I Z V E S TJ E ........,t . . 1 9 2 8. / 1 9 2 9. ; k VSEBINA. Stran Ustroj Tehniške srednje Sole v Ljubljani............................................................3 Pregled oddelkov • • ■ • ■ Namen, učna doba in sprejemni pogoji .......................................... Pregledi učnih predmetov in tedenskih ur ....... Suplent ing. Kuhelj Anton: Proračun ravnih plošč v strojcgradbi (s 4 slikami) . 16 Profesor dr. Rožič Valentin: f Strokovni učitelj v p. Baran Josip ... . 25 Izvestje . . ......................................................... • 4 26 Direktorjevo poročilo . . . ■ ■ • - ^ Statistika obiska v šolskem letu 1927./1928.................................................. 29 Ustanove in podpore v šolskem letu 1928./1929. ....... 30 Osebje v šolskem letu 1928./1929. . . . 31 Zrelostni izpiti v šolskem letu 1927./1928. . . • • • 33 Završni (diplomski) izpiti v šolskem letu 1928./1929. 34 Uradni naslovi naših šol . 34 Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1928./1929. . . • ■ ■ 35 Imenik odličnjakov . . . . ^ Poučne ekskurzije . ^2 Poučni strokovni tečaji . . . . . 43 Umetniška šola „Probuda" . . . ... . . . - Organizacije absolventov zavoda . . . . . * . • * - 47 Objave o pričetku šolskega leta 1929./1930. . . . . . - 48 Priloga (4 listi): Del programnega načrta: Osnutek za društveni dom (1 list). — Del pro-gramne risbe: Brizgalna črpalka (1 list). — Programna risba: Končni drog daljnovoda 35.000 voltov (1 list). — Grafična določitev izgub napetosti v daljnovodu visoke napetosti (1 list). KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI I ZVE STJ E ZA ŠOLSKO LETO 1928./1929. LJUBLJANA ZALOŽILA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI NATISNILA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK FRANCE ŠTRUKELJ) - .( - ' ■ : ................. Zavod je z vsemi oddelki podrejen ministrstvu za trgovino in industrijo. Oddelki zavoda so: Tehniška srednja šola z odseki: I. Arhitektonsko*gradbeni odsek. IJ. Strojni odsek. III. Elektrotehniški odsek. Delovodske šole: IV. Gradbena rokodelska šola. V. Strojna delovodska šola. VI. Elektrotehniška delovodska šola. VII. Mizarska in struparska delovodska šola. Strokovno=obrtne šole: VIII. Kiparska in rezbarska šola. IX. Keramiška šola. X. Pletarska šola. (Učna delavnica za košarstvo.) XI. Ženska obrtna šola s strokovnimi oddelki: a) za šivanje perila, b) za izdelovanje oblek, c) za vezenje. * * * Po potrebi in pri zadostnem številu priglašeneev se od časa do časa otvarjajo še oddelki: XII. Javna risarska in modelirska šola. XIII. Posebni tečaji za obrtnike. XIV. Strokovni tečaji za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah. Namen, učna doba in sprejemni pogoji. Odseki tehniške srednje šole. Odseki tehniške srednje šole imajo nalogo, dajati učencem teoretično in praktično strokovno izobrazbo, ne da bi zanemarjali pri tem osnovne potrebe obče izobrazbe. Izobražujejo dobre tehnike, pripravljajo samostalne voditelje manjših industrijsko*tehniških gradbenih podjetij kakor tudi urad* niško osebje v državnih in privatnih tehniških pisarnah in industrijskih podjetjih. Vsak odsek ima štiri polne, zaporedne letnike. Učenci morajo vsako leto o velikih počitnicah opraviti šesttedensko prakso. Koncem četrtega letnika polagajo učenci završni (diplomski) izpit. Učenci arhitektonsko*gradbenega odseka se usposobijo za gradbenike, gradbene podjetnike in tehniške pomožne moči pri gradbenih obrtih in gradbenikih. Pri prošnjah za koncesijo stavbne, zidarske, kamnoseške, tesar* ske in vodnjakarske obrti zadošča za absolvente praktična izobrazba, ki je za eno leto krajša od dobe pri drugih prosilcih. Začetne službe dobijo absol* venti navadno pri gradbenih mojstrih in gradbenih uradih. Učenci strojnega in elektrotehniškega odseka se usposobijo za samo» stojno izvrševanje obrtnih obratov in za tehniške uradnike strojne, odnosno elektrotehniške industrije in drugih mchansko*tehniških obrti in podjetij. Diploma velja kot dokaz usposobljenosti za samostojno izdelovanje in popravo parnih kotlov in za izvrševanje obrti instaliranja plinovodnih, vodo* vodnih in razsvetljevalnih naprav, odnosno za samostojno izvrševanje vseh v elektrotehniško stroko spadajočih del. Učenci odsekov imajo pravico do skrajšanega dijaškega roka v stalni kadrski službi. Diploma daje absolventom v državni službi kvalifikacijo za drugo uradniško kategorijo, ne daje pa jim v naši državi pravice do obisko* vanja tehniških visokih šol kot redni slušatelji. V prvi letnik tehniške srednje šole se sprejemajo: a) oni učenci, ki so dovršili štiri razrede gimnazije, realne gimnazije, realke ali meščanske šole; b) oni učenci, ki so dovršili štiri razrede nižje trgovinske šole kakor tudi druge strokovne šole, ki ustrezajo po odredbah ministrstva za prosveto ali ministrstva za trgovino in industrijo nižjim srednjim šolam, navedenim pod a). c) Učenci, ki so dovršili strokovne dnevne (dvoletne) ali priznane stro* kovne večerne šole (triletne), se smejo vpisati, če so predhodno dovršili osnovno šolo, občo obrtno šolo (triletno) in če opravijo predpisani spre* jemni izpit. Vse šolsko poslovanje predpisuje Pravilnik o delovanju, redu in pouku na državnih tehniških srednjih šolah (Službene Novine kraljevine Srba, Hr* vata i Slovenaca z dne 14. septembra 1928., št. 213/LXIX., Uradni list ljub* ljanske in mariborske oblasti z dne 13. oktobra 1928., št. 331/97). Delovodske šole. Gradbena rokodelska šola ima namen, dajati pomočnikom zidarske, te* sarske in kamnoseške obrti ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnejšemu delovanju in obrtovanju. Šola daje absolventom možnost in podlago, da napravijo izpite za zidarskega, tesarskega in kamnoseškega mojstra. Odhodno izpričevalo skrajša poleg tega tesarjem in kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Strojna in Elektrotehniška delovodska šola imata namen, da pripravljata učence s sistematičnim poukom teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic, da lahko postanejo samostojni mali obrtniki, delovodje, monterji, strojni risarji itd. Mizarska in strugarska delovodska šola ima namen, da nudi mizarskemu in strugarskemu pomočniku priliko, da se v svoji obrti praktično in teoretično više izobrazi in se usposobi za preddelavca, delo» vodjo, mojstra ali samostojnega vodjo kakega obrtovanja. Odhodno izpriče* valo nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in do samostojnega izvrševanja dotične obrti, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna uporaba kot pomočnik, oziroma kot tovarniški delavec. Gradbena rokodelska šola ima tri zaporedne razrede, ki trajajo po pet mesecev, od 1. novembra do 31. marca. Po potrebi se vršijo tudi m o j s t r< ski tečaji za zidarje, namenjeni absolventom Gradbene rokodelske šole, ki so ravno pred mojstrsko izkušnjo in se hočejo zanjo še posebej pri* praviti. Ta pouk se vrši samo v poletnem semestru in traja tri in pol meseca. Ostale tri delovodske šole imajo po dva polna, zaporedna letnika. Na Gradbeni rokodelski, Strojni in Elektrotehniški delovodski šoli se spre^ jemajo učenci v prvi letnik (razred) vsako šolsko leto, na Mizarski in stru* garski delovodski šoli pa samo vsako drugo šolsko leto. Za sprejem v prvi letnik (razred) vsake delovodske šole se zahteva: a) da je učenec star 17 let ali da doseže to starost še v sprejemnem koledar* skem letu, b) da je učenec dovršil ljudsko šolo (odpustnica), c) dokaz o dovršeni učni dobi pri mojstru (učno izpričevalo) ali vsaj o triletni praksi v kaki mehansko*tehniški ali elektrotehniški obrti, č) eventualno še sprejemni izpit iz slovenskega jezika in računstva. Strokovno=obrtne šole. Kiparska in rezbarska šola, Keramična šola in Pletarska šola imajo namen, da nudijo svojim učencem s teoretičnim in praktičnim poukom obrtniško, modernim zahtevam primerno izobrazbo v dotični stroki. Odhodno izpričevalo nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (učno izpriče* valo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja dotične obrti, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna uporaba kot pomočnik, oziroma kot tovarniški delavec. Vsaka teh šol ima tri polne, zaporedne letnike. Za sprejem v prvi letnik se zahteva: a) da je učenec star 14 let ali da doseže to starost še v sprejemnem koledar* skem letu, b) da je učenec dovršil ljudsko šolo (odpustnica). Na Pletarski šoli se sprejemajo v Učno delavnico za košarstvo tudi učenci (učenke) za krajšo učno dobo, ako se nameravajo brez teoretičnega pouka izvežbati samo v pletenju določenih predmetov domače industrije. Ženska obrtna šola obsega tri strokovne oddelke, in sicer za šivanje perila, za izdelovanje oblek in za vezenje. Ta šola ima namen, da izuči deklice praktično v eni izmed navedenih obrtnih strok; pouk pa se razteza tudi na splošno izobrazbo in na gospodinjstvo. Odhodno izpričevalo oddelka za izdelovanje oblek in oddelka za vezenje nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (učno izpričevalo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do izvrševanja krojaške, na izdelovanje otroških in ženskih oblek omejene obrti, oziroma do obrti zlatega, srebrnega in bisernega vezenja. Oddelek za šivanje perila in oddelek za vezenje imata po dva polna, zanoredna letnika. Oddelek za izdelovanje oblek ima tri polne, zaporedne letnike. Oddelka za šivanje perila in za izdelovanje oblek imata prvi letnik skupen in se ločita šele v drugem letniku. Delovni pouk na oddelku za ve« zenje je takoj že v prvem letniku specializiran. Vsak oddelek ima poleg navedenih obveznih letnikov še tako zvani atelje=lctnik, ki ni obvezen in je namenjen nadaljnji izobrazbi absolventkam dotičnega oddelka. Za sprejem v prvi letnik kateregakoli oddelka sc zahteva: a) da je učenka stara 14 let ali da doseže to starost še v sprejemnem kole* darskem letu, b) da je učenka dovršila ljudsko šolo (odpustnica), c) eventualno še sprejemni izpit iz ročnih del in risanja. * * * Odhodno izpričevalo delovodske ali strokovnosobrtne šole daje absol* ventom v državni službi kvalifikacijo za tretje uradniško kategorijo. Učenci nimajo pravice do skrajšanega dijaškega roka v stalni kadrski službi. Šolsko leto. Pouk. Izpričevala. Šolsko leto se začne dne 1. septembra in traja do dne 31. avgusta pri* hodnjega leta. Vsako šolsko leto se deli na dva semestra: na zimskega in na poletnega. Zimski semester se začne dne 1, septembra in traja do dne 31. januarja. Poletni semester se začne dne 4. februarja in traja do dne 28. junija. Vpisovanje se vrši od dne 1. do dne 5. septembra; pouk se začne dne 10. septembra in traja za učence četrtega letnika odsekov do dne 20. maja, za učence ostalih letnikov pa do dne 10. junija. Teoretična in praktična strokovna izobrazba na odsekih tehniške srednje šole sc doseza: a) z rednimi predavanji in izpraševanji; b) z vajami v risanju in projektiranju (grafična dela); c) z delom in vajami v šolskih delavnicah, laboratorijih, na gradilišču in na terenu; č) z delom in vajami izven šole (ferialna praksa); d) z ekskurzijami. Pouk se na vseh oddelkih vrši dopolne in popoldne. Učna ura traja 45 minut. Rednega pouka je do 9 ur na dan. Koncem leta dobijo učenci letna izpričevala. Absolventi odsekov dobijo diplome — posebna izpričevala o opravljenem završnem izpitu, absolventi drugih oddelkov dobijo odhodna izpričevala. Med šolskim letom obvešča razrednik starše (varuhe) učencev sredi vsakega semestra o eventualnem slabem uspehu učencev in koncem zimskega semestra o celokupnem uspehu. Pregledi učnih predmetov in tedenskih ur. I. Tehniška srednja šola. Arhitektonsko-gradbeni odsek. Število tedenskih ur Zap. št. Učni predmeti letnik 1 II III IV 1. Slovenščina 2 2 2 2 2. Srbohrvaščina ........ 2 2 — — 3. Francoščina ali nemščina ..... 2 2 2 2 4. Zemljepis ......... 2 2 — — 5. Zgodovina (obča in kulturna) .... — — 2 2 6. Matematika 8 4 3 — 7. Fizika 3 3 — — 8. Kemija (z geologijo in mineralogijo) 4 2 — — 9. Geometrijsko risanje in opisna geometrija 5 5 — — 10. Perspektiva ........ — — 2 — 11. Prostoročno risanje in kompozicijske vaje . 4 3 3 3 12. Tehnologija in nauk o gradivu .... — 3 — — 13. Visoke gradnje, predavanja ..... 3 4 4 3 14. Visoke gradnje, konstrukcijske vaje 5 6 6 10 15. Železne konstrukcije, armirani beton, predavanja — — — 2 16. Železne konstrukcije, armirani beton, konstrukcijske vaje ........ 2 17. Nizke gradnje (hidrotehnika, gradnja cest, železnic in mostov), predavanja 6 18. Nizke gradnje, konstrukcijske vaje — — — 6 19. Nauk o slogih in zgodovina arhitekture — 2 2 — 20. Gradbena mehanika — — 4 3 21. Geodezija in vaje ....... — — 5 — 22. Gradbeno poslovanje ...... — — 3 — 23. Gradbeni stroji — — 2 — 24. Knjigovodstvo — — 2 — 25. Higiena — — — 1 26. Pouk v delavnici 8 4 — — Skupaj 48 44 42 42 Število tedenskih ur Zap. št Učni predmeti letnik I II III IV 1. Slovenščina ........ 2 2 2 2 2. Srbohrvaščina 2 2 — — 3. Francoščina ali nemščina ..... 3 2 2 — 4. Fizika ......... 4 — — — 5. Obča zgodovina — 2 — — 6. 7. Zemljepis ......... Planimetrija, stereometrija, trigonometrija in ana- 2 litika ......... 3 3 2 — 8. Opisna geometrija ....... 4 3 — — 9. Aritmetika, algebra in višja matematika 4 3 2 — 10 Osnove gradbenih konstrukcij .... — — 3 — 11. Kemija in kemijska tehnologija .... 3 3 — — 12. Mineralogija in geologija ..... — 2 — — 13. Mehanska tehnologija ...... 3 3 3 3 14' Termodinamika ....... — 3 2 — 15. Tehniško risanje 3 — — — 16. Mehanika ........ 4 4 3 — 17. Strojni elementi z vajami ..... 4 6 6 2 18. Parni kotli ........ — 5 — — 19. Parni motorji (turbine in stroji) .... — — 5 4 20. Hidravlični stroji — — 3 4 21.. Železne konstrukcije, mostovi, streha, okna — — 2 2 22. Dvigala in pumpe vseh vrst — — — 1 23. Plinski motorji ....... — — — 6 24. Lokomotive ........ — — — 2 25. 26. Obča elektrotehnika ...... Elektriški stroji (dinamo, generatorji in transfor- 3 " matorji) ........ — — — 5 27. Geodezija — — 2 — 28. Industrijske instalacije — — — 2 29. Proračuni ........ — — — 2 30 Kurjava, zračenje, vodovod in kanalizacija — — — 2 31. Knjigovodstvo in zakonodajstvo .... — — — 1 32. Higiena ......... — — — 1 33. Pouk v delavnici 6 6 6 61 Skupaj 1 Samo v zimskem semestru. 47 49 46 45 Število tedenskih ur Zap. št. Učni predmeti letnik 1 II III IV 1. Slovenščina ........ 2 2 2 2 2. Srbohrvaščina ........ 2 2 — — 3. Francoščina ali nemščina ..... 3 2 2 — 4. Fizika ......... 4 — — — 5. Obča zgodovina ....... — 2 — — 6. 7. Zemljepis ........ Planimetrija, stereometrija, trigonometrija in ana- 2 ~ litika 3 3 2 — 8. Opisna geometrija 4 3 — — 9. Aritmetika, algebra in višja matematika 4 3 2 — 10. Kemija in kemijska tehnologija .... 4 — — — 11. Mineralogija in geologija ..... — 2 — — 12. Toplotni motorji, turbine in plinski stroji — — 3 4 13. Mehanska tehnologija ...... — 4 — — 14. 15. Obča elektrotehnika ...... Elektriška merjenja in preizkusi elektriških strojev, 5 5 4 3 16. predavanja ........ Elektriška merjenja in preizkusi elektriških strojev, 3 3 2 vaje ......... — 3 3 3 17. Telegrafija in telefonija — — — 2 18. Mehanika 2 4 2 — 19. Tehniško risanje 5 — — — 20. Osnove gradbenih konstrukcij .... — — — 2 21. Hidravlika — — 3 3 22. Praktična elektrotehnika — — 3 5 23. Strojni elementi ....... — 4 — — 24. Projektiranje — — 5 5 25. Geodezija in vaje — — 41 — 26. Elektrokemija — — 2 3 27. Knjigovodstvo in zakonodajstvo .... — — — 1 28. Higiena .... .... — — — 1 29 Pouk v delavnici 6 6 6 62 Skupaj 1 V zimskem semestru samo 2 uri. 1 Samo v zimskem semestru. 46 48 46 42 Število tedenskih ur Zap. št. razred Učni predmeti II III JA e/J , h ■g >3 I zidarji tesarji j kamno- seki zidarji 1 v Ö _ C *3 E « a « M . ,—. OJ o +* 2 1. Slovenščina in spisje .... 8 2 2 2 2. Srbohrvaščina ..... 2 2 2 2 — — 3. Zemljepis — 1 1 1 — — — 4. Državoznanstvo ..... — — — — l 1 1 1 5. Knjigovodstvo ..... — — — — 2 2 2 1 6. Računstvo ...... 7 4 4 4 — 7. Geometrija ...... 4 4 4 4 — — — — 8. Fizika ....... 3 3 3 3 9. Tehniško konstruktivno risanje 10 4 4 4 — _ — 3 10. Prostoročno risanje .... 8 4 4 4 4 4 4 11. Gradivoslovje ..... — 2 1 2 — — — 1 12. Nadzemno stavbarstvo .... — 6 6 6 7 7 7 4 13. Osnova in oprema poslopij . — — — — 2 2 — 2 14. Stavbno risanje ..... — 10 10 10 18 18 18 18 15. Stavbno oblikoslovje in nauk o slogih — 4 3 4 — — — 3 16. Strojeslovje ...... — — 2 — — — — 2 17. Gradbeno poslovanje .... — — — — 3 3 3 1 18. Gradbena mehanika .... — — — — 5 5 2 5 19. 20. Geodezija ... Osnovni nauki o cestnih in vodnih — — — — 3 3 — 4 zgradbah ...... — — — — — — — 4 21. Higiena ....... — — — — 1 1 1 1 22. Pouk v delavnici ..... 4 4 4 4 4 4 121 — Skupaj . . j 1 Od teh 4 tedenske ure modeliranja. 46 50 50 50 50 50 50 | 50 Število tedenskih ur Zap. št. Učni predmeti letnik I II 1. Slovenščina in spisje 4 2 2. Srbohrvaščina — 2 3. Zemljepis 1 — 4. Državoznanstvo ........ 1 — 5. Knjigovodstvo in kalkulacija — 2 6. 7. 8. ,, ( aritmetika Matematika < ... ( geometrija ...... Fizika 6 3 4 i 3 9. Tehniško prostoročno risanje ..... 2 — 10. Tehniško konstruktivno risanje 2 — 11. Projekcijski nauk 2 — 12. Projekcijsko risanje 4 — 13. Strojegradba 4 7 14. Strojno risanje 3 10 15. Mehanika . — 4 16. Mehanska tehnologija ...... 3 3 17. Elektrotehnika . — 4 18. Elektrotehniške vaje — 2 19. Geodezija ......... — 1 20. Higiena ......... 1 — 21. Pouk v delavnici 10 10 Skupaj 50 50 — Število tedenskih ur Zap. št. Učni predmeti letnik I II 1. Slovenščina in spisje ....... 4 2 2. Srbohrvaščina ........ — 2 3. Zemljepis 1 — 4. Državoznanstvo ........ 1 — 5. Knjigovodstvo in kalkulacija ..... — 2 6. Matematika j aritmetika ( geometrija ...... Fizika . 6 7. 8. 3 4 1 3 9. Tehniško prostoročno risanje ..... 2 — 10. Tehniško konstruktivno risanje ..... 2 — 11. Projekcijski nauk 2 — 12. Projekcijsko risanje ....... 4 — 13. Strojegradba . . . • • 4 3 14. Elektrotehniško risanje 3 7 15. Mehanika ......... — 4 16. Mehanska tehnologija . .... J 3 3 17. Obča elektrotehnika ....... — 7 18. Praktična elektrotehnika — 4 19. Elektrotehniške vaje ....... — 3 20. Higiena 1 — 21. Pouk v delavnici ....... 10 10 Skupaj 50 50 . VII. Mizarska in strugarska delovodska šola. Število tedenskih ur Zap. št. Učni predmeti letnik 1 II 1. Slovenščina ........ 2 2. Srbohrvaščina — 2 3. Obrtnotrgovski pouk, državoznanstvo 4 4 4. Geometrijsko risanje ....... 4 4 5. Detailiranje ........ 10 10 6. Dekorativno risanje ....... 4 — 7. Umetniško oblikoslovje ...... — 4 8 Konstrukcijski nauk 4 2 9. Tehnologija in nauk o motorjih .... 4 2 10. Higiena ......... l — 11. Pouk v delavnici ....... 18 22 Skupaj 1 V celem 12 ur, ki se odvzamejo pouku v delavnici. 50 50 VIII. Kiparska in rezbarska šola. Število tedenskih ur Zap. št. Učni predmeti letnik I II III 1. Slovenščina in spisje 2 2 2. Srbohrvaščina .... .' 2 2 3 Računstvo ......... 3 — — 4. Knjigovodstvo in kalkulacija — 2 — 5. Državoznanstvo ........ — — 1 6. Dekorativno risanje ....... 8 8 12 7. Tehniško konstruktivno risanje .... 6 — — 8. Umetniško oblikoslovje ...... — 4 4 9. Tehnologija ........ — 1 1 10. Plastična anatomija ....... — 2 — 11. Zgodovina plastike — — 1 12. Ornamentalno modeliranje ..... 6 4 — 13 Higiena — — l 14. Pouk v delavnici . . . 23 25 31 Skupaj 1 V celem 12 ur, ki se odvzamejo pouku v delavnici 50 50 50 Število tedenskih ur Zap. št. Učni predmeti letnik 1 II III 1. Slovenščina in spisje ...... 2 2 ___ 2. Srbohrvaščina ........ 2 2 — 3. Računstvo ......... 3 — — 4. Knjigovodstvo in kalkulacija ..... — 2 — 5. Državoznanstvo ........ — — 1 6. Dekorativno risanje ....... 8 4 8 7. Tehniško konstruktivno risanje .... 6 — — 8. Umetniško oblikoslovje — 4 — 9. Fizika in mineralogija ...... 2 — — 10. Kemija ......... — 2 — 11. Mehanska tehnologija ...... — 2 — 12. Kemijska tehnologija ...... — — 2 13. Praktična keramiška kemija — — 4 ; 14. Ornamentalno modeliranje ..... 8 8 8 15. Higiena ......... — — l 16. Pouk v delavnici . 19 24 27 Skupaj 1 V celem 12 ur, ki se odvzamejo pouku v delavnici 50 50 50 X. Pletarska šola. Število tedenskih ur Zap. št. Učni predmeti letnik I II III 1. Slovenščina in spisje 2 2 _ 2. Srbohrvaščina 2 2 — 3. Računstvo 3 — — 4. Knjigovodstvo in kalkulacija ..... — 2 — 5. Državoznanstvo ........ — — 1 6. Prostoročno risanje ....... 4 4 — 7. Tehniško konstruktivno risanje .... 6 — — 8. Strokovno risanje za pletarje ..... — — 4 9. Tehnologija in kultura vrb — 2 2 1 10. Dovrševalna dela . . . . . . ., — — 2 11. Higiena ......... — — l 12. Pouk v delavnici ....... 33 38 41 Skupaj 1 V celem 12 ur, ki se odvzamejo pouku v delavnici. 50 50 50 Število tedenskih ur Zap. Učni predmeti letnik št. I II III atelje šiv. vez. per. obl. vez. obl. per. obl. vez. 1. Slovenščina in spisje 2 2 2 2 2 1 1 1 2. Srbohrvaščina ..... 2 2 2 2 2 — — — — 3. Nemščina ...... 2 2 2 2 2 1 1 — 1 4. Državoznanstvo .... 1 1 1 1 1 — — — 5. Obrtno računstvo, kalkulacija in knjigovodstvo .... 3 3 3 3 3 3 3 3 6. Tvarinoslovje in gospodinjstvo 1 1 1 1 1 1 1 — 1 7. Higiena ...... 1 1 — — — — — — — 8. 1 1 — 3 9. Dekorativno risanje 5 5 5 5 9 5 4 5 9 10. Krojno risanje .... 2 — 2 2 — 4 4 4 — 11. Delovni pouk ..... 25 27 26 26 24 32 33 33 30 Skupaj 44 44 44 44 44 48 48 42 48 Opombe. Z novim pravilnikom za tehniške srednje šole so na odsekih izprcmc* njeni prejšnji učni načrti. V preglednicah navedeni učni predmeti in število tedenskih ur so veljali letos samo za prve letnike in se bodo postopoma razširili na vse štiri letnike. Napram pravilniku smo napravili edino izjemo v prvem letniku arhitektonskosgradbenega odseka, da smo za pouk v delav* niei obdržali 8 ur na teden namesto 4; zato pa učencem prvega letnika ni treba opravljati ferialne prakse (min. trg. in ind. V br. 16503 od 23. ja^ nuarja 1926.). Letošnji višji letniki odsekov obdržijo do konca svoje prejšnje raz* delitve učnih predmetov, le število tedenskih učnih ur je zaradi skrčenja učne ure od 50 na 45 minut v nekaterih predmetih nekoliko zvišano. Novi pravilnik sc ne ozira na delovodske in strokovno^obrtne šole, ki jih ima naš zavod in ki veljajo zanje vsi prejšnji učni načrti. Poslovanje, kakor ga predpisuje pravilnik za odseke, smo morali enotno urediti za vse naše oddelke, zlasti tudi skrčiti učno uro na 45 minut. Zaradi tega smo sorazmerno zvišali število učnih ur v nekaterih predmetih. (Odobreno z rešenjem min. trg. in ind. br. 21622/VII od 24. oktobra 1928.) Primerjaj preglednice v šolskem izvestju za leto 1923./24. in rešenje min. trg. in ind. V br. 19376 od 8. decembra 1925.! Proračun ravnih plošč v stroj egradbi. Uvod. Ravna plošča se v strojništvu mnogokrat obravnava kot konstruktivni element. Ker pa je njen trdnostni proračun že v najenostavnejših primerih zelo kompliciran, izbegavamo njeno uporabo tam, kjer se moramo šele uveriti, ali bo vzdržala dane obremenitve ali ne. Seveda ne moremo tega povsod izvesti in uporabljamo tudi pri nekaterih vrstah parnih kotlov ravne plošče, ki so radi notranjega nadpritiska v kotlu obremenjene na upogib. Ker dobimo pri trdnostnem proračunu ravnih plošč zelo komplicirane formule in ker so pri parnih kotlih te plošče še podprte v posameznih točkah z vijaki, cevmi itd., nismo dolgo časa poznali nobenega načina za izračuna* nje napetosti v ravnih ploščah. Ker so dalje zahtevali varnostni predpisi in konstrukterji čim enostavnejše formule za proračun raznih vrst plošč pri parnih kotlih, so si pomagali s poizkusi. V Nemčiji je C. v. Bach na pod* lagi enostavnih premis razvil za proračun ravnih plošč primitivne formule z uvedenimi koeficienti, ki jih je določil z mnogoštevilnimi poizkusi. S temi formulami so potem uradno predpisali, kako je treba računati pri parnih kotlih razne vrste ravnih plošč. Ker se nahajajo te predpisane formule v vseh priročnih knjigah, jih večkrat uporabljajo tudi pri proračunu drugih primerov, kjer vpliva na ravno ploščo enakomerno porazdeljeni pritisk. Pri natančnem razmotrivanju pa vidimo, da moramo biti pri uporabi previdni. Vijaki, ki podpirajo ploščo, delujejo nanjo z jako velikimi silami, ki se raz* dele po razmeroma jako majhnem delu plošče. Zato nastopajo v bližini teh vijakov večkrat zelo visoke napetosti, radi katerih se plošča preko dopustne meje deformira ali celo zruši. Stara teorija nikakor ne more upoštevati teh podrobnosti, zato se nam lahko tudi po uradnih predpisih dimenzionirana plošča v izjemnih slučajih zruši. V izbranem primeru na koncu tega članka bomo obravnavali tak slučaj. V tej razpravi si bomo ogledali najprej uradne predpise za proračun ravnih plošč pri parnih kotlih in sicer samo za slučaj, ko so plošče podprte v točkah, ki tvorijo oglišča pravokotnikov s stranicama a in b (sl. 1.). Nato bomo poiskali natančnejše rezultate za dimenzioniranje takih plošč in jih bomo primerjali z uradno predpisanimi formulami. Na koncu bomo videli pri računanju izbranega primera, da se nam zruši tudi plošča, dimenzioni* rana po navidezno zanesljivih predpisih, ako je slučaj izredno neugoden. Pokazalo se bo torej, da se ne smemo zanašati na stare, empirijske formule, ako moramo upoštevati nenavadne razmere. Uradni predpisi za dimenzioniranje ravnih plošč pri parnih kotlih. Nemški predpisi zahtevajo za debelino železne pločevine pri ravnih plo* ščah, ki so v ogliščih pravokotnika podprte, sledeče vrednosti: U) h — cV^(a2 + b2) kjer pomeni v centimetrih h debelino pločevine, a stranico pravokotnika, b drugo stranico pravokotnika (slika 1.), p pritisk v kg na cm2, faktor c pa število, ki zavisi od tega, kako so podpore izvršene in kje se nahajajo (tabela). Iz tabele vidimo, da se ozira tudi ta formula na vrsto podpor. Seveda so ti podatki za razne vrste podpor izbrani samo 'po čutu in zato ne« natančni. _x, oy in rxy. Ker so računi še vedno dolgi, je A. Nddai v že prej omenjeni knjigi gra* fično podal potek napetosti na posameznih mestih kvadratične plošče, ni pa omenil, za katero vrsto materiala, oziroma za katero Poissonovo število. * V knjigi A. Nadai Elastische Flatten, iz katere smo posneli rešitev za u>, se nahaja • •# 3 v tej enačbi tiskovna napaka: v zadnjem členu oklepaja mora stati 3— in ne — —. V knjigi so označene stranice pravokotnika z 2 a in 26, tu jih pa označujemo z a in 6. V sl. 3. in 4. imamo podan potek napetosti za ploščo z razmerjem stranic a:6 = l:lina:£=l:2, za Poissonovo število pa v = 0'3, ki odgovarja navadnemu taljenemu železu. Za pravokotno ploščo ni podan potek nape« tosti po diagonali, ker nas izkušnja uči, da se taka podolžna plošča ne zruši po diagonali, da torej nevarne napetosti ne nastopajo v tej smeri. Ker se bo gibalo v praksi razmerje stranic skoro vedno med obema navedenima pri= meroma, dobimo dovolj zanesljive vrednosti, če se poslužimo kvadratične interpolacije. Napetosti v ravnih ploščah. V tem odstavku si hočemo ogledati napetosti, ki nastopijo v ploščah, če smo jih dimenzionirali po uradno predpisani enačbi (1), in sicer najprej za kvadratično ploščo, t. j. ploščo s podporami v ogliščih kvadratov. Za kva* x=o y«o\ y.o ero 01 OZ OJ 0-* 05 06 07 OJ L----------------------------------- 053 ------------------ Slika 4. dratične plošče je izvedel C. v. Bach stavke, na katerih sloni enačba (1). Pri vsaki točki sc bomo ozirali samo na največjo napetost, dasi sta tudi ostali dve glavni napetosti pri zrušitvi materiala važni. Toda vse dosedanje hipo» teze (St. Venantova o največji deformaciji, GuestsMohrova o največji tan* gencialni napetosti in Beltrami*Girtlerjeva o največjem deformacijskem delu) o faktorjih, ki so merodajni za porušitev materiala, niso splošno veljavne in tudi nasprotujejo nekaterim poizkusom. Zato se bomo zadovoljili z ugoto* vitvijo največje napetosti; seveda moramo pri tem računati z možnostjo, da bosta dve točki z enako veliko napetostjo različno trpeli, če se tudi ostali dve glavni napetosti ne ujemata. Na vsak način smo varni pred zrušitvijo, če ne prekorači največja napetost dopustnih vrednosti. Kakor vidimo na sliki 3., doseže napetost največjo vrednost razen v podporah tudi v sredi med dvema podporama, in sicer je: oy = 0-29 9 h2 Če vstavimo za h vrednost iz enačbe (1), dobimo: 0-29 G n a 2 c2 Iz tabele za faktor c vidimo, da sc izpreminja njegova vrednost od 0'011 do 0017; če vstavimo to v prejšnjo enačbo, vidimo, da se izpreminja napetost v tej točki od 1200 kg/cm2 v najneugodnejšem primeru do 501 kg/cm2 v naj= ugodnejšem primeru. K temu pa moramo pripomniti, da zmanjšajo velike podložne plošče, ki jih moramo v najneugodnejšem primeru namestiti k opo* ram, v znatni meri vse napetosti in .da torej gotovo ne dosežemo napetosti 1200 kg/cm2. Od te naše točke se zmanjšujejo napetosti v vseh smereh in začnejo naraščati šele v bližini podpor. Če se pomikamo po zveznici dveh podpor proti eni izmed njih, dobimo približno v razdalji 0'24 a od podpore že enako veliko napetost kakor smo jo imeli v sredi med obema podporama. Če ne segajo torej ojačitve plošče okrog podpore do te razdalje, moramo biti pre* vidni, ker naraščajo napetosti od tu dalje proti podpori zelo hitro. Pri tem moramo pomisliti, da vpliva na pr. podložna plošča kot ojačitev tudi neko* liko preko onega dela, katerega sama pokriva; v našem izbranem primeru bomo suponirali, da sega ta vpliv za debelino plošče dalje. Ker znaša pri parnih kotlih dopustna natezna napetost za opore kz = 600 kg/cm2, dobimo za razmerje premer opore d . v, d2 n , „ . ; ------------- = — iz enačbe k2 = pai vrednost stranica kvadrata a 4 - = 2l/= 0-046 Vp. a y x • kz Če znaša polumer podložne plošče rx približno 1'1 d, bo segal vpliv pod* ložne plošče do razdalje r, + h = 0-07aV^ in dobimo potem za /• = r' ^ h - 0-07y^ Pri pritisku 8 kg/cm2 znaša r = 0’198 in iz slike 3. ter enačbe (1) dobimo napetost v tej točki: ox = -------—---- = 1100 kg/cm2. 2-0-01352 Pri pritisku 8 atmosfer bo torej nastopila v najugodnejšem primeru napetost 1100kg/cms. Z večjimi pritiski pada ta napetost, ker se r veča. Tako vidimo, da nam da enačba (1) v vseh praktičnih primerih dovolj nizke vrednosti za največje napetosti. Če imajo polja pravokotniško obliko z razmerjem stranic 1:2, so raz* mere manj ugodne. V tem primeru pišemo namreč enačbo v tej obliki: -.j/ 5 p ab 2 Iz slike 4. vidimo, da ima napetost v sredini krajše stranice zelo veliko vrednost: = 0-75 p ab = 1/5 = 0^3 °a h2 ~ 5 c2 c2 ’ Iz te enačbe dobimo, da leži <7V v mejah med 2480 kg/cm2 in 1038 kg/cm2, pri čemer pa moramo zopet poudariti, da ni prva vrednost zanesljiva, ker jo vpliv ojačevalnih podložnih plošč znatno zmanjša. Toda tudi druga vred* nost nam kaže, da dospemo z enačbo (1) pri razmerju stranic 2 : 1 že zelo blizu nevarnim napetostim, zlasti če pomislimo, da se ta vrednost od sredine stranic proti podporam trajno veča. To poudarja tudi R. Baumann v svoji knjigi: Die Grundlagen der deutschen Material* u. Bauvorschriften für Dampfkessel (Berlin 1912), kjer pravi, da smemo uporabljati enačbo (1) le za pravokotniška polja, katerih stranice niso preveč različne. Ker pridejo pravokotniška polja z razmerjem stranic 1 :2 le redko v poštev, se zadovo* ljimo z dobljenimi rezultati. V vsakem primeru vedno lahko na podlagi slike 4. ugotovimo napetosti v posameznih mestih. Izbran primer. Treba je ugotoviti debelino sten rezervoarja, ki ima obliko kvadra in prostornino 8 m3. Naročnik zahteva, da mora vzdržati rezervoar enakomerni pritisk 1 kg/cm2. Ravno steno bomo podprli z vijaki v razdalji a = 67'5 cm, pod matico bomo namestili normalno podložno ploščo. Zato vzamemo c = 0'0135 ter dobimo: h = 0-01351/1 (67-52 + 67‘52) = 1*29 cm. Konstruktcr pa se je zanašal na velike varnostne koeficiente, ki se zahtevajo pri gradbi parnih kotlov, in je vzel za h = 1 cm, ker bi moral vzdržati rezervoar ta pritisk 1 kg/cm2 samo pri preizkušnji. Toda že v sredi med dvema vijakoma nastopi pri pritisku 1 atmosfere napetost: 1 • 67*52 o9 = 0-29 = 1318 kg/cm2. Za vijake je vzel konstrukter kz =400 kg/cm2 in dobil premer d: d = ]/ = 3-81 cm. V *kz Ta premer vijaka odgovarja 1 'A angl. palca, pripadajoča podložna plošča ima premer 7’8 cm. Vpliv te plošče bo segal po prejšnjem do razdalje 3-9 + l=4'9cm od središča vijaka. Toda iz slike 3. vidimo, da nastopi v tej točki napetost: 1 .67-52 a = 0-56 L-2L±. = 2550 kg/cm2, 12 ki je daleč nad vsako dopustno vrednostjo. In res se je začel rezervoar pla» stično deformirati pri preizkušnji že kmalu potem, ko je prekoračil pritisk vrednost 0‘5 at. Iz tega lahko sklepamo, da ojači enostranska podložna plošča našo steno le do tam, do koder sega sama. Tudi če bi vzeli za debelino stene predpisano vrednost 1’3 cm, bi dobili za napetost ob robu podložne plošče vrednost: 1 • 67'52 a = 075 - = 2020 kg/cm2, 1-32 pa tudi v tem primeru bi pločevina težko vzdržala pritisk 1 at. Sklep. Iz naše razprave vidimo, da nam predpisana enačba (1) za dimenzioni« ranje ravnih železnih plošč daje dopustne napetosti samo tedaj, če ni pritisk prenizek in če nista obe stranici pravokotnika preveč različni. V teh izrednih primerih moramo ugotoviti natančnejši potek napetosti z enačbami (6), oz. po naših slikah 3. in 4. Praktični poizkus, opisan v izbranem primeru, nam je pokazal, da odgovarjajo naši teoretični rezultati dejanskim razmeram. Profesor dr. Rožič Valentin: f Strokovni učitelj v p. Baran Josip. Vsi so ga radi imeli, čislali in cenili. Bil je priden, vzorno vesten učitelj, uslužen in prijazen ter ljubeznivo=šegav tovariš. Dolžnost, delo in napredek njegove stroke so mu bili glavni smoter in cilj. Blagopokojni Baran se je prezgodaj — nenadoma poslovil od nas svojih tovarišev, kakor tudi od svoje iskreno ljubljene družine. Ko je vstopil v pokoj, smo mu dne 6. novembra 1926. priredili prisrčen prijateljski večer. Bil je to lep večer, ožarjen z lepimi spomini in anekdotami na njegovo plodonosno šolsko in strokovno delovanje. Upali smo vsi z njim, da bo dolgo užival svoj zaželjeni pokoj. Dne 22. septembra 1928. mu je bilo na svečan način izročeno odlikovanje z redom sv. Save V. stopnje. Zopet smo se sestali v veseli družbi in prisrčni zabavi ter se spominjali njegovih zaslug na polju slovenskega košarstva in vrboreje. Bil je vesel, čvrst in zdrav med nami, kakor da bi mu bilo sojeno živeti še nebroj zdravih solnčnih let. Toda dneva smrti ne pove nobena pratika. Dne 6. novembra 1928. zjutraj, ravno na dan, ko smo se pred dvema letoma poslovili od njega kot učitelja, nas je presenetila žalna vest, da se je naš ljubljeni tovariš Baran nenadoma poslovil od nas za vedno. Dne 8. novem» bra 1928. ga je spremila vsa Tehniška srednja šola z direktorjem in učitelj* skim zborom k zadnjemu počitku k Sv. Križu. Dijaški pevski zbor se je poslovil od njega s prekrasnimi žalostinkami, prof. dr. Rožič pa mu je še enkrat spregovoril globoko občutene prijateljske besede v slovo, povdarjajoč njegove zasluge, njegov vzoren ljudomil značaj in njegovo neupognjeno slo» vansko prepričanje, mišljenje in čustvovanje. Pokbjni Baran je bil rojen 20. februarja 1861. v Zalesiju na Poljskem, Po šolanju in raznih privatnih službah je prišel 1. 1894. kot poslovodja in uči» telj na košarski oddelek tedanje državne strokovne šole za obdelovanje lesa v Ljubljani. Njegov natančnejši življenjepis je natisnjen v šolskem izvestju za leto 1926./27. Blagopokojnemu učitelju Baranu je Slovenija, zlasti pa ljub* ljanska okolica (Dol, Dolsko, Podgorica, Nadgorica, Notranje gorice itd.) mnogo hvaležnosti dolžna, kajti ravno on je v teh krajih povzdignil pletar* stvo in košarstvo ter z njima združeno vrborejo v cvetočo panogo domače umetne obrti. Celo Baranovo življenje je bilo posvečeno ljubezni in skrbi do bližnjega, siromašnega človeka — Slovenca, zato mu bodo šola, njegovi učenci in narod ohranili trajen hvaležen spomin. Izvestje. Direktorjevo poročilo. Od 23. do 25. junija 1928. jc bila odprta razstava risarskih in ročnih izdelkov učencev Kiparske in rezbarske in Keramiške šole. Šolsko leto 1927./1928. se je zaključilo dne 28. junija z običajno Vidov* dansko ,proslavo. Dne 2. julija se je vršilo vpisovanje (redni rok) v prve letnike vseh oddelkov razven Gradbene rokodelske šole, Ünc 3. julija se ‘je vršil spre« jemni izpit v prvi letnik Ženske obrtne šole. Šolsko leto 1928./1929. se je pričelo dne 1. septembra. Po objavljenem redu so se “vršili ponavljalni izpiti in vpisovanje: dne 3. septembra (izredni rok) v prve letnike, dne 10. septembra v višje letnike oddelkov, s .celoletnim šolskim poukom. Redni pouk se je pričel dne 13. septembra. Dne 19. septembra (jesenski rok) se je vršil zrelostni izpit na Strojni srednji šoli. Od 29. do 31. oktobra sc je vršilo vpisovanje na Gradbeni rokodelski šoli; dne 31. oktobra se je vrši! sprejemni izpit v prvi razred. Z dnem 1. novembra sc je pričelo vse šolsko poslovanje po novem pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih tehniških (srednjih šolah. Dne 5. novembra se je 'pričel pouk na Gradbeni rokodelski šoli. Dne 31. januarja sc je na oddelkih s celotnim šolskim poukom zaključil zimski semester in se jc dne 4. februarja pričel poletni semester. Zaradi preostre zime in nezadostnih kreditov za kurivo ni bilo šolskega pouka od 30. januarja do 3. februarja in od 14. do 23. februarja. Dne 23. marca se jc na Gradbeni rokodelski šoli zaradi velikonočnih praznikov zaključil pouk, 'ki bi imel sicer trajati do 31. marca. Dne 18. maja se je v četrtih letnikih odsekov zaradi binkoštnih praz» nikov zaključil pouk, ki bi imel siccr trajati do 20. maja. Dne 31. maja so se pričeli na- odsekih pismeni završni (diplomski) izpiti. Dne 10. junija 'se je na vseh ostalih letnikih 'in oddelkih ^zaključil pouk in so se na odsekih pričeli ustni završni (diplomski) izpiti. Dne 17. junija se pričnejo ocenjevalne konference za vse iostale letnike in oddelke. Dne 28. ijunija se zaključi šolsko leto. Važnejši uradni spisi: Ministrstvo trgovine in industrije br. 12.151 /VII. od 26. julija 1928. Od učil, ki so nabavljena na račun reparacij 1. 1922., je za potrebe strokovnih šol v Ljubljani določenih 6 zabojev Schneiderjeve kemijske zbirke in 6 za= bojev Schneiderjeve fizikalne zbirke. Zbirke obsegajo enostavna učila za nižjo stopnjo pouka. Po en zaboj vsake zbirke sta dobila trgovska akademija in dvorazredna trgovska šola v Ljubljani, ostali zaboji so ostali na !zavodu. Ministrstvo trgovine in industrije br. 16.836/VII. od 28. julija 1928. Do* stavlja jse uredba o upravljanju in izdajanju sredstev fonda'za zdravstveno zaščito učencev. Uredbo je na osnovi čl. 198. finančnega zakona za leto 1928./1929. predpisal minister narodnega zdravja in je bila objavljena tv Službenih novinah br. 122. od 30. maja 1928. Na dodatno vprašanje je mi-nistrstvo narodnega zdravja odgovorilo, da velja uredba za učence (učenke) vseh oddelkov našega zavoda. 'Fond se zbira iz taks in prostovoljnih pri* spevkov. Vsak učenec (učenka) plača pri vpisu takso 20 Din v gotovini za fond. Takse so oproščeni učenci (učenke), ako so sami ali njihovi starši siromašni po zakonu o taksah. Šolska uprava mora pobrane takse izročiti državni hipotekarni banki. Za tekoče šolsko leto je bilo plačanih 8100 Din. Ministrstvo trgovine in industrije br. 19.005/VII. od 24. septembra 1928., dospelo 6. oktobra. Dostavlja se pravilnik o delovanju, redu 'in pouku na državnih tehniških srednjih šolah, objavljen v Službenih novinah br. 213. — XIX. od 14. septembra 1928. Vse šolsko delovanje, red in pouk na šoli se mora popolnoma uravnati po novem pravilniku, v kolikor doslej še ni bilo enako urejeno. Uradno poročilo direktorja št. 663 od 25. septembra 1928. Novi pra* vilnik predpisuje novo poslovanje samo za sedanje srednješolske oddelke in ne upošteva delovodskih in strokovnosobrtnih šol, ki so sestavni deli našega zavoda. V svrho enotnega šolskega poslovanja so na nižjih oddelkih potrebne nekatere izpremembe, zlasti pa zaradi skrčenja učne ure na 45 mi= nut sorazmerno povišanje učnih ur jia teden. Podrobni predlogi za vse ostale letnike in oddelke, ki sc nanje pravilnik ne ozira. Ministrstvo trgovine in industrije br. 19.853/VII. od 8. septembra in Generalna direkcija katastra br. 35.179 od 26. septembra 1928. Geometrski odsek se letos ne mor.e otvoriti, ker je kredit izčrpan. Ministrstvo trgovine in industrije br. 21.662/VII. od 24. oktobra 1928. Odobrujejo se izpremembe, predlagane z direktorjevim poročilom št. 663 od 25. septembra 1928. Ministrstvo trgovine in industrije br. 23.811/VII. od 12. novembra 1928. Minister vojske in mornarice je pod Dj. br. 18.879 od 20. oktobra 1928. od* ločil: V rešenju Dj. br. 30.401 od 9. septembra 1927. (službeni vojni list, stran 1757) se drugi stavek izpopolni in tako glasi: »To velja samo za one dijake, ki so v tako šolo vstopili z dovršenimi najmanj 4 razredi srednje šole — gimnazije ali realke — kakor tudi za one, ki so dovršili 4 razrede meščanske šole (prej trgovske, a sedaj meščanske šole).« Glavna kontrola br. 95.268 od 3. decembra 1928. V obči seji glavne kon* trole dne 27. novembra 1928. je bil odobren pravilnik o delovanju, redu in pouku na državnih tehniških srednjih šolah. Veliki župan ljubljanske oblasti 'O. br. 389 od 12. februarja i'1929. V smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije br. 18.951/VIL od 27. av« gusta 1928. se otvorijo strokovni izobraževalni tečaji za učitelje strokovnih in obrtnih nadaljevalnih šol. ' ' Ministrstvo trgovine in industrije I. br. 11.224/N od 14. maja 1929. Uradni naslovi in šolski pečati delovodskih in strokovno=obrtnih šol na našem zavodu se po predlogu odobrijo. Glej stran 34! Ministrstvo trgovine in industrije I. br. 12.344/N od 23. maja 1929. Za min. odposlanca je kot predsednik izpraševalnega odbora pri završnih (diplomskih) izpitih imenovan ing. Foerster Jaroslav, profesor tehniške fakuU tete v Ljubljani. « * Izpremembe v učiteljskem zboru. Odšli so: profesor ing. Strojnik Romeo, ki je bil imenovan za docenta na tehniški fakulteti v Ljubljani in službe na našem zavodu razrešen z dnem 11. septembra; profesor ing. Supančič Ciril, /ki je zaradi bolezni prosil za upokojitev; suplent ing. arch. Hus Herman, ki je bil imenovan za arhitekta pri ljubljanskem oblastnem odboru. Prišli so: suplent ing. Debelak Milutin, suplent ing. Kuhelj Anton, suplent ing. arch. Kos Miroslav, profesor ing. arch. Kregar R a d o, ,'ki je bil že prej na zavodu do 28. februarja 1927. Dne 22. septembra 1928 so na svečan način prejeli odlikovanja: prof. ing. K r y 1 Pavel, prof. ing. Premelč Stane in upokojeni strokovni učitelj Baran Josip. Svečanost se je vršila v šolski dvorani ob prisots nosti učiteljskega zbora in dijaštva. Rede je odlikovancem izročil veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec. * Dne 6. decembra 1928. je minulo 40 let, ko sc je pričel redni pouk na prvih dveh državnih strokovnih šolah v Ljubljani. Glej spis »Iz naše šolske zgodovine« v izvestju za 1. 1926./1927.! Zenska obrtna šola bo koncem meseca junija za svojo štiridesetletnico priredila spominsko razstavo. Da bi se naša Ženska obrtna šola laže razvila na čim višjo stopnjo strokovne šole, je minister za trgovino in industrijo na predlog direktorja postavil učiteljico šole za strokovno upravnico z dolžnostmi, kakor jih imajo starejšine odsekov tehniških srednjih šol. Tudi je načelno sprejet predlog, da se šola že pri» hodnje šolsko leto razširi z otvoritvijo paralelke v I. letniku. # Zbornica za trgovino, obrt in (industrijo v Ljubljani in Zadruga tesar* skih mojstrov za ljubljansko oblast sta naklonili nagrado za eksternega učitelja na Gradbeni rokodelski šoli za praktične tesarske vaje, ki bi se brez te podpore ne mogle vršiti. — Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode so darovale iznatno množino papirja za pisarniške potrebščine. — Gradbeni uradi, generalna direkcija državnih železnic, gradbeniki in razna industrijska podjetja so omogočila, da sc je počitniška praksa učencev uspešno vršila. — Uprava fonda za trgovsko in obrtno šolstvo v Ljubljani je z denarno podporo omogočila izdanje šolskega izvestja. — Vsem podpor» nikom zavoda bodi tudi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. * Izvestje jc zaključeno dne 10. 'junija. Splošna statistika za tekoče šolsko leto bo objavljena v prihodnjem šolskem izvestju. t Statistika obiska v šolskem letu 1927./1928. Število Klasifikaci a Materin iezik vseh vpisanih učencev koncem leta ost. učencev rednih učencev vseh vpisanih učencev Oddelek v N a b J* 'e •4-i B J '5 c v >o 3 *a T3 a •s c v >o s ‘E •a p h o c v >o 3 C TD U k. O C (D >V 3 'c "O u 1 s V "o 1 1 m 3 1 1 1 t) C X, v a. s E O 'd. .a ■> <3 C 8. « 'S 'I C a '5 c z odhodnim izpričevalom 3 S > ,0 01 1 « £ 3 cn -C IS >71 (D >« ji ■ O O. 'Si tu-. E 4> C >8 ■u ra E JS >w o e _o ■> 0) -M >C/2 -C 3 (0 C v >N ‘> C/2 Gradbena srednja šola I. II. III. IV. 40 26 23 25 — 21 26 22 24 — 16 13 14 22 13 8 2 1 8 5 — 22 40 22 21 24 2 2 1 I H - 1 35 23 16 23 5 3 7 2 Strojna srednja šola I. II. III. IV. 38 29 22 32 - 34 28 22 32 — 25 24 15 24 9 4 7 8 8 4 5 8 - 24 33 25 20 28 3 2 1 3 I 1 — 2 1 1 — 38 29 22 32 — Elektrotehniška srednja šola I. II. III. 33 25 16 — 30 22 16 — 16 12 16 14 10 9 6 — — 22 22 13 5 1 3 1 1 1 1 — 2 1 1 — 33 25 16 — Gradbena rokodelska šola I. II. III. 30 19 21 1 4 29 19 21 I 4 20 15 19 9 4 2 7 2 2 19 31 19 25 — — — — — 31 19 25 — Strojna delovodska šola I. II. 29 26 — 27 26 — 21 24 6 1 5 l 24 29 25 — — — 1 - 29 26 — Elektrotehniška delovodska šola I. II. 12 8 — 10 7 — 8 6 2 1 l 6 12 8 — — - 12 8 Mizarska in strugarska delovodska šola II. 8 — 8 — 7 — — l 7 8 — — — — — — 8 — Kiparska in rezbarska šola I. II. III. 6 6 4 2 4 6 4 2 4 6 4 — £ — 4 6 6 6 — 6 6 6 — Keramiška šola I. II. III. 5 1 4 2 5 1 4 2 5 1 4 — E — 4 5 1 6 — — — — — 3 1 3 2 3 Pletarska šola (Učna delavnica za košarstvo) I. II. III. 4 1 4 — 4 1 4 — 4 1 4 — 1 4 4 1 4 — — — — 2 4 2 1 Šivanje I. 39 1 37 1 35 2 2 — - 37 2 — — 1 — — 40 Ženska obrtna šola Perilo II. atelje 22 9 60 1 22 6 27 1 22 6 — — — 21 6 70 9 3 — 2 — 6 1 1 — 82 10 Obleke II. III. a III. b 22 17 13 3 3 4 20 17 13 1 2 4 19 17 13 1 1 17 13 22 19 17 — E — — 3 1 — 25 20 17 Vezenje I. II. 14 13 7 7 11 10 6 5 9 10 2 1 — 10 21 17 2 — — — 1 — 21 20 Skupaj . . 646 TA 95 1 593 56 481 109 75 3 181 678 26 6 7 — 22 2 481 74 260 1 Dr. Košmerlova dijaška ustanova. Dr. Franc Sergij Košmerl, advokat v Chicagi, Illinois, je leta 1923. ustvaril dijaško ustanovo za slovenske srednješolce in je daroval v ta namen glavnico v znesku 100.000 Din. Ustanova ima dve mesti, eno za gimnazijce in eno za učence višjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani. Letne obresti ustanovne glavnice se -po vsakokrat* nem odbitku upravnih stroškov razpolovijo za obe ustanovni mesti. Usta’ novo podeljuje občinski svet ljubljanski. Letos se je ustanova podelila v znesku 3000 Din. Dr. Krekova dijaška ustanova. Ustanovna glavnica je 21.454'45 Din kot preostanek prispevkov za spomenik dr. Janeza Ev. Kreka. Ustanova je bila ustvarjena za dijake Tehniške srednje šole v Ljubljani dogovorno z od= borom za Krekov spomenik in občinskim gerentskim svetom dne 10. maja 1926. Ustanovo je odobril veliki župan ljubljanske ■ oblasti z razpisom P. br. 4471/1 od 9. avgusta 1926. Ustanova ima za sedaj eno mesto s 1000 Din na leto. ' j Ustanova ljubljanskega mesta. Gcrentski svet mestne občine Ijubljan* ske je dne 10. maja 1926. sklenil, da se vse ustanove, ki jih je občinski svet v prejšnjih dobah ustvaril, združijo v eno ustanovo z imenom »ustanova ljubljanskega mesta za učence Tehniške srednje šole v Ljubljani«. Potrebne zneske pridobiva občina iz tekočih vsakoletnih proračunskih dohodkov. Ustanovo je potrdil veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom O. br. 2307/1 od 14. oktobra 1926. Ustanova ima trinajst mest po 1000 Din na leto, in sicer devet mest za učence višjih in štiri mesta za učence nižjih oddelkov. Letos je bilo prostih in podeljenih sedem mest za višje in dve ,mesti za nižje oddelke. Ustanove Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani imajo deset mest po 500 Din na leto za učence višjih oddelkov in petnajst mest po 400 Din na leto za učence nižjih oddelkov Tehniške! srednje šole v Ljub* ljani. Letos je bilo prostih in podeljenih štiri mesta po 500 Din in pet inest po 400 Din. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je dajalo petim učencem ustanove po 400 Din na mesec. Zadruga stavbnikov za Slovenijo v Ljubljani je podelila za šolsko leto 1927./28. enkratno ustanovo 1000 Din najpridnejšemu in najrevnejšemu dijaku našega zavoda. Uprava fonda za trgovsko in obrtno šolstvo v Ljubljani je zaradi neza* dostnih sredstev ustavila dosedanje ustanove in je darovala 1000 Din za manjše nujne podpore. Dijaško podporno društvo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani je pri« spevalo 1500 Din dijaški kuhinji vzgojevalnega in izobraževalnega društva »Domovine«, kjer je prejemalo 31 naših učencev obed in večerjo za znatno znižano ceno. Večjih podpor društvo zaradi nezadostnih sredstev ni moglo deliti. Društvo prosi vse prijatelje obrtnega šolstva, da vsaj z redno članarino podpirajo društveno delovanje. Društvo pričakuje, da se ga bodo večkrat s prispevki spomnili zlasti oni številni absolventi našega zavoda, ki so tekom šolanja prejemali ustanove in podpore. Direktor: Reisner Jožef, odlikovan z redom sv. Save III. stopnje in belega orla V. stopnje. Matematika in fizika. Ni poučeval. Starejšine odsekov: Ing. arch. K r y 1 Pavel, profesor, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starejšina arhitektonsko*gradbenega odseka, predsednik preizkuše* valne komisije za pomočnike. Stavbarstvo, gradivoslovje, stavbno risanje, računstvo, geometrija. Ing. Premelč Stane, profesor, odlikovan z redom sv. Save IV. stop* nje, starejšina strojnega odseka. Mehanska tehnologija, strojegradba, strojno risanje. Ing. Turnšek Viktor, profesor, starejšina elektrotehniškega od? seka. Elektrotehnika, elektrotehniško risanje, elektrotehniške vaje. Strokovna upravnica Ženske obrtne šole: Kristl Alojzija, predmetna učiteljica. Izdelovanje oblek, krojno risanje. Profesorji, suplenti, učitelji in učiteljice: Arko Ema, predmetna učiteljica. Šivanje perila, krojno risanje, tva* rinoslovje. Beran Františck, strokovni učitelj. Keramika. Cerk Ana, strokovna učiteljica. Šivanje perila, krojno risanje, tva> rinoslovje. Ing. Debelak Milutin, od 13. septembra honorarni učitelj, od 1. novembra suplent. Strojegradba, strojno risanje, strojeslovje, mehanika, mehanska tehnologija. Ing. Dimnik Stanko, profesor. Stavbenstvo in merstvo, stavbar* stvo, stavbno risanje, gradivoznanstvo, strojeslovje, matematika. Dolak Adolf, strokovni učitelj. Strugarstvo, modelno mizarstvo, tehnologija. Ing. arch. Fatur Dragutin, suplent. Stavbarstvo, stavbno risanje, stavbno oblikoslovje. Grebenc Oton, profesor. Prostoročno in dekorativno risanje. Ing. Grogi Roman, suplent. Elektrotehnika, elektrotehniško risanje, elektrotehniške vaje. Hrovatin Klementina, predmetna učiteljica. Izdelovanje oblek, krojno risanje, tvarinoslovje. H ü b 1 Marija, strokovna učiteljica. Šivanje perila, krojno risanje, tvarinoslovje, nauk o nošah. Ing. arch. Hus Herman, suplent. Stavbarstvo, stavbno risanje, osnova in oprema poslopij, stavbno oblikoslovje. (Do 31. januarja 1929.) Jaklič Boris, suplent. Francoščina. Jurkovič Ljuba, predmetni učitelj. Srbohrvaščina. Klinc Stanislav, suplent. Knjigovodstvo. Kos Gojmir Anton, profesor. Prostoročno in dekorativno risanje. Ing. arch. Kos Miroslav, od 1. februarja honorarni učitelj, od 14. marca suplent. Stavbarstvo, stavbno risanje, stavbno oblikoslovje. Kralj Fran, suplent. Ornamentalno modeliranje, kiparstvo in rez« barstvo. KravossLombar Angela, predmetna učiteljica. Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina. Ing. arch. Kregar Rado, profesor. Stavbarstvo, stavbno risanje, stavbno oblikoslovje. (Od 8. aprila 1929.) Kremenšek Josip, profesor. Kemija, kemijska tehnologija, fizika in mineralogija. Ing. Kuhelj Anton, od 1. novembra honorarni ‘učitelj, od 15. marca suplent. Elektrotehnika, mehanika, strojno risanje. Kunaver Karel, strokovni učitelj. Kovinarstvo. Lenarčič Janko, predmetni učitelj. Slovenščina in «pisje, knjigo» vodstvo in kalkulacija, obrtno računstvo. Mallner Friderik, strokovni učitelj. Praktična elektrotehnika, elektrotehniške vaje. Mercina Josip, strokovni učitelj. Splošno mizarstvo, detailno risanje. Mirtič Josip, strokovni učitelj. Kovinarstvo. Mohorčič Francka, predmetna učiteljica. Izdelovanje oblek, krojno risanje, tvarinoslovje, nauk o nošah. Nardin Julij, profesor. Fizika. Ing. Novak Leon, profesor. Merstvo, cestne in vodne zgradbe, tehniško risanje, gradivoznanstvo. Ing. Petrič Hinko, suplent. Strojegradba, strojno risanje, mehanika. Repič Alojzij, profesor. Kiparstvo in rezbarstvo, tehnologija, plastična anatomija. Ribarič Miho, suplent. Fizika, matematika, signalne naprave. Dr. phil. Rožič Valentin, profesor. Slovenščina, zemljepis in zgo* dovina, državoznanstvo. Sajevic Alojzij, strokovni učitelj. Kovaštvo. Saksida Rudolf, strokovni učitelj. Zidarstvo. Schmicdt Ana, predmetna učiteljica. Vezenje, tvarinoslovje. Sever Anton, profesor. Tehniško risanje, konstruktivno risanje, projekcijski nauk, projekcijsko risanje, zgodovina plastike. Ing. Skočir Rudolf, profesor. Strojegradba, elektrotehnika, elektro» tehniško risanje, uporaba elektrotehnike. Sluga Marija, delovodkinja. Vezenje. Sodnik Alojzij, profesor. Matematika. Ing. Supančič Ciril, profesor! Strojegradba. Zaradi bolezni ni poučeval. Razrešen službe s 15. decembrom 1928. Šantel Saša, profesor. Dekorativno risanje. Ing. Škof Rudolf, profesor. Stavbarstvo, stavbno risanje, meha* nika, železne in železobetonske konstrukcije, matematika. Štirn Josip, predmetni učitelj. Strojegradba, strojno risanje, me» hanska tehnologija. Šubic Mirko, suplent. Prostoročno risanje, opisna geometrija. Tavčar Ivan;, predmetni učitelj. , Modelno mizarstvo, strokovno risanje, konstrukcijski nauk. < Ing. Tavčar Riko, suplent. Strojegradba, strojno risanje, mehanika. Tejkal Ivo, profesor. Matematika. Tomincc Ivan, profesor. Slovenščina, francoščina. Ing. arch. Treo Rudolf, profesor. Stavbarstvo, stavbno risanje, osnova in oprema poslopij, obratoslovje. Uršič I g n a c i j, strokovni učitelj. Košarstvo. Vehar Marija, predmetna učiteljica. Vezenje, tvarinoslovje, nauk o nošah. Volavšek Davorin, profesor. Zemljepis in zgodovina, državo-znanstvo, slovenščina. Žnidarčič Ivan, profesor. Opisna geometrija, umetniško obliko* slov j e. Honorarni učitelji: Dr. Bassin Egon, zdravoslovje. Dr. Ciber Fran, zdravoslovje. (Od 18. aprila.) K o š m e 1 j Vida je od 27. februarja do 30. aprila nadomestovala pred» metno učiteljico Hrovatin Klementino. Dr. KristansLunaček Slava, zdravoslovje. Kregar Josip, mestni tesarski mojster, tesarske praktične vaje. Ing. Strojnik Romeo, docent tehniške fakultete, mehanika. Pisarniška zvaničnica: Zvaničnik*laborant: C ermaksPečnik Anica. ZupančičAvgust. Služitelji: Finžgar Josip. Zore Franc. Schweiger Anton. Železnik Jakob. Dnevničarkissnažilki: Javoršek Liza. SemmelrockJerica. Zrelostni izpiti v šolskem letu 1927./1928. Naloge za pismene zrelostne izpite v rednem poletnem roku šolskega leta 1927./1928. so objavljene v lanskem šolskem izvestju. Ustni zrelostni izpiti v rednem roku so fce vršili od 20. do 27. junija. Kot odposlanec ministrstva trgovine in industrije je izpitom predsedoval ing. Foerster Jaroslav, 'profesor tehniške fakultete v Ljubljani. K ustnim izpitom na Strojni srednji šoli dne 20., 21. in 22. junija je bilo od ‘32 učencev četrtega letnika pripuščenih 24 kandidatov. Izpit je napravilo z odliko 5 kandidatov, soglasno 18 kandidatov, z večino glasov 1 kandidat. K ustnim izpitom na Gradbeni srednji šoli dne 25., 26. in 27. junija je bilo od 24 učencev četrtega letnika pripuščenih 22 kandidatov. Izpit je na= pravilo z odliko 5 kandidatov, soglasno 10 kandidatov, z večino glasov 7 kandidatov. Po semestralnih ponavljalnih izpitih je bilo v izrednem (septemberskem) roku dne 19. septembra k ustnim zrelostnim izpitom pripuščenih na Strojni srednji šoli 6 kandidatov, ki so vsi napravili izpit soglasno. Letos so se prvikrat vršili završni (diplomski) izpiti po predpisih no* vega pravilnika o delovanju, redu in pouku 'na državnih tehniških srednjih šolah. Pismeni izpiti so se vršili: na arhitektonskosgradbenem 'odseku 5 dni, od 31. maja do 5. junija, na strojnem odseku 7 dni, od 1. do 8. junija, na elektrotehniškem odseku 6 dni, od 31. maja do 6. junija.' Ustni izpiti so bodo pričeli: na arhitektonsko«gradbenem odseku dne 10. junija, na strojnem odseku dne 13. junija, na elektrotehniškem odseku dne 11. junija. K pismenim izpitom so bili pripuščeni vsi učenci četrtih letnikov odsekov razen dveh z arhitektonsko*gradbenega odseka. Naloge za pismene izpite in 'končni uspehi izpitov bodo objavljeni v prihodnjem šolskem izvestju. Uradni naslovi naših šol. Vsaka strokovna šola se mora z razvojem in napredkom stroke izpo* polnjevati in izpreminjati. Naravno je, da se izpreminjajo tudi naslovi strokovnih šol, ker je zlasti pri iskanju služb tako za absolvente, kakor tudi za delodajalce velike važnosti, da se z naslovi in uradnimi pečati na izpri* čevalih čim pravilneje in natančneje označuje stopnja šole. Iz prvih dveh strokovnih šol v Ljubljani od 1. 1888. je po stalnem razvoju in izpopolnjevanju nastala 1. 1911. Državna obrtna šola kot »delo* vodska šola mehansko*tehniške, stavbne in umetnoobrtne smeri« z raznimi oddelki. Iz tedanje »delovodske šole za mehansko*tchniške obrti« imamo danes Strojno delovodsko šolo in Elektrotehniško delovodsko šolo. L. 1917. je nastala »Višja obrtna šola«; otvorili so se novi višji oddelki, ki so hitro menjali naslove: »stavbna strokovna šola« = »višja stavbna šola« rr »grad* bena srednja šola«; »višja obrtna šola mehanskostehniške smeri« = »višja strojna šola« = »strojna srednja šola« in novi oddelek »elektrotehniška srednja šola«. Leta 1921. je zavod dobil današnji naslov in so sc vse šole nazivalc kot višji, oziroma nižji oddelki tehniške srednje šole. Z novim pravilnikom od 1. 1928. so samo današnji odseki pravi sestavni deli tehniške srednje šole; delovodske in strokovno=obrtnc šole so pod skupno upravo priključene tehniški srednji šoli. Od letos naprej sc izdajajo šolska izpričevala z naslovi in uradnimi pečati: »Tehniška srednja šola v Ljubljani« (arhitektonsko*gradbeni odsek, strojni odsek, elektrotehniški odsek), »Gradbena rokodelska šola (oziroma Strojna delovodska šola, Keramiška šola itd.) na Tehniški srednji šoli v Ljubljani«. Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1928./1929. Število vseh vpisanih: rednih 655+ izrednih 73. Tehniška srednja šola, arhitektonsko - gradbeni odsek. Število vseh vpisanih: 102. I. letnik. Battelino Roman. Boltižar Stjepan. Brudermann Maksimilijan. Bučar Adolf. Butinar Milivoj. Cerkvenik Mirko. Čop Vekoslav. Čuk Daniel. Gantar Josip. Hajtnik Viktor. Humek Ljubomir. Jamšek Stanislav. Jenko Ludovik. Kukovec Vekoslav. Levstik Slavko. Likar Vladimir. Lisjak Edvard. Misson Egon. Nerad Franjo. Rasinger Emil. Ravnikar Zdravko. Ribič Josip. Schlamberger Vladimir. Seršen Nikolaj. Šeme Vladimir, šibret Feliks. Trtnik Ivan. Turšič Jožef. 2erjal Franjo. (29.) Med letom so izstopili: Krajšek Janko. Prek Ivan. Saksida Adolf. Špička Jaroslav. Zver Frane. (5.) II. letnik. Borštner Ivan. Brezar Maksim. Cedilnik Anton. Cihlar Josip. Dalla Valle Peter. Fleischer Edvard. Guštin Slava. Jež Josip. Jurčič Nada. Kariž Boris. Koren Evald. Kožuh Ivan. Kruljc Boris. Ludvig Viktor. Mihelj Franjo. Plemelj Ivan. Pugelj Albina. Salmič Ludovik. Slavec Stanislav. Valenčič Demeter. Vavpotič Leon. Verk Maks. Vidic Erik. Žvan Ludovik. (24.) III. letnik. Aecetto Josip. Breznik Dušan. Brilly Anton. Cimperman Avgust. Gregorič Milan. Hilbert Kamil. Jakob Karel. Kastelic Franc. Keršmanc Sava. Kurnik Mihael. Lužar Ladislav. Novak Franc. Orlič Lucijan. Potokar Marija. Ravnikar Vladimir. Rozman Franc. Rudolf Milan. Seršen Ivan. Slamič Herman. Steska Vanda. Thon Josip. Voj« novič Janko. Zgrablič Olga. Žužek Pij. (24.) Žagmcister Franc, umrl 7. aprila 1929. (1.) IV. letnik. Bren Peter. Bricelj Leopold. Grum Albina. Jungdorfer Ernest. Kraigher Ivan. Lanegger Josip. Magister Vinko. Pavšič Peter. Peklar Mirko. Perčič Jožica. Pirnat Josip. Primožič Josip. Rebec Zofija. Segvič Ida. Sraka Štefan. Stare Jelina. Steiner Viljem. Umek Drago. Vičič Ivan. (19.) Tehniška srednja šola, strojni odsek. Število vseh vpisanih: 118. I. letnik. Adamič Miloš. Bahar Ivan. Baumkircher Radoslav. Beljan Josip. Bertoncelj Oskar. Čepin Josip. Dekleva Bogomil. Dcrnič Stanislav. Flere Franc Miran. Janežič Avgust. Jcločnik Ivan. Jerčin Karel. Jurca Anton. Kcfer Djuro. Komac Miloš. Kor» nitzer Napoleon Egon. Kovačič Franc. Krpan Edvard. Kuhar Bogdan. Kuralt Karel. Levstek Anton. Mreschar Ivan. Oblak Bogdan. Perdan Alojzij. Pogačar Pavel. Rajh Mirko. Remiaš Ivan. Schieber Franc. Šmajdek Vladislav. Terseglav Vazilij. Vovk Anton. Zadnikar Jakob. Zajec Franc. Zei Ljudevit. 2igon Marjan. (35.) Bajde Ludovik je med letom prestopil v Strojno delovodsko šolo. (1.) II. letnik. Božič Rudolf. Brumat Adolf. Daneu Vladimir. Dekanic Anton. Del Linz Rihard. Fric Ignacij. Gartner Ivan. Gorjanc Ivan. Grobler Adolf. Hajnšek Erih. Jambrovič Toni. Končan Franc. Lapajne Darij. Majcen Rudolf. Marn Miran. Mišvelj Ivan. Mrše Franjo. Nerat Zoran. Odlasek Andrej. Pavlič Josip. Perco Walter. Smolej Anton. Svetličič Bogomir. Soklič Ivan. Vacik Evald. Volčanšek Bogomir. Vrhovnik Milan. Wosner Vjekoslav. Wudler Boris. Zobec Josip. (30.) III. letnik. Ahlin Vinko. Bavčar Ivan. Bizjak Josip. Cerar Drago. Cirman Ivan. Dejak Viktor. Finžgar Viljem. Gogala Stanislav. Gril Viktor. Grošelj Stanislav. Hafner Venčeslav. Hrovath Izidor. Ilc Štefan. Jereb Ivan. Kokalj Valentin. Kos Franc. Kovič Miroslav. Lavrenčič Anton. Lilleg Anton. Lochert Viktor. Luckmann Pavel. Pogačnik Simon. Povšič Josip. Rak Franc. Smole Franjo. Sotelšek Ivan. Stepinac Ivan. Šušteršič Andrej. Vrančič Ciril. Zobec Ivan. Zuccato Remigij. (31.) IV. letnik. Amon Rudolf. Barbarič Nikolaj. Čamernik Anton. Čučnik Viktor. Germek Anton. Hladnik Ferdinand. Jerina Fran. Knez Stane. Košir Ivan. Kovač Vilko. Loborec Vele« slav. Perne Ervin. Perovič Ivan. Petovar Lavoslav. Pirjevec Anton. Pogačnik Mario. Sager Vilko. Seidel Milutin. Urbas Ljudevit. Vcrteš Dezider. Žerjal Albert. (21.) * Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek. Število vseh vpisanih: 82. I. letnik. Bratko Djuro. Černe Anton. Dolenc Emil. Dolhar Štefan. Favai Smiljan. Gams Alfonz. Hanak Oton. Homovec Bogomil. Kačič Metod. Legat Uroš. Ludvig Bogomir Maček Edvard. Omota Rudolf. Pavlič Miroslav. Pengov Marjan. Poženel Anton FrU derik. Rabič Adolf. Rozman Bogomir. Sever Božo. Sikyta Josip. Stani Branko. Šuster» šič Robert. Tičar Aleš. Tominc Vladimir. Vertačnik Maks. Zupančič Uroš. Žirovnik Janez. (27.) II. letnik. Bizjak Ivan. Chvatal Drago. Demšar Štefan. Duhovnik Ivan. Gorjup Bogomir. Gregorič Alojzij. Grškovič Slavko. Jeločnik Pavel. Krivec Avgust. Majcen Ladislav. Miller Emil. Oblak Franc. Pervanja Albin. Pogačar Viktor. Ramuš Ivan. Ravnik Ljubo. Razpotnik Slavko. Rosshüupl Slavko. Rupnik Salvator. Šmajdek Anton. Štambuk Davor. Vukčevič Jovan. Zalesjak Ciril. Železnik Josip. Živic Milan. (25.) Markovič Vaso je zaradi bolezni prekinil šolanje. (1.) III. letnik. Bizjak Častimir. čemič Danilo. Divjak Lazar. Golič Ivan. Kos Josip. Kovačec Franc. Krulc Rudolf. Petrač Josip. Pregelj Alojzij. Sonnenwald Feliks. Windisch Evgen. Zrimšek Drago. Živic Ferdinand. (13.) IV. letnik. Bäumel Ervin. Bekar Bogoljub. Borstner Ivan. Deržič Rudolf. Grčič Zahid. Gregl Viktor. Kern Rudolf. Kuhar Avgust. Kveder Ivan. Levstik Alojzij. Podgajski Vjen* ceslav. Smolej Slavko. Trampuš Franjo. Vojnovič Vladimir. Vozel Bogomil. Zupanc Mirko. (16.) I. razred. Bajd Alojzij. Breznik Ivan. Brudermann Franc. Cerar Alojzij. Deutschmann Viktor. Družeta Ivan. Erjavec Vincenc. Fajan Janez. Fekonja Anton. Fekonja Ludvik. Gaber Jakob. Gabrijelčič Angel. Gradišek Lovrenc. Habjan Hilarij. Košir Anton. Markič Janez. Nartnik Ivan. Nemec Alojzij. Ravnikar Franc. Repar Josip. Saksida Serafin. Stritih Ciril. Veselič Peter. Zajec Matevž. Zerovnik Franc. (25.) Med letom sta izstopila: Klobasa Franc. Ogrin Franc. (2.) Hospitant: Krenk Jakob. (1.) II. razred. Accetto Marjan. Baligač Jožef. Battelino Oton. Battelino Valentin. Frkov Matija. Grein Franc. Kern Viktor. Klemenc Franc. Kregar Franc. Kunovar Stanko. Kveder > Ignacij. Lebar Viktor. Letonja Mihael. Maček Anton. Matko Josip. Mencin Alojz. Okroglič Avguštin. Perne Mihael. Petkoš Ivan. Pogač Anton. Ronko Jožef. Rozman Ivan. Skodlar Jožef. Svetina Alojz. Verčnik Štefan. Zalokar Ivan. (26.) Med letom izstopil: Habinc Ivan. (1.) III. razred. Balkovec Peter. Bernard Anton. Bcšter Anton. Demšar Viktor. Elikan Franc. Gorišek Martin. Kamnikar Alojzij. Kosmač Leopold. Kozamernik Ivan. Kragel Franc. Krhlikar Franc. Maček Franc. Rajgelj Anton. Rataj Franc. Rihtaršič Andrej. Sedej Alojzij. Šerjak Leopold. Urbanija Franc. Zrimšek Jožef. Žagar Franc. (20.) Strojna delovodska šola. Število vseh vpisanih: 54. I. letnik. Arhar Anton. Bajde Ludovik. Česnik Vinko. Galle Vinko. Godec Damjan. Goršek Matija. Hadžiomerovič Hasan. Jevšnik Alojzij. Kariž Ignac. Kopar Rudolf. Lenarčič Jakob. Lorber Viljem. Markulin Zvonimir. Mikluž Maksimiljan. Payer Leopold. Pečan Ivan. Petrič Anton. Pirš Franc. Pregelj Josip. Premeri Ivan. Rus Pavel. Sedej Leopold. Speglič Rudolf. Stare Anton. Sintič Josip. Tešar Edvin. Toman Valentin. Zimic Anton. (28.) II. letnik. Breskvar Franc. Cirman Stanko. Dernovšek Viktor. Dovgan Franc. Goseh Ludovik. Hertle Karol. Kos Ivan. Koselj Stanko. Kralj Ivan. Manfreda Albert. Nagode Ivan. Novak Stanko. Perme Maks. Pogačar Stanko. Prochdzka Emil. Reš Ciril. Ritter Josip. Rupert Rudolf. Sekš Lavoslav. Senegačnik Miroslav. Sešek Franc. Slabe Josip. Slabina Ivan. Tešar Franc. Vašiček Josip. Zagradnik Franc. (26.) Elektrotehniška delovodska šola. Število vseh vpisanih: 17. I. letnik. Arhar Andrej. Erbežnik Vladislav. Marn Filip. Rode Ludovik. Volčič Ivan. Vrbnjak Edvin. (6.) Med letom je izstopil: Janša Vinko. (1.) . II. letnik. Čimžar Ferdinand. Felicijan Oskar. Jordan Jože. Jurhar Anton. Marn Dušan. Mastnak Franc. Pinterič Pavel. Pšenica Janko. Sluga Franc. Žnidaršič Albert. (10.) Mizarska in strugarska delovodska šola. Število vsoh vpisanih: 24. I. letnik. Berlič Leon. Brenčič Franjo. Čepon Janez. Čepon Vinko. Ferenčak Vinko. Gabri: jelčič Jože. Golob Karol. Gosar Pavel. Jalen Franc. Jama Jožef. Jelen Ernest. Künstler Avgust. Mohar Karol. Omahen Ignacij. Ovčak Jožef. Peček Ignacij. Pogačnik Rajko. Samarin Alojzij. Skušek Edvard. Stupica Mihael. Zabret Ivan. (21.) Med letom so izstopili: Erzar Janez. Jemc Oto. Keuc Jožef. (3.) Kiparska in rezbarska šola. Število vseh vpisanih: 13. I. letnik. Aleš Franc. Gašparec Stanko. Lipičnik Adalbert. Romih Ivan. (4.) II. letnik. Arnol Anton. Fila Ivan. Gorše Robert. Putrich Karol. (4.) III. letnik. Bozovičar Pavel. Gianini Hubert. Jarm Peter. Kalin Zdenko. Kcržič Franc. (5.) Keramiška šola. Število vseh vpisanih: 8. I. letnik. Brdnik Slavko. Pilz Alfred. (2.) II. letnik. Foltyn Ferdinand. Jerina Ivanka. Plevnik Franc. Puc Bogumil. Zgrablič Mira. (5.) III. letnik. Papič Julij. (1.) Pletarska šola. (Učna delavnica za košarstvo.) Število vseh vpisanih: 5. I. letnik. Milavec Cecilija. (1.) II. letnik. Grmek Bernard. Zupan Ivan. (2.) III. letnik. Geohelli Rudolf. Stražišar Jožef. (2.) Oddelek za šivanje perila. I. letnik. Borčič Marija. Bratova Marta. Cerkvenik Karolina. Cunder Jelena. Guček Melita. Dalla Valle Elizabeta. Dermastia Ana. Dolenc Pavla. Dolinšek Julija. Dovč Stanislava. Errath Valerija. Gostinčar Marija. Gregorič Vera. Hrovatin Marija. Kaiser Amalija. Karba Terezija. Klasek Milena. Kodela Albina. Kovač Danica. Kure Olga. Kveder Rozina. Leskovšek Ana. Mirtič Elizabeta. Pahor Zora. Perko Marija. Premeri Angela. Prijatelj Erna. Rebsel Emilija. Rupar Angela. Schaller Adriena. Škrbec Neža. Šmuc Elizabeta. Tomc Ida. Tumpej Hedvika. Vidmar Bogomira. Zajc Ana. Zajc Nerina. Zelenko Emilija. Žigon Marija. (39.) Med letom so izstopile: Hribar Marija. Jebačin Jožica. Korinšek Danica. (3.) II. letnik. Avsec Jovita. Flego Ana. Marčan Bogomira. Petrič Vera. Prešeren Ida. Ravnikar Marjana. Rus Ljudmila. Simončič Erna. Šabec Stanislava. Šušteršič Ljudmila. Zajc Alma. (11.) Ateljesletnik. Chiodi Franja. Goltes Silva. Hiter Vlasta. Koprivc Štefanija. Kruhar Zdenka. Mozetič Josipina. Romšak Ana. Vičič Vida. Zadel Živa. Zelenik Ljubica. (10.) Med letom so izstopile: Accetto Danica. Klemenc Marija. Kuštrin Marija. Remec Barbara. (4.) Hospitantke: Accetto Ljudmila. Ahlin Božena. Avšič Francka. Berdajs Marija. Besek Renata. Bidovec Mara. Berko Marija. Carl Perenija. Colarič Josipina. Cunder Nada. Čadež Ines. Čarman Marija. Dcrnovšek Ina. Dimic Anica. Dimnik Rada. Drašler Mila. Fabian Alma. Gayer Matilda. Glaser Ljubica. Goršič Ana. Gregorc Krista. Hladnik Milena. Hočevar Majda. Horak Leonija. Hribar Silva. Janežič Bariča. Javoršek Marica. Kapi Dora. Kapler Marija. Kmet Martina. Korzika Emanuela. Košuta Mira. Koželj Magda. Koželj Vilma. Magdič Slavka. Medič Mira. Modrijan Eleonora. Mozetič Mara. Muc Nikolaja. Nikelsbacher Magda. Peršl Mira. Pevalek Fani. Polajner Anica. Ravnikar Marija. Repovž Jelena. Scagnetti Pavlica. Senekovič Milena. Skušek Zdenka. Stare Kristina. Šmon Minka. Šporn Marija. Šumi Silva. Valentinčič Draga. Zalaznik Zinka. Zupanc Marta. Zupančič Mara. (56.) Oddelek za izdelovanje oblek. II. letnik. Budilowsky Berta. Dreo Agneta. Gorišek Marija. Grošelj Amalija. Jarc Marija. Jesenko Ida. Leskovce Anica. Meržek Karmela. Müller Anica. Perovič Agneta. Petrovčič Helena. Prebil Julijana. Prislan Vida. Serajnik Marija. Stare Božena. Strochsack Ivana. Šalehar Cirila. Širca Zofija. Vodeb Vanda. Wiederwohl Ivana. Zajc Marija. Zakotnik Frančiška. Zupan Marcela. (23.) Med letom je izstopila: Skalicky Erna. (1.) Hospitantke: Kobler Mira. Koželj Magda. Morave Marta. Rasinger Rožca. Semen Pija. Walland Wilma. Zalaznik Zinka. (7.) Bajec Albina. Berdajs Kristina. Guček Ljudmila. Glavač Marija. Gril Olga. Hertle Ema. Hojker Marija. Kavčič Edita. Komac Dušica. Krek Marija. Miholič Zlata. Novak Štefanija. Roš Dora. Simončič Vanda. Trebše Ana. Wetz Justina. Žnidarič Irma. (17.) Hospitantka: Finžgar Josipina. (1.) Atelje«letnik. Bervar Vida. Čada Hermina. Čaks Zofija. Garbajs Ivana. Hrevatin Ljudmila. Jeglič Emilija. Krašovec Zofija. Luštck Ljudmila. Malovrh Valerija. Mendaš Ivana. Palčar Hermina. Pibernik Milena. Podkov Karolina. Pugelj Danica. Rajšp Marija. Repež Ivana. Retar Pija. Zupanck Marija. (18.) Med letom sta izstopili: Kunaver Julija. Tičer Natalija. (2.) Hospitantka: Zajec Nada. (1.) Oddelek za vezenje. I. letnik. Ažman Zdenka. Birke Greta. Demšar Marijana. Feštajn Dragoslava. Frangeš Amalija. Herman Hermina. Kne Ana. Kranjc Hema. Krašna Olga. Kukec Ksenija. Masle Olga. Nikelsbacher Kornelija. Pust Vladimira. Rozman Vida. Ručman Terezija. Srebrnič Ana. Štrekelj Marija. Zajc Stana. (18.) Mem letom je izstopila: Premk Emilija. (1.) Hospitantka: Ponebšek Kerica. (1.) II. letnik. Ahlin Božena. Dernovšek Terezija. Mozetič Marija. Skok Marija. Stadler Antonija. Zupančič Marija. (6.) Ateljesletnik. Ožbalt Olga. Sterle Marija. Šumi Silva. Vavpotič Ana. (4.) Med letom je izstopila: Cunder Nada. (1.) Hospitantke: Fabian Alma. Hribar Stanislava. Jesih Marija. Pahor Štefanija. Wissiak Ana. Zupanc Marta. (6.) Imenik odličnjakov. (Od 20. junija 1928. do 18. maja 1929.) Zrelostni izpit na Gradbeni srednji šoli v juniju 1928.: Budilowsky Anton, Drofenik Herbert, Kodrič Albreht, Križaj Vinko, Požauko Josip. Zrelostni izpit na Strojni srednji šoli v juniju 1928.: Arlič Emil, Herzog Dragotin, Kos Fric, Planinšek Stanko, Prek Janko. Sklep šolskega leta 28. junija 1928. Gradbena srednja šola, I. letnik: Plemelj Ivan, Žvan Ludovik; II. letnik: Žužek Pius; III. letnik: Bren Peter, Kraigher Ivan, Stare Jelina, Umek Drago. Strojna srednja šola, I. letnik: Grobler Adolf; III. letnik: Amon Rudolf. Elektrotehniška srednja šola, III. letnik: Zupanc Mirko. Strojna delovodska šola, I. letnik: Dernovšek Viktor; II. letnik: Lenarčič Stanko. Elektrotehniška delovodska šola, II. letnik: Ščuka Viktor. Mizarska in strugarska delovodska šola, II. letnik: Urban Franjo. Keramiška šola, III. letnik: Jeraj Mara. Ženska obrtna šola: Oddelek za šivanje perila: I. letnik: Jarc Marija, Marčan Bogo? mira, Perovič A g n e t a, Petrič Vera; II. letnik: Accctto Da« nie a, Klemenc Marija, Kolka Eliška, Mandeljc Jela, R e» mec Barbara, Wagner Heiny; atelje*letnik: Novak Marija, Skalicky Erna, Skočir Marija. Oddelek za izdelovanje oblek: II. letnik: Wetz Justina; III. a) letnik: Keršinar Silva, Pibernik Milena, Po d kov Karolina, Zu* p a nek Marija; III. b) letnik: Čada Hermina, Hrovatin L ju d* mila, Kunaver Julija, Malovrh Valerija. Oddelek za vezenje: I. letnik: Dernovšek Terezija, Mozetič Mara; II. letnik: Cunder Nada, Šumi Silva, Vavpotič Ana, Velkavrh Nada. Sklep šolskega leta 31. marca 1929. Gradbena rokodelska šola, I. razred: Markič Janez; II. razred: Verčnik Š t c f a n; III. razred: Kamnikar Alojzij. Sklep šolskega leta 18. maja 1929. Arhitektonsko*gradbeni odsek, IV. letnik: Bren Peter, Kraigher Ivan, Stare Jelina. Strojni odsek, IV. letnik: Amon Rudolf. Elektrotehniški odsek, IV. letnik: Bäumel Ervin, Borštner Ivan, Vozel Bogomil, Zupanc Mirko. Poučne ekskurzije. V šolskem letu 1928./1929. so napravili učenci zavoda pod vodstvom strokovnih profesorjev in učiteljev (učiteljic) v naučne svrhe razne ekskur* zije. Obiskali so naslednja podjetja, zgradbe in naprave: V Celju: cinkarno in tovarno »Westen«. Na Dobravi pri Jesenicah: tovarno elektrod. V Domžalah: tovarno »Bistra« in Radio Ljubljana. V Duplicah pri Kamniku: tovarno upognjenega pohištva Remec & Co. Na Fali pri Mariboru: elektrarno. V Goričanah pri Medvodah: tovarno papirja in tovarno tanina. V Hrastniku: kemijsko tovarno, premogokopni rudnik Trboveljske premogokopne družbe in steklarno. Na Javorniku in Jesenicah: tovarno Kranjske industrijske družbe. V Kamniku: tovarno ključavničarskih izdelkov »Titan« in tovarno ko? vinskih izdelkov »Vesna«. V Klečah pri Ljubljani: mestni vodovod. Na Količevem pri Duplicah: hidrocentralo in papirnico 1. Bonač. V Kranju: predilnico »Jugočeško«, »Tekstilindus«, elektrarno Majdič in Mayer. V Lescah: tovarno verig. V Litiji: predilnico. V Ljubljani: Jugoslovansko tiskarno, mestno elektrarno, mestno klav= nico, mestno plinarno, pivovarno »Union«, predilnico Kunc, Strojne tovarne in livarne (strojni oddelek in zvonarno), tobačno tovarno, tovarno furnirja Zakotnik, tovarno kolinske cikorije, tovarno Polak. V Mariboru: delavnico državnih železnic, tekstilno tovarno Doktor in drug, tovarno mila »Zlatorog«. V Medvodah: tovarno papirja d. d. V Mostah pri Ljubljani: kemijsko tovarno in tovarno »Saturnus«. V Rušah pri Mariboru: tovarno dušika. V Štorah pri Celju: železarno. V Št. Vidu nad Ljubljano: tovarno »Štora«. V Trbovljah: premogokopni rudnik Trboveljske premogokopne družbe. V Tržiču: pilarno »Triglav«, predilnico in tkalnico Glanzmann & Gassner, tovarno lepenke Charles Moline, tovarno kos Kajetan Ahačič, tovarno za čevlje Peter Kozina & Co. V Vevčah: združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode. Na Viču pri Ljubljani: združene strojne opekarne in tovarno Vojnovič. V Zagrebu: tovarno likerjev »Arko«, tovarno pohištva Bothe & Ermann in tovarno »Penkala«. V Žirovnici: elektrarno. * Vsem upravam, ki z dovoljenjem ogledov in z razkazovanjem svojih obratov pospešujejo naučne cilje našega zavoda, se za njihovo naklonjenost najtopleje zahvaljujemo. Poučni strokovni tečaji. Strokovni tečaji za izobrazbo učiteljstva strokovnih in obrtnih nadalje: valnih šol. V zmislu razpisa ministrstva za trgovino in industrijo br. 18.951/VII od 27. avgusta 1928. in razpisa velikega župana ljubljanske oblasti 0. br. 389 od 12. februarja 1929. so se pod vodstvom direktorja Reisnerja vršili tečaji: I. Strokovni tečaj za učitelje obrtnih nadaljevalnih šol za stavbne obrti. Predavali so profesorji Tehniške srednje šole v Ljubljani, ing. Dimnik Stanko, tesarstvo in stavbno mizarstvo 3 ure na teden; ing. Fatur Drag ut in, ključavničarstvo, kleparstvo in instalaterstvo 2 uri na teden; ing. Novak Leo, projekcijski nauk 3 ure na teden; ing. Premelč Stane, mehanska tehnologija 2 uri na teden; ing. Škof Rudolf, zidar* stvo in krovstvo 3 ure na teden. Skupaj 13 ur na teden. II. Strokovni tečaj za učitelje obrtnih nadaljevalnih šol za mehansko* tehniške obrti. Predavali so profesorji Tehniške srednje šole v Ljubljani, ing. Debelak Milutin, enciklopedija strojeslovja 2 uri na teden; ing. Novak Leo, projekcijski nauk 3 ure na teden; ing. Premelč Stane, mehanska tehnologija 2 uri na teden, strojeslovje in strojno risanje 3 ure na teden; ing. Skočir Rudolf, enciklopedija elektrotehnike 2 uri na teden. Skupaj 12 ur na teden. III. Tečaj za krojno risanje za učiteljice ženskih obrtnih in obrtnih nada* ljevalnih šol. Predaval in praktične vaje je vodil Willy Tupy, poslovodja in prikrojevalec tvrdke Elite, 8 ur na teden. IV. Tečaj za dekorativno risanje (s posebnim ozirom na sestavljanje narodnih ornamentov v modernem zmislu in novejše tehnike). Predaval je profesor Tehniške srednje šole v Ljubljani Šantel Saša 4 ure na teden. Tečaji so trajali od 14. februarja do 22. aprila in so se vršili v večernih urah, ob sohotah popoldne in ob nedeljah dopoldne. Urnik je bil tako sestav* ljen, da je vsak učitelj lahko obiskoval I., II. in IV. tečaj, vsaka učiteljica pa III. in IV. tečaj. Predmeta projekcijski nauk in mehanska tehnologija sta se predavala za I. in II. tečaj skupaj; obiskovalec I. in II. tečaja je torej imel predavanj 20 ur na teden. Rednih in stalnih obiskovalcev je bilo v 1. tečaju 25, v II. tečaju 15, v III. tečaju 7 in v IV. tečaju 11. Ker so se tečaji vršili med šolskim letom, so jih mogli obiskovati le učitelji(*ice) ljubljanskih šol in iz najbližje oTcolice. Vsi učitelji, ki so obisko* vali II. tečaj, so redno obiskovali tudi I. tečaj in so torej poleg svoje redne šolske službe še 20 ur na teden napornega dela žrtvovali svoji strokovni izobrazbi. Njihova dobra volja in vzgledna vztrajnost zasluži tudi na tem mestu posebno priznanje. Te vrste tečaji so se letos prvikrat vršili. Uspeh je bil odličen in je pokazal potrebo, da se zlasti I. in II. tečaj kmalu ponovita v času, ko bodo tečaje lahko obiskovali tudi učitelji z drugih krajev in z manjšo delovno obremenitvijo. * Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je priredil v naših učilnicah in delavnicah šest strokovnih tečajev za obrt* n i k e : Od 1. septembra 1928. do 30. junija 1929. traja tečaj za mizarsko detailno risanje. Predava Tratnik Josip, strokovni učitelj v p. Udeležencev 50. Od 10. septembra do 17. oktobra 1928. tečaj za knjigovodstvo. Predaval je profesor Modic Peter. Udeležencev 23. Od 3. dccembra 1928. do 14. februarja 1929. tečaj za damsko prikrojevanje. Predaval je Knafelj Alojzij. Udeležencev 36. Od 4. februarja do 14 aprila 1929. tečaj za čevljarje. Predaval je Steinmann Josip. Udeležencev 19. Od 14. januarja do 19. aprila 1929. tečaj zaelektroinstalaterje. Predaval je ing. A. D i t r i c h. Udeležencev 27. Od 3. aprila do 20. aprila 1929. p r a ktični tečaj z lepilom «E k h a m« in »A g o« za čevljarje. Predaval je S t e i n m a n n Josip. Udeležencev 14. * Ljubljanski oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa jev naših učilnicah in delavnicah priredil učiteljski tečaj za ročna dela. Tečaj je trajal od 9. julija do 4. avgusta 1928. Tečaj jc vodil (že četrtič) Novak Alojzij, ravnatelj II. deške meščanske šole v Ljubljani, ki je poučeval tudi modeliranje, gnetenje, izrezovanje iz papirja in kartonažo in krasilno tehniko na lesu, steklu, blagu in lončeni robi; pomagala mu je Kor; diševa Aleksandra, učiteljica iz Loškega potoka. Na tečaju sta po» učevala strokovna učitelja Tehniške srednje šole v Ljubljani Dol a k Adolf (obdelovanje lesa in kovin) in Uršič Ignacij (pletarstvo in košarstvo). Vrane Ernest, učitelj na deški osnovni šoli v Studencih pri Mariboru je predaval o moderni delovni šoli. Tečaj je obiskovalo 53 učiteljev in učiteljic. Ob sklepu tečaja je bila prirejena razstava izdelkov. Oblastni odbor ljubljanske oblasti je v naših učilnicah priredil pripravljalni tečaj za učitelje kmetskih nadalje» v a 1 n i h šol. Tečaj je trajal od 10. septembra do 6. oktobra 1928. Tečaj je vodil Škulj Andrej, oblastni nadzornik za šolske vrtove v Ljubljani, ki je tudi predaval o metodiki v kmetskih nadaljevalnih šolah ter o sadjaestvu in vrtnarstvu. Predavali so: Dr. B a s a j (naše zadružništvo), dr. Brecelj (zdravstvene razmere in socialno skrbstvo na kmetih), dr. Bricelj (o zemljiški knjigi), ing. C i s e 11 (živinoreja), dr. Dermastija (zavarovalnice), publicist E r j a» v e c (pregled našega narodnega gospodarstva), pisatelj Finžgar (naš kmet, njegova duševnost in njegov značaj, poglavje iz psihologije našega kmeta in ljudske pedagogike), tajnik Gabrovšek (vzgoja kmeta h kolek* tivni zavesti in gospodarski samopomoči), agronom Kuret (kletarstvo z ekskurzijo), ing. Lah (poljedelstvo), dr. Lavrič (o naši agrarni politiki), dr. Lončar (socialna zgodovina slovenskega kmetskega stanu), d r. M o> h o r i č (o kmetski zakonodaji), referent Okorn (pomen čebelarstva za naše narodno gospodarstvo), dr. Orel (o kmetskih davkih), komisar P o=> k o r n (o agrarnih operacijah), dr. U š e n i č n i k (kmetski stan in njegov pomen za narod in državo), okrajni glavar Velikonja (državljanski nauk), dr. Vurnik (o kmetskem narodoznanstvu), agronom W e r n i g (živinoreja, izobraževalne ustanove za kmetski stan in organizacija kmetijske pospeše* valhe družbe) in dr. Zor (pregled razmer našega kmetskega ljudstva v socialnem, kulturnem, nravstvenem oziru). Tečaj je obiskovalo 35 učiteljev. # Keramiški tečaj za lončarje in pečarje. Oblastni odbor ljubljanske oblasti je poslal za dobo pol leta na našo Keramiško šolo tri sti= pendiste, dva lončarja iz Mlake pri Komendi in enega pečarja iz Nemške vasi pri Ribnici. Štipendisti so se od 1. decembra 1928. do 15. junija 1929. učili strokovno modeliranje in keramiško tehnologijo in so se praktično vežbali v šolski delavnici. Strokovni učitelj Beran František je stipendiste poučeval tudi v svojem prostem času. * Ljubljanski oblastni odbor A e r o*k 1 u b a je priredil v naših učilnicah in dclavnicah tudi letos za dijaštvo srednjih in meščanskih šol tečaj za gradnjo samostojno letečih modelov. Tečaj je imel pred vsem namen vzbuditi pri srednješolski mladini zanimanje za letalstvo in jih seznaniti z zakoni letenja. Ker so udeleženci letošnjega tečaja obiskovali večinoma že lanski tečaj, so se letos še enkrat v kratkem seznanili z osnovnimi pojmi aerodinamike in stabilnosti letal ter s konstruktivnimi problemi modelov. Tečaj se je pričel začetkom marca, že sredi istega meseca pa so prešli udeleženci h gradnji modelov. Praktične vaje so se vršile vsak četrtek in soboto in so trajale do konca maja. Vsak udeleženec si je zgradil vsaj en model; oni, ki so obisko= vali lanski tečaj, so gradili tudi težje vrste modelov, tako da so zastopani najraznovrstnejši tipi: navadni paličasti z zunanjimi oporami in brez njih, enokrilni, dvokrilni, tzv. racmani (letala, ki imajo krmilo za višino pred krilom), modeli s trupom in modeli za brezmotorno letenje. Udeleženci so vsak model pod nadzorstvom tudi preizkusili. Večina modelov je brez večjih izprememb letela, le nekatera letala, ki niso bila po načrtih zgrajena, je bilo treba konstruktivno nekoliko izpremeniti, predno so lahko samostojno letela. Da bi raziskoval tudi najnovejše vrste letal, je dal Aero*klub pri neki tukajšnji mizarski tvrdki zgraditi ogrodje šolskega brezmotornega letala. Vsa ostala dela na tem letalu izvršujejo člani Aero*kluba v šolski delavnici. Letalo bo v kratkem gotovo in se bo preizkusilo na tukajšnjem letališču. Nadaljnji poizkusi s tem letalom, ki omogočajo temeljit študij aerodinamike in meteorologije ter predstavljajo obenem lep šport, se bodo vršili na Blokah pri Rakeku, kjer sc nahaja ugoden teren za letenje brez motorja. * Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi letos v naših učilnicah in delavnicah troje tečajev: Od 3. do 5. junija tečaj za zadružne funkcijonarje. Preda* vatclji: tajnika T. O. I. Mohorič. Ivan in dr. Ples Ivan, konzulenta T. O. I. dr. Pretnar Josip, Žagar Franc in davčni upravitelj Kra = maršič Arnošt. Od 10. do 24. junija tečaj za avtogensko varcnje in sicer od 10. do 14. junija za učence naše Strojne in Elektrotehniške delovodske šole, od 15. do 24. junija za mojstre in pomočnike raznih kovinarskih strok. Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, profitnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, avtomobilskih cilin= derskih oblokov, štedilniških plošč, varenje bakra in medi z elektrolitnim bakrom, aluminija in drugih kovin. Predaval bo ing. Šlajmer Fe d or, praktično vežbal varilni mojster Djurokovič S t j e p a n, oba od tovarne za dušik v Rušah. Od 15. do 17. junija tečaj za mizarsko luženje. Luženje lesa različnih vrst, oziroma trdot bo poučeval strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani D o la k Adolf. I Umetniška šola „Probuda“. Društvo »Probuda« je ustanovilo zasebno umetniško šolo leta 1921. Šola zaključuje s šolskim letom 1928./29. svoje osmo šolsko leto. Letos je bilo vpisanih 36 slušateljev. Namen šole je vzgajati umetnost in domačo umetno obrt. Pouk je deljen na tečaje ter se vrši v večernem času od 18. do 20. v učilnicah Tehniške srednje šole v Ljubljani. Da sc omogoči čim večji obisk teh tečajev, ki so namenjeni širši javnosti in ljubiteljem umetnosti in umetne obrti, se je učni program razširil tako, da je mogoče nuditi izobrazbo tudi onim, ki bi radi svoje znanje izpopolnili. Pouk, ki ga vodijo umetniki in strokovnjaki, je deljen na sledeče tečaje: A. Prostoročno risanje po živem modelu. Poučuje sc glava, akt, draperija in kompozicija. Predavanja so iz anatomije, perspektive, oblikoslovja, zgodovine umetnosti in domače obrti. B. Dekorativno, narodno ornamentalno risanje in pokrajinsko slikanje. Poučuje sc sestava osnutkov raznih dekorativnih predmetov s posebnim ozirom na narodno ornamentiko, s predavanji. C. Javna risarska šola. Pouk za pomočnike raznih obrti in za one privatnike, ki žele izobrazbe v risanju in slikanju. Pouk v tem tečaju je ob nedeljah od 9. do 12. D. Posebni tečaji: za grafiko (lesorez in bakropis), fotografijo, malo plastiko in medailerstvo, kiparstvo, slikanje na tkanino, usnjerez, knji* goveštvo in opisno geometrijo za one, ki sc pripravljajo za izpite. Na šoli poučujejo gospodje: fotograf Bcšter Veličan, slikar G a= spari Maksim, kipar Jurkovič Ivan, grafik Smrekar Hinko, profesor medailer Sever Anton, profesor slikar Šantcl Saša, pro> fesor slikar Šubic Mirko, kipar Vahtar Drago in profesor Volav> šek Davorin. Dan vpisovanja in podrobni učni načrt bo objavljen v dnevnikih. Infor* macije o šoli daje vodja šole, medailer Sever Anton, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Organizacije absolventov zavoda. Organizacija strojnih in gradbenih tehnikov v Ljubljani (OSGT) zdru» žujc absolvente Gradbene in Strojne srednje šole. Ustanovila se je leta 1923. Sedež organizacije je v Ljubljani in ima krajevno skupino v Mariboru za mariborsko oblast. Organizacija zastopa stanovske interese absolventov, posreduje po možnosti službe in goji med članstvom stanovsko zavest. Ima tudi lastno knjižnico z večjim številom tehniških knjig in pripomočkov. Organizacija šteje sedaj 158 članov, 63 gradbenikov in 95 strojnikov in stoji v zvezi tudi z organizacijami absolventov tehniških srednjih šol v Zagrebu in Sarajevu. Letos bodo Tehniško srednjo šolo v Ljubljani zapustili prvi absolventi elektrotehniškega odseka. Da bi organizacija združevala absolvente vseh odsekov, bo svoje ime primerno izpremenila. Vse informacije o poslovanju organizacije daje in sprejema nove pri= glasitve za članstvo sedanji predsednik organizacije Poljšak Anton, Ljubljana, Aleksandrova c. 5. * Organizacija absolventov Gradbene rokodelske šole je bila ustanovljena pred letom. Njen prvi redni občni zbor se jc vršil dne 19. februarja t. 1. na Tehniški srednji šoli. Njeno predsedništvo in tajništvo je ostalo v rokah dosedanjih funkcijonarjev. Program organizacije je predvsem stremljenje, da dosežejo absolventi imenovane šole v življenju tiste položaje, ki jim pripadajo po njihovi strokovni usposobljenosti. Organizacija posreduje med gradbenimi podjetniki in absolventi Grad« bene rokodelske šole v svrho zaposlitve in preskrbuje gradbenim podjet* nikom strokovno usposobljene zanesljive moči. Organizacija je imela v pre» teklem letu v posredovanju veliko uspehov. Interesenti dobe vse informacije v tajništvu organizacije (Ivan Varoga) v Ljubljani, Janežičeva ul. 12. * Organizacija praktičnih elektro in strojnih tehnikov v Ljubljani (OPEST) združuje absolvente Elektrotehniške in Strojne delovodske šole. Na širšem sestanku članstva dne 24. februarja se je sklenilo pristopiti k »Zvezi privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani« v svrho skupnega delovanja za socialne življenske interese članstva. Obenem je organizacija dobila v souporabo lokale »Zveze« za seje, sestanke in zborovanja, kakor tudi prostor za knjižnico. Zveza ima svoj strokovni list »Organizator«, ki ga dobivajo vsi člani organizacije in ki daje organizaciji prostor za stanovska in strokovna poročila. Ustanovil se je podporni fond na podlagi pravil, ki se predložijo prihodnjemu občnemu zboru v odobritev. Enak podporni fond imajo člani tudi pri Zvezi. Odbor je izvršil več posredovanj za službe in prakticiranje. Posebno pažnjo se jc polagalo na razširjenje knjižnice. Knjižnica posluje vsako nedeljo od 11. do 12. v zadnji sobi Narodne kavarne, s 1. julijem pa se preseli v palačo Delavske zbornice, vhod iz Čopove ulice, pritličje desno. Vsi dopisi naj se pošiljajo na »Opest« Ljubljana, Lepi pot št. 12. Objave o pričetku šolskega leta 1929./1930. Vpisovanje. Na vseh oddelkih zavoda razven Gradbene rokodelske šole se vrši vpisovanje: v prve letnike od ponedeljka, dne 2. septembra do četrtka, dne 5. septembra; v višje letnike v soboto, dne 7. septembra. Na Gradbeni rokodelski šoli se vrši vpisovanje: v prvi razred od ponedeljka, dne 28. oktobra do srede, dne 30. oktobra; v višja razreda v četrtek, dne 31. oktobra. Mizarska in strugarska delovodska šola bo imela v šolskem letu 1929./1930. samo II. letnik. V prvi letnik bomo učence zopet sprejemali s šolskim letom 1930./1931. Vpisovanje se vrši vsakokrat od 8. do 11. Sprejemni izpiti. Sprejemni izpit za prvi letnik (razred) opravljajo: Na odsekih tehniške srednje šole samo oni učenci, ki niso dovršili štirih razredov srednje ali meščanske šole, pač pa se jih po čl. 60. točka c) Pravil* nika o delovanju, redu in pouku na državnih tehniških srednjih šolah lahko sprejme na tehniško srednjo šolo. Eventualni sprejemni izpiti po čl. 96. navedenega pravilnika se vršijo od četrtka, dne 5. septembra do sobote, dne 7. septembra. Na delovodskih šolah samo učenci Gradbene rokodelske šole. Izpit se opravlja iz slovenščine (spis po narekovanju) in računstva. Izpit se vrši v četrtek, dne 31. oktobra od 8. do 11. • Na strokovnosobrtnih šolah samo učenke Ženske obrtne šole. Izpit sc opravlja iz ročnega dela in risanja. Izpit se vrši v petek, dne 6. septembra od 8. do 12. (ročno delo) in od 14. do 17. (risanje). Popravljalni izpiti se bodo vršili od ponedeljka, dne 2. septembra do petka, dne 6. septembra v redu, ki bo objavljen na razglasni deski. Redni pouk se prične na vseh oddelkih razven Gradben^ rokodelske šole v torek, dne 10. septembra ob 8. Vsi učenci in učenke se morajo v ponedeljek, dne 9. sep* tembra ob 8. zbrati v svojih učilnicah, da dobijo urnik in druga navodila za pričetek rednega pouka. Na Gradbeni rokodelski šoli se prične redni pouk v ponedeljek, dne 4. novembra ob 8. Wrlm Del programnega načrta: Osnutek za društveni dom. (Pritličje, nadstropje, podolžni prerez.) Profesor: Učenec: Bricelj Leopold, ing. arch. Fatur Dragutin. IV. letnik 1928./1929. /_ Tehniška srednja šola v Ljubljani, strojni odsek. Del programne risbe: Brizgalna črpalka. (Sestavna risba, detail: okrov zaklopk.) Profesor: Učenec: Seidel Milutin, ing. Premelč Stane. IV. letnik 1928./1929. Tehniška srednja šola v Ljubljani, elektrotehniški odsek. Programna risba: Končni drog daljnovoda 35.000 voltov. (Maksimalni vrhnji nateg 1200 kg.) Profesor: Učenec: Levstik Alojzij, ing. Turnšek Viktor. IV. letnik 1928./1929. Grafična določitev izgub napetosti v daljnovodu visoke napetosti. Profesor: Učenec: Zupanc Mirko, ing. Turnšek Viktor. IV. letnik 1928./1929. Zvezna napetost na koncu daljnovoda je 80.000 voltov, prenesena energija je 23.000 kilovvattov, dolžina voda je 80 km, prerez bakrenih vodov je 70 mm2, faktor učinkovitosti na mestu konzuma je 0'707. Indukcijski koeficient daljnovoda pri 50 Hz in pri medsebojni razdalji vodov 150 cm znaša 0'0936 H, kapaciteta je 0'792 • 19~6 F. fleh/o lem .. . 5000" lem ... . 30*^ Ljubljana., 23. H. /920. Mirko Zupanc - 46200* Ee-80000' casfe -0707 £to