Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 11, št. 2, s. 145-168, Ljubljana 1973 UDK 634. O. 181.1 :851 :175. 2 Pinus silvestris L, (497 .12) KAKOVOST RDEČEGA BORA (Pinus silvestris L.) V SLOVENIJI Dušan MLINŠEK Sinopsis Raziskovani so bili kakovostni znaki: ravnost debla, otrebljenost debla, polnoles- nost debla, oblika, barva in debelina lubja, oblika vej, insercijski kot in oblika ter gostota krošnje. Obseg vzorca: 58 ploskev po 50 odraslih dreves, t.j. 2900 osebkov. Rezultati so naslednji: jedro kakovostno najlepšega bora je v alpskem prostoru (Koroška). Nanj se naslanja ozek koncentrični pas borovja srednje kako- vosti (Savinjska dolina, del Dravske doline in jugovzhodna Gorenjska). Sledi pro- stran pas kakovostno manj vrednega borovja (vzhodna Slovenija - predvsem sub- panonski prostor). Pridelovanje kakovostno manjvredne borovine se ne izplača. Kakovostno vrednejši les je možno vzgojiti le z nego. Kakovostno manjvredne se- stoje rdečega bora je zamenjati s črnim borom iz notranjosti Jugoslavije. THE QUALITY CF SCOTCH PINE (Pinus silvestris L.) IN SLOVENIA Dušan MLINŠEK Synopsis The following quality characteristics were studied: straightness of the stem, sli- ght taper, clearness, form, colour and thickness of bark, branch form, angle of insertion, form and density of the canopy. Sample material: 58 sample plots, each containing 50 fullgrown trees i. l. 2900 sprecimens. Results: The center of Scotch Pines showing the best quality is situated in the Alpine regi on (Carinthia). Adjacent is a narrow concentric zone of medium quality Pines (the Savinja valley, a part of the Drava valley and the southeastern part of Upper Carniola). Next to its there is a broad zone of low quality Pines (Eastern Slovenia, especially Sub- pannonia). The production of low quality Pine tirnber is not worth mobile, Better Timber quality can be obtained only by proper tending-methods, Low quality Pine stands should be replaced by Black Pines from the inner parts of Yugoslavia, 145 Prispelo: 28. 7. 1972 Avtorjev naslov: prof.dr. Dušan MLINŠEK, dipl.inž.gozd. Biotehniška fakulteta v Ljubljani 61000 Ljubljana, Krekov trg 1 Študija je sestavni del raziskovalne naloge Bori na Balkanskem polotoku, ki jo financirajo sklad Borisa Kidriča in gozdnogospodarske organizacije v Sloveniji. Vsem se za denarno pomoč iskreno zahvaljujemo. Delo je bilo zastavljeno skup- no z drugimi nalogami na omenjeno temo; raziskave bodo sukcesivno objavljene. V predloženi študiji sta izdatno sodelovala dr. M. ZUPANČIČ in R. OMOVŠEK - za njuno vestno delo se obema zahvaljujem, 146 1.UVOD Rodu Pinus posveča gozdarstvo v našem geografskem prostoru zelo malo pozorno- sti. V dobi "smrekomanije" bori niso bili zanimivi. In vendar zahtevajo naša ra- stišča kakor tudi naša osrednja usmeritev k naravnemu gospodarskemu gozdu in k oblikovanju visokovrednega lesa povečano skrb za te drevesne vrste. Za to govori tudi vedno večji delež sušnih rastišč, saj postajajo tudi naša rastišča pod človeko­ vim vplivom marsikje sušnejša. Hkrati pa moramo obogatiti tudi naš prostrani ju- goslovanski aridnejši prostor tako v notranjosti kot na mediteranski strani. Za vsa takšna in v to smer razvijajoča se rastišča je bor mojster in včasih edina poten- cialna drevesna vrsta - gost - ki more naravno in povsem izkoristiti rodovitnost. Žal bore premalo poznamo, da bi mogli z njimi bogatiti naše gozdove. Hkrati u- gotavljamo, da je naša država izmed vseh evropskih domala najbolj bogata različ­ nih vrst bora. Zanimiva posebnost je tudi razširjenost borov po Balkanu v narav- nih otokih. Delna izjema je rdeči bor; meja njegovega prostranega naravnega are- ala sega prek Slovenije. Številnost vrst in razkosanost, razbitost na številne oaze v območju ohranjenih naravnih gozdnih združb navaja k temeljitejšemu proučeva­ nju borov pri nas. V naslednjih študijah želimo obravnavati različne gozdoslovne in gozdnogojitvene značilnosti in zanimivosti nekaterih vrst borov. V pričujoči razpravi nas zanima kakovost rdečega bora v Sloveniji glede na njegovo vzrast v primerjavi z rdečim borom na nekaterih nahajališčih v notranjosti države (Srbija). Problem se glasi: Kakšne so vzrast in nekatere druge morfološke značilnosti rdečega bora v Slove- niji, ki je hkrati mejni prostor njegovega naravnega areala v tem delu Evrope? 2. GRADIVO IN NJEGOVA OBDELAVA Borova rastišča in borovi sestoji so raztreseni po vsej Sloveniji, vendar največ severno od reke Save. Pri zbiranju gradiva za še neobjavljeno karto razširjeno- sti bora iz podatkov gozdnogospodarskih načrtov smo dobili orientacijski vpogled, koliko je te drevesne vrste v slovenskih gozdovih. To delo nam je tudi omogoči­ lo izbiranje vzorcev z vseh pomembnejših nahajališč rdečega bora v Sloveniji. Za primerjavo pa smo posegli z vzorci tudi v notranjost države, Analize o kakovosti rdečega bora so bile opravljene na objektih (55 v Sloveniji in trije v Srbiji), ki so prikazani v preglednici št. l. 147 Preglednica št. 1 GOZDNOGOSPODARSKA OBMOČJA IN NAHAJALIŠČA TER ZAPOREDNE ŠTEVIL- KE OBJEKTOV Bled l. Borovje 2, Tabre 3. Pišnica Kranj 4. Podbrezje 5. Naklo 6. Cerklje 7. Zvirče Ljubljana 8. Grmače - Litija 9. Skaručna 10. Smlednik 11. Troščine 12. Želimlje 13. Orle 14. Pugled 15. Babna gora 16. Dobrunje Postojna 17. Martinjak 18. Vel. Bloke Kočevje 19. Vel. Lašče Celje 20, Ležen pri Velenju 21. Miklavž pri Taboru 22. Sešče - Griže 23. Prebold 24. Ponikva (sem. objekt) 25. Ponikva 26. Pirešica Nazarje 27. Hom pri Gornjem gradu 2R. Sv. duh - Solčn va 2D. Rogovile, - Solčava 30. Lo).?;arska dolina Prekmurje in Slovenske gorice 31, Slaptinci pri Negovi 32, Grabonoši pri Negovi 33. Godemarci pri Ljutomeru 34. Motvarjevci 35, Vučja gomila 36, Šalovci Tolvaj Maribor 37. Selniška Dobrava 38, Kungota na Dravskem polju 39. Središče ob Dravi 40. Dolena - Ptuj 41. Benedikt v Slovenskih goricah Slovenj Gradec 42. Slovenjgraška Dobrava odd. 57 43. Slovenjgraška Dobrava NS 44. Podgorje odd, 52 45. Podgorje odd, 50 46, Suhi dol - Potoško 47. Kristavčnik 48. Pod Uršljo goro 49. Radlje ob Dravi, odd, 207 50, Jazbine pri Mežici 51. Strojna - Hudobnik 52. Rupe pri Mežici 53, Holmec 54. Strojna - Tratnik 55. Strojna - Škrabec Srbija 56. Kraljevo - Djode 57, Užice - Zlatibor 58, Prijepolje - Zlatar 148 • • ... o o~ ~ :,i • • ~ o! "' •• ~ • .. \!). • • o,•. • .U) • • • • . •..: : ~ • •• .~ • ~ o"f ::i • ~ • • • o] III 149 Vsi raziskovalni objekti so na rastiščih združb: Pinetum australpinum, AICHIN- GER, 1933, Pineto-Vaccinietum myrtilli (KOBENDZA 1930), BR.-BL. et VLIEG. 1939 var. geogr. austroalpinizum TOMAŽIČ 1942 in v sekundarnih združbah rde- čega bora na hrastovih rastiščih, predvsem v vzhodni Sloveniji. Kriteriji za izbiro vzorcev V študiji nas zanimajo določene morfološke značilnosti debla in krošnje, na pod- lagi katerih je možno z gotovostjo sklepati o stopnji splošne, predvsem pa upo- rabne kakovosti debel rdečega bora. Izbirali smo odrasle, priblično enako stare predstavnike kakovostno boljših sestojev v Sloveniji. Tako je mogoče spoznati resničnejšo gozdnogojitveno vrednost rdečega bora. Rdeči bor je zelo heliotropič­ na drevesna vrsta, ki zelo reagira na vsakršno spremembo v svojem okolju. šte- vilne nepravilnosti pri gojenju dorbnoposestniškega kmečkega gozda, kjer je rde- čega bora največ, so pripomogle, da je normalna podoba rdečega bora pri nas zelo zabrisana. Ker je bilo okolje sestojev in osebkov rdečega bora nepravilno oblikovano, smo zelo popačili podobo te drevesne vrste. Le z iskanjem v ohra- njenih sestojih lahko odkrijemo, kaj se skriva za takšno fenotipično podobo. Poiskali smo večje predstavnike lepših in ohranjenih sestojev za določeno območ­ je v sestojih kjer je rdeči bor močneje zastopan. Na tako ohranjenih rastiščih še ni pravladal človekov negativni vpliv. Dokaz, da gre za dokaj homogeno gradivo, so povprečni prsni premeri po vzorčnih ploskvah. Od 58 vzorčnih ploskev ima 32 ploskev drevje s povprečnim prsnim premerom v sedmi debelinski stopnji. Osta- la povprečja leže v debelinskih območjih, kot kaže preglednica: 6 debelinska stopnja 19% 11 vzorčnih prog 7 ti ti 55% 32 II ti 8 ti ti 19% 11 ti ti 9 ti ti 7% 4 ti II Pri tem je 91, 5% standardnih odklonov manjših od ene debelinske stopnje. Drevesne višine so bile manj homogene kot prsni premeri. Povprečne višine drevja na posamezni vzorčni ploskvi so znašale od 16 do 30 metrov s težiščem pri 24 metrih. Znotraj posameznih ploskev pa so bile višine dokaj homogene; v 78% vzorčnih ploskev je znašal standardni odklon manj kot 10% povprečne višine. Zbiranje gradiva V vzorčnih sestojih smo izbirali za nadrobnejšo analizo le drevesa v bioloških razredih 111, 112, 121, 122 (po klasifikaciji IUFRO), Pri izbiri dreves smo upo- števali še naslednje pogoje: zdrava, vso življenjsko dobo normalno in sproščeno razvijajoča se drevesa, brez deformacij zaradi zunanjih vplivov (zaradi snega), stari- kava rast zaradi zastirajočega okolja, preveč košata krošnja zaradi preveč sproš- čene rasti. Drevesa smo izbirali na 10 metrov širokih progah, ki smo jih določi­ li s kompasom. Proge smo odbrali slučajnostno. Ozko progo smo izbrali zato, da smo tako zajeli čim večji del sestoja vzdolž in povprek. V vsakem vzorčnem 150 sestoju smo tako analizirali 50 dreves, Prej zastavljeni poizkus je dokazal, da 50 dreves kot vzorec zadostuje, saj se je pri tem obsegu vzorca za večino razisko- valnih značilnosti že pokazalo jasno kopičenje znakov. Med temeljne podatke smo zabeležili še: rastiščno karakteristiko, vrsto sestoja, zmes drevesnih vrst, obliko sestoja in starost sestoja. Pregled analiziranih značilnosti Dre v o : višina in prsni obseg drevesa (izmerjena) Deblo : ocenjeno - vedno za spodnjo polovico debla Ravnost debla šifra 1 2 3 ravno (brez opaznih krivin) rahlo ukrivljeno v eni ravnini ukrivljeno v več ravninah ali pa močneje ukrivljeno v eni ravnini Otrebljenost (čistost) debla 1 brez grč (vraščenih grč in štrcljev) 2 delno grčavo, toda še primerno za hlodovino srednje kakovosti 3 močno grčavo in primerno le za manjvredno oblovino Po 1 no 1 e s no s t (delna ocena, delna meritev) 1 polnole snost 2 dvomljiva polnolesnost 3 malolesno Oblika lubja 1 drobnoluskasto (izrazito podolgovato in fine luske) 2 vmesne oblike 3 sploščene gladke luske izrazito pravokotne oblike Debelina 1 u b j a je bila izmerjena v prsni višini na severni in na južni strani na en .milimeter natančno Bar v a 1 u b j a : sivi in rdeči del debla sta bila izmerjena z višinomerom Krošnja: ocene se nanašajo na srednjo tretjino krošnje Debelovejnost 1 drobnovejna (izrazito drobne veje) 2 srednje debele veje 3 debelovejna (izrazito debele veje) Oblika vej 1 ravne, iztegnjene veje 2 veje z manjšimi deformacijami 3 veje, močneje skrivljene v več ravninah (kačaste) 151 Kot med deblom in vejami (insercijski kot) 1 izrazito oster 2 zmerno oster 3 pravi in topi kot krošnje Oblika 1 stožčasta krošnja; izrazito ozka krošnja 2 valjasta krošn,ia; podolgovata krošnja, ki se proti vrhu blago parabolo- idno konča 3 krožnikasta krošnja; krošnje, ki kažejo izrazito tendenco rasti v širi- no krošnje gosta krošnja Gostota 1 2 3 prosojna krošnja, ki zmerno prepusca svetlobo redka krošnja (prosojna krošnja, .skozi katero neovirano prodirajo žar- ki) Tloris krošnje (izmerjen); merjenje dveh glavnih premerov projekcije kroš- nje s trakom in krošnjemerom za projiciranje krošenj. Globina krošnje: izmerjena z višinomerom, IUFRO (3). 3. IZSLEDKI 3.1. Kakovost debla Ravnost debla Ravnodebelnost pri rdečem boru ni reden pojav. Znano je, da imajo nekatere ra- se zelo deformirana debla (RUBNER 9, 10). V Sloveniji prevladujejo ravna debla. Povsem ravna debla smo našli na štirih nahajališčih v slovenjegraškem območju (46, 49, 50, 52). Zelo ravna so debla na šestih objektih: Bled (1, 3), Celje (24), Maribor· (37), Slovenj Gradec (42, 54). Nasploh je 80-100% borov ravnih na enain- štiridesetih objektih od skupno 58 objektov. Na njih so ostala debla (20%) le delno neznatno kriva. Debla so zelo deformirana na naslednjih objektih: Najslabše: Središče ob Dravi (39). Tu najdemo le 12% ravnih debel. Močno pod povprečjem so tudi debla drugod v vzhodni Sloveniji: V Prekmurju Vuč­ ja gomila (35), Motvarjevci (34), Šalovci (36) in v Slovenskih goricah Grabonoši (32), Benedikt (41), Godemarci pri Ljutomeru (33), Slaptinci pri Negovi (31), Kun- gota na Dravskem polu (38). Na prekmurskih nahajališčih najdemo le 35-50% rav- nih debel, druga so delno do zelo deformirana. V Slovenskih goricah se delež rav- nih debel povzpne na 60%. 60-80% ravnih debel najdemo na objektih: Ležen pri Velenju (20), Dolena pti Ptuju (40), Podbrezje pri Kranju (4), Slovenj Gradec - Podgorje (44), Grmače pri Liti- ji (8), Solčava - Rogovile (29), Kranj - Zvirče (7), Ljubljana - Pugled (14). 152 Za primerjavo analizirani borovi sestoji v Srbiji - Zlatibor (57), Kraljevo - Djode (56), Zlatar (58) potrjujejo našo domnevo in dosedanjo oceno, da ima rdeči bor, rastoč v otokih na Balkanu, pretežno ravnodebelna in lepša debla kot rdeči bor v Sloveniji. Povzetek: Ravnodebelnost rdečeba bora se stopnjuje od vzhoda proti zahodu v Alpe in v pred- alpski svet. Izrazito ravnodebelnost smo ugotovili na bazični in na kisli podlagi na koroškem gozdnogospodarskem območju. Tesno mu sledi triglavsko območje. Razmeroma velik delež ravnih debel ima rdeči bor v Zasavju ter v okolici Ljub- ljane in Kranja. Pridružuje se mu tudi Savinjska dolina, Toda v teh predelih smo ugotovili posamezne izjeme na slabše, npr. Podbrezje pri Kranju (4). Tudi na ožjih območjih so torej poleg na splošno odličnih oblik tudi manjvredne naravne tvorbe. V vzhodni Sloveniji prevladuje rdeči bor z izrazito krivenčastimi debli, Zato po- trebujejo tamkajšnji mladi sestoji zelo skrbno nego in zasnovo. Polnolesnost Polnolesnost smo cenili in je nismo merili. Ugotovili smo tole: polnolesna borov- ja najdemo na 62% raziskovalnih ploskvah. Tudi glede tega prednjačijo sestoji na spodnjih legah koroškega gozdnogospodarskega območja, Pridružujejo se jim sesto- ji v okolici Maribora, jugovzhodnega Prekmurja in v okolici Kranja. Izrazito ma- lolesni sestoji prevladujejo v Zgornji Savinjski dolini, v Savinjski dolini od Bleda navzgor in v višjih legah Koroške; torej predeli gorskih dolin. V to kategorijo spadajo tudi borovi sestoji južno od Save, Raziskani srbski sestoji so dokaj malo- lesni, kar je razumljivo glede na precejšnjo nadmorsko višino. Ugotavljamo, da je polnolesnost oblik rdečega bora v Sloveniji, Debelina, barva in oblika lubja Delež lubja, ugotovljen v prsni v1sm1 znaša minimalno 8, 5% in maksimalno 13, O%, Bistvena je ugotovitev, da je pri dveh tretjinah vzorcev delež lubja le 10, 5 do 11,5%. V 18% vzorcev je lubje tanjše kot 10%, v 20% vzorcev pa je debelo od 11, 5-13, O%, Debelina lubja v Sloveniji je torej dokaj homogena, Pri prsnih premerih, ki pre- vladujejo v naših odraslih borovih gozdovih, je ta debelina v povprečju pri 6, debelinski stopnji 15 mm 7. 8. II ti II ti 17,5 mm 20,0 mm 153 Med značilno tankolubno borovje spadajo: - Bled - Pišnica (3) Slovenj Gradec - Jazbina pri Mežici (50) - Slovenj Gradec - Rupe pri Mežici (52) - Bled - Tabre (2) - Ljubljana - Dobrunje (16) - Celje - Prebold (23) - Nazarje - Hom pri G. Gradu (27) Med izrazito debelolubne pa spadajo: - Prekmurje - Šalovci (36) - Ljubljana - Grmače - Litija (8) - Kočevje - Strmec - Velike Lašče (19) - Prekmurje - Vučja gomila (35) - Nazarje - Rogovile - Solčava (29) - Slovenj Gradec - Podgorje odd. 52 (44) - Nazarje - Sv. Duh - Solčava (28) - Kranj - Zvirče (7) - Maribor - Benedikt v Slo,:enskih goricah (41) - Slovenj Gradec - Slovenjgraška Dobrava ,(43) - Nazarji:i - Logarska dolina (30) - Slovenjske gorice - Godemarci pri Ljutomeru· (33) - Maribor - Kungota na Dravskem polju (38) " - Slovenj Gradec - Holmec (53) Vsi drugi vzorci so v neposrednem območju povprečja. Ugotovitve povedo, da je tankolubnost značilna za koroško gozdnogospodarsko ob- močje in za Zgornjo Savsko dolino. Debelolubno borovje je močneje zastopano v vzhodni Sloveniji in v robnem prostoru njegovega areala južno od Ljubljane. Debe- loluben je tudi na splošno solčavski bor. Oblika in barva lubja se precej ujemata z debelino lubja. V Sloveniji prevladuje bor drobnoluskastih podolgovato izbrazdanih oblik lubja. Ploskolubni bori so le redki. Tipične drobnoluskaste oblike prevladujejo povsod, razen v vzhodni Sloveni- ji. V Pomorju, na Dravskem polju in v Slovenskih goricah odločno prevladuje bolj grobo oblikovano lubje. Izrazito drobnoluskasta oblika je razvita tudi pri srbskih vzorcih. Drobnoluskavost je poudarjena tudi z deležem rdečega lubja na deblu. Pri dveh tretjinah objektov je delež rdečega lubja 60 do 80%, in le v enem prime- ru je ta delež manjši kot 50%. Med drobnoluskavostjo, deležem rdečega lubja in relativno debelino lubja je tesna vzročna povezava. Vsi trije znaki so v neposred- nem proporcionalnem razmerju. čim bolj drobnoluskavo je lubje, tem večji je de- lež rdečega lubja in tem tanjša je debelina lubja. Vejnatost debel Analiza vejnatosti je pokazala, da je rdeči bor povsod v Sloveniji močno vejnat. Debla so na splošno zelo slabo otrebljena. To ugotovitev ponazarja naslednja na- slednja razmerja med razmeroma odlično otrebljenimi sestoji in zelo vejnatimi sestoji. razmeroma odlično otrebljeni sestoji zelo slabo otrebljeni sestoji delno zadovoljivo otrebljeni sestoji 154 10% 54% 36% Razmerje med debelino lubja in prsnim premerom pri rdečem boru v Sloveniji (graf. št. 1) dvoina debelina lubja ( ti J y 2,38 + l,012x 55 mm :;o 45 40 .. . · .. .. .. . . . . . . . . 35 . .. . . 30 .. . . 25 23 26 29 32 35 38 155 41 44 cm prsni pren1er 14.,I ,_. ml 01 a, ,o 8J Delež rdečega lubja vzdolž debla in debelina lubja v prsni višini (graf. št. 2) y = 15,21951 - 0,06779x B = 0,15 debelina lubja o/o • • • - 1 • • ••••• ••• •• -... ••••• .......... .. ...... • • • ••• • • •••• • ,. 48 53 58 63 68 • • • • .- 73 78 ¾ delež rdečega lubja Razvrstitev sestojev rdečega bora glede na različni delež lubja (graf. št. 3) % delež lubja oznaka objekta 13,0 9 objektov 12,5 19, 35 12,0 33, 3B, 53 11, 5 li,O 41 objektov I0,5 10,0 9,5 2, 16, 23, 27, 44 9,0 B objektov B,5 3, 50, 52 2 6 10 14 štev. objektov 157 16 % 70 % B % Povsem čistih debel sploh ni, V razmeroma odlično otrebljenih sestojih je 60-80% dreves gladkih v spodnji polovici debla, V zelo slabih sestojih je 0-34% debel v spodnji polovici debla neotrebljenih, V srednje dobro otrebljenih sestojih je le 36- 60% debel gladkih v spodnji polovici, Med najboljše spadajo raziskana borovja na koroškem gozdnogospodarskem območju in v njegovi neposredni okolici, T-0 so: Celje - Ležen (20), Slovenj Gradec - Dobrava (42, 43), Slovenj Gradec - Mežica - Rupe (52), Maribor - Selniška Dobrava (37), Slovenj Gradec - Mežica - Jazbi- ne (50). Med izrazito vejnate spadajo sestoji v okolici Ljubljane - Gorenjska in domala vsa vzhodna Slovenija, Srbski objekti spadajo v slabši del delno zadovolji- vo otrebljenih sestojev. Na splošno velja ugotovitev, da so slabo otrebljeni sestoji v Sloveniji pravilo, dob- ro otrebljeni sestoji rdečega bora pa izjema, Delno pozitivno izjemo predstavlja koroško gozdnogospodarsko območje z manjšimi izjemami v sosedstvu, Ker je slaba otrebljenost ena od največjih tehničnih napak na deblih, sklepamo, da je rdeči bor v Sloveniji kakovostno manjvreden, Hkrati pa nas ta ugotovitev opozarja, da je potrebno odnos gozdnega gospodarstva do rdečega bora bistveno spremeniti. Ker je rdeči bor gospodarsko in biološko zelo pomembna drevesna vr- sta pri nas, je potrebno z intenzivno in strokovnejšo nego ugotovljeno napako čim skrbneje odstranjevati, Splošna oblika in zgradba debel Vse raziskovalne ploskve smo razvrstili glede na posamezne kakovos1ne znake, Pri tem smo ugotovili ploskve, na katerih se drevje "odlikuje" z največ kakovost- no pozitivnih oziroma kakovos1no negativnih znakov, Prikazana podoba je še dopol- nila naše dosedanje ugotovitve, Z najlepše oblikovanimi debli se odlikujejo sestoji rdečega bora na koroškem gozdnogospodarskem območju, Njim sledijo predeli se- verno od Ljubljane, med Kranjem in Kamnikom, S podobno kakovostjo, vendar z nekoliko debelejšim lubjem se ponaša tudi Savinjska dolina toda brez notranjih de- lov Zgornje Savinske doline, Zelo neugodni pa so kakovostni znaki debel v vzhod- ni Sloveniji, tako v Prekmurju kot v Slovenskih goricah, Glej preglednico št, 2 ! Prikazano v nekoliko posplošeni obliki ugotavljamo: jedro kakovos1no najlepših se- stojev rdečega bora glede na obliko debel leži v koroškem gozdnogospodarskem ob- močju, tako na bazični kot na silikatni podlagi, Po vsej verje1nosti pa je glavnina tega kakovostno zanimivega jedra na Koroškem prek državne meje, vendar za to ni podatkov (ustno sporočilo prof. H, MAYERJA), To jedro prehaja predvsem pro- ti jugu in delno proti vzhodu v ožji koncentrično oblikovan pas kakovos1no le neko- liko slabših sestojev z nekoliko slabšim trebljenjem vej, z delno grčavostjo in za spoznanje debelejšim lubjem, V ta pas spadajo predeli jugovzhodne Gorenjske in Savinjska dolina z okolico, Sledi zunanji pas, ki je proti jugu dokaj ozek, proti vzhodu pa močno razširjen in se verjetno s podobno kakovostjo strukturno nadalju- je tudi na Madžarskem. Pri sestojih, izbranih za primerjavo v Srbiji, ugotavlja- mo, da le-ti nekoliko zaostajajo za kakovostjo v Sloveniji kljub temu, da smo iz- brali kakovostno boljše sestoje, Od kakovosti pri rdečem boru z juga smo si nam- reč obetali več. Morda ustvarja optično prevaro pri sestojih rdečega bora na nji- hovih balkanskih oazah njihova večja starost, Starejši sestoji so vsi vsaj za zunaj že precej gladkih debel in z zakrito notranjostjo. Gotovo pa je, da tovrstna prou- 158 ..... 01 Kakovost rdečega bora v Sloveniji na podlagi medsebojne primerjave nekaterih kakovos1nih znakov Preglednica št, 2 Kakovostni debelina lubja v prsni všini znaki /20-29 mm) (30-35 mm) (nad 36 mm) ravna, otrebljena Slovenjgr, Dobrava (43) Ležen (20) jpolnole sna debla Strojna Hudobnik (51) Selniška Dobrava (37) šifra 111 Mežica - Rupe (52) Slovenjgr. Dobrava (42) ravna, delno grčava, Hom pri Gor.gradu (27) Cerk!j,e (6) Miklavž pri Taboru (21) Sl. Gr. - Podgorje (45) jpolnolesna do delno Smlednik (10) Sešče pri Grižah (22) Naravnik (48) 1Polnolesna debla Dobrunje (16) Ponikva (24) Holmec (53) šifra 121 in 122 Prebold (23) Ponikva - Rezman (25) Strojna - Škrabec (55) Mežica Jazbine (50) Pirešica (26) ravna, delno grčava, Kristavčnik (47) Vel. Lašče - Strmec (19) Rogovile - Solčava (29) malolesna debla Suhi dol (46) šifra 123 Prijepolje - Zlatar (58) ravna, grčava, Zvirče (7) Podbrezje (4) Kungota (38) neotrebljena, polnoles- Babna gora (15) Naklo (5) Ptuj - Dolena (40) na do delno polnolesna Središče ob Dravi (39) Grmače (8) Radlje (49) ldebla Sl. Gr. - Podgorje (44) Skaručna (9) Strojna - Tratnik (54) šifra 131 in 132 Užice - Zlatibor (57) Orle (13) Motvarjevci (34) ravna, neotrebljena, Borovje (1) Troščine (11) Želimlje (12) lmalolesna debla Tabre (2) Martinjak (17) Pugled (14) šifra 133 Pišnica (3) Vel. Bloke (18) Sv. Duh (28) Kraljevo - Djode (56) Logarska dolina (30) skrivljena, neotrebljena, Slaptinci (31) šalovci (36) 1Polnolesna in delno Grabonoši (32) Benedikt (41) jpolnolesna debla Godemarci (33) šifra 231 in 232 Vučja gomila (35) čevanja še niso zadovoljiva; zato ne moremo z gotovostjo sklepati o kakovosti v notranjosti Balkanskega polotoka. 3,2. Značilnosti krošenj Debelina vej Dcbelovejne krošnje ne prevladujejo skorajda nikjer v Sloveniji, Do 30% jih najde- mo na vzorcih v različnih krajih Slovenije in tudi na območju, kjer je največ se- stojev z drobnovejnimi krošnjami. Nad eno tretjino debelovejnih krošenj smo naš- li le v užiškem območju (Zlatibor), in sicer 44%, Sestoje z drobnovejnimi krošnjami (nad dve tretjini drobnovejnih krošenj) smo naš- li predvsem na koroškem gozdnogospodarskem območju. Dvomljiva izjema so Ve- like Lašče na Dolenjskem, Zelo pomembno kategorijo predstavljajo sestoji z velikim deležem srednjedebelo- vejnih krošenj. Med njimi prednjači domala vsa vzhodna Slovenija. Posamezni se- stoji s srednjedebelovejnimi krošnjami pa se pojavijo razsuto povsod, ne glede na nadmorsko višino in glede na ostale kakovosti sestojev. Lahko povzamemo, da se drobnovejnost stopnjuje v smeri koroško gozdnogospodarskega območja. Velik de- lež srednjedebelovejnih krošenj po Sloveniji, še posebej pa v vzhodni Sloveniji, zmanjšuje kakovost in otežuje gojenje rdečega bora. Sporadična prisotnost sesto- jev z debelovejnimi krošnjami opozarja na dedno pogojeno heterogenost že na raz- meroma majhnem prostoru, Vse kaže, da je rdeči bor v notranjosti države debe- lovejnejši od njegovih provenienc v Sloveniji. Vendar so zato potrebni dodatni do- kazi, Oblika vej in insercijski kot Pri površni oceni borovih sestojev v Sloveniji bi sklepali, da so njihove veje zelo raznoliko oblikovane. Analize ne potrjujejo teh domnev. Prevladuje dokaj homoge- na oblika: veje z manjšimi deformacijami oklepajo z osjo debla pravi do topi kot. Le na koroškem gozdnogospodarskem območju najdemo večji delež "kačasto" obli- kovanih vej: Suhi dol (46), Kristavčnik (47), Mežica - Jazbine (50) in Radlje ob Dravi (49). Povsod drugod se kačaste oblika vej le sporadično pojavlja in to ne- koliko močneje na objektih Bled - Pišnica (3), Ljubljana - Želimlje (12), Kočev­ je - Velike Lašče (19). Vse kaže, da je takšna oblika bolj vezana na dolomitno matično podlago. Zveze med posameznimi oblikami vej in njihovim kotom inserci- je ni opaziti, Kot posebnost je omeniti kot insercije v vzhodni Sloveniji. V teh predelih nismo našli oblik, kjer bi veje in deblo tvorile izrazit topi kot, kot je to primer drugod po Sloveniji, Majhno izjemo med temi vzorci na vzhodu tvori le Selniška Dobrava (37). V Savinjski dolini si povešena in horizontalna rast enakovredno delita mesto, Mor- da lahko iščemo vzroke za takšno razporeditev rasti vej v Sloveniji v snežnih raz- merah, Večje količine snega so izoblikovale populacije z večjim številom osebkov, 160 ki kažejo povešeno rast vej. V vzhodni Sloveniji pa tovrstna selektivna moč snega ni tako izrazita. Pri srbskih vzorcih nismo našli povešenih rasti. Pri njih prevladuje pravokotni in- sercijski kot, podobno kot v vzhodni Sloveniji. Morda je sorodstvena zveza med rdečim borom v vzhodni Sloveniji in rdečim borom v notranjosti naše države tes- nejša kot pa z alpskim prostorom? Oblika in gostota krošenj Primerjava krošenj rdečega bora v Sloveniji s ploskvami v Srbiji pove, da prevla- dujejo na srbskih ploskvah goste in delno prosojne krošnje. Delež gostih krošenj doseže pri srbskih ploskvah tudi nad 70%. Krošnje v Sloveniji so prosojnejše; 63% ploskev v Sloveniji ima nad dve tretjini prosojnih krošenj. Pri 20% ploskev pa so krošnje celo redke, Med sestoje z redkimi krošnjami spadata predvsem d:Jmočji okrog in južno od Ljubljane in Zgornja Savinska dolina. V Sloveniji zelo prevladuje valjasta krošnja. Na ploskvah Srbije prevladujejo stož- časte oblike krošenj. Izračunano razmerje med premerom tlorisa krošenj in njiho- vo dolžino dopolnjujejo naše predstave o obliki borove krošnje v Sloveniji, Oblikovni kvocient H (globina krošnje)~ D (premer tlorisa krošnje) je različno ve- lik in se giblje od 1, 07 v vzhodni Sloveniji do 2, 87 na koroškem gozdnogospodar- skem območju, Povprečna razlika je zelo velike in iznaša okrog 1, l. Podolgova- te ožje krošnje postajajo na vzhodu in jugu Slovenije krajše in nekoliko širše, V osrednjem kakovostnem pasu je oblikovni kvocient krošenj od 1, 6-2, O, Srbske ploskve kažejo zmerno velik do velik oblikovni kvocient, Preglednica št. 3 Značilni delež drobnovejnih, srednjedebelovejnih in debelovejnih krošenj rdečega bora v Sloveniji Delež drobnovejnih krošenj nad 66% Slovenj Gradec - Podgorje (44) Slovenj Gradec - Jazbine (50) Ljubljana - Velike Lašče (19) Slovenjgraška Dobrava (42) Slovenj Gradec - pod Uršljo (48) Slovenj Gradec - Rupe (52) Slovenj Gradec - Holmec (53) Slovenj Gradec - Strojna (54) Delež srednjedebelovejnih krošenj od 66-88% Ljubljana - Zelimlje (12) Logarska dolina (30) Sv. Duh - Solčava (28) Celje - Sešče (22) Kungota na Dravskem polju (38) Bled - Tabre (2) Slovenjgraška Dobrava (43) Celje - Prebold (23) Benedikt v Slov, goricah (41) Ljubljana - Grmače (8) Kranj - Zvirče (7) Dolena pri Ptuju (40) Rogovile - Solčava (29) Celje - Ležen (20) 161 Delež debelovejnatih krošenj 10 do 30%: Slovenj Gradec - Kristavčnik (47) Kranj - Podrezje (4) Ljubljana - Želimlje (12) Slovenj Gradec - Suhi dol (46) Bled - Borovje (1) Kranj - Zvirče (7) Celje - Ponikva (25) Postojna - Martinjak (17) Celje - Sešče (22) Celje - Prebold (23) 4. RAZPRAVA Delež srednjedebelovejnatih krošenj nad 88%: Slaptinci pri Negovi (31) Grabonoši pri Negovi (32) Šalovci (36) Godemarci pri Ljutomeru (3~) Motvarjevci (34) Vučja gomila (35) Predstava jedra z relativno zelo kakovostnim borom in z vse manj kakovostnimi osebki proti jugu in vzhodu bi bila popolnejša, če bi se lahko naslonili na borovje sosednje Avstrije in Madžarske. Tovrstnih podatkov sosedje še nimajo, Relativno najlepša borovje na koroškem gozdnogospodarskem območju pa vendarle zaostaja- jo za rdečim borom Skandinavije in Mazurov, tako da tudi s to kakovostjo nikakor ne moremo biti zadovoljni (RUBNER 9, 10), Naše ugotovitve glede kakovosti rde- čega bora v malem (Slovenija) se ujema z RUBNERJEVO hipotezo v velikem, da se robustnost rdečega bora stopnjuje v Evropi proti jugovzhodu, V tej smeri so se izoblikovale v boju za obstanek z listavci populacije z asimetrično krošnjo in bolj robustno rastjo, Ta hipoteza bi mogla delno veljati tudi za črti Alpe - vzhod- na Slovenija. K različni obliki krošnje v Alpah in v vzhodni Sloveniji pa je pripo- mogla poleg različnih pogojev konkurence tudi različna selekcijska moč snega. Večja debelovejnost v Srbiji govori v prid hipotezi, da gre pri rdečem boru za ostanke populacij, ki so se v hudem boju z listavci Balkana uspeli umakniti in ohraniti v morju gozda listavcev. V to smer bi bila zanimiva nadaljnja raziskova- nja. Tudi KALELA (4) je pri proučevanju fiziognomije prišel do podobnih ugotovi- tev; vendar je balkanski prostor dokaj samostojno območje in zato tega ne more- mo posploševati. To dokazujejo prikazane ugotovitve, ki se nanašajo na razmero- ma kratke geografske razmike na vratih Balkana, Številni znaki govore, da je rde- či bor pri nas rasno dokaj neenoten, Neenotnost je nastala zaradi rastišča, pa tu- di zaradi neprimernega ravnanja s to drevesno vrsto v zadnjih stoletjih. Neizpro- sen zakon o lokalnosti rastišča je pomemben pri nas tudi za drevesno vrsto rdeči bor, za katero je v literaturi manj napisanega o lokalnih rasah in več o geograf- skih rasah oz. velikih populacijah. Zato je povsem razumljivo, da kaže v našem prostoru posvetiti vsaki populaciji rdečega bora dokaj individualno nego, Doseda- nja posploševanja so le pripomogla k sedanjemu nezadovoljivemu stanju, Da bi laže načrtovali gozdnogojitvena dela, nam bodo potrebne dodatne, še posebej prirastoslovne informacije, Tovrstni razpoložljivi podatki s centralnih predelov a- reala rdečega bora (srednja in severna Evropa) najbrž ne bodo uporabni za naš robni del njegovega areala, Prav tako tudi ne vemo ničesar o funkcijah, ki vpli- vajo na okolje, ter o moči rdečega bora in njegovih združb na naših razsežnih in eksponiranih dolomitnih in sorodnih rastiščih. Vemo, da so tam prirastki zelo 162 skromni, rdeči bor pa ni zato glede uravnanja npr. vodnega režima na prizadetih tleh, za gojitelja nič manj pomemben. Zvedeti bo treba, kje se gojenje rdečega bora za pridelovanje lesa še izplača, ozi- roma kje ga druge vrste trajno prekašajo. Vemo le, da rdeči bor kot zelo helio- tropična drevesna vrsta občutljivo reagira na neposredno okolje. Kot primer, ka- ko z oblikovanjem okolja vzgojiti bor odličnih kakovosti, so posamezni bori v združbi z jelko in s smreko (Bazzanio-Abietetum praealpinum, WRABER, 1958), ROBIČ (7). Kakovostno neustrezni rdeči bor bo nujno potrebno z nego izboljšati ali pa zame- njati z drugo drevesno vrsto. Med te vrste spadajo črni bor iz notranjosti drža- ve. Provenience iz vzhodne Avstrije, od koder je prinesen črni bor na kras, tudi za kras ne ustrezajo. V bogati zakladnici provenienc z Balkana moramo najti no- ve provenience, tako za kras kot za notranjost dežele. V milejših kraških razme- rah bo zamenjal sedanji bor korziški črni bor. Pri ekstremnejših rastiščnih raz- merah v Primorju in v vzhodni Sloveniji pride v poštev črni bor iz notranjosti države, ki je verjetno odpornejši za nizke temperature (CHEN HUE LEE 1). Pri tem bo treba prej vsestransko proučiti lastnosti črnega bora na našem jugu: nje- govo rast, kakovost, pomlajevanje, odpornost, Vemo npr., da v prvih letih neka- tere provenience nekoliko počasneje priraščajo kot rdeči bor (MLINŠEK - primer- java na Zlatiboru). Zelo naglo trohnenje panjev, npr. pri črnem boru Pinus nigra var. gotchensis na Goču opozarja na majhno obstojnost njegovega lesa. ,J?odobna opažanja opozarjajo, da bodo pri zamenjavi rdečega bora s 'črnim borom z notra- njosti države potrebne skrbne priprave. 5. SKLEPNE UGOTOVITVE Na podlagi proučevanja kakovosti debel rdečega bora (ravnost, polnolesnost in vej- natost ter debelina lubja) ugotavljamo, da je jedro kakovostno najlepših sestojev rdečega vora na koroškem gozdnogospodarskem območju. Domnevamo, da gre za večje jedro, ki ima svoj znatnejši del na avstrijskem Koroškem. V Sloveniji pre- haja to jedro v ožji, koncentrično oblikovan pas kakovostno nekoliko slabšega bo- rovja (predvsem slabše trebljenje velj in za spoznanje debelejše lubje). Sem spa- dajo del Dravske doline, Savinjska dolina z okolico in jugovzhodni del Gorenjske. Sledi zunanji širok pas kakovostno manjvrednega borovja. V ta prostor spada do- mala vsa vzhodna Slovenija, prostor prek državne meje na Madžarskem in prede- li južno od Save. Prikazana razporeditev borovij je dokaj točna, saj je rezultat precej strogih kriterijev glede izbire kakovostno boljših sestojev. Primerjalne ploskve v Srbiji kljub izboru kakovostno boljšega borovja zaostajajo za ploskvami rdečega bora v Sloveniji. Podana ključna ugotovitev temelji na naslednjih parcialnih sklepih: znano je, da so krivenčasta debla pri rdečem boru pogost pojav. V Sloveniji prevladujejo ravna debla, vendar pa je njihova stopnja ravnosti manjša kot pri rdečem boru na jugu v notranjosti države. Največji delež povsem ravnih debel najdemo na koroškem 163 gozdnogospodarskem območju. Delež ravnih debel se proti vzhodu in jugu zmanj- šuje. V vzhodni Sloveniji prevladuje rdeči bor s krivenčastimi debli, kar zmanj- šuje njegovo tehnično vrednost. Debla rdečega bora v Sloveniji so razmeroma polnolesna, bolj od debel na primer- jalnih srbskih ploskvah. Sestoji z malolesnimi debli so močneje zastopani le v Zgornji Savinski dolini, v Zgornji Savinski dolini, v višjih legah koroškega gozdno- gospodarskega območja in južno od Save. Debelina lubja je pri rdečem boru v Sloveniji enovita in skromna. Pri dveh tretji- nah vzorcev je delež lubja 10, 5-11, 5%; pri slabi petini vzorcev je ta delež le do 10% in le pri eni petini ga je za 11, 5-13% prsnega premera. Tankulubna debla prevladujejo na koroškem gozdnogospodarskem območju in v Zgornji Savinski doli- ni. Debelolubna debla so značilnost vzhodne Slovenije in predelov južno od Save. Nadalje prevladuje v Sloveniji bor z drobnoluskastim lubjem, izrazito podolgovato razbrazdanih oblik, Podobno velja za srbske ploskve. Izjema je vzhodna Slovenija z bolj grobo razbrazdanimi oblikami. Drobnoluskavost in tanko lubje se ujemata tudi z deležem rdečega lubja, ki znaša pri dveh tretjinah vse ploskve 60-8fl%. Glede posameznih kakovostnih znakov pri deblih rdečega bora ugotavljamo nasled- nje: rdeči bor je v Sloveniji zelo vejnat, debla so prav slabo otrebljena. Razme- roma odlično otrebljenih je le 10% sestojev, slabo otrebljenih pa nad polovico. Čistih debel skorajda ni, Med najlepše naravno otrebljene sestoje spadajo borovi gozdovi na koroškem gozdnogospodarskem območju in v njegovi bližnji okolici. Med sestoje z najslabšim naravnim trebljenjem spada vzhodna Slovenija, Gorenj- ska in okolica Ljubljane. Primerjalni objekti v Srbiji so le delno zadovoljivo otreb- ljeni. Med značilnostmi krošnje pri rdečem boru ugotavljamo naslednje: izrazito debelo- vejne krošnje v Sloveniji ne prevladujejo nikjer, Njihov delež doseže do 30%; po- samezno tudi na območju drobnovejnejših krošenj. Sestoje z drobnovejnimi kroš- njami smo našli predvsem na koroškem gozdnogospodarskem območju, kar govori v prid prejšnjim ugotovitvam o kakovosti debel. Srednjedebelovejne krošnje so po- vsod v Sloveniji zelo razširjene, še posebej pa je velik njihov delež v vzhodni Sloveniji. Opisane značilnosti zmanjšujejo vrednost in otežujejo gojenje rdečega bo- ra v Sloveniji. Tudi vzorci v Srbiji spadajo med debelovejnejše. Prevladuje dokaj enovita oblika krošnje, hkrati pa tudi veje z manjšimi deforma- cijami, ki oklepajo z osjo debla pravi do topi kot. Le na koroškem gozdnogospo- darskem območju najdemo večji delež "kačasto" oblikovanih vej; ta oblika je dru- god le sporadična. Kot posebnost je treba omeniti kot insercije v vzhodni Sloveni- ji, kjer manjka izrazito povešena rast vej - te tvorijo z osjo debla pretežno pra- vi do ostri kot. Tudi pri srbskih primerjalnih ploskvah nismo našli izrazite pove- šene rasti vej. Morda je sorodstvena zveza med rdečim borom v vzhodni Sloveni- ji in notranjostjo Balkanskega polotoka večja kot med vzhodno Slovenijo in alpskim prostorom. Morda lahko iščemo vzroke za različno značilno rast vej v snegu, ki je v vzhodni Sloveniji manj pomemben oblikovalec naravnih populacij borovja. V Sloveniji prevladujejo valjaste krošnje. V vzhodni Sloveniji so znaki za nekoli- ko gnezdasto obliko, na srbskih ploskvah pa so se izoblikovale stoščaste, goste krošnje. V Sloveniji so krošnje prosojne (63%), na eni petini ploskev pa so kroš- 164 nje celo redke. Med zadnje spadajo krošnje južno od Ljubljane, in krošnje v Zgor- nji Savinjski dolini. Oblikovno kvocient krošnje se je v Alpah od vzhoda proti za- hodu povečal od 1, 07. na 2, 87 (globina: širina krošnje). Napotki za prakso Naštete ugotovitve narekujejo gojenju gozdov v Sloveniji naslednje: Rdeči bor je v Sloveniji zelo zastopana drevesna vrsta (MLINŠEK 6), ki je gospodarsko zelo po- membna, Kljub njenim oblikam (ravna, polnolesna, tankolubna debla) kakovost debel ne ustreza zaradi precej deb.elih vej in zelo slabega. tr.eblienj;:i,. Velika vejnatost v Sloveniji razvrednoti ~s~·-;;aITke·"a;~;es~iJt;~t:' T-::;,~;;··;;T;~ se moran{o iz~gni- ti le, če borovja primerno gojimo zato, da bi pridelali kakovostno vredno lesno surovino; drugega izhoda ni. Pospeševati rdeči bor in pri tem zanemarjati njego- vo kakovost, je nesmisel. Rdeči bor v naših rastiščnih razmerah ni . zanimiva dre- ;:~:: ;ncre~~~~~~~~;t==:-1~~;;~!-~·~~!:I~!1;~1:E~!~r~- mo nadomestiti le z boljšo kakovostjo priraščajočega lesa, to pa moramo doseči le z nega, usmerjeno k temu cilju, Pri danih razmerah v Sloveniji so našteta dej- stva še posebno pomembna. Ugotavljamo namreč, da imamo največ borovij v vzhod- ni Sloveniji, prav tu pa kakovost borovij najmanj ustreza. Nenegovana borovja v Sloveniji in v zadnjem času snovanje novih nasadov rdečega bora v Pomurja za pridelovanje amorfnega celuloznega lesa so dokaz, da ukrepamo brez kompasa in neučinkovito nalagamo že tako skromna sredstva, odmerjena za gojenje gozdov. Prenehati je treba z naravnim po!lllaJe:v,,:JJ}.Je.m .. r!!eite,ge ~ora, kjer kakovost staršev ne ustreza. Vse to velja še posJ'b'e}'';a zunanjo kak6voštno'"žoii8''rčl'irčega'fiora ka~ .. rnor=spiidajo vzhodna, jugovzhodna in južna Slovenija. Ta ukrep je še posebno po- memben tam, kjer ni možnosti za ustvarjanje učinkovitega okolja, ki bi prispeva- lo k izboljšanju kakovosti, npr.: mešani sestoji rdečega bora z listavci v zgor- njem ali pa v polnilnem sloju. ' Povsod, kjer prevladuje neustrezna kakovost rdečega bora in kjer tudi z nego ne moremo izboljšati kakovosti, priporočamo premeno teh sestojev, pri čemer je tre- ba posvetiti posebno pozornost izbiri drevesne vrste in provenience, Prenašanja provenienc rdečega bora iz višjih nadmorskih višin v vzhodni Sloveniji ne priporo- čamo zaradi prevelike nevarnosti borovega osipa. Pri saditvi je treba uporabljati izključno sadike neoporečne provenience. V prede- le s kakovostno dvomljivim rdečim borom pa je potrebno vse bolj vnašati črni bor balkanskih provenienc. Ta naj v prihodnje zamenja precej rdečega bora. Bal- kanske provenience so za pozebe precej odporne, Sestoji, ki jih imamo v notra- njosti Jugoslavije, · se odlikujejo po odlično oblikovanih deblih in po znatni rastno- sti. Razen tega je nega črnega bora manj zah.J;e,y11a J~.!?Lt!!clg;:i,,.;r,i;le,. ,. •• -X; y;,:_"'-'<• A,~s, ___ ;.; __ -,.,.,·;>7.,'~-•. ,h'",';... ,·,,,,,,"_,,,,,,-- ·. \, ---- -~•--· -, Preneha ti je tr ~~-~!l;~.i,!~.~11:!fl.1:.'?;2-Ji!:lXUSi".llJ!dik.R.PX§,m;i.J,a.1t\!. .. ~j.~: .. :vto~to~e. · .. dr-El.ve s- ne vrste niso pomembna primes ip. polnilo v prihodnjem .§e,E'l.toju. V taksnih prime- rih }e šablonska sadnja štirih tisoč sadik na hektar dokument strokovne nesposob- nosti in je v posmeh evropskemu gozdarstvu. Povedano se ne nanaša na ekstrem - na in izrazito avtohtona rastišča rdečega bora, kjer je ta drevesna vrsta prven- stveno nosilec tistih funkcij gozda, ki vplivajo na okolje, Napotki veljajo predvsem 165 za rastišča, kjer je rdeči bor pomemben za pridelovanje lesa. To so: meJm pro- stor združb rdečega bora z drugimi, za pridelovanje lesa zanimivejšimi združba- mi, in degradirana, toda po naravi bogata tla, kjer ni večje nevarnosti zaradi mok- rega snega, ter podobna rastišča, kjer macesen ne more zamenjati rdečega bora. ,~w'f-~a.,w;:u·,_ - 1~,e1aw~~,-~~2'f.2,;z;c,/;'/'::'~~'.~~~;Y-:-:"-7:;c,_·-~?~~"'.•~~~%:~.~ ,,1",,, ~- n~;!_;~,9.nje treb.a y Slove::, mff aosledno izvajati naslednje: - pravočasno r~dčHLys,~t§e§JPle,;r<:l.eg§ga.);>.qni, ker v večini primerov ugotavljamo, da so krošnje prešibko razvite; t/"--, ...,~,=-~-~'"""~'"""~?><,,,..,,,."""'••--.1'§:ff<~--,-· intenzivno negovati razvojne faze, posebno na območjih s kakovostno boljšim bo- rovjem. Zaradi narave takšnega borovja so stroški nega razmeroma skromni, učinek pa velik. še pomembnejša pa je nega na območju vzhodne Slovenije. Tam ne smemo dopustiti, da bi nam na odličnih hrastovih rastiščih priraščal manj- vreden les, čeprav bodo stroški nege večji (MLINŠEK, 5). ZUSAMMENFASSUNG DIE QUALITAT DER WALDFOHRE IN SLOWENIEN In 55 erwachsenen Waldfohrenbestanden in ganz Slowenien wurden folgende Quali- tatsmerkmale untersucht: Geradschaftigkeit, naturliche Astung, Vollschaftigkeit, Rindendicke mit Borkenform und Borkenfarbe, Astform, Astwinkel, Kronenform und Kronendicke. Resultate wurden mit einigen Innlandsprovenienzen aus Serbien verglichen. Die aufgezahlten Merkmale wurde gemessen und geschatzt. Die Resul- tate konnen wie folgt zusammengefasst werden: Das Land Slowenien liegt am Su- dost-Alpenrandgebiet. In diesem Gebiet befindet sich der Kern der schonsten Schaftformen in Alpenraum. Diesem Kerne schliesst sich ein schmaler konzentrh scher Gurtel von Waldfohrenbestanden mittlerer Schaftqualitat an. Der aussere, gegen Osten nach Subpannonien breit ausgedehnte Gurtel ist durch schlechte Schaft- formen gebennzeichnet. Im allgemeinen kanu die Waldfohre in Slowenien fiir voll- holzig gelten. Die Rindendicke ist im ganzen Raum einheitlich und betragt im Durchschnitt 10, 5-11, 5% vom Brusthohendurchmesser. Im Alpenraum uberwiegen die feinrindigen, in Subpannonien dagegen mehr dickrindige Waldfohren. Die Wald- fohre ist in Slowenien astig. Sie reinigt sich von Natur aus sehr schlecht. Die Astreinheit der Schafte ist nur im Alpenbereich teilweise genugend. Es fehlt dage- gen uberall die wirklich dickastige· Krone. Die Feinastigkeit charakterisiert die Waldfohre im Alpenteil. Im Osten von Slowenien ist die dickastigere Krone die Regel. Es uberwiegen einheitliche Kronen. Im Alpenteil treten starker schlangen- artige Aste auf. Im Osten von Slowenien uberwiegen ausgesprochen waagrechte Aste und Solche mit Spitzwinkel. Es uberwiegen zylinderartige Kronen, die im Osten nestartig werde. Der Formquozient (Kronenlange: Kronengrundrissdurchme- sser) betragt in Subpannonien 1,07 und steigt in den Alpen auf 2,87 an, 166 Plotzlich und ofters auftauchende Abweichungen von den angezeigte Trenden an der Relation Alpen-Subpannonien weisen daraufhin, dass wir mit beachtenswerten Standortprovenienzen zu tun haben. Zum Abschluss wurden die waldbaulichen Rich- tlinien fiir die Behandlung der Waldfohre gegeben. Der Kernpunkt der Anweisungen liegt in der Fflege. Die fiir die Pflege ungeeigneten Waldfohren sollen, nach vorhe- riger sorgfaltiger Uberprufung, mit der Schwarzfohre aus den inneren Gebieten Jugoslawiens ersetzt werden. LITERATURA l. CHEN HUI LEE: Geographic Variation in European Black Pine, Silvae Gene- tica 17, H. 5-6, 1968, 2. IUFRO: Klasifikacija gozdnega drevja. Oxford, 1956. 3. IUFRO: Organizacija raziskovanj o vplivu ukrepov nege gozdov. Nancy 1960, prevod (polikopija) Ljubljana, 1965. 4. KALLELA, A.: Zur Synthese der experimentelen Untersuchungen uber Klima- rassen der Holzarten, Communic. Inst. Forest. Foenicae 26, Helsinki, 1937. 5. MLINŠEK, D. : Rdeči bor v vzhodni Sloveniji, Zbornik za kmetijstvo in gozdar- stvo, Vol, IX., Ljubljana, 1965. 6. MLINŠEK, D.: Delež rdečega bora v gozdovih Slovenije (publikacija v pripravi), 7. ROBIČ, D. : Zveza med mladol'!tng. :rastJo.JQ obli!q> doraiilegf!, rd~čc:Jga Jiorg-. Zbornik gozda~sfva,1ii .. ieŠ~r·s·hra, Vol, 11, 2, Ljubljana, 1974. . . 8, ROHMEDER, E., SCHONBACH, H.: Genetic und Zuchtung der Waldbaume. Berlin, 1959. 9. RUBNER, K.: Die Pflanzengeographischen Grundlagen des Waldbaues. Berlin, 1952. 10. RUBNER, K.: Zur forstlichen Rassenfrage. Forstarchiv, Hannover, 1961. 167