informator
Številka 11	Leto XIX._Titovo Velenje, 13, februarja 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Proizvodno delo v februarju
Prejšnji mesec so strokovni in administrativni delavci načrtovali 412 delovnih dni v proizvodnji, opravili pa so jih le 161 ali 39 %.
Po organizacijskih enotah so bili najuspešnejši v oddelku kadrovskih, organizacijskih in splošnih zadev v Gorenju Gospodinjski aparati, kjer so svojo dogovorjeno obveznost izpolnili 120 %, medtem ko iz Sektorja investicije (vsaj po sedanjih podatkih) v februarju še nihče ni delal v proizvodnji. Isto velja tudi za de-
lavce Gorenja Raziskave in razvoj in Gorenja Interna banka, tudi iz Gorenja Commerce so opravili le 39 % načrtovanih dni, iz delovne skupnosti Organizacija in informatika 27	%, delovne
skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD 73 %, iz DSSS Gorenje SOZD pa kar 133 %, saj so jih namesto planiranih petih dni opravili 6. Tile našteti odstotki seveda niso edino merilo naše pridnosti ali ne-pridnosti in prav gotovo je do konca leta še dovolj časa, da se dela v proizvodnji udeležimo vsi in tako izpolnimo obveznost, ki smo jo samoupravno sprejeli na zborih delavcev.
Samoupravljanje
V torek, 19. marca 1985, bo v banketni sobi ob 12. uri
7.	redna seja delavskega sveta delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati. Predviden je naslednji dnevni red:
1.	Pregled izvajanja sklepov in potrditev zapisnika
2.	Delegatska vprašanja
3.	Poročilo o volitvah dne 26. februarja 1985
4.	Poročilo komisije za popis sredstev sklada skupne porabe
5.	Obravnava in določitev osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS in tozdov, ki so v sestavi Gorenja Gospodinjski aparati
6.	Poročilo o rezultatih poslovanja Gorenja Gospodinjski aparati v letu 1984
7.	Plan ekonomske propagande
8.	Inventura med letom
9.	Poročilo p likvidaciji Gorenja Koerting Electronic
10.	Imenovanje vodje DSSS Gorenje Gospodinjski aparati
11.	Uporaba avtomobilov v Gorenju
12.	Obravnava vlog za finančno pomoč
13.	Razno
Proslava ob mednarodnem prazniku žensk
Na osrednji proslavi ob S. marcu, mednarodnem prazniku žena, je sodelavkam Gorenja spregovoril predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik. Prireditev so popestrili učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo in člani Ljubljanskega okteta.
Delavkam Gorenja, ki so se v Petek zbrale v jedilnici A, je °b prazniku čestital predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik in se jim obenem zahvalil za proizvodna in druga prizadevanja. Med drugim je dejal:
..Vemo, da delo v Gorenju zahteva celega človeka, da je še marsikje zelo naporno, da delovne razmere mnogokje še niso zadovoljive. Tudi medsebojni odnosi še niso takšni.
kot bi morali biti. Še prevečkrat se zgodi, da vodja le ukazuje, brez tople, človeške besede. Res je, v Gorenju smo se odločili za trdo delo in za vzdrževanje reda. Vendar pri
tem ne smejo biti oškodovani humani, socialistični odnosi med ljudmi. S skupnimi močmi si moramo prizadevati, da bomo takšne nepravilnosti, ki so še tu in tam prisotne, od-
pravili. Hkrati moramo izboljšati delovne pogoje in olepšati delovno okolje, tako da bomo hodili z veseljem na delo..."
(nadaljevanje na 2. strani)
Proslave v tozdih, pa tudi drugod
V obratu hladilnikov tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika je vodstvo mladinske organizacije pripravilo priložnostno proslavo, v obratu Plastika, v tozdih Gostinska enota in MGA Nazarje pa je nastopil Janez Sterkuš z monodramo „Grem pač v bolniško". Proslave pa so bile tudi v krajevnih skupnostih in Domu kulture.
Mladinke in mladinci v obra-
tu Hladilniki so se res potrudili in pripravili ob šopkih rož tudi kratko, priložnostno proslavo. Recitirali so Saša Stopar, Vesna Dimeč, Zdenka Kamenicki, Erika Glušič, pripravili pa so tudi skeč Mumija resnice, ki so ga uprizorili Neva Tamše, Vida Anžej in Roman Jamnikar.
Sodelavkam pa je spregovorila tudi Anica Kristan, članica centralnega komiteja ZKJ.
Ob koncu so pripravili še plesno točko, je poročala Erika Glušič, predsednica osnovne organizacije ZSMS obrata Hladilniki.
Lani decembra smo povečali članarino za blagajno vzajemne pomoči. Od takrat plačujemo mesečno 60 dinarjev. Komisija za delitev sredstev iz te blagajne je februarja ugotovila, da se je do sedaj v blagajni že nabralo toliko sredstev, da lahko višino posojila povečamo.
Vsi člani blagajne vzajemne pomoči, ki se bodo vpisovali
13., 14. in 15. marca, bodo prihodnji mesec že dobili povišano vsoto. Tako bo nova višina posojila za redne prosilce 15.000 dinarjev, za prosilce s priporočili izvršnega odbora sindikata pa 23.000 dinarjev. Izvršni odbor pa lahko izda priporočilo le v primeru elementarne nesreče, smrti v ožjem družinskem krogu, pri dolgotrajnejši bolezni delavca (nad dva meseca bolniške) ali pri večji participaciji za zdravljenje (ne zdraviliško) ali za ortopedske pripomočke.
Lani so v blagajni vzajemne pomoči imeli 44,376.369 di-
prihodki ima največji delež članarina, posojila, nekaj manj je bilo zbranega z obrestmi do 31. decembra 1984.
Največ denarja so izplačali za posojila, odobrena iz blagajne vzajemne pomoči, nekaj za izredno odobrena posojila, izplačano članarino ob odhodu iz delovne organizacije ter druge izdatke. Tako je bilo izdatkov 44,341.415 dinarjev, ostalo pa je še 34.954 dinarjev.
Lani je bilo vloženih skupaj 3029 prošenj, odobrenih pa je bilo 2834. Tem prosilcem so izplačali skupaj 39.038.000 dinarjev, za izredna izplačila so 204 prosilcem izplačali dodatnih 4,619.500 dinarjev. Največ vlog za posojilo je bilo oktobra (334) in novembra (326), takrat so bile dodelitve stanovanj, najmanj prosilcev pa je bilo februarja (181). Poprečno je bilo lani vsak mesec vloženih 252 prošenj za posojilo, od katerih je bilo odobrenih 236. Od skupno 9.726, toliko je bilo vseh zaposlenih v Titovem Velenju 31. decembra 1984, je na ta dan koristilo blagajno vzajem-ne pomoči 2,683 članov.
PROSLAVA OB MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENSK
Vredno posnemanja
OB STISKALNICE IN ŠKARJE
Petek je bil praznični dan za naše sodelavke, kljub temu pa redni delovni dan, le zadnja ura je bila namenjena sodelavkam in osrednji proslavi 8. marca. Seveda se je tam, kjer je ob tekočih in strojih največ sodelavk, delo ustavilo. Marsikje je bilo tako. Iz tozda Pralno-pomivalna tehnika pa so uredništvo Informatorja obvestili, da niso ustavili vseh stiskalnic, Škarij, naprav... V oddelku stiskalnice je za tisto uro, ko so sodelavke odšle na proslavo, prijelo
za delo 19 delavcev iz režijskih in drugih služb v tozdu. V oddelku prirezo-valnice je bilo kar 12 moških, pripravljenih priskočiti na pomoč. V montaži je nekaj delavcev čistilo delovno okolje. Ivan Sarman, oddelkovodja stiskalnice, je povedal: „pri 315-tons-ki stiskalnici sem nadomestil sodelavko. Kakšnih 100 pokrovov štedilnika sem naredil. Pa to ni toliko pomembno, kot naša pripravljenost, da poprimemo za delo tam, kjer so ozka grla."
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predsednik Herman Rigelnik je v nadaljevanju ocenil tudi pomen in delež, ki ga delavke Gorenja nosijo pri sanaciji Gorenja. Prav tako jim je izrekel zahvalo za dosežene uspehe pri proizvodnji in poslovanju, ki že precej časa kaže pozitivne učinke, ustvarjen pa je tudi že dokajšen ostanek dohodka. Takšni uspehi pa ne smejo uspavati, temveč je treba še enotneje in trdneje delati ter izkoristiti tudi še rezerve, ki obstajajo na raznih področjih.
„Seveda bi bilo napak, če bi sodelavkam izkazovali pozornost le ob 8. marcu. Obnašati se moramo tako, kot bi bil ta praznik vse leto. Z nekaj prijaznimi besedami se ne da odtehtati vseh žrtev,ki jih današnja žena vlaga na delu in do-
ma. Zato bo naša skrb usmerjena v doseganje čimboljših delovnih uspehov, kajti šele ti bodo omogočili izboljševanje delovnih pogojev in povečevanje osebnih dohodkov. Vse to pa mora spremljati stalno izgrajevanje tovariških, človeških odnosov med nami. Še posebno skrb moramo nameniti delovnim pogojem tistih delavk, ki so že dolgo časa zaposlene v Gorenju na težjih delovnih mestih," je ob koncu dejal Herman Rigelnik in sodelavkam zaželel obilo osebne sreče.
Ob recitacijah otrok osnovne šole Miha Pintar Toledo, nad katero ima pokroviteljstvo Gorenje, ter ob pesmih, ki jih je zapel Ljubljanski oktet, so se delavke Gorenja razvedrile. Minil je dan, ki bi moral ostati v lepem spominu.
Blagajna vzajemne pomoči
narjev prihodkov. Med temi
Vsaka pomoč v proizvodnji, posebej tam, kjer so ozka grla,je dobrodošla. Tako meni tudi oddelkovodja Ivan Šarman.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič,' člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.
gorenjeg©sp©dhplkD aparati
Proizvodnja v Bihaču naj bi stekla septembra
Izvoznih planov ne dosegajo v celoti
V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika v Gorenju Gospodinjski aparati teče že tretja, zadnja faza usposabljanja delavcev iz Bihača za samostojno delo, saj naj bi v septembru stekla že redna proizvodnja v tej novi Gorenjevi tovarni.
Tovarna hladilnih aparatov v Bihaču, kjer se bo zaposlilo tudi 209 delavcev, ki so trenutno na usposabljanju pri nas v Titovem Velenju, naj bi z redno proizvodnjo začela letos septembra. Dvajset najboljših delavcev, ki so se usposabljali v tozdu Zamrzovalno-hladilna tehnika bo že kmalu Pričelo z montažnimi deli, ostali pa se v Gorenju že usposabljajo za samostojno delo. Tako so v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika v začetku meseca oblikovali izmeno, v kateri dela 30 delavcev iz Bihača, ki naredijo dnevno 160 vgradnih hladilnih aparatov za domači in tuji trg. Ta izmena bo kasneje prevzela tudi proizvodnjo v Bihaču, seveda pa so tudi ostali morali Preiti vse delovne faze od priprave pa končne kontrole Proizvodnje.
začetka proizvodnje, ki naj bi zagotovila 600.000 hladilnih aparatov letno, bo potrebno seveda urediti še družbenoekonomske odnose oziroma ekonomski in samoupravni status delovne organizacije v Bihaču. po vseh težavah, s katerimi smo se srečevali pri dosedanji
izvedbi tega projekta, ko nam je primanjkovalo deviz za uvoz opreme, nenehno so se večale cene in obresti, dodatno je bilo treba sanirati teren, bomo nedvomno tudi to lahko uredili. Kot pravi Esad Mujakič, direktor te Gorenjeve tovarne v izgradnji, je sedaj ves začetek proizvodnje v rokah delavcev, zato je tudi tako važno, da so ti delavci čimbolje usposobljeni za delo, ki ga bodo v Bihaču opravljali. Za uveljavitev na tržišču je namreč izredno pomembna kakovost izdelkov, ki jo lahko zagotavlja le kakovostno delo.
3. marca so v obratu Hladilniki uvedli posebno izmeno,v kateri delajo predvsem delavci iz Bihača ki so na delovnem usposabljanju v Gorenju. Dnevno naredijo okrog 160 vgradnih hladilnikov za domači in tuji trg.
V februarju so v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali 226.835 velikih in malih gospodinjskih aparatov, od tega 111.451 kosov za izvoz. Operativni delovni načrt v pogojnih enotah izpolnjen ž 98 %, izvoz pa le z 90 %.
V tozdu Štedilniki so izdelali 43.134 izdelkov, v Pralno-po-mivalni tehniki 25.616, v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika skupaj 73.293 in tozdu MGA Nazarje 84.792.
Vrednost proizvodnje v februarju je 3,727.085 tisoč din, od tega za izvoz 1.412.765 tisoč din. Planirana vrednost proizvodnje je bila dosežena v celoti, vendar je proizvodnja za domači trg višja za 14 %, izvoz pa manjši za 16 %, kot je bilo predvideno. Torej bi morali za izvoz storiti več.
Meseca februarja so v tozdu Poslovna oprema na Ptuju izdelali 3.089 televizijskih sprejemnikov, 16 birotehničnih aparatov in 732 sklopov birotehnike. Količinski delovni načrt so uresničili le z 72 %. Vrednost dosežene proizvodnje v tem mesecu je 111.849 tisoč din, kar je 62 % predvidene vrednosti po delovnem načrtu za mesec februar.
V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav v Titovem Velenju so izdelali 447 terminalov Paka in s tem za 2 % presegli predvideno
Proizvodna problematika se nadaljuje iz meseca januarja. Težave so še naprej z oskrbo, saj dobavitelji ne izpolnjujejo dogovorjenih in rednih dobav, zahtevajo nove cene in devizno udeležbo. V tozdu Štedilniki in Pralno-pomival-na tehnika so težave pri oskrbi naj večje, v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika pa skušajo doseči večjo proizvodnjo za izvoz in izboljšati kakovost zahtevnejših tipov zamrzovalno-hladilnih aparatov. Tudi strokovne službe se še bolj zavzemajo za premagovanje tehnoloških težav v proizvodnji.
Naslednja težava je tudi zaradi delovne sile, še vedno visoki so bolniški izostanki. Zato bi morali sedaj v večji meri priskočiti na pomoč delavci iz režijskih in strokovnih služb, da bi tudi tako pripomogli k večji proizvodnji.
količino. Sklopov za procesno opremo in gospodinjske aparate so izdelali skupaj 18.355. Tozd je delovni načrt v februarju dosegel s 97% (primerjava v pogojnih enotah). Vrednost proizvodnje je 250.070 tisoč din (103 % plana).
Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema (brez tozda Tehnološka oprema) je dosegla proizvodnjo s 79 % (primerjava plana v pogojnih enotah), vrednost dosežene proizvodnje pa je 361.119 tisoč din (85 % plana).
Pregled izpolnitve delovnega načrta v pogojnih enotah in izvoznega načrta:
Tozd — obrat	% izpolnitve plana v pogojnih enotah	% izpolnitve plana izvoza
Štedilniki	93	86
Pralno-pomivalna tehnika	102	100
Zamrzovalna in hladilna tehnika	99	88
— zamrzovalne omare	95	77
— zamrzovalne skrinje	98	90
— hladilniki	103	98
MGA Nazarje	106	131
Gorenje Gospodinjski aparati	98	90
gorenjep>ro©@srei ©prama
gorenjeratnmeo©©
gorenjeDTidtD^inp ©pirema
Slediti ciljem proizvodnje in izvoza
Hitra, celovita in dolgoročna pridobitev, ohranjanje in obnavljanje znakov za kakovost izvoznih izdelkov (atest) je pogoj za nemoteno prodajo izdelkov skoraj na vseh tujih tržiščih. Veliko skrb je treba nameniti tudi urejanju tovrstnih vprašanj pri Gorenjevih kooperantih in dobaviteljih sestavnih komponent.
Ta in druga vprašanja so na ponedeljkovi seji obravnavali člani kolegija DO Gorenje Comme rce.
Za nemoten in dohodkovno učinkovit izvoz je treba poleg brezhibne kakovosti izdelkov zagotoviti tudi pravočasno pridobitev potrebnih atestov, ki pomenijo zeleno luč za prodajo na tujem trgu. Enako velja tudi za nekatere sestavne komponente Gorenjevih izdelkov. Delavci oskrbe v Gorenju Commerce že izvajajo pospešene aktivnosti za aktivno in tvorno vključevanje dobaviteljev v razreševanje te problematike. Kot so pouda-
rili, najbolj pereče je pri tistih dobaviteljih, ki niso izvozno naravnani in so jim atesti skoraj neznanka.
Poslovodni in strokovni delavci Gorenja Commerce so obravnavali uresničevanje plana za leto 1985, samoupravno urejanje družbenoekonomskih odnosov delovne organizacije s članicami sozda Gorenje kot tudi pripravo dolgoročnega koncepta trženja in oskrbe.
Uresničevanju plana delovne organizacije za leto 1985 so namenili posebno pozornost. Gibanja na tržišču že resno opozarjajo na določene odmike, saj je že zaznati padec povpraševanja po izdelkih. Zato bo treba sprejeti nujne ukrepe glede cen in prodajnih pogojev, ki so, glede na cene konkurence, obremenjene s postavko sanacije, avansov in prevozov.
Ker sanacija prehaja v drugo fazo, to je v posodobitev tehnološkega procesa, je treba pripraviti poglobljen dolgoročni koncept trženja in oskrbe in opredeliti, v katerih smereh naj bi potekala vlaganja.
gorenjeeletoromoto
Meseca februarja 1985 so v enoviti delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja izdelali 1586 barvnih TV sprejemnikov, kar je 93 % načrtovane proizvodnje v tem mesecu. Nadalje so proizvedli še okrog 2.000 kosov komponent glasbenega stolpa, centra in zvočnih omaric. To je le 84 % predvidene proizvodnje avdio programa. Skupno so mesečni operativni načrt dosegli z 91 %. De-
lovni načrt so uresničevali s težavo, saj so imeli več zastojev pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Primanjkovalo je določenih sestavnih delov iz uvoza in tudi domači dobavitelji niso izpolnili svojih obveznosti v celoti. Za neizpolnjen delovni načrt pa je nekaj krivde tudi znotraj kolektiva, saj je bilo več težav ob sprejemanju letnega delovnega načrta (o tem več v naslednjem Informatorju).

Pregled dela sindikalne
konference
V četrtek, 14. marca 1985, bo letna seja konference osnovnih organizacij sindikata Gorenje Notranja oprema, na kateri bodo sprejeli tudi programske usmeritve za letošnje leto!
Na svoji letni seji bodo v Gorenju Notranja oprema pregle-
Izpolnjevanje
načrta
V	tozdu Pohištvo so februarja izdelali 14.822 kuhinjskih in kopalniških elementov ter delovni načrt s tem dosegli z 89 % (v pogojnih enotah). Vrednost proizvodnje je 92.902 tisoč din (119% plana).
V	tozdu Gradbeni elementi so delovni načrt v februarju dosegli s 100 %. Proizvedli
dali tudi delo v preteklem letu ter sprejemali poročila o delu rekreativne in kulturne dejavnosti, blagajne vzajemne pomoči, aktiva invalidov in krvodajalcev ter pravne pomoči. Sprejeli pa bodo tudi program dela za letošnje leto ter finančni načrt in ocenili razprave o zaključnem računu.
proizvodnega
so 90.525 m^ keramičnih talnih ploščic in 1.185 kosov sanitarnega programa. To je skupna vrednost 91.329 tisoč din (104 % plana).
Skupna vrednost dosežene proizvodnje delovne organizacije Gorenje Notranja oprema je 184.231 tisoč din (11 % več kot je bilo planirano).
Gorenje
Notranja oprema
Gorenje Notranja oprema, n. sol. o., Titovo Velenje
TOZD Gradbeni elementi, n. sol. o., Gorenje Komisija za delovna razmerja
oglaša prosta dela in naloge: v obratu Umetni marmor Šoštanj
1.	varnostnik (2 delavca)
2.	modelar (2 delavca)
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje
1.	— končana osnovna šola
—	1 leto delovnih izkušenj v službi varovanja
2.	-PK
—	2 leti delovnih izkušenj na področju modelarstva
—	tečaj za delo s poliestri
Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi oglasa na naslov:
Gorenje SOZD, Delovna skupnost Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Aktiv krvodajalcev
Ponovno oživiti delo
Lani so člani aktiva darovali kri 777-krat. Srečanje s krvodajalci Elek-trokovine Maribor.
Aktiv krvodajalcev Gorenja je organiziran v sklopu konferenc osnovnih organizacij sindikata Gorenja sozd v Titovem Velenju. Akcije vodi in organizira desetčlanski izvršni odbor, po tozdih delovnih skupnostih in delovnih organizacijah pa je še 32 poverjenikov.
Za lansko leto so planirali 770 odvzemov krvi, imeli pa so jih 777. Krvodajalske akcije so bile v bolnici Slovenj Gradec, v Titovem Velenju in Šmartnem ob Paki. Večje akcije so organizirali aprila in oktobra, ko je odvzem krvi opravil Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana.
Maja lani je občinski odbor Rdečega križa organiziral tradicionalno srečanje krvodajalcev pobratenih občin Split in Velenje, udeležilo pa se ga je tudi 13 članov našega aktiva.
Obisk
Pred nedavnim so se v Gorenju mudile delavke El, Elektronske industrije, iz Niša. Ogledale so si proizvodnjo v Gorenju Elektronika Široka potrošnja, bile pa so tudi v drugih tozdih.
Delavke iz Elektronske industrije, bilo jih je okrog 50, so
Tesnejše stike smo navezali tudi s krvodajalci Elektroko-vine Maribor. Na njihovo pobudo sta se aktiva krvodajalcev Elektrokovine in pa aktiv krvodajalcev Gorenja v Titovem Velenju tudi pobratila. Vsi pa želimo, da bi se to sodelovanje še razširilo.
Z nekaterimi problemi smo se srečali po reorganizaciji Gorenja v Titovem Velenju, ker je bilo takrat nekaj poverjenikov našega aktiva premeščenih v druge organizacijske enote.
Da bi krvodajalstvo v Gorenju ponovno zaživelo, bi se moral v to prizadevanje vključiti tudi sindikat. Na sestankih sindikalnih skupin bi morali zato izbrati nove poverjenike.
Višje štipendije
Skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je 1. marca 1985 sprejela sklep o izrednem 20 odstotnem povišanju štipendij s 1. januarjem 1985.
Vrednost točke je tako od 1. januarja 1985 dalje 10,38 din.
Nove kadrovske štipendije za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju so:
uspeh	št. točk	višina štipendije
zadosten dober prav dober odličen
400
480
590
720
4.152.00
4.982.00
6.124.00
7.474.00
Za študente višjih in visokih šol pa veljajo naslednje štipendije: povprečna ocena	št. točk	višina štipendije
6.0	- 6,5
6.6-	7,2 7,3- 7,9
8.0	- 8,6
8.7-	9,3 9,4 - 10
600
650
720
800
900
1080
6.228,00
6.747.00
7.474.00
8.304.00
9.342.00
11.210,00
Poračun od 1. januarja 1985 dalje bodo štipendisti Gorenja prejeli pri nakazilu štipendije za mesec april.
OBVESTILO VOZAČEM
Vse delavce vozače obveščamo, da se skladno s Pravilnikom o prejemkih in izdatkih, ki štejejo med poslovne stroške in z organizacijskim navodilom o prevoznih stroških s 1. februarjem 1985 spremeni lastna udeležba vozačev. Stopnja lastne udeležbe je nam-
reč 1 % lanskega poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji in, ker znaša ta dohodek po podatkih Zavoda za statistiko 27.762 dinarjev se poveča tudi lastna udeležba iz 180 dinarjev na 270 dinarjev.
Kultura
za nagrado — kot najboljše in dolgoletne delavke te znane niške tovarne televizorjev in drugih aparatov ter sestavnih delov — obiskale Gorenje. Delavke iz Niša so se največ časa zadrževale pri proizvodnji televizorjev, saj so tako lahko primerjale svoje delo z delom v Gorenju. Res je, da je njihova tovarna mnogo večja, tehnološko drugače opremljena, vendar smo iz pogovorov zvedeli, da je tudi v
Gorenju precej takšnega, kar bi lahko posnemali. Drugačen vtis pa so gostje dobile, ko so bile na ogledu proizvodnje gospodinjskih aparatov. Mnoga dela, predvsem pri stiskalnicah, opravljajo v niški tovarni zgolj moški, v Gorenju pa v glavnem ženske.
V pogovorih s predstavniki sindikati pa je bilo večkrat slišati, da bi morali sodelovanje okrepiti, kajti stičnih točk je bilo slišati kar precej.
1 Delavke Gostinske enote so ob 8. marcu priprave razstavo ročnih del.
KULTURNE
PRIREDITVE
V	petek, 15. marca, in v soboto, 16, marca 1985, bo ob 17. uri v domu kulture v Titovem Velenju 28. srečanje mladih pevcev občine Velenje Vstopnice so po 50 dinarjev.
V	soboto, 16. marca 1985, si lahko ob 19. uri ogledate v osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki predstavo Toneta Partljiča Sekretar za humor. Vstopnice po 150 dinarjev lahko kupite v predprodaji ali uro pred predstavo na šoli.
Šport in rekreacija
PRVENSTVO GORENJA V VELESLALOMU
IMa Pungartu je bilo prvenstvo Gorenja v veleslalomu, ki je štelo za Pokal Gorenja. Tega množičnega in priljubljenega tekmovanja se je znova udeležilo veliko delavk in delavcev Gorenja. V ekipni konkurenci so največ uspeha dosegli tekmovalci RKS, DSSP, Commerce in Galvana, med posamezniki pa zmagali po pričakovanjih glavni favoriti.
Rezultati:
Ženske A: 1. Zdenka Šmigoc (PPT) 40,21, 2. Slavica Poznič (DSSP) 43,36, 3. Danica Urbanc (Štedilniki) 45,29, 4. Alenka Pod-
bevšek, 5. Milena Jan, 6. Regina Meh, 7. Žalika Grudnik, 8. Elica Jan (5 diskvalificiranih), ženske B: 1. Franja Knez (DSSP) 37,50, 2. Irena Klosternik (Commerce) 43,58, 3. Vitka Hernaus (DSSP) 44,20, 4. Milena Pfeifer, 5. Ivica Pocajt, 6. Mira Jančič, 7. Vera Hudovernik, 8. Ana Oven (11 uvrščenih, 2 diskv.); ženske C: 1. Zdenka Gašper (Sekt. kak.) 1:05,57, 2. Marica Mogilnicki 1:38,01 (DSSP), (3 diskv.). Ekipno: 1.DSSP 2,53,13, 2. Galvana 3.34,86,	3. Commerce
2.16,36, 4. PPT 2.28.21 (nepopolni ekipi).
Moški A: 1. Drago Krenker (Prof. elektr.) 31,47, 2. Zdenko Purnat (Servis) 32,35, 3. Zdravko Zager
(Commerce) 33,10, 4. Ivan Slivnik, 5. Bojan Naraločnik, 6. Matija Bajc, 7. Darko Pavlin, 8. Darko Kaisersberger, 9. Marjan Šin-kar, 10. Ferdo Polak, (60 uvrščenih, 10 disk val.), Moški B: 1. Tone Ravnjak (DSSP) 32,04, 2. Drago Drev (RKS) 32,92, 3. Srečko Pirih (RKS) 33,36, 4. Marjan Kovač, 5. Danijel Knez, 6. Drago Ring, 7. Ravnjak Franc, 8. Milan Brezovnik, 9. Bojan Godec, 10. Vlado Pinter, (51 uvrščenih, 3 di-skvalif.), Moški C: 1. Teobald Zorko (RKS) 34,37, 2. Anton Hojnik (DSSP) 35,75, 3. Rudi Črešnik (Commerce) 37,66, 4. Franc Kompare, 5. Vili Valand, 6. Ivan Klosternik, 7. Tone Miletič, 8. Miran Suhadolnik, 9. Ivan Stradovnik, 10. Hinko Jerčič (24 uvrščenih, 10 diskvalificiranih). Štipendisti: 1. Jure Cirar, 32,20, 2. Milan Vivod 33,18, 3. Tomaž Ugovšek 39,34.
Ekipno — moški: 1. RKS 2;48,83,
2.	DSSP 2:52,76, 3. Commerce 2:58,33,(11 uvrščenih).
Pokal Gorenja ženske: 1. Commerce 56, DSSP 32, Galvana 25 točk.
Moški: 1. RKS 122, 2. PPT 112,
3.	DSSP 100 itd.
Najboljši posamezniki so se nato pomerili še na prvenstvu Gorenja za posameznike v veleslalomu. Tekmovanje na Golteh je lepo uspelo in bomo rezultate objavili v naslednjem Informatorju. Še lepši uspeh pa so naši smučarji dosegli na občinskem sindikalnem prvenstvu, o tem pišemo v nadaljevanju.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE - OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU
Na občinskem sindikalnem prvenstvu v veleslalomu največ uspeha za smučarje Gorenja.
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Titovem Velenju je 10. marca 1985 priredila občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo več kot sto smučarjev večine delovnih kolektivov velenjske občine, na Golteh pa so imeli največ uspeha delavke in delavci Gorenja. Rezultati:
Ženske A:	1. Ida Jud (EKO)
30,61, 2. Zdenka Šmigoc (Gorenje) 32,48, 3. Mihaela Močenik (Vegrad) 34,20 (7 uvrščenih),
PRVENSTVO GORENJA V NAMIZNEM TENISU
Tekmovanja posameznikov v namiznem tenisu, ki je potekalo po izločilnem sistemu, se je udeležilo 90 moških in 31 žensk v vseh starostnih kategorijah.
Največja je bila seveda konkurenca v kategoriji A za moške, kjer je zamagal Franc Hribernik, Tehnološka oprema, 2. Oto Perše RKS, 3. Marjan Krevh, Tehnološka oprema, 4. Franc Mazej iz ZHT—ZO, 5. Srečko Sajnker, 6. Vojko Ma-delc, 7. Slavko Grašič, vsi iz Tehnološke opreme, 8. Darko Pavlin iz DSSP.
v B kategoriji je bilo 30 tekmovalcev, najuspešnejši Spasoje Tešano-vič iz Servisa; 2. Žarko Benetek iz Avtoparka, 3. Martin Čeh iz RKS, 4. Franc Bezovšek iz Tehnološke opreme, 5. Brane Pfeifer iz RKS, 6. Ivan Turnšek iz ZHT-Plastika, 7. Bojan Godec in 8. Martin Lah iz ZHT-Plastika.
V	C kategoriji se je pomerilo 21 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Tone Leber iz Tehnološke opreme, 2. Janez Žlender iz RKS, 3. in 4. Avgust Podgoršek in Hinko Jerčič iz DSSP, 5. Slavko Benetek, Tehnologija, 6. Jože Ka-tič, 7. Branko Blagotinšek iz RKS in 8. Boris Magdič iz DSSP.
Pri ženskah je v kategoriji A zmagala Valerija Navodnik iz Servisa, 2. Vanja Polak, 3. Milena Hudo-breznik, obe iz PPT, 4. Žalika Grudnik iz Galvane, 5. Jožica Javornik iz PPT, 6. Vikica Smonkar iz Servisa, 7. Hidajeta Kančič iz ZHT—Plastika ter 8. Irena Zem-Ijak, Commerce.
V	kategoriji B je bila najuspešnejša Zdenka Miklavc iz Commerce, 2. Mira Jančič, PPT, 3. Pfeifer Milena iz Galvane, 4. Ida Učakar iz Servisa, 5. Dobrila Golič iz DSSP, 6. Danica Rožič iz PPT, 7. Bogomila Sevšek iz ZHT—Plastika, 8. Švener Irena iz Commerca. Tekmovalo pa je 12 posameznic.
V	C kategoriji je prvo mesto osvojila Roža Cesnik, Gostinska enota, 2. Hermina Sevčnikar, Galvana, 3. Ančka Škrlin ZHT-Plastika, 4. Rezka Hoian, Galvana, 5. Ivanka
ženske B: 1. Franja Knez (Gorenje) 30,19, 2. Janja Divjak (Ve-kos) 31,19, 3. Vitka Hernaus (Gorenje II.) 32,15 (6 uvrščenih), ženske C; 1. Milica Isoski 36,25 (ena uvrščena).
Moški A: 1. Bojan Naraločnik (Gorenje I.) 52,89, 2. Drago Krenker (Gorenje I.) 52,97, 3. Andrej Orličnik (Sipak) 53,47 (13 uvrščenih), moški B: 1-Tone Ravnjak (Gorenje) 51,25, 2. Franc Tajnik (Vegrad) 51,84, 3. Drago Tamše (RLV) 54,10 (15 uvrščenih), moški C: 1. Teobald Zorko (Gorenje) 53,25, 2. Vili Podojsteršek (Eso) 53,95, 3. Anton Hojnik (Gorenje) 54,38 (17 uvrščenih), moški D:
1.	Anton Miklavžina (Eso) 28,95,
2.	Vlado Detela (Društvo upokojencev) 30,15, 3. Rudi Zevart (RLV) 33,39 (12 uvrščenih). Ekipno ženske: 1. Gorenje I, 83, 2. Gorenje II. 46, 3. Gorenje III. 45, 4. Eko 32, 5. Vekos 27 točk, itd.
moški: 1. Gorenje I. 120, 2. Eso 105, 3. RLV 93, 4. Vegrad 92, 5. Teš 90 itd.
Grobelnik, ZHT—Plastika in 6. Ančka Oder, Galvana.
V točkovanju za Pokal Gorenja so se najbolje odrezali tekmovalci Tehnološke opreme, ki so osvojili 112 točk za množičnost, sledita pa jim RKS s 104 točkami in DSSP z 58 točkami.
Pri ženskah so največ točk za Pokal Gorenja osvojile tekmovalke Galvane, 48, druge so bile ZHT z 28 točkami, tretje mesto pa si delijo Servis, PPT in Corhmerce s 13 točkami, medtem ko je Gostinska enota osvojila 10 točk.
V uredništvu Informatorja imamo spremenjeno telefonsko številko. Novice nam lahko sporočate na številko 133.
PRVENSTVO GORENJA" V VLEČENJU VRVI
Tekmovanje je bilo 26. februarja v Rdeči dvorSni in se ga je udeležilo 7 moških in 6 ženskih ekip. Največ uspeha znova za PPT in Galvano.
Vrstni red ženskih ekip: 1. Galvana, 2. Commerce, 3. PPT, 4. Galvana II., 5. Servis, 6. DSSP.
Moški: 1. PPT, 2. Galvana, 3. ZHT- Plastika, 4. RKS, 5. Notranja oprema, embalažnica Šoštanj, 6. DSSP, 7. Servis.
Podoben je vrstni red za točkovanje za pokal Gorenja, kjer je moška ekipa PPT dobila 27 točk, ženska vrsta Galvane pa kar 36 točk.
POHOD NA POREZEN
Planinska sekcija Gorenje se organizirano udeležuje tega pohoda že tretjič. Iz Titovega Velenja bomo krenili v nedeljo, 24. marca 1985 ob 5. uri skozi Šoštanj, Šmartno ob Paki, mimo Ljubljane, Škofje Loke, do Petrovega brda, kjer bomo pričeli s pohodom. Po triurni hoji bomo prispeli na vrh Porezna, kjer se bomo udeležili spominske svečanosti pri spomeniku padlim.V dolino se bomo vrnili po isti poti.