljiške površine, ki jih je moči kmetijsko uporabljati, ali če se dosedanja nerodovitna zemljišča napravijo z obdelovanjem uporabna za kmetijstvo; 4. če se zemljišča, navedena pod št. 2., z izpremembo namembe napravijo uporabna za kmetijstvo. (4) Trajne izpremembe vrste kmetijskega uporabljanja zemljišč proti stanju, navedenemu v katastru, se nazivajo izpremembe kulture. (5) Kot vrste kulture se upoštevajo; a) njive (oranice); b) travniki (senožeti); c) vrtovi in sadovnjaki; č) vinogradi; d) pašniki in planine; e) gozdovi in f) jezera, močvare, ribnjaki, ki dajejo dohodek od ribogojstva, trstja, pridobivanja šote ali leda. (“) Z zemljišči, od katerih zaradi uporabljanja v druge namene ni kmetijskega dohodka, je ravnati kakor s parifikati; semkaj spadajo: jame za apno, pesek, gramoz, lapor, šoto, glino, nadalje skladišča in nakladališča za material, zasebni kanali, zasebne ceste, področja zasebnih železniških prog, dalje površine, uporabljane za kamnolome, pri rudnikih površine, uporabljane za pod-kope, rudniška okna, vodne zbiralnike (reservoarje), sesutine in končno jame za kopanje zemlje in premoga^, opekarne, rečne obale, igrališča, vežbališča, dirkališča,' sejmišča. Izpremembe glede predočb zemljišč na katastrskih načrtih. § 165. (*) Ce se prijavi zemljiška delitev, ki se opira na pravni posel, ki še ni izveden v zemljiški knjigi, je treba to delitev izvesti najprej v prvotnem vložku po predpisu § 164. neglede na izpremembo lastninske pravice tako, da se morejo stranke v poznejši prošnji za odpis sklicevati na delitev, ki je v zemljiški knjigi že izvedena, in da jim ni treba predložiti delitvenega načrta po § 1. zzd. O izvedbi zemljiškoknjižne delitve je treba udeležence obvestiti. (s) Sklepi te vrste se morajo vpisati v beležno knjigo o izpremembah v načrtih [§ 54.]. (-1) Če se prijavi delitev zemljišč, ki so glede delitve vezana z omejitvami, in ni v prijavnem listu ugotovljeno, da je delitev odobrena po pristojnem oblastvu, je postopati nadalje v sporazumu s katastrsko upravo. (‘) Po § 36., odstavku (s) zzd. obdrže obstoječe omejitve glede delitev svojo moč. § 166. (!) Če se prijavi^ da se je zgradila hiša, je izvesti v zemljiški knjigi izpremembo zemljišča, ki je radi tega nastala, in poskrbeti, da se vriše ta izprememba v zemljiškoknjižne načrte. Če ni navedena hišna številka, je zaprositi obvestilo od občine; čim to prispe, se dopolni vpis v zemljiški knjigi. O tem je obvestiti katastrsko upravo. (■) Če se prijavi, da se je postavila zgradba, ki je zgrajena na tujem zemljišču y namenu, da na njem ne ostane trajno, se to poočiti v popisnem listu, kolikor ni zgradba pripadek stavbne pravice po § 7., odstavku (“J. Lastnika zemljišča ni treba poprej zaslišati, toda sklep se mu mora vročiti v lastne roke. (a) Popravo zemljiškoknjižnih načrtov je odrediti na podstavi prijavnega lista katastrske uprave brez prejšnjega zaslišanja strank [§ 28., odstavek (2) zzd.], toda treba je o tem obvestiti stranke. (4) V prijavnem listu mora biti ugotovljeno, da so stranke glede meje v naravi edine med seboj. O popravi načrtov na podstavi delitvenih načrtov gl. §§ 53. in 155. (') S površino, ki leži med prvotno nepravilno črto ic pravimo mejo, ni treba ravnati kakor s posebnim zemljiščem in je ni označiti s posebno številko 3. Postopanje s prijavnimi listi. § 167. (') Prijavni list mora obsegati v glavnem te-le podatke: 1. dosedanje stanje z označbo številke posestnega lista, številke zemljišča (parcele), kulture in razreda, površine in osebnih podatkov s krajem bivališča in hišno številko dosedanjega posestnika. 2. vrsto izpremembe; čas, ko je nastala izprememba in označbo pravnega posla, na katerega se izprememba opira, in če o njem že obstoji listina, tudi označbo listine; 3. novo stanje z istimi podatki kot pod št. 1. tega paragrafa, toda s podatki o osebi novega posestnika, če je izprememba takšne vrste, da se je izvršil prenos posesti na drugo osebo; 4. izid poizvedb po katastrskem organu- 5. pripombo davčne uprave in 6. priobčilo sodišča kot zemljiškoknjižnega oblastva. (2) Če gre v prijavnem listu za izmeritev, spojitev ali izbris zemljišč, se mora priložiti kopija katastrskega načrta v obliki najmanj 30X20 cm. (s) Če obstoje pismena prijava ali kakršnikoli spisi ali listine o predmetu prijave, jih je priložiti prijavnemu listu [čl. 235. pkat.]. (*) Z izvirnikom je vročiti sodišču tudi overovljeni prepis prijavnega lista, ki ostane pri sodišču. § 168. (l) Priobčilo zemljiškoknjižnega sodišča katastrskemu oblastvu o predmetu prijavnega lista obsega podatke zemljiške knjige o zemljiščih, omenjenih v prijavnem listu, eventualna nesoglasja med zemljiško knjigo in katastrom, potom ugotovitev, ali se da prijavljena izprememba v zemljiški knjigi izvesti ali ne, in podatke o sodnem postopanju. Če se rešuje prijavni list s sklepom [§ 170., odstavek (3)], se mora vročiti en odpravek sklepa katastrski upravi, sklicevaje se na prijavni list. C2) Če je moči izraziti priobčilo ob kratkem [§ 170., odstavka (-’) in (*)], zadošča, da se zapiše na sam prijavni list in na prepis prijavnega lista, ki ostane pri sodišču. (3) Na vprašanja, ki jih postavlja zemljiškoknjižno sodišče katastrski upravi, mora ta v najkrajšem času odgovoriti in dati vsa potrebna pojasnila. (*) Čim prejme katastrska uprava prijavni list od sodišča, mora vpisati v seznamek prijavnih listov datum in opravilno številko rešitve zemljiškoknjižnega sodišča in prijavni list vložiti v. ta seznamek [čl. 237, odstavki ci (*) § 169. (') Vsako izpremembo je posebej prijaviti zemljiškoknjižnemu sodišču. (*) Spojitev nezvezanih delitev, nezvezanih poprav načrtov, nezvezanih izprememb v objektu, če te niso obsežene v enem spisu, se ne sme priobčiti z istim prijavnim listom. (3) Izjemoma je moči priobčiti z istim prijavnim listom izpremembe v osebi posestnika in delitev v zvezi z izpremembo kulture ali namembe na istem zemljišču, ali cepitev parcele v zvezi z gradnjo hiše na deliti deljenega zemljišča, nadalje cepitev zemljišča v zvezi s popravo katastrskih načrtov istega zemljišča in sosednjih zemljišč, ali poprava katastrskega načrta z izprernern-bami kulture ali namembe istih zemljišč. Izpremembe v kulturi ali namembi celih zemljišč se ne smejo spojiti v en prijavni list z drugimi izpremernbami. Vendar je mpči priobčiti izpremembe v kulturi ali namembi celih zemljišč, ki pripadajo istemu lastniku, z enim prijavnim listom [čl. 238. pkat.]. ' § 170. (*) Poedini prijavni listi dobe dohodni zaznamek in se vpišejo v vpisnik R [§ 70., odstavek (4), št. 1.], nato pa se izroče voditelju zemljiške knjige, ki mora ugotoviti: a) jeli se prijavljeno novo stanje morda že ujema s stanjem zemljiške knjige in seznamkoma zemljišč I. in II. in z zemljiškoknjižnimi načrti ali pa, b) jeli moči izvesti prijavljeno izpremembo brez nadaljnjega postopanja s sklepom zemljiškoknjižnega sodišča ali z drugo odredbo [n. pr. z odredbo po § 160., odstavku C2)], ali pa, c) jeli potrebno nadaljnje postopanje, končno č) ali se tiče prijavljena izprememba deloma ali izključno zemljiške knjige drugega sodišča. (2) V primerih pod a) je izjaviti v sodnem priobčilu [§ 167., odstavek (‘), št. 6., in § 168.], da se navedbe prijavnega lista ujemajo s stanjem zemljiške knjige. (3) V primerih pod b) je vpisati prijavni list v dnevnik, če ga je smatrati za zemljiškoknjižno vlogo [§ 88., odstavek (*)]. Številko dnevnika je zapisati na prijavni list in na priobčilo zemljiškoknjižnega sodišča, sodniku pa se predloži osnutek zemljiškoknjižnega sklepa, ki ga je treba izdati. Pri tem se sme reševati prijavni list pod isto številko dnevnika in z istim sklepom, če obsega prijavni list izpremembe pri več zemljiščih zbog osnovanja cestne ali vodno-gradbene naprave [§§ 15. in naslednji zzd.], najsi pripadajo ta zemljišča raznim lastnikom. Če prijavnega lista ni smatrati za zemljiškoknjižno vlogo, je zapisati na priobčilo zemljiškoknjižnega sodišča številko vpisnika R in ob kratkem naredbo, ki se izdaje. N. pr. »R 38/30. Prijavni list št. 88/30. Seznamek zemljišč I. popravljen«. Sklepi, s katerimi se rešujejo prijavni listi [zemljiškoknjižni sklepi, sklepi, s katerimi se odreja poprava načrtov po § 166.], se morajo vročiti ne samo osebam, ki jih je obvestiti po vsebini sklepa, temveč tudi katastrski upravi, sklicevaje se na prijavni list, in sicer po davčni upravi. (4) V primerih pod c) obstoji priobčilo zemljiškoknjižnega sodišča v označbi spisov in v pripombi »Postopanje uvedeno«. N. pr. »Dn. štev. 70/30. Postopanje uvedeno«. (') Če da prijavni list povod, da se takoj zemljiškoknjižni sklep in da se razen tega uvede nadaljnji poaiopek [n, pr. v primerih, navedenih v § ld&JL J0 postopati najprej po odstavkih (■) in (*) in hkratu sestaviti službeno priobčilo ter glede njega nadalje postopati pod številko vpisnika R, s katero je označiti prijavni list. Na priobčilo zemljiškoknjižnega sodišča katastrski upravi se zapiše ustrezni zanamek, n. pr. »Prijavni list št. 99/30. Delitev: dn. št. 823/30; prenos lastninske pravice: postopanje uvedeno pod R 32/30.« (6) Prepise prijavnih listov, na katerih podstavi se je izvršil kak vpis v zemljiški knjigi, je vzeti v zbirko listin, prijavni list sam pa vrniti katastrski upravi obenem z odpravkom sklepa. § 171. Prjavni listi se morajo vrniti katastrski upravi po davčni upravi, če le mogoče zbrani, kakor so prispeli k sodišču, najkesneje v tridesetih dneh. § 172. (*) Če se nanašajo izpremembe, prijavljene z enim prijavnim listom, izključno na zemljišča, glede katerih se vodi javna knjiga pri drugem sodišču, n. pr. delitve železniškega dobra, je primerjati prijavni list z zemljiškoknjižnimi načrti in seznanila zemljišč I. in II. in ga vročiti drugemu sodišču, pri čemer ga je obvestiti o uspehu primerjave. Katastrsko upravo je treba obvestiti o tem z dopisom (spisom), in sicer, če je prispel prijavni list v dveh primerkih, na enem primerku prepisa. ('■') Kolikor je izvesti odredbe zemljiškoknjižnega sodišča tudi v načrtih in seznamkih sodišča, na čigar področju leži zemljišče, obvesti zemljiškoknjižno sodišče to sodišče o svojih odredbah. To izvedbo je odrediti šele, ko prispe omenjeno obvestilo. § 173. (*) Če se nanašajo prijavljene izpremembe na zemljišča, glede katerih vodi zemljiške knjige več sodišč (n. pr. odpis od železniškega zemljišča in pripis k vložku obče zemljiške knjige], morajo postopati ta sodišča sporazumno. Sodišče, ki mu je prispel prijavni list, mora upoštevati ob svojih poizvedbah (zaslišbah) tudi službena opravila, ki jih mora izvršiti drugo sodišče. Vročiti mora temu sodišču prepis prijavnega lista in prepis onih zapisnkov, ki jih je sestavilo in ki so potrebni za rešitev, in tudi priobčiti rešitev, ki jo namerja izdati. (•) Če obe sodišči soglašata, izdasta ustrezne sklepe. Če je treba po mnenju obeh sodišč izdati nalog, da se uredi stanje zemljiške knjige, spada nadaljnji postopek izključno v dolžnost onega sodišča, pri katerem je vpisano ono zemljišče, ki ga je treba zmanjšati. (3) Če sta sodišči različnega mnenja, odloča v prvi vrsti mnenje onega sodišča, ki smatra, da je treba izvršiti večjo izpremembo, n. pr. da se izdaj nalog, po katerem je urediti stanje zemljiške knjige, in ne samo, da se morajo popraviti načrti. Čirti zadobi ta sklep pravno moč, veže obe sodišči. (*) Vsako obeh sodišč mora po davčni upravi obvestiti o svojih odredbah katastrsko upravo. C. Vpisi ua podstavi zapuščinske razprave in izvršilnega postopanja. § 174. (‘) če ugotovi zapuščinsko sodišče, da je opuščen vpis lastninske pravice [§ 85. zzk.], zemljiška knjiga pa se vodi pri drugem sodišču, obvesti zapuščinsko sodišče to sodišče o stanju stvari; če pa vodi zemljiško knjigo zapuščinsko sodišče samo, se sestavi o tem službeno poročilo. Nadaljnji postopek spada v dolžnost zemljiškoknjižnega sodišča [zemljiškoknjižnega oddelka]. Službeno poročilo dobi prvo zaporedno številko spisa R, ki ga je osnovati. V ostalem je postopati po dredbah § 162. (2) Če se proda zemljišče ali solastninski delež zemljišča na prisilni dražbi, je treba postopati po odstavku (*), ko postane sklep o razdelbi kupnine [najvišjega ponudka] pravnomočen, ako kupec ni v tem sam zaprosil za vknjižbo lastninske pravice in za izbris zaznamb- ki se tičejo dražbenega postopanja [§ 199. ip.J, § 175. Če se ugotove med zapuščinsko razpravo podstave za vpis v zemljiško knjigo v obliki, ki ustreza pogojem vknjižbe [n. pr. z listino o prisoji zapuščine z odobritvijo listine o delitvi zapuščine po zapuščinskem sodišču, s pogodbo o kupu ali men ji, izbrisno listino, dražbenimi spisi ali podobno, ali če so podani po stanju spisov in po § 41. zzk. pogoji za vknjižbo izbrisa pravice, ki je vpisana za zapustnika za čas, dokler živi], je odrediti vknjižbo po § 84. zzk. po službeni dolžnosti, razen če ni vložila stranka v zakonskem roku prošnje za vpis. Rok traja šest tednov od dne, ko je postala prisoja zapuščine pravnomočna. § 176. C) Vpisi, ki se morajo izvršiti po službeni dolžnosti, se nanašajo na vse knjižne pravice, ki so navedene v § 9. zzk., in tudi na njih izbris. Zato je treba vpisati, odnosno prenesti ali izbrisati ne samo lastninsko pravico, ampak tudi zastavne pravice, služnosti in stvarna bremena. Zakonu ustreza, da se stori v tem pogledu vse, kar je moči storiti zanesljivo in brez posebnih težav. (2) Vpisovanje po službeni dolžnosti je pa vendar dopustno samo, če so listine, ki so potrebne za dovolitev vpisa, pri sodišču ali če je osnova za vpis kakšna odločba zapuščinskega sodišča. § 177. (*) Če so stranke v tem edine, da se vpiši posiedek zapuščinske razprave v zemljiško knjigo po službeni dolžnosti, toda ne predlože potrebnih prepisov, je namenu ■prikladno, da se jim priporoči med zapuščinsko razpravo, naj izroče kolke, ki so potrebni, da se napravijo prepis listine o prisoji zapuščine in drugi prepisi, ki jih je eventualno treba vzeli v zbirko listin ali vročiti davčnemu oblastvu. Stranke se smejo odpovedati vročitvi listine o prisoji zapuščine, ki je njim namenjena, in določiti ta odpravek za zbirko listin. (2) Če naj prevzame dedič zapuščino z obveznostjo, da dedne deleže ali volila drugih zapuščinskih upravičencev zemljiškoknjižno zavaruje, ali če naj prevzame zapuščino z drugimi povratnimi obveznostmi ali utesnitvami, mora skrbeti zapuščinsko sodišče že med zapuščinsko razpravo, da se ostvarijo pogoji za uporabo § 107. zzk. glede istočasnega vpisa medsebojnih pravic in da se tako omogoči vpis po službeni dolžnosti. (’) Če se ne bi mogel izvršiti vpis po službeni dolžnosti zato, ker zapustnik ni vpisan kot kujižui upravičenec, je postopati po § 162, § 178, O Pisarniški oddelek zapuščinskega sodnika mora nadzirati iztek roka, določenega v § 84. zzk. V ta namen ga vpiše pisarniški oddeleji zapuščinskega sodnika v betežni knjigi za rokove. To nadziranje roka se odreja z nalogom: »Zaradi vpisovanja v zemljiško knjigo zazn. rok 1. XII. 1931.«. Na tem nalogu se poočiti, da je in pod katero zaporedno številko je vpisan rok v beležili knjigi za rokove. (-’) Cim preteče zaznamovani rok, mora poskrbeti pisarniški i oddelek, če mu izbris roka v beležni knjigi za rokove ni bil naročen že prej, po službeni dolžnosti, da se izda sklep o ureditvi zemljiške knjige. V ta namen mora predložiti sodniku uradni zaznamek po naslednjem vzorcu: Opravilna številka ..... Vročitev dne ............................................ Dan pravnomočnosti ...................................... Konec šesttedenskega roka ............................... Uradni zaznamek na podstavi beležile knjige za rokove. zaporedna številka ....... Do danes ni vi ižena prošnja za vpise v zemljiško knjigo, ki jih je izvesti na podstavi zapuščinske razprave po N. N., umrlem dne .................................... Poslano pisarniškemu oddelku za zemljiškoknjižne stvari [zemljiškoknjižnemu uraduj dne..................... Datum. (3) Ce predloži stranka listine, na katerih podstavi naj se izvrše vpisi, ali če naroči potrebne prepise in zanje izroči predpisane kolke, poskrbi pisarniški oddelek že pred iztekom šesttedenskega roka, da se izda omenjeni sklep. V teh primerih mora predložiti pisarniški oddelek sodniku uradni zaznamek po tem-le vzorcu: Opravilna številka...... Vročitev dne ............................................. Dan pravnomočnosti .................................. _. (Stranka se je odpovedala vročitvi) Uradni zaznamek. Danes ...................... ob.............. uri . min. je predložil N. N. zaradi vknjižbe: listino o prisoji zapuščine [uradno potrdilo], — in odpravek [prepis] poravnave — v zapuščinski stvari za N. N., umrlim dne .............................. Taksa po t. št. 44 v znesku ........... Din par i je plačana v kolkih — ui plačana. (4) Uradni zaznamki, označeni v odstavkih (=) in (3), veljajo za zemljiškoknjižno sodišče kot zemljiškoknjižne vloge. Zato se morajo preden se predlože sodniku, vročiti po vložišču voditelju zemljiške knjige, da jih vpiše v dnevnik in zapiše nanje poročilo o stanju zemljiške knjige. (6) Če ni drugo sodišče pristojno za izdajo sklepa, s katerim se ureja zemljiškoknjižno stanje, spada to v dolžnost zapuščinskega sodnika. (") Potemtakem spada izvirnik sklepa o vpisu v zemljiško knjigo v zapuščinski spis; vendar se priporoča, da se vzemi en odpravek sklepa k zemljiškoknjižnim spisom, če je zapuščinsko sodišče obenem tudi zemljiškoknjižno sodišče. Če odrede stranke, da se vzemi izvirnik listine o prisoji zapuščine v zbirko listin, in se v ta namen odpovedo vročitvi te listine ter pravnemu sredstvu zoper sklep o prisoji zapuščine, se sme izvršiti, kolikor temu ne nasprotuje § 84. zzk., vpis v zemljiško knjigo takoj, čim je izdan sklep o vročitvi zapuščine; g teh primerih se ne vpisuje rok v beležno knjigo za rokove. (■) Če stranka ne predloži izvirne listine, niti ne naroči službenih prepisov ter ne izroči kolkov [§ 177. |, se napravijo prepisi po službeni dolžnosti. V teh primerih se pobira od strank dvojna taksa, določena za službeno overovljene prepise [§ 84. zzk.]. Če stranka temu nalogu ne ustreže, se to naznani davčnemu oblastvu. (8) Če izda zapuščinski sodnik po službeni dolžnosti ali na prošnjo strank sklep, s katerim se dovoljujejo vsi knjižni vpisi, ki se morajo nadzirati po službeni dolžnosti, ali če ga v primeru, da je za izdajanje tega sklepa pristojno drugo sodišče, obveste o tem, da je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo ta vpis, izda nalog: »Zazn. rok [ali Kal] zbog izvršitve vpisa izbrisati.« Č. Odpisovanje odcepljenih delov male vrednosti. § 179. (') Posvedočba katastrske uprave po § 13. zzd. mora obsegati samo predlog za izvedbo odpisov in pripisov v zemljiški knjigi, in če gre za prenos lastninske pravice, tudi še naslov z« pridobitev lastninske pravice. Ostali pogoji, navedeni v § 81. zzk., odpadejo. Zato zlasti ni potrebna izjava po § 39., odstavku ('), črki b) zzk. Potemtakem zadošča, da se posvedoči, da se je pridobil odcepljeni del, ki je označen na kopiji načrta, s kupom, rnenjo in podobnim, ni pa treba navesti ostalih pogojev pogodbe. (■') Posvedočbo sestavi katastrska uprava redoma po tem-le vzorcu: »Po katastrski upravi v...................... sestavljeno na licu mesta v katastrski občini ............................................. vasi .................... dne.............................. Pristopila sta: 1. Miloševič Nikolov Peter, poljedelec v Selu h. št. 4; 2. Brankovič Jovanov Kosta, poljedelec v Selu h. št. 10; katerih istovetnost sta potrdila Avramovič Markov Jovan, načelnik občine Selo, in Trifunovič Milanov Zivo-jin, poljedelec v Selu h. št. 41. in izjavljata sporazumno, da je Miloševič Nikolov Peter prodal v jeseni 1930. Brankoviču Jovanovemu Kosti del zemljišča 134 s površino 50 mJ, vpisanega v vložku 26 katastrske občine Selo, kateri del je označen v kopiji načrta s številko 22/u [v skici o izmeritvd s črkami A, B, C, Č], za 320 dinarjev, da bi se s tem njegov vrt povečal. Oba predlagata, da se odcepljeni del od prvotnega zemljišča brez prenosa bremen odpiši in pripiši k vložku St. 33 katastrske občine Selo, [da se sp6ji z zemljiščem 133, vpisanem v vložku 33 k. o. Selo]. Ta posvedočba je oproščena takse po § 34., št. 2., zzd. Prebrano in podpisano. . Podpisi: priči istovetnosti: Avramovič Markov Jovan s. r, Trifunovič Milanov Zivojin s. r. Podpisi: Miloševič Nikolov Peter s. r. Brankovič Jovanov Kosta s. r. Antič Petrov Marko s. r., geometer katastrske uprave.« § 180. Katastrska uprava vroči sodišču prijavni list s kopijo načrta in posvedočbo po § 179. ter en prepis prijavnega lista in dva prepisa posvedočba in priobči istočasno; 1. Površinsko razmerje med odcepljenim delom in neprekinjenim delom zemljiškoknjižnega telesa, čigar odcepljeni del je treba odpisati. 2. Znesek, za katerega se zaradi odpisa zmanjša vrednost zemljišč, ki ostanejo pri zemljiškoknjižnem telesu. Za to ni treba formalne cenitve. Zadošča ugotovitev, da zmaujšba vrednosti očitno ne presega zneska tisoč dinarjev. Toda pri tem je vsekakor upoštevati ne samo vrednost odcepljenega dela, temveč tudi to, ali ni z odcepitvijo prizadeta dostopnost ostalega dela ali gospodarjenje na njem itd. § 181. Odpis in pripis je dovolili, če ni nobenega dvoma glede ugotovitve katastrske uprave in če v poslednjih petih letih ni bil izvršen kak odpis brez prenosa bremen po § 13. zzd. V sklepu je navesti ugotovitve, navedene v § 180. Odpravku, določenemu za davčno upravo, je priložiti prepis posvedočbe- katastrske uprave. Izvirnik posvedočbe je vrniti katastrski upravi. D. Agrarne operacije. § 182. Kolikor ni glede poedinih postopanj za agrarne operacije z zakonom drugače odrejeno, veljajo za agrarne operacije odredbe §§ 183. do 189. § 183. Cim prejme zemljiškoknjižno sodišče priobčilo agrarnega oblastva, da so postala določena zemljišča predmet postopanja za agrarne operacije, mora vpisati priobčilo v dnevnik, nato pribiti prepise v prostorih zemljiške knjige in na sodno desko, uvedbo dotičnega postopanja pa poočititi v vložkih vseh zemljišč, ki se je o njih uvedlo postopanje. Ce pripada lastninska pravica do zemljišča, ki se je o njem uvedlo postopanje, vsakokratnim lastnikom določenih drugih zemljiškoknjižnih teles, je poočititi uvedbo postopanja tudi v vložkih teh zemljiškoknjižnih teles. Ce se morajo izvesti vpisi v glavni knjigi v velikem številu, se smejo izvršiti s štampiljko. 0 vpisu je obvestiti samo lastnike. § 184. (') Zemljiškoknjižne vloge, ki se nanašajo na zemljišče, ki se je o njem uvedlo postopanje, ki pa še niso rešene ob času, ko je prispelo priobčilo, omenjeno v § 183., dalje vse take poznejše zemljiškoknjižne vloge, ki prispejo do objave zaključka agrarnega postopanja, se morajo vročiti obenem z osnutkom zemljiškoknjižne rešitve, ki jo je izdati, še pred vpisom v zemljiško knjigo agrarnemu oblastni, da odloči o tem, ali je dovoljeni vpis v skladu z agrarno operacijo. (a) To ne velja: 1. glede zemljiškoknjižnih vlog, ki jih je sodišče zavrnilo iz zasebnopravnih razlogov; 2. glede zemljiškoknjižnih vlog, ki imajo za predmet vpise ali izbrise zastavnih pravic, dalje zaznambe osebnih razmer, hipotekarne tožbe, odpovedi ali pa vpise v izvršilnem postopanju. § 185. (!) Ce smatra agrarno oblastvo, da je predlagani vpis, ki je po osnutku zemljiškoknjižnega sklepa dopusten, v skladu z agrarno operacijo, javi takoj zemljiškoknjižnemu sodišču, da soglaša. (-) Če se glasi odločba agrarnega oblastva, da na-merjani vpis ni v skladu z agrarno operacijo, je priobčiti to odločbo zemljiškoknjižnemu sodišču šele, ko je postala pravnomočna. Zemljiškoknjižno sodišče je vezano z odločbo agrarnega oblastva in jo mora vzeti za podstavo svoji odločbi. § 186. (l) Ce bi nainerjalo sodišče druge ali tretje stopnje dovolili vpis, ki ga zemljiškoknjižno sodišče ni dovolilo edino iz razlogov, navedenih v § 184., odstavku (-’), št. 1., mora tudi to sodišče ustrezno § 184. izposlovati odločbo agrarnega oblastva. (-) Da je moči sodišču višje stopnje zvedeti, da je o dotičnem zemljiškoknjižnem telesu celoma ali deloma uvedeno postopanje za agrarno operacijo, še mora ob takih rekurzih navesti v poročilu o stanju zemljiške knjige tudi čiujenica, da je poočitena uvedba postopanja. § 187. (1) Od vsakega sklepa, izdanega po zemljiškoknjižnih vlogah, ki so bile priobčene agrarnim oblastvom zaradi odločbe po 184. in 185., je vročiti en odpravek agrarnemu oblastvu. (=) Ce se otvori nov zemljiškoknjižni vložek, je poslati agrarnemu oblastvu razen tega skupni izpisek, če pa gre za delitev zemljišč, tudi delitveni načrt. § 188. Cim je izvedeno postopanje za agrarno operacijo, se vroče zemljiškoknjižnemu sodišču vsi pripomeoki [§ 195.], ki so potrebni, da se uredi zemljiškoknjižno stanje. Če ne gre za novo osnavljanje zemljiške knjige, je potrebne knjižne vpise izvesti po službeni dolžnosti in brez zaslišanja udeležencev potem, ko so se primerjali pripomočki z zemljiško knjigo in zemljiškoknjižnimi načrti, in ko so se odpravila evenluaiua nesoglasja. Kot listino, na katero se opira vpis, je navesti odločbo agrarnega oblastva. § 189. Vpis, s katerim se je poočitila uvedba postopanja, je izbrisati po službeni dolžnosti, čim se ustavi postopanje ali se izvedejo v zemljiški knjigi izpre menihe, povzročene z agrarno operacijo ali se ugotovi, da izprememb v zemljiški knjigi ni upoštevati. E. Osnavljanje zemljiške knjige. 1. Obče od r o d b e. * § 190. 0) Osnavljanje zemljiške knjige se vrd: 1. v krajinah, kjer zemljiških knjig vobče ni; 2. zbog agrarnih operacij; 3. če so obstoječa zemljiška knjiga ali njeni Jeli uničeni po požaru ali drugače ali so se izgubili ali postali neporabni [obnavljanje zemljiške knjige], prištevši tudi primere, omenjene v § 62., odstavku (a) zozk.; 4. če je treba zemljiško knjigo dopolniti z vpisom poedinega zemljišča, ki še ni vpisano v nobeni javni knjigi [dopolnjevanje zemljiške knjige]. (-) V vseh teh primerih se mora vršiti tudi postopanje za popravljanje zemljiških knjig po predpisih §§ 36. do 60. zozk., pri čemer je v primerih, navedenih pod št. 1. prednjega odstavka iiu točneje določenih v § 191., paziti na izjeme, določene v §§ 61. in 88. zozk. in na navodila, omenjena v § 191., v primerih, navedenih pod št. 3. in 4. prednjega odstavka, pa na izjeme, označene v §§ 69. odn. 68. zozk. in na odredbe §§ 199. do 204., odn. §§ 205. do 211. tega pravilnika. § 191. Glede prvega osnavljanja zemljiških knjig v območju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici so natančnejši predpisi že izdani z navodili ministra pravde št. 70760 z dne 19. julija 1930., »Službene novine« 178—LXVI/390. Na to osnavljanje se naslednji predpisi ne nanašajo. Če se pokaže potreba, da se tudi še v drugih krajinah vrši prvo osnavljanje zemljiških knjig, se izdajo natančnejša navodila za to s posebno uredbo. Odredbe naslednjih paragrafov se nanašajo torej samo na primere, navedene pod 2. do 4. § 190. Olajšave, ki so ustanovljene s temi odredbami, se opirajo na pooblastitev § 68., odstavka (1), in § 69. zozk. § 192. Kolikor ni odredil predsednik apelacijskega sadišča po § 15., odstavku (-1) zozk. kaj drugega, izvede osnavljanje ali dopolnjevanje zemljiške knjige zemljiškoknjižni sodnik onega sodišča, pri katerem se vodi zemljiška knjiga, ki naj se osnuje nanovo ali dopolni. § 193. Da je osnovati zemljiško knjigo nanovo, odredi ape-laoijsko sodišče z odločbo, ki jo mora odobriti minister pravde [§ 62., odstavek (3) zozk.]. § 194. (1) Vse vloge, ki se tičejo osnavljanja zemljiške knjige ene katastrske občine, se jemljejo v isti spis, ki se vpiše v vpisnik R. Če je to zaradi lažje preglednosti namenu prikladno, se smejo poedine vloge neglede na vrstni red, po katerem so prispele, v tem skupnem spisu zbirati po stvarnih skupinah, opremljati s posebnim omotom in označati z opravilnimi številkami, ki so sestavljene iz številke skupine [števca] in iz zaporedne številke vloge. Če naj n. pr. dobi vloga, ki prispe za spis R 15/30 zaporedno številko 16 in če spada v tretjo skupino tega spisa, je opravilna številka te vloge R 15/30 3/16. (2) Smotrno je n. pr., da se zbirajo vloge, ki se nanašajo na osnavljanje vobče [n. pr. pozivi občinam, da imenujejo zaupnike], v posebni stvarni skupini. Če je vnaprej ugotovljeno, katera zemljiškoknjižna telesa se osnujejo in katere vložne številke dobe, se smejo tudi na tej podstavi oddeliti posebne skupine in zbirati vse vloge, ki se nanašajo na določen vložek. Toda v vseh teh primerih je treba paziti zlasti na to, da se skrbno vodi pregled spisov, predpisan po sodnem poslovniku, in da se točno navede mesto, kjer je vlogo najti. 2. Osnavljanje nove zemljiške knjig® zbog agrarnih operacij. § 195. fr) Cim je po ministrstvu pravde [§ 193.] odobrena odločba apelacijskega sodišča, da je nanovo osnovati zemljiško knjigo zbpg agrarne operacije, pošlje apela-cijsko sodišče pripomočke, ki jih je prejelo od agrarnega oblastva, predsedniku okrožnega sodišča, ki jih vroči sodišču, pristojnemu za osnavljanje. (2) Ti pripomočki so: 1. kopija novih načrtov; 2. sestava vseh zemljiškoknjižnih vložkov, pri čemer se navedejo številke zemljišč, ki je o njih uvedeno postopanje, ter zemljišč, ki so stopila na mesto dotičnih prvotnih zemljišč; 3. vpisi v listih vsakega poedinega vložka in vpisi v seznamku zemljišč II; 4. prepis glavnega spisa o agrarni operaciji. § 196. Pripomočke, vposlane po agrarnem oblastvu, je primerjati z zemljiško knjigo in zemljiškoknjižnimi načrti. Eventualna nesoglasja je odpraviti v sporazumu z agrarnim oblastvom. § 197. Ob osnavljanju nove zemljiške knjige je sodišče vezano z odločbami agrarnega oblastva. § 198. Ko se rešujejo ugovori [§ 30. zozk.], se mora postopati sporazumno z agrarnim oblastvom. 3. Osnavljanje zbog uničenja zemljiške knjige. § 199. P) Če zemljiška knjiga sicer ni povsem uničena, marveč se dajo vpisi še brati, toda je knjiga vendar ne-prikladna za trajno uporabo, jo je prepisati [§§ 26. in naslednji]. (2) Če so uničeni samo poedini deli, je omejiti novo osnavljanje na te dele [§ 69. zozk.]. Zato se sme nanašati postopanje za osnavljanje tudi na obnovitev poedinih listov, n. pr. enega popisnega lista ali enega vložka. V takih primerih se priporoča, da se obveste upravičenci o uvedbi postopanja, kolikor jih je moči razbrati iz čitnih listov. •§ 200. (') Sodnik, ki vodi osnavljanje zemljiške knjige, mora poskrbeti, da za pričetek del čim bolj zvedo vsi zainteresirani krogi. Zato se priporoča, da se razen oglasov, predpisanih po § 18., odstavku (2) zozk., uvrste ustrezne objave v dnevnike in da se obveste kreditni zavodi, odvetniške in notarske zbornice ter tudi občine, ki jih j« upoštevati, in če gre poglavitno za zemljišča, ki so namenjena poljedelstvu ali gozdarstvu, tudi agrarno oblast-vo in pristojna kmetijska ali gozdna korporacija [§ 19., odstavek (’) zozk.]. Pri tem je paziti na to, da morajo predložiti stranke sodišču osnutke zemljiškoknjižnih vložkov, ki so jih same sestavile in ki jim prilože izvirnike ali overovljene prepise potrebnih zemljiškoknjižnih izpiskov sodnih sklepov in listin [§ 17., odstavek (*) zozk.]. (2) Razen tega je obvestiti pristojno katastrsko upravo in jo hkratu zaprositi, naj sodniku, ki vodi zemljiške knjige, glede dotične katastrske občine takoj naznani vse izpremembe, za katere je zvedela in ki bi utegnile biti predmet vpisa v zemljiško knjigo. § 201. P) Sodnik, ki vodi osnavljanje zemljiške knjig®, P™' bavi kopije katastrskih načrtov in sestavi po katastrskih operatih seznamek zemljišč I ter abecedni seznamek lastnikov, če je namenu primerno, se sme osnovati tnd* seznam ek hišnih številk in tabela zemljišč, ki so bila vpisana v poedinih vložkih uničene zemljiške knjige. (-') Pripomočke je med seboj primerjati glede popolnosti in soglasja; če treba, jih je sporazumno s katastrsko upravo dopolniti ali popraviti. V ta namen se osnuje se-znarnek nesoglasij v dveh primerkih. En primerek se vroča od časa do časa katastrski upravi, da se odpravijo nesoglasja. Primeri, ki se dokončno rešijo, se označijo kot dokončno rešeni [§ 119., odstavek (l)] v primerku, ki ostane pri sodišču. § 202. (') Poizvedbe se raztezajo na preizkus pripomočkov glede vseh vpisov, ki se morajo izvršiti v zemljiški knjigi. p) Če je nesoglasje glede sestavnih delov dobra, vpisanih v popisnem listu, je postopati sporazumno s katastrsko upravo. To se vrši tako, da se'vpiše primer v seznair.ek nesoglasij, ali pa tako, da se odredi sporazumno s katastrsko upravo katastrski uradnik, ki opravi potrebne poizvedbe na licu mesta [§ 22., št. 1., zozk.]. Poslednje se priporoča zlasti tedaj, če je po stanju stvari pričakovati, da nastopi več takih primerov. (») Če obvezanec ne ugovarja, zadošča praviloma za dokaz pravice, da se dokaže, da je bila vpisana v uničeni zemljiški knjigi. Če gre za lastninsko pravico, vobče zadošča, da posestnik dokaže, da je verjetni lastnik [publi-cijanski posestnik po državljanskem zakoniku], če torej dokaže, da je pridobil posest na podstavi veljavnega naslova in na zakonit način [ne s silo, prevaro ali prošnjo]. § 203. Kolikor je upoštevati javnopravne korporacije kot lastnike, je treba paziti na to-le: 1. Pri zemljiščih, ki so v zasebnopravni lasti države, je vpisati za lastnika »državno dobro: in zapisati poleg grano uprave, ki ji pripada zemljišče [§ 163., odst. ('-)!. 2. Zemljišča katoliškega verskega zaklada je vpisati na ime tega zaklada. 3. Zemljišča srbske pravoslavne cerkve in njenih poedinih delov, kakršni so: eparhija, cerkvena občina, manastir, ali njenih samostalnih ustanov [zadužbine, samostalne ustanove, hrami] in cerkvene postranske ustanove je vpisati na ime srbske pravoslavne cerkve ali sestavnega dela ali ustanove, kolikor ne obstoji posebni naslov, na katerega se opira lastninska pravica drugih oseb [čl. 3. zakona o srbski pravoslavni cerkvi z dne 8. novembra 1929., ; Službene novinec št. 269-CIX/543*]. 4. Prav tako je vpisovati zemljišča katoliških cerkev in cerkvenih postranskih zavodov na ime dotične cerkve ali dotičnega postranskega zavoda, kolikor ne obstoji posebni naslov, na katerem je osnovana lastninska pravica drugih oseb; treba pa je navesti poleg označbe obreda [rimskokatoliški, grškokatoliški] tudi hierarhično stopnjo cerkve ali zavoda in tudi patrona, po katerem se ti imenujejo, n. pr. »rimsko-kat. župna cerkev sv. Petra v..«. 5. Predpis pod št. 4. je smiselno uporabljati tudi na katoliške nadarbine [prebende], n. pr. »rimsko-katoliška Turkovičeva nadarbina v ..........«. Pri župnih cerkvah in župnih nadarbinah, ki so inkorporirane samostanu, se ne vpiše samostan za lastnika, ampak »župna cerkev [župna nadarbina], inkorporirana samostanu <• V vseh primerih je postopati z imovino nadarbine odločeno od cerkvene imovine; spojitev zemljišč obeh vrst v eno zemljiškoknjižno telo ni dopustna. " Zakon gl. »Uradni lisk št. 94/21 iz 1, 1929./1930, 6. Pri zemljiščih katoliških verskih redov in korporacij [samostanov, samostanskih cerkev] je upoštevati, da duhovne združbe kot take pravno ne obstoje, ampak samo poedine njih naselbine. Zato je treba vpisati lastninsko pravico do takih zemljišč na ime poedine naselbine [krajevne enote], n. pr. na ime samostana, konveuia i. t. d. 7. Kot lastnika zemljišč islamske verske zajednice in poedinih ustanov, določenih v ustavi islamske verske zajednice, je praviloma vpisovati islamsko versko zajed-nico, odnosno poedine njene ustanove [§ 6. zakona o islamski verski zajednici z dne 31. januarja 1930., »Službene novine« št. 29-X/501)]. 8. Kolikor se ne dokaže lastninska pravica drugega, je vpisati za lastnike: Pri evangeljsko - krščanskih cerkvah in cerkvenih postranskih zavodih augsburške in reformirane krščanske veroizpovedi [kalvincev] dotična cerkveno - samoupravna telesa [cerkveno občino, seniorat, distrikt, deželno upravo] in poedine ustanove, priznane s cerkveno ustavo za samostalne [§ 4. zakona o evangeljsko - krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930., »Službene novinec štev. 95-XXXVlI/2042)]; prižidovskih molilnicah in postranskih zavodih dotično židovsko veroizpovedim občino, odnosno zvezo židovskih veroizpovednih občin ali združbo ortodoksnih židovskih veroizpovednih občin [čl. 3. zakona o verski zajednici Židov v kraljevini Jugoslaviji z dne 14. decembra 1929., Služb, novinec št. 301-CXXVII/624n)]. 9. Pri pokopališčih, kolikor ne spadajo med postranske zavode cerkve, duhovne zajednice ali verske družbe [št. 4. do 8.] ali niso last župne ali kuratske občine, je upoštevati posebno lastninsko pravico upravne občine ali več njih. 10. Javne obče narodne šole [šolska poslopja] se vpisujejo na ime dotične šolske občine kot samostalne juristične osebe, kolikor ne obstoji lastninska pravica države ali druge osebe, osnovana po posebnem naslovu. 11. Zemljišča zadužbin [zakladov, ustanov], ki obstoje za namene kake cerkve, šole ali druge javne ustanove, ni vpisovati na ime teli zavodov, temveč na ime zadužbine same kot posebne pravne osebe. 12. Glede cest je poglavitno razlikovati: državne ceste, dalje banovinske ceste I. reda, banovinske ceste II. reda ali sreske ceste, občinske ceste 1. in II. reda, dovozne ceste k železniškim postajam, končno zasebne ceste [§§ 1. in 4. zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929., Službene novine« št. 110-XLV/243*), §§ 2. in 10. zakona o samoupravnih cestah z dne 8. maja 1929., »Službene novine« št. 110-XLV/244'i) in zakona o izpremembah in dopolnitvah v tem zakonu z dne 30 maja 1930., »Službene novine« št. 128-XLIX/271*)]. N. pr. vpis za državno cesto se glasi: »državna cesta«, vpis za banovinsko cesto TI. reda ali sresko cesto: »banovinska cesta II. reda« ali »sreska cesta«. 9 204. Zapisnik o poizvedbah naj obsega samo posledek razprav in bistvene izjave strank. Ce mora sodnik, ki _ij Zakon gl. »Uradni list« št. 148/33 iz 1. 1929./1930. ») Zakon gl. »Službeni list« št. 21/7 iz 1. 1930. *) Zakon gl. »Uradni list« št. 136/31 iz 1. 1929./1930. •) Zakon gl. »Uradni list« št. 246/60 iz 1. 1929. ») Zakon gl. »Uradni list« št. 247/60 iz 1. 1929. ‘) Zakon gl. »Službeni list« št. 114/20 iz 1. 1930. vodi osnavljanje zemljiške knjige, odločiti o predlogih strank, ki si medsebojno nasprotujejo, ali odločiti proti ugovorom udeležencev, se morajo vpisati tudi vsi predlogi strank,,dokazi in odločba z razlogi. 4. Dopolnjevanje zemljiške knjige. § 205. C1) Dopolniti je zemljiško knjigo tedaj, če se pokaže, da se je ob osnavljanju prezrlo zemljišče, ki bi se bilo moralo po § 1., odstavku (l), zozk. po službeni dolžnosti vpisati v zemljiško knjigo; dalje, če zemljišče preneha bili javno dobro in se mora radi tega po § 1. zozk. vpisati, nadalje, če se predlaga po § 1., odstavku (2), zozk., da se vpiši v zemljiško knjigo zemljišče, ki je javno dobro. (■) Predlog za zemljišče, ki je še javno dobro [ § 1., odstavek (2) zozk.], ni vezan s kako obliko. V vseh drugih primerih se mora vpis odrediti po službeni dolžnosti, brez posebnega predloga. To velja zlasti, če prehajajo deli javnega dobra v zasebno last in je to prijavljeno s prijavnim listom. § 206. (*) Poizvedbe [§§ 18. in naslednji zozk.] se praviloma vrše pri sodišču. K poizvedbam se pozovejo osebno vsi znani udeleženci. (2) S poizvedbami je ugotoviti vse, kar je potrebno po § 22. zozk.; zlasti je poizvedeti: 1. ali naj bo zemljišče samostalno zemljoknjižno telo ali pa naj se spoji z že obstoječim zemljoknjižnim telesom; v tem drugem primeru tudi še to; 2. ali naj bo samostalno zemljišče [samostalna parcela] ali pa naj se spoji z drugim zemljiščem. (3) Poizvedeti je tudi to, ali je bilo zemljišče, ki naj se vpiše, javno dobro, t. j. ali je služilo obči rabi, dalje kdaj in po kakšnem pravnem naslovu je prešlo v zasebno last in ali pripadajo drugim osebam na njem stvarne pravice. Pri poizvedbah je upoštevati tudi razprave, ki so se opravile, ko se je zemljiška knjiga o dotičnem zemljišču prvotno osnavljala. To činjenico je ugotoviti z uradnim zaznamkom. § 207. Ko so poizvedbe izvršene, se sestavi takoj osnutek zemljiškoknjižnega vložka, če naj bo zemljišče samostalno zemljiškoknjižno telo; v nasprotnem primeru je zapisati osnutek vpisa v obrazec za zemljiškoknjižne izpiske, v katerega je vpisati razen tega vse knjižne vpise, ki so potrebni za presojo stvarnega stanja. § 208. Osnutek, omenjen v § 207., je predložiti apelacijske-mu sodišču po predsedniku okrožnega sodišča [§ 36. sozk.]. Osnutku je priložiti kopijo načrta in spise o poizvedbah ter izjavo, ali naj se opusti postopanje za popravljanje zemljiške knjige [§ 68. zozk.]. § 209. Ce se pripiše zemljišče, ki ga je treba vpisati, k zemljiškoknjižnemu telesu, je zaznamovati uvedbo postopanja za popravljanje zemljiške knjige v drugem oddelku popisnega lista. Po zaključku postopanja za popravljanje se ta zaznamba po službeni dolžnosti izbriše, § 210. C) Ce se predlaga po § 10. zozk., da se vpiši lastnik javnega dobra T§ 7., odstavek (*)], je po službeni dolžnosti uvesti poizvedbe o lastninski pravici. Če se tako ugotovi lastninska pravica t . Mlanatelja, se pn > itični vpis v osnutek zemljiškoknjižnega vložka. Če ni mogoče ugotoviti s sredstvi nepravdnega postopanja, da je predlagatelj lastnik, je treba predlog zavrniti. (2) Predlog po § 10.. zozk. je moči vložiti tndi po otvoritvi zemljiške knjige. Vpisati ga je najprej v vpisnik R, s sklepom pa, s katerim se odreja vpis, je postopati kakor z zemljiškoknjižno vlogo. § 211. • Če se naj vpišejo zemljišča, ki kot javno dobro niso vpisana v zemljiško knjigo, o priliki, ko se vpisuje cestna ali vodno-gradbena naprava, je postopati po § 18., odstavku (2) zzd. V teh primerih ni treba predlagati spisov apelacijskemu sodišču. Postopanja za popravljanje ni [§ 68., odstavek (-’) zozk.]. 5. Postopanje za popravljanje zemljiške knjige. § 212. Zemljiškoknjižnim vložkom, ki se morajo po § 36. zozk. predložiti apelacijskemu sodišču, je priložiti spise o osnavljanju, načrte in seznamke zemljišč in oseb. § 213. . . Če ne gre za prvo osnavljanje zemljiških knjig, obsega postopanje za popravljanje, uvedeno glede zemljiške knjige ene katastrske občine, načeloma tudi one postranske sestavne dele zemljiškoknjižnega telesa, vpisanega v dotični zemljiški knjigi, ki leže v drugih katastrskih občinah. Zato se ne morejo podajati prijave, ki se nanašajo na takšne postranske sestavne dele, v postopanju za popravljanje, ki se vrši glede zemljiške knjige one občine, v kateri ti deli leže. Pri tem pa je upoštevati predpis § 3. zozk., po katerem eno zemljiškoknjižno telo zanaprej ne sme več obsegati zemljišč, ki ne leže v isti katastrski občini. Potemtakem je skrbeti za to, da se vpišejo omenjeni postranski sestavni deli v zemljiško knjigo one katastrske občine, v kateri leže, in sicer z otvarjanjein posebnih zemljiškoknjižnih vložkov ali pa, če to gre, s pripisovanjem k že obstoječim zemljiškoknjižnim vložkom. Če se vodi zemljiška knjiga katastrske občine, v kateri leži sestavni del zemljiškoknjižnega telesa, pri drugem sodišču, mora postopati dosedanje zemljiškoknjižno sodišče sporazumno s tem sodiščem in odrediti vse, česar treba, da se ustreže predpisu § 3. zozk. § 214. Na predloge v postopanju za popravljanje je smiselno uporabljati odredbe § 94. zzk. § 215. O Če se prijavijo lastninske pravice glede poeddnib sestavnih delov zemljiškoknjižnega telesa, se mora navesti v prijavi tudi to, ali naj se izvrši potrebni odpis brez prenosa bremen ali s prenosom bremen. (2) Prijavo lastninske pravice je zaznamovati v lastninskem listu ali v drugem oddelku popisnega lista p® tein, ali je prijavljena lastninska pravica glede vsega zemljiškoknjižnega telesa ali samo glede enega sestavnega dela zemljiškoknjižnega telesa. § 216. Predloge v postopanju za popravljanje [§§ 40. in 47. zozk.], službena poročila, predložena po otvoritvi zemljiške knjige, in vobče zemljiškoknjižne vloge, ki prispevajo po otvoritvi zemljiške knjige, ni več jemati v spis o osnavljanju zemljiške knjige. Ce je treba zbog takih vlog določiti razipravo [n. pr. po § 41. zozk.], jo je vpisati v vpisnik R in v dnevnik. Če je treba samo kaj vpisati v zemljiško knjigo [n. pr. po § 46. zozk.], se vpiše vloga samo v dnevnik. IV. P r e h n dne i u k o n č 11 e odre d b c. §•217. j1) Od dne, ko stopi ta pravilnik v moč, prestanejo veljati vsi pravilniki, vse uredbe, naredbe, vsa navodila in vsi drugi predpisi uredbodavnih oblastev, ki urejajo predmete tega pravilnika in mu nasprotujejo. ('-) V moči pa ostanejo ti-le predpisi: t. o pogojih,.ob katerih se smejo delitveni načrti, ki jih ni sestavilo katastrsko oblastvo, proglasiti za sposobne, da služijo za podstavo zemljiškoknjižnim delitvam; 2. o vpisovanju radiciranih obrtov v zemljiške knjige; 3. o izvajanju zakonov agrarno-politične vsebine v okviru, označenem v § 182.; 4. v območjih apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici: navodila ministra pravde št. 70.760 za prvo osnavljanje zemljiških knjig z dne 19. julija 1930,, »Službene novine« št. 178— LXVI/390, dokler ne bodo dokončana dela, omenjena v teh navodilih; 5. v območjih višjih deželnih sodišč v Ljubljani in v Splitu: vsi predpisi, izdani na podstavi zakona o stavbni pravici z dne 26. aprila 1912., št. 86 drž. zak., zlasti naredba z dne 11. junija 1912., št. 114 drž. zak., in rešitev istega dne, objavljena v ukazniku ministrstva pravde št. 28., dalje vsi predpisi, izdani na podstavi cesarske naredbe z dne 19. marca 1916., št. 69 drž. zak., o pridobivanju stvarnih pravic na nevpisanih zemljiščih in zgradbah, zlasti tudi naredba ministrstva pravde z dne 26. marca 1916., št. 87 drž. zak. (3) Kolikor odredb tega pravilnika glede na njih vsebino in še veljavne zakone ni moči takoj uporabljati, ostanejo še naprej v veljavi predpisi, ki se nanašajo na graščinske knjige [§ 72. zozk.], na rudniške knjige in na zemljiške knjige železnic in javnih kanalov. (*) V območjih, v katerih zemljiške knjige že obstoje, je uporabljati odredbe tega pravilnika o osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig [§§ 190. do 216.] samo toliko, kolikor je moči po § 85. zozk. uporabljati predpise tega zakona. § 218. (0 Kjer napotujejo zakoni ali drugi predpisi na odredbe, ki so po § 217, razveljavljene, stopijo na mesto teh odredb ustrezne odredbe tega pravilnika. (-) Kolikor se sklicuje ta pravilnik na predpise zakonov, ki so že razglašeni, toda niso ob času, ko stopi ta i pravilnik v veljavo, še v moči [n. pr. cpp., i p. ], je umeti s temi predpisi ustrezne obstoječe predpise. Če takšnih predpisov ni, je smatrati, dokler ne dobe omenjeni zakoni obvezne moči, kakor da se pravilnik nanje ne sklicuje. (3) Kolikor se sklicuje ta pravilnik na odredbe skupnega sodnega poslovnika, ki še ni v moči, in dokler ta ne stopi v moč, je uporabljati smiselno predpise, ki veljajo ob času, ko stopi ta pravilnik v moč; kolikor se pa predpisuje vpisovanje vlog v vpisnike, določene v sodnem poslovniku, je vpisovati dotične vloge, dokler ne dobi enotni sodni poslovnik obvezne moči, v one vpisnike [registre, protokole itd.], v katere se takšne vloge sedaj vpisujejo. (*) Do nadaljnje odredbe se smejo obrazci, ki ustrezajo dosedanjim predpisom, sedaj razveljavljenim, ki pa se dajo vendarle uporabljati, če se primerno dopolnijo ali popravijo, tudi še naprej uporabljati, če ni nevarnosti, da bi se njih vsebina krivo razumela; toda novi vpisi v opravilne pripomočke se morajo vršiti po novih odredbah. § 219. (l) Kolikor se govori v pravilniku o sodnem oddelku za zemljiškoknjižne stvari [gl. n. pr. tj§ 27. in 34. pravilnika], je razumeti v onih območjih, v katerih po dosedanji ureditvi sodišč ni posebnih sodnih oddelkov, sodnika, ki je določen za reševanje zemljiškoknjižnih stvari. (-) Odredbe o izročanju zemljiškoknjižnih vlog v vložišču veljajo do nadaljnje odredbe samo v območju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu. V ostalih pravnih območjih se izročajo zemljiškoknjižne vloge neposredno voditelju zemljiške knjige. Sodni starešina ali uradnik, ki je določen za odpiranje pošte, mora vročiti zemljiškoknjižne vloge, ki so prispele s pošto, takoj voditelju zemljiške knjige. Ta zapiše dohodni zaznamek, predpisan po § 92. pravilnika. V teh primerih se ravna knjižni vrstni red zemljiškoknjižne vloge po trenutku, ko je prispela vloga k voditelju zemljiške knjige. (3) Nabiralnikov zaslej ni uporabljati [§ 93., odstavek ('-) in § 94.]. § 220. Razen prehodnih naredb, izdanih v §§ 217., 218. in 219., je upoštevati tudi one prehodne odredbe, ki so vzete v ta pravilnik v zvezi s predpisi o poedinih predmetih [n. pr. v §§ 4., 5., 6., 8., 9., 11., 12., 15. itd.J. §221. Ta pravilnik za voditev zemljiških knjig dobi obvezno moč na dan, ko dobi obvezno moč zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih z dne 31. decembra 1930., in se po potrebi dopolni ali ižpremeni. .V Beogradu, dne 17. februarja 1931.; št. 18.450. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r. Z—------------------------- k. obr. št. 1 (§ 12 p z k.) Stran . . . Katastrska občina ........ A. Popisni list. Številka zemljiškoknjižnega vložka . . . Prvi oddelek. ed O c > Štev. zemljišča (parcele) Označba zemljišča Površina po katastru Pri- pombe La hb N ha a ! m’ Drugi oddelek. Zapo- redu štev Vpisi Pripombe Zk. obr. št. 2 (§ 20 pzk.) Stran . . . B. Lastninski list. Številka zemljiškoknjižnega vložka . . . Zapo- redna štev. Vpisi Pripombe ' Zk. obr. št. 3 (§ 21 pzk.) C. Bremenski list. Številka zemljiškoknjižnega vložka . . . | Žapo-. redna I štev. V p i s i a 5 u ~ a Pripombo Zk. obr. 4c (§ 34 pzk.) Beležna knjiga o prepisovanju vložkov. Katastr- ska občina e £ o T. > c; •<75 US!* .2 c. S a Q -O O.— ime uradnika, ki je izvršil prepisovanje Dan primerjave s starim vložkom in podpis voditelja zcrft-ijiške knjige Pri- pombe 1 2 3 4 5 i 6 •v Zk. obr. št. 5 (g 54. pzk.) Beležna knjiga o vrisavanju izprememb v zemljiškoknjižnih načrtih. 1 Zaporedna j štev. Dan in opravilna štev. sklepa zemljiškoknjižne ga sodišča Kata- strska občina Številka zemljišča, za katero je izvršiti vrisanje v zemljiškoknjižnem načrtu f3 bC © g »CO J3 > c* N3 33 — 5 > Podpis šefa katastrske uprave 1 2 3 4 n 6 Zk. obr. št. ® (gg 97. in nasl. pzk.) Dnevnik za zemljiškoknjižne vloge. Zaporedna št. Dan dohoda* Ime stranke ali oblastva, od katerih je prispela zemljiškoknjižna vloga, in opravilna številka oblastva. Predmet. • © — s i -5 O 5 S bJ "** C © > _ « JA c c 5 -O — - —^ »o CQ © _ »N ca ec c £* ^ £ M -M Dan sodniške rešitve Dan, ko je izvršen vpis v zemljiški knjigi Pri zemljiškoknjižnih vlogah ; osebe, ki jim je vročiti po § 133. zzk. Pri drugih zemljiškoknjižnih vlogah: opravilna številka Vročeno dne Pripombe 1 2 3 4 6 H 7 8 9 - / * v vložišču, odnosno kjer tega ni, v zemljiškoknjižnem uradu. Zk. obr. št. 7 (§ 63. pzk.) Seznamek zemljišč 1. Številka « g o o. « N zemllliia (parcele) Hala lemljliko-knjlžnega načrta zemljiškoknjižnega vložka Pripombe 1 2 3 4 5 Zk. obr. št. S (g 66. pzk.) Katastrska občina........... Seznamek zemljišč II. a ■8 O ► Številka zemljišča Označba zemljišča Površina po katastru Pripombe (parcele) ha a m* , 1 2 3 4 5 ••• •- Zk. obr. št. 9 (§ 69. pzk.) Abecedni seznamek oseb. Rodbinsko, očetovo in rojstno ime lastnika Prebivališče Številka vložka, v katerem se je izvršd vpis ali drugega upravičenca lastninske pravice J pravice 1 2 3 4 • 1 i Zk. obr Ut. f O (S R?. št 6 pzk.) Seznamek naročenih zemljiškoknjižnih izpiskov, prepisov in službenih potrdil. © l*redinet naročbe © © s« -fi »o Rodbinsko, očeto* Izpiski iz glavne knjigo Prepisi in služ- E <0 2 £ 2 o *© Podpis prejemniku — CB ® E u M 1= S vo in rojstno ime stranke, ki je naročila katastrska občina vložek bena potrdilo Iz glavne knjige in prepisi iz zbirke o % —"C -* * J S4 M j;. dl 5 N3 *° Im > SO C O bz .2 C ali potrdilo o od-pošiljatvi Pripombe n O listin 1 O. Din ] p o O 1 2 3 4 .5 (> 7 8 9 | 10 11 12 . Zk. obr. št. 11 [S 70., odst. (1). št. 1. pzk.] Obči vpisnik R. % m E Oblastvo ali O C *5T stranka (rodbin Predmet "O Pripombe ' sv a sko, očetovo in c v 1- m O rojstno ime) as 1 1 2 3 4 0 b r * i ■ 1 Zk. obr. št. «3 [g 70.. odst, (1), št. 2., pzk.] Seznamek odposlanih spisov. * % I e a O* 1 Komu .1« spis odposlan •j 3 Pripomhe /k. obr. št. 13 [g 70.. odst. (1), št. 3. pzk.] Opravilni koledar. Rokovi Rokovi Naroki Naroki o« Oz Oz Zk obr. št. t4 [§ 70.. odst (1). št. 4. pzk.] Beležna knjiga za rokove. o ■°-S | o =5 |I ... a ‘S. * " c c •5 rz 3 P» S. - O •* Ime osebe pod skrbstvom zapustnika itd. Predmet nadziranja Pripombe 1 2 -v 4 5 . Zk. obr. št. 15 (g 143. pzk.) dn. št............. Obvestilo. Ker ni predložen — uporabon — prepi 'isttnej se je pridržal izvirnik za zbirko listin. Stranka sme dvigniti pridržano listino, če prinese uporaben prepis. Ge tega ne s orl do 31. maja prihodnjega koledarskega leta. se bo smatr-lo. da se je odpovedala vrnitvi listine in da se strinja s teni, da se listina uvežo v zbirko listin. Zemljiškoknjižni urad sreskega sodišča v ..... , Datum: 288. Na podstavi § 32. finančnega zakona za I§to 1930./31. predpisujem Pravilnik o dohodkih prijavnih uradov za službo prijavljanja prebivalstva pri državnih policijskih oblastvih.* § i. Obrazce in knjige po § 28. uredbe o prijavljanju prebivalstva, kakor tudi obrazce, s katerimi se dajejo v zasebnem interesu stranke obvestila o bivanju v smisla § 27. uredbe, izdaja in tiska izključno državno krajevno policijsko oblastvo, v čigar območju se uporabljajo. Le-to izključno tudi prodaja te obrazce bodisi neposredno bodisi po pooblaščenih preprodajalcih, razen onih (obrazcev), ki so namenjeni za notranjo službo prijavnega urada (centralnega prijavnega urada). § 2. Za komad posamezne vrste obrazcev iz § 28. uredbe o prijavljanju prebivalstva se plača sledeči znesek: za prijavo (priloga I. uredbe) 0'50 Din, za odjavo (priloga III. uredbe) 0-50 Din, za potrdilo o prejemu prijave - odjave (priloga IV. uredbe) 0'50 Din. Osebam, navedenim v § 4., točka b in c, kolikor se nanašata na bolnike, kakor tudi osebam, navedenim v § 5. uredbe, se prodajajo ti obrazci po nabavni ceni. Knjige za evidenco prehodnih stanovalcev (priloga V. uredbe) se prodajajo v debelosti od 300 in 500 listov, ena stran s 35 vodoravnimi rubrikami, po nabavni ceni s 100% poviškom. Za izvod obrazca, s katerjm se dajejo v zasebnem interesu stranke obvestila o bivanju v smislu § 27. uredbe, se zahteva v krajih pod 80.000 prebivalcev največ 5 dinarjev, v ostalih krajih pa največ 8 Din po odredbi bana, odnosno za območje uprave mesta Beograda upravnika mesta Beograda. Pooblaščenim preprodajalcem sme dotično policijsko oblastvo dati tudi nagrado do 5% prodajne cene. § 3. , Dohodki prijavnih uradov se uporabljajo za kritje izdatkov za prijavne urade. V krajih, kjer ima država lastne organe za policijsko službo, ki se plačujejo iz državnega proračuna, se krijejo z dohodki prijavnih uradov oni stvarni stroški prijavnega urada, katerih po obstoječih predpisih ni dolžna trpeti občina kot najmanjšo obveznost za vzdrževanje policije. V primeru večjega obsega poslov in za čas, dokler traja to stanje, se smejo v prijavnih uradih postavljati dnevničarji v breme dohodkov prijavnega urada. Preostanek dohodkov se izroči državni blagajni kot izreden dohodek. * »Službene novi n e kraljevine Jugoslavije« z dne 4. decembra 1930., štev. 279/XCIV-583. — Uredbo o prijavljanju prebivalstva pri drž. krajevnih policijskih oblastih glej >Ucadm lisic £1. 141(32 iz 1. 1930, V ostalih krajih se dohodki izroče občini, ki vzdržuje policijo. § 4. V krajih, označenih v odstavku drugem § 3. tega pravilnika, odobruje letni podrobno obrazloženi proračun dohodkov in izdatkov, ki gredo v breme dohodkov prijavnih uradov, ban, odnosno za območje uprave mesta Beograda upravnik mesta Beograda. Osebni prejemki osebja, ki se plačujejo iz dohodkov prijavnih uradov, ne smejo prekoračiti dvojne vsote, ki je določena za osebne izdatke osebja prijavnih uradov in ki se plačuje iz državnega proračuna. Naredbodavec po proračunu je starešina dotičnega policijskega oblastva. Nabavke se vrše po veljavnih predpisih o nabavkah za državne potrebščine. Nabavljeni material se sme trošiti samo /,a potrebe prijavnih uradov, postavljeno osebje pa se sme zaposlovati samo v njih. § 5- O nabavkah, izdajanju in trebovanju materiala, ki se nabavlja na račun dohodkov prijavnih uradov, se vodi pri vseh državnih krajevnih policijskih oblastvih evidenca, ter se morajo skladno uporabljati predpisi, ki veljajo V tem pogledu za državni pisarniški material in inventar. 0 denarnih dohodkih in izdatkih se vodi blagajniški dnevnik. V krajih, označenih v odstavku drugem § ‘3. tega pravilnika, mora starešina policijskega oblastva predložiti do 1. maja banu, odnosno v območju uprave mesta Beograda upravniku mesta Beograda, obračun dohodkov in izdatkov, ki so se izvršili v breme dohodkov prijavnih uradov v preteklem proračunskem letu. Čim je obračun odobren, se izroči preostanek dohodkov državni blagajni kot izreden dohodek. V ostalih krajih se izročajo dohodki občini mesečno. Obrazci in knjige iz § 2. tega pravilnika se smatrajo kot vrednostni papir, ki jih je treba zbog tega hraniti. Starešina policijskega ’ oblastva mora izvršiti ali osebno ali po pooblaščenem organu vsaj enkrat na mesec pregled knjig, zaloge obrazcev in blagajne. § 6. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v»Služ-benih novinah«. S tem dnem prestanejo veljati predpisi, ki mu nasprotujejo. Beograd, dne 19. novembra 1930., III. br. 62.232. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant 'Njeg. Veličanstva kralja, divizijski general: P. II. Živkovi« s. r. 289. Na podstavi zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave* in § 94. zakona o podaljšanju veljavnosti določil dosedanjih finančnih zakonov in zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 21. julija 1929.,** predpisujem ta-le Pravilnik o sprejemanju bolnikov in plačevanju taks za zdravljenje z radioaktivnimi snovmi v zavodu za proučevanje in zatiranje raka pri Centralnem higijen-skem zavodu v Beogradu.*** Clen 1. Zavod sprejema v zdravljenje v mejah možnosti samo tiste bolnike, katere izbere šef zavoda ali njega pooblaščeni zdravnik, bodisi za bolnično, bodisi za ambulantno zdravljenje. Zdravniki zavoda izbirajo bolnike samostojno v am-bulanci zavoda, konsiliarno pa na oddelkih javnih bolnic, če jih šefi oddelkov v to pozovejo. Clen 2. Bolnično zdravljenje vrši zavod izključno na svojem oddelku, in sicer z vsemi razpoložljivimi "adioaktiv-nimi snovmi. Ambulantno zdravljenje vrši zavod samo v svoji ambulanci. Clen 3. Radi velike življenske nevarnosti in materialne vrednosti radija: a) uporabljata radioaktivne snovi na bolnikih naj-, manj dva uslužbenca zavoda, od katerih mora biti vsaj eden zdravnik. Ta potrdita uporabljeno vrsto in količino na posebnem obrazcu s svojima podpisoma in sta za to odgovorna. Ta obrazec podpiše vedno tudi bolnik, ki prevzame s tem vso materialno in kazensko odgovornost za morebitno izgubo ali poškodovanje dobljene radioaktivne substance. Osebe, ki uporabljajo radioaktivne snovi na bolnikih, morajo bolnika opozoriti in mu pojasniti vrednost zdravila in odgovornost, ako ga pogubi, kakor tudi nevarnost za njegovo zdravje ob vsakem zlorabljanju; b) se vrši neposredno zdravljenje z radijem samo v prostorih zavoda; • c) se uporablja na ambulantnih bolnikih, ki zapuščajo prostore zavoda, samo radijeva emanacija. Clen 4, Še! zavoda predpiše način, kako naj se hranijo radioaktivne snovi v času aplikacije. Brez njegovega do- * Zakon o ustroju socialne in zdravstvene uprave glej >Uradni liste št. 207/45 iz 1. 1930. Popravek k zakonu gl. Ur. 1. št. 276/57 iz 1. 1930. ** Zakon, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah glej »Uradni liste št. 376/91 iz 1. 1929. in Ur. 1. št. 433/111 iz 1. 1929. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 31. decembra 1930., štev. 301/.CVI-648, voljenja ne sme nihče vstr,piti, odnosno zapustiti prostora za zdravljenje. Clen 5. Bolniki, ki so jih poslale razne ustanove ali zdravniki, ali ki so sami prišli, morajo predložiti vse potrebne listine, iz katerih je moči razvideti, kdo trpi materialne stroške za njih zdravljenje, in sicer v smislu zakona o bolnicah. Clen 6. Bolniški stroški se izterjavajo po zakonu o bolnicah in predpisih, ki so izdani na podlagi tega zakona za javne bolnice. Clen 7. Za zdravljenje z radioaktivnimi snovmi se plača poleg bolniških stroškov še posebna taksa. Podlago za izračunanje tvori mednarodna edinica: Porabljeni Milli-Curie (Milli-Curie-Detruit = MCD). Takse so: od 1 do 10 MCD po 20'— Din od edinice; od 11 do 30 MCD po 15'— Din od edinice; preko 30 MCD po 10'— Din od edinice. Bolniki drugega razreda plačajo 50%, bolniki prvega razreda pa 100% več od navedene takse Clen 8. Dohodke od teh pristojbin uporablja zavod za kritje svojih materialnih izdatkov. Clen 9. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinatK. Beograd, dne 18. decembra 1930.; S. Br. 23.001. Minister za socialno politiko in narodno zdrav.je Nikola Preka s. r« 290. Odredba glede mednarodnega zračnega prometa z Zadrom.* Po izkazani potrebi ter na postavi čl. 15. zakona o konvenciji, s katero se ureja zračna plovba z dne 6. decembra 1926.** in čl. 44. in 45. zakona o zračni plovbi z dne 22. februarja 1928.*** ter na predlog komandanta zrakoplovstva vojske odrejam: da se »pravilniku za mednarodni zračni promet civilnih zrakoplovov nad ozemljem kraljevine Jugoslavije« V. O. Br. 5987 z dne 25. junija 1926. (Služb. Voj. List Br. 28, ex 1926, str. 1185—1192) priključi sledeči »dodatek«, ki se glasi: * »Službene uOvine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1980., štev. 301/CVI—652. ** Glej »Uradni list« št. 66/21 iz 1. 1927. *** CUej »Uradni lisi* št 83/20 iz 1, 1928, > »Posebni začasni predpisi za mednarodni zračni promet z Zadrom nad ozemljem in teritorialnimi vodami pod suvereniteto kraljevine Jugoslavije.« »Zračni promet z Zadrom nad ozemljem in vodami pod suvereniteto kraljevine Jugoslavije se dovoljuje do preklica po zračnih potih, označenih na priloženem zemljevidu. Zračni promet z Zadrom nad ozemljem in vodami pod suvereniteto kraljevine Jugoslavije, in sicer po zračnih potih, označenih na priloženem zemljevidu, se sme vršiti samo v času od solnčnega vzhoda do zahoda in v višini pod 500 metrov.« Ti začasni predpisi veljajo od 1. januarja 1931. Beograd, dne 31. oktobra 1930., V. K. br. 083. Minister za vojsko in mornarico, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general: Ste v. S. Hadžič s. r. Muht Sestrunj 291. Oprostitev plačila takse po tarifi IV. zakona o zemljiškem katastru* v primerih izdajanja kopij katastrskih načrtov, prepisov posestnih listov ter izvlečkov iz katastrskega operata zadružnim organizacijam poljedelcev v poslih s Privilegirano agrarno banko.** Na predlog odelka za kataster in državua posestva ministrstva za finance odločam: Da se oproščajo zadružne organizacije poljedelcev v poslih s Privilegirano agrarno banko, ker uživajo vse * Zakon o zemljiškem katastru glej »Uradni list« št, 76/20 iz 1. 1929. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne d. decembra 1830., štev. 279/XClV-5bOt olajšave, naštete v § 15. zakona z dne 25. febr. 1930. o izpremeinbi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki z dne 16. aprila 1929.,* vseh taks po tarifi IV. zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. Ta oprostitev velja samo tedaj, ko se obračajo zadružne organizacije poljedelcev v zadevah svojih članov na katastrske in davčne uprave za izdajanje kopij iz katastrskih načrtov, prepisov imovinskih listov ter izvlečkov iz katastrskih operatov. Oddelek za kataster in državna posestva naj izvrši to odločbo po podrejenih katastrskih oblastvih. Beograd, dne 30. oktobra 1930., štev. 35062/V. Minister za finance dr. Stanko Šverljuga, e. r. * Zakon o izpremeinbi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki gl. »Uradni lst« Št. 280/49 i* L 1930.' — Zakon o Privilegirani agrarni banki gL »Uradni fiat« št, 201/49 iz k 1929, 292. Oprostitev plačila takse po tarifi IV. zakona o zemljiškem katastru' v primerih izdajanja kopij, katastrskih načrtov in prepisov posestnih listov radi vknjižbe po zakonu o izdajanju tapij/ Na predlog oddelka za kataster in državna posestva ministrstva za finance odločam: Da se oproste zemljiški posestniki popolnoma plačila vseh taks po tarifi IV. zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928., objavljenegu v ..Službenih novinah«, štev. 14-VIII. z dne 18. januarja 1929. v primerili, ko zahtevajo zemljiški posestniki sami neposredno, bodisi osebno bodisi po pošti, kopije katastrskih načrtov in prepise ter izvlečke iz katastrskih imovinskih listov od pristojnih katastrskih in davčnih uprav radi vknjižbe po zakonu o izdajanju tapij v območju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju ter velikega sodišča v Podgorici z dne 14. decembra 1929., »Službene novinec štev. 29-X. z dne 7. februarja 1930. Ta oprostitev velja dotlej, dokler veljajo odredbe iz § 25. zakona o izdajanju tapij in uredba o podaljšanju roka iz § 25. omenjenega zakona, izdana od ministrstva pravde z dne 5. septembra 1930., »Službene novine« štev. 203 z dne 6f. septembra 1930. Oddelek za kataster in državna posestva naj brez odloga izvrši to odločbo po podrejenih katastrskih oblast-vih. Beograd, dne 29. oktobra 1930., štev. 34853/V. Minister za finance dr. St. Šverljuga, s. r. 293. 17 Na podstavi čl. 2G. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921.3 in čl. 8. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923.* predpisujem sledeče: Izpremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku.6 Drugi odstavek točke 4. čl. 103. taksnega in pristoj-binskega pravilnika se izpremeni ter se glasi: 1 Zakon o zemljiškem katastru, glej »Uradni liste št. 76/20 iz 1. 1929. 3 »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne 4. decembra 1930., štev. 279/XCIV-587. 3 Glej »Uradni liste št. 259/100 iz 1. 1921. ‘ Glej »Uradni liste št. 368/113 iz 1. 1923. 5 »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne 31. decembra im, šL 304&XI-653, , »Društvo Rdečega križa in njegovi oblastni in krajevni odbori ne plačujejo te takse na vstopnice za kinematografske (bioskopske) predstave, če prirejajo dnevne predstave kulturno-vzgojnega značaja v svoji lastni režiji. O prirejanju lakih predstav morajo oblastni in krajevni odbori obveščati finančno oblastvo (davčno upravo) ter predložiti izjavo predsedstva glavnega odbora, da odgovarja film kulturno-vzgojnim namenom društva Rdečega križa. Poročila oblastnih in krajevnih odborov o prirejanju takih predstav se smejo predlagati tudi za več predstav skupaj, če se v naprej označi čas, dnevi in program predstave. Istotako ne plačuje društvo Rdečega križa in njegovi oblastni in krajevni odbori te takse za nobeno predstavo, neglede na čas in program predstave, če prirejajo predstave v lastni režiji v dneh, ki so določeni za zbiranje prispevkov za društvene namene. Za veče - j predstave (izvzemši večerne predstave v smislu prednjega odstavka), kakor tudi za filme, ki nimajo kulturno-vzgojnega značaja, se morajo uporabljati vstopnice s plačano takso državne izdaje, četudi se vrši prireditev v domu Rdečega križa.« Minister za finance dr. Stanko šverljuga, s. r. 294. Razpis o taksi žigovine. Taksa žigovine iz čl. 19. osnutka zakona o obči carinski tarifi se ne plačuje za blago, ki se odpravlja po čl. 109. carinskega zakona. — Izprememba v razpisu štore. 40600/1 V. iz leta 1930 * Razpis C. štev. 50400 z dne 20. novembra 1926. ni ukinjen z razpisom z dne 31. oktobra 1930., št. 40600/IV. Beograd, dne 31. decembra 1930., štev. 4919/IV. Minister za financ« 4r. St. Šverljuga, s. r. 295. Odločbe državnega sveta.** A. Na obči seji državnega sveta dne 27. oktobra 1930. so bile pod štev. 37152 izdane odločbe, ki se glase: I. »Po odstavku I. čl. 108. invalidskega zakona z dne 21. novembra 1925. se morajo prevesti oficirji, polni in * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1930., štev. 301/CVI—655. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10, decembra 1830, št, 28^XCYiU606, pretežki invalidi, ki uživajo pokojnino po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923. ter so bili upokojeni, preden je stopil v veljavo omenjeni invalidski zakon, na pokojnino naslednjega višjega čina po omenjenem zakonu o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923. Odstavka I. in II. čl. 108. pravilnika za izvrševanje invalidskega zakona, izdanega na podstavi pooblastila v čl. 116. omenjenega invalidskega zakona, ki naj u re'i samo izvrševanje tega zakona, kolikor nasprotuje omenjenemu predpisu invalidskega zakona, nima ta pravne veljave.« II. »Vsem državnim uslužbencem prejšnje kraljevine Crne gore, ki niso prejemali od ujedinjenja pa do 6. septembra 1923. svojih plač, tečejo plače in čas, všteven za pokojnino, samo do 6. septembra 1923., katerega dne je izdana odločba ministrskega sveta z dne 6. septembra 1923.« III. »Leta pri telesni straži se niso priznavala kot leta, prebita v državni službi po zakonitih predpisih bivše kraljevine Crne gore, ki so veljali dotlej, ko je stopil v veljavo zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., pa se tudi po tem zakonu ne morejo priznavati za pokojnino.« IV. »Organom finančne kontrole se računa za pokojnino čas, prebit v vojni, tako kakor ostalim bojevnikom in radi tega nimajo pravice tudi na beneficij iz čl. 72. zakona o organizaciji finančne kontrole za čas prebit v vojni, ker niso mogli, ko so bili v vojni službi, vršiti hkratu dolžnosti organov finančne kontrole.« »Po predpisih zakona o ustroju vojske iz leta 1910. in zakona o civilnih uradnikih iz leta 1914. bivše kraljevine Črne gore, se neukazna leta vojaške in civilne službe niso računala za pokojnino, pa se z;bog tega ta leta službe uslužbencem bivše kraljevine Črne gore, ki niso bili prevedni na novi zakon o ustroju vojske in mornarice, odnosno na novi zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih iz leta 1923. niti po teh zakonih ne morejo šteti kot leta službe za odmero pokojnine.« Štev. 38901. — Iz pisarne državnega sveta v Beogradu z due 26. novembra 1930. B* Na obči seji državnega sveta dne 25. novembra 1930. sta bili izdani pod štev. 40931/30! odločbi, ki se glasita: 1 »Čas, prebit v vojnah, ki se po odstavku II. čl. 282. fin. zakona za leto 1922/23.** priznava za pokojnino, je * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z due 31. decembra 1930, štev. 301/CVI—656. ** Fin. zakon za 1. 1922/23. gl. »Uradni list« štev. 324/105 iz 1. 1922, po svojem dejanskem trajanju državnim uradnikom in ostalim civilnim uslužbencem ter uslužbencem državnih prometnih ustanov vštevcu v čas 10 let dejanske državne službe, ki se po čl. 1. zakona z dne 1. marca 1929.* zahteva za pridobitev pravice do osebne pokojnine. Ta čas je po svojem dejanskem trajanju istotako všteven v čas 10 let dejanske službe v primerih, v katerih zahteva čl. 331. fin. zakona za leto 1927/28** dejansko službo, da pridobi upokojenec pravico do osebne in rodbihske draginjske doklade.« II. »Mojstri, ki so dovršili vojno-obrtno šolo v Kragujevcu, se smejo postaviti samo za uradnike III. kategorije. V II. kategorijo se smejo prevesti samo oni mojstri, absolventi vojno-obrtne šole, ki se posebej izberejo za mojstre najvišje kategorije v smislu določbe čl. 8. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.« Iz pisarne preclsedništva državnega sveta v Beogradu, dne 22. decembra 1930., štev. 41304. ‘296. Popravek k naredbi, s katero so se za področje Dravske banovine izenačili predpisi o prepovedanem lovskem času (lovopustu), objavljeni v »Službenem listu kraljevske banske uprave« z dne 31. julija 1931., št. 285/45. V členu 1. se mora pravilno glasiti: l.a) za jelene in damjake..,. 6. Mladiči jelenjadi,... 11. za sloke (kljunače)... V Ljubljani, dne 4. avgusta 1931. Uredništvo »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine«. * Zakon gl. »Uradni list« st. 105/25 iz 1. 1929. ** Fin. zakon za 1, 1927/28. gl. »Uradni list« štev, 184/45 u 1. 1927, Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njeD predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert s Ljubljani, Tiska iu zalaga; liskama »Merku« S LjufeUrtSi; ftifttt fittatoiavnik; Otmar MikSlek x Ljubljani, t