126
Politične  stvari.
Govor državnega poslanca A. Obreze
v državnem zboru dne 22. marca 1884.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Visoka zbornica! Jaz uže naprej izjavim, da ne nameravam na dolgo in široko govoriti v prid davčne eksekucije. Stroški za izterjanje davkov so neogibno potrebno zlo, in sem trdno prepričan, da visoka vlada ničesar bolj ne želi, kakor da bi jej ne bilo treba te nepriljubljene vsote staviti v budget. Jaz toraj izjavim, da bodem zato glasoval in mislim, da bode zaradi neizogibne potrebe večina te zbornice ravno to storila. Moj namen je pa visoki zbornici predlagati resolucijo, ki hoče te stroške vsaj do zdaj z zemljiškim davkom najbolj zadeti in preobloženi deželi zmanjšati.
Eksekucija davkov je, kakor se razume samo ob sebi, samo tam na pravem mestu, kjer ima davkovski dolžnik dovolj sredstev, izpolniti svojo dolžnost, pa tega iz trdovratnosti ali slabe volje ne stori. Tega pa, gospoda moja, nikakor ni na Kranjskem zdaj, ko je zemljiški davek urejen in na naravno visokost pomanjšan, tudi rajši davke plačujejo. Temu nasproti je omenil dr. Men-ger, da so baš na Kranjskem eksekutivni stroški najviši, da presegajo celo eksekutivne stroške Češkega, Šlezije, Tirolskega, Vorarlberškega in še nekaterih druzih dežel vkupe. Iz tega je hotel izvajati, da trditev gospoda poslanca Kluna ni resnična.
Ne morem kaj, ako se še le sedaj, sam priznam, da malo prepozno, potegnem za čast kranjske dežele proti gospodu poslancu dru. Mengerju in zagovarjam trditev gospoda poslanca Kluna. Da so v državnem proračunu za 1. 1883. stroški za iztirjanje davka s 45.000 goldinarji nastavljeni, dočim je za te stroške za češko nastavljenih 16.000 gold., za Šlezijo 5000 gold., za Tirolsko 150 gold., za Vorarlberško pa samo 50 gold., toraj za vse samo 21.000 gold., to nikakor ne prihaja od tod, da bi se na Kranjskem davki radi ne plačevali, a od tod, da v drugih deželah ne pobirajo davkov c. k. davkarski uradi, ampak občine, in če je treba, tudi potom eksekucije iztirjavajo. Kake stroške pa imajo pri tem občine, ni znano, in se ti stroški tudi ne stavijo v državni proračun. Drugače je pa na Kranjskem, kjer davke pobirajo samo c. kr. davkarski uradi in jih oziroma tudi eksekutivno iztirjavajo. Tu je toraj razumljivo samo ob sebi, da se eksekutivni stroški stavijo v državni proračun.    To je vzrok navidezne anomalije, in
trditev   gospoda poslanca Klima,   da  se  na Kranjskem davki radi plačujejo, ostane istinita, in je trditev gosp. poslanca dra. Mengerja nikakor ne ovrže.   Drugo vprašanje je pa, če posestniki na Kranjskem res ob vsakem letnem času tudi morejo plačevati davke.
Znano je, da je kranjska dežela z zemljiškim davkom bila neprimerno, strašno obložena. Ako primerjamo leta 1879., 1880. in 1881., ko še zemljiški davki niso bili uravnani, z leti 1882., 1883. in 1884, v katerih so uže davki bili ponižani, vidimo, da se je v prvih treh letih poprek plačalo 860.000 gold., v poslednjih treh pa 649.000 gold, poprek na leto, plačevalo se je v prejšnjih letih 211.000 gld. ali 32% odstotkov več na leto, kakor bi se bilo moralo z ozirom na prihodke dežele. Ta krivica je trajala od 1843. do 1881. 1., toraj celih 38 let. Pa celo zemljiški davki, ki so po stalnem katastru s leta 1824. do 1843. znašali 535.731 gold, konvencijskega denarja ali 562.517 gold, avstrijske veljave bili so mnogo previsoki z ozirom na tedanje cene Zemljinih pridelkov, tako da me nikdo ne more dolžiti, da pretiravam , da je Kranjska v teh letih od 12 do 15 milijonov več davka plačala, kakor bi ga bila morala z ozirom na dohodke od zemljišč in z ozirom na zakone. (Slišite! na desnici.) Nove cenitve čistega dohodka so pokazale, koliko je bilo to preobteženje z davkom, da znaša nad jedno tretjino davka po pravici in razmeri določenega.
Res so se 1882. leta ti davki za eno tretjino, to je, za 211.000 gold, na leto ponižali. Ali, gospoda moja, posestniki na Kranjskem bili so med tem izse-sani ter beda med kranjskim kmetskim prebivalstvom se ne da popisati. V celih okrajih ne dobite kmetskega posestva , ki bi ne bilo nad dve tretjini vrednosti zadolženo , in kmet mora celo v dobrih letinah stradati, ker večidel pridelkov gre za obresti dolgov in davščine.
No, moj namen ni, mračno podobo kmetskega stanja na Kranjskem še nadalje slikati.  Tudi ne mislim tirjati od države  nazaj,   kar je dežela  preveč plačala;   tudi ne mislim zahtevati pomanjšanja davkov, pa to vendar smem zahtevati in  tudi zahtevam — da bi se s to, toliko let z davki preobloženo deželo prizanesljivejše ravnalo in bi se proti njej ne rabila ona — reči moram — fiskalična brezobzirnost, katera se uže več let na Kranjskem rabi.   Da dokažem svojo  trditev,  uporabljati mi je potrpežljivost visoke zbornice, in jej predložiti nekaj statističnih činjenic.   Po poročilih c. k. finančnega ravnateljstva v Ljubljani — vi,  vidite, gospoda moja, da ne navajam za mene strankarsko  vnetih prič — se je na Kranjskem leta 1881., toraj poslednje leto pred po-manjšanjem davkov  nabralo  49.000 gold, eksekucijskih stroškov ali 8 odstotkov zaostalih davkov sploh.
Razumljivo je samo po sebi, da so ti eksekucijski stroški bili v raznih okrajih različno razdeljeni, zato tudi različni odstotki. Tako so znašali eksekucijski stroški v bistriškem okraji ITI, v logaškem 11*7, v se-nožeškem 18*3 in veliko-laškem 30 odstotkov zaostalih davkov, pri čemer se se ve da zaostale obresti še niso uračunile. Za iztirjanje 1836 gold, davka, ki so bili na dolgu v veliko-laškem okraji uračunilo se je in pobralo 555 gold, eksekutivnih stroškov. Prosim tedaj, gospoda moja, sami sodite, ali ni bil tukaj izraz, brezobzirnost, katerega sem rabil, na pravem mestu.
Ko je pa njega ekscelenca gospod finančni minister v svojem govoru 11. t. m. izjavil, da je poslednja leta poslal na posamične finančne direkcije nek ukaz za po-manjšanje iztirjalnih stroškov pri manjših davkoplačevalcih, misliti moram, da se je na Kranjskem proti njegovemu ukazu in proti njegovi volji tako strogo postopalo, in tedaj mislim, da smem pričakovati, da bode v bodoče bolje.
Ce zasledujemo, kaj je vzrok tako visokih eksekutivnih stroškov, nahajamo, da v previsokih opominoval-nih pristojbinah, ki so take, da stroške, ki jih ima država, daleč presegajo, tako, da ima država pri tem še čisti dobiček, katerega bi pri siromakih vendar ne smela iskati. Ta čisti dobiček je tem manj dopustljiv in opravičen, ker se pobira pri manjših davkoplačevalcih, ter te bolj teži, nego velike davkoplačevalce.
Če je na pr. kdo 11 gold, dolžan, mora za prvih 14 dni plačati 1 gold. 5 kraje, opominovalnih stroškov, ravno tako, kakor oni, ki je 500 gold, na dolgu.
V tem, ko v navedenem primeru plača manjši dav-kovski dolžnik 10 odstotkov, tedaj od vsakih 100 gold. LO gold, eksekucijskih stroškov, plača veliki davkovski dolžnik, tedaj premožnejši mož, samo l/5 odstotka, tedaj 20 kr. od 100 gold. Ni moč razumeti in tudi jaz ne morem razumeti, kako so se mogle trpeti take anomalije, ko se je izdal dotični eksekucijski red.
(Konee prihodnjič.)
127
136
Politične   stvari.
Govor državnega poslanca A. Obreze
v državnem zboru dne 22. marca 1884.
(Po s te no grafičnem zapisniku.) (Konec.)
Drugi vzrok teh visokih eksekucijskih stroškov je ta, da se pobirajo davki na Kranjskem štirikrat na leto, namreč 15. februarija, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra, vsled česar se omenjeni iztirjalni stroški množe. Jaz bi ne imel nič proti temu , da se davkoplačevalci večkrat na leto opominjajo k plačilu, ko bi ta opominjanja ne bila tako draga, in bi se davki tudi ob neprimernem času ne izterjevali! Zlasti poslednje mora se odločno grajati.
Kdor pozna kmetske razmere na deželi, bode moral priznati, da je mesec maj oni čas leta, ko ima kmet ravno najmanj denarja. (Res je! na desnici.) Prejšnji pridelki so uže razprodani, novo spravljanje pridelkov pred durmi; za spravljanje novih pridelkov, na primer za spravljanje sena, potrebuje kmet denarjev za kosce, sušilce itd. in navaduo je uže prisiljen, da dobi potrebni denar, narediti malo dolga, ali pa prodati del pridelkov, katere še le pričakuje, in sicer za slepo ceno.
No, gospoda moja, v tem letnem času in pod temi okoliščinami od posestnika iztirjevati davke, je naravnost neodpustljivo, jaz bi rekel predrzno početje.
Posestnik ne more ob tem času in pri najboljši volji nič plačati, in vzrok temu je, ker nima denarja. Iztirjanje davkov 15. maja je tudi z malimi izjemami brezvspešno, davkoplačevalcu pa napravlja one neču-vane stroške, katere sem prej naslikal.
Da ni dopustljivo, iztirjevati davke 15. maja, to je priznal tudi deželni zbor kranjski in uže večkrat prosil visoko vlado, cla bi odpravila ta obrok, tako v zasedanji leta 1881.; potem zopet v zasedanji leta 1883., v katerem je gospod deželni poslanec baron Apfaltrern v tej stvari izdelal tako dobro utemeljeno in sploh jako jedrnato poročilo, na kar je sklenil deželni zbor nujno prositi, da odpravi obrok 15. maja za zemljišni m hišni davek.
Ta prošnja mora uže biti pri ministerstvu. Pa ne samo deželni zbor, ampak tudi deželna vlada je, in sicer leta 1881. v tem smislu ministerstvu poročala, kar smo izvedeli iz govora gospoda deželnega poslanca
barona Apfaltrerna v kranjskem deželnem zboru 11. oktobra 1883.
Visoka c. kr. deželna vlada je tedaj leta 1880. na više mesto poročila (čita): „Z ozirom na to, da ima po skušnji drugo četrtletje davkoplačevanja najmanj vspeha, in da davkoplačevalcem posilno iztirjanje napravlja samo nepotrebne stroške itd., mora deželna vlada izreči, da bi se popustilo pobiranje davkov v drugem četrtletji, a bi se zemljiški in hišni davek razdelil na enake obroke, ki bi se plačevali 15. februarija, 15. avgusta in 15. novembra/' Tako daleč visoka deželna vlada. Finančna uprava je pa vzlic prošnji deželnega zbora in izjave deželne vlade obdržala, kakor prej štiri kvartale, med njimi tudi onega 15. maja. Reči moram, da se mi to tem bolj čudno zdi, ker se je v drugih deželah, kakor sem razvidel iz govora finančnega ministra, tako na pr. na Korošcem, Štirskem uže za davke počakovalo, kakor se je finančni minister izrazil, in se je to za prav dobro pokazalo, ter so se zaostanki davkov zmanjšali. Kako je to, da se to olajšanje tudi ni na Kranjskem uvelo vzlic prošnji deželnega zbora in poročila c. kr. deželne vlade ne morem razumeti, kakor tudi ne morem misliti, da bi bilo visoko ministerstvo prepovedalo finančnemu ravnateljstvu, to storiti.
Da se nadalje poskusi, gospoda moja, tem nepri-likam opomoči, dovoljujem si staviti sledečo resolucijo (čita):
„ Visok a vlada se naprosi, da za pobiranje in iztirjanje zemljiškega in hišnega davka opusti II. (majski) kvartal in uvede tri enake obroke za zemljiški in hišni davek, vsakega za eno tretjino davka, ki se imajo uplače-vati 15. februarja, 15. avgusta in 15. novembra". (Dobro! na desnici.)
V očigled izjave gospoda finančnega ministra, da je visoko ministerstvo pripravljeno, dovoliti olajšave, ako to ne škoduje državi , mislim, da ta resolucija visoki vladi ne bode nepovoljna, in se nadejam, da bode imela vspeh.   (Dobro! dobro! na desnici.)