252
Novičar iz raznih krajev.
Danes se bojo nek presvitli Cesar zopet na Ogersko podali. — V torek sta nova zaročenca svitli nadvojvoda Ferdinand Maks in pa nadvojvodinja Karolina iz Bruselja v cesarski grad Schonbrun polear Dunaja prišla.—
V  pondeljek dopoldne je na železnici ne deleč od Dunaja (blizo Bertholdsdorfa) en voz z mnogo vere tni m blagom naložen vesves pogorel; vse druge vozove so berž odpeli; vzrok ognja ni se znan. — Ces. polkovnik Brudermaon, kteri je bil v Sirijo po arabske konje poslan, je pripeljal 16 žebcov, 46 kobil in 11 žbet tako lepih, da nek že dolgo ni tako lepe živine iz Arabije v naše kraje prišlo. Iz Tersta so jih peljali v Prestranek; cd ondot pa bojo za pleme razdeljeni v kobilstva v Babolno, Mezohegves, R a daveč in Lipico. — Letošnje leto ni le leto vročine in suše, tudi miši so v več krajih velika nadloga. Na Ceskem je šla unidan kantonska gosposka iz Karolinecthal-a v več sosesk (občin) zavolj odpisa davkov škodo cenit, ki so jo miši naredile; v 5 soseskah ni tretjine žita ostalo, v 6 pa malo več; celo detelje in pese se je sedaj lotila ta žival. Nekdo je najel 4 fante, ki so v 2 dneh 14.000 miš  pobili.
V  luknjah   po 6 pavcov   globokih   so   našli po 600 klasov. Kolika   škoda! — Po   zapisnikih   dunajske   zvezdarnice so bili le v letu 1782 mesca julija, v letu 1800 in 1802 mesca avgusta, v letu 1819, 1822 in  1824 mesca julija,  leta 1830 v avgustu, in v letu 1832,  1833 in 1841 mesca julija tako vroči   dnevi   (z 28 stop.)   kakor   jih   imamo letos.    Pa  so zvezdogledi že tudi zopet (28. julija) novo repa to zvezdo — že četerto letošnjega leta —na nebu zapazili. — Da se bojo železnice in hlaponi v katoliških deželah vprihodnje povsod po   enem   redu blagoslovili, je iz Rima   prišla za to slovesnost   predpisana   molitva. — Punt v Indii   je čedalje huji;   namen Indijanov,   ki pa jim je spodletil,   je bil na določeno nedeljo napasti vse cerkve in mahoma pomoriti vse kristjane; mahomedanski duhovni so prerokovali, da čez 100 let bojo Angleži spodeni, —   teh 100 let, 'kar  so Angleži   po vojski v Plasaji   23. rožnika   leta   1757   izhodnjo Indijo v oblast dobili, je sedaj preteklo. Al Angleži bojo vse žile napeli, da ne bojo zgubili Indije, svojega največjega bogastva.— Homatije zavolj Mol d a ve inVlahije so čedalje huje; že je francozki vladi toliko obveljalo, da je sultan odstavil Rešid pasa in na njegovo mesto poklical malo veljavnega   Mustafa   paša,   za   ministra vnanjih oprav  pa poklical Francozom od nog do glave udanega Ali paša. Kaj bo iz vsega tega,   se ne ve,   ker    avstrijanska   in an-gležka   vlada   se od   francozke   ne   bote   dale v kozji  rog vgnati. Cesar Napoleon gre sicer te dni na Anglež k o, kjer se bo snidel s kraljico in ministrom Palmerstonom, pa, misli se, da ne bo nič opravil.