REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2015 Naslov publikacije: Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2015 Sodelovali: Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost: Iztok Anželj, Siniša Cimeša, Michel Cindro, Janez Cešarek, mag. Tatjana Frelih Kovacic, Anja Grabner, Jernej Györköš, mag. Igor Grlicarev, mag. Aleš Janežic, dr. Helena Janžekovic, Marija Kališnik, mag. Venceslav Kostadinov, Laura Kristancic Dešman, Vesna Logar Zorn, mag. Davor Lovincic, dr. Tomaž Nemec, Igor Osojnik, mag. Darko Pavlin, dr. Andreja Peršic, Dušan Peteh, mag. Zoran Petrovic, Matjaž Podjavoršek, mag. Matjaž Pristavec, Igor Sirc, mag. Darja Slokan Dušic, dr. Andrej Stritar, Sebastjan Šavli, Aleš Škraban, dr. Polona Tavcar, mag. Marjan Tkavc, Blaž Vene, mag. Djordje Vojnovic, dr. Barbara Vokal Nemec, dr. Leopold Vrankar Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji: dr. Nina Jug, dr. Damijan Škrk, dr. Tomaž Šutej, dr. Dejan Žontar ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke, javni gospodarski zavod Institut »Jožef Stefan« Jedrski pool GIZ Ministrstvo za infrastrukturo Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstvo za notranje zadeve Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. Pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost: APOSS d. o. o., EKONERG – Inštitut za energetiko in varstvo okolja, Elektroinštitut Milan Vidmar, ENCONET Consulting Ges. m. b. H, ENCONET International d. o. o., Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in racunalništvo Univerze v Zagrebu, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring, INKO svetovanje, d. o. o., Institut »Jožef Stefan«, Institut za elektroprivredu i energetiku d.d., Institut za varilstvo, d. o. o., Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Inštitut za metalne konstrukcije, Nuccon, jedrska varnost in tehnologija d. o. o., Q TECHNA d. o. o., SIPRO INŽENIRING d. o. o., Zavod za gradbeništvo Slovenije, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o., dr. Nadja Železnik Rudnik Žirovski vrh, Javno podjetje za zapiranje rudnika urana d. o. o. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. Urednica: Vesna Logar Zorn Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Litostrojska cesta 54 1000 Ljubljana Telefon: +386-1/472 11 00 Telefaks: +386-1/472 11 99 E-naslov: ime.priimek@gov.si gp.ursjv@gov.si URL: http://www.ursjv.gov.si Ljubljana, 9. avgust 2016 URSJV/DP-192/2016 ISSN 1885-4075 POVZETEK Leto 2015 je na podrocju jedrske varnosti in varstva pred ionizirajocim sevanjem minilo brez pretresov. Nuklearna elektrarna Krško je obratovala brez vecjih težav. Ker so spomladi izvedli redni remont, je bila letna proizvodnja elektricne energije nekoliko nižja kot rekordno leto pred tem. Pred remontom so se pojavile poškodbe goriva, med remontom pa so izvedli pomembno spremembo smeri dela pretoka hladila mimo reaktorja, kar bo najverjetneje odpravilo podobne težave v prihodnosti. Poleti se je po vec letih sestala meddržavna komisija za spremljanje uresnicevanja meddržavne pogodbe o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Potrdila je namero lastnikov NEK, slovenskega podjetja GEN Energija in hrvaškega Hrvatska elektroprivreda, da podaljšata obratovalno dobo NEK od leta 2023 do leta 2043. Potrdili so tudi projekt gradnje suhega skladišca izrabljenega goriva na lokaciji NEK in pripravo novega progama razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov. NEK je podala vlogo za podaljšanje obdobja izvedbe nacrtovanih varnostnih posodobitev na podlagi naukov po nesreci v Fukušimi leta 2011 in zaradi podaljšanja obratovalne dobe NEK. Zaradi zahtevnosti in cene projektov jih ne bi bilo možno v celoti izpeljati do predvidenega leta 2018, pac pa naj bi rok za izvedbo podaljšali za dva remontna cikla, tj. do leta 2021. Del projektov je že v izvajanju. ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem, ki naj bi predvidoma zacelo poskusno obratovati leta 2020. V prihodnosti pa bi bilo smiselno nekoliko spremeniti zakonsko ureditev na tem podrocju, saj ARAO sedaj vsako leto pride v stisko zaradi zapoznelega potrjevanja programov in podpisovanja ustreznih pogodb. Odlagališce rudarske jalovine Jazbec na obmocju nekdanjega rudnika Žirovski vrh je v dolgorocno upravljanje prevzela ARAO. Za odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt pa je Ministrstvo za okolje in prostor narocilo izdelavo dveh študij, ki bosta lahko podlaga za dokoncanje sanacije tega odlagališca in posledicno predajo ARAO v dolgorocno upravljanje. Leta 2015 ni bilo vecjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako pa je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ionizirajocega sevanja na terenu. Državni zbor je sprejel spremembo Zakona o varstvu pred ionizirajocim sevanjem in jedrski varnosti, ki je bila v pripravi že dve leti, pa je zaradi zamenjave Vlade leta 2014 ni bilo možno sprejeti. Novela zakona poenostavlja nekatere upravne postopke in uvaja nekaj dopolnitev zaradi najnovejših dognanj. Leta 2015 je bila pripravljena tudi resolucija s strategijo in programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025. Opravljena je bila javna obravnava in medresorsko usklajevanje, sprejem v Državnem zboru pa je predviden v letu 2016. KAZALO POVZETEK ........................................................................................................................................................ IV KAZALO ............................................................................................................................................................... V KAZALO PREGLEDNIC .................................................................................................................................. XI KAZALO SLIK ................................................................................................................................................ XIII 1 UVOD ........................................................................................................................................................... 17 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI ................................................................................... 18 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ............................................................... 18 2.1.1 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ......................................................................................... 18 2.1.1.1 Obratovalna varnost ................................................................................................................................... 18 2.1.1.2 Spremembe objekta ................................................................................................................................... 59 2.1.1.3 Zunanji vplivi na varnost obratovanja ....................................................................................................... 60 2.1.1.4 Gradnje na obmocju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ....................................................... 61 2.1.1.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje.................................................................................................................. 62 2.1.1.6 Strokovno usposabljanje osebja NEK ........................................................................................................ 69 2.1.1.7 Inšpekcijski pregledi .................................................................................................................................. 75 2.1.1.8 Remont 2015 ............................................................................................................................................. 84 2.1.2 RAZISKOVALNI REAKTOR TRIGA MARK II V BRINJU ............................................................ 85 2.1.2.1 Obratovanje ............................................................................................................................................... 85 2.1.2.2 Jedrsko gorivo ........................................................................................................................................... 86 2.1.2.3 Usposabljanje osebja ................................................................................................................................. 86 2.1.2.4 Spremembe, pregledi sistemov, struktur in komponent jedrskega objekta, požarna in fizicna varnost ..... 86 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled ......................................................................................................................... 87 2.1.2.6 Pregled varnostnega porocila ..................................................................................................................... 87 2.1.2.7 Izpusti radioaktivnosti v okolje.................................................................................................................. 87 2.1.2.8 Inšpekcijski pregledi .................................................................................................................................. 88 2.1.3 CENTRALNO SKLADIŠCE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V BRINJU .................................... 88 2.1.3.1 Obratovanje ............................................................................................................................................... 88 2.1.3.2 Prejete letne efektivne doze delavcev ARAO in ostalih ............................................................................ 90 2.1.3.3 Izpusti radioaktivnosti v okolje.................................................................................................................. 92 2.1.3.4 Pripravljenost na izredne dogodke CSRAO............................................................................................... 93 2.1.3.5 Inšpekcijski pregledi .................................................................................................................................. 94 2.1.4 RUDNIK ŽIROVSKI VRH ............................................................................................................. 94 2.1.4.1 OPN Gorenja vas ....................................................................................................................................... 94 2.1.4.2 Izvajanje aktivnosti trajnega prenehanja izkorišcanja uranove rude .......................................................... 94 2.1.4.3 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji ......................................................................................................... 104 2.1.4.4 Izpusti radioaktivnosti v okolje................................................................................................................ 104 2.1.4.5 Inšpekcijski pregledi ................................................................................................................................ 110 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJ .................................... 111 2.2.1 UPORABA VIROV IONIZIRAJOCIH SEVANJ V INDUSTRIJI, RAZISKOVALNIH DEJAVNOSTIH IN IZOBRAŽEVANJU ...................................................................................................... 111 2.2.1.1 Zbirke podatkov o virih sevanja, sevalnih dejavnostih in objektih .......................................................... 113 2.2.2 PREVOZ RADIOAKTIVNIH IN JEDRSKIH SNOVI................................................................... 117 2.2.3 UVOZ/VNOS, TRANZIT IN IZVOZ/IZNOS RADIOAKTIVNIH IN JEDRSKIH SNOVI ............. 119 2.2.4 UKREPI VAROVANJA VIROV SEVANJA .................................................................................. 121 2.2.5 INŠPEKCIJSKI PREGLEDI NA PODROCJU SEVALNIH DEJAVNOSTI................................. 121 2.2.5.1 Redni inšpekcijski pregledi izvajalcev sevalnih dejavnosti ..................................................................... 122 2.2.5.2 Intervencije inšpekcije na terenu ............................................................................................................. 129 2.2.6 Povzetek stanja na podrocju uporabe virov sevanja, ki so v pristojnosti URSJV ....................... 132 2.2.7 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterini ............................................................................ 134 2.2.7.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini ............................................................................................ 134 2.2.7.2 Odprti in zaprti vir sevanj v zdravstvu in veterinarstvu ........................................................................... 136 2.2.7.3 Uvoz radiofarmacevtikov in drugih virov sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu .......... 138 2.2.8 Viri naravnega sevanja ............................................................................................................... 138 2.2.9 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti ........................................................ 139 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU .......................................................................................................... 140 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ................................................. 140 3.1.1 Nacionalni sistem za zgodnje obvešcanje .................................................................................... 140 3.1.2 Avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka ................................................................................ 144 3.1.3 Merjenje depozicije ..................................................................................................................... 144 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ......................................................................... 145 3.2.1 Obseg nadzora ............................................................................................................................ 145 3.2.2 Izvajalci ....................................................................................................................................... 147 3.2.3 Rezultati meritev .......................................................................................................................... 149 3.2.4 Ocena doze sevanja zaradi kontaminacije okolja ....................................................................... 159 3.2.5 Zakljucki ...................................................................................................................................... 160 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ................................... 160 3.3.1 Rezultati nadzora radioaktivnosti v okolju .................................................................................. 161 3.3.1.1 Vplivi NEK.............................................................................................................................................. 161 3.3.1.2 Ostala radioaktivnost v okolici NEK ....................................................................................................... 165 3.3.1.3 Zakljucki .................................................................................................................................................. 166 3.3.2 Nadzor radioaktivnosti v okolici rudnika Žirovski vrh ................................................................ 168 3.3.2.1 Obseg nadzora ......................................................................................................................................... 168 3.3.2.2 Rezultati meritev ..................................................................................................................................... 170 3.3.2.3 Izpostavljenost prebivalstva ..................................................................................................................... 176 3.3.2.4 Zakljucki .................................................................................................................................................. 177 3.3.3 Nadzor radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra v Brinju ...................... 179 3.3.3.1 Obseg nadzora ......................................................................................................................................... 179 3.3.3.2 Rezultati meritev ..................................................................................................................................... 179 3.3.3.3 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa ......................................................................................... 180 3.3.3.4 Zakljucki .................................................................................................................................................. 180 3.3.4 Nadzor radioaktivnosti v okolici centralnega skladišca RAO v Brinju ....................................... 180 3.3.4.1 Obseg nadzora ......................................................................................................................................... 181 3.3.4.2 Rezultati meritev ..................................................................................................................................... 181 3.3.4.3 Izpostavljenost prebivalstva ..................................................................................................................... 182 3.3.4.4 Zakljucki .................................................................................................................................................. 182 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI .......................................................... 183 3.4.1 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi uporabe virov sevanja............................................. 183 3.5 BAZA PODATKOV O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU IN O IZPUSTIH IZ JEDRSKIH OBJEKTOV (ROKO) .................................................................................................................. 184 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU ............................. 187 4.1 USMERJENI ZDRAVSTVENI PREGLEDI ...................................................................................... 187 4.2 DOZE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV .......................................................................................... 187 4.3 USPOSABLJANJE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV ..................................................................... 190 4.4 DIAGNOSTICNE REFERENCNE RAVNI PRI DIAGNOSTICNIH RADIOLOŠKIH POSEGIH ... 190 4.5 IZPOSTAVLJENOST PACIENTOV PRI RADIOLOŠKIH POSEGIH ............................................. 191 4.6 POROCILO O DELU ZVD ZAVODA ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. ..................................... 192 4.6.1 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju ...................................................................................... 192 4.6.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih ............................................................................... 192 4.6.3 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji ................................................. 193 4.7 POROCILO INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« ................................................................................... 193 4.7.1 Meritve sevanja na delovnih mestih in pregled virov sevanja ..................................................... 193 4.7.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih ............................................................................... 193 4.7.3 Preverjanje pravilnosti delovanja merilnikov sevanja ................................................................ 193 4.7.4 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji ................................................. 193 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM ..... 195 5.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RAO IN IJG ...................................................... 195 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO JEDRSKO GORIVO V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO .......... 204 5.2.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki .................................................................. 204 5.2.1.1 Uskladišceni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki leta 2014 ................................................................ 204 5.2.1.2 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki........................................................................... 207 5.2.1.3 Radioaktivni odpadki v zgradbi za dekontaminacijo ............................................................................... 208 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim gorivom .................................................................................................. 210 5.2.2.1 Suho skladišcenje IJG .............................................................................................................................. 211 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« ................................................................... 212 5.4 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU ................................................................................ 212 5.5 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z RAO ...................................................................... 212 5.5.1 Javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev ....................................... 212 5.5.1.1 Radioaktivni odpadki v CSRAO.............................................................................................................. 213 5.5.2 Odlaganje radioaktivnih odpadkov ............................................................................................. 224 5.5.2.1 Odlagališce NSRAO ................................................................................................................................ 224 5.5.2.2 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ..................................................................... 226 5.6 SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO PROGRAM RAZGRADNJE NEK IN ODLAGANJE RAO IN IJG ..................................................................................................................................................... 227 5.6.1 Sklad za razgradnjo NEK ............................................................................................................ 227 5.6.2 Sklad NEK ................................................................................................................................... 227 5.7 SKUPNA KONVENCIJA O VARNOSTI RAVNANJA Z IZRABLJENIM GORIVOM IN VARNOSTI RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI .............................................................................................................................. 230 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE ................................................................................. 232 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST ...................................................................................................... 232 6.1.1 Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom M/KSID ........................................................... 233 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE ............................................................................................... 234 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ...................................................................................................... 234 6.4 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................. 234 7 NADZOR NAD JEDRSKO IN SEVALNO VARNOSTJO ................................................................... 235 7.1 IZOBRAŽEVANJE, RAZISKAVE, RAZVOJ ................................................................................... 235 7.1.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti ........................................................ 235 7.2 ZAKONODAJA NA PODOCJU JEDRSKE IN SEVALNE VARNOSTI .......................................... 237 7.2.1 Doseganje ciljev iz Resolucije ..................................................................................................... 241 7.3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST .................................................... 242 7.3.1 Organigram URSJV .................................................................................................................... 243 7.3.2 Financna sredstva ....................................................................................................................... 245 7.3.3 Izobraževanje .............................................................................................................................. 246 7.3.4 Delo strokovnih komisij ............................................................................................................... 247 7.3.4.1 Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje ................. 247 7.3.5 Uporaba tujih obratovalnihj izkušenj .......................................................................................... 248 7.3.6 Sistem vodenja v URSJV ............................................................................................................. 248 7.3.6.1 Uvod ........................................................................................................................................................ 248 7.3.6.2 Dokumentacija sistema vodenja URSJV ................................................................................................. 249 7.3.6.3 Merjenja, analize in izboljšave sistema vodenja URSJV ......................................................................... 250 7.3.6.4 Usposabljanja za sistem vodenja ............................................................................................................. 252 7.3.7 Obvešcanje javnosti..................................................................................................................... 252 7.4 UPRAVA RS ZA VARSTVO PRED SEVANJI ................................................................................. 253 7.4.1 Povzetek ...................................................................................................................................... 257 7.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO - JEDRSKI POOL GIZ ........................................... 257 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA INVAROVANJE JEDRSKIH SNOVI . 259 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA ....................................................................... 259 8.2 VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI V REPUBLIKI SLOVENIJI ...................................................... 260 8.3 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV ................................................... 260 8.4 NADZOR NAD IZVOZOM BLAGA Z DVOJNO RABO ................................................................. 261 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI IN OBJEKTOV TER VISOKOAKTIVNIH VIROV SEVANJA ....................................................................................................................................................... 263 8.6 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI ...................................................................................................................... 264 8.6.1 Aktivnosti v Republiki Sloveniji ................................................................................................... 264 8.6.2 Aktivnosti v svetu ......................................................................................................................... 266 8.6.2.1 Regionalno sodelovanje in sodelovanje z bližnjimi državami ................................................................. 266 8.6.2.2 Porocanje držav clanic na MAAE (»Incident and Trafficking Database – ITDB«) in problematika nedovoljenega prometa ............................................................................................................................................. 267 8.6.2.3 MAAE: portal NUSEC in odbor NSGC .................................................................................................. 268 8.6.2.4 Nacrt MAAE o jedrskem varovanju (»IAEA Nuclear Security Plan 2014 - 2017«)................................ 269 8.6.2.5 EU in neširjenje orožja za množicno unicevanje ter CBRN .................................................................... 269 8.6.2.6 Globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT) ................................................................. 271 8.6.2.7 Vrh o jedrskem varovanju 2016 (»Nuclear Security Summit«) ............................................................... 271 9 MEDNARODNO SODELOVANJE ........................................................................................................ 272 9.1 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE ........................................................................................... 272 9.2 SODELOVANJE Z EU ....................................................................................................................... 273 9.2.1 Delovna skupina Sveta za jedrska vprašanja (ATO) ................................................................... 273 9.2.2 Visoka skupina predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) ..................................................... 274 9.2.3 Posvetovalni odbori v okviru Pogodbe Euratom ......................................................................... 275 9.2.4 Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) ................................... 276 9.2.5 Sodelovanje v komitološkem odboru Euratom - Cepitev ............................................................. 277 9.3 SODELOVANJE Z MAAE ................................................................................................................. 277 9.3.1 Uvod ............................................................................................................................................ 277 9.3.2 Generalna konferenca ................................................................................................................. 278 9.3.2.1 Generalna konferenca .............................................................................................................................. 278 9.3.2.2 Svet guvernerjev MAAE ......................................................................................................................... 280 9.3.3 Programi MAAE .......................................................................................................................... 282 9.3.4 Tehnicna pomoc in sodelovanje .................................................................................................. 284 9.3.4.1 Srecanja v okviru MAAE ........................................................................................................................ 284 9.3.4.2 Štipendiranja in znanstveni obiski ........................................................................................................... 285 9.3.4.3 Raziskovalne pogodbe ............................................................................................................................. 287 9.3.4.4 Projekti tehnicne pomoci ......................................................................................................................... 288 9.4 SODELOVANJE Z AGENCIJO ZA JEDRSKO ENERGIJO ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ ....................................................................................................................... 289 9.4.1 Odbor za ravnanje z radioaktivni odpadki (RWMC) ................................................................... 289 9.4.2 Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) ................................................................. 290 9.4.3 Odbor za varnost jedrskih naprav (CSNI)................................................................................... 290 9.4.4 Odbor za jedrske upravne dejavnosti (CNRA) ............................................................................ 291 9.4.5 Odbor za jedrsko pravo (NLC) .................................................................................................... 292 9.4.6 Odbor za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla (NDC) 292 9.4.7 Odbor za jedrsko znanost (NSC) ................................................................................................. 292 9.5 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI ..................................................................................... 292 9.5.1 WENRA ....................................................................................................................................... 292 9.5.2 ENSRA - European Nuclear Security Regulators' Association ................................................... 294 9.5.3 Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) ........................................................................ 294 9.5.4 NRC ............................................................................................................................................. 295 9.6 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB ........................................................ 296 9.6.1 Dvostranski sporazumi ................................................................................................................ 296 9.6.2 Meddržavna pogodba o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško .............................................. 297 9.7 MEDNARODNI PROJEKTI URSJV JE V LETU 2015 ZACELA SODELOVATI NA TREH VECLETNIH PROJEKTIH POMOCI TRETJIM DRŽAVAM. ............................................................................................................................ 298 9.8 OBISKI IZ TUJINE NA URSJV ......................................................................................................... 300 9.9 MEDNARODNO SODELOVANJE URSVS ..................................................................................... 300 10 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST .................................... 303 10.1 APOSS D. O. O. .................................................................................................................................. 303 10.1.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 303 10.1.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 303 10.1.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 304 10.1.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 304 10.2 EKONERG – INŠTITUT ZA ENERGETIKO IN VARSTVO OKOLJA ............................................................ 305 10.2.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 305 10.2.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 306 10.2.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 307 10.2.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 307 10.3 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR ..................................................................................................... 311 10.3.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 311 10.3.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 312 10.3.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 312 10.3.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 313 10.4 ENCONET CONSULTING GES. M. B. H. ............................................................................................... 313 10.4.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 313 10.4.2 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 314 10.4.3 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 314 10.5 ENCONET D. O. O. .............................................................................................................................. 315 10.5.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 315 10.5.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 315 10.5.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 316 10.5.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 317 10.6 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI ................................................................. 318 10.6.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 318 10.6.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 318 10.6.3 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 318 10.7 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RACUNALNIŠTVO UNIVERZE V ZAGREBU................................... 319 10.7.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 319 10.7.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 319 10.7.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 320 10.7.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 320 10.8 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI ......................................................................... 327 10.8.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 327 10.8.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 327 10.8.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 327 10.8.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 328 10.9 IBE, D. D., SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING ..................................................................... 328 10.9.1 Pooblastilo .................................................................................................................................. 328 10.9.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ..................................................................... 328 10.9.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ............................................................................................. 329 10.9.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ............................................................................... 333 10.10 INKO SVETOVANJE, D. O. O. ............................................................................................................ 333 10.10.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 333 10.10.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 333 10.10.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 334 10.10.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 334 10.11 INSTITUT »JOŽEF STEFAN«............................................................................................................... 336 10.11.1 Splošno .................................................................................................................................... 336 10.11.2 Mobilna enota ekološkega laboratorija (ELME) .................................................................... 338 10.11.3 Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT) ................................................................ 339 10.11.4 Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) ...................................................................... 342 10.11.5 Odsek za reaktorsko fiziko (F-8) ............................................................................................. 345 10.11.6 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) .......................................................................................... 346 10.11.7 Služba za varstvo pred sevanji (SVPIS) ................................................................................... 354 10.11.8 Odsek za znanosti o okolju (O-2) ............................................................................................ 359 10.12 INSTITUT ZA ELEKTROPRIVREDU I ENERGETIKU D.D. ........................................................................ 363 10.12.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 363 10.12.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 363 10.12.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 364 10.12.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 366 10.13 INSTITUT ZA VARILSTVO D. O. O. ...................................................................................................... 366 10.13.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 366 10.13.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 366 10.13.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 366 10.13.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 366 10.14 INŠTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE ...................................................................... 367 10.14.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 367 10.14.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 367 10.14.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 367 10.14.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 368 10.15 INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE ............................................................................................. 370 10.15.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 370 10.15.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 370 10.15.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 371 10.15.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 371 10.16 NUCCON, GMBH ........................................................................................................................... 372 10.16.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 372 10.16.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 372 10.16.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 372 10.16.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 372 10.17 Q TECHNA D. O. O.......................................................................................................................... 372 10.17.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 372 10.17.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 372 10.17.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 373 10.17.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 373 10.18 SIPRO INŽENIRING D. O. O. ......................................................................................................... 373 10.18.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 373 10.18.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 373 10.18.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 374 10.18.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 374 10.19 ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE ............................................................................................ 374 10.19.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 374 10.19.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 374 10.19.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 374 10.19.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 374 10.20 ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. ............................................................................................. 375 10.20.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 375 10.20.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji ................................................................. 375 10.20.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 376 10.20.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 377 10.21 DR. NADJA ŽELEZNIK ...................................................................................................................... 378 10.21.1 Pooblastilo .............................................................................................................................. 378 10.21.2 Pomembne spremembe pri izvedenki ....................................................................................... 378 10.21.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ......................................................................................... 378 10.21.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ........................................................................... 378 11 POOBLAŠCENI IZVAJALCI STROKOVNIH NALOG, KI JIH JE POOBLASTILA URSVS . 382 11.1 IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI ........................................................................................ 382 11.2 POOBLAŠCENI IZVAJALCI DOZIMETRIJE.................................................................................. 383 11.3 POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE ..................................................................... 383 11.4 POOBLAŠCENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA .................................................... 383 12 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU ................................................................................ 384 13 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU .............................................................................. 386 13.1 OPIS INES LESTVICE ............................................................................................................................ 386 13.2 INES DOGODKI V LETU 2015 ............................................................................................................... 387 13.3 INES DOGODKI V SLOVENIJI ................................................................................................................ 388 13.4 DRUGI MEDNARODNO ODMEVNI DOGODKI V LETU 2015 ...................................................................... 388 14 VIRI ........................................................................................................................................................ 389 15 SEZNAM KRATIC ............................................................................................................................... 393 KAZALO PREGLEDNIC PREGLEDNICA 1: NAJPOMEMBNEJŠI OBRATOVALNI KAZALNIKI LETA 2015 ........................................................... 19 PREGLEDNICA 2: CASOVNA ANALIZA OBRATOVANJA NEK LETA 2015 .................................................................. 19 PREGLEDNICA 3: PODATKI O REMONTIH V NEK OD LETA 2008 DALJE ................................................................... 26 PREGLEDNICA 4: OBRATOVANJE V MEJNIH RAZMERAH OBRATOVANJA V OBDOBJU 2009-2015 ZA VSE SISTEME ELEKTRARNE ............................................................................................................................. 32 PREGLEDNICA 5: ZAUSTAVITVE NEK LETA 2015 .................................................................................................. 48 PREGLEDNICA 6: POVPRECNE SPECIFICNE AKTIVNOSTI PRIMARNEGA HLADILA LETA 2015 ZA 27. IN 28. GORIVNI CIKEL OB STABILNIH POGOJIH OBRATOVANJA (MOC REAKTORJA VECJA OD 95 %) ..................... 53 PREGLEDNICA 7: VREDNOSTI FAKTORJA ZANESLJIVOSTI GORIVA (FRI) ZA ZADNJIH PET GORIVNIH CIKLOV ......... 54 PREGLEDNICA 8: AKTIVNOSTI PLINSKIH IZPUSTOV LETA 2015 IN LETNE OMEJITVE ............................................... 65 PREGLEDNICA 9: OCENA POVPRECNIH IZPUSTOV RADONA IZ SKLADIŠCA V PRETEKLIH LETIH ............................... 93 PREGLEDNICA 10: SKUPNA LETNA KOLICINA U3O8 IN AKTIVNOST 226RA V TEKOCIH EMISIJAH PO POSAMEZNIH OBJEKTIH RŽV ........................................................................................................................ 106 PREGLEDNICA 11: EMISIJSKI VIRI IN VELIKOSTI EMISIJ RADONA NA RŽV LETA 2015. ......................................... 110 PREGLEDNICA 12: ŠTEVILO VSEH REDNIH INŠPEKCIJ OZIROMA INŠPEKTORSKIH ZADEV, KI SO BILE NAMENJENE UGOTAVLJANJU RAVNANJA Z JAVLJALNIKI POŽARA Z VIRI SEVANJ OD LETA 2010 DALJE (INTERVENCIJE, PRI KATERIH SO INŠPEKTORJI OBRAVNAVALI TUDI JAP, NISO ZAJETE). .......... 128 PREGLEDNICA 13: ŠTEVILO RENTGENSKIH NAPRAV V ZDRAVSTVU IN VETERINARSTVU GLEDE NJIHOVE NAMEMBNOSTI ......................................................................................................................... 134 PREGLEDNICA 14: ŠTEVILO RENTGENSKIH NAPRAV V HUMANI MEDICINI GLEDE LASTNIŠTVA V LETU 2015 ........ 135 PREGLEDNICA 15: ŠTEVILO RENTGENSKIH NAPRAV V VETERINARSKI MEDICINI GLEDE LASTNIŠTVA V LETU 2015 ............................................................................................................................................. 135 PREGLEDNICA 16: UVOZ IZOTOPOV V ZDRAVSTVU V LETU 2015 PO AKTIVNOSTI: ............................................... 137 PREGLEDNICA 17: POVRŠINSKE KONCENTRACIJE AKTIVNOSTI 90SR IN 137CS V PLASTI TAL GLOBINE 0–5 CM ZA OBDOBJE 1982–2015 ............................................................................................................... 153 PREGLEDNICA 18: LETNA DOZA ZUNANJEGA SEVANJA GAMA H*(10) V MSV NA PROSTEM V SLOVENIJI LETA 2015 ................................................................................................................................................ 154 PREGLEDNICA 19: SREDNJE LETNE KONCENTRACIJE AKTIVNOSTI 90SR IN 137CS V SVEŽEM MLEKU V OBDOBJU 1984–2015 ........................................................................................................................................ 157 PREGLEDNICA 20: OBSEVNA OBREMENITEV ODRASLEGA PREBIVALSTVA ZARADI RADIOAKTIVNE KONTAMINACIJE OKOLJA Z RADIONUKLIDOMA 137CS IN 90SR V SLOVENIJI LETA 2015 ........................................ 160 PREGLEDNICA 21: IZPOSTAVITVE ODRASLEGA PREBIVALSTVA ZARADI ATMOSFERSKIH IZPUSTOV IZ NEK LETA 2015 ........................................................................................................................................ 163 PREGLEDNICA 22: EFEKTIVNE DOZE NARAVNEGA SEVANJA V OKOLICI NEK ...................................................... 166 PREGLEDNICA 23: POVZETEK LETNIH IZPOSTAVITEV PREBIVALSTVA V OKOLICI NEK LETA 2015 ....................... 166 PREGLEDNICA 24: POVPRECNE LETNE KONCENTRACIJE 222RN V OKOLICI RŽV V LETIH 2003–2015 V BQ/M3 ...... 171 PREGLEDNICA 25: POVPRECNE LETNE KONCENTRACIJE URANA IN 226RA V BREBOVŠCICI IN TODRAŠCICI ........... 173 PREGLEDNICA 26: EFEKTIVNE DOZE ZA POSAMEZNIKA REFERENCNE SKUPINE IZ PREBIVALSTVA ZARADI VIROV SEVANJA NA RŽV LETA 2015 .................................................................................................. 177 PREGLEDNICA 27: ŠTEVILO OPRAVLJENIH ZDRAVNIŠKIH PREGLEDOV V LETU 2015 ............................................ 187 PREGLEDNICA 28: ŠTEVILO IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV ZA POSAMEZNI DOZNI INTERVAL. ................................ 188 PREGLEDNICA 29: KOLEKTIVNA DOZA V CLOVEK MSV PO DOZNIH INTERVALIH IN POVPRECNA DOZA ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI. ........................................................................................................ 188 PREGLEDNICA 30: PODROCJA POOBLASTITVE LABORATORIJA ZA DOZIMETRIJO NA ZVD D. O. O. ....................... 192 PREGLEDNICA 31: IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RAO IN IJG ......................................... 197 PREGLEDNICA 32: VRSTA NIZKO- IN SREDNJERADIOAKTIVNIH ODPADKOV, USKLADIŠCENIH LETA 2015 ............. 204 PREGLEDNICA 33: STANJE V SKLADIŠCU NEK 31. 12. 2015 ................................................................................ 206 PREGLEDNICA 34: STANJE V PROSTORU ZA DEKONTAMINACIJO NA DAN 31. 12. 2015 ......................................... 209 PREGLEDNICA 35: INVENTAR RAO V PROSTORU ZA SHRANJEVANJE STARIH UPARJALNIKOV NA DAN 31. 12. 2015 ............................................................................................................................................. 209 PREGLEDNICA 36: STANJE V PROSTORU ZA SHRANJEVANJE STARIH UPARJALNIKOV NA DAN 31. 12. 2015........... 209 PREGLEDNICA 37: PODATKI O ŠTEVILU IZRABLJENIH GORIVNIH ELEMENTOV V ZADNJEM DESETLETJU ............... 210 PREGLEDNICA 38: PREGLED RADIOAKTIVNIH ODPADKOV, PREVZETIH PRI MALIH POVZROCITELJIH V LETU 2015 214 PREGLEDNICA 39: PREVZETI PAKETI RADIOAKTIVNIH ODPADKOV OD MALIH POVZROCITEV V LETU 2015 ........... 214 PREGLEDNICA 40: ŠTEVILO PAKETOV POSAMEZNIH VRST RAO V CSRAO KONEC LETA 2015. ........................... 222 PREGLEDNICA 41: STOPNJA STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZAPOSLENIH NA URSJV ......................................... 244 PREGLEDNICA 42: PRORACUNSKA SREDSTVA PO POSTAVKAH MED LETI 2010 IN 2015 ........................................ 246 PREGLEDNICA 43: REALIZACIJA IZVEDBENIH CILJEV URSJV .............................................................................. 251 PREGLEDNICA 44: PRIMERJAVA REALIZACIJE CILJEV S PRETEKLIMI LETI ............................................................. 251 PREGLEDNICA 45: PODATKI O INŠPEKCIJAH MAAE IN/ALI EURATOM V REPUBLIKI SLOVENIJI LETA 2015 ......... 260 PREGLEDNICA 46: PRIKAZ VZROKA IN ŠTEVILA KLICEV V LETIH OD 2002 DO 2015 ............................................. 266 PREGLEDNICA 47: POROCILA O PREISKAVAH OLJ IZ ENERGETSKIH TRANSFORMATORJEV V NEK V OBDOBJU OLM 2015 ........................................................................................................................................ 313 PREGLEDNICA 48: TECAJI V ICJT V LETU 2015 .................................................................................................... 340 PREGLEDNICA 49: STROKOVNA MNENJA IN RADIOLOŠKI PREGLEDI, KI JIH JE IJS OPRAVIL V LETU 2015 ............. 355 PREGLEDNICA 50: OCENE VPLIVA JEDRSKIH OBJEKTOV NA OKOLJE, KI JIH JE V LETU 2015 OPRAVIL IJS ............. 357 PREGLEDNICA 51: PREJETE LETNE DOZE NA RIC ................................................................................................. 357 PREGLEDNICA 52: IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI - FIZICNE OSEBE .............................................................. 382 PREGLEDNICA 53: IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI – PRAVNE OSEBE............................................................. 383 PREGLEDNICA 54: POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE ........................................................................ 383 PREGLEDNICA 55: ŠTEVILO JEDRSKIH ELEKTRARN V LETU 2015 IN NJIHOVA MOC ............................................... 384 KAZALO SLIK SLIKA 1: CASOVNI DIAGRAM MOCI NEK 2015 ....................................................................................................... 20 SLIKA 2: HITRE ZAUSTAVITVE REAKTORJA – ROCNE IN SAMODEJNE ...................................................................... 20 SLIKA 3: NORMALNE ZAUSTAVITVE REAKTORJA – NACRTOVANE IN PRISILNE ....................................................... 21 SLIKA 4: ŠTEVILO NENACRTOVANIH SPROŽITEV SI SISTEMA ................................................................................. 22 SLIKA 5: FAKTOR PRISILNE ZAUSTAVITVE ............................................................................................................. 22 SLIKA 6: ŠTEVILO POROCIL O NENORMALNIH DOGODKIH ...................................................................................... 23 SLIKA 7: FAKTOR IZKORIŠCENOSTI ........................................................................................................................ 23 SLIKA 8: RAZPOLOŽLJIVOST .................................................................................................................................. 24 SLIKA 9: FAKTOR ZMOŽNOSTI ELEKTRARNE .......................................................................................................... 24 SLIKA 10: PROIZVEDENA ENERGIJA ....................................................................................................................... 25 SLIKA 11: PROIZVODNJA ELEKTRICNE ENERGIJE V SLOVENIJI ............................................................................... 25 SLIKA 12: TRAJANJE REMONTA V NEK .................................................................................................................. 26 SLIKA 13: NENACRTOVANA IZGUBA MOCI ............................................................................................................. 27 SLIKA 14: HITRE SAMODEJNE ZAUSTAVITVE NA 7000 UR KRITICNOSTI ................................................................. 27 SLIKA 15: SKUPINSKA IZPOSTAVLJENOST SEVANJU ............................................................................................... 28 SLIKA 16: STOPNJA VARSTVA PRI DELU ................................................................................................................. 28 SLIKA 17: NEOPERABILNOST SISTEMA ZA VARNOSTNO VBRIZGAVANJE ................................................................. 29 SLIKA 18: FAKTOR NEOPERABILNOSTI ZASILNEGA VIRA ELEKTRICNE ENERGIJE .................................................... 29 SLIKA 19: FAKTOR NEOPERABILNOSTI SISTEMA POMOŽNE NAPAJALNE VODE ........................................................ 30 SLIKA 20: KEMIJSKI KAZALNIK .............................................................................................................................. 30 SLIKA 21: PREGLED ŠTEVILA POŽARNIH ALARMOV IN DEJANSKIH POŽAROV V OBDOBJU 1983-2015 ..................... 31 SLIKA 22: ŠTEVILO IN VZROKI OBRATOVANJ V MEJNIH RAZMERAH ZA KLJUCNE VARNOSTNE SISTEME ................. 32 SLIKA 23: AKTIVNOST PRIMARNEGA HLADILA – 27 IN DEL 28. GORIVNEGA CIKLA ................................................ 33 SLIKA 24: PUŠCANJE REAKTORSKEGA HLADILA..................................................................................................... 34 SLIKA 25: TVEGANJE ZARADI NACRTOVANE NERAZPOLOŽLJIVOSTI OPREME ......................................................... 34 SLIKA 26: TVEGANJE ZARADI NENACRTOVANE NERAZPOLOŽLJIVOSTI OPREME ..................................................... 35 SLIKA 27: TEKOCINSKI IZPUSTI –TRITIJ 2014 ......................................................................................................... 35 SLIKA 28: DELEŽ VSEH PLINSKIH IZPUSTOV ........................................................................................................... 36 SLIKA 29: ŠTEVILO KOREKTIVNIH DELOVNIH NALOGOV ........................................................................................ 36 SLIKA 30: PONAVLJAJOCA SE ODSTOPANJA IN OKVARE ......................................................................................... 37 SLIKA 31: OKVARE VARNOSTNIH SISTEMOV .......................................................................................................... 37 SLIKA 32: ODZIV OSEBJA NA POZIV V PRIMERU IZREDNEGA DOGODKA .................................................................. 38 SLIKA 33: NENACRTOVANA IZPOSTAVLJENOST KONTAMINACIJI............................................................................ 38 SLIKA 34: KONTAMINIRANE POVRŠINE .................................................................................................................. 39 SLIKA 35: USPOSABLJANJE OSEBJA ........................................................................................................................ 39 SLIKA 36: OBRATOVANJE V MEJNIH POGOJIH OBRATOVANJA ................................................................................ 40 SLIKA 37: POSODOBITEV DOKUMENTACIJE ............................................................................................................ 40 SLIKA 38: UCINKOVITOST NADZORA VARNOSTNIH SISTEMOV ............................................................................... 41 SLIKA 39: DOGODKI............................................................................................................................................... 41 SLIKA 40: OSEBJE Z DOVOLJENJEM ZA OBRATOVANJE ........................................................................................... 42 SLIKA 41: KOLEKTIVNA DOZA ............................................................................................................................... 42 SLIKA 42: IZPOSTAVLJENOST OSEBJA SEVANJU ...................................................................................................... 43 SLIKA 43: VARNOST PRI DELU ............................................................................................................................... 43 SLIKA 44: ŠTEVILO POTRJENIH ZAHTEV ZA OPUSTITEV SLEDENJA TEHNICNIM SPECIFIKACIJAM NEK.................... 44 SLIKA 45: KRŠITEV NEK TEHNICNIH SPECIFIKACIJ ................................................................................................ 44 SLIKA 46: KRŠITVE ZAKONODAJE IN ODLOCB ........................................................................................................ 45 SLIKA 47: OBRATOVALNA ODSTOPANJA ZARADI POSTOPKOV ................................................................................ 45 SLIKA 48: OBRATOVALNA ODSTOPANJA ZARADI CLOVEŠKE NAPAKE .................................................................... 46 SLIKA 49: POŽARNA VARNOST ............................................................................................................................... 46 SLIKA 50: OBRAVNAVA TUJIH IZKUŠENJ ................................................................................................................ 47 SLIKA 51: ZACASNE SPREMEMBE ........................................................................................................................... 47 SLIKA 52: FAKTOR ZANESLJIVOSTI GORIVA (FRI) ZA ZADNJIH PET GORIVNIH CIKLOV........................................... 55 SLIKA 53: REZULTATI PREGLEDOV TESNOSTI SRAJCK GORIVNIH ELEMENTOV PO METODI IMS MED REMONTI OD LETA 2000 (17. GORIVNI CIKEL) DALJE ................................................................................................. 56 SLIKA 54: AKTIVNOST IZPUŠCENEGA 3H V TEKOCINSKIH IZPUSTIH ........................................................................ 63 SLIKA 55: AKTIVNOST CEPITVENIH IN AKTIVACIJSKIH PRODUKTOV V TEKOCINSKIH IZPUSTIH (BREZ 3H) .............. 63 SLIKA 56: AKTIVNOST IZPUŠCENEGA 60CO V TEKOCINSKIH IZPUSTIH .................................................................... 64 SLIKA 57: AKTIVNOST IZPUŠCENEGA 137CS V TEKOCINSKIH IZPUSTIH.................................................................... 64 SLIKA 58: AKTIVNOST IZPUŠCENEGA 131I V TEKOCINSKIH IZPUSTIH ....................................................................... 64 SLIKA 59: AKTIVNOST ŽLAHTNIH PLINOV V PLINSKIH EMISIJAH PO POSAMEZNIH LETIH OBRATOVANJA (EKVIVALENT 133XE) ............................................................................................................................. 66 SLIKA 60: AKTIVNOST 14C V PLINSKIH EMISIJAH PO POSAMEZNIH LETIH OBRATOVANJA ....................................... 66 SLIKA 61: AKTIVNOST 3H V PLINSKIH EMISIJAH PO POSAMEZNIH LETIH OBRATOVANJA ........................................ 67 SLIKA 62: SKUPNA AKTIVNOST ŽLAHTNIH PLINOV V PLINSKIH EMISIJAH V LETU 2015 .......................................... 67 SLIKA 63: SKUPNA AKTIVNOST IZOTOPOV JODA V PLINSKIH EMISIJAH V LETU 2015 .............................................. 68 SLIKA 64: AKTIVNOST 3H V PLINSKIH EMISIJAH V LETU 2015 ................................................................................ 68 SLIKA 65: AKTIVNOST 14C V PLINSKIH EMISIJAH V LETU 2015 ............................................................................... 69 SLIKA 66: PORAZDELITEV USPOSABLJANJ IZ RADIOLOŠKE ZAŠCITE V LETU 2015. ................................................. 71 SLIKA 67: ŠTEVILO OBRATOVALNEGA OSEBJA NEK Z VELJAVNIMI DOVOLJENJI V LETU 2015............................... 73 SLIKA 68: PORAZDELITEV USPOSABLJANJA NEK PRED REMONTOM 2015. ............................................................ 75 SLIKA 69: RADIOLOŠKA MONITORJA RM-11 IN RM12 (FOTO: INŠPEKCIJA URSJV).............................................. 77 SLIKA 70: AVTONOMNI MONITOR SEVANJA (FOTO: INŠPEKCIJA URSJV) .............................................................. 77 SLIKA 71: ROTOR SW CRPALKE B (FOTO: INŠPEKCIJA URSJV) ............................................................................ 79 SLIKA 72: TEMELJ SW CRPALKE B (FOTO: INŠPEKCIJA URSJV) ........................................................................... 79 SLIKA 73: AVTOKATALITICNI REKOMBAJNER (PAR) (FOTO: INŠPEKCIJA URSJV) ................................................ 81 SLIKA 74: ORODJE (LEVO) IN EDM IZDELAVA IZVRTIN ZA MODIFIKACIJO UFC (FOTO: INŠPEKCIJA URSJV) ....... 82 SLIKA 75: OBRATOVALNI PODATKI RAZISKOVALNEGA REAKTORJA TRIGA MARK II V BRINJU ............................ 85 SLIKA 76: OBSEG PLAZU NA OBMOCJU BORŠTA, SMER GIBANJA PLAZU (INFORMATIVNI PRIKAZ), MESTA OPAZOVANIH TOCK GPS NADZORA (TOCKE GRS1, GMX1 IN GMX2) IN GEODETSKE MREŽE (TOCKE 101, 113, 115, 123A, 871) .................................................................................................................... 98 SLIKA 77: PREMIKI NADZORNIH (GEODETSKIH) TOCK GMX1 IN GMX2 V SMERI VEKTORJA PREMIKOV, IZMERJENI Z GPS SISTEMOM, LETNE PADAVINE, OBDOBJE 7. 4. 2010 - 31. 12. 2015 ............................................... 99 SLIKA 78: OPAZOVALNA TOCKA GPS NADZORA STABILNOSTI OBMOCJA ODLAGALIŠCA BORŠT GMX1 NA LOKACIJI VREMENSKE POSTAJE BORŠT – GORENJA VAS – LEVO IN OPAZOVALNA TOCKA GPS NADZORA STABILNOSTI OBMOCJA ODLAGALIŠCA BORŠT GMX2 NA ZGORNJI ETAŽI ODLAGALIŠCA - DESNO ........ 99 SLIKA 79: PREMIKI GEODETSKIH TOCK GMX1 – VREMENSKA POSTAJA BORŠT (MODRA) IN GMX2 – NA ZGORNJI ETAŽI ODLAGALIŠCA BORŠT (RUMENA) V SMERI VEKTORJA PREMIKOV, IZMERJENI Z GPS SISTEMOM V LETU 2015 ........................................................................................................................................... 100 SLIKA 80: SEVERNA SKALOMETNA PETA, MESTO PREHODA PREKO ROBA PLAZU (LEVO), RAZMIK KANALET IN ZACASNA ZATESNITEV PREKRITJA KANALET (DESNO) ......................................................................... 101 SLIKA 81: OPAZOVALNI STEBRI GEODETSKE MREŽE JAZBEC ............................................................................... 102 SLIKA 82: LOKACIJA STEBRA S6 NA PRELOMU SV BREŽINE ODLAGALIŠCA NA ZGORNJO ETAŽO ODLAGALIŠCA (LEVO), LOKACIJA STEBRA S6 OD STEBRA 3 (DESNO) .......................................................................... 103 SLIKA 83: LOKACIJA STEBRA S3 OB JARKU 2 (LEVO), LOKACIJA STEBRA S1 NA PLATOJU NEKDANJE DROBILNICE URANOVE RUDE (DESNO) .................................................................................................................... 103 SLIKA 84: LOKACIJA STEBRA S4 NAD JARKOM 2 IN STEBRA S5 MED VTOCNIM OBJEKTOM A IN VHODNIMI VRATI ZGORNJE DOSTOPNE CESTE NA ODLAGALIŠCE ..................................................................................... 103 SLIKA 85: SKUPNA LETNA AKTIVNOST TEKOCINSKIH IZPUSTOV (226RA) PO POSAMEZNIH OBJEKTIH RŽV ........... 107 SLIKA 86: EMISIJSKI VIRI RADONA ....................................................................................................................... 107 SLIKA 87: POVPRECNE LETNE KONCENTRACIJE RADONA NA MERILNIH POSTAJAH NA VZDOLŽNEM PROFILU OD ODLAGALIŠCA JAZBEC DO GORENJE VASI, IZMERJENE Z DETEKTORJI JEDRSKIH SLEDI V LETIH 2006–2015.................................................................................................................................................... 109 SLIKA 88: POVPRECNE LETNE KONCENTRACIJE RADONA V VZDOLŽNEM PROFILU MERILNA POSTAJA BORŠT BACENSKI MLIN – GORENJA VAS, IZMERJENE Z DETEKTORJI SLEDI LETA 2008-2015 .......................... 110 SLIKA 89: UPORABA RENTGENSKIH NAPRAV GLEDE NA NAMEN IN NACIN UPORABE ............................................ 112 SLIKA 90: UPORABA VIROV SEVANJ GLEDE NA NAMEN IN NACIN UPORABE ......................................................... 112 SLIKA 91: RADIONUKLIDI, KI SE NAJPOGOSTEJE UPORABLJAJO V VIRIH SEVANJA ................................................ 113 SLIKA 92: REGISTER SEVALNIH DEJAVNOSTI ....................................................................................................... 114 SLIKA 93: REGISTER VIROV SEVANJA .................................................................................................................. 115 SLIKA 94: REGISTER SEVALNIH IN JEDRSKIH OBJEKTOV ...................................................................................... 116 SLIKA 95: PODATKI, KI JIH VSEBUJE CERAO ...................................................................................................... 117 SLIKA 96: AKTIVNOSTI INŠPEKCIJE URSJV V LETU 2015 NA PODROCJU SEVALNIH DEJAVNOSTI; OZNAKE POMENIJO ŠTEVILO ZADEV TER DELEŽ POSAMEZNE SKUPINE ZADEV GLEDE NA ŠTEVILO VSEH ZADEV. ............... 122 SLIKA 97: RENTGENSKA NAPRAVA (LEVO) IN DEFEKTOSKOP IZVAJANJE INDUSTRIJSKE RADIOGRAFIJE. VIDNE SO TUDI IZRABLJENE OPOZORILNE OZNAKE (DESNO). (FOTO: INŠPEKCIJA URSJV) .................................. 125 SLIKA 98: DEKONTAMINACIJA LETALA NA LETALIŠCU BRNIK, KI JO JE OPRAVIL INŠTITUT JOŽEF STEFAN, ZA RADIOAKTIVNE ODPADKE Z 226RA PA JE POSKRBELA AGENCIJA ZA RADIOAKTIVNE ODPADKE. (FOTO: ARHIV ARAO) ................................................................................................................................... 128 SLIKA 99: ISKANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV, TO JE JAP, V GARAŽI V SOLKANU IN PRIPRAVA JAP NA VAREN PREVOZ V CSRAO. (FOTO: ARAO) .................................................................................................... 130 SLIKA 100: NAPRAVA Z VIRI SEVANJ Z OPUŠCENE PROIZVODNJE LINIJE V PODJETJU V KOCEVJU (LEVO) IN POGLED NA TO LINIJO (DESNA) (FOTO: ARAO) ............................................................................................. 131 SLIKA 101: POGLED NA DEL IZRABLJENE INDUSTRIJSKE PECI, KI JE VSEBOVALA OBLOGE S POVIŠANO VREDNOSTJO NARAVNIH RADIOIZOTOPOV (LEVO) IN MERITVE DOZNE HITROSTI, KI JO IZVAJA STROKOVNJAK ZVD D. O. O. (FOTO ZVD D. O. O.) ............................................................................................................ 131 SLIKA 102: DELEŽ DIAGNOSTICNIH RENTGENSKIH APARATOV GLEDE NA NJIHOVO KAKOVOST V OBDOBJU 1997-2015 ................................................................................................................................................. 136 SLIKA 103: STALNA MERILNA MESTA MREŽE ZA ZGODNJE OBVEŠCANJE ............................................................. 141 SLIKA 104: MERILNO MESTO NA LETALIŠCU MARIBOR-SLIVNICA (V OSPREDJU STA SONDI ZA MERJENJE HITROSTI DOZE IONIZIRAJOCEGA SEVANJA, V OZADJU JE VIDNA METEOROLOŠKA OPREMA) ............................ 141 SLIKA 105: AVTONOMNA POSTAJA ZA MERITVE ZUNANJEGA SEVANJA (V LEVEM KOTU), ZACASNO POSTAVLJENA NA OBMOCJU ODLAGALIŠCA BORŠT ................................................................................................. 142 SLIKA 106: RAZPOLOŽLJIVOST PODATKOV MZO ................................................................................................ 143 SLIKA 107: LETNI POTEK HITROSTI DOZE IN KOLICINE PADAVIN NA BRNIKU. ...................................................... 144 SLIKA 108: LETNO POVPRECJE KONCENTRACIJE 131I V DRAVI IN MURI V OBDOBJU 2003–2015 .......................... 149 SLIKA 109: MESECNE SPECIFICNE AKTIVNOSTI 137CS IN 7BE V ZRAKU ZA VZORCEVALNO MESTO LJUBLJANA V OBDOBJU 1981–2015 ....................................................................................................................... 150 SLIKA 110: REZULTATI KONTAMINACIJE TAL S 137CS V PLASTI 0–15 CM V LJUBLJANI ......................................... 152 SLIKA 111: POVRŠINSKA SPECIFICNA AKTIVNOST 137CS V VRHNJI PLASTI TAL 0–5 CM V OBDOBJU 1987–2015 ... 153 SLIKA 112: POVPRECNE LETNE KONCENTRACIJE 137CS V SVEŽEM MLEKU NA RAZLICNIH OBMOCJIH V SLOVENIJI V OBDOBJU 1984–2015 ....................................................................................................................... 157 SLIKA 113: POVPRECNI LETNI PRISPEVEK RUDNIKA H KONCENTRACIJAM 222RN V LETIH 1998–2015 .................. 171 SLIKA 114: POVPRECNE LETNE KONCENTRACIJE URANA 238U V VODOTOKIH ....................................................... 174 SLIKA 115: POVPRECNE LETNE KONCENTRACIJE 226RA V VODOTOKIH ................................................................. 174 SLIKA 116: LETNI PRISPEVEK K EFEKTIVNI DOZI ODRASLEGA POSAMEZNIKA REFERENCNE SKUPINE IZ PREBIVALSTVA ZARADI NEKDANJEGA RUDNIKA URANA NA ŽIROVSKEM VRHU ................................ 178 SLIKA 117: LOKACIJE VSEH MERILNIH MEST, KI SO DOSLEJ VNESENE V BAZO ROKO .......................................... 185 SLIKA 118: POVPRECNE LETNE SPECIFICNE AKTIVNOSTI RADIONUKLIDA 137CS V ZRAKU V LJUBLJANI................ 186 SLIKA 119: LETNA KOLICINA USKLADIŠCENIH RAO PO VRSTAH V NEK ............................................................. 205 SLIKA 120: KOLICINA RAO V SKLADIŠCU ........................................................................................................... 206 SLIKA 121: PRIMERI OPUŠCENEGA NADZORA NAD MATERIALOM (FOTO: ZVD) .................................................. 208 SLIKA 122: PRIMERI OPUŠCENEGA NADZORA NAD MATERIALOM (FOTO: ZVD) .................................................. 208 SLIKA 123: ŠTEVILO LETNIH ZAMENJANIH IZRABLJENIH GORIVNIH ELEMENTOV IN ŠTEVILO VSEH TAKIH ELEMENTOV V BAZENU NEK ............................................................................................................ 211 SLIKA 124: OPRAVLJENI PREVZEMI V CSRAO DO LETA 2015 ............................................................................. 219 SLIKA 125: ŠTEVILO IN DELEŽ PAKETOV POSAMEZNIH SKUPIN RAO, PREVZETIH PRI MALIH POVZROCITELJIH V LETU 2015. ....................................................................................................................................... 220 SLIKA 126: VRSTE IN KOLICINE V CSRAO SPREJETIH RADIOAKTIVNIH ODPADKOV. ........................................... 221 SLIKA 127: PROSTORNINA PAKETOV RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V CSRAO OB KONCU POSAMEZNEGA LETA V LETIH 2001 - 2015. ........................................................................................................................... 222 SLIKA 128: DELEŽI POSAMEZNIH VRST RADIOAKTIVNIH ODPADKOV, SKLADIŠCENIH V CSRAO KONEC LETA 2015. ......................................................................................................................................................... 223 SLIKA 129: PRIKAZ SREDSTEV SKLADA NA DAN 31. 12. 2015 .............................................................................. 229 SLIKA 130: LETNA DONOSNOST PORTFELJA SKLADA OD LETA 2004 DO LETA 2015 ............................................. 230 SLIKA 131: ORGANIGRAM URSJV ....................................................................................................................... 244 SLIKA 132: ORGANIZIRANOST UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED SEVANJI ............................... 254 SLIKA 133: ŠTEVILO MERITEV RADIOAKTIVNOSTI ODPADNIH KOVIN LETA 2015 ................................................. 264 SLIKA 134: KONTURE HITROSTI V NEK RV IZHODNEM KANALU IN BAFFLE-BARREL OBMOCJU .......................... 323 SLIKA 135: NEK DVI LOCA PCT ODZIV ............................................................................................................ 323 SLIKA 136: MELCOR NEK OBMOCJE ZBIRALNIKA TEKOCIN .............................................................................. 324 SLIKA 137: MELCOR NEK TLAK V ZGORNJEM DELU ZADRŽEVALNEGA TEKOM SBO S PCFV ........................... 324 SLIKA 138: NEK SBO T=2 H HITROST DOZE SEVANJA V AKSIALNEM PRESEKU ................................................... 325 SLIKA 139: NEK PCFV IZPUST V PRIMERU VETRA, KI PIHA S HITROSTJO 10 M/S (IZHODNA HITROST 40 M/S, TEMPERATURA 1600 C) ..................................................................................................................... 325 SLIKA 140: I2S-LWR RPV MC MODEL ZA IZRACUN HITROSTI DOZ BREZ HLADILNEGA SREDSTVA ..................... 326 SLIKA 141: PARCS IZRACUN I2S-LWR ZA PORAZDELITEV MOCI PO GORIVNIH ELEMENTIH ZA PRVI CIKEL EOL (GORIVO U3SI2) ............................................................................................................................... 326 SLIKA 142: PREJETE POVPRECNE, KOLEKTIVNE IN NAJVECJE DOZE PRI DELIH NA IJS V LETU 2015 ...................... 358 SLIKA 143: OCENE DOGODKOV PO INES LESTVICI .............................................................................................. 386 1 UVOD Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljevanju URSJV) vsako leto koordinira pripravo Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Porocilo) na podlagi dolocila Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. V njem so strnjeno povzeta vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnostjo. Porocilo sprejme Vlada Republike Slovenije in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Porocilo je hkrati poglaviten nacin seznanjanja širše javnosti. Pripravljeno je bilo vsako leto nepretrgoma od leta 1985 naprej. Porocilo je prevedeno tudi v anglešcino in predstavlja temeljni dokument za predstavitev dejavnosti v državi Sloveniji tujim zainteresiranim bralcem. Med pripravo letnega porocila URSJV od vseh vpletenih organizacij in državnih organov prejme obsežna porocila o njihovih dejavnostih, iz katerih potem povzame strnjeno vsebino porocila za vlado, državni zbor in širšo javnost. Da pa bi za strokovno javnost ostala zapisana tudi podrobnejša strokovna dejstva, URSJV pripravi tudi to Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji (Razširjeno porocilo) kot svoj interni dokument. V njem so podane iste vsebine o dogajanjih v obravnavanem letu kot v Porocilu, le da z vec strokovnimi podrobnostmi. Na koncu vsakega poglavja so navedeni viri, iz katerih so crpani podatki. Možno je, da smo pri nastajanju tega porocila naredili tudi kakšno napako. Zato priporocamo bralcem, da v primeru dvoma preverijo podatke v navedenih virih in nas o morebitni napaki obvestijo. Tako Porocilo kot to Razširjeno porocilo sta dosegljiva javnosti v elektronski obliki na spletni strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za vsa leta od 1985 naprej. Razširjeno porocilo, ki ga pripravljamo od leta 2002 naprej, je na razpolago le v slovenskem jeziku. 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV 2.1.1 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO 2.1.1.1 Obratovalna varnost Nadzor obratovanja in tematski pregledi URSJV z namenom zagotavljanja jedrske varnosti skrbno spremlja obratovanje NEK. Za nadzor obratovanja se uporabljajo razlicni procesi. Da bi zagotovili ustrezen nivo jedrske varnosti, so potrebni temeljit nadzor in redni pregledi. S tematskimi pregledi ugotavljamo izpolnjevanje zakonodajnih zahtev, zahtev iz odlocb in drugih aktov URSJV, uveljavljanje dobrih praks, varnost obratovanja in druge pomembne dejavnike jedrske varnosti. Podrocja, ki jih URSJV pregleduje, se dolocajo na podlagi zakonodajnih zahtev, porocil o delovanju NEK, izkušenj iz drugih jedrskih objektov in na podlagi poznavanja obratovanja NEK v prejšnjih letih. Na podlagi zbranih podatkov URSJV oblikuje kazalnike, ki prikazujejo varnost obratovanja NEK. Poleg spremljanja obratovanja NEK ima URSJV vpeljan tudi proces spremljanja tujih obratovalnih izkušenj, ki jih temeljito analizira in na podlagi analiz sprejema ukrepe za izboljšanje jedrske varnosti. Vse to so podlage za dolocevanje podrocja pregledov. V letu 2015 je bilo število dogodkov v NEK nekoliko nad povprecjem, zato se je URSJV osredotocila predvsem na pregled tega podrocja. Pregledovala je ukrepanje NEK ob dogodkih in izvajanje popravnih ukrepov po dogodkih. Po vsakem dogodku NEK izdela analizo, kjer najdejo vzroke in opredelijo popravne ukrepe z namenom preprecevanja podobnih dogodkov v prihodnosti. URSJV je preverjala kvaliteto analiz dogodkov, izvedbo ukrepov, casovne roke za dolgorocne ukrepe in ustreznost ukrepov. Predlagala je vec izboljšav glede analiz, na podlagi analiz pa je URSJV predlagala tudi dodatne popravne ukrepe. Naslednje podrocje preverjanja je bilo izvajanje programa kvalifikacije opreme na pogoje okolja v NEK. URSJV se je osredotocila na pregled upoštevanja kvalifikacije pri nabavi opreme, oznacevanje opreme, pregled postopkov za vzdrževanje, vgradnjo in spremembe na opremi, ki je kvalificirana, pregled analiz, kvalifikacijskih porocil in podatkovne baze o kvalificirani opremi. URSJV je predlagala nekaj izboljšav glede nadzora nad kvalifikacijo opreme v NEK. URSJV je, kot vsako leto, preverjala še spremljanje staranja v NEK. NEK ima postopke za obvladovanje staranja opreme in URSJV redno preverja ali NEK ustrezno obvladuje staranje. Tako je bil v letu 2015 poudarek na spremljanju erozije in korozije cevovodov sekundarnih sistemov. NEK ima ustrezne postopke in ustrezno spremlja debeline cevovodov in jih redno zamenjuje. URSJV je preverjala še izvajanje prediktivnega vzdrževanja. Ugotovljeno je bilo, da je stanje dobro in da NEK ustrezno izvaja tovrstno vzdrževanje, v okviru katerega predvsem merijo razlicne vibracije, temperaturo in ostale pogoje, ki vplivajo na stanje SSK. URSJV je preverjala stanje protipožarnih sistemov in analizo požarne nevarnosti. Analiza požarne nevarnosti je ena od pomembnejših analiz, zato se je preverjala ustreznost analize glede na zakonodajne zahteve. Ker se mora ta analiza zaradi nenehnih sprememb v elektrarni redno obnavljati, je bil pregled osredotocen na usklajenost analize s stanjem na elektrarni. URSJV je preverjala tudi kako NEK spremlja svoje varnostno obratovalne kazalnike. Ta proces je pomemben, saj NEK lahko s pomocjo ustrezno in pravilno postavljenih kazalnikov že v zgodnji fazi odkrije odstopanja na razlicnih podrocjih in tako ukrepa še preden pride do poslabšanja stanja. URSJV je ugotovila, da ima NEK ustrezen sistem spremljanja varnostno obratovalnih kazalnikov in predlagala nekaj izboljšav. URSJV je preverjala aktivnosti v zvezi s spremembami, dopolnitvami in novimi revizijami postopkov za nenormalno obratovanje in postopkov za obratovanje v sili. Ker gre za pomembne postopke, ki bi bili v uporabi med nenormalnim obratovanjem ali nezgodo, je URSJV zelo pozorna na spremembe in novosti ter na skladnost z zakonodajo in mednarodnimi standardi. V zadnjih letih URSJV redno spremlja tudi poplavno varnost NEK in v letu 2015 je v okviru tega preverjala poplavno varnost nekaterih zgradb v primeru notranjih poplav. Preverjeni so bili možni izvori vode, drenaže in ostali elementi protipoplavne zašcite. S tematskimi pregledi URSJV preverja stanje v NEK in daje priporocila za nadaljnje postopanje. V primeru nepravilnosti URSJV izda zahtevo za njihovo odpravo, za kršitve pa so predvidene kazni po zakonu. URSJV je tako v letu 2015 ugotovila ustrezno stanje v NEK, predlagala vec priporocil in tudi nekaj zahtev za odpravo nepravilnosti, kršitev pa ni bilo. Obratovalni podatki in varnostni kazalniki NEK V Nuklearni elektrarni Krško (v nadaljnjem besedilu NEK) so leta 2015 proizvedli 5.648.288,7 MWh (5,6 TWh) bruto elektricne energije na izhodu generatorja oziroma 5.371.662,3 MWh (5,4 TWh) neto elektricne energije, ki je bila oddana v omrežje. Spomladi 2015 so izvedli remont, med katerim so zamenjali gorivo in opravili vsa potrebna redna vzdrževalna dela. Med remontom pa so izvedli tudi pomembno spremembo, ki bo najverjetneje odpravila poškodbe jedrskega goriva, do katerih je prihajalo zaradi precnega toka vode v sredici. Smer dela pretoka hladila sredice reaktorja ob sredici so obrnili tako, da sedaj tece od spodaj navzgor. Najpomembnejši obratovalni kazalniki NEK so prikazani v spodnjih preglednicah 1 in 2, njihovo gibanje skozi leta pa v nadaljevanju porocila. Obratovalni kazalniki potrjujejo stabilno in varno obratovanje elektrarne. Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2015 Varnostni in obratovalni kazalniki Leto 2015 Povprecje (1983–2015) razpoložljivost [%] 89,36 86,89 izkorišcenost [%] 92,07 85,47 faktor prisilne zaustavitve [%] 0 1,04 realizirana proizvodnja [GWh] 5.648,29 5.115,24 hitre zaustavitve – samodejne [štev. zaustavitev] 0 2,27 hitre zaustavitve – rocne [štev. zaustavitev] 0 0,15 nenacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 0 0,73 nacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 2 0,82 porocila o izrednih dogodkih [štev. porocil] 8 4,30 trajanje remonta [dnevi] 36,0 50,1 faktor zanesljivosti goriva (FRI) [GBq/m3] 1,52.10-2 6,73.10-2 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2015 Casovna analiza proizvodnje Število ur Odstotek [%] število ur v letu 8760 100 trajanje obratovanja elektrarne (na omrežju) 7828 89,4 trajanje zaustavitev 932 10,6 trajanje remonta 863 9,9 trajanje nacrtovanih zaustavitev 905 10,3 trajanje nenacrtovanih zaustavitev 27 0,3 Na sliki 1 je letni diagram obratovanja NEK. Iz njega je razvidno, da je elektrarna v lanskem letu obratovala stabilno, saj se je poleg rednega remonta za menjavo goriva zaustavila samo še enkrat, in sicer zaradi menjave merilnikov temperature primarnega hladila. Na znižani moci je obratovala v poletnih mesecih zaradi nizkega pretoka reke Save. 0100200300400500600700JANFEBMARAPRMAJJUNJULAVGSEPOKTNOVDECMOC [ MW ]MESEC NProizvedena energija na generatorju: 5.648.288,7 MWhProizvedena energija na pragu: 5.371.662,3 MWhRazpoložljivost: 89,36 %Izkorišcenost: 92,07 %Test turbinskih ventilov. Zaustavitev elektrarne zaradi zamenjave merilnikov temperature reaktorskega hladila1.2.1.1.1.2.1.REMONT 2015 Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2015 Na slikah 2 in 3 je prikazano število zaustavitev elektrarne v posameznem letu. 0246810121416št. ustavitevletoRocneSamodejne Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne 012345št. ustavitevletoNacrtovanePrisilne Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in prisilne Zaustavitve verižne reakcije v reaktorju so razvršcene v dve skupini: v hitre in normalne. Hitre so posledica delovanja varovalnega sistema reaktorja, ki se sproži samodejno ali rocno. Normalne zaustavitve pa so tiste, ki potekajo normalno, s postopnim zmanjšanjem moci in so razdeljene naprej na nenacrtovane in nacrtovane. Postopna zaustavitev zaradi zamenjave goriva in rednega letnega vzdrževanja oziroma remonta je posebna vrsta nacrtovanih zaustavitev. NEK je bila med svojim celotnim obratovanjem (1981–2015) ustavljena 199-krat, od tega 131-krat med komercialnim obratovanjem. Hitrih zaustavitev je bilo skupaj 137. Med komercialnim obratovanjem jih je bilo 80, od tega 75 samodejnih in 5 rocnih. Preostalih zaustavitev, ki potekajo s postopnim zmanjševanjem moci, je bilo v celotnem obratovalnem obdobju 62. Med komercialnim obratovanjem je bilo s postopnim zmanjševanjem moci 51 zaustavitev, od tega 24 zaradi letnega remonta, 24 nenacrtovanih in 3 nacrtovane. Število remontov je manjše od števila let obratovanja elektrarne, saj v letih 1991, 2005, 2008, 2011 in 2014 ni bilo remonta, poleg tega je bila v štirih primerih elektrarna hitro zaustavljena zaradi težav z opremo ravno v prihajajocem casu nacrtovanega letnega remonta, zaradi cesar se je tedaj zacetek le-tega prestavil. Z leti lahko opazimo postopno ustalitev števila hitrih zaustavitev (zadnjih dvajset let v povprecju manj kot ena na leto). Leta 2015 sta bili dve normalni zaustavitvi, ena zaradi remonta in druga zaradi zamenjave merilnikov temperature primarnega hladila. Hitrih zaustavitev v letu 2015 ni bilo. Na sliki 4 je prikazano število nenacrtovanih sprožitev sistema za visokotlacno vbrizgavanje. Le ta se zažene ob nizkem tlaku v primarnem ali sekundarnem hladilnem sistemu, pri visokem tlaku v zadrževalnem hramu ter rocno. Leta 2015 ni bilo nobene sprožitve tega sistema, tako skupno število sprožitev od zacetka komercialnega obratovanja ostaja 12. 0123številoleto Slika 4: Število nenacrtovanih sprožitev SI sistema Na sliki 5 je prikazan faktor prisilne zaustavitve. Ta faktor je razmerje med številom ur trajanja nenacrtovanih zaustavitev in celotnim številom ur v tem obdobju. Izražen je v odstotkih. Za leto 2015 je ta faktor 0,3 %, zaradi nenacrtovanega enodnevnega podaljšanja remonta. 0123456789[%]leto Slika 5: Faktor prisilne zaustavitve Na sliki 6 je prikazano število porocil o nenormalnih dogodkih na leto. Leta 2015 je bilo 8 nenormalnih dogodkov. NEK je dolžna porocati upravnemu organu o vseh dogodkih, ki bi lahko zmanjšali stopnjo jedrske varnosti. 024681012št. porocilleto Slika 6: Število porocil o nenormalnih dogodkih Na sliki 7 je prikazan faktor izkorišcenosti. Izkorišcenost (load factor) je kolicnik med dejansko pridobljeno elektricno energijo in elektricno energijo, ki bi jo lahko ob referencni kapaciteti teoreticno pridobili v istem casu. Leta 2015 je vrednost tega kazalnika znašala 92,07 %. Pri racunanju tega indikatorja se uporablja referencna maksimalna zmogljivost, ki predvideva zmogljivost elektrarne med obratovanjem v najslabših vremenskih pogojih. Ker pa NEK vecino casa obratuje z višjo zmogljivostjo, je lahko vrednost tega kazalnika vecja od 100 %. 020406080100120[%]leto Slika 7: Faktor izkorišcenosti Na sliki 8 je prikazana razpoložljivost. V letu 2015 elektrarna ni bila razpoložljiva med remontom in julijsko zaustavitvijo za menjavo merilnikov temperature primarnega hladila, zato njena razpoložljivosti za leto 2015 znaša 89,36 %. Razpoložljivost (availability) nuklearne elektrarne je kolicnik med številom ur obratovanja generatorja (sinhroniziranega z omrežjem ne glede na moc reaktorja) in celotnim številom ur v tem obdobju. Pove, koliko casa je bila elektrarna prikljucena na omrežje (v odstotkih). Pri racunanju skupnih vrednosti za razpoložljivost, izkorišcenost in faktor prisilne zaustavitve je upoštevana proizvodnja elektricne energije od 1. 1. 1983, ko so bili koncani zagonski preizkusi. 020406080100120[%]leto Slika 8: Razpoložljivost Na sliki 9 je prikazan faktor zmožnosti elektrarne, ki je definiran kot razmerje razpoložljive proizvodnje energije v danem obdobju in proizvodnje energije na referencni (nazivni) moci. Kazalnik izraža vpliv vodenja in vzdrževanja elektrarne na obratovanje in proizvodnjo elektricne energije. Leta 2015 je bila zaradi podaljšanja remonta in julijske zaustavitve vrednost tega kazalnika 88,78 %. 020406080100120[%]leto Slika 9: Faktor zmožnosti elektrarne Na sliki 10 je prikazana proizvedena elektricna energija za vsa leta rednega obratovanja NEK. V letu 2015 je bil redni remont, zato je temu primerna tudi proizvodnja energije, in sicer 5,4 TWh. 01234567[TWh]leto Slika 10: Proizvedena energija Na sliki 11 je prikazana primerjava po letih med proizvodnjo elektricne energije v Sloveniji v jedrski elektrarni, v hidroelektrarnah, v termoelektrarnah in v soncnih elektrarnah. Leta 2015 je proizvodnja elektricne energije znašala 14,4 TWh, kar je manj kot prejšnja leta, predvsem zaradi manjše proizvodnje hidroelektrarn in NEK. 020004000600080001000012000140001600018000[GWh]letoJedrskaHidroTermoSoncna Slika 11: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji Iz preglednice 3 so razvidne podrobnosti o remontnih dejavnostih od leta 2008 dalje. Trajanje remonta po letih je prikazano na sliki 12. Leta 2015 so imeli v elektrarni 36-dnevni remont. V tem casu se je izvedlo redno preverjanje in preventivno vzdrževanje opreme, zamenjal se je del sredice in izvedle nekatere izboljšave oz. nadgradnje. Naslednji remont bo oktobra 2016. Preglednica 3: Podatki o remontih v NEK od leta 2008 dalje 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Konec gorivnega ciklusa – 23 24 – 25 26 – 27 Datum zacetka remonta – 1. 4. 30. 9. – 14. 4. 1. 10. – 11. 4. Trajanje remonta [dni] 0 32 36,8 0 43,3 49,1 0 36,0 Moc pred zaustavitvijo [%] – 92 95 – 96 100 – 100 Maksimalna zgorelost gorivnega elementa [MWd/MTU] – 49.814 52.582 – 51.422 53.125 – 53.426 Zacetek naslednjega gorivnega ciklusa – 2. 5. 5. 11. – 27. 5. 19. 11. – 17. 5. Število svežih gorivnih elementov v sredici – 56 56 – 56 56 – 56 0102030405060708090100dnevileto Slika 12: Trajanje remonta v NEK Na sliki 13 je prikazan faktor nenacrtovane izgube moci. Izracunan je kot razmerje vseh nenacrtovanih izgub energije in referencne proizvedene energije (maksimalne proizvedene energije pri povprecnih referencnih okoljskih pogojih). Nizka vrednost indikatorja kaže na dobro vzdrževanje pomembne opreme. Leta 2015 je imela elektrarna nenacrtovane izgube proizvodnje zaradi podaljšanja remonta, zato je vrednost tega faktorja 0,31 %. 0,01,02,03,04,05,06,07,0[%]leto Slika 13: Nenacrtovana izguba moci Na sliki 14 je prikazano število nenacrtovanih avtomatskih zaustavitev na 7.000 ur kriticnosti. Ta obratovalni in obenem varnostni kazalnik je uporaben zlasti pri primerjanju števila hitrih samodejnih zaustavitev z drugimi elektrarnami, ker je normiran na enako število ur obratovanja reaktorja. V letu 2015 NEK ni imela hitrih samodejnih zaustavitev elektrarne, zato je vrednost tega kazalnika 0. 0,00,51,01,52,02,53,03,54,0številoleto Slika 14: Hitre samodejne zaustavitve na 7000 ur kriticnosti Na sliki 15 je prikazana skupinska (kolektivna) izpostavljenost sevanju v NEK. Nizka vrednost tega kazalnika kaže na visoko ucinkovitost nadzora izpostavljanja sevanju in zavzetost vodstva k radiološki zašciti. V letu 2015 je NEK izvedla remont za menjavo goriva, zato je vrednost kazalnika 790,19 clovek mSv in je primerljiva z drugimi leti z remontom. 05001000150020002500[clovek mSv]leto Slika 15: Skupinska izpostavljenost sevanju Na sliki 16 je prikazana ucinkovitost varstva pri delu. Stopnja varstva pri delu je razmerje med izgubo delovnih ur zaradi nezgod pri delu in vsemi delovnimi urami. V letu 2015 sta se pripetili dve poškodbi pri delu, zato je vrednost tega kazalnika 0,36. 0,00,51,01,52,02,5vrednostleto Slika 16: Stopnja varstva pri delu Namen faktorjev neoperabilnosti, podanih na slikah 17, 18 in 19, je prikazati pripravljenost pomembnih varnostnih sistemov, da zagotovijo svojo funkcijo v primeru nezgode. Na sliki 17 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema za varnostno vbrizgavanje. Leta 2015 je bila vrednost faktorja 0,0013, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost visokotlacnega sistema za hlajenje sredice v sili je izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. 0,0000,0010,0020,0030,004neoperabilnostleto Slika 17: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje Na sliki 18 je prikazan faktor neoperabilnosti zasilnega vira energije (dizelskih generatorjev), ki pomeni nerazpoložljivost sistema za dobavo elektricne energije, kar je pomembno ob izpadu normalnega notranjega in zunanjega elektricnega napajanja. Operabilnost dizelskih generatorjev je stabilna že nekaj let. V letu 2015 je bil sistem zasilnega vira elektricnega energije popolnoma razpoložljiv, zato je vrednost tega kazalnika 0. 0,0000,0050,0100,0150,0200,025neoperabilnostleto Slika 18: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije Na sliki 19 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode, to je nerazpoložljivost sistema, ki poskrbi za dovajanje napajalne vode v uparjalnike, kadar glavni napajalni sistem ni na razpolago. Leta 2015 je vrednost tega faktorja znašala 0,0002, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost sistema pomožne napajalne vode je v letu 2015 izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. 0,0000,0020,0040,0060,0080,0100,0120,0140,0160,018neoperabilnostleto Slika 19: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode Kemijski kazalnik, prikazan na sliki 20, podaja uspešnost operativne kemijske kontrole vode na sekundarni strani. Kazalnik je kombinacija vrednosti koncentracij klorida, sulfata in natrija v sistemu za kaluženje uparjalnikov ter železa in bakra v sistemu glavne napajalne vode glede na njihove dopustne koncentracije. Ce so vse koncentracije kemikalij pod zaželenimi vrednostmi, je vrednost kazalnika 1. Vrednost tega kazalnika NEK za leto 2015 je 1,03. 0,91,01,11,2vrednostleto Slika 20: Kemijski kazalnik Iz slike 21 je razvidno število požarnih alarmov in število dejanskih požarov skupaj v tehnološkem in netehnološkem delu elektrarne za obdobje 1983–2015. Za obdobje med letoma 1983 in 1997 ni razpoložljivih podatkov o številu alarmov, za leto 1998 in 1999 pa se število alarmov ne more upoštevati kot popolnoma verodostojen podatek, ker so bili tedaj upoštevani tudi alarmi, povzroceni z okvaro (kratek stik) samega alarma. Leta 2015 je bilo 20 požarnih alarmov, od tega 6 v tehnološkem delu, ostalih 14 pa v netehnološkem delu elektrarne. Požarov leta 2015 ni bilo. 03060901200123število alarmovštevilo požarovletoštevilo požarovštevilo alarmov Slika 21: Pregled števila požarnih alarmov in dejanskih požarov v obdobju 1983-2015 Podatki o obratovanju v mejnih razmerah obratovanja (v casovno omejenih razmerah najnižje funkcionalne zmogljivosti opreme, ki je še zahtevana za varno obratovanje elektrarne – »Limited Conditions for Operation«) so razvidni iz preglednice 4 in slike 22. V letu 2011 je bil ta kazalnik spremenjen skladno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (JV9). Skladno s tem pravilnikom elektrarna od leta 2011 dostavlja URSJV redna mesecna porocila o obratovanju, vkljucno s podatki o obratovanju v mejnih razmerah. Ti podatki so sedaj loceni na dve skupini: v prvi so samo kljucni varnostni sistemi (pomožna napajalna voda – AF, zasilno elektricno napajanje – DG, odvod zaostale toplote – RH in varnostno vbrizgavanje – SI), za katere se porocajo vsi vzroki obratovanja v mejnih razmerah (slika 22), medtem ko druga skupina vkljucuje vse sisteme elektrarne, vendar samo dva vzroka, in sicer korektivno vzdrževanje in odpovedi komponente ali opreme (preglednica 4). Tako je za leto 2015 za vse sisteme na voljo samo število obratovanj v mejnih razmerah za vzroka korektivno vzdrževanje in odpoved komponente ali opreme. Za ta dva vzroka je število nerazpoložljivosti primerljivo s prejšnjimi leti. Preglednica 4: Obratovanje v mejnih razmerah obratovanja v obdobju 2009-2015 za vse sisteme elektrarne Vzrok Število dogodkov 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 preklop zbiralke zaradi korektivnega vzdrževanja, BCC 10 15 – – – – – preklop zbiralke zaradi odpovedi komponente ali opreme, BCF 2 3 – – – – – preklop zbiralke zaradi nadzora, BCS 43 43 – – – – – korektivno vzdrževanje, CM 60 74 63 51 64 58 59 odpoved komponente ali opreme, FAIL 39 18 24 14 22 18 44 modifikacije, MOD 27 9 – – – – – preventivno vzdrževanje, PM 110 100 – – – – – nadzor, S 427 430 436 – – – – trening osebja, TRAIN 1 – 1 – – – – Skupaj 715 721 699 87 65 86 103 010203040506070AFDGRHSIAFDGRHSIAFDGRHSIAFDGRHSIAFDGRHSIŠteviloodpoved oprememodifikacijakorektivno vzdrževanjepreventivno vzdrževanjetestiranje opreme20112012201320142015 Slika 22: Število in vzroki obratovanj v mejnih razmerah za kljucne varnostne sisteme Viri: [1], [2], [3] URSJV proces nadzora NEK s pomocjo varnostno-obratovalnih kazalnikov URSJV je konec leta 2007 zacela spremljati vodenje in obratovanje NEK preko svojega nabora varnostno obratovalnih kazalnikov (v nadaljnjem besedilu VOK). V letu 2015 smo spremljali 37 VOK-ov. V nadaljevanju predstavljamo primere le-teh. Nabor VOK vkljucuje URSJV meje za opozorila in alarme. NEK ima tako na voljo cas za korektivne ukrepe, ki bi izboljšali vrednost VOK, še preden je dosežena URSJV opozorilna oziroma alarmna vrednost ter s tem tudi povecan nadzor URSJV. URSJV enkrat mesecno obvešca NEK o morebitnih posameznih podrocjih, ki bi potrebovala vecjo angažiranost NEK oziroma, kjer se pricakuje URSJV tematske inšpekcije. Iz kazalnika, ki prikazuje aktivnost primarnega hladila (slika 23), je razvidno, da je bil v casovnem obdobju med januarjem 2015 in aprilom 2015 (27. gorivni ciklus) mocan porast ksenona 133Xe in jodovega izotopa 134I. V casu remonta 2015 je bilo ugotovljeno, da so razlog za povecano aktivnost primarnega hladila odprte poškodbe na gorivnem elementu (glej poglavje Dogodki). Po remontu 2015 (28. gorivni ciklus) do konca leta 2015 so bile izmerjene povecane vrednosti aktivnosti ksenona in joda. Slednje je posledica visoke aktivnosti ozadja zaradi »tramp« cepitvenega materiala, ki je ostal v reaktorskem hladilu in notranjih komponentah primarnega sistema zaradi odprtih poškodb palic v predhodnem ciklu. opozorilo: 100 % povecanje akltivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,25µCi/ml DE 131I alarm: 200 % povecanje akltivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,5µCi/ml DE 131I Slika 23: Aktivnost primarnega hladila – 27 in del 28. gorivnega cikla Kazalnik, ki prikazuje identificirano in neidentificirano pušcanje iz primarnega hladilnega sistema (v druge zaprte sisteme ali v atmosfero zadrževalnega hrama preko identificiranih virov ali preko uparjalnikov v sekundarni hladilni sistem), je že vec let pod mejno (opozorilo 60 in alarm 80) vrednostjo (slika 24). Pušcanje se prikaže kot procent od dovoljenega pušcanja, dolocenega z NEK tehnicnimi specifikacijami. Mejni vrednosti za alarm in opozorilo nista prikazani na sliki, ker precej presegata dejanske vrednosti. Slika 24: Pušcanje reaktorskega hladila Kazalnika, ki prikazujeta tveganje zaradi nacrtovane in nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme v okviru NEK tehnicnih specifikacij (sliki 25, 26), lahko v primeru porasta nenacrtovane nerazpoložljivosti odraža degradacijo opreme in pomanjkljiv program vzdrževanja. Slika 25: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme Slika 26: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme Kazalnika, ki prikazujeta tekocinske (tritij, slika 27) in plinske izpuste (slika 28), v letu 2015 nista prekoracila mejnih vrednosti. Mejni vrednosti za alarm in opozorilo nista prikazani na sliki, ker precej presegata dejanske vrednosti. Slika 27: Tekocinski izpusti –tritij 2014 Slika 28: Delež vseh plinskih izpustov Slika 29 prikazuje število korektivnih delovnih nalogov. Iz slike je razvidno, da je bila opozorilna vrednost presežena šestkrat, alarmna vrednost pa dvakrat. Razlogov za povecano število izdanih korektivnih delovnih nalogov je vec, eden od njih pa je problematika staranja sistemov in komponent. Vrednosti za april in maj sta nižji, ker je takrat potekal remont, med remontom pa ne spremljamo števila delovnih nalogov v okviru tega kazalnika. Slika 29: Število korektivnih delovnih nalogov Slika 30 prikazuje stanje ponavljajocih se odstopanj in okvar. Stanje je zadovoljivo, saj vrednosti ne dosegajo meje za opozorila. Slika 30: Ponavljajoca se odstopanja in okvare Slike 23-30 so predstavljale mesecne kazalnike, na slikah 31-39 sledijo pa cetrtletni kazalniki. V letu 2015 ni bilo okvar na varnostnih sistemov (slika 31). CZ Slika 31: Okvare varnostnih sistemov Kazalnik odziva osebja na poziv v primeru izrednega dogodka prikazuje, da je bilo v letu 2015 od 80 % do 90 % intervencijskega osebja (mejna vrednost je 60 %) razpoložljivega v elektrarni znotraj 1 ure v primeru nastopa dejanskega dogodka ali v primeru vaje. Slika 32: Odziv osebja na poziv v primeru izrednega dogodka Glede nenacrtovanih izpostavljenosti kontaminaciji (zunanja kontaminacija) v letu 2015 je bilo povecano število zunanjih kontaminacij, ker je bil remont (slika 33), ni pa bilo sprememb (poslabšanj) glede kontaminiranih površin (slika 34). Slika 33: Nenacrtovana izpostavljenost kontaminaciji Slika 34: Kontaminirane površine Kazalnik usposabljanja osebja prikazuje varnost elektrarne preko izobraževanja osebja za obvladovanje izrednega dogodka. Iz kazalnika je razvidno, da se procent realiziranega izobraževanja za obvladovanje izrednega dogodka glede na plan izobraževanj izvaja uspešno. Slika 35: Usposabljanje osebja Slika 36 predstavlja obratovanje v mejnih pogojih obratovanja. V letu 2015 je bila alarmna vrednost za nenacrtovano obratovanje v mejnih pogojih (LCO) presežena dvakrat. Slika 36: Obratovanje v mejnih pogojih obratovanja NEK uporablja pri svojem delu okoli 2000 postopkov in programov. Zaradi tehnicnih in administrativnih sprememb na objektu, morebitnih neskladnosti z dejanskim stanjem ter napak v dokumentaciji je potrebno dokumentacijo redno pregledovati in dopolnjevati. Varnostne postopke je treba pregledati najmanj na dve leti, ostalo dokumentacijo pa na pet let. Kazalnik posodobitev dokumentacije prikazuje število dokumentov, ki niso bili pregledani v predvidenem roku. Iz kazalnika na sliki 37 je razvidno, da je NEK v 2015 ni zamujala pri pregledu varnostno pomembne dokumentacije in postopkih kvalitete. Sledi kazalnik ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov (slika 38). Kazalnik je presegel mejo za opozorilo za DG in SW varnostnem sistemu. Slika 37: Posodobitev dokumentacije Slika 38: Ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov V skladu s pravilnikom JV9 in Tehnicnimi specifikacijami je NEK porocala o 8 dogodkih, ki so opisani v poglavju Dogodki. Slika 39: Dogodki Na slikah 40-51 so predstavljeni letni kazalniki. V letu 2015 se je število veljavnih dovoljenj za operaterja reaktorja, glavnega operaterja reaktorja in inženirja izmene znižalo glede na leto 2014. Preverjena usposobljenosti se preverja v skladu s pravilnikom JV4. Slika 40: Osebje z dovoljenjem za obratovanje Kazalnik kolektivna doza (slika 41) prikazuje letno kolektivno efektivno dozo celotnega telesa, skupno za delavce NEK, zunanje delavce in obiskovalce. V letu 2015 je bila kolektivna doza 790 clovek-mSv (vrednost opozorila je 720 clovek-mSv, vrednost za alarm pa 860 clovek-mSv). Slika 41: Kolektivna doza Kazalnik izpostavljenosti osebja sevanju prikazuje skupno število izpostavljenosti delavcev NEK in zunanjih delavcev (slika 42). V letu 2015 je bilo skupno 1.445 izpostavljenih delavcev, od tega je bilo 1.209 izpostavljenih dozi, nižji od 1mSv (mejna vrednost je 900 delavcev) in 18 delavcev med 1mSv in 10mSv. Na sliki je prikazana le mejna vrednost za opozorilo. Alarm ni prikazan, ker je alarm pri vsaki kontaminaciji nad 20 mSv. Slika 42: Izpostavljenost osebja sevanju Sliki 43 in 44 prikazujeta kazalnik varnost pri delu in število potrjenih zahtev za opustitev sledenja tehnicnim specifikacijam NEK. Slika 43: Varnost pri delu Slika 44: Število potrjenih zahtev za opustitev sledenja tehnicnim specifikacijam NEK V letu 2015 je bila ena kršitev NEK tehnicnih specifikacij (slika 45), prav tako je bila ena kršitev zakonodaje in odlocb (slika 46). Slika 45: Kršitev NEK tehnicnih specifikacij Slika 46: Kršitve zakonodaje in odlocb V letu 2015 se je število dogodkov zaradi napacnih postopkov povecalo (slika 47), povecalo pa se je tudi število obratovalnih odstopanj zaradi cloveške napake (slika 48). Slike 49, 50 in 51 prikazujejo požarno varnost, obravnavo tujih izkušenj in zacasne spremembe. Slika 47: Obratovalna odstopanja zaradi postopkov Slika 48: Obratovalna odstopanja zaradi cloveške napake V letu 2015 ni bilo požarnega dogodka ali požara. Bilo pa je 45 požarnih alarmov, zaradi cesar je kazalnik dosegel alarmno vrednost. Slika 49: Požarna varnost Slika 50: Obravnava tujih izkušenj Slika 51: Zacasne spremembe Zaustavitve in zmanjšanje moci Podatki o zaustavitvah NEK za leto 2015 so prikazani v preglednici 5. Zmanjšanj moci (pod 90 % moci) v letu 2015 ni bilo. Preglednica 5: Zaustavitve NEK leta 2015 Datum Trajanje [h] Vrsta Nacin Vzrok 11. 4. 2015 863 normalna rocna Izklop elektrarne iz omrežja zaradi rednega remonta. 17. 7. 2015 69 normalna rocna Izklop elektrarne iz omrežja zaradi zamenjave dvojnih merilnikov temperature reaktorskega hladilnega sistema. Vir: [1] Dogodki in obratovalne izkušnje NEK Porocanje o nenormalnih dogodkih je doloceno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (Ur. l. RS, št. 85/2009 (9/2010 popr.)), v katerem je podan seznam dogodkov, o katerih mora upravljavec jedrske elektrarne izredno porocati. NEK mora prav zato slediti dodatnim zahtevam za porocanje v svojih Tehnicnih specifikacijah. NEK je v skladu z omenjenim pravilnikom porocala o osmih dogodkih, zaradi katerih ni bilo potrebno zaustaviti elektrarne. Odprte poškodbe gorivnega elementa v remontu 2015 V casu remonta 2015 je NEK med praznitvijo sredice izvajala pregled tesnosti gorivnih elementov. Najdena sta bila dva pušcajoca gorivna elementa. NEK je že 18. 4. 2015 telefonsko obvestila URSJV, da so bile na enem gorivnem elementu odkrite odprte poškodbe gorivnih palic. To je bilo pricakovano glede na meritve aktivnosti reaktorskega hladila v 27. gorivnem ciklu. Ob izvleku gorivnega elementa je bil opažen približno 13 cm dolg del srajcke, ki se je locil od gorivnega elementa. Pri tem so iz tega dela gorivne palice izpadle gorivne tablete, ki so verjetno ostale ujete v rešetkah gorivnega elementa ali pa so bile odnesene v primarni sistem. Podrobni pregled je pokazal, da sta zlomljeni dve gorivni palici, še dve drugi pa sta bili spušceni na spodnjo šobo, od teh je ena sumljiva glede možnih poškodb srajcke. V rešetki ene izmed gorivnih palic je bil zapicen 3 cm dolg tujek. Poškodovani gorivni element je bil odložen v bazen za izrabljeno gorivo. Izvedel se je tudi pregled spodnje podporne plošce reaktorske sredice, kjer so bili najdeni trije vecji tujki cevaste oblike, dva dolga 7 cm in eden 13 cm. Daljši tujek je bil del srajcke gorivne palice. Odprte poškodbe gorivnih elementov zaradi precnih tokov (»Baffle jetting«) so se pojavile že v 26. gorivnem ciklu in bile odkrite med remontom 2013. Med korektivnimi ukrepi v analizi temeljnega vzroka za poškodbe goriva, ki jo je po remontu 2013 pripravil dobavitelj goriva Westinghouse, je bila predvidena tudi sprememba »Upflow conversion«, ki jo je NEK izvedla med remontom 2015. Ta ukrep naj bi odpravil pojav precnih tokov in tako odpravil vzrok za takšne poškodbe goriva v bodoce. Po remontu 2013 je bilo kot zacasni korektivni ukrep proti pojavu precnih tokov uvedeno ojacanje gorivnih elementov na mestih, kjer je bil pojav precnih tokov najhujši. Sprememba gorivnih elementov z zamenjavo gorivnih palic z jeklenimi je bila izvedena za 4 gorivne elemente. Poškodba v 27. gorivnem ciklu pa ni bila na lokaciji sredice, kjer so bili ojacani gorivni elementi, temvec v njihovi neposredni bližini. Drug verjeten vzrok za poškodbo gorivnega elementa so tujki v primarnem sistemu. Veliko tujkov je bilo ujetih tudi na gorivnih elementih, ki jih je NEK med remontom odstranila iz vseh gorivnih elementov za sredico 28. gorivnega cikla. NEK je pocistila tudi tujke v reaktorskem bazenu in notranjosti reaktorja. NEK in URSJV sta dogodek podrobno preucili in opravili analizo omenjenega dogodka. Vira: [4], [5] Odpoved uporovnega merilnika temperature (RTD) na primarnem hladilnem sistemu Dne 28. 5. 2015, pri obratovanju NEK na 100% moci po zakljucku remonta 2015, je prišlo do odpovedi uporovnega merilnika temperature (RTD – Resistance Temperature Detector) na hladni veji št. 2 primarnega hladilnega sistema. NEK je skladno z zacasno modifikacijo izvedla ožicenje iz aktivnega na rezervni RTD. Dne 3. 6. 2015 je prišlo še do odpovedi rezervnega RTD in vstop v postopek v primeru nenormalnega delovanja (odpoved kanala za temperaturo RC zanke ozko obmocje). Izveden je bil vstop v mejne pogoje delovanja (LCO). Po odpovedi rezervnega RTD je bilo opaženo tudi odstopanje v delovanju RTD na hladni veji št. 1, zato je bila sprejeta odlocitev o prevezavi aktivnega RTD na rezervni RTD. Prevezava je bila izvedena skladno z urgentno zacasno spremembo. Zaradi postavljanja navedene zacasne spremembe je bil dne 3. 6. 2015 od 6:29 do 6:53 aktiven LCO 3.0.3 (neizpolnjevanje LCO 3.3.1 zaradi neoperabilnosti dveh temperaturnih kanalov na primarnem hladilnem sistemu). Dne 17. 7. 2015 je NEK preventivno zaustavila elektrarno. Med zaustavitvijo je NEK zamenjala vse 4 RTD-je na hladni veji št. 1 in hladni veji št. 2 z novimi, izvedla balansiranje reaktorske crpalke št. 1 zaradi zaznanih povišanih vibracij in pridobila podatke (merjenje vibracij na hladni veji št. 2) za analizo temeljnega vzroka odpovedi. Na osnovi rezultatov analize temeljnega vzroka bodo doloceni potrebni korektivni ukrepi, ki bodo izvedeni med remontom 2016. NEK in URSJV sta dogodek preucili, opravili analizo dogodka in pripravili korektivne ukrepe. Dodatni korektivni ukrepi pa bodo doloceni po analizi temeljnega vzroka. Vir: [6] Dizel požarna crpalka pri testu ni dosegla nazivne hitrosti Dne 18. 6. 2015 je NEK izvajala teste na elektricnih in dizel požarnih crpalkah. Test elektricne crpalke je bi uspešen, medtem ko je pri testu dizel požarne crpalke prišlo do odstopanja. Dizel požarna crpalka ni dosegla nazivne hitrosti. Test je bil razglašen kot neuspešen in ob 09:19 je NEK izvedla vstop v LCO. Ugotovljeno je bilo, da je odpovedal elektronski modul regulatorja hitrosti motorja dizel požarne crpalke. Dne 19. 6. 2015 je bil test ponovljen z rocno nastavljeno hitrostjo in crpalka je dosegla zahtevane parametre. Test je bil uspešen. NEK je izdala zacasno navodilo za rocno uravnavanje hitrosti dizel požarne crpalke. Ob 12:25 je bila razglašena operabilnost dizel požarne crpalke in zakljucen LCO. Najverjetnejši vzrok za odpoved regulatorja hitrosti crpalke je udar strele v bližini NEK, ki se je zgodil 14. 6. 2015. NEK in URSJV sta dogodek podrobno preucili, opravili analizo omenjenega dogodka in pripravili korektivne ukrepe. Vira: [7], [8] Delna neoperabilnost pasivnega filtrskega ventilacijskega sistema zadrževalnega hrama Dne 29. 6. 2015 je NEK izvajala zamenjavo osamitvenega ventila v okviru spremembe "Vgradnja Pasivnega filtrskega ventilacijskega sistema zadrževalnega hrama". Pri tem je prišlo do povišanja tlaka dušika 11 bar, saj je pušcal ventil, to pa je nad predpisanim tlakom 5 bar. NEK je 30. 6. 2015 razglasila delno neoperabilnost pasivnega filtrskega ventilacijskega sistema zadrževalnega hrama in vstop v mejne pogoje delovanja zaradi razširjenih projektnih osnov - DEC LCO 3.6.3. Zahteva za preizkušanje DEC SR 3.6.3.b zahteva, da morajo biti vsi ventili pasivnega filtrskega ventilacijskega sistema zadrževalnega hrama v zahtevanih položajih. Po pregledu enega od ventilov je NEK ugotovila, da je ventil poškodovan. Od proizvajalca so prejeli nadomestni ventil, vendar se je tudi ta poškodoval, saj se mu je odlepilo tesnilo, zato je ponovno prišlo do povišanja tlaka do 6,5 bara. NEK je zamenjala okvarjeni del ventila in membrano ventila. Po tem popravilu je ventil pravilno deloval in vzdrževal tlak dušika v obmocju predpisanih vrednosti. NEK je 11. 7. 2015 razglasila konec DEC LCO 3.6.3. NEK in URSJV sta dogodek podrobno preucili in opravili analizo omenjenega dogodka. Vira: [9], [10] Oscilacije parametrov po sinhronizaciji dizel generatorja 2 Dne 6. 8. 2015 ob 8:46 se je izvajal redni test dizel generatorja 2 po postopku »Test operabilnosti dizel generatorjev 1 in 2«. Po sinhronizaciji na varnostno zbiralko št. 2 je pricela narašcati jalova moc. Približno 20 sekund po sinhronizaciji so priceli mocno nihati jalova ter delovna moc in tok. Operater je poskusil umiriti nihanje s povecanjem delovne in nižanjem jalove moci, vendar ni bil uspešen. Približno 2,5 minute po sinhronizaciji so se odlocili za odklop od varnostne zbiralke št. 2 in eno minuto po tem za normalno zaustavitev dizel generatorja št. 2. Pri iskanju napake so bile preverjene vse komponente regulatorja napetosti in hitrosti, vkljucno s testom odziva na rocno upravljanje preko kontrolnih stikal. Vsi sistemi so se odzvali pravilno in brez odstopanj. V sklopu testiranj po vzdrževanju je bil ob 12:34 ponovljen test operabilnosti dizel generatorja št. 2 po postopku. Dizel generator št. 2 je bil sinhroniziran na varnostno zbiralko št. 2 in obremenjen na 2,15 MW. Test se je uspešno koncal ob 13:46. NEK in URSJV sta dogodek podrobno preucili, opravili analizo omenjenega dogodka in pripravili korektivne ukrepe, ki so zajemali zamenjavo kontrolnih stikal. V remontu 2016 pa bo zaradi posodobitve zamenjan celoten regulacijski del dizel generatorja št. 2. Vira: [11], [12] Manjše pušcanje goriva pri obratovanju dizel generatorja št. 1 Dne 24. 09. 2015 ob 8:52 je bilo redno mesecno testiranje dizel generatorja št. 1 po postopku »Test operabilnosti dizel generatorjev št. 1 in 2«. Planiran je bil hitri zagon na 750 obratov/min. Dizel generator št. 1 se je zagnal v »hitrem nacinu« ter dosegel nazivne parametre v 8 sekundah. Zacela se je sinhronizacija dizel generatorja in ob 8:55 je bil dizel generator št. 1 sinhroniziran in priklopljen na varnostno zbiralko št. 1. Po približno 20 minutah obratovanja na polni moci se je pojavilo pušcanje goriva na crpalki goriva, ki je gnana z gredi dizel motorja A. Pri tem se tlak goriva ni spremenil, zato pušcanje ni imelo vpliv na moc generatorja. Aktivirana sta bila gasilca, ki sta spremljala pušcanje. Vodja izmene se je odlocil za prekinitev testa. Razglasil se je vstop v LC0-3.8.1.1. Osebje strojnega vzdrževanja je takoj zacelo s pripravami na zamenjavo crpalke goriva. Pušcajoca crpalka iz dizel generatorja št. 1 in je bila zamenjana z novo crpalko istega tipa. V sklopu testiranja po vzdrževanju je bil ponovljen test operabilnosti dizel generatorja št. 1. Dizel generator št. 1 je bil ponovno zagnan, sinhroniziran in priklopljen na varnostno zbiralko 1 ter obremenjen na približno 3,4 MW. Med testom ni bilo zaznanega nobenega pušcanja goriva. Ob 14:33 se je dizel generator št. 1 razglasil kot operabilen in s tem se je izstopilo iz LC0-3.8.1.1. Pušcajoca crpalka je bila razstavljena in pregledana s strani osebja strojnega vzdrževanja. Glede na to, da pri pregledu crpalke ni bilo najdenih mehanskih poškodb, je do pušcanja prišlo zaradi staranja materiala mehanskega tesnila. NEK in URSJV sta dogodek podrobno preucila in opravila analizo omenjenega dogodka. Vir: [13] Potres z dne 1. 11. 2015 Dne 1. 11. 2015 ob 8:52 se je pri Stojanskem vrhu na Gorjancih (8 km od NEK-a) zgodil mocan potres (nadžarišce potresa z lokalno magnitudo 4,2). Potres so cutili prebivalci celotne Slovenije, zahodne Hrvaške, Istre, Trsta in Gradca. Na ožjem nadžarišcnem obmocju je bila intenziteta VI-VII po Evropski potresni lestvici (EMS-98, Vir: ARSO spletna stran). Glavnemu potresu je sledilo vec deset popotresnih sunkov (69 popotresov, ki so se zgodili do vkljucno 5. 11. 2015). Popotresni sunek ob 9:07 je prav tako zaznala seizmicna inštrumentacija NEK. Med dogodkom je elektrarna ves cas obratovala na polni moci. Vse varnostne in pomembnejše komponente so bile operabilne in zmožne opravljati svojo funkcijo. Kontrolni sistemi so delovali pravilno v avtomatskem nacinu dela. Vsi sistemi zunanjega in notranjega elektricnega napajanja so bili razpoložljivi. Ob prvem potresnem sunku se je na glavni kontrolni plošci aktiviral alarm. Zaradi trenutnega padca pretoka tesnilne vode se je aktiviral alarm za sistem drenaže grelnikov crpalke 3, ki je bila v tem casu v stanju pripravljenosti. Prišlo je tudi do avtomatskega zagona sistema za izpiranje potujocih rešetk po progi B na sistemu oskrbovalne vode ter do izpada transformatorja (400kV/110kV) v RTP Krško zaradi aktivirane Bucholz zašcite. Drugih aktiviranih alarmov ali odzivov sistemov zaradi potresa ni bilo. V skladu s postopkom »Dolocitev stopnje nevarnosti« je bil dogodek ob 9:08 klasificiran kot »Nenormalni dogodek«. Aktiviran je bil sklic osebja elektrarne. S preliminarnim pregledom zapisov iz panela seizmicne inštrumentacije je bilo preverjeno, da niso bili doseženi pospeški in hitrosti struktur, ki bi zahtevali ustavitev zaustavitev elektrarne. Prvo obvestilo o izrednem dogodku je bilo URSJV posredovano s faksom ob 9:37, kar je po 29 minutah od razglasitve izrednega dogodka, oziroma 14 minut prepozno. Drugo obvestilo je bilo ob 10:17, tretje ob 10:31 in cetrto o prenehanju nevarnosti ob 11:01. Na ReCO Brežice in CORS sta bila posredovana tretji in cetrti faks. NEK je izvedla pregled struktur, sistemov in komponent v skladu s postopkom »NEK Response to an Earthquake« in ni ugotovila odstopanj. Ob 10:38 je bil vklopljen transformator (400kV/110kV) v razdelilni transformatorski postaji »RTP Krško« s strani ELES-a. Ob 10:43 je bilo razglašeno prenehanje nevarnosti. Elektrarna je nadaljevala z obratovanjem na polni moci brez alarmov ali odstopanj zaradi potresnega sunka. NEK in URSJV sta dogodek podrobno preucili, opravili analizo omenjenega dogodka in pripravili korektivne ukrepe, ki zajemajo predvsem izboljšave za hitrejše in boljše porocanje NEK ob izrednih dogodkih. Viri: [14], [15], [16], [17] Izpad dizel generatorja 3 na zašcito proti povratne moci Dne 12. 11. 2015 ob 8:42 je NEK pricela z rednim mesecnim testom dizel generatorja št. 3 po postopku. Ker je bil test izvajan z dizel generator št. 3 v "alternativnem izmenicnem" nacinu delovanja, ni bilo potrebe po vstopu v LCO-3.8.1.1. Dizel generator št. 3 so zagnali lokalno v "pocasnem nacinu". Po poteku štirih minut so preklopili dizel generator št. 3 na nazivne vrtljaje in je pospešil na 750 vrtljajev na minuto. Operaterji so zaceli s sinhronizacijo dizel generator št. 3. Ob 8:48 je bil dizel generator št. 3 sinhroniziran in priklopljen na varnostno zbiralko št. 3, ki je bila elektricno povezana z zbiralko varnostno zbiralko 2. Operater je pricel z dvigom delovne moci in jo dvignil na 413 kW. Ko je ugotovil prenizek faktor moci, ga je zacel spreminjati s kontrolnim stikalom napetostnega regulatorja, vendar je, kot je razvidno iz trendov, še bolj znižal faktor moci z manipulacijo stikala v napacno smer. Po nekaj sekundah se je delovna moc znižala pod - 200 kW (kar pomeni, da je dizel generator št. 3 prešel iz generatorskega nacina obratovanja v motorski nacin), kar je vrednost nastavitve sproženja zašcite na povratno moc. Po izteku casovne zakasnitve 10 sekund (približno po 45 sekundah po priklopu na varnostno zbiralko 2) se je zašcita aktivirala in zaustavila dizel generator št. 3. V tem casu je bila zabeležena moc - 450 kW. Operater je ugotovil svojo napako in takoj porocal glavnemu operaterju in vodji izmene. Po zaustavitvi je NEK ugotovila, da je do aktiviranja zašcite prišlo zaradi nezadostnega dviga delovne moci takoj po priklopu dizel generator št. 3 na varnostno zbiralko št. 3. Pregledali so elektricno zašcito in jo resetirali. Ugotovili so, da je zašcita pravilno delovala in ni bilo poškodb na samem generatorju. Odlocili so se za ponovitev testa. Ponovljeni test se je zacel ob 8:57 ter bil uspešno koncan ob 10:12. NEK in URSJV sta dogodek podrobno preucili, opravili analizo omenjenega dogodka in pripravili korektivne ukrepe, ki so zajemali izboljšave postopkov in usposabljanja. Vira: [18], [19] Obcasni varnostni pregled PSR1 – izvedbeni nacrt V obdobju med 2001 in 2003 je NEK opravila 1. obcasni varnostni pregled (PSR1). Akcijski plan, ki je izhajal iz PSR1, je vseboval 122 posameznih nalog, od katerih je NEK do konca leta 2012 izpolnila 119. V letu 2015 so bile zadnje tri akcije zakljucene, ki jim je URSJV podaljšala rok izvedbe do konca 2015. Gre za: - pregled strukturne ustreznosti zadrževalnega hrama, - razširitev PSA na vsa zaustavitvena stanja, - upoštevanje zunanjih dogodkov pri verjetnostnih varnostnih analizah za zaustavitvena stanja. PSR2 – potek izvedbe V prvi polovici leta 2010 je URSJV odobrila program PSR 2, ki je v skladu z Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV), Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih in jedrskih objektov (JV9) in prakticno smernico URSJV Vsebina in obseg obcasnega varnostnega pregleda sevalnega ali jedrskega objekta (PS 1.01). NEK PSR2 koncno porocilo ugotavlja, da v elektrarni ni vecjih nepravilnosti, in da elektrarna obratuje varno. Opredeljena so tudi podrocja, kjer so možne izboljšave, predvsem na podrocjih postopkov, nadzora kvalifikacije in staranja materialov, planiranja za primer izrednega dogodka, izboljšanja projektnih osnov elektrarne ter s podrocja deterministicnih in varnostnih analiz. URSJV je 30. 5. 2014 odobrila PSR2 porocilo in iz njega izhajajoci izvedbeni nacrt, ki ga mora NEK izvesti do konca leta 2019. NEK v skladu z odlocbo vsakih šest mescev poroca URSJV o poteku izvedbe nacrta sprememb in izboljšav PSR2, ki zajema 225 izboljšav. Skupno je bilo do 31. 12. 2015 zakljucenih 123 akcij, med njimi 71 od 71 akcij, ki jih mora NEK zakljuciti v enem letu, 32 od 83 akcij, ki jih morajo zakljuciti v treh letih ter 20 od 71 akcij, ki jih mora NEK zakljuciti v petih letih. Med izvedenimi akcijami je 5 takšnih, ki so v fazi fizicne izvedbe kot je izgradnja skladišca za radioaktivne odpadke ali pa se dokoncna izvedba sprememb obravnava skozi upravni postopek. Devet akcij je takšnih, ki po mnenju URSJV rabijo dodatno obrazložitev oz. analizo. URSJV in NEK bosta na delovnih sestankih analizirali odprta vprašanja. NEK bo nacrtovane akcije predvidoma zakljucila v letu 2016. Celovitost goriva in aktivnost reaktorskega hladila in pregled gorivnih elementov Leto 2015 zajema del 27. reaktorskega gorivnega cikla, ki se je zacel 18. 11. 2013 in je trajal do zacetka remonta 11. 4. 2015, ter del 28. gorivnega cikla, ki se je zacel 16. 5. 2015. 28. gorivni cikel bo trajal 18 mesecev, do menjave goriva v oktobru 2016. V letu 2015 je bila v 28. gorivnem ciklu ena zaustavitev elektrarne v trajanju 2 dni in 21 ur zaradi zamenjave dvojnih merilnikov temperature reaktorskega hladilnega sistema. Zaradi rednega remonta je bila elektrarna zaustavljena 35 dni in 23 ur. Sredico sestavlja 121 gorivnih elementov. Vsi gorivni elementi v sredicah 27. in 28. gorivnega cikla so tipa Vantage+ in imajo zamenljivo zgornjo šobo (RTN), spodnjo vstopno šobo s filtrom za zašcito pred delci v reaktorskem hladilu (DFBN), srajcke gorivnih palic, vodila za regulacijske palice in instrumentacijska vodila iz materiala ZIRLO ter 2,6 % obogatene obrocaste gorivne tablete zgornje in spodnje aksialne regije. Sredica 27. gorivnega cikla je vsebovala štiri gorivne elemente s po sedmimi palicami iz nerjavnega jekla v skladu z nuklearnim projektom sredice. Od 56 novih gorivnih elementov v sredici 28. gorivnega cikla, jih je 20 z obogatitvijo 4,4 % in 36 z obogatitvijo 4,8 %. Za optimizacijo zgorevanja sredice so bili uporabljeni gorljivi absorberji 1.4X IFBA. Novi gorivni elementi imajo dodatni zašcitni oksidni sloj v spodnjem delu srajcke gorivnih palic. Stanje gorivnih elementov v reaktorju (celovitost goriva) se spremlja posredno na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti reaktorskega hladila v pogojih stabilnega obratovanja in med prehodnimi pojavi. Izotopi ksenona, kriptona in joda kažejo na poškodbe goriva, iz meritev specificnih aktivnosti izotopov joda pa se lahko dolocita tudi velikost poškodbe in kontaminacija hladila. Iz specificnih aktivnosti izotopov cezija se lahko oceni zgorelost poškodovanega goriva. V primeru degradacije srajcke gorivne palice se v hladilu zaznajo trdi delci, npr. neptunij 239Np ali barij 140Ba. Podatki o specificnih aktivnosti izotopov ksenona, kriptona in joda v primarnem hladilu leta 2015 so razvidni iz preglednice 6. S 27. gorivnim ciklom je bil izdan akcijski nacrt za poškodbe gorivnih elementov, ki doloca pet akcijskih nivojev na osnovi ocenjenega števila poškodovanih gorivnih elementov ter specificnih aktivnosti izotopov 131I in 134I. Pri tem se upošteva tudi popravek zaradi specificne aktivnosti izotopa 134I, ki izhaja iz kontaminacije primarnega kroga kot posledica odprtih poškodb gorivnih elementov v 26. in 27. gorivnem ciklu. V akcijskih nivojih so predvideni popravni in preventivni ukrepi v primeru poslabšanja stanja gorivnih elementov in pojava odprtih poškodb gorivnih palic podobno kot v 26. in 27. gorivnem ciklu. Preglednica 6: Povprecne specificne aktivnosti primarnega hladila leta 2015 za 27. in 28. gorivni cikel ob stabilnih pogojih obratovanja (moc reaktorja vecja od 95 %) Izotop Povprecna specificna aktivnost [GBq/m3] cikel 27 (1. 1.–11. 4. 2015) cikel 28 (16. 5.–31. 12. 2015) stabilni pogoji stabilni pogoji 133Xe 0,078 0,020 135Xe 1,15 0,32 138Xe 5,55 1,70 85mKr 4,07 0,78 87Kr 3,63 0,96 88Kr 4,81 1,37 131I 0,52 0,12 Izotop Povprecna specificna aktivnost [GBq/m3] cikel 27 cikel 28 stabilni pogoji stabilni pogoji 133I 1,18 0,31 134I 1,30 0,32 trajanje gorivnega cikla [EFPD] 502 (od tega 100 samo v letu 2015) 224 zgorelost sredice [MWD/MTU] 20.385 (konec cikla) 9088 (konec leta) najvecja zgorelost in oznaka gorivnega elementa [MWD/MTU] 53426,1 (AC01) 48404,3 (AD32) V 27. gorivnem ciklu so bile prve indikacije pušcanja jedrskega goriva opažene 5. februarja 2015. Aktivnosti izotopov 133Xe, 131I in 85mKr so narašcale do konca gorivnega cikla. Specificne aktivnosti hladila v 27. gorivnem ciklu so dosegle 3,2 % omejitve doznega ekvivalenta 131I in 1,8 % omejitve 47/E skupne aktivnosti primarnega hladila (srednja energija E = 0,46 MeV). Od zacetka 28. gorivnega cikla so bile izmerjene povecane vrednosti specificnih aktivnosti ksenona in joda, kar je je posledica visoke aktivnosti ozadja zaradi kontaminacije primarnega kroga kot posledica odprtih poškodb gorivnih elementov v predhodnem gorivnem ciklu. Analiza specificnih aktivnosti izotopov je pokazala, da ob koncu leta 2015 v sredici 28. cikla ni bilo pušcajocih gorivnih palic. Specificne aktivnosti hladila v 28. gorivnem ciklu so ob koncu leta 2015 dosegle 0,9 % omejitve doznega ekvivalenta 131I in 1,2 % omejitve 47/E skupne aktivnosti primarnega hladila (srednja energija E = 0,22 MeV). Faktor zanesljivosti goriva (FRI – Fuel restriction indicator) je pokazatelj poškodovanosti goriva, ki se uporablja za primerjavo z drugimi elektrarnami v svetu. Vrednost FRI se doloci iz specificne aktivnosti 131I, popravljene s prispevkom iz kontaminacije primarnega kroga (aktivnost 134I) in normalizirane na konstantno vrednost hitrosti cišcenja primarnega hladila in moc reaktorja. Vrednost FRI, ki je manjša ali enaka 5·10-4 µCi/g (1,85·10-2 GBq/mł), po mednarodnih merilih predstavlja gorivo brez poškodb. Prekoracitev meje ni kriterij za odprte poškodbe gorivnih palic. V 27. gorivnem ciklu je FRI dosegel vrednost 2,5·10-3 µCi/g, kar je nad mejo za pušcajoce gorivo, v 28. gorivnem ciklu pa je FRI ob koncu leta 2015 znašal 1·10-6 µCi/g, kar je pod mejo za pušcajoce gorivo. V preglednici 7 so prikazane mesecne vrednosti za prvi in zadnji mesec v gorivnem ciklu ter povprecje za zadnje tri mesece obratovanja v gorivnem ciklu, na sliki 52 pa je prikazano povprecje mesecnih vrednosti FRI za posamezne gorivne cikle. Preglednica 7: Vrednosti faktorja zanesljivosti goriva (FRI) za zadnjih pet gorivnih ciklov Faktor zanesljivosti goriva FRI [GBq/m3] cikel 24 cikel 25 cikel 26 cikel 27 cikel 28 Zacetek 6,9.10-5 3,7.10-5 3,7.10-5 3,7.10-5 3,7.10-5 Konec 3,7.10-5 1,79.10-2 2,97.10-1 9,29.10-2 – Povprecje za zadnje obratovalno trimesecje 3,7.10-5 1,35.10-2 2,46.10-1 6,03.10-2 3,7.10-5 3,89E-052,45E-031,46E-011,07E-023,70E-050,000,030,060,090,120,152425262728FRI [GBq/m3]cikel Slika 52: Faktor zanesljivosti goriva (FRI) za zadnjih pet gorivnih ciklov Pregledi gorivnih elementov med remontom 2015 Z metodo In Mast Sipping (IMS- In Mast Sipping) je bil izveden pregled tesnosti srajck vseh 121 gorivnih elementov sredice 27. gorivnega cikla. Pušcanje je bilo zaznano v dveh gorivnih elementih: AE03 in AE24. Hitra podvodna vizualna inšpekcija (Q-UWTV) zgornjega dela 120 gorivnih elementov med 7. in 8. rešetko ter zgornjo šobo je bila izvedena med praznitvijo reaktorja. Dodatno je bila ob transportu iz reaktorja v bazen za izrabljeno gorivo opravljena inšpekcija celotnega gorivnega elementa AE03. Podvodna vizualna inšpekcija (UWTV) je bila opravljena za vse 4 strani 120 gorivnih elementov sredice 27. gorivnega cikla ter na gorivnih elementih AC02, AC03, AD23, AD32, AD33 in AD36. Z metodo FOSAR se je izvajalo tudi iskanje in odstranjevanje tujkov na gorivnih elementih. Tujki so bili najdeni na 60 gorivnih elementih, odstranjevanje pa je bilo izvedeno na 58 gorivnih elementih. Na gorivnih elementih AE02 in AE26 se tujkov med gorivnimi palicami ni poskušalo odstraniti. Na gorivnem elementu AE29 je bil najden tujek na vrhu gorivnih palic, ki se ga ni odstranjevalo. Ultrazvocni pregled (UT) je bil izveden na 5 gorivnih elementih: AE24, AC02, AC03, AD23 in AD36. Na gorivnem elementu AE24 je bila najdena pušcajoca gorivna palica K13. Izveden je bil tudi pregled 33 novih in 10 starejših kontrolnih in zaustavitvenih svežnjev z metodo vrtincnih tokov (ECT) po celotni dolžini palck. Ultrazvocni pregled (UT) je bil izveden v predelu ob spodnjem zvaru ter dodatno na mestih, kjer je metoda vrtincnih tokov pokazala obrabo. Sveženj R128 ni primeren za nadaljnjo uporabo in je bil v sredici gorivnega cikla 28 zamenjan s svežnjem R37. Slika 53: Rezultati pregledov tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi IMS med remonti od leta 2000 (17. gorivni cikel) dalje Med remontom so izvedli projektno spremembo obvodnega hladilnega pretoka reaktorske sredice, ki predstavlja pomembno izboljšavo za odpravo temeljnega vzroka obsežnih vidnih poškodb na gorivu v ciklusih 26 in 27. Ta poseg je spremenil smer pretoka hladila skozi prostor za obodnimi plošcami reaktorja iz navzdol usmerjenega v navzgor usmerjenega in posledicno bistveno zmanjšal precni pretok hladila skozi reže med obodnimi plošcami, kar je bilo vzrok za poškodbe goriva. Analiza vzrokov pušcanja goriva Pregledi gorivnih elementov po obsevanju (PIE) in analiza nacina odpovedi ter ucinkov (FMEA) kažejo na to, da sta mehanizma poškodbe netesnih gorivnih elementov AE03 in AE24 obraba zaradi vibracije gorivnih elementov (GTRF) in poškodbe zaradi tujkov v primarnem sistemu (DF). Možen ukrep je izboljšanje robustnosti 16x16 gorivnega elementa z vidika odpornosti na vibracijske poškodbe in tujke. Vir: [1] Varnostna kultura Na URSJV smo tudi v letu 2015 spremljali varnostno kulturo v NEK preko celega leta. Zbrali smo 21 informacij o varnostni kulturi v NEK, od katerih so 4 informacije podale štiri pooblašcene organizacije, ki so v casu remonta delale v NEK. V vseh informacijah je zajetih 36 opažanj o varnostni kulturi v NEK, od katerih je 25 pozitivnih in 11 negativnih opažanj. Opažanja obsegajo obdobje od zacetka uvedbe modifikacije (upravni postopek, pregled dokumentacije, komuniciranje z NEK) do implementacije modifikacije. Opažanja URSJV o varnostni kulturi v NEK so razvršcena po kazalnikih varnostne kulture, ki so opredeljeni v varnostnem navodilu IAEA GS-G-3.1 »Application of the Management System for Facilities and Activities«. Opažanja so razdeljena v dve skupini – dobra in slaba varnostna kultura. Najvec zbranih opažanj za dobro varnostno kulturo je pri sledecih kazalnikih: vodstvo si prizadeva za dobro in odprto komunikacijo v organizaciji, vodstvo se jasno zavzema za varnost ter posamezniki imajo potrebno znanje in razumevanje za delovne procese. Skoraj tretjina od vseh zbranih opažanj o varnostni kulturi se nanaša na odprto komunikacijo NEK z URSJV med ogledi izvedbe sprememb. Slaba varnostna kultura pa se odraža pri naslednjih kazalnikih: vodstvo se ne zavzema jasno za varnost, slaba kvaliteta procesov od planiranja do implementacije in zavzemanje za varnost ni jasno razvidna na vseh ravneh organizacije in za vsakega posameznika. Spremljanje varnostne kulture v letu 2015 je zopet pokazalo, da v vecini primerov isti kazalniki varnostne kulture ohranjajo enake trende – pozitivne ali negativne. Poleg tega pa nekaj kazalnikov odraža enkrat pozitivno, drugic negativno varnostno kulturo, iz cesar je moc sklepati, da se nekateri posamezniki dobro zavedajo pomena varnosti, drugi pa se tega ne zavedajo dovolj dobro. Projekti nadgradnje varnosti Program nadgradnje varnostni NEK URSJV je septembra 2011, le nekaj mesecev po nesreci v Fukušimi, izdala odlocbo, v kateri je dolocila zahteve za izvedbo Programa nadgradnje varnosti NEK. Te temeljijo na slovenski zakonodaji in na izkušnjah iz fukušimske nesrece marca 2011. NEK je opravila analizo potrebnih izboljšav in na podlagi le-te Program nadgradnje varnosti (PNV), ki ga je URSJV pregledala in odobrila v februarju 2012. Prvotni rok za izvedbo PNV je bil december 2016, ki pa je bil kasneje podaljšan na december 2018. Decembra 2015 pa je NEK zaradi nezmožnosti izvedbe izredno zahtevnega in obsežnega programa nadgradnje varnosti kot tudi iz financnih razlogov podala vlogo za podaljšanje roka za izvedbo PNV (sprememba faze 3 na december 2021). Pri tem naj bi se tudi nekoliko spremenila vsebina programa, saj naj se zagotavljanje alternativnega ponora na drugacen nacin (kombinacija zašcitenih rezervoarjev vode z možnostjo dopolnjevanja iz podtalnice). Zagotovilo se bo vbrizgavanja dodatnega hladila v primarni in sekundarni sistem. NEK PNV je sedaj razdeljen v tri faze. Faza 1 je bila že izvedena v letu 2013. Faza 2, ki je v izvajanju in bo izvedena v trenutno veljavnem roku - konec 2018, obsega: - dodatno poplavno zašcito jedrskega otoka ter vseh novih struktur, sistemov in komponent; - vgradnjo dodatnih razbremenilnih ventilov tlacnika, kvalificiranih za težke nesrece; - nabavo mobilnega izmenjevalnika toplote; - vgradnjo stalnega sistema za prhanje bazena z izrabljenim jedrskim gorivom z možnostjo hitre prikljucitve mobilne opreme nanj; - nadgradnjo sistema elektricnega napajanja; združitev obstojecih zaustavitvenih panelov in njihova funkcijska razširitev, kar bo zagotavljalo, da se bo lahko z ene lokacije (pomožna komandna soba) elektrarna zadostno ohladila in to stanje dolgorocno vzdrževala; - vgradnjo locene, posebne inštrumentacije za nadzor nad težkimi nesrecami, pri cemer bo elektricno napajanje neodvisno od obstojecih virov; - omenjena pomožna komandna soba bo omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (filtriranje zraka in šcitenje pred sevanjem) in - nadgradnjo operativnega podpornega centra in tehnicnega podpornega za primer težke nesrece. Faza 3 (Projekt BB2), za katero je NEK podala vlogo za podaljšanje roka do konca 2021: - vgradnjo dodatnih crpalk za vbrizgavanje hladila v sekundarni sistem (uprajalnika) in primarni sistem s pripadajocimi rezervoarji borirane in neborirane vode. Post-fukušimski akcijski nacrt ukrepov Decembra 2012 je URSJV pripravila celovit akcijski nacrt ukrepov na podlagi naukov po nesreci v Fukušimi marca 2011. Dokument v anglešcini je objavljen na spletni strani URSJV. V akcijskem nacrtu so povzete vse dejavnosti, s katerimi naj bi v prihodnjih letih zmanjšali tveganja zaradi naravnih in drugih nesrec, ki bi lahko doletele lokacijo NEK. Osrednji del akcijskega nacrta je izvedba Programa nadgradnje varnosti NEK, ki je podrobneje opisan v prejšnjem poglavju. Poleg PNV je URSJV prepoznala še enajst dodatnih ukrepov, s katerimi namerava izboljšati pripravljenost na težke nesrece. Med njimi so spremembe zakonodaje, dodatne mednarodne pregledovalne misije, dodatne študije, izboljšave pripravljenosti na izredne dogodke ter izboljšanje varnostne kulture pri upravljavcih objektov in upravnem organu. Slovenski akcijski nacrt je bil skupaj z akcijskimi nacrti držav clanic EU, Švice in Ukrajine medsebojno pregledan na ENSREG delavnici aprila 2013 v Bruslju ter nato še enkrat v aprilu 2015, ko so bili pregledani napredki pri izvajanju nacrtov. Koncno porocilo je pohvalilo skupni napredek pri izvedbi post-fukušimskih izboljšav v Sloveniji ter kot glavne prednosti poudarilo dobro pripravljenost na težke nesrece, ki se redno usposablja na NEK simulatorju, relativno hitro vkljucitev prenovljenih WENRA smernic v osnutke pravilnikov (ti bodo izdani do konca leta 2016) ter izboljšanje sodelovanja s Hrvaško na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke. Vecina ukrepov, dolocenih v akcijskem nacrtu, se je pricela izvajati že v letu 2013 in se nadaljevala tudi v letih 2014 in 2015. Trenutno se izvajajo: - spremembe zakonodaje, - dejavnosti za izboljšanje nacrtovanja ukrepov v primeru izrednih dogodkov ter sodelovanja s Hrvaško na tem podrocju, - izboljšave procesov URSJV, - povabljeni sta še dve mednarodni misiji - misija OSART za pregled obratovanja elektrarne ter EPREV za pregled pripravljenosti in zmožnosti odzivanja države ob izrednem dogodku, in sicer obe za leto 2017, - nadgradnja verjetnostnih varnostnih analiz NEK (verjetnostne varnostne analize za bazen z izrabljenim gorivom), - priprave na izgradnjo suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo na lokaciji NEK. Posodobljeni akcijski nacrt (december 2014) je objavljen na spletni strani URSJV. Viri: [2], [20], [21], [22],[23], [24], [25], [26] 2.1.1.2 Spremembe objekta Tehnicne izboljšave in spremembe URSJV poleg vsakodnevnega spremljanja obratovanja jedrske elektrarne namenja posebno pozornost pregledu in potrjevanju sprememb in izboljšav v elektrarni, ki nastajajo na podlagi svetovne prakse, obratovalnih izkušenj in najnovejših dognanj na jedrskem podrocju. Sprememba projekta in projektnih osnov jedrskih objektov ali pogojev izkorišcanja jedrskih elektrarn je ena od pomembnejših aktivnosti, ki lahko vplivajo na varnost jedrskih objektov, zato morajo biti spremembe pod strogim nadzorom in ustrezno dokumentirane. URSJV je v letu 2015 z upravnimi postopki elektrarni odobrila 6 sprememb in izdala soglasje za 27 sprememb, za 331 sprememb pa je NEK v varnostnem presejanju ugotovila, da ni odprtega varnostnega vprašanja in je o njih le obvestila URSJV po izvedbi. Število aktivnih zacasnih sprememb na dan 31. 12. 2015 je 23, odprtih v letu 2015 je bilo 54, zaprtih pa 47. Med aktivnimi so 3 zacasne spremembe odobrene leta 2013, ki bodo predvidoma odstranjene leta 2016 ter ena zacasna sprememba iz leta 2010, ki bo predvidoma odstranjena leta 2017. Pripravljena je bila 22. revizija dokumenta »Koncno varnostno porocilo« (USAR), v kateri so bile upoštevane spremembe, odobrene do 01. 11. 2015. Na URSJV spletni strani so po letih navedene vse spremembe od leta 2000, ki jih je URSJV obravnavala oz. dobila v vednost. Kratek opis sprememb pomembnih za varnost Sprememba obvodnega pretoka hladila reaktorske sredice "Reactor Vessel Upflow Conversion" Namen spremembe 1109-RC-L »Reactor Vessel Upflow Conversion« je preprecitev poškodb goriva zaradi precnih tokov (Baffle Jetting) s pomocjo spremembe smeri obvodnega hladilnega pretoka reaktorske sredice (Upflow conversion, UFC). Med praznjenjem sredice v remontu 2013 so bile ugotovljene poškodbe na šestih gorivnih elementih. Analizo temeljnega vzroka pušcanja goriva je opravil dobavitelj goriva Westinghouse, ki je kot eno od glavnih korektivnih akcij za preprecitev poškodb goriva zaradi precnih tokov priporocil NEK, da cim prej izvede s UFC. V okviru spremembe je bilo izvedeno cepljenje obstojecih šestnajstih lukenj v valju spodnjega vložka reaktorske posode v obmocju med zgornjima dvema horizontalnima opornima plošcama ogrodja reaktorske sredice s tesnilnimi cepi in izvrtanje osmih pretocnih lukenj v zgornji vodoravni oporni plošci ogrodja reaktorske sredice. Ta poseg je spremenil smer pretoka hladila skozi prostor za obodnimi plošcami reaktorja in posledicno bistveno zmanjšal precni pretok hladila skozi reže med obodnimi plošcami, ki povzroca poškodbe goriva. Spremembe intervala testiranja turbinskih vhodnih ventilov in izvzetje zadnjega testa turbinskih ventilov ob koncu gorivnega cikla 27 Testni interval turbinskih ventilov (štirje regulacijski in zaustavitveni ventili pred visokotlacnim delom turbine in štirje prestrezni in zaustavitveni ventili pred nizkotlacnim delom turbine) se je podaljšal iz 31 dni na 184 dni, glede na priporocila proizvajalca in prakso v drugih elektrarnah. NEK je predložila pozitivno strokovno mnenje Fakultete za strojništvo. Z zmanjšanjem števila testiranj se bistveno zmanjšajo negativni vplivi na same ventile. Poleg tega je NEK glede na stanje integritete jedrskega goriva, dne 10. 3. 2015 razglasila akcijski nivo 3 v skladu s postopkom REP-5.130 in je morala obratovati kar se da stabilno in zmanjšati prehodne pojave tudi zaradi testiranja turbinskih ventilov. Zato je NEK zaprosila za izvzetje izvedbe zadnjega testiranja turbinskih ventilov v 27. gorivnem ciklu iz zahteve TS SR 3.3.4.2, kar pomeni izredno zacasno prekoracitev obratovalnih omejitev in pogojev. To omogoca 38. clen Pravilnika o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (JV9), kadar bi zaradi izpolnjevanja zahtev obratovalnih pogojev in omejitev lahko prišlo do nepotrebnega prehodnega pojava, ki bi lahko vodil v manj varna stanja. Sprememba TS mejnega pušcanja s primarnega na sekundarno stran uparjalnika "SG primary to secundary leakage TS limit change" Podlaga za zahtevo izhaja iz akcijskega plana drugega Obcasnega varnostnega pregleda (PSR2) in je definirana v dokumentu NEI 97-06, rev. 3 (»Nuclear Energy Institute«, ZDA), ki v tocki 2.3 »Operational Leakage Performance Criterion« podaja nove smernice za maksimalno dnevno vrednost pušcanja iz primarne na sekundarno stran skozi katerikoli uparjalnik in sicer iz obstojece vrednosti 1,9 m3/dan na 0,57m3/dan. Urna mejna vrednost za oba uparjalnika pa ostane 0,159 m3/h, saj NEI zahteva spremembe le dnevne limitne vrednosti, da se tako ohrani enak nivo stabilnosti obratovanja elektrarne. Vir: [1] 2.1.1.3 Zunanji vplivi na varnost obratovanja HE Brežice Leta 2007 se je zacela priprava DPN za obmocje HE Brežice in se zakljucila z izdajo uredbe o DPN junija 2012. Za objekt HE Brežice so se gradbena dovoljenja pridobivala v vec postopkih. Za jezovno zgradbo HE Brežice je bilo gradbeno dovoljenje izdano leta 2014. V sklopu gradnje akumulacijskega bazena HE Brežice je URSJV izdala soglasje k PGD oktobra 2014, nato pa je bilo oktobra 2015 izdano gradbeno dovoljenje za visokovodni razbremenilnik. Analize vplivov HE Brežice na NEK in predlogi omilitvenih ukrepov so zbrani v elaboratu "Necessary Technical Measures for Suppression of Side Effects of Brežice HPP Construction on Krško NPP", ki je bil izdan septembra 2015. NEK in HESS sta podpisala sporazum, s katerim bo HESS financirala pripravo in izvedbo teh ukrepov. Projekte ukrepov pripravlja NEK v skladu s postopkom za pripravo in odobritev projektnih sprememb. Na osnovi elaborata je bilo doloceno devet projektnih sprememb NEK, ki so povezane s hladilnimi sistemi, jezovno zgradbo, drenažnimi sistemi, nadzorom podtalnice in okoljskim monitoringom. V letu 2015 so potekali postopki izdaje projektnih pogojev za spremembe: - Rekonstrukcija crpališca meteorne in fekalne kanalizacije v NEK in - Rekonstrukcija opreme jezu NEK. Postopki izdaje gradbenih dovoljenj in izvedba projektnih sprememb NEK se bodo nadaljevali v letu 2016 in 2017. HE Mokrice Oktobra 2008 se je zacel postopek priprave DPN za obmocje HE Mokrice, ki se je zakljucil v letu 2013. V letu 2015 je potekala izdelava PGD za HE Mokrice, kar se nadaljuje tudi v 2016. V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za HE Brežice je URSJV avgusta 2015 izdala pozitivno mnenje s pogoji glede vplivov na poplavno varnost NEK, seizmicno stabilnost podrocja in okoljski monitoring NEK. HE na srednji Savi Junija 2009 je bila podana pobuda za pricetek postopka izdelave DPN za HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol na srednji Savi, na odseku od Litije do Zidanega mosta, URSJV pa ni bila uvršcena med nosilce urejanja prostora in ne sodeluje v postopku priprave DPN. Drugi DPN obsega HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save, kjer so možni vplivi na jedrsko varnost NEK ter raziskovalni reaktor TRIGA in CSRAO glede poplavne varnosti in koncnega ponora toplote NEK ter vplivov na varnost in obratovanje TRIGA in CSRAO. URSJV je 2014 izdala smernice za pripravo DPN. Postopek priprave DPN se je nadaljeval tudi v letu 2015. Državni prostorski nacrt za povezovalno cesto od Krškega do Brežic Postopek za pripravo DPN za povezovalno cesto od Krškega do Brežic poteka od leta 2006. Pomemben vpliv na jedrsko varnost NEK je zaradi poteka ceste v obmocju omejene rabe prostora okoli NEK ter zaradi vplivov ceste na poplavno varnost NEK. V letu 2015 je potekal postopek priprave DPN. V povezavi s tem DPN je tudi projekt mosta cez Savo na novi cestni povezavi od Krškega do Brežic (na osnovi drugega lokacijskega dovoljenja), za katerega je URSJV decembra 2015 izdala soglasje k PGD, ki podaljšuje veljavnost že predtem izdanega soglasja URSJV za ta projekt iz leta 2012. O potresni varnosti NEK V zacetku leta 2015 je GEN energija d. o. o. na lastno pobudo na sedežu URSJV predstavila projektno nalogo "Seismic Hazard Analysis for JEK 2", za katero sta zadolžna Rizzo Associates in Geološki zavod Slovenije. Predstavljena je bila predvidena vsebina projektne naloge, v okviru katere se bodo pripravili potrebni vhodni podatki (potresni katalog, seizmicni viri, seizmotektonski model,…), izvedla verjetnostna seizmicna analiza ter odziv lokacije JEK 2 na širjenje seizmicnih valov z upoštevanjem specificnih lastnosti zemljin. Namen vsega navedenega je analiza ustreznosti mikrolokacij s stališca sodobnih standardov in varnostnih zahtev. Tveganje zaradi letalske ogroženosti NEK S podrocja nenadzorovanega preleta prepovedane cone okoli NEK v letu 2015 ni prišlo do kršitve oziroma vstopa v prepovedano cono. V izogib kršitvam, ki pa so bila v preteklosti veckrat zabeležena, je bila na pobudo URSJV že v letu 2012 organizirana delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki Ministrstva za obrambo RS, Javne agencije za civilno letalstvo, Uprave RS za zašcito in reševanje, Kontrole zracnega prometa Slovenije (KZPS) in NEK. Na pobudo URSJV se je že julija 2013 pripravil Dogovor o sodelovanju med URSJV, Centrom za nadzor zracnega prostora RS, KZPS ter NEK. Dogovor v svoji vsebini doloca podrobnosti glede hitrega obvešcanja NEK in omilitev morebitnih škodljivih posledic namernega ali nenamernega padca letala na elektrarno. URSJV kljub veckratnim prizadevanjem, da bi le prišlo do podpisa dogovora, to tudi v letu 2015 ni uspelo doseci. URSJV ugotavlja, da še vedno ostaja odprto podrocje deljenih pristojnosti dolocenih organov, ki predstavlja oviro pri podpisu dogovora. Tako tudi v letu 2016 ostaja cilj URSJV izvedba zastavljenih rešitev glede obvešcanja. Vir: [27] 2.1.1.4 Gradnje na obmocju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta Merila za dolocitev obmocij omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ter merila za prepovedi in omejitve gradenj na teh obmocjih so dolocene z Uredbo o obmocjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh obmocjih (Ur. l. RS, št. 36/04, 103/06 in 92/14). Na teh obmocjih so dovoljene gradnje le tistih objektov, za katere navedena uredba doloca, da je gradnja dovoljena, ce URSJV izda soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Leta 2015 je URSJV izdala soglasja za gradnjo naslednjih objektov na obmocju omejene rabe prostora zaradi Nuklearne elektrarne Krško in sicer: - soglasje za gradnjo transformatorske postaje 20/0,4 kV Evrosad crpališce in elektricni vodi, - soglasje za legalizacijo in spremembo namembnosti skladišca SECOM, - soglasje za gradnjo nezahtevnega objekta - kmecke lope, - soglasje za odstranitev obstojecega objekta in nadomestno gradnjo stanovanjske hiše, - soglasje za razširitev obstojecega zbirnega centra – gradnjo skladišca za prehodno skladišcenje obdelanih loceno zbranih odpadkov in soglasje za gradnjo remontnega kontejnerskega kompleksa. 2.1.1.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje Redno obratovanje jedrske elektrarne vedno spremljajo izpusti radioaktivnosti v okolje. Za NEK so upravno dolocene meje tekocinskih in plinskih izpustov postavljene tako, da obremenitev posameznikov iz okoliškega prebivalstva ne sme preseci avtorizirane mejne doze 50 .Sv na leto. Posebej so postavljene omejitve za tekocinske izpuste in nekatere plinske izpuste (izotopi joda, aerosoli). Omejitve NEK za izpust radioaktivnih snovi v okolico so bile prvotno predpisane z odlocbo Republiškega energetskega inšpektorata za zacetek obratovanja jedrske elektrarne, št. 31-04/83-5, z dne 6. februarja 1984, leta 2003 pa je stopil v veljavo dokument RETS (Radiological Effluent Technical Specification), ki je v omejitve izpustov vnesel dolocene spremembe. URSJV je 13. 10. 2006 z odlocbo št. 39000-5/2006/17 spremenila 13. in 12. tocko prvotne odlocbe z novimi upravnimi omejitvami aktivnosti za tekocinski izpust tritija, ki po novem znaša 45 TBq na letni ravni (prej 20 TBq) in odpravila cetrtletno omejitev (prej 8 TBq cetrtletno). Zmanjšala je mejo za skupno izpušceno letno aktivnost radioaktivnih izotopov brez 3H, 14C in raztopljenih plinov, ki po novem znaša 100 GBq (prej 200 GBq). Poleg izpušcenih aktivnosti v tekocinskih izpustih so navzgor omejene tudi koncentracije posameznih radionuklidov glede na izpeljane koncentracije radionuklidov v površinskih vodah, dolocenih z uredbo (Ur. l. RS, št. 49/04). V dnevnih, tedenskih, mesecnih, cetrtletnih in letnih porocilih NEK redno poroca pristojnim upravnim organom o tekocih in plinastih izpustih radioaktivnih snovi v okolje. Tekocinski izpusti Tekoci radioaktivni izpusti se vodijo v povratno vejo bistvene oskrbne vode, ki se izliva v Savo pred jezom. Koncentracijo posameznih radioaktivnih elementov v izpustu merijo in nadzirajo merilniki radioaktivnosti, ki avtomatsko zaprejo lokalne ventile, ce je dosežena predpisana mejna koncentracija. Na ta nacin se prepreci nadaljnje izlivanje radioaktivne tekocine v okolje. V tekocih izpustih ima najvecji delež aktivnosti radionuklid tritij 3H, ki se prenaša kot voda ali vodna para. 3H je radionuklid nizke radiotoksicnosti in je zato kljub visoki izpušceni aktivnosti v primerjavi z ostalimi radionuklidi radiološko manj pomemben, tako da k dozni obremenitvi najvec prispevajo izpušcene aktivnosti cezija in obeh izotopov kobalta. V letu 2015 je potekal remont, zato je bila celotna izpušcena aktivnost 3H nekoliko višja, in sicer 16,3 TBq, kar je 36,2 % letne upravne omejitve (45 TBq). Ta vrednost je znotraj povprecja vrednosti v letih ko se izvaja remont. Siceršnji trend povecanja izpušcene aktivnosti 3H v zadnjih desetih letih je posledica povecanega nastajanja tritija v reaktorskem hladilu zaradi tehnoloških sprememb, ki nastanejo pri podaljšanju gorivnega cikla na 18 mesecev. Iz slike 54 je razvidno spreminjanje celotne aktivnosti 3H v izpustih po posameznih letih. Aktivnost ostalih cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih je bila primerljiva z letom 2014 in je znašala 33,6 MBq ali 0,03 % letne omejitve (100 GBq). Izotopska sestava tekocinskih emisij kaže, da razen 3H glede na aktivnost prevladujejo naslednji izotopi: 110mAg, 58Co, 60Co, 55Fe, 133I in 137Cs, velikostni razred manjša pa je aktivnost 144Ce, 133I, in 90Sr. Bistveno pa se je povecala aktivnost izpušcenih žlahtnih plinov, in sicer 133Xe, ki je posledica poslabšane integritete goriva. Izpušceno je 117 MBq, kar je 3 velikostna razreda vec kot leta 2014. Redni nadzor radioaktivnih izpustov do leta 2013 ni predvideval meritev 14C v tekocinskih izpustih, takrat pa je IRB sistematicno pricel meriti aktivnost 14C v cetrtletnih sestavljenih vzorcih nadzornega tanka WMT#2. Skupna aktivnost izpušcenega 14C je v letu 2015 bila 1,21 GBq, kar je primerljivo z letom 2014 in skladno z ocenami narejenimi na podlagi literature in mednarodne prakse (0,07Ci/GWe-leto oziroma 1,8 GBq/leto). Letos ni bila zaznana prisotnost sevalcev alfa v sestavljenem vzorcu WMT, kar potrjuje predpostavko da je lanskoletna meritev bila povezana mehansko poškodbo gorivnih elementov. Na slikah 54, 55, 56 in 57 so prikazane letne izpušcene aktivnosti cepitvenih in aktivacijskih produktov za celotno obdobje obratovanja NEK. Slika 54: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih Slika 55: Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih (brez 3H) Slika 56: Aktivnost izpušcenega 60Co v tekocinskih izpustih Slika 57: Aktivnost izpušcenega 137Cs v tekocinskih izpustih Slika 58: Aktivnost izpušcenega 131I v tekocinskih izpustih Plinasti izpusti Plinasti izpusti iz NEK izhajajo v okolje skozi ventilacijski dimnik in preko odzracevalnika kondenzatorja v sekundarnem krogu. Na obeh izpustnih mestih radiološki monitorji neprekinjeno merijo in nadzirajo koncentracijo posameznih radioaktivnih elementov. Aktivnosti plinastih izpustov so omejene posredno preko mejne vrednosti za skupno prejeto dozo od vseh izpustov na razdalji 500 metrov od reaktorja, ki znaša 50 µSv na leto. Mejne aktivnosti radionuklidov v plinastih izpustih se zato lahko iz leta v leto nekoliko spreminjajo, odvisno od letnih vremenskih razmer in uporabljenega disperzijskega modela. Izpušcene aktivnosti v letu 2015 in deleži mejnih vrednosti za vse pomembne plinske emisije so razvidne iz preglednice 8. V plinastih izpustih po aktivnosti prevladujejo žlahtni plini. Emisije žlahtnih plinov v ozracje, vecinoma zelo kratkoživi aktivacijski radionuklid 41Ar ter kratkoživi izotopi ksenona (z razpolovnim casom manj kot 12 dni), so znašale leta 2015 skupaj 3,64 TBq (4,1 TBq preracunano na ekvivalent 133Xe), kar je povzrocilo dozno obremenitev 0,15 µSv/leto. Iz slike 59 je razvidno spreminjanje celotne aktivnosti žlahtnih plinov v plinastih izpustih po posameznih letih obratovanja (preracunane na ekvivalent 133Xe), na sliki 62 pa so izpusti leta 2015 razclenjeni po posameznih mesecih. Izpusti so vecji kot leto prej kar je posledica poslabšane integritete goriva, same vrednosti pa so še zmeraj bistveno nižje od dopustne mejne vrednosti. Radioaktivnih izotopov joda so v letu 2015 izpustili 764 MBq (237 MBq preracunano na ekvivalent 131I), kar znaša 1,2 % letne omejitve, to je za velikostni razred vec kot v letu 2014. Tako kot povecanje izpustov žlahtnih plinov, tudi to je dokaz poslabšane integritete goriva. Na sliki 63 so podani izpusti radionuklidov joda po mesecih v letu 2015. Aktivnosti ostalih radionuklidov v aerosolnih izpustih so nekaj velikostnih razredov manjše, vendar za velikostni razred povecane v primerjavi z letom 2014. Leta 2015 je izpušcena aktivnost znašala 1,6 MBq, kar je približno 0,01 % letne omejitve, ki znaša 18,5 GBq. Na slikah 60 in 61 je prikazan casovni potek izpušcanja aktivnosti 14C in 3H v plinskih emisijah v celotnem obdobju obratovanja elektrarne, na slikah 64 in 65 pa izpušcene aktivnosti 3H in 14C po mesecih leta 2015. Iz leta v leto opažamo rahlo povišanje aktivnosti 3H v plinskih emisijah, ki so predvsem posledica izboljševanja tako metode vzorcenja kot tudi analize v laboratoriju, pricakovano pa se je raven izpustov pocasi ustalila. Izpušcena aktivnost 14C je v skladu z znacilnimi vrednostmi. Preglednica 8: Aktivnosti plinskih izpustov leta 2015 in letne omejitve Plinske emisije Izpušcena aktivnost [GBq] Mejne vrednosti izpusta Delež od omejitve [%] žlahtni plini 3.720 (skupna) 50 µSv/leto* 0,3* jodi 0,24 (131I ekv.) 18,5 GBq/leto (131I ekv.) 0,12 aerosoli 1,6·10.3 18,5 GBq/leto 0,001 3H 5,6·103 Ni omejitve v RETS** – 14C 78,6 Ni omejitve v RETS** – * Omejitev je podana s prejeto dozo, ki je posledica vseh izpustov iz NEK. ** RETS - Radiological Effluent Tehnical Specification. Letne omejitve aktivnosti za izpuste po tehnicnih specifikacijah NEK so: - posredna omejitev aktivnosti izpušcenih žlahtnih plinov je dolocena s pomocjo prejete doze na 500 metrov od reaktorja in znaša 50 µSv na leto, - omejitev aktivnosti izotopov joda v plinastih izpustih je 18,5 GBq na leto, ekvivalentno glede na 131I, - omejitev za aerosole z razpolovnim casom daljšim od 8 dni v plinastih izpustih je 18,5 GBq na leto, - za 3H in 14C v plinastih izpustih ni posebej predpisanih omejitev. Na prikazanih diagramih za aktivnost 14C in 3H v plinskih emisijah so za obdobje 1983–1990 prevzete ocenjene vrednosti NEK, dobljene na osnovi obcasnih meritev koncentracij in pretokov, od leta 1991 dalje pa je izdelana ocena IJS za izpušcene aktivnosti na osnovi kontinuirnih meritev obeh radionuklidov. Slika 59: Aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja (ekvivalent 133Xe) Slika 60: Aktivnost 14C v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja Slika 61: Aktivnost 3H v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja Slika 62: Skupna aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah v letu 2015 Slika 63: Skupna aktivnost izotopov joda v plinskih emisijah v letu 2015 Slika 64: Aktivnost 3H v plinskih emisijah v letu 2015 Slika 65: Aktivnost 14C v plinskih emisijah v letu 2015 Vir: [28] 2.1.1.6 Strokovno usposabljanje osebja NEK Plan usposabljanja osebja NEK za leto 2015 je bil sestavljen na podlagi ugotovljenih potreb posameznih organizacijskih enot elektrarne, katerih delo je povezano s tehnološkim procesom proizvodnje elektricne energije, kot so proizvodnja, vzdrževanje in radiološka zašcita. Plan je bil usklajen s programom strokovnega usposabljanja, ki je opisan v varnostnem porocilu NEK, v poglavju USAR 13.2 in v postopku ADP-1.13.010 »Training and Proffesional Education of NPP Krško Personnel«. Izvajanje programov usposabljanja je potekalo po predvidenem nacrtu. Usposabljanje osebja z dovoljenjem je potekalo v skladu z letnim planom strokovnega usposabljanja osebja NEK za leto 2015 (v nadaljevanju Plan usposabljanja). To usposabljanje je predpisano za: - operaterje in inženirje izmene, - osebje, katerih delo je povezano z jedrsko varnostjo in - osebje, ki mora periodicno obnavljati znanje v skladu s slovensko zakonodajo. Plan usposabljanja je bil pripravljen v skladu z zahtevami Pravilnika o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci v sevalnih in jedrskih objektih (Ur. l. RS, št. 32/2011, Pravilnik JV4). Pri izvedbi tega usposabljanja je NEK upoštevala tudi pravilnike s podrocja varnosti in zdravja pri delu ter zakonodajo, povezano z nadzorom nad viri ionizirajocih sevanj. V nadaljevanju so opisane pomembnejše aktivnosti po posameznih podrocjih, kot so navedene v programu strokovnega usposabljanja NEK. Strokovno usposabljanje zajema dve skupini usposabljanj in sicer dopolnilno in stalno usposabljanje. Dopolnilno strokovno usposabljanje Dopolnilno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja a. Usposabljanje osebja z dovoljenjem Dopolnilno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja zajema vec faz usposabljanja, ki se izvajajo za kandidate za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja in glavnega operaterja reaktorja, v skladu s postopkom NEK TRG-13.151 Initial Licensed Operator Training Program. Zacetno usposabljanje osebja z dovoljenjem (ZUOD) ZUOD 2014 - 2016 Oktobra 2014 je skupina 18 kandidatov pricela prvi del usposabljanja, t. i. Fazo 1 z naslovom Teoreticne osnove. V skupini so poleg novo zaposlenih inženirjev tudi strojniki opreme. Kandidati iz te skupine so po zakljucku Faze 1 v aprilu 2015 nadaljevali z usposabljanjem v naslednjih dveh fazah, ki bosta, glede na dobre izkušnje prejšnjih let, potekali vzporedno. To sta Faza 2B - Usposabljanje na delovnih mestih strojnikov opreme in Faza 2C - Sistemi in obratovanje elektrarne. Usposabljanji sta se zakljucili decembra 2015. Fazi Usposabljanje na simulatorju (Faza 3) in Usposabljanje na delovnem mestu operaterja reaktorja (Faza 4) se bosta izvajali in zakljucili konec leta 2016. Usposabljanje obratovalnega osebja na delovnih mestih v komandni sobi NEK je tudi v letu 2015 v skladu z dosedanjo dobro prakso nadaljevala z usposabljanjem obratovalnega osebja na delovnih mestih vodje izmene, glavnega operaterja, operaterja ostalih sistemov, dodatnega operaterja ostalih sistemov in inženirja izmene v glavni komandni sobi. b. Usposabljanje strojnikov opreme Program zacetnega usposabljanja strojnikov opreme se izvaja v skladu s postopkom NEK TRG-13.155 Program zacetnega usposabljanja strojnikov opreme. Šestnajst kandidatov je v letu 2015 z izvedbo internih preizkusov usposobljenosti uspešno zakljucilo dodatni programi zacetnega usposabljanja na delovnem mestu strojnika zunanjih hladilnih sistemov, strojnika kondenzacije in dizel generatorja ter strojnika priprave vode. Usposabljanje se je v skladu z dosedanjo dobro prakso tudi v letu 2015 nadaljevalo na posameznih lokalnih delovnih mestih v elektrarni, in sicer na delovni mestih: - strojnika primarnih sistemov, - strojnika dizel generatorjev, - strojnika zunanjih hladilnih sistemov in - strojnika turbine in parnih sistemov. Dopolnilno strokovno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja Dopolnilno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja zajema tecaje, katerih namen je pridobivanje novega splošnega in specialisticnega znanja za potrebe vzdrževanja in drugih podpornih funkcij. V letu 2015 je bil izveden en tecaj OTJE, ki so se ga udeležili trije delavci NEK. Tecaj je bil izveden v standardnem obsegu osmih tednov. Organiziranih je bilo tudi vec specialisticnih tecajev, na katerih se izvaja tudi prakticno usposabljanje na opremi, bodisi v NEK ali v primeru, ko ni mogoce ali ni smiselno pripeljati opreme v NEK, pri zunanjih izvajalcih tecajev oziroma pri dobaviteljih opreme (npr. Westinghouse). Nekatera prakticna usposabljanja in sicer strokovna usposabljanja z delom so bila izvedena tudi med preventivnim vzdrževanjem opreme med normalnim obratovanjem NEK, t. i. vzdrževanjem opreme na moci. S podrocja zakonsko zahtevanih in splošnih vsebin so bila za nove sodelavce in zunanje izvajalce del organizirana usposabljanja iz naslednjih podrocij: nacrt zašcite in reševanja, protipožarna zašcita, varnost in zdravje pri delu, gibanje po elektricnih obratovališcih ter ravnanje z nevarnimi kemikalijami. Leta 2015 je bilo izvedeno dopolnilno usposabljanje s podrocja radiološke zašcite (RZ) in sicer na treh nivojih: - Zacetnega usposabljanja po najobsežnejšem programu, t. i. nivoju »RZ-1«, ki traja 200 ur, v letu 2015 ni bilo. Izvedeno pa je bilo obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-1«, ki ga je uspešno opravilo pet delavcev NEK. Usposabljanje »RZ-1« je namenjeno osebju, ki izvaja radiološki nadzor v NEK. Vsi udeleženci so uspešno opravili usposabljanje »RZ-1«. Zunanji izvajalci del se usposabljanja »RZ-1« niso udeležili. - Zacetno usposabljanje iz radiološke zašcite na t. i. nivoju »RZ-2«, ki traja 40 ur in je namenjeno izpostavljenim delavcem, je opravilo 15 delavcev NEK in pet delavcev zunanjih izvajalcev del, tecaj je bil izveden v sodelovanju z ICJT. Obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-2« je opravilo 32 delavcev NEK in 12 delavcev zunanjih izvajalcev del. - Zacetno usposabljanje iz varstva pred sevanji v sklopu tecaja iz radiološke zašcite na t. i. nivoju »RZ-3«, pa je opravilo 14 delavcev NEK in 241 delavcev zunanjih izvajalcev del. To usposabljanje je namenjeno najmanj izpostavljenim delavcem in traja 8 ur. Obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-3« pa je opravil en delavec NEK in 97 delavcev zunanjih izvajalcev del. Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v NEK v letu 2015 je prikazana na sliki 66. Prikazana so števila oseb, ki so opravila bodisi izpit ali pa usposabljanje v tem letu. Slika 66: Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v letu 2015. Stalno strokovno usposabljanje Stalno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja Stalno usposabljanje obratovalnega osebja zajema programe, ki se periodicno obnavljajo glede na predpisano pogostost. To usposabljanje je namenjeno ohranjanju dovoljenj operaterjem in inženirjem izmene v glavni komandni sobi ter dovoljenj strojnikov opreme na lokalnih delovnih mestih. a. Usposabljanje osebja z dovoljenji Usposabljanje operaterjev in inženirjev izmene je bilo leta 2015 izvedeno v štirih segmentih v skladu z dvoletnim planom stalnega strokovnega usposabljanja in postopkom NEK TRG-13.152 »Program stalnega strokovnega usposabljanja licenciranega osebja«. Del usposabljanja za izmensko osebje je bil izveden skupaj s strojniki opreme, kar je na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj uvedeno kot stalna praksa v NEK. Usposabljanje je obsegalo predavanja in izvedbo scenarijev s pomocjo simulatorja. Jeseni 2015 je preverjanje usposobljenosti za obnovo dovoljenja za operaterja reaktorja, glavnega operaterja reaktorja in inženirja izmene opravilo skupaj 9 kandidatov, in sicer šest kandidatov za operaterja reaktorja ter trije za glavnega operaterja reaktorja. Preverjanj usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenj v letu 2015 ni bilo. Preverjanje strokovne usposobljenosti za obnovitev dovoljenj je bilo izvedeno na osnovi Pravilnika JV4, Poslovnika Komisije in letnim planom NEK. Pisno preverjanje strokovne usposobljenosti so pripravili in ocenili clani Komisije. Preverjanje so kandidati opravljali v okviru rednega termina usposabljanja za posamezno skupino udeležencev. Poleg pisnih preverjanj je bilo v istem dnevu izvedeno preverjanje prakticne usposobljenosti na simulatorju NEK in ustni zagovori kandidatov, in sicer na podlagi prej oblikovanih in odobrenih scenarijev, ki so bili izbrani za vsako skupino udeležencev posebej. Iz nabora 20 izpitnih scenarijev, so scenarije v posameznem terminu izbirali predstavniki Komisije. Preverjanje usposobljenosti na simulatorju NEK je v skladu s postopkom NEK TSD-13.409 Izvajanje preizkusov usposobljenosti na simulatorju izvajala skupina ocenjevalcev, ki je bila sestavljena iz clanov Komisije, vodstva proizvodnje in inštruktorjev strokovnega usposabljanja. Na sliki 67 je prikazano skupno število obratovalnega osebja NEK, ki imajo v letu 2015 veljavno dovoljenje. Slika 67: Število obratovalnega osebja NEK z veljavnimi dovoljenji v letu 2015. b. Usposabljanje strojnikov opreme Stalno strokovno usposabljanje strojnikov opreme se je leta 2015 izvajalo v skladu s postopkom NEK TRG-13.156 »Program stalnega strokovnega usposabljanja strojnikov opreme«. Usposabljanje je potekalo vzporedno z usposabljanjem osebja z dovoljenjem, tako da so strojniki opreme v sklopu posameznih tem prisostvovali delu predavanj, ki je bilo namenjeno temu osebju. Usposabljanje je potekalo v štirih segmentih, program pa je zajemal splošne, strokovne in specificne teme. Strojniki opreme so sodelovali tudi pri izvajanju dolocenega števila scenarijev na simulatorju. S pomocjo video sistema so iz ucilnice spremljali potek dogodkov na simulatorju ter se z uporabo brezžicne komunikacijske opreme odzivali na zahteve operaterjev na simulatorju. Pri tem so, kot že v prejšnjih letih, uporabljali tudi razširitev popolnega simulatorja – t. i. aktivno tablo, ki preko graficnega vmesnika omogoca upravljanje simuliranih lokalnih naprav s ciljem demonstracije obratovanja sistemov in aktivnega vkljucevanja strojnikov opreme v scenarije. Takšen nacin usposabljanja po dosedanjih izkušnjah utrjuje timsko delo in hkrati dviguje nivo znanja, poleg tega pa zagotavlja še potek scenarijev v realnem casu. V sklopu stalnega strokovnega usposabljanja strojnikov opreme so bili izvedeni tudi nekateri tecaji, ki se nanašajo na periodicno obnavljanje znanja, kot ga zahteva slovenska zakonodaja. Takšna tecaja sta gasilski tecaj in tecaj varno delo na višini. Usposabljanje ekip za sprejem in menjavo goriva Leta 2015 je NEK nadaljevala s sistematicnim obnovitvenim usposabljanjem izmenskih ekip, ki sodelujejo pri aktivnostih, ki so povezane z menjavo goriva. Usposabljanje poteka na opremi za prakticno usposabljanje s tega podrocja v centru usposabljanja podjetja Westinghouse v ZDA. Usposabljanja se je udeležila ena skupina 10 delavcev NEK. Tovrstno usposabljanje se je izkazalo kot dobra praksa, zato NEK tudi v bodoce nacrtuje, da se pred vsakim rednim remontom takšnega usposabljanja udeleži obratovalno osebje, ki bo v ustreznem remontu izvajalo menjavo goriva ali druge aktivnosti, povezane s to menjavo. V marcu in aprilu 2015 je NEK izvedla vec dodatnih internih usposabljanj osebja za sprejem novega goriva. Vsebina usposabljanja je zajemala pregled obratovalnih izkušenj, pregled orodij in postopkov za menjavo goriva in izvedbo prakticne vaje v bazenu za izrabljeno gorivo. Stalno strokovno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja Tecaji iz sklopa usposabljanje ostalega tehnicnega osebja so bili namenjeni obnavljanju in dopolnjevanju znanja s posameznih podrocij v skladu z zakonskimi predpisi in potrebami delovnih procesov. S podrocja zakonsko zahtevanih in splošnih vsebin so bila med drugim organizirana usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, prve pomoci, varnega ravnanja z nevarnimi kemikalijami, gibanja v elektricnih delovišcih, uporabe dvigal in vilicarjev. Usposabljanje, povezano z nacrtom ukrepov v primeru izrednega dogodka v NEK, se je izvajalo v skladu s postopki NEK v okviru programa Nacrt zašcite in reševanja v NEK (NZIR). Uvodnega usposabljanja ob vstopu v organizacijski sestav NZIR se je udeležilo 25 oseb. Stalnega usposabljanja, ki je povezano z NZIR, se je udeležilo 442 udeležencev iz NEK in 69 udeležencev zunanjih izvajalcev del. Urjenja in vaj po programu NZIR se je udeležilo 548 udeležencev (vadbencev) iz NEK. Izvedena je bila tudi skupna letna vaja organizacije NZIR, ki je bila podprta z uporabo popolnega simulatorja NEK, v njej je sodelovalo 206 vadbencev. Trenutno celotna organizacija NEK za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov šteje 431, vkljucno z osebjem varnostnikov in obratovalnega osebja. Leta 2015 je bilo na osnovi odobrenega Programa usposabljanja v vec sklopih izvedeno tudi obnovitveno usposabljanje osebja Varovanja. Udeleženci so se seznanili s teorijo s podrocja varovanja, kot to zahteva pravilnik o usposabljanju s podrocja varovanja. V sklopu prakticnega usposabljanja pa je potekalo tudi preverjanje fizicne pripravljenosti, strelskih ter borilnih vešcin. Predremontna usposabljanja V sklopu aktivnosti priprav na redni remont 2015 je bil izveden obširni program splošnih predremontnih usposabljanj zunanjih izvajalcev del. Tako je NEK pripravila delavce, ki niso zaposleni v NEK, za varno in kakovostno izvajanje remontnih del v sami elektrarni. Usposabljanje je potekalo v skladu s postopki NEK in dosedanjo dobro prakso ter izkušnjami. V sklopu predremontnih usposabljanj se je vseh splošnih tecajev udeležilo 2.304 tecajnikov in sicer programa splošnega usposabljanja (PSU) 1.592 udeležencev, programa varstva pred sevanji »RZ-3« 194, programa »RZ-2« 27 udeležencev, usposabljanja vodij del zunanjih izvajalcev del 370 udeležencev ter drugih usposabljanj (gibanje v elektricnih delovišcih) 121 udeležencev. Porazdelitev usposabljanj je prikazana na sliki 68. Slika 68: Porazdelitev usposabljanja NEK pred remontom 2015. Poleg programa splošnih tecajev je bil pred remontom 2015 izveden tudi program specialisticnih tecajev z razlicnih podrocij, na primer: vzdrževanje crpalk, glavne turbine, ventilov, preprecevanje vnosa tujkov. Teh tecajev so se poleg delavcev NEK udeleževali tudi delavci zunanjih izvajalcev del. 2.1.1.7 Inšpekcijski pregledi V letu 2015 je URSJV opravila 67 inšpekcijskih pregledov v NEK. Vsi izvedeni inšpekcijski pregledi so bili redni, saj je elektrarna obratovala stabilno, brez dogodkov, ki bi zahtevali izvedbo izrednih inšpekcijskih pregledov. V sklopu rednih inšpekcijskih pregledov so bili izvedeni tudi trije nenapovedani inšpekcijski pregledi. Na rednih inšpekcijskih pregledih je inšpekcija URSJV obravnavala: - obratovanje, - radiološki nadzor, - vzdrževanje in nadzorna testiranja, - obvladovanje procesov staranja in stanje varnostno pomembne opreme, - inženiring in usposabljanje obratovalnega osebja, - preventivno zaustavitev zaradi sanacije merilnikov temperature reaktorskega hladila, - priprave in izvedbo remonta 2015, - ugotovitve pooblašcencev in URSJV v zvezi z izvajanjem remonta NEK v letu 2015 in - tematike iz akcijskega nacrta analize remonta 2015. Vsebine inšpekcijskih pregledov so bile nacrtovane glede na varnostno pomembnost aktivnosti elektrarne upoštevajoc najdbe preteklih inšpekcij. Vsebine so bile zajete v Letnem planu inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost za leto 2015 (URSJV/QM-03/2015-1). Tematike pregledov je URSJV sproti prilagajala in sicer glede na obratovanje NEK, identificirane tuje obratovalne izkušnje ali pa glede na potrebe URSJV pri izvajanju pomembnih upravnih postopkov. Pregledi obratovanja NEK so zajemali nadzor: - izvajanja odlocb URSJV, - stanja jedrskega goriva in aktivnosti primarnega hladila v 27. gorivnim ciklu, - stanja v komandni sobi, - stanja sistemov in komponent NEK pri obhodih tehnološkega dela, - odstopanj na varnostno pomembni opremi in - izvajanja postopkov NEK. Pregledi radiološkega nadzora v NEK so obsegali nadzor: - prejetih doz osebja NEK in podizvajalcev (kolektivne in individualne doze), - emisij in radiološkega monitoringa okolja, - dela oddelka za dekontaminacijo, - ravnanja z radioaktivnimi odpadki, - stanja avtomatskih meteoroloških postaj in - varovanja jedrskih snovi v sodelovanju z MAAE in EU inšpekcijami. Pregledi vzdrževanja in nadzornih testiranj so zajemali nadzor: - izvajanja programa nadzora ucinkovitosti vzdrževanja, - izvajanja periodicnih testiranjih pomembnih SSK, - težav in odpovedi opreme, izvedenih analiz in priprave akcijskih nacrtov, - izvedenih vzdrževalnih del na pomembnih SSK in - stanja prirocnih skladišc in kontrolirano odložene opreme. Na slikah 69 in 70 sta prikazana monitorja sevanja v pomožni zgradbi. Na sliki 69 gre za monitorja partikulatov in žlahtnih plinov v zadrževalnem hramu, na sliki 70 pa je eden izmed novih t. i. avtonomnih monitorjev sevanja, ki brez zunanjega napajanja delujejo 5 let. NEK je te monitorje sevanja vgradila kot eno izmed akcij po nesreci v JE Fukušima. Inšpekcija URSJV je v sklopu rednega inšpekcijskega pregleda preverjala delovanje NEK sistema za nadzor sevanja. Slika 69: Radiološka monitorja RM-11 in RM12 (Foto: inšpekcija URSJV) Slika 70: Avtonomni monitor sevanja (Foto: inšpekcija URSJV) Pregledi v zvezi z obvladovanjem procesov staranja in stanja varnostno pomembnih struktur, sistemov in komponent so zajemali nadzor: - izvajanja aktivnosti, ki izhajajo iz programa za nadzor staranja, - aktivnosti za nadzor in obvladovanje degradacij varnostno pomembne opreme, - izvedenih in planiranih ukrepov za odpravo in preprecitev zaznanih degradacij, - izvajanja pomembnih programov NEK za varno dolgorocno obratovanje varnostno pomembne opreme in - prehodnih pojavov zaradi nenormalnih dogodkov in hitrih sprememb moci, ki vplivajo na utrujanje tlacne meje primarnega sistema. Pregledi inženiringa in usposabljanja osebja so zajemali nadzor: - izvedbe projektnih sprememb, - izvedenih NEK analiz in akcijskega nacrta zaradi preteklih nenormalnih dogodkov, - obravnave tujih obratovalnih izkušenj, - izvajanja aktivnosti v zvezi z obdobnim varnostnim pregledom, - sprememb in novih revizij obratovalnih postopkov, - ustreznosti postopkov za nadzorna testiranja, kalibracije, vzdrževanje in preglede opreme, - zagotavljanja kakovosti v NEK in - izvajanja strokovnega usposabljanja osebja na popolnem simulatorju NEK. Na sliki 71 je odstranjen rotor crpalke B sistema bistvene oskrbne vode (SW sistema), na sliki 72 pa temelj odstranjene crpalke. Odprtine so skladno s postopki NEK zavarovane proti možnosti vnosa tujkov. Crpalko je bilo potrebno odstraniti zaradi izvajanja modifikacije vtocnega sistema kot posledica gradnje hidroelektrarne Brežice. Inšpekcija URSJV je SW sistem preverjala v sklopu planirane inšpekcije o možnosti notranjih poplav. Slika 71: Rotor SW crpalke B (Foto: inšpekcija URSJV) Slika 72: Temelj SW crpalke B (Foto: inšpekcija URSJV) Julija 2015 je bila izvedena preventivna zaustavitev NEK z namenom sanacije merilnikov temperature hladne zanke reaktorskega hladila. Med obratovanjem je namrec prišlo do odpovedi vec merilnikov temperature (RTD-jev) in do nezanesljivosti delovanja enega izmed njih. Zaradi tega se je zaustavitvena logika spremenila iz 2/4 na 1/3, kar pomeni, da bi se NEK samodejno zaustavila ob okvari prvega od še delujocih RTD-jev. Kljub temu pa zahteve Tehnicnih specifikacij (TS) niso bile kršene. Inšpekcija URSJV je preverila ustreznost izvedenih del med preventivno zaustavitvijo, ki so bila zamenjava vseh okvarjenih RTD-jev in preverjanje vibracijskega stanja, kar bo služilo pri analizi temeljnega vzroka in dolocitvi korektivnih ukrepov, ki bodo po potrebi izvedeni v remontu 2016. Inšpekcija URSJV med obratovanjem v 28. gorivnem ciklu redno spremlja zanesljivost delovanja sistema RTD-jev, obenem pa bo preverila tudi rezultate analize temeljnega vzroka in izvedbo iz nje izhajajocih korektivnih ukrepov med remontom 2016. V letu 2015 je inšpekcija sodelovala tudi pri nadzoru priprave in izvedbi remonta NEK 2015 in sicer je inšpekcija URSJV: - pregledala remontni plan in nadzirala priprave elektrarne na izvedbo remonta, - nadzorovala aktivnosti za zagotavljanje varnosti v zaustavitvi, - sodelovala na rednih jutranjih in popoldanskih remontnih sestankih v NEK, - sodelovala s pooblašcenimi organizacijami in vodila redne tedenske sestanke, - nadzorovala izvajanja planiranih remontnih aktivnosti, - nadzorovala ukrepanja NEK pri nenormalnih remontnih dogodkih, - posredovala informacije ostalim sodelavcem URSJV in - sodelovala s sodelavci URSJV pri skupnih tematikah. Dejavnosti med remontom 2015 so bile usmerjene k preverjanju dejanskega stanja in posodabljanju opreme. Izvedlo se je redno preventivno vzdrževanje opreme skladno z veljavnimi vzdrževalnimi postopki in standardi, menjava jedrskega goriva in tehnološka nadgradnja. Tudi v remontu 2015 so bile najdene poškodbe jedrskega goriva in nepredvidene degradacije vodil fisijskih celic. Nepricakovane so bile tudi težave z že omenjenimi merilniki temperature primarnega kroga in težave z operabilnostjo pasivnih avtokataliticnih rekombajnerjev (PAR). Med pomembnejšimi dejavnostmi remonta 2015 so bile preusmeritev hladilnega pretoka skozi sredico, s katero bo odpravljena možnost za odprte poškodbe gorivnih elementov, zamenjava središcne instrumentacije reaktorja, namestitev ultrazvocnega sistema merjenja nivoja hladila primarnega sistema, zamenjava hidravlicnih regulatorjev na dizelskih generatorjih ter zakljucek vecletnega projekta celovite prenove 400 kV stikališca NEK. Ob vrsti nadzornih preizkusov opreme in preverjanju njenega stanja, ki jih je možno izvesti zgolj kadar je elektrarna zaustavljena, je NEK pregledala tudi nekatere zvare primarnega kroga, z ultrazvokom pregledala gorivo in svežnje regulacijskih palic, pregledala U-cevi uparjalnikov, izprala usedline iz uparjalnikov ter zamenjala elektricne razsmernike. Po zamenjavi obeh nizkotlacnih turbin leta 2006 je v letu 2015 prvic izvedla tudi obsežen remont ene izmed njih. Inšpekcija URSJV je kontinuirano spremljala izvajanje remontnih del s posebnim poudarkom na delih, ki so pomembna za zagotavljanje visokega nivoja jedrske varnosti ter spremljala ustreznost korektivnih aktivnosti NEK za odpravljanje težav in odstopanj, ki so se pojavila med remontom. Sliki 73 prikazujeta enega izmed 22 avtokataliticnih rekombajnerjev v zadrževalnem hramu. Inšpekcija URSJV je med remontom 2015 spremljala izvedbo korektivnih akcij NEK zaradi neuspešnega testa avtokataliticnih plošc (slika 73 desno). Korektivne akcije in ponovni test so bili uspešno izvedeni, skladno s testnimi postopki in priporocili proizvajalca. Slika 73: Avtokataliticni rekombajner (PAR) (Foto: inšpekcija URSJV) Sliki 74 prikazujeta potek implementacije modifikacije z naslovom »Reactor Vessel Upflow Conversion« (UFC), katere namen je s spremembo smeri obvodnega pretoka skozi reaktorsko sredico prepreciti ponovitev poškodb jedrskega goriva. Inšpekcija URSJV je spremljala uspešnost izvedenih del. Prav tako inšpekcija URSJV v 28. gorivnem ciklu spremlja aktivnost primarnega hladila, ki je pokazatelj morebitne ponovitve poškodb jedrskega goriva. Slika 74: Orodje (levo) in EDM izdelava izvrtin za modifikacijo UFC (Foto: inšpekcija URSJV) Pri obravnavi ugotovitev pooblašcencev in URSJV o remontu NEK v letu 2015 je inšpekcija URSJV: - preverila odziv NEK na priporocila pooblašcenih organizacij, ki izhajajo iz nadzora remonta 2015, - preverila izvajanje zavez NEK upoštevajoc priporocila pooblašcencev iz nadzora remonta 2013, - preverila izvedbo aktivnosti, ki med remontom še niso bile v celoti zakljucene, - spremljala reševanje neskladij, ugotovljenih med remontom in - spremljala pripravo NEK na pomembne aktivnosti med remontom 2016. Ugotovljeno je bilo, da je NEK vecino priporocil, ki izhajajo iz nadzora remonta 2015 s strani pooblašcenih organizacij, smiselno sprejela in so v fazi reševanja, ali pa so ustrezne akcije že izvedene. Zaveze NEK glede na priporocila pooblašcencev iz remonta NEK 2013 pa so bila v casu izvedbe inšpekcijskih pregledov vecinoma že realizirane. V okviru obravnave tematike iz akcijskega nacrta analize remonta 2015 je inšpekcija URSJV: - preverjala izvedbo akcijskih nacrtov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med remontom 2015, - spremljala delovanje varnostno pomembne opreme, na kateri so bile med remontom 2015 ugotovljena odstopanja, - spremljala izvajanje programov za obvladovanje varnostno pomembne opreme in - preverjala priprave NEK na remont 2016. Nenapovedani inšpekcijski pregledi v letu 2015 so zajemali pregled stanja v kontrolni sobi, pregled pomembnejših zahtevkov za korektivni poseg in delovnih nalogov in obhod izbranih prostorov z varnostno pomembno opremo. Ugotovitve in zahteve inšpektorjev v letu 2015 V letu 2015 je inšpekcija NEK izdala 34 zahtevkov, ki jih lahko razdelimo v pet skupin: - Zahteve za uskladitev delovanja s predpisi. Takšni zahtevi sta bili dve. - Zahteve za posredovanje analiz, akcijskih nacrtov in porocil glede sanacije ugotovljenih težav ali odstopanj. Takšnih zahtev je bilo petnajst. - Zahteve za uvedbo novih ali izdelavo revizij obstojecih postopkov, programov ali drugih dokumentov glede na mednarodno prakso in zahteve ter stanje, ugotovljeno v NEK. V enem primeru je šlo tudi za zahtevo po uskladitvi koncnega varnostnega porocila (USAR) z dejanskim stanjem NEK. Takšnih zahtev je bilo enajst. - Zahteve za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih na obhodih tehnološkega dela. V tej skupini so štiri zahteve. - Zahteve za dodatno porocanje na URSJV. Takšni zahtevi sta bili dve. NEK je v zahtevanem roku že izpolnila 20 inšpekcijskih zahtev. Preostalim zahtevam se rok za izpolnitev še ni iztekel. Inšpekcija URSJV ugotavlja, da je med obratovanjem in rednim remontu 2015 sicer prišlo tudi do težav na varnostno pomembne opremi NEK (poškodbe jedrskega goriva, degradacije vodil fisijskih celic, odpoved vec merilnikov RTD, težave z PAR). Kljub temu pa zahteve iz Tehnicnih specifikacij v nobenem primeru niso bile kršene. Nastale težave je NEK redno analizirala in ustrezno reševala v sklopu izvajanja korektivnega programa. Remont NEK 2015 je bil strokovno izveden. Uspešno je bila izvedena modifikacija smeri dela pretoka hladila sredice reaktorja, katere namen je preprecitev ponovitve poškodb jedrskega goriva. Na nastale tehnicne probleme je NEK praviloma reagirala strokovno in konzervativno. Inšpekcija URSJV ocenjuje, da je elektrarna sposobna varno obratovati do naslednjega remonta, ki se pricne oktobra 2016. Podrobnosti nadzora remonta NEK 2015 so opisane v poglavju 2.1.1.8. Na osnovi izvedenih inšpekcij je ugotovljeno, da je NEK leta 2015 obratovala varno, brez škodljivega vpliva na prebivalstvo in okolje. Inšpekcija URSJV kot dobro ocenjuje delo vecine organizacijskih enot NEK. Inšpekcijski pregledi so pokazali visoko raven varnostne kulture vecine strokovnjakov, kar se kaže v kvaliteti izvedenih aktivnosti, kjer je varnost vedno prednostno upoštevana. Kaže se tudi pri prepoznavanju možnih problemov na osnovi svojih in tujih izkušenj ter v težnji k izvedbi ustreznih korektivnih ukrepov. Z vidika varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji NEK nadzira tudi Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). V letu 2015 je opravila 5 inšpekcijskih pregledov, ki so obravnavali izvajanje remonta 2015, kontaminacijo površin z alfa sevalci zaradi poškodb goriva in usposabljanje delavcev organizacijske enote varstva pred sevanji. URSVS je potrdila 9 ocen varstva izpostavljenih delavcev za zunanje izvajalce. 2.1.1.8 Remont 2015 Remont NEK 2015, ki je potekal od 11. 4. do 17. 5. 2015, je trajal 35 dni in 23 ur, kar je 27 ur vec od planiranega casa. Splošna ocena je, da so bile dejavnosti opravljene celovito z namenom doseganja standardnih meril sevalne in jedrske varnosti. Nepredvidene zaplete, ki so povecali obseg del, je NEK sproti in strokovno reševala, kar je rezultat visoko usposobljene ekipe NEK in zunanjih izvajalcev. Redna remontna opravila, ki zajemajo menjavo in pregled goriva, periodicna vzdrževalna dela, preglede in preizkušanja opreme, je NEK izvedla strokovno in v skladu z odobrenimi postopki. Rezultati pregledov in preizkusov niso pokazali nepricakovanih pomanjkljivosti na opremi razen v nekaterih primerih. Glavni nepredvideni dogodki letošnjega remonta so bili: - odpoved merilnikov temperature primarnega hladila, težave s testiranjem - operabilnostjo PAR-ov, - poškodovana vodila fisijskih celic, - poškodba goriva v 27 gorivnem ciklu in - izpad crpalke reaktorskega hladila zaradi napake na daljnovodu NEK - Maribor. Izvedeno je bilo vecje število preventivnih vzdrževalnih posegov, zamenjav in posodobitev opreme. Dela so bila izvedena vecinoma v celoti in dobro. Nekatera odstopanja sicer niso v celoti odpravljena, vendar zaenkrat ne ogrožajo varnosti. Število dogodkov in odstopanj ni bilo manjše kot v prejšnjih remontih. Med pomembnejše razloge poleg cloveških napak in obremenjenosti osebja, staranja in iztrošenosti opreme spada tudi slabša priprava in izvedba nekaterih sprememb, predvsem na racun nekaterih zunanjih izvajalcev. Zunanji nadzor remontnih dejavnosti so tako kot vrsto let do sedaj zagotovile neodvisne pooblašcene strokovne organizacije, ki so svoja opažanja in pripombe sporocale URSJV in NEK na tedenskih sestankih. Medsebojno sodelovanje med NEK in pooblašcenimi organizacijami je bilo praviloma zelo dobro. Odgovorni za posamezne dejavnosti v NEK so bili odprti, saj so priskrbeli vse potrebne informacije in dokumente, vcasih celo vec, kot je bilo nacrtovano. Odlicno je bilo tudi sodelovanje s pooblašcenimi organizacijami, ki so tekoce zagotavljale vse potrebne informacije. Priprava URSJV na spremljanje remonta je bila sistematicna in podobna kot v remontu 2013. Takšna priprava je bila tudi tokrat ucinkovita. Organizacija ogledov v NEK je bila dobra zaradi ureditve neomejenih dostopov sodelavcev URSJV brez potrebe po spremljevalcu. Ena od najpomembnejših in najzahtevnejših sprememb v remontu 2015 je bila sprememba smeri dela pretoka hladila sredice reaktorja. Kljub zgodnji, a nepopolni vlogi, pa potek pregleda na koncu izdaje dovoljenja ni potekal brez problemov, saj je bil dostop do dokumentacije omejen. Pomanjkljivosti so se pojavljale pri komunikaciji ob pregledovanju dokumentacije med pripravljavci dokumentov, to je Westinghouse, pripravljavcem strokovnega mnenja in URSJV. V bodoce je pri takem pristopu smiselno poskušati razdeliti projekt na faze, po zakljucku katerih pa bi se sproti reševala vsa morebitna odprta vprašanja. Potrebno poudariti, da je NEK postopek na podrocju tehnicne podpore vodila zelo dobro in strokovno. Z izvedbo nalog iz akcijskega nacrta, ki je v prilogi te analize, se bo nadaljevalo reševanje neskladij in odprtih vprašanj iz remonta 2015 ter 27. gorivnega cikla. Izvajanje akcijskega nacrta bo pomenilo aktivno spremljanje stanja v NEK v naslednjem, 28. gorivnem ciklu. URSJV bo pregledala zbirno porocilo o remontu pooblašcenih organizacij ter priporocila, ki so bila podana. Na tematskih inšpekcijah bo NEK podala odgovore glede izvedbe teh priporocil in se zavezala k izvedbi glede na pomembnost. Na osnovi izkušenj iz leta 2015 se lahko znotraj URSJV priprava na remont 2016, kot tudi njegovo spremljanje, morebiti še izboljša, predlogi pa so navedeni v akcijskem nacrtu. Naslednji remont bo cez 18 mesecev, to je jeseni 2016. 2.1.2 RAZISKOVALNI REAKTOR TRIGA MARK II V BRINJU Upravljavec raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II je Institut »Jožef Stefan« (v nadaljnjem besedilu IJS), obratovanje reaktorja pa izvaja osebje Reaktorskega infrastrukturnega centra (v nadaljnjem besedilu RIC). Marca 2015 je IJS sprejel dolgorocno strategijo obratovanja reaktorja, ki predvideva podaljšanje obratovanja vsaj do konca leta 2026. 2.1.2.1 Obratovanje Reaktor je v letu 2015 obratoval 141 dni in pri tem sprostil 109,8 MWh toplote. Obratovanje reaktorja je potekalo v skladu s programom, ki ga odobrita vodja RIC in Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS za vsak teden posebej. Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu, izvedenih je bilo 42 pulzov. Reaktor so uporabljali predvsem kot vir nevtronov za nevtronsko aktivacijsko analizo, za obsevanje elektronskih komponent in drugih materialov ter za izobraževanje. Obsevanih je bilo 869 vzorcev v vrtiljaku in kanalih ter 31 vzorcev v pnevmatski pošti. Obratovalni podatki so prikazani na sliki 75. Odsek za znanosti o okolju IJS, Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in ARAO so v objektu vroca celica (v nadaljnjem besedilu OVC) redno izvajali dejavnosti obdelave in priprave radioaktivnih odpadkov za potrebe skladišcenja. Slika 75: Obratovalni podatki raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v Brinju Leta 2015 so bile tri samodejne zaustavitve reaktorja, od tega dve zaradi motnje na alarmni centrali in ena zaradi odpovedi releja na alarmni centrali. Alarmna centrala zbira radiološke alarme in generira signal za hitro zaustavitev reaktorja. Signal lahko sproži tudi motnja na alarmni centrali, kar se je zgodilo dvakrat v preteklem letu. Tretja samodejna zaustavitev zaradi odpovedi releja je bila odpravljena še isti dan z zamenjavo releja. Leta 2015 ni bilo kršitev obratovalnih pogojev in omejitev iz varnostnega porocila. Leta 2015 tudi ni bilo dogodkov, ki bi zahtevali porocanje v skladu s 30. clenom pravilnika JV9. Obratovalni kazalniki za prejete doze obratovalnega osebja in raziskovalcev kažejo vrednosti, ki so dalec pod upravnimi omejitvami. V letu 2015 je bila skupinska doza 594 clovek µSv za obratovalno osebje ter 876 clovek µSv za osebje, povezano z deli ob reaktorju (obratovalno osebje, Služba za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS, raziskovalci). 2.1.2.2 Jedrsko gorivo Leta 2015 je bilo na lokaciji reaktorja skupaj 84 gorivnih elementov, izrabljenih gorivnih elementov ni bilo. Vsi gorivni elementi so standardni z 12 % vsebnostjo urana in 20 % obogatitvijo. Nadzor z meritvami radioaktivnosti v reaktorski hali in reaktorskem hladilu kaže, da ni bilo poškodb goriva. IJS je o bilanci goriva mesecno porocal na EURATOM in URSJV s posebnim obrazcem. V novembru 2015 je EURATOM opravil pregled stanja jedrskega materiala, pri katerem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. 2.1.2.3 Usposabljanje osebja Sodelavec RIC je maja 2015 opravil izpit za pridobitev dovoljenja za operaterja raziskovalnega reaktorja TRIGA. Redno usposabljanje osebja je potekalo v skladu z letnim programom strokovnega usposabljanja operaterjev reaktorja TRIGA za leto 2015. Novembra 2015 je bila na reaktorskem centru opravljena gasilska vaja, pri kateri so sodelovali poklicni gasilci iz Gasilske brigade Ljubljana in 9 enot prostovoljnih gasilcev. V vaji so sodelovali sodelavci RIC in SVPIS. Organizirana je bila tudi vaja za varno delo z mostnim dvigalom. 2.1.2.4 Spremembe, pregledi sistemov, struktur in komponent jedrskega objekta, požarna in fizicna varnost Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu. Pulzirali so meseca marca in novembra za namene prakticnih vaj študentov FMF UL, preveritve termo hidravlicnega modela ter testiranja elektronskih komponent na odpornost v pulznem obratovanju. Pulziranje je predhodno odobril Odbor za varnost reaktorja, o pulziranju pa so obvestili tudi URSJV. V letu 2015 je bilo opravljenih dvajset sprememb sredice reaktorja za potrebe eksperimentov odseka za reaktorsko fiziko. Vecina novih sredic je bila vzpostavljena za namene obsevanja elektronskih komponent z izgorelim gorivom (brez nevtronov), s takšnimi sredicami pa reaktor ni obratoval. V letu 2015 so bile opravljene naslednje spremembe na reaktorju: - V termalni koloni se je vzpostavilo obsevalno mesto FT-TIMS za obsevanje razlicnih vzorcev v termicnem nevtronskem spektru. - Prenova standardne pnevmatske pošte z avtomatizacijo obsevanja vzorcev. - Zamenjava treh ionizacijskih celic, ki so del nuklearne instrumentacije. - Odstranitev eksperimentalne opreme iz kanala 6. - Zacetek vgradnje sistema za nadzor kontrole kakovosti, kolicin in pretokov hladilne vode reaktorja. - Priprava vgradnje glušnika na izpustu pulzne palice ter preveritev vpliva glušnika na cas padanja pulzne palice v sredico. Vgradnja glušnika bo potekala v letu 2016. Osebje RIC, Tehnicnih servisov IJS, SVPIS in pooblašcene zunanje organizacije izvajajo periodicne preglede in nadzor za varno obratovanje pomembnih struktur, sistemov in komponent. Pri pregledu ni bilo prepoznanih neustreznih struktur, sistemov in komponent. 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled Obcasni varnostni pregled jedrskega objekta, ki obsega raziskovalni reaktor TRIGA in objekt vroco celico, je bil zakljucen decembra 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. V letu 2015 je potekala izvedba nacrta s skupaj 85 spremembami in izboljšavami, o statusu izvedbe pa je IJS porocal s polletnim porocilom. Izvedenih je bilo 20 ukrepov. Zakljucek izvedbe nacrta sprememb in izboljšav bo decembra 2019. 2.1.2.6 Pregled varnostnega porocila V letu 2015 je potekal upravni postopek za prenovo varnostnega porocila raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II, ki pa še ni zakljucen in se bo nadaljeval še v letu 2016. Vir: [29] 2.1.2.7 Izpusti radioaktivnosti v okolje Leta 2015 pri obratovanju raziskovalnega reaktorja in spremljajocih dejavnostih ni bilo dogodkov, ki bi izstopali v primerjavi s prejšnjimi leti. Program nadzora je opredeljen v Programu varstva pred ionizirajocim sevanjem v raziskovalnem reaktorju TRIGA MARK II (IJS-DP-11287, april 2013) ki je sestavni del varnostnega porocila. Program temelji na starem programu, ki je bil opredeljen v odlocbi Uprave RS za jedrsko varnost št. 391-01/00-5-26546/MK z dne 10. 11. 2000 in je bil v letu 2013 posodobljen in usklajen s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur.l. RS, št. 97/2009, Priloga 5: Zasnova programa obmocnega monitoringa raziskovalnega jedrskega reaktorja). Program spremljanja emisij temelji na meritvah tekocinskih in atmosferskih izpustov na izpustnih mestih. Radioaktivne snovi so prisotne v tekocinah iz zadrževalne cisterne Odseka za znanosti o okolju IJS (O-2), od koder se ob ponedeljkih izpušcajo v reko Savo. V isti izpustni kanal se iztekajo tudi tekocine iz reaktorja in vrocih celic, v katerih pa v preteklosti ni bilo zaznanih radionuklidov. Pri atmosferski prenosni poti je najpomembnejše izpušcanje 41Ar v ozracje iz prezracevalnega sistema reaktorja. Enkrat mesecno se odvzame trenutni plinski vzorec zracnega izpusta. Na izpuhu reaktorja je namešcen TLD, ki meri zunanje sevanje radionuklidov v plinskem izpustu in katerega registrirana doza je korelirana s casom obratovanja reaktorja. Na istem mestu je tudi kontinuirni merilnik sevanja gama plinskih izpustov, ki je del nadzornega sistema samega reaktorja. Zracna crpalka s filtrom na samem izpustnem mestu lovi aerosole. Tekocinski izpusti V preteklih letih so bile radioaktivne snovi v nizkih koncentracijah obcasno prisotne le v tekocinah iz zadrževalne cisterne Odseka za znanosti o okolju (O-2). Rezultati meritev za leto 2015 kažejo, da so bili obcasno zaznani umetni radionuklidi 24Na, 60Co in 65Zn, vsi z aktivnostjo na detekcijski meji. V cisterni drenaže reaktorja niso zaznali umetnih radionuklidov. Zracni izpusti Koncentracija plinastega 41Ar ob delujocem reaktorju je bila v letu 2015 višja kot so jo opažali v preteklosti zaradi obnove tangencialnega eksperimentalnega kanala številka 6. Hitrost doze se je v dimniku ob obratovanju reaktorja povecala z 0,35 µSv/h na 0,5 µSv/h, vrednosti koncentracije 41Ar v zraku iz dimnika pa so se dvignile za približno 45 %. Do povišanja je prišlo zaradi dejstva, da je iz kanala odstranjen del eksperimentalne opreme, zaradi cesar se je povecal volumen zraka ob sredici. Od obnove ventilacijskega sistema leta 2010 je ocenjeni povprecni pretok zraka v dimniku 5 m3/s, kadar reaktor deluje pri moci 250 kW. Pri polni moci reaktorja je bila do leta 2015 zgornja ocena za aktivnost 41Ar 100 kBq/m3, kar pri danem pretoku pomeni hitrost izpušcanja 41Ar 0,5 MBq/s. Od obnove tangencialnega kanala dalje se je povišala tudi aktivnost 41Ar v ventilacijskem sistemu. V letu 2015 je bila maksimalna izmerjena aktivnost 154 kBq/m3 in s tem maksimalna hitrost izpušcanja 0,8 MBq/s. Povprecna moc reaktorja za leto 2015 je bila 13 kW in ocenjena povprecna hitrost izpušcanja 28 kBq/s ter s tem letna kolicina izpušcenega 41Ar 0,9 TBq. 2.1.2.8 Inšpekcijski pregledi Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost je v letu 2015 opravila dva redna inšpekcijska pregleda raziskovalnega reaktorja TRIGA in pripadajocega Objekta vroca celica (OVC). Inšpekcijski pregled Odseka F-8, ki je povezan z delovanjem reaktorja TRIGA, je opisan v poglavju 2.2.5.1. Na prvem napovedanem inšpekcijskem pregledu je URSJV ponovno, pred tem že leta 2014, obravnavala status »predlogov« (Suggestions) in »priporocil« (Recommendations) zapisanih v dokumentu »Report of the integrated safety assessment of research reactors (INSARR) mission to the Slovenia TRIGA Mark- II research reactor«. Na pregledu je bilo ugotovljeno, da ima status »zakljuceno« 8 od skupno 16 priporocil, status »v teku« pa preostalih 8 priporocil, status »zakljuceno« imajo 4 od skupno 7 predlogov, status »v teku« pa 3 predlogi. Statusa »brez napredka« nima nobeno priporocilo ali predlog. V novembru 2015 se je na raziskovalnem reaktorju TRIGA mudila »Follow-up« misija INSARR. Inšpekcija bo ugotovitve te misije in status omenjenih priporocil in predlogov spremljala tudi v letu 2016. Na drugem napovedanem inšpekcijskem pregledu je URSJV obravnavala obratovanje reaktorja, strokovno usposabljanje operaterjev, opravljena redna vzdrževalna dela in predvidene spremembe reaktorja. URSVS je v letu 2015 ni izvedla inšpekcije v Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan". 2.1.3 CENTRALNO SKLADIŠCE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V BRINJU 2.1.3.1 Obratovanje CSRAO je varno obratoval vse dni v letu, izrednih dogodkov ali nezgod ni bilo zabeleženih. Opravljena so bila nacrtovana preventivna periodicna vzdrževanja, pregledi in preizkusi skupkov konstrukcij, sistemov, struktur in komponent (SSK) ter delovne in merilne opreme, potrebne za opravljanje javne službe. Od maja do oktobra so delavci ARAO postopoma odstranjevali lesene palete iz skladišca in uvedli skladišcenje na novih kovinskih samonosilnih paletnih okvirjih. Kljub veliki zahtevnosti je bilo delo opravljeno varno in tekoce. Ta posodobitev nacina skladišcenja izpolnjuje cilj vecletnega prizadevanja po izboljšanju varnosti skladišcenja radioaktivnih odpadkov. Novost prispeva k izboljšanju varnosti pri delu, saj je odslej manipulacija paketov radioaktivnih odpadkov enostavnejša. Nove palete so negorljive, kar prispeva k dvigu požarne varnosti. Pri izbiri mest skladišcenja posameznih paketov v skladišcnem prostoru se je upoštevalo nacelo šcitenja paketov. Pakete z visokimi aktivnostmi se zaklanja s paketi, ki imajo vecje mase. Uvedlo se je nacelo združevanja nevtronskih virov sevanja in nacelo združevanja paketov, ki vsebujejo jedrske snovi. Upoštevalo se je tudi dovoljene obtežbe talne plošce. S tako skrbnim nacrtovanjem se je dozno polje v skladišcu bistveno izboljšalo. Najvecja razlika je pri padcu hitrosti doze nevtronskega sevanja, prav tako je zaslediti precejšen padec hitrosti doze zunanjega sevanja gama na prevozni poti v skladišcu, t. j. na mestih, kjer se delavci v skladišcu najvec zadržujejo. Ob zamenjavi palet se je izkoristilo priložnost za cišcenje tal v prekatih skladišca in vizualni pregled vseh skladišcenih paketov radioaktivnih odpadkov v CSRAO. Preverilo se je tudi njihove mase in hitrosti doze ter oznacilo pakete z novimi nalepkami, kjer je bilo to potrebno. V okviru posodobitev fizicnega in tehnicnega varovanja objekta CSRAO je bilo jeseni naroceno novo protivlomno stavbno pohištvo, ki bo vgrajeno februarja 2016. Zamenjava stavbnega pohištva sodi v zadnji sklop izboljšav na podrocju tehnicnega varovanja jedrskih objektov in jedrskih snovi, ki so posledica zahtev Pravilnika o fizicnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi. Uvedlo se je tudi prezracevanje v prostore za osebje v CSRAO s pomocjo lokalne prezracevalne naprave, kar je odpravilo težave z vlago in plesnijo, ki se je pojavljala na zunanjih stenah. Vsi novo uvedeni sistemi so bili ustrezno nadzorovani, preizkušeni in prevzeti, uporabniki pa uvedeni. Pripravljeni so bili izvedbeni nacrti, ki so bili obravnavani kot spremembe in s strani interne komisije za varnost ocenjeni glede na njihov pomen za sevalno ali jedrsko varnost. Uprava RS za jedrsko varnost je bila o spremembah pisno obvešcena. ARAO je konec leta 2014 pricel s pripravo na prvi obcasni varnostni pregled objekta CSRAO z oddajo vloge za potrditev vsebine, obsega in casovnega nacrta. Ob koncu leta 2015 je bil postopek tik pred izdajo odlocbe o potrditvi vsebine, obsega in casovnega nacrta. Pregled se bo tako pricel v letu 2016 in bo potekal dve leti. Potrjeno porocilo o opravljenem pregledu bo osnova za podaljšanje dovoljenja za obratovanje objekta CSRAO. Za objekt CSRAO je ARAO pripravil in posodobil naslednje dokumente: »Strategijo zagotavljanja varnosti CSRAO – dolocitev SSK, varnostna klasifikacija in varnostne funkcije« (revizija 1, 2015, ARAO 04-04-026-017), »Nacrt zašcite in reševanja na obmocju CSRAO« (revizija 1, 2015, ARAO 04-04-023-000) in »Oceno požarne ogroženosti« (revizija 1, 2015, ARAO 04-01-026-011). ARAO skrbno vodi evidence o paketih RAO in jedrskih snoveh, o preventivnem in korektivnem vzdrževanju SSK in opreme javne službe, o spremembah, o obratovalnih dogodkih in izkušnjah. V roku je bilo porocano v Centralno evidenco radioaktivnih odpadkov, ki jo vodi Uprava RS za jedrsko varnost, in v evidenco o jedrskih snoveh Evropski Komisiji v skladu z Uredbo 302/2005/Euratom. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ARAO je v letu 2015 ohranjal odnose z lokalnimi javnostmi na obmocju Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov (CSRAO) na Brinju. O vseh dejavnostih, predvsem pa o dejavnostih v okviru javne službe ravnanja z RAO, obratovanju CSRAO, o rezultatih radiološkega nadzora in ostalih okolijskih vidikih in vplivih je sproti obvešcal preko spletnih strani ARAO, z narocenimi informativnimi objavami v glasilu obcine Dol ter s pošiljanjem sporocil za javnost uredništvu obcinskega glasila. Vzdržuje tudi obcasne stike s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Novembra 2015 je bil v CSRAO organiziran dan odprtih vrat za okoliške prebivalce in širšo javnost. 2.1.3.2 Prejete letne efektivne doze delavcev ARAO in ostalih Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama v letu 2015 izmerjena s TL dozimetri, je bila 0,82 mSv (izpostavljenost pri delu v skladišcnem prostoru in v OVC, prevzemih RAO pri povzrociteljih in prevozu RAO do CSRAO, obdobnih preizkusih instrumentov). Skupna ocenjena efektivna doza zaradi notranjega obseva, ki vkljucuje izpostavljenost radonu, njegovim kratkoživim potomcem in radionuklidom v aerosolih v CSRAO, je bila 0,388 mSv. Prejeta kolektivna efektivna doza osmih delavcev ARAO, ki so bili vkljuceni v sistem osebne dozimetrije, je bila 1,208 clovek mSv. Kolektivna prejeta doza v letu 2015 se je glede na leto 2014 povecala zaradi vecjega obsega dela v CSRAO, saj je potekal projekt menjave lesenih palet s kovinskimi samonosilnimi paletnimi okvirji. Inšpekcijske službe ter delavci organizacij, ki so izvajale strokovni nadzor v objektu CSRAO in kontrolne meritve, so se v nadzorovanem obmocju objekta CSRAO zadržali skupaj 34 h. Efektivna doza zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama, izmerjena z elektronskimi dozimetri ARAO, je bila skupaj 0,01 mSv. Obiskovalci so se pri ogledu objekta CSRAO v skladišcnem prostoru zadrževali najvec po 30 minut. Efektivna doza zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama, izmerjena z elektronskimi dozimetri ARAO, pri obiskovalcih ni nikoli presegla interne omejitve 0,003 mSv/obiskovalca/obisk. Nadzor delovnega okolja Služba varstva pred sevanji ARAO (v nadaljevanju SVS) je v letu 2015 izvajala nadzor delovnega okolja skladno s programom radiološkega nadzora enkrat mesecno. Pri izvajanju nadzora ni bilo dogodkov, ki bi izstopali v primerjavi s prejšnjimi leti. Program nadzora sta izvajala SVS (redni nadzor) in zunanji pooblašceni izvedenec za varstvo pred sevanji Zavod za varstvo pri delu d. o. o., Ljubljana (ZVD, dvakrat letno: julija in decembra). Opravljene so bile meritve koncentracij radona 222Rn in njegovih kratkoživih potomcev (EEC), radionuklidov v aerosolih, hitrosti doze zunanjega (gama) sevanja, hitrosti doze nevtronskega sevanja, površinske kontaminacije s sevanjem alfa in beta/gama, tal in sten skladišca, pakirnih enot, kontaminacije vilicarja in pakirnih enot z RAO na transportnih vratih, oseb in merilne ter delovne opreme na izstopu iz skladišca. SVS je za potrebo ocene izpostavljenosti vzporedno z nadzorom radioaktivnosti vodil tudi evidenco vstopov v nadzorovano obmocje CSRAO (skladišcni prostor). Vstop zaposlenih in obiskovalcev v nadzorovano obmocje je potekal skladno z delovnimi navodili. Pred vstopom v nadzorovano obmocje je sistem prezracevanja skladišcnega prostora deloval najmanj 1 uro. Cas je bil odvisen od zadnjega zracenja skladišca in nanj vezane koncentracije radona. Meritve koncentracije radona po vkljucitvi sistema prisilnega prezracevanja v skladišcu so pokazale, da se koncentracija radona v dveh urah zniža na vrednost, manjšo od 200 Bq/m3. Kontinuirane meritve za ugotovitev narašcanja koncentracije radona v skladišcnem prostoru po prenehanju prezracevanja in dolocitve maksimalne vrednosti koncentracije radona so bile izvedene v poletnem casu (meseca junija, trajanje meritev cca 24 dni) s strani SVS ARAO in ZVD d. o. o. ter v zimskem casu (meseca decembra/januarja 2015, trajanje meritev cca 24 dni) s strani SVS. V casu poteka meritev so bila tovorna vrata v objekt CSRAO zaprta, zaprte so bile tudi odprtine za vstop oz. izstop zraka v in iz skladišcnega prostora, sistem prisilnega prezracevanja ni bil vklopljen. Maksimalne izmerjene koncentracije radona so bile izmerjene v zimskem casu, po dveh tednih so dosegle vrednost okrog 6.000 Bq/m3. Z meritvami hitrosti doze zunanjega sevanja gama v letu 2015 je bilo ugotovljeno: - Hitrosti doz zunanjega sevanja gama na zunanji strani zaprtih tovornih vrat se v primerjavi z vrednostmi v letu 2015 niso spremenile. - Po zamenjavi lesenih palet s kovinskimi samonosilnimi paletnimi okvirji in prestavitvi bolj aktivnih paketov RAO v zadnji del posameznega prekata se je hitrost doze zunanjega sevanja gama v skladišcnem prostoru objekta CSRAO glede na stanje v letu 2014 znižala. Na prevozni poti v skladišcnem prostoru je vrednost hitrosti doze dosegla 10 µSv/h, medtem ko je na zunanji strani zaprtih tovornih vrat objekta CSRAO hitrost doze zunanjega sevanja gama primerljiva z vrednostmi naravnega ozadja v okolici CSRAO, to je 0,1 µSv/h. - Po prestavitvi paketov RAO, ki vsebujejo nevtronske vire sevanj, v zaledni del v prekatu P3, se je tudi hitrost nevtronskega sevanja na prevozni poti zmanjšala na 6 µSv/h, medtem ko je bila v letu 2014 14 µSv/h (prekat P3). Ob tovornih vratih CSRAO pa je zaradi oddaljenosti nevtronskih virov hitrost doze nevtronskega sevanja nemerljiva (<0,1 µSv/h). - Na tleh, stenah in na pakirnih enotah v skladišcu ni bila izmerjena nevezana kontaminacija površin s sevanjem alfa in beta/gama. V skladišcu poteka samo skladišcenje pakirnih enot z RAO. Izrednih dogodkov (npr. raztrosa odpadkov) v letu 2015 pa tudi od rekonstrukcije skladišca leta 2004 ni bilo, zato tudi ni bilo možnosti za kontaminacijo površin v skladišcu. - Pri izmerjeni koncentraciji radona 6.272 Bq/m3 je ravnovesna koncentracija radona (EEC) 837 Bq/m3 oziroma koncentracija potencialne alfa energije (PAEC) 4,68 µJ/m3. Povprecni ravnovesni faktor med radonom in radonovim kratkoživimi potomci je f=0,25. Skladno z delovnimi navodili so izvajali meritve kontaminacije oseb pri izstopu na kontrolni tocki (v prostoru za osebje) in meritve kontaminacije pri iznosu paketov RAO, delovne opreme, orodja, embalaže ter rabljene obvezne varovalne opreme iz nadzorovanega obmocja CSRAO (skladišcni prostor). Delo v nadzorovanem obmocju je potekalo obcasno, organizirano je bilo tako, da je bila izpostavljenost delavcev cim manjša. Ob vsakem vstopu je bil prisoten tudi delavec SVS. Delavci ARAO, ki delajo v nadzorovanem obmocju, so vkljuceni v sistem osebne dozimetrije in uporabljajo TL dozimetre, ki jih zagotavlja ZVD d. o. o. Osebne TL dozimetre se menja mesecno. Za zunanje obiskovalce je bilo gibanje v nadzorovanem obmocju omejeno tako casovno kot tudi glede na nivo hitrosti doze sevanja in prejete efektivne doze. Omejitev ni veljala za inšpekcijske službe in strokovne obiske. Vsi, ki so vstopali v nadzorovano obmocje, vkljucno z zunanjimi obiskovalci, so uporabljali elektronske dozimetre. Meritve kontaminacije površin v objektih CSRAO Nevezana kontaminacija površin s sevalci alfa in beta/gama nastane v skladišcnem prostoru na tleh, stenah in na paketih RAO v primeru vec dni neprezracenega skladišcnega prostora, ko se kratkoživi potomci radona usedejo na površine v skladišcnem prostoru. 4 ure po vkljucitvi sistema prezracevanja skladišcnega prostora kratkoživi potomci 222Rn razpadejo, zato prispevek h kontaminaciji s kratkoživimi potomci radona ni vec merljiv. Jemanje brisov površin so zato izvajali z navedenim casovnim zaostankom, enkrat mesecno. Na odvzetih brisih z meritvami sevanja alfa oz. beta/gama niso našli nevezane kontaminacije, kar pomeni, da ni bilo izmerjene kontaminacije površin, ki bi bila posledica skladišcenja RAO. V letu 2015 v skladišcnem prostoru ni bilo izrednih dogodkov (npr. raztros RAO), ki bi imeli za posledico kontaminacijo površin. Nevezana kontaminacija površin s sevalci alfa in beta/gama v prostoru za osebje, strojnici prezracevalne naprave in v pomožnem objektu v letu 2015 ni bila izmerjena. V letu 2015 je ARAO nadaljeval z obdelavo in pripravo RAO v Objektu vroca celica IJS (OVC). Delo je obsegalo razstavljanje ionizacijskih javljalnikov požara na radioaktivni in neradioaktivni del ter utrjevanje tekocih radioaktivnih odpadkov, ki izvirajo iz medicine. V letu 2015 je bilo v OVC skupaj opravljenih 456 ur dela. Redni nadzor radioaktivnosti delovnega okolja v OVC je v pristojnosti Službe za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS. Skladno z navodili SVPIS izvaja tudi meritve kontaminacije pri iznosu paketov RAO, delovne opreme, orodja, embalaže ter rabljene osebne varovalne opreme iz OVC. Delavci SVS ARAO izvajajo meritve kontaminacije površin in hitrosti sevanja med in po zakljucku del v OVC. Skladno z delovnimi navodili ARAO delavci pri delu v OVC uporabljajo osebno varovalno opremo ter TLD in elektronske dozimetre. Za dodatno zašcito pred aerosoli ter pred hlapljivimi anorganskimi in organskimi spojinami delavci uporabljajo polobrazni respirator (filter kvalitete ABP3). Ko delavci ARAO izstopijo iz nadzorovanega obmocja OVC, se preverijo s merilniki osebne kontaminacije. V letu 2015 ni bilo ugotovljenih primerov kontaminiranosti delavcev ARAO, obiskovalcev, delovne opreme in osebne varovalne opreme ter paketov RAO in embalaže, ki so bili izneseni iz CSRAO. Nadzor radioaktivnosti na lokacijah povzrociteljev RAO SVS ARAO je v letu 2015 redno izvajal nadzor radioaktivnosti pri prevzemih RAO malih povzrociteljev. Pri ogledih lokacij, pripravi paketov RAO na lokaciji povzrocitelja in prevzemih so delavci ARAO zagotavljali potrebne osebne in tehnicne zašcitne ukrepe za varstvo pred sevanji in varnost pri delu ter radiološki nadzor delovnega okolja. Skupaj je bilo osebje na prevzemih 414 ur. Povzrocitelj odpadkov pred prevzemom ARAO pošlje vse potrebne podatke o radioaktivnih odpadkih, ki jih oddaja, tako da se lahko delavci javne službe in SVS ustrezno pripravijo na prevzem na lokaciji povzrocitelja. Delavci so pri delu za nadzor izpostavljenosti zunanjemu sevanju uporabljali TL dozimeter, elektronski dozimeter ter prenosne merilne instrumente. Za maksimalno zašcito pred vnosom aerosolov po zracni prenosni poti se je pri rokovanju z RAO malih povzrociteljev uporabljala respiratorna zašcita dihal (polobrazni respirator, filter kvalitete P3). Pri prevzemih RAO smo izvajali nadzor nad delovnim okoljem. Izvajali so meritve hitrosti doze in meritve kontaminacije površin na mestu zacasne shrambe RAO in na merilnih mestih, kjer smo izvajali meritve in pripravo RAO za prevzem in transport. 2.1.3.3 Izpusti radioaktivnosti v okolje Izpusti odpadnih voda iz skladišca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) na Brinju so bili pred njegovo rekonstrukcijo leta 2004 še vodeni v skupno cisterno drenaž za reaktor in NSRAO na IJS, od tu pa so se zbrane vode nadzorovano spušcale po kanalizacijskem sistemu v reko Savo. Po rekonstrukciji skladišca se odpadne vode (predvsem sanitarne odpadne vode – pranje rok) zbirajo v podzemnem rezervoarju na platoju pred skladišcem. V ta rezervoar se stekajo tudi meteorne vode iz asfaltne plošcadi pred skladišcem, kjer se opravlja sprejem radioaktivnih odpadnih snovi v skladišce. V letu 2015 je v podzemnem rezervoarju izmerjen samo 137Cs, ki je sicer prisoten povsod v okolju zaradi globalne kontaminacije. Koncentracija je bila podobna lanski, in sicer 0,3 Bq/m3. 241Am in 60Co, ki so obcasno prisotni v teh vzorcih, tokrat niso zaznali. Vir radona v skladišcu so odložene odpadne snovi, ki vsebujejo povišane specificne aktivnosti 226Ra, zatesnjene posode pa ne preprecujejo v celoti izhajanja radona v skladišcni prostor. Vir radona je tudi sam podzemni objekt, vendar je težko oceniti prispevek radona iz tal v skladišce skozi betonske stene in tlake. Z zatesnitvijo odprtin skladišca leta 2004 se je povecala hitrost narašcanja koncentracije radona v skladišcu, višje pa so tudi maksimalne izmerjene koncentracije (cez 20.000 Bq/m3, pred rekonstrukcijo le do 8.000 Bq/m3). Z zagonom sistema za prezracevanje skladišca se navedena koncentracija radona v skladišcu v eni uri zmanjša na vrednost pod 300 Bq/m3. Leta 2008 je potekal projekt prepakiranja in karakterizacije radioaktivnih odpadkov, v okviru katerega so bili prepakirani tudi radijevi odpadki iz soda z oznako ARAO-134. Viri 226Ra, ki so bili vzrok za visoke koncentracije radona, so bili hermeticno zavarjeni v novo embalažo. Posledicno so se znižale koncentracije radona v skladišcu in sicer na 5.000-6.000 Bq/m3, zmanjšala sta se tudi hitrost izpušcanja na prosto in letni izpust. Meritve radona je opravila služba za varstvo pred sevanji ARAO s kontinuirnim merilnikom radona AlphaGuard in sicer v poletnem in zimskem obdobju. V poletnem obdobju je meritve narašcanja koncentracij radona opravil tudi pooblašceni izvajalec meritev ZVD. Odstopanje med meritvami ARAO in ZVD so bila minimalna. Ravnovesna koncentracija radona v zaprtem in neprezracenem skladišcu je znašala okrog 6.000 Bq/ m3 v poletnem obdobju, v zimskih mesecih pa je bila nekoliko nižja (okrog 5.700 Bq/m3). V zadnjih letih opažajo, da ni bistvenih razlik med poletnimi in zimskimi meritvami. Nihanja so predvsem vezana na spremembo zunanjega tlaka. Na podlagi teh meritev je bila v skladišcu z modelom ocenjena povprecna hitrost izpušcanja radona iz skladišca na 6±2 Bq/s, kar je enako kot v zadnjih letih. Celotni izpust radona na letni ravni je ocenjen na 0,2 GBq. V pregednici 9 je podana primerjava med ocenami izpustov v preteklih letih. Vse ocene so bile narejene po isti metodologiji. Znižanje izpustov radona je posledica rekonstrukcije skladišca in v kasnejšem obdobju premešcanja in prepakiranja RAO (projekti kondicioniranja RAO v letu 2005 in 2008). Preglednica 9: Ocena povprecnih izpustov radona iz skladišca v preteklih letih Obdobje Ocenjeni izpusti Pred rekonstrukcijo skladišca (pred letom 2004) ~75 Bq/s Po rekonstrukciji in pred izvedbo kondicioniranja RAO (po letu 2004 in pred koncem leta 2005) ~52 Bq/s V letih 2006 in 2007 ~33 Bq/s Po kondicioniranju RAO leta 2008 ~10 Bq/s V letih 2009 in 2010 ~4 Bq/s V letih 2011 do 2015 ~6 Bq/s 2.1.3.4 Pripravljenost na izredne dogodke CSRAO ARAO v letu 2015 ni zabeležil dogodka, ki bi sodil med izredne dogodke. Sprejet je bil nov »Nacrt zašcite in reševanja na obmocju CSRAO (NZiR CSRAO)«, revizija 1, 2015, ARAO 04-01-023-003. NZiR CSRAO, revizija 1 nadomešca NZiR, revizijo 0 in NUID Agencije ARAO. Javna predstavitev Nacrta je bila izvedena preko spletne strani ARAO, Nacrt je bil potrjen s strani Obcine Dol pri Ljubljani in Uprave RS za zašcito in reševanje. Izvodi NZiR so bili razdeljeni organom in organizacijam povezanim z izvajanem nacrta. Hkrati je bil posodobljen tudi pisni postopek za ukrepanje v primeru razsutja trdnih radioaktivnih odpadkov pri izvajanju nalog gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Decembra 2015 je ARAO opravil seznanitev zaposlenih z novim NZiR in prakticno usposabljanje. V okviru sodelovanja s poklicno Gasilsko brigado Ljubljana, ki je pristojna za ukrepanje v primeru požara v CSRAO, je ARAO zagotavljal vzdrževanje in kalibriranje elektronskih osebnih dozimetrov, ki jih ima Gasilska brigada na razpolago za primer intervencije. 2.1.3.5 Inšpekcijski pregledi 16. junija 2015 je inšpektor Inšpektorata za notranje zadeve opravil inšpekcijski nadzor na podrocju fizicnega varovanja objekta Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov. Inšpektor je odredil odpravo pomanjkljivosti pri izpolnjevanju zakonodajnih zahtev za vgradnjo elementov tehnicne zašcite. ARAO je protivlomno stavbno pohištvo narocil jeseni 2015, z dobavo opreme in njeno vgradnjo februarja 2016 pa bo pomanjkljivost odpravljena. 11. novembra 2015 je EC Euratom Safeguards v objektu Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov opravil inšpekcijski nadzor jedrskih snovi. Inšpekcija na ravnanje z jedrskimi snovmi v CSRAO in vodenju podatkov ni imela pripomb. V letu 2015 URSJV ni izvedla inšpekcijskega pregleda CSRAO, URSVS pa je izvedla inšpekcijski pregled v ARAO, ki je obravnaval izvajanje usposabljanja za delavce Službe za varstvo pred sevanji. 2.1.4 RUDNIK ŽIROVSKI VRH 2.1.4.1 OPN Gorenja vas Na obmocju obcine Gorenja vas – Poljane se nahajata odlagališci rudarske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt, ki sta obravnavani kot sevalna objekta, odlagališce rudarske jalovine Jazbec, ki je že sanirano, pa tudi kot objekt državne infrastrukture. Obcina Gorenja vas – Poljane je v letu 2014 pozvala URSJV, da poda prvo mnenje za pripravo sprememb in dopolnitev OPN Gorenja vas - Poljane. URSJV pri pripravi OPN Gorenja vas – Poljane, ki je bil sprejet v letu 2010, ni sodelovala. URSJV je pregledala osnutek »Odloka o obcinskem prostorskem nacrtu obcine Gorenja vas – Poljane«, ki vkljucuje spremembe in dopolnitve OPN Gorenja vas – Poljane, sprejetega leta 2010, in podala svoje prvo mnenje. OPN Gorenja vas - Poljane do konca leta 2015 še ni bil sprejet. 2.1.4.2 Izvajanje aktivnosti trajnega prenehanja izkorišcanja uranove rude Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o. (v nadaljevanju RŽV) je v letu 2015, skladno s Poslovnim nacrtom družbe, izvajal aktivnosti nadzora, vzdrževanja in monitoringa vpliva odlagališc rudarske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt ter koncno urejenih nekdanjih rudniških objektov na jamski strani rudnika na okolje. Leto 2015 je bilo za odlagališce rudarske jalovine Jazbec drugo leto dolgorocnega upravljanja, za odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt pa peto leto prehodnega obdobja. Pravna podlaga za izvajanje aktivnosti je bil Zakon o trajnem prenehanju izkorišcanja uranove rude in preprecevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (ZTPIU-UPB1; Ur. l. RS, št. 22/2006). Organizacija javnega podjetja se v letu 2015 ni spremenila, v RŽV so bili zaposleni štirje delavci, pogodbeno zaposleni so bili štirje nekdanji delavci RŽV in sicer tehnicni vodja rudarskih del, rudarski tehnolog, elektricar ter vodja Službe za varstvo pri delu in pred ionizirajocimi sevanji. Vodenje elektro službe je izvajal zunanji izvajalec. S tem so bile zagotovljene zakonske zahteve za delovanje RŽV. Vzdrževalna dela, vzorcenja, analize in meritve, za katere ima RŽV ustrezno opremo in je usposobljen, so bila izvedena v celoti. RŽV je v letu 2015 izvajal vzdrževalna dela: cišcenje kanalet za odvod zalednih in meteornih voda na obeh odlagališcih in ob njih, cišcenje in vzdrževanje naprav in objektov tehnicnega monitoringa ter monitoringa za nadzor vpliva objektov RŽV na okolje, vkljucno s posledicami plazenja podlage odlagališca Boršt, cišcenje podrasti ob odlagališcih in ob infrastrukturnih objektih, košnja trave na odlagališcih in ob njih ter nadzor stanja koncno urejenih rudniških objektov. Nadzor stanja je bil na osnovi Odlocbe rudarskega inšpektorja št. 06145-4/2012 z dne 18. 7. 2012 poostren, saj odlagališce HMJ Boršt še vedno drsi. Z Odlocbo št. 06145-1/2012 z dne 30. 5. 2012 je rudarski inšpektor z Ministrstva za infrastrukturo in prostor odlocil, da morajo biti interventni drenažni ukrepi za znižanje nivoja podtalnice po rudarskem projektu št. lp- 142/2011 izvedeni do septembra 2012 oz. da morajo biti v navedenem roku zakljucena vsa rudarska dela, nacrtovana z omenjenim rudarskim projektom. Te ukrepe bi bilo nujno izvesti, saj bo nadaljevanje premikov povzrocilo poškodbe že izvedenih ukrepov (porušitev drenažnega sistema, poškodbe prekrivke,…). Stroški sanacije nastale škode bodo bistveno vecjih razsežnosti kot je investicija v nacrtovane interventne ukrepe, ce jih ne bodo izvedli. Dodatno prestavljanje izvedbe interventnih ukrepov na poznejši cas ni dopustno. Stanje v drenažnem rovu se še vedno slabša. V obmocju izrivnega roba plazu se povecujejo deformacije podgradnje, dvig talnih plošc in razmaki med kampadami obloge iz brizganega betona. Za ohranitev delovanja drenaž (znižanje nivoja hribinske vode pod odlagališcem) in varnega vstopanja v rov, pa tudi v izogib potencialnim vecjim stroškom, ki bi nastali ob takojšnjem neukrepanju, je v letu 2016 nujna izvedba sanacije drenažnega rova. Namen sanacijskih del je zagotavljanje nemotenega dolgorocnega odvodnjevanja hribinske vode, dostop do odvodnjevalnih vrtin in meritev pretokov in dostop do ekstenziometra za ugotavljanje premikov oz. stabilnosti plazu. V letu 2015 je izvajalec Geotrias d. o. o. skladno z narocilom Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) izdelal študijo »Modeliranje raznosa hidrometalurške jalovine odlagališca Boršt v primeru popolnega razpada odlagališca«, v kateri ocenjuje raznos in odlaganje hidrometalurške in jamske jalovine v primeru izrednih dogodkov na odlagališcu - intenzivnega deževja in potresa. Ocena je narejena za primer postopne erozije površinskih razpok v prekrivki odlagališca ter za deformacijo telesa odlagališca za padavine s povratno dobo 100 in 1.000 let, kar pomeni transport dela odložene hidrometalurške jalovine in jamske jalovine takoj po izrednem dogodku. Na osnovi študije je MOP narocil še študijo izpostavljenosti sevanju prebivalcev in delavcev, ki bi izvajali sanacijo odloženih radioaktivnih materialov ob strugi Todrašcice, Brebovšcice in Poljanske Sore. Študija do konca leta 2015 ni bila koncana (izvajalec študije INKO, svetovanje d. o. o.). Obe študiji bosta služili kot podlaga pri odlocitvi ali izvesti interventne ukrepe v drenažnem rovu (dodatne vrtine za znižanje podtalnice v podlagi odlagališca). Interventni ukrepi, ki so pogoj za zakljucek tehnicnega pregleda odlagališca, bi zmanjšali letne premike plazu in povecali globalno stabilnost odlagališca, verjetno pa premikov ne bi mogli v celoti zaustaviti. V drenažnem rovu pod odlagališcem Boršt so izvajali nadzor stanja betonske obloge na prehodu rova skozi plazino, obloge iz brizganega betona na vstopnem delu rova, nadzor delovanja drenažnih vrtin ter spremljanje premikanja odlagališca z ekstenziometrom v drenažnem rovu na stacionaži 200 m. Premike odlagališca Boršt na površini so kontinuirno spremljali z GPS sistemom ter o tem redno obvešcali rudarskega inšpektorja in URSJV. Izvedene so bile precizne geodetske meritve stabilnosti na geodetskih mrežah Jazbec in Boršt (Plaz in Navezava). Podatki spremljanja premikov z geodetskimi meritvami in GPS sistemom se lepo ujemajo. Poškodbe premikanja plazu na površini so vidne na posameznih kanaletah, od leta 2013 pa tudi na zahodni skalometni peti na JZ robu odlagališca in na severni skalometni peti. Pri izvajanju del so se izvajali predpisani in potrebni ukrepi tako za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev zaposlenih kot tudi varovanja okolja. Izrednih dogodkov pri izvajanju del ni bilo. V letu 2015 so bile odstranjene posledice dveh vremensko izrednih dogodkov v letu 2014, februarskega žledoloma in oktobrskih izjemno intenzivnih padavin ter posledicno poplav. V žledolomu sta bili poškodovani zašcitni ograji obeh odlagališc. Posledice oktobrskega mocnega deževja pa so bile zasut vtocni objekt B nad odlagališcem Jazbec, poškodovana cesta na odlagališcu Jazbec, poškodovana zašcitna ograja odlagališca, zapolnjen prepust v Jarku št. 2, erozija brežine ob jarku in nad Jarkom št. 2, ter dva usada brežine Jarka št. 2. S sanacijo posledic teh dveh dogodkov so do poletja 2015 vrnili objekte v prvotno stanje. Za izvedbo del na odlagališcu Jazbec so morali pocakati do poletja, ko se je površina prekrivke osušila in omogocila uporabo gradbene opreme. V mesecu decembru so izvedli sanacijo tal kanala preusmeritve hudourniškega potocka Jazbec v Brdarckovo grapo. Sanacija je bila izvedena z položitvijo betonske mreže na tla kanala in vgradnjo talne betonske obloge (razpoke v tleh). Padavine v letu 2015 so bile med najnižjimi od leta 1961 dalje. Poletnih sušnih obdobij ni bilo, padavine so bile razporejene preko celega leta. Temperature zraka v rastnem obdobju trave so bile kar visoke. Prva košnja trave je bila dobra, pri drugi košnji se je poletna suša v podlagi poznala pri travni ruši, tako, da je bila druga košnja precej bolj skromna. Padavine niso povzrocile vodne erozije prekrivke odlagališc. Nadzorni svet je na svoji 7. redni seji dne 2. 6. 2015 potrdil Poslovni nacrt družbe za leto 2015, tako da je bilo financiranje aktivnosti iz proracuna urejeno. Program monitoringa radioaktivnosti okolja je bil v letu 2015 v celoti izveden. RŽV je v letu 2015 izvajal tekoce aktivnosti prehodnega petletnega obdobja dolgorocnega upravljanja za odlagališce Boršt in dolgorocnega upravljanja za odlagališce Jazbec: vzorcenje, meritve, nadzor stanja, vzdrževanje površin, infrastrukture, zbiranje in arhiviranje podatkov, vodenje baze podatkov, izdelavo porocil upravnim organom ipd.. RŽV je v juniju 2011 sprožil upravni postopek za izdajo dovoljenja za zaprtje odlagališca Jazbec. V okviru postopka je bila opravljena ustna obravnava, do konca leta 2012 pa so bile izvedene vse dopolnitve varnostnega porocila. URSJV je dne 8. 3. 2013 izdala dovoljenje za zaprtje odlagališca Jazbec. V postopku izdaje dovoljenja za zaprtje je URSJV odlocila tudi o prenehanju statusa sevalnega objekta in na podlagi sklepa vlade izdala odlocbo o objektu državne infrastrukture. Sklep vlade je bil izdan dne 20. 12. 2012. RŽV se je na obe odlocbi URSJV pritožil. Pritožbo na odlocbo o objektu državne infrastrukture je drugostopenjski organ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zavrnil, medtem ko je pritožbi na izdano dovoljenje za zaprtje odlagališca Jazbec v delu ugodil in dovoljenje odpravil ter vlogo vrnil URSJV v ponovno odlocanje. RŽV je dne 20. 12. 2013 podal vlogo za novo deponijo. Ker gre za spremembo na objektu, za katerega je URSJV že vodil postopek za izdajo dovoljenja za zaprtje, je URSJV vlogo za novo deponijo obravnavala v sklopu tega postopka. Ker je bila vloga pomanjkljiva, je URSJV dne 5. 2. 2014 podala zahtevo za odpravo pomanjkljivosti ter dolocila rok za dopolnitev vloge do 31. 12. 2014. Dne 11. 12. 2014 je RŽV z dopisom umaknil vlogo za novo deponijo rudniških kontaminiranih materialov na koncu platoja P-10, zato je URSJV lahko izdala dovoljenje za zaprtje odlagališca Jazbec, ki je bilo izdano dne 18. 12. 2014. RŽV je dne 22. 1. 2015 podala predlog za izdajo dopolnilne odlocbe k dovoljenju za zaprtje odlagališca Jazbec v zvezi s prenosom objektov, ki niso v upravljanju RŽV. URSJV je dne 3. 6. 2015 izdala zacasno odlocbo s katero je objekt - Center za dolgorocno upravljanje in informiranje javnosti, izvzela iz obveznosti predaje ARAO. Hkrati je URSJV izdala tudi sklep o prekinitvi postopka za izdajo dopolnilne odlocbe dokler Geodetska uprava Republike Slovenije ne izvede postopka uskladitve zemljišc in stavb na obmocju platoja P-10. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo je dne 19. 6. 2015 izdalo odlocbo o prenehanju pravic in obveznosti na delu pridobivalnega prostora Rudnika urana Žirovski vrh. Ta odlocba se nanaša na obmocje samega telesa odlagališca. Za ostale parcele, ki še sestavljajo objekt državne infrastrukture podobna odlocba še ni bila izdana. Po izdaji dovoljenja za zaprtje odlagališca in omenjene odlocbe Ministrstva za infrastrukturo so bili izpolnjeni pogoji za predajo zemljišc, ki obsegajo telo odlagališca, v upravljanje ter izvajanje dolgorocnega nadzora vzdrževanja ARAO. Prenos je bil formalno izveden dne 11. 11. 2015 s podpisom primopredajnega zapisnika. S tem je bil izpolnjen pogoj za zacetek izvajanja javne gospodarske službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc. V zvezi s tem je bila dne 9. 10. 2015 sprejeta tudi Uredba o nacinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin (Ur. l. RS, št. 76/15). ARAO je 3. 6. 2015 pridobil tudi dovoljenje URSJV za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec. Na odlagališcu Boršt se ni pricelo z izvajanjem ukrepov, ki jih je dne 16. 5. 2011 naložila komisija za tehnicni pregled. Na tehnicnem pregledu je bilo med drugim ugotovljeno, da zaradi ugotovljenih premikov plazu (jalovišca Boršt) sanacija ni izvršena na tak nacin, da bi se izkljucila nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter vsi možni povzrocitelji onesnaženja okolja in da so se premiki plazu v zadnjih letih povecali nad projektno predvidenimi (1,5 cm na leto). Zaradi tega še ni bilo izdano uporabno dovoljenje in prav tako še ni bilo dopolnjeno varnostno porocilo. Za dopolnitev varnostnega porocila je med drugim potrebno izdelati študijo, iz katere se bo dokazalo, da zaradi plazenja ne bo povecanega radiološkega vpliva na okolje in prebivalstvo in da so tveganja zaradi plazenja na sprejemljivi ravni. Vec o izvedbi omenjenih študij je napisano zgoraj. Te strokovne podlage bi bile lahko tudi osnova za dopolnitev rudarskega projekta glede na zahteve komisije za tehnicni pregled. Rudarski inšpektor je v letu 2012 izdal še dve odlocbi. Najpomembnejši vsebinski ukrep je ta, da je potrebno zakljuciti rudarska dela, ki so nacrtovana z rudarskim projektom št. lp-142/2011. Rok za izvedbo je bil september 2012. Spremljanje stabilnosti plazu na obmocju odlagališca Boršt in stabilnosti odlagališca Jazbec Spremljanje stabilnosti odlagališc Jazbec in Boršt je pomembna aktivnost tako prehodnega petletnega obdobja, kot tudi dolgorocno. Po koncni ureditvi obeh odlagališc in prenehanju izvajanja delovnih aktivnosti na obmocju postavljenih geodetskih mrež kontrolnih tock za spremljanje stabilnosti so nastali pogoji za kvalitetno obcasno geodetsko spremljavo, pa tudi kontinuirno (on-line) spremljavo preko satelitov na odlagališcu Boršt. Odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt Geodetske meritve stabilnosti podlage odlagališca Boršt potekajo od leta 1988 dalje. Geodetske meritve na obmocju odlagališca Boršt je v mesecu marcu 2015 (leto prej v mesecu marcu 2014) na geodetski mreži Plaz izvedla Katedra za geodezijo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Ljubljani. Meritve vsebujejo izmero prostorskih premikov kontrolnih tock na plazu Boršt v mreži Plaz, ki je namenjena ugotavljanju stabilnosti odlagališca in njene širše okolice. Na osnovi geodetske izmere Boršt 2015 izracunani in statisticno preverjeni premiki mreže Plaz ponovno potrjujejo nestabilnost posamezne merjene tocke in definirajo spremembo njenega položaja. Katedra v Porocilu o geodetski izmeri stabilnosti odlagališca HMJ Boršt Rudnika Žirovski vrh za leto 2015 ugotavlja, da so premiki v obdobju od marca 2014 do marca 2015 približno enaki letnim premikom v obdobju 2011–2013 (dveletno obdobje – meritve v letu 2012 niso bile izvedene) in premikom v obdobju 2013–2014. Izvajalec meritev je v letu 2014 v svojem porocilu predlagal, da bi bilo za spremljanje stabilnosti danih opazovalnih stebrov primerno v naslednjih izmerah ponovno meriti mrežo Navezava (mreža merjena v letih 2009 in 2011 s stabilnima tockama na Sv. Urbanu in Crni gori). V letu 2015 je bila razširjena meritev izvedena. Najvecji horizontalni premik v obdobju od marca 2014 do marca 2015 je bil izmerjen na treh opazovalnih tockah, ki se nahajajo v gozdu pod platojem pod odlagališcem Boršt in so med seboj blizu (slika 76) - premik tocke 122 je znašal 48 mm, premik tocke 115 je bil 40 mm, premik tocke 113 pa 38 mm (premik tocke 113 je 105 mm na leto v obdobju 2010-2011, premik 93 mm za dve leti 2011-2013, 45 mm za obdobje 2013-2014). Najvecji premik na kontrolnih tockah je bil izmerjen na tocki 123A in sicer 715 mm. Ob odlagališcu so štirje betonski stebri z geodetsko tocko. V obdobju enega leta 2014 - 2015 je bil na zahodni strani odlagališca (površina plazu) premik na tocki 1 30 mm, na tocki 2 25 mm, na vzhodni strani odlagališca (zunaj površine plazu) pa premik na tocki I 1 mm, na tocki 4 pa 2 mm. V zakljucku avtor porocila navaja, da se na osnovi rezultatov zadnje izmere (marec 2015 za obdobje enega leta 2014 - 2015) ponovno potrjuje, da je odlagališce glede stabilnosti zelo obcutljivo. Izmere geodetske mreže Plaz odlagališca Boršt v letu 2015 nedvoumno potrjujejo premikanje odlagališca tudi po koncani sanaciji. Premiki so po svoji velikosti približno enaki kot v predhodni izmeri, tako po smeri kot tudi po velikosti premikanja. Hitrost premikov se ohranja. Najvecji vertikalni premik (posedek) v obdobju 2014-2015 je bil izmerjen na opazovalni tocki 871 na cesti nad propustom zahodnega Boršt potoka, to je izven odlagališca na samem robu plazu in sicer 20 mm. Najvecji vertikalni premik (dvig) je bil enako kot pri horizontalnem premiku izmerjen na kontrolni tocki 123A na spodnjem robu plazu in sicer 175 mm (slika 76). Slika 76: Obseg plazu na obmocju Boršta, smer gibanja plazu (informativni prikaz), mesta opazovanih tock GPS nadzora (tocke GRS1, GMX1 in GMX2) in geodetske mreže (tocke 101, 113, 115, 123A, 871) Meritve stabilnosti/nestabilnosti obmocja plazu so kontinuirno potekale z GPS sistemom na treh opazovanih tockah. Tocka GRS1 se nahaja na stabilnem obmocju zunaj plazu, dve tocki sta na obmocju plazu, ena na zgornji etaži odlagališca Boršt z oznako GMX2, druga pa pri vremenski postaji Boršt na platoju pod odlagališcem z oznako GMX1. Premik posamezne nestabilne tocke je razlika premika med stabilno tocko GRS1 in med nestabilnima tockama GMX2 in GMX1. Spremljava meritev je zagotovljena z dostopom preko osebnega racunalnika (on-line). Skupni premik tock GMX1 in GMX2 za obdobje 7. 4. 2010 – 31. 12. 2015 znaša 184 mm (GMX1) oz. 192 mm (GMX2). V letu 2015 je premik za tocko GMX1 znašal 20 mm, za tocko GMX2 pa 21 mm (slika 77). O izvajanju nadzora odlagališca z GPS sistemom so skupaj s podatki meritev tekoce obvešcali URSJV ter Inšpekcijo za energetiko in rudarstvo. Slika 77: Premiki nadzornih (geodetskih) tock GMX1 in GMX2 v smeri vektorja premikov, izmerjeni z GPS sistemom, letne padavine, obdobje 7. 4. 2010 - 31. 12. 2015 Ob primerjavi premikov geodetskih tock GMX1 in GMX2, izmerjenih s preciznimi geodetskimi meritvami v obdobju april 2010 do marec 2015 ter izmerjenih z GPS sistemom v obdobju april 2010 do december 2015, je moc ugotoviti, da se izmerjene vrednosti kljub delnemu casovnemu zamiku merilnega obdobja lepo ujemajo: GMX1 189 mm/196 mm oz. GMX2 195 mm/203 mm. Slika 78: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt GMX1 na lokaciji vremenske postaje Boršt – Gorenja vas – levo in Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt GMX2 na zgornji etaži odlagališca - desno Slika 79: Premiki geodetskih tock GMX1 – Vremenska postaja Boršt (modra) in GMX2 – na zgornji etaži odlagališca Boršt (rumena) v smeri vektorja premikov, izmerjeni z GPS sistemom v letu 2015 Po zakljucku sanacije drenažnega rova in izdelave drenažnih vrtin je bil konec meseca aprila 2011 na saniranem obmocju prehoda drenažnega rova skozi plazino obnovljen ekstenziometer, ki meri spremembo položaja dveh vpetih tock in sicer v stabilnem in nestabilnem delu betonskega rova. Ekstenziometer služi tehnicnemu nadzoru stanja betonske obloge drenažnega rova na mestu prehoda rova skozi drsino plazu, v kateri nastajajo razpoke (premiki med stabilnim in nestabilnim delom rova, betonska obloga). Odcitavanje ekstenziometra poteka najmanj enkrat mesecno. V letu 2015 je bil skupni izmerjeni premik (vzdolžni razmik) 13 mm, kar je obcutno manj kot v letu 2014, ko je bilo izmerjeno 41 mm. Dejstvo je, da je na stacionaži 210 m, kjer je lociran ekstenziometer, prišlo do dviga talne plošce za 40 cm, kar pomeni, da se premik ne izraža samo v smeri rova. Z GPS sistemom izmerjen premik tock GMX1 in GMX2 je bil 20 oz. 21 mm (premiki površine). Na mestu poškodb kanala za odvod drenažnih in izvirnih voda iz drenažnega tunela v zahodni Boršt potok je narejena premostitev vode s pomocjo cevi. Poškodbe zaradi plazenja kamninske podlage odlagališca so najvecje na mestu betonske obloge (prehod rova skozi plazino), tako odprte razpoke betonske obloge kot tudi dvig betonske talne plošce. Poškodbe so vidne tudi na drugem odseku in sicer takoj za betonsko oblogo po merilnem mestu Jazbec v smeri zgoraj navedene poškodovane betonske podgradnje. Najbolj ociten znak premikanja je odpadanje lusk brizganega betona, na spoju betona je opaziti dviganje betonskih tal skupaj s kanalom, iz razpok v oblogi je zacela padati v rov tudi prihribina. Nadalje je mogoce opaziti poškodbe tudi zunaj drenažnega rova in sicer ob merilnem mestu BPG pod platojem pred drenažnim rovom in dolvodno, saj so odprte razpoke v betonskem kanalu. V letu 2016 je nacrtovana sanacija mesta dviga talne plošce na prehodu rova skozi plazino na stacionaži 210 m, poškodovane brizgane betonske obloge na vec mestih proti vhodu v rov (stacionaža 96,5 m, stacionaža 83,5 m), predvsem pa v obmocju izrivnega roba plazu med stacionažama 32 m – 41 m. Tehnicna dokumentacija za izvajanje sanacijskih del v drenažnem rovu pod odlagališcem HMJ Boršt v letu 2016 je pripravljena, sanacija bo predvidoma izvedena do konca avgusta 2016. Od izdelanih vertikalnih drenažnih vodnjakov v precnih krakih drenažnega rova jih le del deluje preko celega leta, pretok drenirane vode je omejen, v sušnem obdobju delujejo trije. Od izvrtanih šestih raziskovalnih in drenažnih vrtin v letu 2010/2011 kontinuirno delujejo tri, od teh ima pricakovano najvecji pretok raziskovalno drenažna vrtina DV-1. Na odvodu drenažnih voda vrtin v talni odvodni kanal krakov oz. drenažnega rova so vgrajeni merilniki pretoka vode, podatki pretoka vode se zbirajo v interni spominski enoti, mesecno pa se prenašajo v bazo podatkov RŽV. V letu 2011 je bilo v drugem polletju kot ukrep za dodatno zmanjšanje nivoja podtalnice v kamninski podlagi odlagališca Boršt in s tem zmanjšanje hitrosti premikanja plazu nacrtovano nadaljevanje izdelave drenažnih vrtin iz drenažnega rova (6 vrtin v obliki pahljace) in iz obeh precnih krakov drenažnega rova (6 vrtin iz levega in 6 vrtin iz desnega kraka), vendar zaradi pomanjkanja financnih sredstev za izvedbo navedeni interventni drenažni ukrepi do konca leta 2015 niso bili izvedeni. Horizontalni premik plazu pod odlagališcem HMJ Boršt in s tem premik vecjega dela odlagališca v obdobju od aprila 2010 do decembra 2015 je bil skupaj 172 mm. Premiki od zakljucka koncne ureditve odlagališca niso povzrocili vidnih poškodb na sami prekrivki površine – travni ruši (posedanje terena, razpoke), se pa na betonskih kanaletah na SV robu plazu, na dveh delih cest, na skalometni peti na JZ robu odlagališca ob MM ZDZ in na S robu odlagališca pod spodnjo bermsko cesto opazijo poškodbe kanalet (razmik, dvig) in premik, razmik skal skalometne pete. Vpliv plazu na površino je viden tudi na JZ robu odlagališca (ob betonskem koritu zahodnega Boršt potoka, na vhodnih vratih, na varnostni ograji, kanaleta pod MM ZDZ). Ne glede na navedeno, drenažni sistemi odlagališca še delujejo (ni mogoce oceniti koliko), prav tako kanalete (slika 80 - desno). Slika 80: Severna skalometna peta, mesto prehoda preko roba plazu (levo), razmik kanalet in zacasna zatesnitev prekritja kanalet (desno) Odlagališce rudarske jalovine Jazbec Katedra za geodezijo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Ljubljani je nadaljevala meritve meseca maja 2015 v okviru terenskih meritev študentov geodezije (VI. meritev). Meritve so bile narejene v mreži enako kot v letih 2011 - 2014 in na nacin kot redne meritve Katedre. Izracunane smeri premikov kontrolnih tock osnovne mreže Jazbec se glede na predhodno izmero leta 2014 ne razlikujejo bistveno. V splošnem je ugotovljeno posedanje odlagališca s horizontalnimi premiki tock proti dolini. V horizontalnem smislu rezultati kažejo na to, da se opazovalni stebri S1, S2, S3 in S4 osnovne mreže Jazbec (slika 81) glede na predhodno meritev niso statisticno znacilno premaknili. Premik stebrov S5 in S6 je opredeljen kot statisticno znacilen. Premik stebra S6 je zaradi položaja na odlagališcu pricakovan, medtem ko smer premika stebra S5 (lokacija izven varnostne ograje odlagališca) sicer sovpada s predhodnimi izmerami, je pa premik nekoliko vecji kot v predhodnem letu (obdobje 2013/2014). Primerjava velikosti premikov kontrolnih tock na odlagališcu z rezultati predhodne izmere (maj 2014) kaže na v splošnem primerljive premike po smeri in velikosti za tocke VT1, E1, I1, D2 in A0. Na tockah C1, I2 in B1 ni ugotovljen statisticno znacilen premik. Najvecji premik je ugotovljen na tocki D1 in znaša približno 50 mm (v obdobju 2011-2013 je bil izmerjeni premik 15 mm/2 leti, v obdobju 2013-2014 pa 5 mm). Tocka D1 se nahaja na robu povozne berme (poti na brežini odlagališca), na kateri se giblje kmetijska mehanizacija, zato je lahko vzrok povecanega premika povezan tudi s tem. Podobna ugotovitev kot za tocko D1 velja za tocko C1, ki se nahaja na povozni bermi C odlagališca: obdobje 2011-2013 premik 11 mm/2 leti, obdobje 2013-2014 36 mm, v obdobju 2014/2015 pa le 1 mm. V vertikalnem smislu za obdobje 2014-2015 velja za vecino tock pricakovano vertikalno posedanje. Najvecje posedanje je bilo izmerjeno na tockah E1 in sicer 13 mm, D1 10 mm, na tockah F1, VT1 in S6 pa 9 mm. Vse tocke ležijo na odlagališcu v zgornjem delu, kjer je debelina nasutja rudniške jalovine najvecja. Slika 81: Opazovalni stebri geodetske mreže Jazbec Slika 82: Lokacija stebra S6 na prelomu SV brežine odlagališca na zgornjo etažo odlagališca (levo), lokacija stebra S6 od stebra 3 (desno) Slika 83: Lokacija stebra S3 ob jarku 2 (levo), lokacija stebra S1 na platoju nekdanje drobilnice uranove rude (desno) Slika 84: Lokacija stebra S4 nad jarkom 2 in stebra S5 med vtocnim objektom A in vhodnimi vrati zgornje dostopne ceste na odlagališce Drenažni sistemi za odvod izvirnih in drenažnih voda delujejo nemoteno. V letu 2015 so bile izvedene meritve na obeh inklinometrih na SV pobocju odlagališca, ki niso pokazale premikov v telesu odlagališca. 2.1.4.3 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji V letu 2015 niso bile izvedene aktivnosti, pri katerih bi zaposleni prišli v stik z odloženimi materiali na rudniških odlagališcih Jazbec in Boršt. Prav tako ni bilo izrednih dogodkov, ki bi imeli za posledico odstranitev prekrivke odlagališc. Površina obeh rudniških odlagališc je v celoti prekrita s prekrivko iz inertnih materialov. Vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja (gama) in radonskega toka iz prekrivke se v letu 2015 v primerjavi z obdobjem 2009-2014 niso povecale. Pri sanaciji usadov na SV brežini odlagališca Jazbec je bila ponovno vgrajena prekrivka, posega v podlago (jamsko jalovino in tesnilno plast) ni bilo. Po sanaciji usadov in odstranitvi nanosa sedimentov preko vtocnega objekta B (izjemne padavine konec leta 2014) je hitrost doze na površini na nivoju vrednosti hitrosti doze prekrivke v neposredni okolici ter manjša od avtorizirane mejne vrednosti 200 nSv/h. Enaka ugotovitev velja za izhajanje radona (radonski tok) iz prekrivke. Površina odlagališca Boršt je zaradi lege na odprtem pobocju zelo dobro prevetrena, kar pomeni, da so bile na površini odlagališca izmerjene sorazmerno nizke koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev, nizek pa je zaradi prevetrenosti tudi ravnovesni faktor radona. Vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja (gama) in radonskega toka iz prekrivke se v letu 2015 v primerjavi z obdobjem 2010-2014 niso povecale. V letu 2011 so omejili vstop v drenažni jašek odlagališca Boršt (oznaka J3), v katerega se izlivajo vode severne drenaže (vzhodni in zahodni krak), zahodne drenaže in centralne drenažne zavese, na enkrat cetrtletno, kar so izvajali tudi v letu 2015. V letu 2015 niso izvedli nadzora stanja propusta pod odlagališcem Jazbec niti drenažnega jaška na odlagališcu; nadzor je bil nazadnje izveden meseca decembra 2013. Na ustju propusta je namešcena dodatna pregrada iz folije, ki preprecuje naravno gibanje zraka od ustja do vhodnih vrat v propustu, ta ukrep obcutno zmanjša koncentracijo radona, pa tudi njegovih potomcev na merilnem mestu Jazbec na zacetku propusta. Vstop v drenažni rov (tunel) se je izvajal vsak delovni dan in sicer do merilnega mesta Tunel, ki je oddaljeno 10 m od ustja rova. Naprej od merilnega mesta Tunel se je vstopalo samo v casu odcitavanja premikov na ekstenziometru (enkrat mesecno) ter ob nadzoru merilnikov pretoka vrtin na križišcu drenažnega rova in obeh krakov (štirikrat letno). Za bolj ucinkovito naravno zracenje drenažnega rova in obeh krakov so po zakljucku vrtanja drenažnih vrtin v rovu leta 2011 na ustje rova namestili vrata z mrežo, v poletnem casu je odprtih vec pokrovov drenažnih vodnjakov (vrtin). Pri zunanji temperaturi zraka manjši od +10°C oz. vecji od +12°C se je zrak pomikal navzgor in obratno. Pred vstopom v drenažni rov preko merilnega mesta Tunel je služba varstva pred sevanji izvedla meritve koncentracije PAE radonovih kratkoživih potomcev. V letu 2015 niso izvajali aktivnosti, ki bi lahko povzrocile kontaminacijo površin ali objektov. Kontrolne meritve so bile izvedene ob nadzoru stanja nekdanjih, saniranih zacasnih rudniških objektov (odlagališca in nasutja jamske jalovine, podkopi, zracilni jaški, raziskovalni podkopi) in po sanaciji posledic izrednega deževja konec leta 2014 na odlagališcu Jazbec (dva usada na SV brežini ob jarku 2, nasutje na SZ robu odlagališca ob vtocnem objektu B). 2.1.4.4 Izpusti radioaktivnosti v okolje Nadzirane so bile standardne prenosne poti širjenja radioaktivnosti iz obmocja RŽV na okolje. Tekoce izpuste sestavljajo iztok jamske vode ter izcedne, zaledne in meteorne vode iz odlagališc Jazbec in Boršt. Zracne izpuste iz RŽV sestavljajo le emisije radona iz obeh odlagališc Jazbec in Boršt, ostalih virov radona na RŽV (jama s podkopi in prezracevalnimi jaški, drobilnica, deponija rude, predelovalni obrat) že dalj casa ni vec. Nadzor emisij je izvajala služba varstva pred sevanji (vzorcenje, meritve pretokov, meritve koncentracij radona in PAE radonovih kratkoživih potomcev, evidenca podatkov), analize tekocih emisij laboratorij ERICO Velenje (238U in kemicni parametri), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Lokacija Kranj (kemicni parametri v odpadni vodi), Zavod za varstvo pri delu Ljubljana (radon, zunanje sevanje (TLD)) ter Institut Jožef Stefan (226Ra). Ob koncu leta 2013 je bilo zakljuceno prehodno petletno obdobje za odlagališce Jazbec, istocasno pa podaljšano petletno obdobje za izpust jamske vode na izpustu merilnega mesta JV-P-10. Analiza rezultatov monitoringa po posameznih letih in v zakljucnem letu prehodnega obdobja je pokazala, da je RŽV z izvedenimi tehnicnimi ukrepi koncne ureditve odlagališca Jazbec in rudniške jame dosegel vse omejitve, podane z avtoriziranimi mejnimi vrednostmi. Na odlagališcu Boršt je v letu 2015 potekalo peto leto prehodnega petletnega obdobja, monitoring je bil razširjen, vezan na odlagališce samo, okolico in dolino potoka Brebovšcica. Monitoring v letu 2015 je potekal skladno z Varnostnim porocilom za odlagališce Jazbec oz. odlagališce Boršt. Tekocinske emisije Tekocinske emisije na RŽV so mocno odvisne od meteoroloških razmer. Padavine v letu 2015 so bile tretje najnižje od leta 2005 oz. cetrte najnižje od leta 1961. Najvec padavin je padlo v septembru in oktobru, najmanj pa v decembru. Skupna letna kolicina padavin, izmerjena na vremenski postaji ARSO na platoju pod odlagališcem Boršt (nadmorska višina 530 m), je bila 1.303 mm, kar je približno 300 mm manj od povprecja padavin za obdobje 2000-2015 in približno 500 mm manj od povprecja padavin za obdobje 1961-2015. Maksimalne padavine, izmerjene na avtomatski postaji na Borštu, so bile dne 23. 6. 2015 in sicer 113 mm/dan, dne 25. 8. 2015 38,9 mm/uro ter prav tako dne 25. 8. 2015 29,3 mm/30 minut. Najvec padavin je padlo meseca septembra 230 mm, najmanj pa meseca decembra 0,1 mm. Dni s padavinami vec kot 0,1 mm/dan je bilo 112 (v letu 2014 skupaj 185, v letu 2013 skupaj 183, v letu 2012 pa 146 dni). Tekocinski izpust iz odlagališca Jazbec je le eden, in sicer izpust izcednih voda iz odlagališca, ki se meri na merilno-vzorcevalnem mestu Jazbec na spodnjem ustju propusta pod odlagališcem Jazbec od zacetka leta 2000. Izpust je opremljen za avtomatske meritve nivoja preliva. Na odlagališcu Boršt so izcedne vode odlagališca ter površinske meteorne vode skupaj z iztokom voda drenažnega rova speljane v zahodni Boršt potok, ki prispeva še zaledne tekoce vode. Pod platojem ob vstopu v drenažni rov se nahaja merilno mesto Boršt potok glavni. Na merilnem mestu se izvaja vzorcenje in meritve pretoka izcednih voda odlagališca, meteornih voda s površine odlagališca in zalednih tekocih voda. Merilno mesto ima merilnik nivoja preliva, ima pa tudi poseben sistem za obcasno spušcanje sedimentov, ki jih hudourniški potok iz naravnega okolja pri vecjem deževju prinese na merilno mesto. Skupaj je bilo v letu 2015 v uporabi 8 vzorcevalno-merilnih mest. Avtomatsko merjenje pretokov z beleženjem meritev v spominsko enoto je urejeno na vseh merilnih mestih. Na odlagališcu Jazbec poteka postopna stabilizacija prekrivke, saj mora miniti nekaj let ter s tem vec mokrih, sušnih, toplih oz. mrzlih obdobij. Z zmanjševanjem vsebnosti amonija v kompostu se postopno zmanjšuje tudi intenzivnost rasti trave. Odvoda zalednih voda in meteornih voda z odlagališca dobro delujeta. Iztok izcednih voda odlagališca je odvisen od kolicine, razporeditve in trajanja padavin v dolocenem casu, intenzivnosti padavin, temperature zraka, zmrznjenosti tal. V casu mokrih obdobij se koncentracije v izcedni vodi zmanjšajo, pretoki narastejo, v sušnem obdobju pa je obratno. Vzorcenje na mestih MM JV-P-10 in Jazbec se je izvedlo enkrat letno, prav tako na MM Kanal Jazbec. Vzorcenje na obmocju odlagališca Boršt (BPG, Tunel, SDB, SDIJ, ZDZ, ZDV) in v potoku Todrašcica (MM Todraž PO) je potekalo vsak delovni dan od ponedeljka do petka (sestavljeni mesecni oz. cetrtletni vzorec (Todrašcica)), na merilnem mestu Gorenja Dobrava pa enkrat letno (Brebovšcica). Vzorcenje je bilo organizirano tudi v primeru praznikov oz. ob prekinitvi dela za vec kot 2 dni. V mesecu juniju 2015 je v enkratnem trenutnem vzorcu v kanalu Jazbec dolocena vrednost koncentracije radionuklidov: koncentracija U3O8 ki je znašala 71 µg/l (avtorizirana mejna vrednost je 600 µg/l), koncentracija 226Ra pa je bila 7 Bq/m3 (avtorizirana mejna vrednost je 40 Bq/m3). Za razliko od komposta na odlagališcu Jazbec ima zemlja na odlagališcu Boršt precej manjšo hranilno vrednost, zato je intenzivnost rasti trave precej manjša, pa tudi travna ruša se pocasneje utrjuje. Z izvedeno koncno ureditvijo odlagališca Boršt so se zmanjšale tako koncentracije kot tudi mase/aktivnosti U3O8 oz. 226Ra v izcednih vodah odlagališca. Izcedne vode se od avgusta 2009 dalje v celoti odvajajo v zahodni Boršt potok, koncno kontrolno mesto za tekoce emisije odlagališca je merilno mesto Boršt potok glavni (MM BPG). V letu 2015 je povprecna koncentracija raztopljenega U3O8 na MM BPG znašala 33 µg/l, koncentracija 226Ra pa 9,9 Bq/m3 kar je manj od avtorizirane mejne vrednosti 60 Bq/m3. V preglednici 10 so prikazane skupne letne kolicine U3O8 in aktivnosti 226Ra v tekoci emisiji po posameznih objektih RŽV za obdobje 2008-2015. Za leto 2015 sta navedeni vrednosti samo za odlagališce Boršt (MM BPG), za rudniško jamo in za odlagališce Jazbec pa ne, saj se je v zacetku leta 2014 po zakljucku prehodnega obdobja prešlo na zmanjšan obseg monitoringa, ki ne omogoca vec ocene letnih emisij iz obeh objektov. Letna nihanja gre pripisati vremenskim razmeram in stabilizaciji stanja obeh odlagališc po koncni ureditvi. Preglednica 10: Skupna letna kolicina U3O8 in aktivnost 226Ra v tekocih emisijah po posameznih objektih RŽV Objekt/emisija U3O8 226Ra Kolicina [kg] emisije [%] AMV* [kg] aktivnost [MBq] emisije [%] AMV* [MBq] Jama - - 200 - - 50 Odlagališce Jazbec - - 100 - - 25 Odlagališce Boršt 9,8 100 - 2,9 100 50 RŽV skupaj 9,8 100 2,9 100 * Avtorizirana mejna vrednost Slika 85: Skupna letna aktivnost tekocinskih izpustov (226Ra) po posameznih objektih RŽV Plinaste emisije Plinaste emisije nastajajo zaradi izhajanja 222Rn, najvec iz odlagališc Jazbec in Boršt. Emisijske vire radona v RŽV locujemo glede njihovih vpliv na okolje, na vire, ki ležijo pod mejo povprecne temperaturne inverzije in na vire nad to mejo. Ta meja se nahaja na nadmorski višini 500 m, to je na zgornjem robu odlagališca Jazbec (slika 86). Slika 86: Emisijski viri radona Po letu 1995 so bili odstranjeni nekateri pomembni viri radona, kot so nasutje jamske jalovine na platoju P-10, skladišce uranove rude na platoju nad drobilnico, zaprt je bil prepust pod odlagališcem, zaprta je bila jama, odstranjeni zacasni odlagališci P-1 in P-9, zaprta rudniška jama, prekrita je bila zgornja etaža odlagališca Boršt. Leta 2006 je bil koncno urejen spodnji del brežine odlagališca Jazbec, leta 2007 je bila urejena skoraj celotna preostala brežina, leta 2008 pa še preostala površina odlagališca, predvsem zgornji, ravnejši del odlagališca. Emisija radona iz rudniških virov v okolje se je preko leta postopno zmanjševala, predvsem pa njegova disperzija v dno doline Brebovšcice. Z meritvami gostote radonskega toka iz že vgrajene površine prekrivne plasti je bilo v prejšnjih letih ugotovljeno, da so izmerjene vrednosti podobne tistim v naravnem okolju RŽV (~0,02 Bq/m2s). Avtorizirana mejna vrednost za izhajanje radona iz odlagališca Jazbec je 0,1 Bq/m2s. V letu 2013 so izvedene poletne meritve, na osnovi izkušenj iz leta 2012 pa so zimske meritve izvedli šele ob koncu leta in to po tem, ko se je nasicenost prekrivke z vodo ustrezno zmanjšala. Meritve hitrosti radonskega toka iz prekrivke se izvajajo za nadzor tesnjenja prekrivke. V letu 2014 so na odlagališcu Jazbec z novim programom prešli na enkratno merjenje v poletnem obdobju, ko je prekrivka manj nasicena z vlago, pa zato izhajanje radona iz prekrivke bolj intenzivno. Na odlagališcu Boršt so v letu 2015 izvedli meritve dvakrat letno, poleti in pozimi. Izhajanje radona iz površine odlagališca Jazbec je po prekritju odlagališca na nivoju vrednosti izhajanja radona v naravnem okolju v okolici odlagališca in v dolini Brebovšcice. Skupna emisija radona iz površine odlagališca Jazbec je v letu 2015 ocenjena na vrednost 0,15 TBq, pred zacetkom koncne ureditve odlagališca Jazbec pa je bila ocenjena na približno 2 TBq/leto. Povprecne letne koncentracije radona na merilnih postajah na vzdolžnem profilu od odlagališca Jazbec do Gorenje vasi, izmerjene z detektorji jedrskih sledi v letih 2006–2015, so prikazane na sliki 87. Koncentracije so od leta 2009 v povprecju nižje na vseh merilnih mestih. Ker je bilo odlagališce Jazbec koncno prekrito leta 2008. Drugih aktivnosti koncne ureditve rudniških objektov pa v letu 2013 niso vec izvajali, zato gre razlago za razlike v povprecnih letnih izmerjenih vrednosti iskati v bolj nestabilnih vremenskih razmerah. Od leta 2014 dalje skladno s programom dolgorocnega upravljanja odlagališca Jazbec se meritve koncentracije radona z detektorji sledi izvajajo polletno (do konca leta 2013 cetrtletno), manj je tudi merilnih mest. Meritve v letu 2015 so potekale na MM Jazbec, SV brežina odlagališca, zgoraj (odlagališce Jazbec) ter na MP Pod transportnim trakom (dodatno), MP Todraž, Gorenja Dobrava in Gorenja vas (dolina potokov Brebovšcica in Todrašcica), kot referenca še na lokaciji ZVD, Ljubljana-Polje. V letu 2014 je skladno z varnostnim porocilom za odlagališce Jazbec spremenjeno tudi merilno obdobje in sicer poletni cas (april-september) in zimski cas (oktober-marec). Tak nacin spremljanja je za nadzor stanja odlagališca tehnicno boljši, za oceno izpostavljenosti sevanju prebivalcev v vplivnem okolju rudnika pa ne, zaradi zamika meritve za cetrtletje v predhodno leto. Podatki meritev so podani v sliki 3, leto 2015 je oznaceno z rumeno barvo, za leto 2015 so privzeti podatki meritev koncentracije radona od oktobra 2014 do septembra 2015. Slika 87: Povprecne letne koncentracije radona na merilnih postajah na vzdolžnem profilu od odlagališca Jazbec do Gorenje vasi, izmerjene z detektorji jedrskih sledi v letih 2006–2015. Za razliko od odlagališca Jazbec se odlagališce Boršt nahaja nad mejo povprecne letne temperaturne inverzije, s tem je bolj prevetreno, koncentracije tako radona kot radonovih kratkoživih potomcev so precej nižje. Prispevek radona iz površine odlagališca v okolje v letu 2015 je ocenjen na 0,11 TBq/leto. V letu 2015 je bilo zelo malo padavin, tla bolj suha, posledicno tudi vrednosti radonskega toka vecje. Na sliki 88 so podane povprecne letne koncentracije radona na merilnih postajah na vzdolžnem profilu od odlagališca Boršt do Gorenje vasi. Slika 88: Povprecne letne koncentracije radona v vzdolžnem profilu Merilna postaja Boršt Bacenski mlin – Gorenja vas, izmerjene z detektorji sledi leta 2008-2015 Emisijski viri in velikosti emisij radona na RŽV leta 2015 so prikazani v preglednici 11. Zaradi opravljenih ureditvenih del so se emisije radona iz obeh odlagališc mocno zmanjšale v primerjavi s preteklostjo, povecanje v primerjavi z letom 2014 pa je posledica vremenskih razmer. Preglednica 11: Emisijski viri in velikosti emisij radona na RŽV leta 2015. Viri 222Rn Letna izpušcena aktivnost [TBq] nižinski viri (pod mejo temp. inverzije 500 m n.m.) Odlagališce Jazbec 0,15 nižinski viri skupaj 0,15 višinski viri (nad mejo temp. inverzije 500 m n.m.) Odlagališce Boršt 0,11 višinski viri skupaj 0,11 RŽV skupaj 0,26 2.1.4.5 Inšpekcijski pregledi V letu 2015 na URSJV ni bilo planiranega inšpekcijskega pregleda RŽV. Prav tako URSVS v letu 2015 ni izvedla inšpekcije v Rudniku Žirovski vrh. 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJ 2.2.1 UPORABA VIROV IONIZIRAJOCIH SEVANJ V INDUSTRIJI, RAZISKOVALNIH DEJAVNOSTIH IN IZOBRAŽEVANJU Vsa leta po sprejetju zakona in njegovih dopolnitev se je URSJV trudila za uskladitev stanja na terenu z zahtevami ZVISJV, da pri tem ne bi bili ogroženi ekonomski interesi gospodarskih subjektov in da bi bila hkrati zagotovljena sevalna varnost prebivalstva in delavcev. Zadnje spremembe zakona so v veljavi od 17. oktobra 2015. Kljucni dokument ostaja ocena varstva pred sevanji, ki spremlja vlogo za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Novost je, da ocene ne potrjuje vec organ, pristojen za varstvo pred sevanji, s posebnim upravnim aktom, temvec jo pregleda znotraj istega upravnega postopka organ, ki je pristojen za reševanje vloge za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. S sprejetjem dopolnil zakona in bodocimi spremembami obstojecih pravilnikov se bo zmanjšalo število upravnih postopkov, tako da bodo postopki bolj pregledni za stranke (vse na enem mestu - VEM). S temi spremembami postopkov se ne bo posegalo v ukrepe varstva pred sevanji in s tem ne bo zmanjšano varstvo pred sevanji. Leta 2015 je bilo izdanih 78 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 94 dovoljenj za uporabo vira sevanja, 14 potrdil o vpisu vira sevanja v register virov sevanja, 20 potrdil izvajalcem sevalne dejavnosti, ki so tuje pravne osebe, dve odlocbi o prenehanju veljavnosti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, ena odlocba o pecatenju rentgenske naprave in ena odlocba o odpecatenju rentgenske naprave. V postopku izdaje dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo virov sevanja je bila URSVS do uveljavitve sprememb zakona v oktobru 2015 pristojna za potrditev ocene varstva izpostavljenih delavcev za vse dejavnosti. Po novem je za pregled ocen za podrocje industrije in ostalih dejavnosti pristojna URSJV, za podrocje zdravstva pa ostaja pristojna URSVS. V letu 2015 je bilo na tem podrocju izdanih 43 potrdil o oceni varstva izpostavljenih delavcev. Pri tem ni upoštevanih 9 potrdil za izvajalce sevalnih dejavnosti v jedrskih ali sevalnih objektih. URSJV je v preteklem letu nadaljevala z obvešcanjem izvajalcev sevalnih dejavnosti glede prenehanja veljavnosti dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, dovoljenj za uporabo vira sevanja, potrdil o vpisu vira sevanja v register virov sevanja, potrdil ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji in potrdil o strokovni usposobljenosti odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. Obvestila, ki jih samodejno ustvari intranet portal InfoURSJV, so bila odposlana nekaj tednov pred prenehanjem veljavnosti dovoljenj oziroma potrdil. Tako so stranke imele na razpolago še dovolj casa za pripravo vlog za njihovo podaljšanje. Kljub obvešcanju pa stranke še vedno zamujajo z oddajo vlog za podaljšanje dovoljenj in posredovanjem informacij glede odgovornih oseb varstva pred sevanji. Stranke zamujajo tudi s periodicnim narocanjem pregledov virov sevanj, ki jih izvajata pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji. V nekaterih primerih viri sevanj niso pregledani, dokler stranke na to niso opozorjene. Koristne informacije s podrocja upravnega nadzora in uporabe virov sevanj so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko Sevalnih novic, ki jih URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Do konca leta 2015 je bilo izdanih 39 številk, od tega tri številke leta 2015. Slika 89: Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe Iz registra virov sevanja je razvidno, da je bilo ob koncu leta 2015 v uporabi 297 rentgenskih naprav pri 161 organizacijah in 725 virov sevanja z radionuklidom pri 77 organizacijah. Pri 19 uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 46 virov sevanja z radionuklidom, ki bodo predani izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Med njimi je 9 vsebnikov z osiromašenim uranom, ki so pri uporabnikih v shrambi in ne bodo predani izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ampak bodo po potrebi ponovno uporabljeni. Slika 90: Uporaba virov sevanj glede na namen in nacin uporabe Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe je prikazana na sliki 89. Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja, so prikazani na sliki 91, kjer so pod oznako »ostali radionuklidi« zajeti: 252Cf, 244Cm, 237Np, 231Pa, 133Xe, 226Ra, 210Pb, 152Eu, 139Ce, 134Cs, 129I, 125I, 109Cd, 65Zn, 36Cl, 22Na, 14C in 3H. Namen in nacin uporabe virov sevanja z radionuklidom sta prikazana na sliki 90. Slika 91: Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja Posebno skupino virov sevanja predstavljajo ionizacijski javljalniki požara (JAP), ki vsebujejo radionuklid 241Am. Ob koncu leta 2015 je bilo v registru virov sevanja evidentiranih 24.330 JAP v uporabi pri 285 organizacijah. Pri uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 271 JAP, od tega 161 JAP pri podjetju, ki se ukvarja z dejavnostjo vzdrževanja, montaže in demontaže JAP. V zadnjih letih se je povecala pogostost oddajanja starih JAP v CSRAO. Opravljenih je bilo vec inšpekcijskih pregledov, predvsem pri podjetjih, ki so se, ali se še ukvarjajo z dejavnostjo vzdrževanja, montaže/demontaže JAP. Ob koncu leta 2015 je imelo veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti za vzdrževanje in druga podobna dela, ki se jih izvaja na JAP, 10 podjetij. Seznam podjetij je objavljen na spletni strani URSJV. 2.2.1.1 Zbirke podatkov o virih sevanja, sevalnih dejavnostih in objektih Leta 2004 sta bila v skladu z ZVISJV vzpostavljena register sevalnih dejavnosti in register virov sevanja, ki ju URSJV vodi kot javno knjigo. Leta 2005 je bil vzpostavljen tudi register sevalnih in jedrskih objektov. Vsi registri so izdelani v sklopu intranet portala InfoURSJV, ki združuje vec podatkovnih zbirk, ki so kljucne za uspešno in ucinkovito delovanje URSJV. URSJV je za vzpostavitev intranetnega portala InfoURSJV leta 2006 prejela priznanje »DOBRA PRAKSA«, ki ga je podelilo Ministrstvo za javno upravo. Za ucinkovit nadzor nad viri sevanj sta kljucnega pomena tudi redno vzdrževanje in posodabljanje registrov. Zaradi povecanega števila evidentiranih virov sevanj postaja obstojeci sistem vse neucinkovitejši. Register sevalnih dejavnosti Register sevalnih dejavnosti obsega evidenco o izvajalcih sevalnih dejavnosti in z njimi povezano zbirko listin. Evidence vsebujejo podatke iz listin, zlasti pa naziv firme in njen sedež ali ime in naslov izvajalca sevalne dejavnosti, prijavitelja ali uporabnika vira sevanja, opis sevalne dejavnosti ali vira sevanja, pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti in pogoje za uporabo vira sevanja ter podatke o geografski lokaciji vira sevanja. Zbirko listin, ki se nanašajo na register sevalnih dejavnosti, sestavljajo listine o priglasitvi namere in o izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Prednost portala InfoURSJV je tudi možnost razlicnega prikaza podatkov. V registru sevalnih dejavnosti imamo možnost prikaza organizacij, ki izvajajo sevalno dejavnost, katerim je ali bo v kratkem poteklo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali pa npr. prikaz organizacij, ki uporabljajo ionizacijske javljalnike požara. S preprostim ukazom si lahko pomagamo pri pripravi seznamov organizacij, ki jim želimo poslati razlicne okrožnice ali ce želimo obvestiti stranke o poteku njihovih dovoljenj. Na sliki 92 je prikazan register sevalnih dejavnosti s prikazom sevalnih dejavnosti, ki ustrezajo iskalnim pogojem. Slika 92: Register sevalnih dejavnosti Register virov sevanja Register virov sevanja obsega evidenco o priglašenih virih sevanja in virih sevanja, za katere je bilo izdano potrdilo o vpisu v register ali dovoljenje za uporabo in z njimi povezana zbirka listin. Zbirko listin, ki se nanašajo na register virov sevanja, sestavljajo listine o izdaji dovoljenja za uporabo vira sevanja. Izdelani register virov sevanja je neposredno podrejen registru sevalnih dejavnosti, saj vire sevanja dodajamo le k obstojecim sevalnim dejavnostim iz registra. Tudi v tem registru imamo možnost razlicnega prikaza podatkov, npr. prikaz organizacij, ki imajo visokoaktivne vire sevanja, prikaz virov sevanja, ki so bili predani v CSRAO, prikaz virov sevanja, ki vsebujejo npr. radionuklid 63Ni itd. Na sliki 93 je prikazan register virov sevanja s prikazom tistih virov sevanja, ki ustrezajo iskalnim pogojem. Slika 93: Register virov sevanja Register sevalnih in jedrskih objektov Register sevalnih in jedrskih objektov sestavlja evidenca o objektih, ki imajo status sevalnega ali jedrskega objekta in z njimi povezana zbirka listin. Zbirko listin, ki se nanašajo na register sevalnih in jedrskih objektov, sestavljajo listine o izdaji odlocbe o statusu sevalnega objekta ali jedrskega objekta, o izdaji predhodnega soglasja o jedrski ali sevalni varnosti in dovoljenja za obratovanje objekta. V letu 2013 smo v register dodali še vpis o objektu državne infrastrukture, katerega status je pridobil eden od sevalnih objektov. Na sliki 94 je prikazan register sevalnih in jedrskih objektov znotraj intranet portala InfoURSJV. Slika 94: Register sevalnih in jedrskih objektov Centralna evidenca o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu URSJV v skladu z dolocili ZVISJV vodi Centralno evidenco o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu (v nadaljevanju CERAO). Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom podrobneje doloca, kako je potrebno voditi CERAO in katere podatke je potrebno porocati. Na sliki 95 so predstavljeni zahtevani podatki za posamezen paket RAO. V CERAO je vsaka embalaža RAO ali element IJG definiran kot paket. Imetniki RAO in IJG so dolžni vsako leto do konca februarja porocati v predpisanem formatu podatke, iz katerih so razvidni lokacija, vrsta in inventar RAO in IJG. Tako mora vsak porocati o koncnem stanju na zadnji dan tekocega leta in o spremembah, ki so bile opravljene na posameznih paketih. Spremembe zajemajo tako spremembo lokacije kot tudi kakršno koli obdelavo paketa, npr. superkompaktiranje, sortiranje itd. V CERAO morata porocati tako ARAO kot tudi NEK. NEK poroca stanje v zacasnem skladišcu za RAO in tudi stanje IJG. Slika 95: Podatki, ki jih vsebuje CERAO 2.2.2 PREVOZ RADIOAKTIVNIH IN JEDRSKIH SNOVI Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi je v Republiki Sloveniji urejen z Zakonom o prevozu nevarnega blaga (ZPNB; Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1, 41/09, 97/10 in 56/15). ZVISJV pa obravnava prevažanje radioaktivnih in jedrskih snovi kot sevalno dejavnost. Na osnovi ZPNB se za prevoz nevarnega blaga uporabljajo še naslednji pravni akti, ki vkljucujejo mednarodne pogodbe in sporazume: - Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), (Ur. l. SFRJ-MP, št. 59/72) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 9/92), katerega sestavni del sta prilogi A in B, skupaj s protokolom, s katerim se dopolnjuje tretji odstavek 14. clena (Uradni list SFRJ-MP, št. 8/77) in protokolom, ki dopolnjuje clen 1 (a), clen 14 (1) in clen 14 (3) (b) (Ur. l. RS-MP, št. 7/97), - Sklep o objavi Prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 9/03, 66/03, 9/05, 9/07, 125/08, 97/10, 14/13 in 10/15), - Konvencija o mednarodnih železniških prevozih – COTIF (Ur. l. SFRJ – MP, št. 8/84) in akt o potrditvi nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 9/92) katere sestavni del je pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID), skupaj s protokolom o spremembi konvencije (Ur. l. RS-MP; 2/04 ), - Mednarodna konvencija o varnosti kontejnerjev (CSC) (Uradni list SFRJ-MP, št. 3/87) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP; št. 15/92), - Mednarodna konvencija o varstvu cloveškega življenja na morju (SOLAS) 1974 (Ur. l. SFRJ – MP, št. 2/81) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP; št. 15/92), - Mednarodna konvencija o preprecevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), 1973 (Ur. l. SFRJ-MP, št. 2/85) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 15/92), skupaj z veljavnimi protokoli in spremembami teh konvencij ter obveznimi kodeksi, - Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (Ur. l. SFRJ – MP, št. 3/54, 5/54, 9/61, 5/62, in Ur. l. SFRJ – MP, št. 11/63, 49/71, 62/73, 15/78 in 2/80) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 24/92) ter na njeni podlagi izdane priloge, ki se nanašajo na varen prevoz nevarnega blaga po zraku, - Konvencija o fizicnem varovanju jedrskega materiala (Ur. l. SFRJ-MP, št. 9/85) in akt o notifikaciji nasledstva (Ur. l. RS-MP, št. 9/92) in - Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Ur. l. RS-MP, št. 3/99). Navedene mednarodne pogodbe vkljucujejo na podrocju radioaktivnih snovi priporocila MAAE. Ta je leta 2005 izdala revizijo priporocil »Predpisi za varen prevoz radioaktivnih snovi«, TS-R-1, dopolnjeno leta 2009 in leta 2012 objavljen kot nov dokument SSR-6. ZPNB je uvedel pojem varnostnega svetovalca. Naloge varnostnega svetovalca so definirane v Pravilniku o nalogah varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 88/00). V skladu s prilogo A k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga ni potrebno pridobiti prevoznega dovoljenja za izvzete tovorke, industrijske tovorke ter tovorke vrste A, B(U) in C. Dovoljenje je potrebno pridobiti le v primeru prevoza: - po izrednem dogovoru, - jedrskih snovi, ce vsota prevoznih indeksov presega 50 in - v tovorku vrste B(M), ce pošiljka presega 1000 TBq ali ce je dovoljeno obcasno nadzorovano zracenje. Prevozi v Sloveniji se vecinoma izvajajo zaradi dostave virov ionizirajocih sevanj na mesto uporabe v medicini, industriji in raziskavah ter prevzema in skladišcenja izrabljenih virov v CSRAO. URSJV je v letu 2015 izdala tri dovoljenja za prevoz radioaktivnih snovi po izrednem dogovoru in sicer ARAO - Agenciji za radioaktivne odpadke, Ljubljana za prevoz izrabljenih zaprtih virov sevanja 85Kr od povzrociteljev VIPAP VIDEM KRŠKO d. d., JUTEKS d. o. o. in MELAMIN kemicna tovarna d. d., do Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov, Brinje. Poleg dovoljenj za prevoz nevarnega blaga, ZPNB ureja tudi odobritev embalaže za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi. Razen industrijskih tovorkov, o cemer smo vec pisali v prejšnjih letnih porocilih, Slovenija ne proizvaja drugih zahtevnejših vrst embalaže za prevoz radioaktivnih ali jedrskih snovi. Kljub temu je za doloceno vrsto embalaže npr. embalaže za prevoz cepljivih snovi potrebna odobritev s strani vsake posamezne države prevoza. Embalažo za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi po ZPNB odobri URSJV. URSJV v letu 2015 ni vodila nobenega postopka za odobritev embalaže. V letu 2015 so bile sprejete spremembe ZPNB. Spremembe se nanašajo na ureditev pristojnosti URSJV in URSVS nad mednarodnimi pogodbami in sporazumi, ki so navedeni zgoraj in sicer za razred 7 nevarnih snovi (radioaktivne snovi). Izvedena je tudi sprememba pristojnosti pri odlocanju v postopkih odobritve embalaže in sicer je po novem pristojna URSJV in ne vec minister pristojen za okolje. Spremembe so posledica priporocil mednarodne misije IRRS. V letu 2011 je sprememba ZVISJV uvedla prevažanje radioaktivnih snovi kot sevalno dejavnost. Prevoz radioaktivnih snovi je tako dovoljen le po pridobitvi dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti podobno kot je bilo to doslej urejeno za jedrske snovi. Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti – prevažanje radioaktivnih snovi za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu izda URSVS. 2.2.3 UVOZ/VNOS, TRANZIT IN IZVOZ/IZNOS RADIOAKTIVNIH IN JEDRSKIH SNOVI Uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi so v Republiki Sloveniji urejeni s sledecimi pravnimi akti: - Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV; Ur. l. RS, št. 102/04-UPB2, 70/08-ZVO-1B, 60/11 in 74/15), - Pravilnikom o cezmejnem pošiljanju jedrskih in radioaktivnih snovi (Ur. l. RS, št. 75/08 in 41/14), - Pravilnikom o cezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (Ur. l. RS, št. 22/09) in - Uredbo Sveta (EURATOM) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. URSJV izdaja dovoljenja za uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi v skladu s 1. odstavkom 100. clena ZVISJV, razen za uvoz/vnos in izvoz/iznos radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje Ministrstvo za zdravje – URSVS. Poleg tega URSJV izdaja tudi dovoljenja za uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Leta 2015 je URSJV izdala šest dovoljenj za uvoz radioaktivnih snovi, eno dovoljenje za veckratni vnos in iznos kontaminirane opreme, tri dovoljenja za tranzit virov sevanja s pomembno aktivnostjo in eno soglasje za vnos radioaktivnih odpadkov, ki so bili predhodno poslani na obdelavo na Švedsko. URSVS je izdala dve dovoljenji za uvoz radioaktivnih snovi iz držav, ki niso clanice EU. V Republiki Sloveniji je vnos in iznos radioaktivnih snovi (zaprti in drugi ustrezni viri) iz EU urejen s pravnimi akti EU in sicer z Uredbo sveta (Euratom) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. V skladu z omenjeno uredbo mora pošiljatelj zaprtih virov sevanja, ki namerava odposlati pošiljko takih virov ali se dogovoriti za odpremo take pošiljke, pridobiti predhodno pisno izjavo prejemnika radioaktivnih snovi. Izjava izkazuje, da prejemnik v državi clanici, v katero je pošiljka namenjena, izpolnjuje vsa veljavna dolocila iz 3. clena Direktive 96/29/Euratom in vse ustrezne nacionalne pogoje za varno skladišcenje, uporabo ali odlaganje take vrste virov. V ta namen mora prejemnik radioaktivnih snovi pripraviti izjavo na vnaprej dolocenem obrazcu, ki je sestavni del Uredbe in ki ga mora potrditi še upravni organ države prejemnice radioaktivnih snovi. Izjava se lahko nanaša tudi na vec kot eno pošiljko in na obdobje najvec treh let. Na osnovi uredbe je URSJV potrdila 11 izjav prejemnika, URSVS pa 20 izjav prejemnika radioaktivnih snovi. Po uvozu/vnosu, izvozu/iznosu ter tranzitu jedrskih in radioaktivnih snovi, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva je potrebno upravnemu organu, ki je izdal dovoljenje porocati: - v 15 dneh po poteku meseca, v katerem je bil izveden uvoz/vnos, izvoz/iznos ali tranzit jedrskih snovi ali virov sevanja s pomembno aktivnostjo, - v 21 dneh po preteku vsakega trimesecja o uvozih/vnosih in izvozih/iznosih radioaktivnih snovi, izvedenih v preteklem trimesecju, - v 15 dneh po prispetju pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na namembni kraj. URSJV je o uvozih in izvozih, ki se izvedejo na podlagi dovoljenja URSJV, redno obvešcena. Pri pošiljanju virov sevanja med državami clanicami pa je opaziti nespoštovanje 6. clena Uredbe Sveta, ki dobavitelje radioaktivnih virov sevanja zavezuje k porocanju iz druge alineje prejšnjega odstavka. Na osnovi porocil o opravljenih uvozih/izvozih/iznosih ter porocil dobaviteljev virov sevanja, ki jih je prejela URSJV v letu 2015 so bili uvoženi/vneseni ter izvoženi/izneseni viri sevanja za naslednje organizacije: - Štore Steel d. o. o. (vnos treh virov sevanja 60Co s posamicno aktivnostjo 102 MBq), - EM. TRONIC d. o. o. (vnos dveh virov sevanja 63Ni, eden z aktivnostjo 300 MBq drugi pa z aktivnostjo 1.000 MBq), - Zarja Elektronika d. o. o. (iznos 60 virov 241Am s skupno aktivnostjo okoli 1,8 MBq, vracilo ionizacijskih javljalnikov požara dobavitelju), - Institut Jožef Stefan (vnos vira sevanja 241Am z aktivnostjo 20 kBq) in - Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. (uvoz mešanic radionuklidov skupne aktivnosti okoli 95 MBq, in sicer vecinoma z vsebnostjo radionuklidov 133Xe in 85Kr ter 133Xe, 127Xe in 85Kr, 137Cs, 54Mn, 131I in 60Co, izvoz motorja reaktorske crpalke na obnovitev ter vnos sekundarnih odpadkov, ki so bili na obdelavi na Švedskem). Na osnovi podatkov iz prejetih vlog za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja ali izvajanje sevalne dejavnosti so bili v lanskem letu vneseni/uvoženi še naslednji viri sevanja: - 11 virov sevanja z radionuklidom 192Ir za industrijsko radiografijo pri podjetjih Sistemska tehnika d. o. o., Q Techna d. o. o., IMP NDT d. o. o., M&K Laboratory d. o. o., IMP Laboratorij d. o. o., skupne aktivnosti okoli 23,2 TBq, - vir sevanja z radionuklidom 60Co za podjetje Sistemska tehnika d. o. o. z aktivnostjo 1,085 TBq, - osem virov sevanja 238U s skupno aktivnostjo 1,265 MBq za Univerzo v Ljubljani, Medicinsko fakulteto, - trije viri sevanja 63Ni s posamicno aktivnostjo 555 MBq Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano in - vir sevanja 137Cs z aktivnostjo 7,4 GBq podjetju Steklarna Rogaška d. o. o. Podjetja, ki izvajajo industrijsko radiografijo z viri sevanja iz prejšnjega odstavka, so v letu 2015 v države EU iznesle 11 virov sevanja 192Ir s skupno zacetno aktivnostjo okoli 23,8 TBq. 2.2.4 UKREPI VAROVANJA VIROV SEVANJA Opis ukrepov fizicnega varovanja za visokoaktivne vire sevanja je zahtevan pri predložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. V Republiki Sloveniji je vec organizacij, ki uporabljajo predvsem 192Ir v industrijski radiografiji, ki je visokoaktivni vir sevanja. Ostalih radionuklidov (60Co, 75Se, 241Am) je bistveno manj, uporabljajo se v jedrskih objektih ter v nekaterih drugih dejavnostih, npr. v procesni tehniki in avtomatiki. Skupno število visokoaktivnih virov sevanja v uporabi v Sloveniji ob koncu leta 2015 je bilo 32 (28 industrija/raziskave, 4 medicina). URSJV sicer ni ugotovila vecjih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v zvezi z ukrepi varovanja. V zdravstvu sta (le) dve organizaciji, ki posedujeta visokoaktivne vire sevanja (137Cs, 192Ir). Omeniti velja, da nove zahteve predpisov o prevozu nevarnega blaga zahtevajo za prevoz virov sevanja kategorije 1 in 2 "varnostni nacrt". Sprememba ZVISJV v letu 2015 se odraža na nacin, da se vzpostavlja povezava z oceno ogroženosti (118. clen) in posvetovanjem, ki ga predvideva ADR, poglavje 1.10), pri cemer 119. clen ZVISJV navede tudi oceno ogroženosti, ki se izdela tudi za prevoz radioaktivnih snovi. Podrobnosti bodo dolocene v prihodnji reviziji podzakonskega akta s podrocja fizicnega varovanja. 2.2.5 INŠPEKCIJSKI PREGLEDI NA PODROCJU SEVALNIH DEJAVNOSTI Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost URSJV (v nadaljevanju inšpekcija) je v letu 2015 obravnavala 64 inšpekcijskih zadev v okviru pristojnosti URSJV. Inšpekcijski nadzor se je izvajal na podrocju industrijske uporabe virov sevanj ter uporabe virov sevanj pri raziskavah, vzdrževanju, umerjanju in pri drugih podobnih delih na virih sevanja ter tudi pri pooblašcenih merilcih sekundarnih kovinskih surovin. Inšpekcija je obravnavala izvajanje sevalnih dejavnosti in izvajanje aktivnosti pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin, vkljucno z intervencijami, pri skupno 60 pravnih subjektih. Med inšpekcijami je tudi inšpekcijski pregled Odseka F-8 Instituta Jožef Stefan, na katerem je inšpekcija med drugim obravnavala izvajanje nevtronske radiografije na termalni koloni reaktorja TRIGA in uporabo odprtih virov sevanja. Od leta 2004 inšpekcija izvaja tudi sistematicne preglede v ustanovah, ki v preteklosti niso bile pod nadzorom z vidika varnega ravnanja z radioaktivnimi snovmi ali jedrskimi materiali, ali pa je bil ta nadzor z vidika zahtev sedaj veljavne zakonodaje pomanjkljiv. Tako je tudi v letu 2015 inšpekcija nadaljevala s projektom identificiranja virov sevanj na podrocju svoje pristojnosti. Prav tako je nadaljevala s projektom izvajanja inšpekcijskega nadzora v podjetjih v zvezi z neustreznim servisiranjem oziroma uporabo ionizacijskih javljalnikov požara (JAP) in obravnavala skupno šest takšnih zadev. Tudi med inšpekcijskimi pregledi pri zavezancih, ki sicer izvajajo druge vrste sevalnih dejavnosti, inšpekcija dodatno pozornost posveca uporabi oziroma posedovanja JAP. Aktivnost inšpekcije v letu 2015 je predstavljena na sliki 96 in zajema: - 52 rednih inšpekcijskih pregledov, - 2 izredna inšpekcijska pregleda, - 10 intervencij povezanih z viri sevanj. Slika 96: Aktivnosti inšpekcije URSJV v letu 2015 na podrocju sevalnih dejavnosti; oznake pomenijo število zadev ter delež posamezne skupine zadev glede na število vseh zadev. Intervencije izvedene zaradi neustreznega ravnanja z viri sevanj so podrobno opisane v poglavju 2.2.5.2. 2.2.5.1 Redni inšpekcijski pregledi izvajalcev sevalnih dejavnosti V letu 2015 je inšpekcija izvedla 52 rednih in 2 izredna inšpekcijska pregleda pri 51 izvajalcih sevalnih dejavnosti in v podjetjih, katerih poslovna dejavnost je povezana s sekundarnimi kovinskimi surovinami. Pri nekaterih izvajalcih sevalne dejavnosti je bil inšpekcijski pregled izveden veckrat. Seznam podjetij oziroma ustanov, pri katerih je bil izveden inšpekcijski pregled, obsega: - Omega d. o. o. - Odpad d. o. o., Pivka - Elan d. o. o. - Mehano d. o. o. - TIM d. d. - Krka d. d., Novo mesto - Lek d. d., Mengeš - Požarni sistemi d. o. o. - BITERRA d. o. o. - UL Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - UL Medicinska fakulteta - Ministrstvo za notranje zadeve - REMATS d. o. o. - Aerodrom Ljubljana d. d. - RESIAL d. o. o. - SiEVA d. o. o. - Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano - ELEMENTUM - Ag d. o. o. - MELTAL IS d. o. o. - Q TECHNA d. o. o. - Sistemska tehnika d. o. o. - IMP NDT d. o. o. - T. C. JAKL d. o. o. - METALNA Impro d. o. o. - Domel d. o. o. - Acroni d. o. o. - M&K LABORATORY d. o. o. - Zavod za varstvo pri delu d. o. o. - UM Fakulteta za strojništvo - EURO JM d. o. o. - Institut za varilstvo d. o. o. - Gorenje d. d. - Metalvar d. o. o. - Harsco Minerali d. o. o. - IMK Ljubljana - IMP LAB d. o. o. - Temat d. o. o. - Institut »Jožef Stefan« - Helios TBLUS d. o. o. - Coting d. o. o. - Lafarge cement d. o. o. - Škrlj d. o. o. - Editrade d. o. o. - Unitera d. o. o. - Alupres d. o.o. - Pikas d. o. o. - Telkom d. o. o. - Štore Steel d. o. o. - CP Nova Gorica d. d. - RENTGENV, Zlatko Šardi s.p. - Gorenje surovina d. o. o. V letu 2015 je med naštetimi podjetji 14 % podjetij, v katerih je bil opravljen inšpekcijski nadzor zaradi nepravilnega ravnanja oziroma zaradi suma nepravilnega ravnanja z ionizacijskimi javljalniki požara z vgrajenim radioaktivnim virom, predvsem 241Am. V ostalih podjetjih, ki so bili predmet inšpekcijskega nadzora v letu 2015, pa so se viri uporabljali pri razlicnih sevalnih dejavnostih, kot npr. pri izvajanju industrijske radiografije, v analitski radiografiji, v procesni tehniki in avtomatiki, površinskemu merjenju gostote in vlažnosti, umerjanju in drugih podobnih delih, ki se jih izvaja na virih sevanj. Pri izvajanju omenjenih sevalnih dejavnosti izvajalci sevalnih dejavnosti uporabljajo vire sevanj, kot so: - rentgenske naprave za industrijsko radiografijo (za neporušne preiskave materialov), - rentgenske naprave za analitsko radiografijo, - rentgenske naprave za rentgensko spektrometrijo, - rentgenske naprave za preverjanje prtljage in pošiljk, - naprave namenjene neporušnim preiskavam materialov, ki vsebujejo radionuklide 192Ir, 60Co, oziroma 75Se, - naprave v procesni tehniki in avtomatiki, ki vsebujejo radionuklide 85Kr, 241Am, 60Co, 90Sr, 137Cs, - merilniki gostote in vlažnosti tal, ki vsebujejo radionuklide 137Cs in 241Am/Be, - 241Am, kot vir sevanja, ki se ga uporablja v ionizacijskih javljalnikih požara, - kalibracijske vire za potrebe umerjanja merilne opreme in - osiromašen uran v zašcitnih vsebnikih namenjenih za industrijsko radiografijo. Inšpekcija je pri izvajalcih sevalne dejavnosti ugotavljala, da nekateri zavezanci še vedno ne vodijo ustreznih evidenc v skladu z zahtevami zakonodaje oziroma so te evidence pomanjkljive. Popolne evidence so eden od predpogojev, da lahko podjetja sploh varno ravnajo z viri sevanj. Z urejenimi evidencami so povezane tudi aktivnosti zavezancev, ki so potrebne, da se dovoljenja pravocasno podaljšajo. Inšpekcija ugotavlja, da so nekateri zavezanci v letu 2015 zamujali s podaljšanjem dovoljenj oziroma s pridobivanjem dovoljenj za nove vire sevanj, predvsem za prenosne rocne rentgenske naprave za izvajanje rentgenske spektrometrije. Inšpekcija je v teh primerih prepovedala uporabo takih virov sevanj. Inšpekcija je ugotavljala, da so pa bile v letu 2015 še vedno ugotovljene pomanjkljivosti, kot na primer neupoštevanje navodil za varno delo z viri sevanj in navodil za ravnanje ob izrednem dogodku, v nekaterih primerih pa so imeli tudi namešcene neustrezne oziroma pomanjkljive opozorilne oznake za nevarnost sevanja, to sta oznaki »radioaktivno« in »pozor sevanje«. Tudi v letu 2015 je inšpekcija ugotavljala, da je zaradi gospodarskih okolišcin prihajalo do stecajev podjetij oziroma do zmanjšanja števila zaposlenih, med njimi tudi tistih zaposlenih, ki so opravljali naloge odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. Ker je v sistemu varstva pred sevanji vloga takšne osebe pomembna, je v takšnih podjetjih prihajalo do zamud pri izvajanju nekaterih ukrepov varstva pred sevanji. Zaradi stecajev podjetij obstaja tudi potencialna nevarnost, da kasneje ne bo mogoce prepoznati lokacij z viri sevanj, predvsem v specificnih tehnoloških sistemih. To je problem predvsem v primerih, ko se izgubi dokumentacija o virih sevanj in ko ti viri niso ustrezno oznaceni. Inšpekcija je posebno pozornost namenila takšnim podjetjem. Le tako so bili izrabljeni radioaktivni viri sevanj varno oddani v Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov oziroma kot še uporabni viri prodani podjetjem, ki posedujejo ustrezno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. V nadaljevanju so opisane še nekatere druge posebnosti inšpekcijskega nadzora iz leta 2015. Nadzor nad izvajanjem industrijske radiografije z zaprtimi viri sevanj in z rentgenskimi napravami ter nad jedrskimi snovmi - vsebniki z osiromašenim uranom Inšpekcija je v letu 2015 izvajalcu industrijske radiografije zaradi posedovanja starih rentgenskih naprav brez ustreznih dovoljenj izdala odlocbo o prepovedi uporabe virov sevanj in obenem naložila, da v dolocenem roku uredi status v skladu z zakonskimi dolocili. Zavezanec je stari rentgenski napravi oddal pooblašceni organizaciji v unicenje. Pri enem zavezancu je inšpekcija ugotovila, da je bila pri izvajanju industrijske radiografije v zaprtem prostoru zaradi neustreznega delovanja zašcitnih sistemov v sosednjem prostoru izmerjena previsoka hitrost doze. Zato je zavezancu naložila, da pomanjkljivost nemudoma odpravi. Na sliki 97 je prikazana rentgenska naprava in vsebnik z vgrajenim virom sevanja (defektoskop). Ti viri se uporabljajo za izvajanje industrijske radiografije. Rentgenske naprave za industrijsko radiografijo proizvajajo sevanje visokih hitrosti doz, zato je pri uporabi le-teh in prav tako pri uporabi defektoskopov z vgrajenim virom sevanj potrebno zagotoviti ustrezne varnostne sisteme za preprecitev nepotrebne obsevanosti delavcev in prebivalcev. Slika 97: Rentgenska naprava (levo) in defektoskop izvajanje industrijske radiografije. Vidne so tudi izrabljene opozorilne oznake (desno). (Foto: inšpekcija URSJV) V letu 2015 je inšpekcija izvedla izredni inšpekcijski nadzor v podjetju, ki izvaja industrijsko radiografijo v namenskem prostoru, v katerem pa sploh ni bilo predvideno izvajanje industrijske radiografije z nekaj urno ekspozicijo preiskovanega materiala in prav tako ne sama metoda, s katero se je ta preiskava izvajala. Navkljub temu, da so v podjetju izvedli dodatne ukrepe za zmanjšanje sevalne obremenitve v okolici namenskega prostora, je prišlo zaradi drugacne metode izvedbe preiskave in dolgih ekspozicijskih casov, kot sicer ni predvideno za tak prostor, do prekomernega sevanja v neposredno okolico. Inšpekcija je nemudoma prepovedala izvajanje industrijske radiografije v namenskem prostoru, dokler se ne zagotovijo okolišcine za varno izvajanje le-te. Zavezanec je v sodelovanju z inšpekcijo in pooblašcenim izvedencem varstva pred sevanji izvedel takšne ukrepe sevalne varnosti, da pri izvajanju industrijske radiografije ni bilo izmerjenega prekomernega sevanja v neposredni okolici objekta. Inšpekcija je v vec primerih zahtevala, da zavezanci redno osvežujejo opozorilne oznake za nevarnost sevanja, ki so namešceni na rentgenskih napravah oziroma vsebnikih z vgrajenimi vir sevanj (defektoskopih). Opozorilne oznake se zaradi narave dela dokaj hitro obrabijo, zato je potrebno le-te nenehno osveževati. V nekaterih primerih je inšpekcija navedene oznake predala zavezancem z namenom, da se pravocasno zagotovi ustrezno opozarjanje drugih, sicer nepooblašcenih oseb, na nevarnost sevanja. Oznake so posebno pomembe ob izrednem dogodku. Prav tako je pomembno v tej in tudi drugih sevalnih dejavnostih vzdrževati visoko raven varnostne kulture. Inšpekcija daje na samih pregledih veliko pozornost varnostni kulturi. Inšpekcija pri tej sevalni dejavnosti še posebno poudarja in zahteva, da se redno uporabljajo umerjeni merilniki sevanja, kakor tudi elektronski merilniki, ki delavce z zvocnim alarmom opozarjajo na prekoracene operativne meje hitrosti doze. Inšpekcija je ob ugotovljenih pomanjkljivostih zavezancem svetovala, da uporabljajo ustrezne nove elektronske merilnike, poleg tega pa tudi, da izdelajo kontrolne sezname, katerih namen je preverjanje ustrezne opremljenosti delavcev še pred zacetkom izvajanja industrijske radiografije. Ker zaprti viri, ki se v tej dejavnosti uporabljajo, praviloma spadajo med visokoaktivne vire sevanj, morajo izvajalci industrijske radiografije preskrbeti zagotovila, da bo imetnik virov imel na razpolago financna sredstva za varno ravnanje z virom po koncu njegove uporabe oziroma tudi v primeru, ce imetnik postane financno nelikviden oziroma gre podjetje v stecaj. Inšpekcija ugotavlja, da se stanje na tem podrocju izboljšuje. Prav tako se izboljšuje redno porocanje upravnemu organu o visokoaktivnih virih. Ker pa se visokoaktivni zaprti viri sevanj nahajajo v zašcitnih vsebnikih iz osiromašenega urana, ki je jedrska snov, morajo o posedovanju le-te zavezanci obdobno porocati v EURATOM in prav tako URSJV. V nekaterih primerih je bilo ugotovljeno neredno porocanje. Inšpekcija je tudi v letu 2015 ugotovila, da se podrocje izvajanja preiskav z neporušnimi metodami v nekaterih podjetjih opušca in sicer zaradi še vedno neugodnih gospodarskih razmer. Slednje lahko vodi do izgube ustreznega znanja in predvsem izkušenj na tem sicer dokaj tveganem izvajanju sevalne dejavnosti. Inšpekcija je pri nadzoru visokoaktivnih virov posebej pregledovala ali so izpolnjeni vsi pogoji za ukrepanje v primeru izrednega dogodka. Imetniki visokoaktivnih virov so namrec tudi navedeni na posebnem seznamu, ki ga posedujejo državni organi. Ti so z zakonodajo doloceni za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov, povezanimi s temi viri. Na tem seznamu je podana tudi lokacija virov. Inšpekcijski pregled pri pooblašcenih izvajalcih meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin V letu 2015 je bil izveden inšpekcijski nadzor v podjetjih, ki imajo pooblastilo za izvajanje meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Inšpekcija ugotavlja, da podjetja hitro obvešcajo sodelavce URSJV v pripravljenosti o morebitni najdbi virov sevanj. Poudariti pa je treba, da kljub rednemu izvajanju meritev radioaktivnosti teh pošiljk že pri prodajalcu v državi izvora odpadnih kovin, ni mogoce izkljuciti možnosti, da se radioaktivni odpadki nahajajo v takšni pošiljki. Na podlagi izvedenih inšpekcijskih pregledov in nekaterih intervencij v letu 2015 inšpekcija ugotavlja, da vecina podjetij izvaja meritve radioaktivnosti za ves promet z odpadnimi kovinami oziroma za vse pošiljke odpadnih kovin, tako vstopne kot izstopne. Inšpekcija pa obenem ugotavlja tudi, da nekateri izvajalci meritev uporabljajo tudi prenosne rentgenske naprave za izvajanje rentgenske spektrometrije. Število nepravilnosti v zvezi s temi napravami je še vedno precej visoko. Inšpekcija je zato opravila poseben pregled podjetja, ki se ukvarja z dobavo in prodajo teh virov sevanja v Sloveniji ter posredovanjem usposabljanja delavcev, ki rokujejo s temi viri. V sklopu tega je inšpekcija v dveh primerih obravnavala situacijo, ko zavezanca zaradi razlicnih razlogov nista želela vec imeti rentgenskih naprav za rentgensko spektroskopijo in sta ju prodala. Izvajanje sevalnih dejavnosti Inšpekcija ugotavljala, da nekateri zavezanci ne razumejo oziroma ne poznajo dovolj dobro zahtev zakonodaje, predvsem administrativnih ukrepov iz varstva pred sevanji. Prav tako ne poznajo dovolj dobro tehnicnih specifikacij vira in opreme in zato ne upoštevajo, da se virov ne sme uporabljati v nasprotju s tehnicno dokumentacijo. Nekateri izvajalci sevalnih dejavnosti tako niso izvajali dejavnosti v skladu s pisnimi postopki za varno delo oziroma niso bili dovolj seznanjeni s temi postopki, niso zagotovili pravocasnega izvajanja zdravstvenih pregledov za izpostavljene delavce ali pa ti niso bili izvedeni pri pooblašcenih zdravstvenih ustanovah, ki izvajajo zdravstvene preglede sevanju izpostavljenih delavcev. Inšpekcija ugotavlja tudi, da v nekaterih primerih delavci niso bili zajeti v sistem osebne dozimetrije. Inšpekcija je zahtevala, da se nemudoma izvedejo potrebne aktivnosti za izvajanje te dozimetrije. Prav tako inšpekcija ugotavlja, da v nekaterih primerih delavci izvajalca sevalnih dejavnosti niso bili seznanjeni z vsebino dokumenta Ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji (v nadaljevanju Ocena). To je za izvajanje dejavnosti kljucni dokument, v katerem so navedeni ukrepi za zagotavljanje varstva pred sevanji. To kaže na nerazumevanje sevalne varnosti oziroma odraža neustrezno varnostno kulturo v teh podjetjih. Zato je inšpekcija zavezance pozvala, da stanje na tem podrocju uredijo in zagotovijo, da so izpostavljeni delavci seznanjeni z Oceno in s postopki za varno delo ter s postopki za ravnanje ob izrednem dogodku. Seznanjeni morajo biti tudi z morebitnim tveganjem za zdravje zaradi uporabe virov ionizirajocih sevanj. Inšpekcija je prav tako ugotavljala, da posamezni izvajalci sevalnih dejavnosti ne obvešcajo upravnega organa, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, o zamenjavi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. V nekaterih podjetjih prav tako zamujajo z izvajanjem obdobnih nadzornih meritev v nadzorovanih in opazovanih obmocjih, ki jih izvajajo pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji. V nekaterih podjetjih osebno dozimetrijo izvajajo v daljših casovnih obdobjih, kot je to predvideno v Oceni. V dveh primerih je inšpekcija obravnavala neizpolnjevanje pogojev za prevoz radioaktivnih snovi v skladu z Evropskem sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnih snovi v cestnem prometu (t. i. ADR). Ugotavljala je, da zavezanci ne uporabljajo ustreznih velikih nalepk za nevarnost in da nimajo ustrezno opremljenih vozil za prevoz radioaktivnih snovi. Prav tako je inšpekcija ugotavljala, da so oznake na t. i. površnikih, v katerih se prevažajo radioaktivne snovi, obrabljene in neizpolnjene oziroma neustrezno izpolnjene. Prav tako v obeh primerih zavezanci niso imeli imenovanih varnostnih svetovalcev za prevoz nevarnih snovi. Na podlagi vsega navedenega so jim bili izreceni ustrezni ureditveni ukrepi. V letu 2015 se je pojavila tudi problematika spletnega oglaševanja prodaje že rabljenih virov, ki predstavlja še prav poseben izziv. Inšpekcija ugotavlja, da je ustrezen nadzor nad viri, ki se tako prodajajo, zelo težko zagotoviti. Nadzor nad ravnanjem z ionizacijskimi javljalniki požara Sistematicni nadzor pri uporabi JAP je bil izveden tudi v letu 2015 in sicer je inšpekcija obravnavala JAP na šestih tematskih inšpekcijah. Poleg tega pa je JAP obravnavala še pri dveh intervencijah. Preglednica 12 prikazuje število vseh tematskih inšpekcijskih pregledov od leta 2010, ko je inšpekcija zacela z intenzivnim nadzorom na tem podrocju. Opravila je preko 60 inšpekcij. Opaziti je sicer, da se število zadev nekoliko zmanjšuje, kar kaže na to, da narašca osvešcenost v zvezi z JAP, ki so bili v preteklosti velikokrat brez vsakršnega nadzora. S staranjem teh predmetov pa narašca tudi verjetnost menjave ali posegov vanje in s tem tudi narašca tveganje, da se ljudje kontaminirajo z radioizotopi. Najveckrat je v javljalnike vgrajen visoko radiotoksicen 241Am. Poleg tega se zaradi posodabljanja požarnih sistemov ti množicno zamenjujejo in sicer praviloma s sistemi z javljalniki brez virov sevanja. Ravnanje z JAP ne predstavlja le tveganje za zdravje, ampak lahko predstavlja na dolgi rok veliko financno breme, ce ima uporabnik veliko število takšnih virov. Preglednica 12: Število vseh rednih inšpekcij oziroma inšpektorskih zadev, ki so bile namenjene ugotavljanju ravnanja z javljalniki požara z viri sevanj od leta 2010 dalje (intervencije, pri katerih so inšpektorji obravnavali tudi JAP, niso zajete). Leto Število inšpekcijskih zadev 2010 14 2011 15 2012 10 2013 10 2014 7 2015 6 Skupno 62 Inšpekcija ugotavlja na podlagi velikega števila že opravljenih tematskih inšpekcij, da je potrebno poostriti nadzor nad tistimi, ki še JAP uporabljajo in zagotoviti, da JAP ne postanejo radioaktivni odpadki, ki jih podjetja ali fizicne osebe neustrezno shranjujejo na svoji lokaciji. Spremljanje ureditvenih ukrepov Tudi v tem letu je inšpekcija spremljala izvajanje številnih ureditvenih ukrepov, ki izhajajo iz zahtev inšpekcije iz preteklih let. Tedaj je namrec inšpekcija intenzivno iskala vire in radioaktivne odpadke, za katere uporabniki niso vedeli, da lahko predstavljajo tveganje za zdravje ter da se z njimi lahko kontaminira okolje. Urejanje takšnih virov in radioaktivnih odpadkov je lahko zahtevna naloga, ki vkljucuje tudi pooblašcene izvedence in Agencijo za radioaktivne odpadke. V posameznih primerih je potrebno razviti metodo, kako dekontaminacijo ali solidifikacijo tekocih odpadkov sploh izvesti. Ti ukrepi so lahko povezani tudi z znatnimi financnimi sredstvi in s tehnološkimi zmogljivostmi, ki so v Sloveniji sploh na voljo. Zahtevnejši ureditveni ukrepi so v letu 2015 potekali na primer na Ministrstvu za obrambo, Ministrstvu za notranje zadeve in Medicinski fakulteti v Ljubljani. Slika 98 prikazuje dekontaminacijo letala na Letališcu Brnik, ki jo je opravil Institut Jožef Stefan, za radioaktivne odpadke z 226Ra pa je poskrbela Agencija za radioaktivne odpadke. Letalo bo razstavni eksponat. Slika 98: Dekontaminacija letala na Letališcu Brnik, ki jo je opravil Inštitut Jožef Stefan, za radioaktivne odpadke z 226Ra pa je poskrbela Agencija za radioaktivne odpadke. (Foto: Arhiv ARAO) Sodelovanje inšpekcije URSJV v mednarodnem in domacem okolju Tudi v letu 2015 je inšpekcija uspešno sodelovala v tako imenovanem procesu »tutoringa«, ki se je izvajal v URSJV. Inšpekcija je tujim štipendistom predstavila svoje podrocje delovanja, zakonodajni okvir delovanja, vkljucno z izvajanjem prekrškovnih postopkov. Prav tako je inšpekcija opravila vec inšpekcijskih pregledov ob sodelovanju tujih štipendistov. Inšpekcija je slednjim predstavila tudi orodja, ki jih uporablja za lažje obvladovanje procesa inšpekcijskega nadzora, predvsem program »Modul Inšpekcija«. Z njim inšpekcija ucinkoviteje sledi kako se izvajajo korektivni ukrepi. Prav tako pa program inšpekciji pomaga pri hitrejšemu in ucinkovitejšemu ocenjevanju izvajanja samega inšpekcijskega procesa ter omogoca hitro pridobivanje potrebnih podatkov za porocanja v okviru upravnih zadev. Inšpekcija je v letu 2015 v sodelovanju z inšpektorjem Inšpektorata RS za notranje zadeve (IRSNZ), inšpekcijski pregled izvajanje fizicnega varovanja jedrskega objekta, in sicer Reaktorskega infrastrukturnega centra v Podgorici pri Ljubljani. Inšpekcijski pregled je izvedel inšpektor IRSNZ, pri cemer mu je strokovno podporo nudila inšpekcija oziroma drugi sodelavci URSJV. Pripravljenost URSJV Inšpekcija je tudi v letu 2015 zagotavljala pripravljenost v sodelovanju z drugimi sodelavci URSJV. Ta pripravljenost je sicer bila zaradi varcevalnih ukrepov zmanjšana in je trajala od ponedeljka do petka. 2.2.5.2 Intervencije inšpekcije na terenu V letu 2015 je inšpekcija URSJV obravnavala skupno deset interventnih inšpektorskih zadev, kar je primerljivo s številom interventnih zadev zadnjih nekaj let. Postopek ukrepanja temelji na sistemu pripravljenosti URSJV ter poteka v sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO), pooblašcenimi izvedenci ter drugimi institucijami v ter izven Slovenije, ki se ukvarjajo z viri sevanj ali radioaktivnimi odpadki. Tudi v tem letu je URSJV nadaljevala za varcevalnimi ukrepi iz leta 2013, ki so opisani v Razširjenem porocilu o varstvu pred ionizirajocim sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2014 in sicer v poglavju 2.2.5.2. Intervencije v letu 2015 so razvršcene v tri skupine: - intervencije, povezane z viri sevanj, ki so se ali se še uporabljajo v Sloveniji, v tej skupini so štiri intervencije, - intervencije, povezane s prevozom virov ali odpadkov, v tej skupini so štiri intervencije in - ostale intervencije. Intervencije iz prve skupine so praviloma strokovno najbolj zahtevne, ker se nanašajo na intervencije z viri ali pa na radioaktivne odpadke, ki se že nahajajo v Sloveniji in je potrebno izvesti ureditvene ukrepe tako, da viri ali odpadki ne povzrocajo obsevanosti ljudi in kontaminacije okolja. V drugi skupini so intervencije, povezane s prevozom. Praviloma radioaktivni vir ali radioaktivni odpadek zaznajo merilni instrumenti in je nato vir oziroma radioaktivni odpadek vrnjen pod posebnimi pogoji povzrocitelju. Izjemoma je radioaktivni odpadek shranjen v Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov (CSRAO). V tretji skupini pa so postopki, ki jih ni mogoce uvrstiti v zgornji skupini. V letu 2015 je bila le ena intervencija, pri kateri je bil podan sum, da gre za neustrezno ravnanje z viri ali radioaktivnimi odpadki, sum pa kasneje ni bil potrjen. Kot je že navedeno, je URSJV tudi v letu 2015 tesno sodelovala z ARAO ter pooblašcenimi izvedenci za varstvo pred sevanji v Sloveniji. V zvezi s prevozom radioaktivnega materiala preko meja Slovenije, pa je tesno sodelovala z upravnimi organi in institucijami iz sosednjih držav. To sodelovanje je že dobro uteceno. Vsaka država mora namrec najprej na svojem ozemlju poskrbeti, da ne bo imela izgubljenih virov ali radioaktivnih odpadkov, poleg tega pa mora ucinkovito sodelovati z drugimi državami in prepreciti, da bi izgubljeni viri ali radioaktivni odpadki brez nadzora potovali od države do države in ogrožali ljudi ali okolje. Inšpekcije, povezane z viri sevanj ali radioaktivnimi odpadki 1. Neustrezno ravnanje z javljalniki požara z virom ionizirajocega sevanja Dve intervenciji sta bili povezani z odstranitvijo javljalnikov požara z virom ionizirajocega sevanja (JAP). V Solkanu je namrec pri pospravljanju garaže obcan našel 44 že rabljenih JAP. Od kod so bili prepeljani v omenjen prostor, ni bilo mogoce ugotoviti. Za odpadke je poskrbela ARAO, tako da so bili varno odpeljali v CSRAO. Meritve so pokazale, da ni prišlo do kontaminacije. Slika 99 prikazuje iskanje radioaktivnih odpadkov v kanalu garaže v Solkanu in pripravo JAP na varen prevoz v CSRAO. Slika 99: Iskanje radioaktivnih odpadkov, to je JAP, v garaži v Solkanu in priprava JAP na varen prevoz v CSRAO. (Foto: ARAO) Druga intervencija pa je bila povezana z demontažo JAP iz Kulturnega doma v Krškem, pri cemer se je izgubila sled za tremi JAP, ki še vedno niso bili najdeni v januarju 2016. Omenjena primera kažeta, da kljub približno 60 inšpekcijam, ki so bile opravljene v obdobju 2010-2015 v zvezi z JAP, problematika JAP še vedno ni ustrezno rešena v Sloveniji in se še vedno pojavljajo t. i. JAP kot zgodovinski odpadki ali pa podjetja še vedno ne vedo, kako je potrebno izvajati demontažo teh radioaktivnih odpadkov. 2. Odloženi radioaktivnimi odpadki s 85Kr in neustrezno ravnanje z JAP Sodelavci podjetja Melamin d. d., Kocevje, so na napravi na proizvodnji liniji prepoznali oznake, ki opozarjajo na vir sevanja. Zato je podjetje obvestilo URSJV o najdbi naprave, ki so jo sodelavci podjetja že odmontirali in shranili v posebnem prostoru. Ker dela proizvodnje linije, kjer se je naprava nahajala, podjetje ni uporabljalo, ampak je del linije v 2014 kupilo v celoti, v podjetju o tem, da so v napravi trije viri s 85Kr, niso vedeli nic. Sami viri so iz leta 1976, napravo pa je proizvedlo podjetje Messelektronik Otto Schön iz Nemcije. ARAO je nato napravo varno odpeljala v CSRAO. Ob tej intervenciji je bilo tudi ugotovljeno, da je na lokaciji 144 JAP, ki so bili v uporabi že najmanj 30 let, vendar je bil ustrezen nadzor vzpostavljen šele na zahtevo inšpekcije v 2015. Slika 100 prikazuje napravo z viri sevanj in opušceno linijo, kjer je bila naprava z viri vgrajena. Slika 100: Naprava z viri sevanj z opušcene proizvodnje linije v podjetju v Kocevju (levo) in pogled na to linijo (desna) (Foto: ARAO) 3. Industrijska radiografija Ena intervencija je bila povezana z neustrezno zašcito pri izvajanju industrijske radiografije. Sodelavci URSJV so namrec z merskimi instrumenti zaznali povišano sevanje v avtomobilu, ko so se vozili mimo lokacije v Ljubljani, kjer je potekala omenjena radiografija. Inšpekcija je ugotovila, da podjetje IMP NDT d. o. o. ni upoštevalo potrebne dodatne velikosti šcita, ce izvaja radiografijo objekta ekstremnih dimenzij. Zato je bilo mogoce zaznati sevanje tudi izven vnaprej dolocenega prostora in sicer tudi na oddaljenosti 50 m od tega prostora. Inšpekcija je zahtevala, da se izvedejo ureditveni ukrepi. Intervencije, povezane s prevozom virov ali odpadkov V letu 2015 so štiri intervencije povezane z merilniki ionizirajocega sevanja, ki so zaznali, da je v tovoru radioizotop oziroma so v njem nahajajo radioizotopi, pri tem pa niso uvedeni ustrezni varnostni ukrepi. 1. Podjetje Knauf Isolation d. o. o. Na podlagi anonimne prijave, da se v oblogah peci iz podjetja Knauf Isolation d. o. o., ki je bila odpeljana na odpad in kjer je bil tovor zavrnjen zaradi povišanih vrednosti ionizirajocega sevanja, je bilo ugotovljeno, da so v sajah povišane vrednosti naravnih radionuklidov. Meritve je nato izvedel ZVD d. o. o., pec pa ocišcena. Slika 101 prikazuje pec in meritve dozne hitrosti v odsluženi peci. . Slika 101: Pogled na del izrabljene industrijske peci, ki je vsebovala obloge s povišano vrednostjo naravnih radioizotopov (levo) in meritve dozne hitrosti, ki jo izvaja strokovnjak ZVD d. o. o. (foto ZVD d. o. o.) 2. Podjetje TALUM Tovarna aluminija d. d., Kidricevo Na dveh kamionih s tovorom iz podjetja TALUM d. o. o., Šabac, R Srbija, je podjetje TALUM Tovarna aluminija d. d., Kidricevo, ugotovilo, da se v tovoru nahaja vir sevanja. Tovor, to je odpadno železo, je bil zato vrnjen pošiljatelju. Preden pa je tovor zapustil Slovenijo pa sta bila kamiona ustrezno osamljena in zavarovana, upravni organ na Hrvaškem pa obvešcen o prevozu. 3. Dinos d. d. Podjetje Dinos d. d. je v Celju natovorilo odpadni material na vagon, pri katerem pa so italijanski eksperti izmerili povišano vrednost dozne hitrosti. Vagon je bil vrnjen in na lokaciji podjetja v Ljubljani razložen. V tovoru je ZVD d. o. o. našel radioaktivni odpadek z 226Ra z ocenjeno aktivnostjo 25 MBq, ki ga je ovil v svinceno folijo in shranil na lokaciji podjetja, dokler ne bo odpeljan v CSRAO. 4. Gorenje surovina d. o. o, Maribor Gorenje surovina d. o. o, Maribor, je 21. 12. 2015 obvestila URSJV, da so italijanski eksperti na vagonu z odpadki slovenskega porekla izmerili povišano vrednost dozne hitrosti in sicer približno 30 kratno naravno ozadje. Vagon bo vrnjen v Slovenijo in raztovorjen pod nazorom pooblašcene organizacije. Ostale intervencije V letu 2015 sta potekali tudi dve nekoliko neobicajni intervenciji. Ena je bila povezana z oglasom na spletnem portalu Bolha.com, druga pa za NEK. 1. Oglaševanje na spletnem portalu Bolha.com URSJV je na podlagi obvestila Inšpektorata RS za okolje in prostor opravila poizvedbo v zvezi z oglasom o prodaji dveh košckov urana na spletnem portalu Bolha.com. Upravitelj je oglas umaknil, na podlagi poizvedbe pa URSJV meni, da gre za neslano šalo. Vsekakor pa bo potrebno pri pisanju zakonodaje upoštevati tudi delovanje spletnih portalov ali drugih novih medijev v zvezi z viri in radioaktivnimi odpadki. 2. NEK URSJV je ugotovila, da ob potresu 11. 01. 2015 v okolici NEK elektrarna ni izvedela v celoti obvešcanja, kot predvideva postopek, zato je inšpekcija URSJV zahtevala ureditvene ukrepe. 2.2.6 Povzetek stanja na podrocju uporabe virov sevanja, ki so v pristojnosti URSJV Leta 2015 je bil na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanj poudarek na uveljavljanju zakonodajnih zahtev, vodenju postopkov za izdajo dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo vira sevanja, vodenju registra sevalnih dejavnosti, registra virov sevanja, registra sevalnih in jedrskih objektov, centralne evidence o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu ter sistematicnem izvajanju inšpekcijskega nadzora. Z novo dopolnitvijo zakona, ki je v veljavi od 17. oktobra 2015 in bodocimi spremembami obstojecih pravilnikov, se bo zmanjšalo število upravnih postopkov, tako da bodo postopki bolj pregledni za stranke (vse na enem mestu - VEM). S temi spremembami postopkov se ne bo posegalo v ukrepe varstva pred sevanji in s tem ne bo zmanjšano varstvo pred sevanji. Kljucni dokument ostaja ocena varstva pred sevanji, ki spremlja vlogo za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Novost je, da ocene ne potrjuje vec organ, pristojen za varstvo pred sevanji, s posebnim upravnim aktom, temvec jo pregleda znotraj istega upravnega postopka organ, ki je pristojen za reševanje vloge za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Za podrocje zdravstva je pristojna Uprava RS za varstvo pred sevanji (URSVS), za podrocje industrije in ostalih dejavnosti pa Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV). URSJV je leta 2015 nadaljevala z obvešcanjem izvajalcev sevalnih dejavnosti glede prenehanja veljavnosti dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, dovoljenj za uporabo vira sevanja, potrdil o vpisu vira sevanja v register virov sevanja, potrdil ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji in potrdil o strokovni usposobljenosti odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. Obvestila, ki jih samodejno ustvari intranet portal InfoURSJV, so bila odposlana nekaj tednov pred prenehanjem veljavnosti dovoljenj ali potrdil. Tako so stranke imele na razpolago še dovolj casa za pripravo vlog za njihovo podaljšanje. Kljub obvešcanju pa stranke še vedno zamujajo z oddajo vlog za podaljšanje dovoljenj in posredovanjem informacij glede odgovornih oseb varstva pred sevanji. Stranke zamujajo tudi s periodicnim narocanjem pregledov virov sevanj, ki jih izvajata pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji. V nekaterih primerih viri sevanj niso pregledani, dokler stranke na to niso opozorjene. Koristne informacije so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko biltena Sevalne novice, ki ga URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Kljub rednemu delovanju javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO) je bilo ob koncu leta v shrambi pri imetnikih še 46 virov sevanja z radionuklidom (med njimi je devet vsebnikov z osiromašenim uranom, ki so pri uporabnikih v shrambi in bodo po potrebi ponovno uporabljeni) in 271 ionizacijskih javljalnikov požara (JAP). Pri organizacijah, ki nimajo urejene shrambe, je lahko takšno shranjevanje potencialni vir nepotrebnega obsevanja delavcev. Zato URSJV redno poziva organizacije, da oddajo vire sevanja, ki se ne uporabljajo vec, izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Po spremembi ZVISJV v letu 2011 je del pristojnosti pri dejavnostih, ki obsegajo delo ali skladišcenje materialov, ki se jih obicajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide – to so predvsem radionuklidi uranove in torijeve razpadne vrste, prešlo na URSJV. URSJV nadzoruje te dejavnosti, saj lahko povzrocajo znatno povecanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva. Tako se pod upravnim nadzorom nahajajo odpadki, ki so nastali v tehnološkem postopku pridobivanja titanovega dioksida. Ob koncu leta se je v skladišcu nahajalo 256 standardnih sodov. Od leta 2004, ko je inšpekcija zacela z sistematicnim pregledom tistih podjetij in inštitucij, v katerih je opravila sploh prvi inšpekcijski pregled in pri tem iskala vire sevanj ali radioaktivne odpadke, se je število takšnih pregledov bistveno zmanjšalo. V letu 2015 so se zakljucevali nekateri vecji ureditveni ukrepi, povezani z omenjeno aktivnostjo, kot je solidifikacija tekocih radioaktivnih odpadkov na fakulteti, ki so se tam nabirali desetletja in oddaja vecjega števila virov sevanja, ki jih uporabnik, eno izmed ministrstev, ne potrebuje. Na podlagi inšpekcijskega nadzora v 2015 inšpekcija ugotavlja, da industrijska radiografija še vedno predstavlja tisto podrocje, ki mu je potrebno posvetiti vso pozornost. Poznavanje tehnicnih znacilnosti tako virov, opreme in merskih instrumentov mora biti na visoki ravni. Prav pri tej industrijski dejavnosti najpogosteje pride do izrednih dogodkov, ki imajo lahko tudi resne zdravstvene posledice, te pa lahko vodijo celo v invalidnost prekomerno izpostavljenega delavca. Varnostna kultura mora temeljiti na zavedanju, da lahko že majhna odstopanja pri upravljanju z virom, pomenijo nepotrebno izpostavljenost ljudi. Izvajalci pa se morajo zavedati, da je potrebno šcititi ne le delavce temvec tudi prebivalce. Inšpekcija ugotavlja, da je potrebno posebno pozornost posvetiti posrednikom tistih virov sevanja, ki prihajajo v Slovenijo iz tujine. Prav ti namrec posredujejo prvo informacijo uporabniku o tem, kakšni so pogoji, ki jih proizvajalec predpisuje za varno uporabo dolocenega vira. Ker je uporaba virov velikokrat relativno kompleksna dejavnost, je potrebno že ob nabavi virov zagotoviti, da bo uporabnik seznanjen z vsemi tveganji, ki jih uporaba in vzdrževanje virov in opreme prinašata obenem z drugimi ukrepi, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja. Inšpekcija tudi ugotavlja, da predstavlja oglaševanje virov sevanja preko interneta velik izziv. Nadzor nad JAP, ki ga je inšpekcija poostrila od vkljucno 2010 dalje, kaže, da je problematika na tem podrocju še vedno neustrezna. V 2015 je bilo kar 14 % vseh rednih inšpekcij povezanih z JAP, z JAP pa sta bili povezani tudi dve intervenciji. Ker popolnih evidenc o teh virih ni, lastniki zgradb ali uporabniki pa se relativno hitro menjajo, prihaja do neustreznega ravnanja z JAP kot radioaktivnimi odpadki. Ob stecajih novi lastniki velikokrat nimajo niti informacij, da so skupaj z zgradbo kupili tudi radioaktivne vire. Z JAP se srecuje tudi požarna stroka, ki velikokrat ne pozna vseh tveganj, ki so povezana z JAP. URSJV ocenjuje, da se z navedenimi upravnimi in inšpekcijskimi ukrepi iz leta v leto krepi upravni nadzor nad izvajanjem sevalnih dejavnostih. Posledicno se veca tudi sevalna varnost. Z vzpostavljenimi registri je zagotovljena skoraj popolna sledljivost nad viri sevanj v Sloveniji. Z vidika varstva delavcev pred ionizirajocimi sevanji nadzira izvajanje sevalnih dejavnosti tudi URSVS. V letu 2015 je inšpekcija URSVS ni opravila inšpekcijskih pregledov na podrocju uporabe virov ionizirajocih sevanj v industriji, raziskavah in izobraževanju. 2.2.7 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterini Za upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem sevalnih dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu je pristojna Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji. 2.2.7.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini Po evidenci URSVS je bilo za potrebe zdravstva in veterinarstva konec leta 2015 v evidenci 1.008 rentgenskih naprav od katerih 94 aparatov ni v uporabi (pokvarjeni, v rezervi, v postopku prenehanja uporabe in zacetka uporabe). Delitev naprav glede njihove namembnosti je predstavljena v preglednici 13. Preglednica 13: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede njihove namembnosti Namembnost Stanje 2014 Novi Odpisani Stanje 2015 Zobni 488 44 10 522 Diagnosticni 262 48 13 297 Terapevtski 12 1 1 12 Simulator 4 1 1 4 Mamografski 34 2 2 34 Racunalniški tomograf CT 27 2 1 28 Densitometrija 46 0 1 45 Veterinarski 64 2 0 66 SKUPAJ 937 100 29 1.008 V letu 2015 je bilo na podrocju uporabe rentgenskih aparatov v zdravstvu in veterinarstvu izdanih 95 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in 208 dovoljenj za uporabo virov sevanj, odobrenih je bilo 109 programov radioloških posegov in potrjenih 84 ocen varstva izpostavljenih delavcev. V letu 2015 je bilo opravljenih 13 poglobljenih inšpekcijskih pregledov s podrocja uporabe rentgenskih naprav in linearnih pospeševalnikov za radioterapijo v zdravstvu in veterinarstvu, od tega en pregled na podrocju veterinarske uporabe linearnega pospeševalnika. V šestih primerih je bila na osnovi ugotovitev inšpekcijskega pregleda izdana inšpekcijska odlocba z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi. V treh primerih je inšpekcijski pregled vkljuceval pecatenje rentgenskega aparata, s cemer je bila preprecena morebitna uporaba naprave, ki se hrani v rezervi. Na osnovi pregledovanja porocil o pregledih rentgenskih aparatov za medicinsko uporabo, ki jih URSVS pošiljajo pooblašcene institucije, je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora izvedenih 10 postopkov, v katerih je URSVS od uporabnika zahtevala predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 29 postopkov, v katerih je bilo od uporabnika zahtevano, da predloži dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave in 171 postopkov z zahtevami po uskladitvi z veljavno zakonodajo. V humani medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 448 rentgenskih naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 494 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 9,4 let (9,6 let v 2014, 9,5 let v letu 2013, 9,1 let v letu 2012) v zasebnem pa 10,1 let (9,9 let v 2014, 9,8 let v letu 2013 9,2 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav humane medicine glede lastništva v letu 2015 je predstavljena v preglednici 14. Preglednica 14: Število rentgenskih naprav v humani medicini glede lastništva v letu 2015 Lastništvo Diagnosticni Število (%)/ Starost (l) Zobni Število (%)/ Starost (l) Terapevtski Število (%)/ Starost (l) Skupaj Število (%)/ starost( l) Javni 330 (81 %)/9,5 105 (20 %)/9,7 13(100 %)/6,2 448 (48 %)/9,4 Zasebni 77 (19 %)/10,6 417 (80 %)/10,0 0/0 494 (52 %)/10,1 Skupaj 407/9,7 522/9,9 13/6,2 942/9,8 V veterinarski medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 10 naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 56 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 15,5 let (14,5 let v 2014, 13,5 let v let 2013, 13,8 let v letu 2012), v zasebnem pa 10,1 let (9,4 let v letu 2015, 9,6 let v letu 2013, 8,0 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav veterinarske medicine glede lastništva v letu 2015 je predstavljena v preglednici 15. Preglednica 15: Število rentgenskih naprav v veterinarski medicini glede lastništva v letu 2015 Lastništvo Diagnosticni Število (%)/ Starost (l) Zobni Število (%)/ Starost (l) Terapevtski Število (%)/ starost (l) Skupaj Število (%)/ Starost (l) Javni 10 (16 %)/15,5 0 (0 %)/0,0 0 (0 %)/0,0 10 (15 %)/15,5 Zasebni 53 (84 %)/9,9 2 (100 %)/16,0 1 (100 %)/9,0 56 (85 %)/10,1 Skupaj 663/10,8 2/16,0 1/9,0 66/10,9 Slika 102: Delež diagnosticnih rentgenskih aparatov glede na njihovo kakovost v obdobju 1997-2015 2.2.7.2 Odprti in zaprti vir sevanj v zdravstvu in veterinarstvu Odprte vire sevanj (radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo v Sloveniji uporablja sedem organizacijskih enot za nuklearno medicino: Klinika za nuklearno medicino (KNM) v Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana ter oddelki ali laboratoriji v Onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani, Univerzitetnem klinicnem centru (UKC) Maribor ter v splošnih bolnišnicah (SB) v Celju, Slovenj Gradcu, Izoli in Šempetru pri Gorici. Skupne dobavljene kolicine osmih izotopov z najvišjimi dobavljenimi aktivnostmi povzema preglednica 16. Zaradi preglednosti izotopi z aktivnostmi pod 2,2 GBq niso navedeni. Slovenija nima lastne proizvodnje izotopov, vecina je vnesenih iz držav clanic Evropske Unije. Na prvem mestu je molibden 99Mo kot generator tehnecija 99mTc, ki ga v oddelkih za nuklearno medicino pridobivajo ("eluirajo") iz 99Mo in uporabljajo za diagnostiko. V enem tednu lahko iz enega generatorja pridobijo skupne aktivnosti 99mTc, ki so nekajkrat višje od dobavljene aktivnosti 99Mo. Razpolovni cas 99Mo je 2,75 dni, razpolovni cas 99mTc pa 6 ur. Po skupni aktivnosti sta za diagnostiko najpomembnejša izotopa tehnecij 99mTc in fluor 18F, za terapijo pa jod 131I. Tehnecij uporabljajo v vseh enotah, jod v šestih (razen v SB Šempeter pri Gorici), fluor pa le v KNM in OI. Najvišje posamezne aktivnosti 99mTc in 18F v pacientih so odvisne od vrste preiskave, vendar ne presegajo 1,1 GBq za 99mTc in 0,4 GBq za 18F. Najvišje aktivnosti 131I pa prejmejo posamezni pacienti v OI in sicer do 7,4 GBq. Poleg teh izotopov uporabljajo ponekod za diagnostiko še 123I, 201Tl, 111In, 51Cr in 67Ga, za terapijo 177Lu, 90Y, 223Ra in 186Re ter za laboratorijske preiskave 125I. Najvec laboratorijskih preiskav opravita KNM in Klinicni inštitut za klinicno kemijo in biokemijo (KIKKB) v Univerzitetnem klinicnem centru v Ljubljani. V letu 2015 sta skupaj uporabila 107 MBq 125I. Manjše kolicine 125I porabijo tudi v UKC Maribor (14 MBq). Konec leta 2014 je OI pri zdravljenju raka prostate zacel uporabljati 223Ra, ki seva delce alfa. Skupno ga je v letu 2015 uvozil 1,43 GBq. Preglednica 16: Uvoz izotopov v zdravstvu v letu 2015 po aktivnosti: Uporabnik Izotop [GBq] 99Mo 18F 131I 123I 177Lu 90Y 201Tl 111In KNM 1.937,1 1.514,4 379,5 29,4 29,6 16,9 0 1,9 OI 1.035,0 1.739,0 607,1 0 0 0 0 0,2 UKC Maribor 1.213,2 0 17,2 17,0 0 0 17,0 3,3 SB Celje 1.130,9 0 35,1 0 0 0 0 0 SB Slovenj Gradec 473,0 0 12,6 0 0 0 0 0 SB Izola 357,1 0 9,8 0 0 0 0 0 SB Šempeter pri Gorici 410,8 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 6.557,1 3.253,4 1.061,3 46,4 29,6 16,9 17,0 5,4 Enote nuklearne medicine uporabljajo za preizkušanje pravilnosti delovanja naprav in merilnikov ter markiranje tudi zaprte vire sevanj - predvsem izotope 57Co z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 740 MBq, v KNM in OI tudi 153Gd in 68Ge z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 370 MBq, ponekod tudi 60Co, 133Ba, 137Cs, 22Na, 75Se, 90Sr, 129I ali 226Ra z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 37 MBq. Zaprte vire sevanj za terapijo uporabljajo v Onkološkem inštitutu (OI) in v Ocesni kliniki Klinicnega centra Ljubljana (OK), za obsevanje krvnih sestavin pa v Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM). V letu 2015 je bilo stanje takšno: - OI: 2 vira z iridijem 192Ir (en do 444 GBq in en do 44 GBq za zdravljenje ginekoloških in drugih rakov (obsecnice, crevesa, požiralnika) ter trije viri s stroncijem 90Sr posamezne zacetne aktivnosti do 740 MBq za obsevanje tumorjev kože, sluznic ter ocesnih vek in veznic; - OK: 3 viri rutenija 106Ru posamezne zacetne aktivnosti do 37 MBq za zdravljenje ocesnih tumorjev; - ZTM: 1 vir cezija 137Cs zacetne aktivnosti 49,2 TBq v obsevalni napravi za obsevanje krvnih komponent. V letu 2015 so bila na podrocju odprtih in zaprtih virov v zdravstvu izdana 3 dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, 3 dovoljenja za uporabo vira sevanja, 3 potrdila ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, 3 odobritve programov radioloških posegov, 2 dovoljenji za uvoz radioaktivnih snovi in 20 izjav o vnosih radioaktivnih snovi iz držav clanic EU. Oddelke z odprtimi in zaprtimi viri sevanj so v skladu s predpisi (dvakrat ali enkrat letno glede na vrsto vira) pregledali pooblašceni izvedenci za varstvo pred sevanji in medicinske fizike iz ZVD. V letu 2015 niso ugotovili vecjih pomanjkljivosti. Poleg strokovnih pregledov ZVD je inšpekcija URSVS opravila še dva inšpekcijska pregleda na OI. Inšpekcijska pregleda sta obravnavala porocilo o dogodku kontaminacije z 131I v eni od bolniških sob v letu 2014, hrambo radioaktivnih odpadkov in izvajanje brahiterapije z napravo "HDR". Izdano je bilo opozorilo o globi zaradi neodzivnosti zavezanca na pisni poziv inšpektorja, ker mu v zahtevanem roku ni poslal porocila o izrednem dogodku ter preventivno opozorilo o prepovedi obsevanja bolnikov z napravo "HDR" do izdaje ustreznih dovoljenj in odobritve programa radioloških posegov. V veterinarstvu leta 2015 niso uporabljali niti odprtih niti zaprtih radioaktivnih virov. Na podrocju prevoza radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu, je bilo izdano eno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti in dve potrdili o izpolnjevanju pogojev za tujega izvajalca sevalne dejavnosti. 2.2.7.3 Uvoz radiofarmacevtikov in drugih virov sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo smo na podrocju vnosa in iznosa radioaktivnih snovi prevzeli pravni red Unije. Pošiljanje radioaktivnih snovi med državami clanicami ureja Uredba Sveta (EURATOM) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. Dolocila uredbe se uporabljajo neposredno. Uredba ne predvideva dovoljenja za uvoz, ampak doloca, da mora pošiljatelj radioaktivnih snovi ali oseba, ki takšno pošiljanje organizira (uvoznik), pridobiti pisno izjavo prejemnika, da le-ta izpolnjuje vse z zakonom dolocene obveznosti glede uporabe vira sevanja, ki ga nabavlja. Prejemnik radioaktivnih snovi mora izjavo pripraviti na vnaprej dolocenem obrazcu, ki ga mora potrditi še upravni organ. Izjava se lahko nanaša tudi na vec kot eno pošiljko, ce: - gre za snovi z istimi fizikalnimi in kemicnimi lastnostmi, - aktivnosti ne presegajo tistih, dolocenih v izjavi in - gre za pošiljko med istim pošiljateljem in prejemnikom, vkljuceni pa so isti upravni organi. Izjava se lahko nanaša na obdobje najvec treh let. Za uvoz ali izvoz iz oziroma v države, ki niso clanice EU, je potrebno dovoljenje. Pošiljatelj ne sme dobaviti radioaktivnih snovi, ce od prejemnika ni prejel potrjene izjave. Uredba predvideva tudi porocanje pošiljateljev radioaktivnih snovi v trimesecnih obdobjih upravnemu organu, ki je potrdil izjavo. Slovenski dobavitelji porocajo o dobavljenih aktivnostih URSVS, kot zahteva uredba. V letu 2015 sta bili izdani dve dovoljenji za uvoz radioaktivnih virov iz držav, ki niso clanice EU. Potrjenih je bilo 20 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi. Pri tem je loceno štet vsak izotop za istega uporabnika od posameznega proizvajalca. 2.2.8 Viri naravnega sevanja URSVS je v letu 2015 nadaljevala z izvajanjem vladnega »Programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja«. V okviru tega programa je ZVD od aprila do oktobra 2015 opravljal meritve z razlicnimi metodami: 144 osnovnih meritev radona z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne vsebnosti radona, 7 dodatnih kontinuiranih meritev za tedensko spremljanje casovnega poteka radonovih potomcev in radona ter 2 meritvi možnih virov radona iz zemlje, jaškov ali špranj v prostore. Skupno je bilo pregledanih 87 objektov (78 šol in vrtcev, 9 drugih zgradb) ter ena kraška jama. Povprecna vsebnost radona je presegla mejno vrednost za bivalno okolje 400 Bq/m3 v 40 prostorih vrtcev in šol od skupaj 126, ter v treh prostorih stanovanj od skupaj šestih. Mejna vrednost za delovno okolje 1000 Bq/m3 je bila presežena v enem prostoru od skupaj šestih ter v Križni jami, kjer so bili vsi štirje izidi med 3200 in 4200 Bq/m3. V nekaterih prostorih in objektih s previsokimi vsebnostmi radona se meritve nadaljujejo v letu 2016. V letu 2015 je bilo poslanih tudi 71 dopisov z izidi in priporocili za nadaljevanje ukrepov (ce so bili potrebni) tistim strankam, pri katerih je ZVD v letih 2014 in 2015 izvajal meritve radioaktivnosti po programu sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja. V letu 2015 je inšpektor URSVS zaradi previsoke vsebnosti radona opravil 13 inšpekcij (OŠ Nova vas, GŠ Ribnica s PGŠ Velike Lašce, Postojnska jama, OŠ Crni Vrh, OŠ Otlica, OŠ Sostro-PŠ Jance, SŽ – ŽP Podgorje, MORS – SV – Vojašnica Cerklje ob Krki, OŠ Knežak, UKC Ljubljana – Bohoriceva ulica, OŠ Šentvid pri Sticni, OŠ Solkan – PŠ Trnovo in PŠ Grgar, OŠ Komen). Najvišja povprecna vsebnost radona - okrog 7.400 Bq/m3 - je bila izmerjena spomladi v ucilnici Osnovne Šole Ribnica (stavba C, klet). Izdane so bile 3 odlocbe z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti radonu (prezracevanje, omejitev casa, sanacija): najprej maja 2015 Psihiatricni bolnišnici Idrija še na podlagi meritev v letu 2014 (v pisarni lekarne je bilo okrog 1.300 Bq/m3) z rokom sanacije 31. 8. 2015, nato junija 2015 Osnovni šoli Toneta Šraja Aljoše Nova vas zaradi novih izidov v celotnem objektu (od 1.200 do 6.600 Bq/m3 v pritlicnih prostorih). Omejitev casa prisotnosti v najbolj obremenjeni ucilnici je 300 ur letno. Šola še ni bila ustrezno sanirana se ne sme neomejeno uporabljati. Rok sanacije je 31. 8. 2016. Zdaj se izvajajo dodatne in kontrolne meritve. Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Sticni je prejela odlocbo septembra 2015 z rokom sanacije 31. 8. 2016. V eni od ucilnic je bilo okrog 1.200 Bq/m3. Ker se je šola na odlocbo pritožila in ni placala upravne takse, je bilo potrebno izdati še poziv s placilnim nalogom. Na tej šoli je inšpektor za varstvo pred sevanji Svetu staršev decembra 2015 tudi osebno predstavil težavo zaradi radona in predlagane ukrepe. V letu 2015 je bil pripravljen nov "Programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja". V njem je zajeto tudi pregledovanje delovnega okolja v industriji, ki uporablja NORM oziroma proizvaja TENORM. Program nalaga pregled letno vsaj petih objektov v industriji. Vlada je program sprejela v letu 2016. 2.2.9 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2023 je dolocila naslednji, po dolžini kratek, po vsebini pa zelo obsežen cilj glede jedrskih in sevalnih dejavnosti: Cilj 1 Jedrski in sevalni objekti in izvajalci sevalnih dejavnosti izpolnjujejo zakonske zahteve, skrbijo za stalno izboljšanje jedrske in sevalne varnosti ter tesno sledijo razvoju v mednarodnem prostoru. Uresnicevanje cilja v letu 2015 Iz zgornjih poglavij lahko povzamemo, da so vsi jedrski in sevalni objekti v državi (Nuklearna elektrarn Krško – NEK, raziskovalni reaktor TRIGA, Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov Brinje ter odlagališci jamske in hidrometalurške jalovine) izpolnjevali zakonske zahteve ter skrbeli za izboljšanje jedrske in sevalne varnosti. V letu 2014 sta NEK in TRIGA koncala obcasni varnosti pregled in zacela izvajati obsežne programe varnostnih izboljšav. NEK jih je na podlagi stresnih preizkusov nekoliko upocasnila, saj sta se lastnika želela predhodno prepricati o ekonomski upravicenosti varnostnih izboljšav, ki sledijo v nadaljevanju. Ugotovitve posebne ekonomske študije so odpravile pomisleke, tako da se program izboljšav lahko nemoteno nadaljuje v skladu z izdanimi odlocbami URSJV. 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU Ob jedrski ali radiacijski nesreci, ki bi se zgodila pri nas ali v tujini in bi posledice cutili tudi v naši državi, je ena od kljucnih nalog zagotovitev takojšnjih podatkov o radioaktivnosti v okolju. Ti podatki so osnova za uspešno izvajanje zašcitnih ukrepov za prebivalstvo. Prebivalstvo je ob izrednem dogodku izpostavljeno zunanjemu sevanju in vdihuje radioaktivne delce, ki so v zraku ter uživa kontaminirano vodo in hrano. Radiacijski opozorilni monitoring je avtomatski merilni sistem, namenjen sprotnemu zaznavanju povecanega sevanja v okolju ob izrednem dogodku. V Sloveniji smo v prvih letih po cernobilski nesreci vzpostavili takšen opozorilni sistem in ga v preteklih letih tudi sproti dograjevali. Sistem ni namenjen spremljanju in ugotavljanju radioaktivnosti v okolju v normalnih razmerah. 3.1.1 Nacionalni sistem za zgodnje obvešcanje S sistemom opozorilnega monitoringa nepretrgoma spremljamo stopnjo radioaktivnosti na ozemlju Slovenije, kar omogoca hitro alarmiranje v primeru nepricakovanega prihoda radioaktivnega oblaka. Do tega lahko pride ob nesrecah v jedrskih objektih (npr. cernobilska nesreca leta 1986), ob radioloških nesrecah (npr. stalitev radioaktivnega vira v železarni v Španiji leta 1998), pa tudi ob morebitnem teroristicnem napadu. Po nesreci v Fukušimi je bil vpliv na raven sevanja v Sloveniji zanemarljiv, tako da ga s tovrstno opremo ni bilo možno zaznati. V Sloveniji so merilniki zunanjega sevanja stalno postavljeni na vec kot 70 lokacijah, podatki pa se zbirajo na Agenciji RS za okolje (v nadaljevanju ARSO) in na URSJV. URSJV je tudi pristojna za sprotno analizo in mednarodno izmenjavo podatkov o sevanju v okolju. Vzpostavljen ima sistem 24-urne pripravljenosti in je svetovalno telo Republiškega štaba za civilno zašcito v primeru jedrske ali radiološke nesrece. Poleg tega je URSJV v letu 2009 prevzela vzdrževanje merilnikov, ki so bili v preteklosti vzdrževani s strani ARSO. Leta 2006 je bila zakljucena prenova sistema za zgodnje obvešcanje, ki ga je sofinancirala Evropska skupnost preko projekta PHARE. V projektu so sodelovali URSJV in ARSO ter slovenski proizvajalec avtomatskih merilnikov in merilnih sistemov, podjetje AMES. Za nepretrgano delovanje racunalniškega sistema, ki zbira, shranjuje in analizira podatke, skrbita po dva racunalniška strežnika v vsaki ustanovi, ki delujeta vzporedno in v primeru izpada enega racunalnika vlogo prevzame drugi. Programska oprema, ki je v celoti napisana za internetno okolje, omogoca prikaz podatkov v poljubnih casovnih obdobjih, dodatno pa imajo uporabniki (javnost, notranji uporabniki in administratorji) na voljo širok nabor statisticnih in graficnih orodij za spremljanje radiološke situacije in delovanja sistema. V letu 2011 je bil obnovljen tudi javni portal na naslovu http://www.radioaktivnost.si, ki poleg sprotnih rezultatov meritev sevanja v okolju obiskovalcem podaja tudi osnovne informacije o radioaktivnosti, zgodovinske podatke o obsevanosti prebivalstva in študije o sevalni problematiki v Sloveniji v elektronski obliki. V letu 2015 so bile štiri postaje na neustreznih lokacijah (Borl, Nazarje, Solkan, Podroteja) zamenjane z tremi novimi, in sicer Krajinski park Goricko, Park Škocjanske jame in Ravne na Koroškem, tako da je skupno število stalno postavljenih sond 74. Na sliki 103 je prikazana karta z lokacijami vseh merilnikov zunanjega sevanja, ki tvorijo enotno mrežo. Slika 103: Stalna merilna mesta mreže za zgodnje obvešcanje Na sliki 104 je prikazano znacilno merilno mesto. Merilniki sevanja morajo biti postavljeni na ravni, po možnosti travnati površini, stran od kakršnih koli objektov. Slika 104: Merilno mesto na letališcu Maribor-Slivnica (v ospredju sta sondi za merjenje hitrosti doze ionizirajocega sevanja, v ozadju je vidna meteorološka oprema) Poleg postaj na stalnih lokacijah ima URSJV na voljo tudi dve prenosni postaji, ki ju po potrebi lahko postavi na katerokoli mesto. Postaji sta popolnoma avtonomni, s solarnimi celicami in brezžicno podatkovno povezavo. Namenjeni sta postavitvi na mesto morebitne nesrece ali katero drugo interesno podrocje. V letu 2015 sta bili sondi namešceni na URSJV in na obmocju bivšega rudnika urana Žirovski vrh (slika 105). Slika 105: Avtonomna postaja za meritve zunanjega sevanja (v levem kotu), zacasno postavljena na obmocju odlagališca Boršt Vse merilne postaje in racunalniški strežniki so povezani v sistem, imenovan mreža zgodnjega obvešcanja (v nadaljevanju MZO). MZO samodejno alarmira delavce v pripravljenosti, zato mora biti delovanje alarmnih procesov še posebej dobro preverjano. Sistem pošlje opozorilno sporocilo na elektronski poštni naslov in na mobilni telefon, ce pride do izpada podatkov ali prenehanja delovanja najmanj desetih postaj ali celotnega podsistema (NEK, ARSO), pa tudi ce je presežen alarmni nivo 250 nSv/h na eni od postaj. Alarm se sproži tudi v primeru, ce je presežen alarmni nivo 300 nSv/h na treh postajah istocasno, obenem pa sistem zagotovi, da se pogostost zbiranja podatkov iz 30 minut zmanjša na 5 minut. URSJV sprotno izmenjuje podatke iz MZO s tujino na podlagi mednarodnih pogodb (pošiljanje podatkov v skupni raziskovalni center Evropske komisije za zbiranje podatkov v Ispri, Italija) in bilateralnih sporazumov (Avstrija, Hrvaška in Madžarska). Sistem MZO tudi pripravlja sprotna porocila o radiološki situaciji v formatu EURDEP 2.0, ki se vsakih 30 minut kreirajo in pošiljajo pogodbenim partnerjem. Socasno pa zagotavlja tudi, da se lahko znotraj sistema prikazujejo podatki iz tujih držav, ki nam te podatke pošiljajo. Sistem MZO je imel v letu 2015 povprecno razpoložljivost podatkov 88,6 %. Ta številka je za 5,8 odstotnih tock nižja kot v prejšnjih letih predvsem zaradi projekta »Bober«, skozi katerega je ARSO, ki gosti vec kot polovico MZO sond, obnovil devet merilnih mest. Posledicno so imele tudi sonde za merjenje hitrosti doze na teh merilnih mestih vecmesecne izpade, predvsem zaradi prekinitve komunikacijskih poti. Nekatere od teh sond še zmeraj niso priklopljene nazaj (Lisca, Rudno polje, Rogla). Pri analizi je smiselno upoštevati tudi mediano, ki pa je znašala 97,9 %, kar je posledica dejstva, da je veliko število postaj delalo s skoraj 100 % zanesljivostjo. Pri izracunu je tokrat upoštevano vseh 76 postaj, ker so dolgoletne težave na lokacijah Vnajnarje in Sv. Mohor odpravljene. Na sliki 106 je prikazan histogram, iz katerega je razvidno, da je 62 od 76 postaj imelo razpoložljivost podatkov vec kot 95 %. Med temi je 41 takšnih, ki so imele razpoložljivost vec kot 99 %. Nobena sonda ni prenesla vseh meritev (teh je v letu bilo skupno 17.568), vendar jih je kar nekaj, pri katerih je manjkalo le 5 do 10 depeš. Splošno lahko ocenimo, da je bilo kratkotrajnih izpadov zaradi okvare sond manj, vendar je bilo vec dolgih izpadov, ki so bili posledica težav s infrastrukturo oz. prenosom podatkov. Dobrem delovanju sond pa je prispevala tudi zamenjava zastarelih merilnikov MFM-202 z novimi, model MFM 203. Slika 106: Razpoložljivost podatkov MZO Kot primer je prikazana slika letnega poteka hitrosti doze sevanja in kolicine padavin za merilnik, postavljen na Brniku (slika 107). Iz slike je razvidno, da na hitrost doze vpliva veliko dejavnikov. Vsako povišanje hitrosti doze v normalnih razmerah lahko razložimo s spiranjem naravnih radionuklidov iz ozracja med dežjem. Na ta nacin se lahko dosežejo tudi na prvi pogled visoke vrednosti – v poletnih mesecih je pogosto celo presežen opozorilni nivo 250 nSv/h, kar je vec kot dvojno naravno ozadje. To je tudi razlog, da so bili vsi novi merilniki hitrosti doze med projektom razširitve istocasno opremljeni še z merilnikom padavin. Prav tako se lepo vidi vpliv snega, ki v zimskih mesecih zaradi absorpcije nekoliko zniža raven naravnega sevanja. Slika 107: Letni potek hitrosti doze in kolicine padavin na Brniku. Sistem MZO omogoca sodelavcem ARSO in URSJV avtomatsko zbiranje, nadzor in arhiviranje podatkov, ki so nujno potrebni za celovit pregled in kakovostno analizo radioloških razmer v Sloveniji. 3.1.2 Avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka V letih od 1998 do 1999 si je Slovenija z donacijami MAAE in Republike Avstrije zagotovila avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka na lokacijah ob reaktorskem infrastrukturnem centru Inštituta Jožef Stefan (IJS) na Brinju, na lokaciji NEK in na Drnovem na Krškem polju. Merilniki stalno merijo koncentracije umetne aktivnosti alfa in beta v zraku, koncentracije radionuklidov sevalcev gama, koncentracije radioaktivnega 131I v zraku v vseh njegovih kemijskih oblikah (delcih, plinu, organsko vezanem jodu) ter koncentracije radonovih in toronovih kratkoživih potomcev. Obnovljena programska oprema, ki jo je Sloveniji zagotovila avstrijska vlada, omogoca vpogled v trenutno stanje radioaktivnosti zraka na Krškem polju na Drnovem. Poleg tega so URSJV dostopni podatki o radioaktivnosti zraka z vseh devetih avstrijskih avtomatskih aerosolnih merilnikov. Postaje v casu, ko v zraku ne zaznajo nobenih umetnih radionuklidov, podajajo samo podatke o mejah detekcije, kar pomeni, da je morebitna koncentracija teh radionuklidov v zraku nižja od navedene vrednosti. Najnižje meje detekcije za 137Cs v zraku so okoli 0,001 Bq/m3, za 131I približno 0,003 Bq/m3, za umetno aktivnost alfa 0,01 Bq/m3 in za umetno aktivnost beta 0,1 Bq/m3. 3.1.3 Merjenje depozicije V primeru jedrske ali radiološke nesrece in izpustov radioaktivnih delcev v okolje lahko zracni tokovi prinesejo kontaminacijo k nam tudi iz zelo oddaljenih krajev. Radioaktivni delci se po svoji poti usedajo na zemeljsko površino (suha depozicija) ali pa jih iz ozracja spirajo padavine (mokra depozicija). Na ta nacin se kontaminira vegetacija in zgornja plast zemlje. Prva indikacija onesnaženja so povecane vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja gama, kar ne poda informacije o vrsti morebitne radioaktivne kontaminacije tal in njeni izotopski sestavi. V ta namen sta bila na Brinju (na lokaciji raziskovalnega reaktorja TRIGA) in v Drnovem v bližini Krškega, postavljena avtomatska gama-spektrometrijska sistema s scintilacijskim detektorjem NaI(Tl) 3"x3" za merjenje radioaktivnosti talnega useda. Osnovni namen postavitve takšnega merilnega sistema je sprotno odkrivanje in ocena morebitne nove kontaminacije tal, predvsem s cepitvenimi produkti – sevalci gama, kot sta npr. jod (131I) in cezij (137Cs). Ce poznamo aktivnosti posameznih radionuklidov na površini tal, lahko v kratkem casu izdelamo oceno prejetih doz prebivalstva zaradi bivanja v kontaminiranem obmocju, zaužitja kontaminirane hrane in deževnice. Merilnika sta že stara in sta v letu 2015 odpovedala ter jih ni vec smiselno popravljati, zato v sodelovanju z MAAE že poteka nakup novega sistema merilnikov, ki bo predvidoma zacel delovati v letu 2016. 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU V obdobju od leta 1945 do leta 1980 je bilo opravljenih 423 zracnih jedrskih poskusov, ki so z radioaktivnostjo kontaminirali zlasti severno Zemljino poloblo. Dolgoživa radionuklida 137Cs in 90Sr, v vecjem delu pa tudi 3H in 14C, so radionuklidi, ki so v okolju prisotni zaradi teh poskusov še danes. Ob nesreci jedrskega reaktorja elektrarne v Cernobilu 26. 4. 1986 se je vec kot tretjina radioaktivnega materiala razpršila po Evropi zunaj tedanje Sovjetske zveze. Ena od šestih poti razširjanja radioaktivnega oblaka iz elektrarne je zajela tudi naše kraje in povzrocila nekajkrat višjo kontaminacijo okolja s 137Cs kot vse dotedanje jedrske eksplozije skupaj. Dva manjša dogodka, ki sta imela za posledico kratkotrajnejšo, vendar opazno radioaktivno kontaminacijo tudi pri nas, sta bila izpust radioaktivnega 137Cs iz španske železarne Acerinox v Cadizu maja 1998, ko so nenamerno stalili mocno radioaktiven vir in izpust radioaktivnega joda 131I iz jedrske elektrarne v Paksu (Madžarska) zaradi poškodovanega goriva aprila 2003. Prav tako je bila opazna kontaminacija prvih nekaj mesecev po nesreci v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem marca 2011. Do dolocene mere je mogoce v površinskih vodah stalno spremljati tudi kratkoživi radionuklid 131I, ki ga spušcajo v okolje slovenske in avstrijske bolnišnice, kjer uporabljajo odprte radionuklide v zdravstvu. V skladu z dolocili ZVISJV sta program meritev financirali Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za zdravje, izvajali pa sta ga pooblašceni organizaciji ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. in IJS. 3.2.1 Obseg nadzora ZVISJV ureja varstvo pred ionizirajocimi sevanji z namenom zmanjšanja posledic ionizirajocih sevanj na zdravje ljudi in radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja zaradi uporabe virov ionizirajocih sevanj do najmanjše možne mere, tako da se hkrati omogoci uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. V 123. clenu ZVISJV so podane zahteve za spremljanje stanja radioaktivnosti okolja, na podlagi katerih se izvajajo meritve v okolju, ki jih ureja Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 20/07, št. 97/09). Osnovni program meritev radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja v Republiki Sloveniji je bil za leto 2015 po obsegu in vsebini podoben kot v prejšnjih letih. Nadzor pitne vode (iz vodovodov), ki je bil z letom 2004 razširjen na nekatera manjša mesta v Sloveniji, se izvaja še naprej v povecanem obsegu v skladu z omenjenim pravilnikom. Prav tako se od leta 2005 dalje izvaja razširjeni program nadzora krme, ki ga je pripravil Direktorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z vstopom Slovenije v EU se je naša država vkljucila v evropski program nadzora okolja v skladu s pogodbo Euratom in o rezultatih od leta 2002 dalje letno tudi poroca Evropski komisiji. Ta vkljucitev ne prinaša novosti v sam obseg nadzora, ceprav priporocila Evropske komisije iz leta 2000 vsebujejo tudi potrebe po meritvah radionuklida 14C v hrani. Nadalje ta priporocila zahtevajo podrobnejši opis merilnih mest in identifikacijo vzorcev, oceno reprezentativnosti vzorcev in pri dolocenih meritvah tudi dodatne podatke (npr. pretok rek, proizvodnja mleka, potrošnja pitne vode in hrane, itd.). Evropska komisija je zlasti v zadnjih letih za vse nacionalne izvajalce organizirala mednarodne interkomparacije (primerjalne meritve zraka, vzorcevanje zemlje, meritve vode), stalno pa preverja tudi izvajanje nadzora radioaktivnosti v okolju v državah clanicah. Program meritev splošne radioaktivne kontaminacije v okolju zajema naslednje elemente okolja: površinske vode, zrak, tla, padavine, pitno vodo, hrano in krmo. V nadaljevanju je program zgošceno predstavljen glede na vrsto okoljskega medija, nacin in pogostost vzorcevanja ali meritev, kraj vzorcevanja in vrsto analiz. Površinske vode Polletni enkratni odvzem vzorca reke Save pri Ljubljani, Drave pri Dravogradu, Savinje pri Celju in Mure pri Petanjcih. Leta 2006 je URSJV razširila program nadzora površinskih voda še na naslednja merilna mesta: Sava pri Brežicah, Krka pri Otoccu, Kolpa pri Adlešicih, Soca pri Anhovem ter morje v Piranu. V vzorcih se doloca specificna aktivnost sevalcev gama in 3H. Zrak Kontinuirno precrpavanje zraka skozi zracne filtre na treh lokacijah: v Ljubljani, na Predmeji in Mariboru (Jareninski vrh). Slednja lokacija je bila leta 2005 preseljena z Zgornjega Jezerskega, kjer je bila v letih 1961–2004. Izvajalci meritev so v zacetku leta 2007 povecali pretok zraka skozi filter in s tem dosegli boljšo kakovost rezultatov merjenja in nižjo mejo detekcije. Meri se vsebnost sevalcev gama v sestavljenem mesecnem vzorcu dnevnih filtrov. Tla – zemlja Dvakrat letno se odvzamejo vzorci z neobdelanih travnatih površin v Ljubljani, Kobaridu in Murski Soboti. Meri se vsebnost sevalcev gama in radionuklida 90Sr v vsaki od treh globinskih plasti zemlje (0–5 cm, 5–10 cm in 10–15 cm). Tla – zunanje sevanje gama Polletno se dolocajo doze zunanjega sevanja gama (okoliški ekvivalent doze H*(10)) na 50 lokacijah na prostem po Sloveniji s termoluminiscencnimi (TL) dozimetri v mreži 20 km x 20 km. Padavine Neprekinjeno poteka zbirno mesecno vzorcenje tekocih in trdnih padavin v Ljubljani, Novem mestu, Bovcu in Murski Soboti. Dolocajo se prostorninske specificne aktivnosti (radioaktivnost padavin) in površinske specificne aktivnosti (used) sevalcev gama: v Ljubljani mesecno, na ostalih lokacijah trimesecno; radionuklid 90Sr se doloca cetrtletno. Mesecno se meri tudi radionuklid 3H v padavinah v Ljubljani. Pitna voda V Sloveniji se vzorci pitne vode enkrat letno odvzemajo iz 15 vodovodov. Razen v Ljubljani je URSVS vsa odvzemna mesta od leta 2007 dalje izbirala na novo, tako da vsako leto izbere razlicne lokacije na celotnem ozemlju države. Doloca se specificna aktivnost sevalcev gama, 90Sr in 3H. Meritve radioaktivnosti vode iz kapnic niso zajete v programu nadzora (z vodo iz kapnic se oskrbuje sicer manjši del prebivalstva). Hrana Letni program nadzora vzorcev pripravi URSVS. Vzorcenje hrane živalskega in rastlinskega izvora na širšem obmocju Slovenije poteka sezonsko v skladu z veljavnim pravilnikom, tako da se zagotovi regionalni izbor vzorcev hrane. Z letom 2005 je bila pogostost vzorcevanja mleka skrcena, saj so izvajalci prešli iz enomesecnega zbiranja vzorcev mleka v mlekarnah na dvomesecni zbirni vzorec svežega mleka v mlekarnah v Ljubljani, Kobaridu in Bohinjski Bistrici ter mleka v prahu v Murski Soboti. V vseh vzorcih hrane se doloca vsebnost dolgoživega 137Cs in drugih sevalcev gama ter radionuklida 90Sr. Radionuklid 14C, ki je tudi posledica jedrskih poskusov, se ne meri, vecinoma tudi v drugih evropskih državah ne. Živalska krma Po programu, ki ga je izdelal Direktorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se meri deset izbranih vzorcev naravne krme in tovarniško pripravljenih krmnih mešanic na vsebnost sevalcev gama in vsebnost radionuklida 90Sr. 3.2.2 Izvajalci Nadzorne meritve radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije že vrsto let opravljata pooblašcena izvajalca monitoringa ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (ZVD) in Institut »Jožef Stefan« (IJS). Izvajata tudi program nadzora kakovosti meritev in imata akreditirana laboratorija za dolocanje sevalcev gama v vzorcih po gama spektrometrijski metodi, za radiokemicno dolocanje 90Sr in za meritve tritija (3H). Oba izvajalca se redno udeležujeta tudi mednarodnih interkomparacijskih meritev. Institut »Jožef Stefan« IJS je bil z odlocbo URSJV, št. 35400-9/2014/9 izdano v soglasju z URSVS, pooblašcen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Odseka F - 2 in O - 2 na IJS opravljata meritve v skladu s pooblastilom. Meritve radioaktivnosti v življenjskem okolju Nadzorne meritve radioaktivnosti v okolju opravljajo trije laboratoriji, in sicer na odsekih F - 2 in O - 2 ter v Službi za varstvo pred ionizirajocimi sevanji (v nadaljevanju SVPIS). Vsi trije sodelujejo v rednih programih nadzora radioaktivnosti okolja. V okviru programa monitoringa radioaktivnosti v življenjskem okolju v Republiki Sloveniji so na IJS merili radioaktivnost pitne vode, hrane in krme, meritve 3H v vzorcih vode in meritve ravni zunanjega sevanja s TL-dozimetri. V okviru programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti v okolju NEK so merili radioaktivnost zraka, površinskih vod, vodne biote, deževnice, zemlje, crpališc vodovodne vode in hrane. Merili so tudi ravni zunanjega sevanja s TL-dozimetri. V zvezi z nadzorom radioaktivnih izpustov iz NEK so izvajali meritve plinastih izpustov na vsebnost sevalcev gama, 89/90Sr, 3H in 14C ter primerjalne meritve radioaktivnosti sevalcev gama v tekocih izpustih. Neodvisno preverjanje obratovalnega monitoringa so opravili po pogodbi z URSJV. V programu monitoringa radioaktivnosti v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu so merili vsebnost naravnih radionuklidov (urana, 226Ra, 210Pb in 210Po) v vzorcih površinskih vod, sedimentov in hrane. Merili so tudi koncentracije 226Ra v stalnih tekocinskih izpustih. Obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra IJS na Brinju (raziskovalni reaktor TRIGA z vroco celico, laboratoriji Odseka za znanosti v okolju) je izvajal SVPIS. Merili so zunanje sevanje (hitrost doze in letno dozo), podtalnico ter dolocevali sevalce gama v recnem sedimentu (Sava) in v zemlji. Nadzirali so tudi zracne in tekocinske radioaktivne izpuste iz reaktorja in iz Odseka za znanosti v okolju. V okviru nadzora radioaktivnosti v okolici CSRAO v Brinju so analizirali vsebnost radionuklidov v vzorcih podtalnice, recnega sedimenta in tal v okolici prezracevalnega izpuha skladišca ter merili zunanje sevanje. Izvajali so tudi monitoring radioaktivnosti za ugotovitev nicelnega stanja na možni lokaciji bodocega odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na Vrbini. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. ZVD je bil z odlocbo URSJV, št. 3916-7/2014/2, izdano v soglasju z URSVS, pooblašcen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja izvaja Laboratorij za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov (v nadaljevanju LMSAR). Meritve radioaktivnosti v življenjskem okolju Nadzor nad radioaktivnim onesnaženjem življenjskega okolja v Sloveniji je LMSAR izvajal v okviru razlicnih programov nadzora okolja. Pooblastilo URSJV za izvajanje meritev radioaktivnosti je ZVD v skladu s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 20/07) pridobil 21. 3. 2014 in velja 5 let. LMSAR izvaja meritve z metodo visokolocljivostne spektrometrije gama in z radiokemicno analizo. Laboratorij je leta 2015 izvajal nadzor nad radioaktivnim onesnaženjem življenjskega okolja v Sloveniji po programih nadzora radioaktivnosti zaradi globalnega onesnaženja ter nadzora radioaktivnosti v okolici jedrskih in sevalnih objektov: - Nadzor splošnega radioaktivnega onesnaženja na ozemlju Slovenije: merjenje radioaktivnosti v zraku (lokaciji Predmeja in Jareninski vrh), v padavinah (lokacije Ljubljana, Novo mesto, Bovec) in zemlji (lokaciji Kobarid in Murska Sobota), vse po programu Ministrstva za okolje in prostor (URSJV), ter merjenje radioaktivnosti v živilih po programu Ministrstva za zdravje (URSVS). - Nadzor radioaktivnega onesnaženja v okolici Nuklearne elektrarne Krško: merjenje radioaktivnosti v vodi, sedimentih in vodni biot reke Save, mleku in zelenjavi. - Nadzor radioaktivnega onesnaženja v okolici Rudnika Žirovski vrh (RŽV): merjenje koncentracij radona in potomcev, merjenje zunanjega sevanja gama. - Nadzor radioaktivnega onesnaženja v okolici Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov v Brinju: meritve koncentracije radona v okolici skladišca in meritve sevanja v skladišcu. - Sistematicno pregledovanje delovnega in bivalnega okolja po programu Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji za leto 2015: izvajali so meritve koncentracije radona z razlicnimi metodami (detektorji sledi, detektorji z aktivnim ogljem) v okoljih s pricakovanimi visokimi koncentracijami radona. LMSAR ima akreditirane metode za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov z visokolocljivostno spektrometrijo gama po standardu ISO 17025. Akreditiran je tudi za metodo dolocanja koncentracije radona z metodo z oglenimi adsorberji, z detektorji sledi ter za kontinuirane meritve koncentracije radona. Slovenska akreditacija izvaja redne nadzorne obiske in vecjih odstopanj od standarda ne ugotavlja. ZVD se pri meritvah radioaktivnosti srecuje s konkurenco javnih zavodov. 3.2.3 Rezultati meritev Površinske vode Koncentracije 137Cs v rekah so bile merljive le še v sledeh (nekaj desetink Bq/m3). Najvišja specificna aktivnost 90Sr je bila izmerjena v reki Muri (v letnem povprecju 2,0 Bq/m3), sledita reka Sava z 1,4 Bq/m3 ter reka Drava z 1,3 Bq/m3. V Piranskem zalivu so namerili v morski vodi okoli 1,6 Bq/m3 137Cs, kar je manj kot so dolocili v sklopu raziskovalne študije IJS leta 2007 v obeh slovenskih zalivih ali kot so obicajno izmerili drugi izvajalci v hrvaškem in italijanskem delu severnega Jadrana v preteklih letih (vse vrednosti okoli 3 Bq/m3). Podoben upad koncentracij so zaznali tudi pri kratkoživem radionuklidu 131I v rekah, ki je posledica izpušcanj iz bolnišnic ali nuklearnih medicinskih centrov v Sloveniji in Avstriji. Koncentracije 131I so bile leta 2015 v reki Dravi zopet višje (0,84 Bq/m3) kot v preteklih letih (v letu 2014 0,17 Bq/m3, v letu 2013 1,5 Bq/m3, v letu 2012 1,9 Bq/m3 v letu 2011 najvec 2,9 Bq/m3), kar je precej manj kot leta 2003 (7 Bq/m3) (slika 108). Koncentracija 131I v reki Muri je bila 0,52 Bq/m3. Nižje vrednosti v obeh mednarodnih rekah lahko pripišemo boljšemu nadzoru izpustov 131I v avstrijskih bolnišnicah. V reki Savi je bila tudi leta 2015 izmerjena visoka koncentracija 131I 15 Bq/m3, kar je ocitna posledica povecane uporabe 131I in neposrednih izpustov iz ljubljanske bolnišnice. Reprezentativno vzorcenje rek bi moralo potekati ob znacilnem vodostaju rek in na isti dan v tednu, da bi se ujeli s ciklom uporabe 131I v bolnišnicah. Sicer pa so koncentracije 131I v rekah dalec nižje od dopustne vrednosti izpeljanih koncentracij za pitno vodo, ki znaša po uredbi 6.100 Bq/m3. Slika 108: Letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Muri v obdobju 2003–2015 Koncentracija naravnega radionuklida 3H v slovenskih rekah je bila med 0,49 in 1,2 kBq/m3, kar je nekaj manj kot v padavinah. Rezultati so podobni kot v preteklih letih. Navedene vrednosti radionuklidov v rekah niso pravo letno povprecje, temvec so to enkratne vrednosti, ki so odvisne od hidrološkega stanja rek v casu vzorcenja. Rezultati meritev dolgoživih naravnih radionuklidov v vzorcih tekocih rek so bili za 238U med 1,5 in 8,1 Bq/m3 ali za 226Ra med 0,72 in 2,9 Bq/m3. Vrednosti so nihale okoli pricakovanega povprecja za slovenske reke, to je okoli 5 Bq/m3. Zrak Celoletna letna povprecna vrednost specificne aktivnosti 137Cs na lokaciji vzorcenja v Ljubljani je bila 2,4 ± 0,1 µBq/m3, na lokaciji vzorcenja na Jareninskem vrhu 1,4 ± 0,2 µBq/m3 in na lokaciji vzorcenja na Predmeji 2,0 ± 0,3 µBq/m3. Povprecna vrednost koncentracije 137Cs za podrocje cele Slovenije v letu 2015 je 1,9 ± 0,2 µBq/m3. Diagram mesecnih koncentracij radionuklida 137Cs v obdobju 1981–2015 v Ljubljani prikazuje slika 109. Najvišje mesecne koncentracije 137Cs so bile izmerjene v casu cernobilske nesrece; na diagramu je opazna tudi konica spomladi 1981 zaradi kitajskega zracnega poskusa in junija 1998 zaradi raztaljenega vira 137Cs v španski železarni ter prvih nekaj mesecev po nesreci v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem marca 2011. Zaradi velike oddaljenosti in posledicne razredcitve vpliv nesrece v Sloveniji ni bil mocno opazen, povišane vrednosti za velikostni red od siceršnjih vrednosti so bile opazne le v prvih dveh mesecih po nesreci. Raziskave v zadnjem desetletju kažejo, da so vsakoletne zimske povišane vrednosti tega radionuklida odraz pogostih zimskih inverzij ter ogrevanja z drvmi (delno tudi gozdnih požarov) in daljinskega transporta zraka iz predelov vzhodne Evrope, ki so bili mocno kontaminirani ob cernobilski nesreci. V primerjavi s prejšnjimi obdobji so vrednosti koncentracij 137Cs v Sloveniji že pred desetletjem dosegle predcernobilsko raven. Slika 109: Mesecne specificne aktivnosti 137Cs in 7Be v zraku za vzorcevalno mesto Ljubljana v obdobju 1981–2015 Od skoraj štiridesetih radionuklidov, ki jih najdemo v naravi v koncentracijah, vecjih od 0,1 µBq/m3, zajamejo redne meritve le pešcico. Koncentracije dveh stalno merjenih naravnih radionuklidov – 7Be in 210Pb – so tisockrat ali stokrat višje kot pri umetnih radionuklidih. Povprecna letna vrednost specificne aktivnosti je bila na Jareninskem vrhu za 7Be 3,4 + 0,2 mBq/m3 oziroma za 210Pb 0,57 ± 0,05 mBq/m3, v Ljubljani za 7Be 4,4 + 0,3 mBq/m3 oziroma za 210Pb 0,62 + 0,04 mBq/m3 in na Predmeji za 7Be 2,4 ± 0,7 mBq/m3 oziroma za 210Pb 0,86 ± 0,01 mBq/m3. Povprecna vrednost koncentracije 7Be za podrocje cele Slovenije v letu 2015 je 4,4 ±0,2 mBq/m3 oziroma za 210Pb 0,54 + 0,05 mBq/m3, kar je povsem blizu vrednosti, ki jo izmerijo tudi drugod po Evropi. Drugih umetnih radionuklidov v zraku, ki so globalno porazdeljeni in so posledica obratovanja jedrskih objektov po svetu (85Kr, 129I, 14C, 3H), redni program nadzora okolja ne vkljucuje. Podatki so na voljo v porocilih UNSCEAR in v nekaterih nacionalnih porocilih drugih držav. Padavine Od umetnih radionuklidov sta dolgorocno opazna samo 137Cs in 90Sr, vendar so specificne aktivnosti veckrat na meji detekcije, tako da so negotovosti pri meritvah precej velike. Najvišji letni used 137Cs je bil izmerjen v Bovcu 4,6 ± 0,1 Bq/m2 in najmanjši v Novem mestu, kjer je bil 0,39 ± 0,02 Bq/m2. V sosednji Avstriji so v zadnjih letih namerili okoli 1 Bq/m2 na leto, podatki za Hrvaško pa nihajo v razponu nekaj Bq/m2 na leto. V splošnem se letni used 137Cs po cernobilski nesreci zmanjšuje in se je v zadnjih dveh desetletjih zmanjšal za najmanj en velikostni razred. Najvišji letni used 90Sr je bil izmerjen v Bovcu 1,5 ± 0,1 Bq/m2, povsod drugje pa so bile aktivnosti pod mejo detekcije. Koncentracije radioaktivnega 90Sr v padavinah so v zadnjem desetletju (letni used je bil vecinoma 0,1–1 Bq/m2) nižje od predcernobilskih ravni iz zacetka osemdesetih let (1–8 Bq/m2). Od naravnih radionuklidov je treba omeniti še skupne vrednosti kozmogenega 7Be, katerega rezultati znašajo od 0,510 kBq/m2 v Ljubljani do 0,820 kBq/m2 v Bovcu. Vrednosti letnega useda za ta radionuklid so zelo spremenljive, saj se v Sloveniji in tudi v sosednjih državah (Zagreb, Udine–Videm, Graz–Gradec) gibljejo v precej širokem obmocju od 0,5–2 kBq/m2. Radionuklid 3H v zraku je v manjšem delu (1/3) posledica kozmicnega sevanja v zgornjih plasteh ozracja, vecinoma (2/3) pa umetnega izvora (jedrske eksplozije, jedrski reaktorji, predelava jedrskega goriva). Meritve specificne aktivnosti 3H v vzorcih padavin je IJS opravil le v mesecnih vzorcih iz Ljubljane. Koncentracije aktivnosti 3H v deževnici v letu 2015 so pod dolgoletnim povprecjem. Vrednosti specificnih aktivnosti 3H v obdobju od leta 1990 dalje se gibajo v obmocju 0,7-2,4 kBq/m3. Povprecna letna koncentracija 3H v letu 2015 znaša 0,817 kBq/m3. Potrebno je omeniti, da so nekatere primerjave meritev koncentracij 3H laboratorija v IJS in v Seibersdorfu, ki so opravljali nekatere meritve v prejšnjih letih, pokazale odstopanje tudi za faktor 2 (IJS izmeri višje vrednosti). To je lahko tudi razlog, zakaj so vrednosti v zadnjih letih bistveno nižje od vrednosti prej, kjer je v prvem meritve izvajal IJS, v drugem pa Seibersdorf. Za primerjavo, v Avstriji so v zadnjih letih (2006) izmerili koncentracije v povprecju 1,45 kBq/m3. Vrednosti obeh zgoraj navedenih naravnih radionuklidov se ne razlikujeta bistveno od vrednosti iz preteklih let. Letni used naravnega 210Pb v Ljubljani je bil leta 2015 izmerjen v okviru pricakovanih dosedanjih vrednosti in je znašal 0,14 kBq/m2. Tla Rezultati meritev vsebnosti umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr) v plasteh zemlje kažejo zelo podobno globinsko porazdelitev kot v zadnjih letih, to je pocasen rahel premik aktivnosti proti globljim plastem. Tako so neobdelana tla po vsej merjeni vrhnji plasti tal že precej enakomerno kontaminirana, zlasti to velja za bolj prepustna naplavinska tla. Povprecna površinska specificna aktivnost 137Cs v celotni preiskovani plasti tal 0–15 cm globine je bila v Ljubljani ponovno merjena na Ljubljanskem barju (izvajalec IJS) in je znašala 8,4 kBq/m2. Meritve v letih 2006 in 2008 so se izvajale na Ljubljanskem polju. Dosedanji rezultati kontaminacije tal v Ljubljani so prikazani na sliki 110. Slika 110: Rezultati kontaminacije tal s 137Cs v plasti 0–15 cm v Ljubljani Takoj po cernobilski nesreci so v preiskovani plasti tal izmerili okoli 25 kBq/m2 137Cs. Sedanje vrednosti so se že mocno znižale, delno zaradi radioaktivnega razpada, delno pa zaradi pomika v globlje plasti. Tla v Murski Soboti so nekajkrat manj kontaminirana kot v osrednji Sloveniji, kjer je bilo leta 2015 3,0 kBq/m2 (leta 2014: 2,4 kBq/m2, leta 2013: 3,3 kBq/m2, leta 2012: 2,1 kBq/m2, leta 2011: 2,7 kBq/m2, leta 2010: 1,9 kBq/m2, leta 2009: 3,5 kBq/m2, leta 2008: 3,5 kBq/m2, leta 2007: 3,7 kBq/m2, leta 2006: 1,3 kBq/m2, leta 2005: 4,4 kBq/m2, leta 2004: 4,7 kBq/m2, leta 2003: 5,1 kBq/m2). Najvec 137Cs v tleh 0–15 cm so izmerili – tako kot vedno doslej – v alpskem predelu, v Kobaridu (7,0 kBq/m2 v pomladanskem vzorcu, kar je nekoliko manj kot leta 2014). Površinska specificna aktivnost 90Sr v merjeni površinski plasti tal 0–15 cm je za vec kot en velikostni razred nižja v primerjavi s 137Cs. Leta 2015 je bila v Ljubljani izmerjena vrednost 0,17kBq/m2, leta 2014 0,27 kBq/m2, leta 2013 0,215 kBq/m2, leta 2012 0,225 kBq/m2, leta 2011 0,25kBq/m2, leta 2010 0,3 kBq/m2, leta 2009 0,2 kBq/m2, 2008 0,2 kBq/m2, 2007 0,13 kBq/m2, leta 2006 0,12 kBq/m2, leta 2005 0,18 kBq/m2, leta 2004 0,21 k Bq/m2, leta 2003 0,21 kBq/m2, leta 2002 pa 0,23 kBq/m2, ob cernobilski nesreci leta 1986 0,45 kBq/m2. Izvajalci razlicne vrednosti pripisujejo znacilnostim terena in difuzijskim lastnostim zemlje, tako se lahko že na razdalji nekaj metrov med lokacijama vzorcenja specificne aktivnosti razlikujejo za nekajkrat. Ocitno so difuzijski procesi 137Cs in 90Sr v razlicnih tipih zemlje razlicni, kar potrjujejo tudi razlicni globinski profili v prejšnjih letih, ki med sabo niso popolnoma konsistentni. Od vseh vzorcev iz programa je bila s 90Sr najbolj kontaminirana plast 0–15 cm v Ljubljani, to je 0,17 kBq/m2 in najmanj v Murski Soboti, povprecno 0,123 kBq/m2. Na sliki 111 so prikazane vrednosti površinske kontaminacije s 137Cs v zgornji plasti tal 0–5 cm za alpski del (Kobarid), osrednji slovenski del (Ljubljana) ter za slovenski del Panonske nižine (Murska Sobota). Slika 111: Površinska specificna aktivnost 137Cs v vrhnji plasti tal 0–5 cm v obdobju 1987–2015 Iz preglednice 17 so razvidne površinske specificne aktivnosti 90Sr in 137Cs (Bq/m2) v vrhnji plasti tal za obdobje 1982–2015. Preglednica 17: Površinske koncentracije aktivnosti 90Sr in 137Cs v plasti tal globine 0–5 cm za obdobje 1982–2015 Srednje letne aktivnosti [Bq/m2] v plasti tal globine 0–5 cm Ljubljana Kobarid Murska Sobota leto 90Sr 137Cs 90Sr 137Cs 90Sr 137Cs 1982 126 – 222 – 69 – 1983 157* – 161 – 43 – 1984 102 – 161 – 48 – 1985 107 – 154 – 56 – 1986 123 – 680 – 115 – 1987 115 25.500 465 32.250 90 4.850 1988 120 8.600 395 5.950 84 2.750 1989 129 6.800 384 15.000 89 3.200 1990 130 12.500 335 8.350 81 6.200 1991 80 11.000 240 7.750 73 4.350 1992 82 9.350 255 14.000 71 5.050 1993 94 10.500 280 16.500 54 4.650 1994 77 7.400 230 10.100 70 4.550 1995 71 8.000 210 10.500 79 3.950 1996 43 6.200 145 9.700 59 4.000 1997 27 5.750 67 6.500 40 4.400 1998 29 4.400 73 5.700 23 3.000 1999 41 3.800 73 5.700 88 3.000 2000 54 3.500 220 5.300 94 3.000 2001 105 3.450 145 4.750 99 2.450 2002 71 2.900 142 3.850 92 2.700 Srednje letne aktivnosti [Bq/m2] v plasti tal globine 0–5 cm Ljubljana Kobarid Murska Sobota leto 90Sr 137Cs 90Sr 137Cs 90Sr 137Cs 2003 71 2.800 155 5.300 38 2.300 2004 71 2.650 185 4.100 77 2.200 2005 64 2.300 162 4.900 52 2.000 2006 73 1.340 280 6.650 77 775 2007 50 2.400 140 3.600 25 1.500 2008 110 2.800 190 4.100 87,5 1.550 2009 66,5 3.000 89 3.300 47,5 1.175 2010 87,5 3.150 94 3.050 32,5 635 2011 62 2.950 87,5 3.650 41 1.005 2012 64 2.950 128 4.300 15 760 2013 70 2.450 96 3.800 77 1.250 2014 46 2.600 40 2.750 27 965 2015 48 2.250 66,5 2,450 74,5 1.100 Zunanje sevanje Meritve zunanjega sevanja s TL dozimetri je tudi leta 2015 izvajal IJS. Rezultate meritev zunanjega sevanja gama je izvajalec podal v enotah okoliškega ekvivalenta doze H*(10). Tako je znašalo leta 2014 povprecje doze zunanjega sevanja 895 µSv ali 102 nSv/h, kar je podobno kot v letih 2014: 849 µSv, 2013: 877 µSv, 2012: 881 µSv 2011: 899 µSv na leto ali 103 nSv/h, 2010: 885 µSv na leto ali 101 nSv/h, 2008: 866 µSv ali 99 nSv/h ter leta 2007 885 µSv ali 101 nSv/h, ter za približno 5 % manj kot v letu 2009 (922 µSv na leto ali 105 nSv/h). Leta 2006 je bila izmerjena povprecna vrednost nižja za vec kot 10 %, saj je drugi izvajalec (ZVD) izbral druge mikrolokacije vzorcenja (784 µSv ali 89 nSv/h). Najvišje zunanje sevanje so leta 2015 izvajalci na IJS izmerili v Jelenji vasi (1.381 µSv ali 151 nSv/h), najnižji pa 606 µSv ali 66 nSv/h v Stari Fužini. Povprecna mesecna vrednost okoliškega ekvivalenta doze zaradi zunanjega sevanja je bila 75 µSv, obmocje vrednosti pa od 51 µSv do 110 µSv. V preglednici 18 so prikazani rezultati meritev zunanjega sevanja s TL dozimetri. Na podlagi globinske porazdelitve 137Cs v tleh so izvajalci na ZVD modelno ocenili, da prispevek zunanje doze zaradi cernobilske kontaminacije tal na obmocju Ljubljane leta 2015 poveca letno dozo na prebivalca za 6,0 µSv, kar je podobno kot leta 2014 (6,4 µSv). Radionuklid 137Cs povecuje vrednost zunanjega sevanja na prostem za manj kot 1 %. Nekajkrat nižja ocena doze (1,5 µSv) za leto 2006 je bila posledica nekoordiniranega izbora druge lokacije vzorcenja tal v Ljubljani (2006: na Ljubljanskem polju – mikrolokacija Brinje). Preglednica 18: Letna doza zunanjega sevanja gama H*(10) v mSv na prostem v Sloveniji leta 2015 1. 1. do 30. 6. 1. 7. do 31. 12. Letna doza KOCEVJE 0,449 ± 0,069 0,504 ± 0,078 0,952 ± 0,104 DVOR PRI ŽUŽEMBERKU 0,499 ± 0,077 0,542 ± 0,084 1,041 ± 0,114 DOBLICE CRNOMELJ 0,575 ± 0,088 0,623 ± 0,096 1,197 ± 0,13 DRAŠICI METLIKA 0,405 ± 0,062 0,447 ± 0,069 0,852 ± 0,093 NOVO MESTO 0,376 ± 0,058 0,359 ± 0,055 0,735 ± 0,08 MALKOVEC MOKRONOG 0,386 ± 0,059 0,403 ± 0,062 0,789 ± 0,086 1. 1. do 30. 6. 1. 7. do 31. 12. Letna doza LISCA 0,386 ± 0,06 0,442 ± 0,068 0,829 ± 0,09 CELJE 0,399 ± 0,061 0,453 ± 0,07 0,852 ± 0,093 ROGAŠKA SLATINA 0,405 ± 0,062 0,438 ± 0,067 0,842 ± 0,092 SLOVENSKE KONJICE 0,398 ± 0,061 0,409 ± 0,063 0,807 ± 0,088 ROGLA 0,478 ± 0,074 0,587 ± 0,09 1,065 ± 0,117 MARIBOR 0,403 ± 0,062 0,423 ± 0,065 0,826 ± 0,09 PTUJ 0,473 ± 0,073 0,481 ± 0,074 0,954 ± 0,104 JERUZALEM ORMOŽ 0,441 ± 0,068 0,444 ± 0,068 0,885 ± 0,096 LENDAVA 0,441 ± 0,068 0,465 ± 0,072 0,906 ± 0,099 MURSKA SOBOTA 0,393 ± 0,061 0,427 ± 0,066 0,82 ± 0,089 VELIKI DOLENCI 0,441 ± 0,068 0,483 ± 0,074 0,923 ± 0,101 GORNJA RADGONA 0,364 ± 0,056 0,37 ± 0,057 0,734 ± 0,08 SVECINA PLAC 0,472 ± 0,073 0,48 ± 0,074 0,953 ± 0,104 RIBNICA NA POHORJU 0,414 ± 0,064 0,464 ± 0,071 0,878 ± 0,096 KOTLJE 0,49 ± 0,075 0,512 ± 0,079 1,002 ± 0,109 VELENJE 0,434 ± 0,067 0,465 ± 0,072 0,899 ± 0,098 NAZARJE MOZIRJE 0,398 ± 0,061 0,445 ± 0,069 0,843 ± 0,092 LUCE OB SAVINJI 0,411 ± 0,063 0,48 ± 0,074 0,891 ± 0,097 VACE 0,431 ± 0,066 0,461 ± 0,071 0,892 ± 0,097 LJUBLJANA BEŽIGRAD 0,378 ± 0,058 0,436 ± 0,067 0,814 ± 0,089 BRNIK AERODROM 0,499 ± 0,077 0,548 ± 0,084 1,047 ± 0,114 JEZERSKO 0,507 ± 0,078 0,53 ± 0,082 1,037 ± 0,113 PODLJUBELJ 0,411 ± 0,063 0,427 ± 0,066 0,838 ± 0,091 HLEBCE LESCE 0,449 ± 0,069 0,512 ± 0,079 0,961 ± 0,105 PLANINA POD GOLICO 0,485 ± 0,075 0,507 ± 0,078 0,992 ± 0,108 ZDENSKA VAS 0,451 ± 0,069 0,506 ± 0,078 0,957 ± 0,104 RATECE 0,438 ± 0,067 0,496 ± 0,076 0,934 ± 0,102 TRENTA 0,311 ± 0,048 0,33 ± 0,051 0,64 ± 0,07 LOG POD MANGARTOM 0,467 ± 0,072 0,501 ± 0,077 0,968 ± 0,105 BOVEC 0,349 ± 0,054 0,389 ± 0,06 0,737 ± 0,08 TOLMIN 0,357 ± 0,055 0,396 ± 0,061 0,753 ± 0,082 BILJE NOVA GORICA 0,31 ± 0,048 0,349 ± 0,054 0,659 ± 0,072 VEDRIJAN KOJSKO 0,418 ± 0,064 0,412 ± 0,063 0,829 ± 0,09 LOKEV PRI LIPICI 0,483 ± 0,074 0,522 ± 0,08 1,004 ± 0,109 SECOVLJE AERODROM 0,331 ± 0,051 0,357 ± 0,055 0,688 ± 0,075 KOSEZE IL. BISTRICA 0,421 ± 0,065 0,409 ± 0,063 0,829 ± 0,09 ZALOG POSTOJNA 0,434 ± 0,067 0,475 ± 0,073 0,909 ± 0,099 1. 1. do 30. 6. 1. 7. do 31. 12. Letna doza NOVA VAS NA BLOKAH 0,515 ± 0,079 0,587 ± 0,09 1,102 ± 0,12 VRHNIKA 0,633 ± 0,098 0,666 ± 0,102 1,299 ± 0,141 VOJSKO 0,434 ± 0,067 0,469 ± 0,072 0,903 ± 0,098 SORICA 0,351 ± 0,054 0,388 ± 0,06 0,739 ± 0,081 STARA FUŽINA 0,273 ± 0,042 0,333 ± 0,051 0,606 ± 0,066 JELENJA VAS ISKRBA 0,669 ± 0,103 0,712 ± 0,11 1,381 ± 0,151 KREDARICA 0,364 ± 0,056 0,37 ± 0,057 0,734 ± 0,08 Povprecje 0,430 ± 0,074 0,465 ± 0,080 0,895 ± 0,153 Pitna voda V letu 2015 je bilo odvzetih petnajst enkratnih vzorcev pitne vode iz javnih objektov kot so šole, vrtci, bolnišnice ali gostišca na naslednjih lokacijah: Ljubljana - Šentvid, Dobrepolje, Vrhnika - Borovnica, Sladki vrh, Oplotnica, Vuzenica, Šmartno, Šmartno ob Paki, Kropa - Kamna Gorica, Bohinjska Bistrica, Kranjska gora, Bovec - Cezsoca, Mirna pec, Hrastje, Orehovica in Kostanjevica. Radionuklid cezij 137Cs je bilo opaziti le v sledeh, izmerjene vrednosti so bile 0,04± 0,05 Bq/m3. Koncentracije radionuklida 90Sr (povprecje 2015 je 1,0 Bq/m3, 2014 je 1,3 Bq/m3, 2013 je 1,5 Bq/m3, 2012 je 1,8 Bq/m3, leta 2011 1,1 Bq/m3, leta 2010 1,2 Bq/m3, leta 2009 1,1 Bq/m3, leta 2008 1,6 Bq/m3, leta 2007 2,2 Bq/m3) so za en velikostni razred višje kot pri 137Cs. Vzrok je mogoce iskati v vecjem pomiku stroncija v globino tal in posledicno vecjem izpiranju tega radionuklida v podtalnico v primerjavi s 137Cs. Vrednosti v zadnjih letih so primerljive. Povprecna vrednost specificnih aktivnosti 3H v vseh odvzetih vzorcih je 705 ± 131Bq/m3. Poleg umetnih radionuklidov so se dolocale tudi specificne aktivnosti naravnih radionuklidov in kozmogenega 7Be. Povprecne vrednosti so za 238U 3,1 ± 2,0 Bq/m3, 226Ra 4,2 ± 6,2 Bq/m3, 210Pb 2,3 ± 2,4 Bq/m3, 228Ra 1,8 ± 2,6 Bq/m3, 228Th 0,7 ± 0,6 Bq/m3 in 40K 19 ± 19 Bq/m3 ter 7Be 0,8 ± 1,0 Bq/m3. Hrana Zniževanje specificnih aktivnosti radionuklidov 90Sr in 137Cs v hrani se je nadaljevalo. Slovensko surovo mleko je vsebovalo v povprecju 0,071 Bq/kg 137Cs in 0,035 Bq/kg 90Sr. Za radionuklid 137Cs je to za en velikostni razred nižja vrednost kot pred desetletjem ali le še polovico predcernobilske vrednosti. Vrednosti 137Cs so odvisne od krme, s katero krmijo krave in seveda od tega kje se krave pasejo, zato lahko pride do razlicnih rezultatov v posameznih letih. V mleku iz alpskega obmocja so bile povprecne koncentracije 137Cs (Kobarid: 0,059 – 0,012 Bq/kg, Bohinjska Bistrica: 0,0043– 0,022 Bq/kg) nekaj višje kot v osrednji Sloveniji, pri 90Sr pa so izmerili povprecne koncentracije (Kobarid: 0,051 – 0,027 Bq/kg, Bohinjska Bistrica: 0,0018– 0,013 Bq/kg, tako kot je razvidno iz slike 112. Velike razlike sedanjih rezultatov v primerjavi s tistimi iz preteklih let izvajalci meritev pojasnjujejo tudi z znatnimi spremembami lokacij, kjer mlekarne zbirajo mleko. Mlekarne v zadnjih letih zberejo manj mleka, ker manjši zbiralci ne morejo vec izpolnjevati strožjih zahtev glede kvalitete, poleg tega ponekod mleko neposredno odkupujejo tuji kupci. Slika 112: Povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984–2015 Iz preglednice 19 so razvidne srednje letne aktivnosti 90Sr in 137Cs (Bq/kg) v mleku med letoma 1984 in 2015. Preglednica 19: Srednje letne koncentracije aktivnosti 90Sr in 137Cs v svežem mleku v obdobju 1984–2015 Srednje letne koncentracije aktivnosti [Bq/l] 90Sr 137Cs Leto Ljubljana Kobarid Murska Sobota* Ljubljana Kobarid Murska Sobota* 1984 0,17 0,33 0,21 0,13 0,27 0,09 1985 0,19 0,33 0,22 0,10 0,27 0,09 1986 0,28 0,81 0,27 21,5 65,7 15,3 1987 0,40 0,87 0,25 0,40 0,87 0,25 1988 0,22 0,53 0,20 1,49 7,32 1,56 1989 0,17 0,38 0,18 0,68 6,0 0,68 1990 0,19 0,43 0,18 1,10 4,9 0,51 1991 0,16 0,36 0,19 0,58 3,5 0,39 1992 0,22 0,32 0,23 0,41 4,0 0,37 1993 0,15 0,30 0,15 0,47 2,9 0,29 1994 0,14 0,22 0,13 0,48 2,0 0,21 1995 0,12 0,22 0,15 0,45 1,7 0,23 1996 0,13 0,29 0,13 0,36 1,2 0,18 1997 0,10 0,15 0,09 0,12** 0,55 0,18 1998 0,10 0,15 0,09 0,10** 0,65 0,15 1999 0,09 0,16 0,11 0,25 0,55 0,15 2000 0,08 0,15 0,10 0,23 0,23 0,10 2001 0,09 0,14 0,08 0,14 0,20 0,14 2002 0,09 0,14 0,08 0,21 0,24 0,10 2003 0,07 0,09 0,08 0,07 0,22 0,08 2004 0,07 0,15 0,07 0,06 0,11 0,07 2005 0,06 0,10 0,05 0,06 0,12 0,04 2006 0,04 0,06 0,04 0,06 0,12 0,04 Srednje letne koncentracije aktivnosti [Bq/l] 90Sr 137Cs Leto Ljubljana Kobarid Murska Sobota* Ljubljana Kobarid Murska Sobota* 2007 0,06 0,09 0,07 0,06 0,15 0,06 2008 0,06 0,08 0,05 0,05 0,17 0,04 2009 0,053 0,082 0,052 0,056 0,13 0,051 2010 0,051 0,071 0,53 0,049 0,12 0,07 2011 0,047 0,086 0,56 0.042 0.120 0.070 2012 0,035 0,054 0,28 0,045 0,1 0,44 2013 0,036 0,054 0,3 0,043 0,079 0,58 2014 0,03 0,05 0,022 0,065 0,4 0,50 2015 0,029 0,051 0,022 0,043 0,059 0,030 * Vrednosti za sveže mleko so izracunane iz meritev vrednosti za mleko v prahu. ** Spremenjeno podrocje zbiranja mleka. Vzorci hrane so bili odvzeti na obmocju celotne države, tako da dobljeni rezultati odražajo kontaminacijo regionalno pridelane hrane. V naboru vzorcev ni bilo uvožene hrane ali prehrambenih izdelkov. V letu 2014 so izvajalci analizirali osem vzorcev živil živalskega izvora. Povprecna specificna aktivnost 137Cs v vseh vzorcih (razen divjacine) je 0,16 ± 0,19 Bq/kg in 90Sr 0,54 ± 0,78 Bq/kg. Najvišja vsebnost 137Cs je bila izmerjena v vzorcu divjacine (divja svinja), ki ima za vec velikostnih redov višjo aktivnost 40 ± 1 Bq/kg in ga v povprecju niti v izracunu doze ne upoštevamo, saj ne predstavlja reprezentativnega vzorca za prehranjevalne navade. Povprecna specificna aktivnost vseh 137Cs v vseh vzorcih (brez gozdnih borovnic) je < 86 mBq/kg in 90Sr 34 ± 18 mBq/kg. Vsebnosti 137Cs so bile le v sledovih in praviloma pod mejo detekcije v vecini vzorcev. Izjema so le gozdne borovnice s Pohorja, ki imajo za vec velikostnih redov višjo aktivnost 15,1 ± 0,4 Bq/kg in jih v izracunu povprecja niti v izracunu doz ne upoštevamo, saj ne predstavljajo reprezentativnega vzorca za prehranjevalne navade. V letu 2008 smo zaceli z analizo celotnega obroka otroške hrane. Tako so bili v letu 2015 analizirani 5 vzorcev iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Maribora in Kranja. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 21 ± 14 mBq/kg in 90Sr 24 ± 10 mBq/kg. Pri radioaktivni kontaminaciji hrane je potrebno omeniti še to, da je vsebnost umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr) v prehrambenih izdelkih z obdelovalnih površin (vrtov in polj) precej nižja kot v prosto rastocih gozdnih sadežih in gobah. To velja zlasti za predele, ki jih je bolj prizadela cernobilska kontaminacija (Koroška, alpski predeli). V splošnem velja, da je sedanja vsebnost dolgoživih radionuklidov 137Cs in 90Sr v pridelani hrani rastlinskega in živalskega izvora nižja kot je bila v zadnjih letih pred cernobilsko nesreco. Krma Meritve vsebnosti umetnih radionuklidov 137Cs in 90Sr in naravnih radionuklidov v krmi leta 2015 so bile opravljene v vzorcih po izboru Direktorata za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Program meritev je obsegal 8 posamicnih krmil iz slovenskih regij ter dva vzorca krmne mešanice. Od svežih krmil so bili analizirani trava ter travna in koruzna silaža. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 3,7 ± 3,2 Bq/kg in 90Sr 1,2 ± 1,2 Bq/kg. Rezultati so primerljivi z rezultati zadnjih let nadzora. 3.2.4 Ocena doze sevanja zaradi kontaminacije okolja Na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti obeh dolgoživih cepitvenih radionuklidov 137Cs in 90Sr v zraku, vodi in hrani za leto 2015 in ob upoštevanju povprecnega letnega vnosa ter doznih pretvorbenih faktorjev po Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2, Ur. l. RS, št. 49/04), so izvajalci ocenili skupno letno pricakovano efektivno dozo za odrasle in za skupine otrok razlicnih starosti. Zaradi nizkih koncentracij 137Cs in 90Sr v zraku je ocenjeni letni prispevek obeh dolgoživih cepitvenih radionuklidov k dozi zaradi inhalacije zanemarljiv v primerjavi z obsevnimi obremenitvami po drugih prenosnih poteh in znaša manj kot 1 nSv za oba radionuklida skupaj. Letna doza odraslega posameznika zaradi ingestije je bila ocenjena – glede na vrsto in obseg merjenih vzorcev – na 1,8 µSv, od tega je na 90Sr odpadlo 82 %, na 137Cs 17 % in na 3H 1% efektivne doze. Vrednosti so primerljive s prejšnjimi leti. Do razlik prihaja zaradi višjih ali nižjih vrednosti 90Sr v izbranih rastlinskih vzorcih, med drugim tudi s podrocij z višjo cernobilsko kontaminacijo tal. Najvecji delež vrednosti efektivne doze prispeva vnos radionuklidov preko zauživanja žitaric, v alpskem predelu tudi preko zauživanja mleka. Ocena ingestijske doze se nanaša samo na hrano, pridelano v Sloveniji, in ne vsebuje hrane ali prehrambenih izdelkov iz uvoza. Radioaktivna kontaminacija slovenskih rek (Sava, Savinja) z 131I lahko le neznatno prispeva k povecanju doze zaradi uživanja rib. Po podatkih ribiške družine o letno zaužiti kolicini rib (10 kg) in podatka o kontaminaciji rek s tem radionuklidom je mogoce oceniti letno dozo za odraslega posameznika na velikostni razred stotink µSv. Posamezniki iz prebivalstva, ki pogosto nabirajo in uživajo gozdne sadeže s povecanimi vsebnostmi 137Cs (borovnice, gobe, kostanj), lahko prejmejo dozo, ki je najmanj desetkratnik zgoraj navedene vrednosti za ingestijsko dozo. Tako npr. zaužitje enega kilograma borovnic s Koroške, ki jih zaužije povprecni prebivalec, pomeni vecji vnos radionuklida 137Cs v telo, kot ga daje v celem letu vsa hrana, pridelana na obdelovalnih površinah v Sloveniji. Seveda je prejeta letna doza še vedno zelo nizka v primerjavi z mejnimi vrednostmi za prebivalstvo ali z dozo naravnega ozadja. Letna doza zaradi vnosa umetnega radionuklida 14C preko hrane ni ocenjena, saj ne razpolagamo s podatki o njegovi vsebnosti v hrani. Po podatkih porocila Združenih narodov UNSCEAR (2000) znaša ta delež za prebivalce severne Zemljine poloble 1-2 µSv na leto. Kontaminacija vodovodne pitne vode z radionuklidoma 137Cs in 90Sr k prejeti dozi zaradi ingestije ne prispeva pomembnega deleža (ocena za 2015 je 0,03 µSv). Tudi prejeta skupna efektivna doza pri vnosu naravnih in umetnih radionuklidov s pitno vodo je nižja od letne meje 0,1 mSv v skladu z Uredbo o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2, Ur. l. RS, št. 49/04) in evropsko direktivo 98/83/EC. Zunanje sevanje zaradi kontaminacije tal s 137Cs daje po meritvah in ocenah izvajalcev najvecji, to je blizu 80-odstotni prispevek k dozi zaradi globalne kontaminacije okolja. Izvajalci so ocenili letne doze zunanjega sevanja s pomocjo globinske porazdelitve cernobilskega 137Cs ter predpostavk, da posamezniki preživijo na prostem 20 % razpoložljivega casa in 80 % v zgradbah, da je faktor šcitenja v zgradbah 0,9 in da se vzame za odrasle pretvorbeni faktor 0,7 Sv/Gy. Efektivna doza zunanjega sevanja zaradi 137Cs v tleh je bila za leto 2015 ocenjena na 6,0 µSv, kar znese 0,25 % doze, ki bi jo prejel povprecni prebivalec Slovenije od zunanjega sevanja naravnega ozadja, ce bi stalno prebival na prostem. Skupna efektivna doza na odraslega prebivalca iz osrednjega dela Republike Slovenije, ki jo je povzrocila splošna kontaminacija okolja s cepitvenimi radionuklidi, je bila leta 2015 ocenjena na 7,8 µSv, kot je razvidno iz preglednice 20. Za dojencke do enega leta starosti je znašala letna doza 11,6 µSv, za otroke v starosti 7–12 let pa 10,3 µSv. Za urbano prebivalstvo je prejeta doza precenjena, saj je prispevek zunanjega sevanja znatno nižji zaradi manjše kontaminacije urejenih in tlakovanih mestnih površin. Preglednica 20: Obsevna obremenitev odraslega prebivalstva zaradi radioaktivne kontaminacije okolja z radionuklidoma 137Cs in 90Sr v Sloveniji leta 2015 Prenosna pot Efektivna doza [.Sv/leto] inhalacija (vdihavanje) 0,001 ingestija (uživanje hrane in pijace): pitna voda hrana 0,03 1,8 zunanje sevanje 6,0* Skupaj (zaokroženo) 7,8** * Velja za obmocje osrednje Slovenije, vrednost za mestno prebivalstvo je nekoliko nižja, za podeželje pa višja. ** Obsevna obremenitev zaradi naravnega sevanja je 2.400-2.800 µSv/leto. Letna efektivna doza za odraslega prebivalca je podobna kot leta 2014, vendar pa je kar precej višja od vrednosti, ki so jih ocenjevali v obdobju 2003 – 2007. Pri tem se delež ingestijske doze ni mnogo spreminjal, bolj spremenljiv je bil delež doze zunanjega sevanja. Izracun deleža je odvisen od izmerjene porazdelitve 137Cs v tleh, le-ta pa od mikrolokacije vzorcevanja tal. Ocena letne efektivne doze velja za odraslega posameznika iz osrednjega dela države. Na podrocjih z manjšo kontaminacijo tal (Prekmurje, obalno-kraški predel) je ta doza nižja, na alpskem obmocju Slovenije pa seveda višja. Za tocnejše ocene imamo na voljo premalo podatkov. 3.2.5 Zakljucki Na podlagi meritev radioaktivnosti življenjskega okolja Republike Slovenije leta 2015 izvajalci ugotavljajo, da so bile specificne aktivnosti umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr in 131I ter deloma tudi 3H) v zraku in vodi, bistveno nižje od mejnih izpeljanih koncentracij, predpisanih v Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV2, Ur. l. RS, št. 49/04) Skupna letna efektivna doza skupin prebivalstva zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju je približno 0,35 % letne doze, ki jo prejmemo zaradi sevanja naravnega ozadja. Podoben velikostni razred vrednosti prejetih doz zaradi globalne radioaktivne kontaminacije ocenjujejo tudi v sosednjih državah. 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV Jedrska elektrarna med rednim obratovanjem izpušca radioaktivne snovi v ozracje in v površinske vode, razen tega pa lahko viri v objektih sevajo v okolico. Da bi zajeli vplive sevanja na prebivalstvo, se izvaja program meritev v okolici elektrarne, ki obsega meritve zunanjega sevanja (sevanja radionuklidov v zraku in iz tal ter sevanje neposredno iz elektrarne) in meritve koncentracij radioaktivnih snovi v zraku, tleh, vodi in hrani, ki z vnosom v telo povzrocijo notranje obsevanje. Osnova za izvajanje obratovalnega monitoringa je Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur. l. RS, št. 20/07 in 97/09), ki navaja smernice za program meritev v okolici jedrske elektrarne. Podroben program meritev je dolocen v delu Tehnicnih specifikacij NEK, ki dolocajo omejitve radioaktivnih izpustov v okolje, dokument RETS. Radioaktivnost zraka se doloca iz vzorcev, dobljenih s crpanjem zraka skozi aerosolne filtre in filtre, ki zadržijo plinski jod iz zraka. Posebej se meri radioaktivnost v vzorcih padavin in suhega useda. Radioaktivnost v Savi, kamor se iztekajo tekocinski izpusti, se doloca z meritvami vzorcev vode, sedimentov in rib. Loceno se nadzira radioaktivnost podzemnih voda (podtalnica) in radioaktivnost vzorcev pitne vode iz zajetij in crpališc. Vzorci hrane, ki so pridelani v okolici elektrarne, in v katerih se meri vsebnost radionuklidov, so izbrani tako, da se lahko oceni celotni prispevek radioaktivnosti hrane k dozi. Poleg tega se doloca še vsebnost radionuklidov v zemlji, da bi dolocili kontaminacijo tal za primer morebitnih povecanih radioaktivnih izpustov. Koncentracije radionuklidov v zbranih ali odvzetih vzorcih iz okolja se merijo v laboratorijih, ki so zunaj dosega sevanja, ki ga povzroca elektrarna. Zunanje sevanje se meri z avtomatskimi merilniki za sprotno spremljanje hitrosti doze zunanjega sevanja in s pasivnimi dozimetri, ki merijo okoliški ekvivalent doze na dolocenem mestu. Povišanega zunanjega sevanja v casu rednega obratovanja elektrarne pri normalnih radioaktivnih izpustih v okolje ni mogoce neposredno meriti, saj so vrednosti prenizke. Pac pa je mogoce ob morebitni nesreci spremljati prehod radioaktivnega oblaka in oceniti izpostavljenost zunanjemu sevanju. Porocilo o meritvah radioaktivnosti v okolici NEK obravnava rezultate meritev, opravljenih leta 2015. Celotno porocilo je sestavljeno na osnovi delnih porocil izvajalcev meritev IJS, ZVD in Instituta Ruder Boškovic iz Zagreba. Porocilo obravnava radioaktivnost v okolju po locenih sklopih okolja, kot so podani zgoraj. V vsakem poglavju so posebej ovrednoteni rezultati samih meritev, ocenjeni vplivi na okolje in podana pripadajoca delna efektivna doza za posameznike iz referencne skupine prebivalstva. V posebnem poglavju so podani tudi rezultati interkomparacijskih meritev, ki so namenjene nadzoru kakovosti meritev in so jih opravili vsi pooblašceni izvajalci obratovalnega monitoringa. Za evalvacijo merskih podatkov ali doznih obremenitev so kot dopolnilni ali vzporedni podatki uporabljeni tudi: - mesecna porocila NEK o tekocinskih in zracnih emisijah v letu 2015, - mesecni izracuni zracnih razredcitvenih faktorjev Agencije Republike Slovenije za okolje za okolico NEK v letu 2015, - mesecni izracuni zracnih razredcitvenih faktorjev MEIS, d. o. o., za okolico NEK v letu 2015 in nekateri merski podatki iz »Programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije« in podatki posebnih meritev IJS. 3.3.1 Rezultati nadzora radioaktivnosti v okolju Prebivalstvo, ki živi v okolici NEK, je lahko dodatno izpostavljeno sevanju zaradi atmosferskih in tekocinskih radioaktivnih izpustov iz NEK ter zaradi neposrednega sevanja iz objektov, postavljenih znotraj njene ograje. Poleg tega je izpostavljeno tudi virom naravnega sevanja in nekaterim antropogenim virom, predvsem vplivom preostale cernobilske kontaminacije in atmosferskih jedrskih poskusov. 3.3.1.1 Vplivi NEK Spremljanje radioloških razmer v okolici NEK poteka z merjenjem koncentracij radionuklidov v okoljskih vzorcih, ki so posledica izpustov radioaktivnih snovi. Ob normalnem obratovanju jedrskih objektov so imisijske vrednosti navadno znatno nižje od detekcijskih mej, zato vplive lahko vrednotimo vecinoma le na osnovi merjenih emisijskih podatkov in z uporabo modelov razširjanja radionuklidov v okolju. Neposredno sevanje iz objektov znotraj ograje NEK V neposredni okolici nekaterih objektov znotraj ograje NEK je raven zunanjega sevanja nekoliko povišana, avtorizirana meja na ograji je 0,2 mSv/leto. Vpliv teh objektov na izpostavitev prebivalstva sevanju na ograji NEK ali na vecjih razdaljah je nemerljiv in po oceni izvajalcev nadzornih meritev zanemarljiv. Vplivi zaradi atmosferskih izpustov iz NEK Radionuklidi v atmosferskih izpustih iz elektrarne se mocno razlikujejo po radioloških lastnostih, pa tudi po izpušcenih aktivnostih. Podobno kot pri drugih tlacnovodnih jedrskih elektrarnah so tudi pri NEK najpomembnejše naslednje skupine radionuklidov: - žlahtni plini, ki so izkljucno zunanji sevalci in edini pomembni za zunanjo izpostavitev ob prehodu oblaka, - radionuklida 3H in 14C, ki sta biološko pomembna kot notranja sevalca, ki se vgradita v organizem preko vnosa z inhalacijo ter še posebej radionuklid 14C preko vnosa z zaužitjem rastlinske hrane, - sevalci beta/gama v zracnih delcih (radionuklidi Co, Cs, Sr itn.), pomembni za inhalacijo in zaradi useda in - radionuklidi joda v raznih fizikalnih in kemijskih oblikah, pomembni pri inhalaciji ob prehodu oblaka in zaradi prenosa v mleko. Radioaktivnost v okolju zaradi plinastih izpustov NEK se preverja z naslednjimi meritvami vzorcev: - aerosolni in jodovi filtri za dolocanje koncentracij radionuklidov v zraku, - suhi in mokri used (na vazelinskih plošcah in v padavinah), - hrana rastlinskega in živalskega izvora, vkljucno z mlekom, - zemlja na obdelanem in neobdelanem zemljišcu ter - doze zunanjega sevanja na številnih lokacijah, razporejenih okoli NEK. Razredcitvene faktorje za zunanje sevanje iz oblaka in inhalacijo od leta 2007 izvajalci ocenjujejo z Lagrangeevim modelom, ki je bolj realisticen, saj upošteva znacilnosti terena in vecji nabor meteoroloških spremenljivk. Prispevek sevanja iz useda je bil do leta 2010 ocenjen z Gaussovim modelom, po letu 2011 pa prav tako z Lagrangeevim modelom. V svojem porocilu izvajalci podajajo rezultate po obeh modelih. Ovrednotenje posledic atmosferskih izpustov z modelskimi izracuni razredcitvenih faktorjev je leta 2015 pokazalo, da so bile za posamezne skupine radionuklidov najpomembnejše prenosne poti, navedene v preglednici 23. Ocena za zracno imerzijo v letu 2015 je višja kot v prejšnjih letih, ocena za inhalacijo pa je primerljiva s prejšnjimi leti. Letna kolicina padavin v okolici NEK in Ljubljani je bila v letu 2015 primerljiva, saj je bila razlika med Bregami in Ljubljano samo okrog 6 %, kar je najmanj v zadnjih dvajsetih letih. Na krškem obmocju je v letu 2015 padla povprecna kolicina padavin, nasprotno od Ljubljane, ki je prejela skoraj 20 % manj padavin od 20-letnega povprecja. Najvec padavin je še vedno padlo v Ljubljani (1106 mm). V Krškem, Bregah in Dobovi je padlo v povprecju 996 mm dežja. Razlika med kolicinami padavin v razlicnih krajih v okolici NEK je kvecjemu okrog 10 %, kar je nekoliko vec od povprecja zadnjega desetletnega obdobja. Najvec dežja je padlo v Bregah, najmanj v Krškem. Oktober je bil v okolici NEK dalec najbolj vodnat mesec, saj je na primer v Krškem padlo skoraj 29 % letne kolicine, medtem ko v Ljubljani v letu 2015 ni bilo meseca z izrazito veliko padavinami. Najmanj dežja je bilo povsod decembra. Poletni meseci so bili bolj deževni kot zimski. Malo padavin je bilo še aprila in novembra. Koncentracija aktivnosti tritija v padavinah mocno variira, in le koncentracije aktivnosti nad 2 kBq/m3 bi lahko pripisali izpustom iz NEK. V letu 2015 je bila koncentracija aktivnosti tritija v padavinah višja od 2 kBq/m3 v Bregah 6-krat, v Krškem (Stara vas) pa 3-krat, enako kot v letu 2014. V Ljubljani so se izmerjene vrednosti gibale med najnižjo izmerjeno vrednostjo (0,5 ± 0,05) kBq/m3 in (1,4 ± 0,2) kBq/m3 s povprecno mesecno koncentracijo (0,97 ± 0,05) kBq/m3, v Bregah med (1,0 ± 0,2) kBq/m3 in (4,3 ± 0,4) kBq/m3 s povprecno mesecno koncentracijo (2,26 ± 0,07) kBq/m3, v Krškem med (0,9 ± 0,2) kBq/m3 in (10 ± 0,6) kBq/m3 s povprecno mesecno koncentracijo (2,28 ± 0,08) kBq/m3 in Dobovi med (0,5 ± 0,1) kBq/m3 in (3,4 ± 0,4) kBq/m3 s povprecno mesecno koncentracijo (1,3 ± 0,06) kBq/m3. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti za leto 2015 je bila na vseh lokacijah v okviru stresanja podatkov primerljiva s prejšnjimi leti; najnižja v Ljubljani, najvišja pa v Bregah, kar je casovna usmeritev od leta 2005 naprej. Tritij prispeva k skupni inhalacijski dozi 3,9 nSv na leto (predvsem v obliki emisij HTO), kar je podobno kot v preteklih letih (2014: 3,0 nSv, 2013: 3,7 nSv; 2012: 5,3 nSv; 2011: 3,5 nSv; 2010: 2,7 nSv; 2009: 5,9 nSv). Po velikosti izstopa efektivna doza zaradi vnosa 14C preko zauživanja rastlinskih pridelkov, ki rastejo v neposredni bližini elektrarne (jabolka, vrtnine, poljšcine) ter potencialno tudi zaradi mleka (posredno preko 14C v travi) kot hrane za najmlajše. 14C se vgrajuje v rastline, ki jih uživajo ljudje in živali. Pri prispevku k dozi zaradi izpustov 14C je tako treba upoštevati predvsem ingestijsko dozo. V letih 2009 in 2010 je Institut Ruder Boškovic izdelal študiji, v kateri ocenjuje dozo zaradi ingestije 14C iz izpustov NEK. V študijah se primerja doza zaradi uživanja jabolk iz neposredne okolice NEK in kontrolne lokacije v Dobovi. Efektivna letna doza je izracunana ob predpostavki, da clovek poje vsak dan 0,3 kg jabolk, pri cemer jabolka iz lokacije, ki je znotraj kroga približno 750 m od NEK, uživa dva meseca v letu, drugih 10 mesecev pa uživa jabolka s kontrolne lokacije v Dobovi. Od radionuklidov, ki se jih detektira v izpustih NEK, je v hrani 14C, ki pa se pojavlja v okolju tudi naravno. V letih od 2006 do 2015 so potekale meritve 14C tako v izpustih kot bioloških vzorcih, zbranih v okolici NEK, analize pa so bile opravljene na Institutu Ruder Boškovic v Zagrebu. V letu 2015 je od 11. 4. do 17. 5. v NEK potekal remont. Vzorcevanje jabolk, jecmena, koruze, pšenice, repice in trave je bilo opravljeno v juliju in v septembru. Doza zaradi prisotnosti 14C v hrani je bila v okolici NEK (na razdalji do 1 km od osi reaktorja) ocenjena na 14,7 µSv, na kontrolni tocki v Dobovi, kjer vpliva NEK ni, pa na 14,6 µSv, kar je primerljivo v okviru merske negotovosti in naravne variabilnosti. Glavni del ocenjene doze (14,6 µSv) je prispevek naravnega 14C in 14C zaradi jedrskih poskusov v preteklosti, ki sta v razmerju 40 % proti 60 %. Preglednica 21: Izpostavitve odraslega prebivalstva zaradi atmosferskih izpustov iz NEK leta 2015 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Letna doza [µSv/leto] zunanje sevanje sevanje iz oblaka sevanje iz useda radionuklidi žlahtnih plinov (Ar, Xe) partikulati (58Co, 60Co, 137Cs) 0,001 5,9E-8 inhalacija oblak 3H, 14C, 131I, 133I 0,016 ingestija rastlinski pridelki 14C 0,1 Izvajalci ugotavljajo, da so bili vsi nacini izpostavitev prebivalstva majhni v primerjavi z avtoriziranimi mejnimi dozami ter zanemarljivi v primerjavi z naravno izpostavljenostjo (2,5-2,8 mSv na leto). Vse oblike izpostavitve prebivalstva so bile pricakovano nizke. V številnih vzorcih sta bila izmerjena 137Cs in 90Sr, ki pa izvirata iz splošne kontaminacije okolja zaradi cernobilske nesrece in poskusnih jedrskih eksplozij. Vplivi zaradi tekocinskih izpustov iz NEK V okviru imisijskega nadzornega programa tekocinskih izpustov so potekale meritve savske vode, sedimentov in vodne biote (ribe), poleg tega pa meritve pitne vode iz vodovodov Krško in Brežice ter vode iz crpališc in podtalnice. V letu 2015 je bila skupna kolicina tekocinskih izpustov 3H iz NEK (16,3 TBq), kar je primerljivo s prejšnjimi leti z izjemo lanskoletnega izpusta, ki je bil zelo majhen (1,7 TBq). Letni izpust 3H v Savo je bil 36 % letne omejitve izpusta (45 TBq). Izmerjene vrednosti drugih umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr in drugi) v tekocinskih izpustih so bile vsaj za pet velikostnih redov (reda velikosti MBq in manj) nižje. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 3H v Brežicah (4,8 ± 0,1) kBq/m3 je višja od referencnega odvzemnega mesta Krško (pred papirnico) (0,57 ± 0,08) kBq/m3. V letu 2014 so v Brežicah izmerili nekoliko nižjo povprecno koncentracijo aktivnosti (0,88 kBq/m3), vendar se rezultati meritev bistveno ne razlikujejo od izmerjenih povprecnih letnih aktivnosti v predhodnih letih (4,4 kBq/m3 v letu 2013, 5,4 kBq/m3 v letu 2012, 1,4 kBq/m3 v letu 2011). Najvišja vrednost mesecnih povprecij v Brežicah je bila v marcu (20,8 ± 0,8) kBq/m3, medtem ko je bila v tem obdobju koncentracija aktivnosti na referencnem odvzemu Krško (0,7 ± 0,2) kBq/m3. Najvišja izmerjena koncentracija aktivnosti v Brežicah je 30-krat višja kot na referencnem odvzemu. Podobna razmerja smo ugotovili pred letom 2014. V Jesenicah na Dolenjskem so meritve prav tako pokazale povišane vrednosti z letnim povprecjem (1,9 ± 0,6) kBq/m3 in z najvecjo vrednostjo (6,4 ± 0,4) kBq/m3 prav tako v mesecu marcu. V drugih rekah v Sloveniji so bile povprecne mesecne koncentracije 3H pod 1 kBq/m3. Cetrtletno povprecje koncentracije aktivnosti 3H v vrtini E1 je bilo (1,9 ± 0,1) kBq/m3. Mesecno povprecje koncentracije aktivnosti 3H v vodi iz vrtine VOP-4 je bilo (3,6 ± 0,2) kBq/m3. V vrtini E1 je bila izmerjena najvišja vrednost (2,3 ± 0,2) kBq/m3 v prvi cetrtini leta, v vrtini VOP-4 pa v aprilu (13,7 ± 1,8) kBq/m3. V nasprotju z letom 2014, ko vpliva izpustov tritija iz NEK ni bilo mogoce zaznati (nizki izpusti), pa v letu 2015 ugotavljamo, da izmerjene koncentracije aktivnosti 3H v vrtinah VOP-4 in Medsave (Hrvaška) po mesecih posnemata izpuste tritija iz NEK po mesecih. Voda iz vrtin se ne uporablja niti kot pitna voda niti kot tehnološka voda. Najvišja koncentracija aktivnosti je bila izmerjena septembra v Bregah, in sicer je bila koncentracija aktivnosti tritija (2165 ± 246) Bq/m3. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti tritija v vodi iz crpališca Brege je bila v letu 2015 (1828 ± 57) Bq/m3 kar je primerljivo s prejšnjim letom in v okviru standardne deviacije ustreza povprecju zadnjih 19 let, ki je (1 541; 323) Bq/m3. V vodi na crpališcu Drnovo je bila povprecna koncentracija tritija za prve štiri mesece (627 ± 40) Bq/m3, kar je znatno pod mejo predhodnega 18-letnega povprecja (1 420; 354) Bq/m3. Vzrok za to je, da je bilo crpališce Drnovo v postopku ustavljanja in je bila vzorcevana voda zelo verjetno že mešana z drugimi vodnimi viri. V vodovodu v Spodnjem Starem Gradu je bila izmerjena povprecna koncentracija aktivnosti tritija (1 107 ± 36) Bq/m3, kar je v okviru standardne deviacije z 19-letnim povprecjem, ki je (1 253; 368) Bq/m3. V krškem vodovodu (bencinski servis Petrol) je bila izracunana povprecna koncentracija aktivnosti tritija (0,78 ± 0,08) kBq/m3, na bencinskem servisu Petrol v Brežicah pa je bila vrednost pod mejo detekcije, ki je 0,1 kBq/m3. Kot referencno vrednost lahko vzamemo dolgoletno aritmeticno povprecje koncentracije aktivnosti tritija v ljubljanskem vodovodu, 0,88 kBq/m3, ki se meri v okviru republiškega radiološkega nadzora pitne vode. V letu 2015 je bila izmerjena koncentracija aktivnosti 3H v ljubljanskem vodovodu (0,87 ± 0,08) kBq/m3. Povprecna cetrtletna koncentracija aktivnosti 131I v enkratnih vzorcih na vzorcevalnih mestih je bila od (2,6 ± 0,2) Bq/m3 do (4,5 ± 0,3) Bq/m3 in je bila najvišja na odvzemnem mestu v Brežicah. Najvišja posamicna vrednost (6,4 ± 0,5) Bq/m3 je bila izmerjena v Jesenicah na Dolenjskem in se ni odmikala od najvišje posamicne izmerjene vrednosti (5,9 ± 0,7) Bq/m3 na referencnem mestu v Krškem. V okviru locenega nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju v RS 131I niso zaznali v nobenem vzorcu rek Soce in Kolpe, enako kot v letih od 2008 do 2014. Enako kot v letu 2014, tudi v letu 2015 joda niso detektirali niti v reki Krki. V vseh drugih rekah je bil 131I dolocen vsaj enkrat v letu. Najvišja izmerjena koncentracija aktivnosti je bila (74 ± 3) Bq/m3 v reki Savinji v januarju 2015. Najvišje letno povprecje 41 Bq/m3 je bilo prav tako v vzorcih vode iz Savinje. V primerjavi s prejšnjimi leti so bile izmerjene koncentracije 131I v rekah v okviru statisticnega stresanja merskih izidov enake, ce upoštevamo le tiste meritve, kjer je bil jod porocan nad mejo kvantifikacije. Izjemi sta povprecji joda v letu 2015 v rekah Muri in Savinji. V reki Muri je povprecje joda v letu 2015 nižje od vecletnega povprecja, medtem ko je povprecje joda v letu 2015 v reki Savinji višje od vecletnega povprecja (pa še to le zaradi januarskega vzorca). Glede na nizke izpuste cepitvenih radionuklidov iz NEK izvajalci ocenjujejo, da so izmerjene vsebnosti 137Cs in 90Sr v savskih vzorcih in ribah predvsem rezultat cernobilske kontaminacije in poskusnih jedrskih eksplozij v preteklosti. Do leta 2009 je bilo predpostavljeno, da so referencna skupina za savsko prenosno pot ribici, ki ribarijo pri Brežicah, kjer naj bi bilo popolno mešanje izpušcene radioaktivnosti v reko Savo. Ker je bilo ugotovljeno, da ribici pogosto ribarijo znatno bliže NEK, kjer je mešanje še nepopolno, je bila v zacetku leta 2009 opravljena revizija modela ter z njo uvedena tudi nova referencna lokacija za ribice (levi del struge, 350 m pod jezom NEK). V letu 2014 so izvajalci v model vkljucili tudi 14C, ki se je zacel sistematicno meriti v tekocinskih izpustih NEK. Modelni izracun, ki temelji na tekocinskih izpustih, podatkih o letnem pretoku reke Save in upoštevajoc znacilnosti omenjene referencne skupine, je pokazal, da je efektivna doza za odraslega zaradi izpustov v reko Savo v letu 2015 v Brežicah 0,03 µSv na leto (zadrževanje na obrežju in ingestija rib). Na referencni lokaciji 350 m pod jezom NEK je izracunana letna efektivna doza za odraslega 0,06 µSv, kar je red velikost nižje kot v letih 2013 in 2014, a za red velikosti vec kot v letih pred tem. Razlika s preteklimi leti gre na racun upoštevanja prispevka 14C, ki ima visok koncentracijski ali bioakumulacijski faktor. V letih 2013 in 2014 so vzeli najvecji bioakumulacijski faktor za 14C, ki je objavljen v strokovni literaturi, 50 m3/kg. Za leto 2015 pa so vzeli koncentracijski faktor 2,41 m3/kg, ki so ga dolocili na posvetu strokovnjakov na delavnici dne 9. 12. 2015 v Ljubljani. Kljub spremenjeni metodologiji vrednotenja specificne aktivnosti 14C v ribah, 14C še vedno najvec prispeva k celotni dozi iz vseh prispevkov (78 %), pri cemer je dominantna prenosna pot ingestija rib. Ob upoštevanju samo zadrževanja na bregu, je prakticno celotna obremenitev zaradi izpustov 60Co in 58Co (97 %). Pri upoštevanju pitje savske vode, ki je malo verjetna prenosna pot, pa bi bil dominanten prispevek 3H (100 %). 3.3.1.2 Ostala radioaktivnost v okolici NEK Meritve zunanjega sevanja v okolici NEK so tudi v letu 2015 potrdile ugotovitve iz preteklosti, da gre za znacilno naravno okolje, ki ga najdemo tudi drugje v Sloveniji in v svetu. Letni okoljski dozni ekvivalent H*(10) sevanja gama in ionizirajoce komponente kozmicnega sevanja v okolici NEK je bil na prostem v povprecju 0,83 mSv. To je enako kot ocena letne efektivne doze za zaprte prostore 0,83 mSv (1998). K temu je treba dodati še prispevek H*(10) nevtronskega kozmicnega sevanja, ki je za obmocje NEK 0,1 mSv na leto. Tako je bila skupna doza naravnega zunanjega sevanja H*(10) v letu 2015 v okolici NEK 0,93 mSv na leto. Ustrezna letna efektivna doza (ob upoštevanju pretvorbenih faktorjev iz publikacije Radiation Protection 106, EC, 1999) je 0,78 mSv na leto, kar je nižje od podatka za svetovno povprecje (0,87 mSv na leto). Pregled prispevkov k skupni letni efektivni dozi zaradi naravnega sevanja v okolici NEK je podan v preglednici 22. Meritev specificne aktivnosti naravnih radionuklidov v hrani pokaže vrednosti, ki so primerljive s povprecnimi vrednostmi v svetu, zato za ingestijsko efektivno dozo privzemajo sklepe iz UNSCEAR 2000. Preglednica 22: Efektivne doze naravnega sevanja v okolici NEK Vir Letna efektivna doza [mSv/leto] sevanje gama in neposredno ionizirajoce sevanje kozmicni nevtroni 0,70 0,1 ingestija (K, U, Th, brez 14C) 0,27 inhalacija (kratkoživi potomci 222Rn) 1,3 Skupaj 2,37 3.3.1.3 Zakljucki Leta 2015 so bili vsi sevalni vplivi NEK-a ob ograji NEK in 350 m nizvodno od jezu NEK na prebivalstvo v okolici ocenjeni na manj kot 0,18 µSv na leto. Ocenjena vrednost je majhna v primerjavi z avtoriziranima mejnima dozama za prebivalstvo v okolici NEK (efektivna doza 50 µSv na leto na razdalji 500 m (ograja NEK) za prispevke po vseh prenosnih poteh in doza zunanjega sevanja 200 µSv na leto na ograji NEK). Avtorizirani mejni dozi za prebivalce sta nižji od osnovne splošne dozne omejitve 1 mSv na leto in znašata v primeru NEK: - Ocenjena vrednost letne efektivne doze je nižja od 0,008 % znacilnega neizogibnega naravnega ozadja. Povzetek celotne izpostavitve sevanju prebivalstva v okolici NEK leta 2015 je prikazan v preglednici 23, kjer so navedeni prispevki zaradi vplivov NEK, prispevek naravnega sevanja ter preostali vplivi cernobilske kontaminacije in poskusnih jedrskih eksplozij. Preglednica 23: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK leta 2015 Vir Letna efektivna doza [µSv]/leto NEK zunanje sevanje neposredno sevanje iz objektov NEK, na ograji zanemarljivo NEK atmosferski izpusti zunanje sevanje iz oblaka zunanje sevanje iz useda (izotopi I in Co, 137Cs) inhalacija iz oblaka (3H, 14C) ingestija (14C) 0,001 5,9E-8 0,016 0,1 NEK tekocinski izpusti – Sava referencna skupina (350 m pod jezom) 0,6 NEK Skupaj 0,7 Naravno sevanje, naravna radioaktivnost sevanje gama in neposredno ionizirajoce sevanje kozmicni nevtroni 700* 100 ingestija (K, U, Th, brez 14C) 270 inhalacija (kratkoživi potomci 222Rn) 1.300 Vir Letna efektivna doza [µSv]/leto Skupaj 2.310 Cernobil + jedrski poskusi zunanje sevanje ingestija inhalacija <40** 0,7 0,0009 Skupaj <40,7 * Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoliškega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za 600 keV fotone (Radiation Protection 106, EC, 1999). ** V tej oceni ni upoštevano, da se prebivalec zadržuje 20 % casa na prostem in, da je faktor šcitenja pri zadrževanju v hiši 0,1. Rezultati neodvisnega monitoringa URSJV je leta 2008 skladno z 38. clenom Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (JV10) prvic uvedla neodvisne nadzorne meritve, ki jih je že predhodno priporocila evropska verifikacijska komisija po 35. clenu pogodbe Euratom. Namen teh meritev je potrditi in preveriti rezultate rednega monitoringa, ki ga opravljajo NEK in njeni pogodbeni izvajalci, pooblašceni za izvajanje monitoringa. Meritve sme izvajati pooblašcena organizacija, ki ne opravlja meritev iz istega sklopa rednega obratovalnega monitoringa. Program neodvisnih meritev, ki se izvajajo vzporedno z rednimi meritvami obratovalnega monitoringa, je manjšega obsega in je leta 2015 zajemal cetrtletne meritve zracnih in tekocih izpustov ter polletne vzorce iz okolja (reke Save). Pri vzorcenju je bil vedno navzoc predstavnik narocnika, to je pristojnega upravnega organa. URSJV je opravila tudi vrednotenje rezultatov neodvisnega monitoringa za leto 2014. Pri meritvah vod iz izpustnih tankov (WMT) so bili porocani le umetni radionuklidi. Oba laboratorija (NEK in IJS) sta v teh 4 vzorcih nad mejo kvantifikacije za sevalce gama porocala le o 58Co in 110mAg, in sicer le v vzorcu, odvzetem 4. 6. 2015. Na drugi strani pa je IJS pri svojih meritvah nad mejo kvantifikacije porocal tudi o 54Mn, 57Co, 60Co, 95Zr, 95Nb, 125mTe, 127mTe in 137Cs. IJS je porocal o aktivnostih nad mejo kvantifikacije za vec radionuklidov kot NEK, kar lahko pojasnimo z razlicnim obsegom akreditacije NEK in IJS. Zaradi zahtev, definiranih v dokumentu NEK-RETS, Rev. 7, 2013, je NEK akreditiran za meritve koncentracij aktivnosti vecjih od 1,9E+4 Bq/m3, kar je tudi razvidno iz priloge k akreditacijski listini NEK št. LP-091 z dne 13. 1. 2015 (http://slo-akreditacija.si/files/accreditation/261/pdf/LP091X.pdf). Vsi izmerjeni radionuklidi pri IJS, razen 127mTe, o katerih NEK ne poroca, imajo nižje koncentracije aktivnosti. Oba rezultata, ki so ju lahko primerjali, sta nad mejo sprejemljivosti. Rezultata za 58Co se razlikujeta za okoli 15 %, ampak ker so merske negotovosti majhne, je z-preskus tik nad mejo sprejemljivosti. Koncentracija aktivnosti 110mTe v junijskem vzorcu je nizka in zunaj obsega akreditacije NEK, kar je vzrok za vecje razhajanje. Tritij je bil dolocen v vseh 4 vzorcih pri obeh sodelujocih laboratorijih. Primerjava med rezultati NEK in IJS, Odsek O-2, potrjuje dobra ujemanja pri prvih treh vzorcih, pri zadnjem pa je zunaj obsega sprejemljivosti, in sicer predvsem zaradi majhnih negotovosti rezultatov. Pri meritvah vsebnosti radionuklidov v aerosolnih filtrih iz dimnika RM24 so bili ravno tako porocani le umetni radionuklidi. V izbranih vzorcih je bilo zelo malo umetnih radionuklidov, saj je IJS nad mejo detekcije porocal o 60Co v marcevskem in aprilskem vzorcu, o 137Cs v marcevskem in o 131I v aprilskem vzorcu. ZVD pa je nad mejo kvantifikacije porocal le o 131I v aprilskem vzorcu. Edini rezultat, ki ga lahko primerjamo, je torej 131I v aprilskem vzorcu, kjer je ujemanje dobro. Vse koncentracije aktivnosti, o katerih je porocal IJS, so bile za dva ali tri rede velikosti nižje kot pri 131I, kar je verjetno pod mejo kvantifikacije pri meritvah na ZVD. Med seboj je bilo primerjanih 33 rezultatov meritev IJS in ZVD za vzorce reke Save v Krškem in Brežicah, od katerih se razlikuje 9 rezultatov. Najvecje razlike so pri 7Be, kjer ZVD tako kot v letih 2014, 2013 in 2012 sistematsko poroca o bistveno višjih vrednostih kot IJS. To je lahko posledica samega nacina vzorcevanja, priprave vzorcev (morebiten zajem 7Be iz zraka pri pripravi sušin) ali merske procedure. Poleg tega so tudi velike razlike pri dolocitvi koncentracij aktivnosti 210Pb v junijskem vzorcu in 228Ra v septembrskem vzorcu na obeh lokacijah. Pri letošnji primerjavi v okviru neodvisnega nadzora so razhajanja med vzorci savskih vod primerljiva z razhajanji v letu 2014 in vecja kot so bila v letu 2013, ko je imelo previsoke vrednosti z-preskusa 5 od 23 rezultatov. To kaže, da ima poleg priprave vzorcev in merskih postopkov tudi vzorcevanje velik vpliv na koncne rezultate. Nasprotno od spektrometrije gama se rezultati pri tritiju med obema laboratorijema dobro ujemajo, razen pri junijskem vzorcu na lokaciji Krško. Nabori porocanih radionuklidov pri obeh izvajalcih so v vseh vzorcih recnih vod in sedimentov podobni, rezultati pri vzorcih sedimentov so tako razlicni, da jih ne moremo med seboj primerjati, razen pri vzorcu sedimentov, vzorcevanem v septembru v Brežicah, kjer so vsi rezultati, razen 226Ra, med seboj primerljivi. Specificna aktivnost za 226Ra pa je bila pri tem vzorcu pri meritvah ZVD nižja, ker niso upoštevali korekcij zaradi izhajanja radona iz vzorca. Dejstvo, da so rezultati meritev savske vode med seboj bolj primerljivi kot rezultati meritev sedimentov, ravno tako kaže, da je glavni vzrok neprimerljivosti rezultatov pri vzorcih sedimentov vzorcevanje in nehomogenost vzorcevanega materiala. Glede na kompleksnost postopkov je lahko kljub vsemu moc trditi, da so ujemanja med izvajalci obratovalnega nadzora in neodvisnega nadzora zadovoljiva, saj gre tu za obravnavo razlicnih realnih vzorcev, ki so bili sicer odvzeti na istem mestu ob istem casu, priprava za analizo in postopki analize se razlikujejo v obeh laboratorijih, na primer pri sedimentih je bila analizirana bistveno razlicna kolicina vzorca v laboratorijih IJS in ZVD. Poleg tega te primerjave potrjujejo, da vzorcevanje najvec prispeva k razpršenosti in razlicnosti merskih rezultatov, pri merilni negotovosti pa ta prispevek ni upoštevan. Vir: [30] 3.3.2 Nadzor radioaktivnosti v okolici rudnika Žirovski vrh 3.3.2.1 Obseg nadzora Redni nadzor nad radioaktivnostjo v okolju nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu (RŽV) poteka neprekinjeno že poltretje desetletje in je bil vzpostavljen na zacetku poskusne proizvodnje uranovega koncentrata (1985), nadaljeval pa se je tudi v fazi zapiralnih del (1990–2010). Za osnovo programa nadzornih meritev so bile uporabljene ameriške smernice NRC Regulatory Guide 4.14 (1980), ki so bile nadalje tudi osnova smernicam za okoljski monitoring rudnika urana v Pravilniku o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 20/07, 97/09). Program nadzornih meritev RŽV je bil med rudarjenjem od leta 1985 do leta 1990 prilagojen takratnim karakteristikam rudnika in predelave uranove rude ter posebnostim njegovega okolja. Po prenehanju rudarjenja je prišlo v programu nadzora nad radioaktivnostjo do nekaterih sprememb. Programska izhodišca za obdobje trajnega prenehanja izkorišcanja uranove rude je sprejela Komisija za varstvo pred ionizirajocimi sevanji pri Ministrstvu za zdravje leta 1992. Po letu 2005 je program nadzora radioaktivnosti v okolici usklajen z Letnim programom nadzora radioaktivnosti okolja RUŽV med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt, h kateremu je URSJV dala soglasje. V letu 2015, drugem letu, ko se izvaja program dolgorocnega okoljskega monitoringa odlagališca Jazbec in peto leto po zaprtju odlagališca Boršt, je bil predviden program monitoringa v skladu z Varnostnim porocilom za odlagališce Jazbec (Varnostno porocilo za odlagališce rudarske jalovine Jazbec, IBE, št. UZVJ-B103/048A, revizija A, maj 2005) in dopolnitvijo varnostnega porocila, št. UZJV---OP/01A, rev. A, september 2012. Financna sredstva, ki jih je imel na voljo RŽV d. o. o., po njihovi izjavi niso zadošcala za izvedbo celotnega programa. RŽV d. o. o. se je odlocil za izvedbo meritev v obsegu, ki še omogoca spremljanje izpustov iz rudniških objektov. Pri nadzoru so bile vseskozi upoštevane vse možne prenosne poti razširjanja radionuklidov v okolje do cloveka ter vsi mediji življenjskega okolja, kot so zrak (zracni delci, 222Rn in njegovi kratkoživi razpadni produkti), voda (površinske vode, podtalnica) in vodna biota (ribe), sedimenti, kmetijski pridelki, krma (seno), zemlja in zunanje sevanje. Upoštevane so bile tudi znacilnosti in lokacije emisijskih virov ter znacilnosti življenjskega okolja na tem obmocju. Program nadzora po letu 2005 je precej skrcen. Povecan je bil le obseg meritev koncentracij radona z detektorji jedrskih sledi. Tako se v primerjavi s programom, ki se je izvajal v obdobju med 1992 in 2005, ne izvajajo vec meritve radioaktivnosti v hrani in ribah, redne meritve koncentracije radona z oglenimi adsorberji, meritve koncentracije radonovih razpadnih produktov, meritve ekshalacije radona iz naravnih tal, meritve vsebnosti radionuklidov v zemlji in meritve vsebnosti radionuklidov v travi. Prav tako je bil obseg meritev koncentracij radionuklidov v sedimentih, vodi in meritev zunanjega sevanja precej zmanjšan. V prvotni program so sicer bile vkljucene meritve sedimentov v Brebovšcici po dotoku vseh iztokov iz Rudnika Žirovski vrh, meritev sedimentov v Todrašcici in Poljanski Sori pa program nadzora po letu 2005 ne zajema vec. Opušcena so bila vzorcenja in analize, pri katerih so bile vrednosti rezultatov v preteklih letih na meji detekcije uporabljenih metod, prispevki k dozi pa majhni ali zanemarljivi in se v zadnjih letih niso spreminjali. Pri vseh je bil opazen trend upadanja ravni koncentracij zaradi opustitve izvajanja del in postopnega saniranja rudniških objektov. Za oceno prispevkov k skupni dozi prebivalstva iz rudniških virov, ki temeljijo na okoljskih meritvah, ki se po letu 2005 ne izvajajo vec, se pri izracunu skupne izpostavljenosti privzamejo podatki za leto 2005. Merjenje koncentracije radona je bilo, glede na delež k dodatnem prispevku k dozi prebivalstva iz virov nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh, najpomembnejši del programa za leto 2015. Merilna mesta so bila postavljena na devetih lokacijah v okolju rudnika. Predvidene so bile poletne meritve v mesecih april do september in oktober do marec, ali ce to ni mogoce, cetrtletne meritve. Meritve ekshalacije radona na odlagališcih v letih 2015, 2014 in 2013 je izvedel Rudnik Žirovski vrh sam. V letih pred tem je bil dolocen del meritev izveden skupaj s pooblašceno organizacijo, kar je omogocalo nek nadzor oziroma potrditev rezultatov. Program nadzora površinskih voda je v letu 2015 zajemal meritve koncentracij najpomembnejših dolgoživih radionuklidov v kvartalnih vzorcih Todrašcice, medtem ko lokacije iz Brebovšcice niso bile v programu. V programu za leto 2015 so bile tudi meritve enkratno odvzetih vzorcev vode v Brebovšcici v Gorenji Dobravi (lokacija BREBOVŠCICA PO). V preteklih letih se je izkazalo, da je prispevek k obsevanosti prebivalstva po vodni poti, v primeru uporabe vode iz potokov za pitje, zelo majhen, saj je radioaktivnost v površinskih vodah od 2-10 % mejne vrednosti za pitno vodo. V letu 2015 je bila v programu meritev tudi voda iz izvira Mrzlek v Dolenji Dobravi in voda iz kanala Jazbec. V letu 2015 so bile izvedene meritve koncentracije naravnih radionuklidov v sedimentih v Brebovšcici, Todrašcici in Sori. Na lokacijah Brebovšcica PO in Sora PO so izvedene meritve v skladu z dogovorom iz leta 2013 med RŽV, d. o. o. in URSJV, saj sicer niso predvidene v programu iz Dopolnitve varnostnega porocila za Odlagališce rudarske jalovine, Rev. A. v Prilogi 14.7: Program monitoringa radioaktivnosti v okolju RUŽV in ocena izpostavljenosti prebivalstva v prehodnem (petletnem) obdobju po koncni ureditvi odlagališc Jazbec in Boršt ter jame. Interval vzorcenja sicer ne pokriva obdobjega celega leta (1. 1.-31. 12.). V letu 2015 v programu ni bilo meritev radioaktivnosti v vzorcih rib. Nazadnje se je v letu 2014 izvedlo meritve v ribah iz Brebovšcice po vtoku voda iz rudniških objektov, v ribah iz Poljanske Sore in v ribah iz Selške Sore, ki predstavljajo referencni vzorec. V 2015 so se izvajale meritve zunanjega sevanja gama s termoluminiscentnimi dozimetri na odlagališcu Jazbec in Boršt. Pogostost meritev je bila kvartalna. Na odlagališcu Jazbec potekajo meritve na eni lokaciji, na odlagališcu Boršt pa na dveh lokacijah. Po programu monitoringa iz Varnostnega porocila za odlagališce Jazbec lokacija meritev v Todražu v 2014, to je po koncanem petletnem prehodnem obdobju, ki se je izteklo v letu 2013, ni vec predvidena. V letu 2015 niso bile izvedene meritve radioaktivnosti v vzorcih mleka. Program meritev v letu 2015 so izvajali Institut "Jožef Stefan", ZVD Zavod za varstvo pri delu in Erico Velenje. ZVD je kot pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ocenil vplive na okolje ter izracunal dozno obremenjenost prebivalstva zaradi izvajanja koncne ureditve. 3.3.2.2 Rezultati meritev Med rednim obratovanjem je bila radioaktivnost v neposredni okolici rudnika opazno višja kot na oddaljenih primerjalnih mestih, kjer vplivov rudnika ni mogoce zaznati. Po prenehanju obratovanja, predvsem pa v sedanji zakljucni fazi zapiranja rudnika, so se zmanjšale skupne emisije radioaktivnih prašnih delcev, radona in tekocih radioaktivnih iztokov v okolje in so se zato tudi imisijske koncentracije radionuklidov v vzorcih posameznih medijev polagoma zniževale. Zrak Na koncentracije radona v okolici rudnika vplivajo dejavnosti, povezane s sanacijskimi deli. V obdobju od 2000 do 2002 je Rudnik Žirovski vrh izvajal aktivnosti, s katerimi so zmanjšali emisijo 222Rn (obratovanje ventilacijskih naprav P-1 in P-36, zaprt podkop P-10, zaprt prepust pod odlagališcem Jazbec, dekontaminacija zelenih površin platoja P-10 in nasutje z dolomitom ter prekritje z zemljo leta 2000). Leta 2007 je potekalo preoblikovanje JZ brežine in zgornje etaže odlagališca Jazbec, izdelovanje prekrivne plasti in zatravitev, tako da je bilo pokrite 60 % celotne površine odlagališca (zgornja etaža). Aprila 2008 so na odlagališcu Jazbec nadaljevali z vgradnjo prekrivke in dela zakljucili do novembra 2008, ko je bilo s prekrivko prekrito celotno odlagališce. S tem se je ekshalacija radona zmanjšala z vrednosti 0,5 - 1,0 Bq/m2s na nivo naravnega ozadja (velikostni razred 0,02 Bq/m2s). Na odlagališcu hidrometalurške jalovine Boršt je leta 2008 potekalo preoblikovanje odlagališca z namenom zmanjšanja naklona. Med deli so odstranili zacasno prekrivko, zato je zacasno prišlo do povecane ekshalacije radona (iz 1–2 Bq/m2s na okoli 5 Bq/m2s). Z zacetkom vgradnje koncne prekrivke se je ekshalacija radona zacela zmanjševati. Do konca oktobra 2008 je bilo pokritih ~50 % celotne površine odlagališca Boršt. Aprila 2009 je RŽV zacel z vgradnjo koncne prekrivke, z deli so koncali novembra. Zaradi neugodnih vremenskih razmer konec leta 2009 so leta 2010 izvedli vgradnjo zadnje, humusne plasti prekrivke. Z vgrajevanjem prekrivne plasti v obdobju 2008 – 2010 se je ekshalacija radona na odlagališcu Boršt zmanjšala na povprecno vrednost 0,04 ± 0,03 Bq/m2s. Povprecna vrednost ekshalacije radona iz odlagališca Boršt, ki jih je izmeril RŽV v letu 2015 je 0,054 Bq/m2s v letnem, sušnem obdobju (v letu 2014 je 0,024 Bq/m2s, ,v letu 2013 je 0,080 Bq/m2s, v letu 2012 0,037 Bq/m2s), in 0,042 Bq/m2s v zimskem obdobju (v letu 2014 je 0,031 Bq/m2s, v letu 2013 je 0,030 Bq/m2s, v letu 2012 te meritve niso bile izvedene zaradi nasicenosti zemljine z vodo in zato neustreznih pogojev). Avtorizirana mejna vrednost za ekshalacijo radona iz površine odlagališca je 0,7 Bq/m2s. Iz preglednice 24 so razvidna povprecja izmerjenih koncentracij 222Rn v okolici rudnika, iz slike 113 pa ocenjeni prispevki rudniškega radona. Preglednica 24: Povprecne letne koncentracije 222Rn v okolici RŽV v letih 2003–2015 v Bq/m3 Lokacija 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Brebovnica 40 34 37 26 34 43 39 31 21 22 24 / / Bacenski mlin 51 43 48 31 34 40 26 39 34 40 21 30 / Todraž 58 38 42 29 30 40 32 51 27 35 22 21 24 Gor. Dobrava 48 27 34 27 31 28 33 41 25 25 24 20 20 Dol. Dobrava 41 29 33 22 22 27 26 27 23 21 18 / / Gorenja vas 28 31 29 19 22 30 22 34 21 21 17 17 17 Ljubljana 23 23 17 23 26 26 15 23 19 17 17 17 20 Nižje vrednosti koncentracij radona po letu 2000 v okolju lahko pripišemo zmanjšanju emisij radona iz jame (prenehanje delovanja jamske ventilacije, zrakotesno zaprtje podkopa P-10) ter dodatnemu prekrivnemu nasutju na odlagališcih Jazbec in Boršt. Povprecne koncentracije 222Rn v okolici rudnika, merjene z detektorji jedrskih sledi, so se obicajno gibale med 22 – 39 Bq/m3, medtem ko so bile dolgoletne referencne vrednosti, merjene v Gorenji vasi, okoli 20 Bq/m3. V letih 2011 do 2015 so vrednosti izmerjene z detektorji sledi najnižje v zadnjih letih. Nižje izmerjene vrednosti niso posledica zakljucenih del v Rudniku Žirovski vrh. Rudnik Žirovski vrh že v letih 2009 in 2010 ni izvajal vecjih zapiralnih del na odlagališcih Jazbec in Boršt, vendar so bile koncentacije v letu 2010 visoke. Izvajalci domnevajo, da je to posledica vremenskih razmer v zadnjem kvartalu 2010 z vecjim številom dni inverzije in slabe prevetrenosti doline. Po koncanih delih na odlagališcih je bilo potrebnega nekaj casa, da so se razmere umirile, stabilizirale tako da lahko v prihodnosti pricakujemo podobno nizke koncentracije radona v dolini Brebovšcice. Emisije radona iz odlagališc so namrec po koncanih zapiralnih delih nizke in komaj kaj višje od ozadja. Slika 113: Povprecni letni prispevek rudnika h koncentracijam 222Rn v letih 1998–2015 Povprecni prispevek radona 222Rn iz rudniških virov k izmerjenim koncentracijam v okolju RŽV se je v obdobju (1998 – 2007) gibal okoli srednje vrednosti 7 Bq/m3, kar je v povprecju nekoliko manj od ocenjenih vrednosti v devetdesetih letih (7 – 9 Bq/m3). Za leta 2003, 2006 in 2007 sicer kaže ocena, da naj bi bil prispevek rudnika h koncentracijam radona višji kot v drugih letih, vendar pa RŽV v tem obdobju ni izvajal aktivnosti, ki bi lahko bistveno povecevale radon v okolju. Izracunani prispevek rudnika k povecanim koncentracijam radona v okolju pod Žirovskim vrhom je bil za leti 2006 in 2007 nekoliko precenjen, saj so emisije radona po letu 2003 precej nižje kot v obdobju neposredno po prenehanju obratovanja rudnika in predelave uranove rude. Izvajalci monitoringa ocenjujejo, da so velike razlike v nekaterih letih bolj ali manj posledica sipanja rezultatov ali merskih negotovosti pri meritvah nizkih koncentracij radona, vcasih pa so lahko tudi posledica specificnih vremenskih razmer. V nobenem primeru pa ne morejo biti rezultat domnevno povišanih emisij radona iz odloženih materialov na obeh odlagališcih. Dolocevanje rudniškega prispevka radona je v dosedanjem obdobju nadzora potekalo na primerjavah z rezultati meritev na referencnih lokacijah, zunaj vplivnega dosega. Po opravljenih ureditvenih delih na RŽV do konca 2009 se je izkazalo, da so se emisije radona precej znižale, kar je tudi vplivalo na znižanje prispevka radona. Napaka pri dolocitvi prispevka radona je manjša, ce se vrednoti preko izmerjenih koncentracij na obmocju saniranega odlagališca (ki so še vedno delno povišane), namesto preko nižjih, zelo variabilnih ravni radona, merjenih v poseljenem delu doline Brebovšcice. Vzamemo, da velja nacelo sorazmerja: kolikor so se znižale koncentracije na izvoru radona, za tolikšen faktor se zniža tudi radonski prispevek v dolini Brebovšcice. Iz razmerja koncentracije radona na odlagališcu Jazbec v tekocem letu in v obdobju po zaprtju rudnika, ko se še niso zacela izvajati zapiralna ali ureditvena dela (1991 – 1995) in povprecnega prispevka rudniškega radona na lokaciji v Gorenji Dobravi v tem istem obdobju, lahko sklepamo na prispevek rudniškega radona v Gorenji Dobravi v tekocem letu. Z uporabo navedene metodologije so izvajalci ocenili za leto 2015 prispevek rudniškega radona na lokaciji Gorenja Dobrava na najvec 2,6 Bq/m3 (za primerjavo: prispevek leta 2014 je bil 2,3 Bq/m3, 2013 je bil 2,6 Bq/m3, 2012 je bil 3,1 Bq/m3, 2011 je bil 3,0 Bq/m3, 2010 je bil 3,8 Bq/m3, 2009 je bil 4,1 Bq/m3 in 2008 3,3 Bq/m3). Radioaktivnost površinskih voda Glavni viri onesnaževanja voda, ki so ostali po prenehanju rudarjenja urana na Žirovskem vrhu, so jamska voda in odcedne vode iz odlagališca jamske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt. Koncentracije urana v Brebovšcici in Todrašcici so bile v letih (2006 – 2008) nekoliko višje kot v predhodnem obdobju (preglednica 25); izvajalci to pripisujejo sušnemu obdobju in posledicno nizkim pretokom ter intenzivnim delom na odlagališcu Boršt. Koncentracija urana je že leta 2009 zacela padati, vrednosti urana v letu 2010 pa so se še nekoliko znižale. Najvišje so koncentracije 238U (slika 114) v Brebovšcici (okoli 200 Bq/m3), kamor se stekajo emisije urana iz jame in odlagališca Jazbec (vec kot 90 %). Povišane koncentracije radionuklida 226Ra (slika 115) pa vedno izmerijo v Todrašcici, kamor odtekajo kontaminirane vode iz odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt. Iz preglednice 25 je razvidno, da so se v potoku Todrašcica koncentracije 238U in 226Ra do leta 2005 zmanjševale. Odlagališce Boršt je bilo v tej fazi zacasno prekrito in ureditvena dela niso potekala, tako da so bile emisije obeh radionuklidov nizke. Po letu 2006 so se koncentracije 238U stalno povecevale, kar je posledica spiranja topnega urana zaradi odkritih površin odlagališca v teku ureditvenih del, v letih 2006 in 2007 pa tudi majhnih letnih padavin in nizkih vodostajev potoka. Koncentracije 210Pb v Todrašcici so ostale na podobno nizki ravni kot v preteklih letih (to je 3 do 5-krat nižje kot pred letom 2001). Preglednica 25: Povprecne letne koncentracije urana in 226Ra v Brebovšcici in Todrašcici Leto Povprecna letna koncentracija 238U [Bq/m3] Povprecna letna koncentracija 226Ra [Bq/m3] Brebovšcica Todrašcica Brebovšcica Todrašcica 1996 170 128 20 38 1997 219 58 16 29 1998 188 37 5,6 13 1999 155 40 8,1 23 2000 157 38 10,5 20 2001 183 33 5,1 8,5 2002 143 34 5 10 2003 212 49 8 15 2004 155 37 7,6 15,3 2005 158 35 6,1 14,5 2006 234 71 6,5 8,9 2007 208 79 5,0 8,4 2008 183 130 5,7 10,0 2009 176 69 4,5 4,6 2010 145 50 3,5 2,8 2011 206 50 4,3 3,0 2012 169 38 4,3 2,9 2013 131 26 3,9 1,9 2014 / 19 / 2,2 2015 / 40 / 2,2 Opomba: Navedena letna povprecna vrednost je povprecna vrednost mesecnih vrednosti. Koncentracije posameznih merjenih radionuklidov 238U, 226Ra in 210Pb so nizke in dosegajo nekaj odstotkov mejne izpeljane koncentracije za pitno vodo za 238U (IK = 3000 Bq/m3), za 210Pb (IK = 190 Bq/m3) in za 226Ra (IK = 480 Bq/m3). Dodatno kontaminacijo reke Sore zaradi prispevkov RŽV lahko ocenimo iz razmerja pretokov Sore in Brebovšcice, ki je približno 9:1. Brebovšcica v reko Soro prinese 238U in 226Ra. Povecanje v Sori po dotoku Brebovšcice, v primerjavi s koncentracijami nad dotokom Brebovšcice, je sorazmerno z velikostjo pretokov Brebovšcice in Sore. Zadnje meritve so bile izvedene v 2013 in so za uran potrdile, da je povecanje koncentracije v Sori približno v razmerju pretokov Sore in Brebovšcice. V letu 2015 so bile koncentracije 238U v Brebovšcici PO (221 ± 8 Bq/m3) in v Sori PO pa (16,5 ± 0,5 Bq/m3). V letu 2015 so bile izvedene tudi meritve 210Pb na lokacijah Brebovšcica PO, Todrašcica PO in Sora PO, medtem ko so bile zadnje meritve 210Po in 230Th v enkratnih vzorcih izvedene v 2010. Meritve 210Pb v letu 2015 in meritve iz leta 2010, zaradi nizkih koncentracij radionuklidov, povecanja koncentracije 210Pb v Sori po dotoku Brebovšcice ne potrjujejo. Vrednosti se v okviru merilne negotovosti ne razlikujejo. Slika 114: Povprecne letne koncentracije urana 238U v vodotokih Slika 115: Povprecne letne koncentracije 226Ra v vodotokih Podtalnica V programu nadzora so bile v letu 2015 tudi meritve radioaktivnosti enkratnega vzorca podtalnice v izviru Mrzlek v Dolenji Dobravi, za katerega je bila z raziskavami ugotovljena povezava z vodami iz odlagališca Jazbec, in na odlagališcu Jazbec. Ker je glavni vir imisij odlagališce Jazbec, so izvajalci v izcednih vodah iz odlagališca Jazbec (voda iz propusta pod Jazbecom, pred tocko mešanja) merili koncentracije 238U, 226Ra in 210Pb. Pricakovano so bile koncentracije vseh radionuklidov najvecje v izcednih vodah iz odlagališca Jazbec in so približno za velikostni red višje kot v izviru Mrzlek. Sedimenti V skladu z zmanjšanim programom monitoringa se že leta 2006 niso vec izvajale meritve sedimentov v Todrašcici in Poljanski Sori, medtem ko je bila pogostost meritev v Brebovšcici prepolovljena. Prav tako leta 2006 niso vec merili vsebnosti radionuklidov v sedimentih voda iz odlagališca Boršt in potoka Jazbec. V letu 2009 in 2010 so zopet opravili meritve sedimentov v vseh navedenih vodotokih, v letu 2011 pa so bile narejene meritve samo v sedimentu iz Brebovšcice. V letu 2012 meritev ni bilo v programu. V letu 2013 so se izvajale meritve koncentracije naravnih radionuklidov tudi v sedimentih iz voda odlagališca Jazbec (kanal Jazbec, po tocki mešanja). Meritev vsebnosti 238U, 226Ra, 210Pb in 230Th v vzorcih sedimentov so bile v letu 2015 izvedene v Brebovšcici PO (mesto vzorcenja po vtoku Todrašcice v Brebovšcico, rudniške imisije), Todrašcici PO, Sori PO (mesto vzorcenja po vtoku Brebovšcice v Soro) in v zahodnem Boršt potoku. Po programu so bile predvidene meritve polletnih zbirnih vzorcev, vendar so v Brebovšcici PO in Sori PO izvedene le meritve letnih vzorcev, ki pa niso pokrile celotnega leta. Vsebnosti radionuklidov 238U, 226Ra in 210Pb v sedimentih Brebovšcice so po koncanih zapiralnih delih v 2008 in 2009 nižje od povprecja po koncu obratovanja rudnika. Koncentracije 238U so bile v letih 2007 in 2008 višje kot v 2001 – 2005, kar povezujemo z intenzivnimi deli na odlagališcih. Meritve koncentracije 210Pb so obremenjene s precejšno negotovostjo (negotovost meritve skoraj 30 % , faktor zaupanja k = 1), zato enkratne višje vrednosti v 2009 v Brebovšcici PO ali Todrašcici PO v 2010, ne moremo pripisati delom na odlagališcih. Koncentracije 238U, 226Ra in 210Pb v sedimentih iz Todrašcice v letu 2015 so na podobni ravni kot v 2014, ceprav zaradi razlicnega intervala vzorcevanja primerjava ni povsem pravilna. Znacilen je trend upadanja koncentracije 238U, 226Ra in 210Pb v sedimentih Brebovšcice in Todrašcice do leta 2009. Z zapiralnimi deli se je ocitno uspešno preprecilo izpiranje snovi iz odlagališc. Po letu 2009 so koncentracije vseh treh radionuklidov ustaljene. Program nadzora radioaktivnosti sicer ne omogoca rednega spremljanja, ampak le obcasna preverjanja koncentracije 238U, 226Ra in 210Pb v sedimentih. Mleko Meritve mleka v letu 2015 niso bile izvedene, ceprav so bile v programu. Na lokaciji Potokar, ki je bila predvidena za vzorcenje mleka, vzorca ni bilo mogoce dobiti – kmetija je opustila dejavnost. Meritev mleka v letu 2014 ni bilo v programu. V letu 2013 so se po letu 2011 zopet izvedle meritve radioaktivnosti v vzorcih mleka iz okolice rudnika. Glede na referencno lokacijo lahko opazimo povecane vrednosti naravnih radionuklidov. Najvecja razlika med referencno lokacijo in okolico RŽV je pri radionuklidu 210Pb. Koncentracija 210Pb v mleku iz okolice Jazbeca je približno trikrat vecja od koncentracije v mleku iz referencne lokacije. Razlog je v tem, da je v okolici nekdanjega rudnika urna povecana koncentracija 222Rn, ki razpada, med potomci pa je tudi 210Pb. 210Pb se useda na površine, tudi travo in druge rastline ter tako pride v prehrambeno verigo krav. Krma V letu 2015 so bile v programu tudi meritve vsebnosti 238U, 226Ra in 210Pb v lišajih in travi iz odlagališca Boršt. Izmerjene vrednosti v vzorcih trave iz odlagališca Boršt so približno 10x višje od vrednosti iz republiškega programa. Radionuklide iz krme pridejo v telo goveda in nato v mleko ali v meso. Ce iz izmerjenih koncentracij radionuklidov v travi iz odlagališca in prenosnih faktorjev ocenimo koncentracije radionuklidov v mleku ali mesu govedi, ki bi celo leto jedlo le travo iz odlagališca, pridemo do koncentracij radionuklidov v mleku tega goveda za 238U in 210Pb nekaj desetink Bq/l in za 226Ra nekaj stotink Bq/l. To so visoke vrednosti in nerealne, saj ni mogoce pricakovati, da bi se govedo celo leto krmilo le s to krmo. Ribe V letu 2015 ni bilo v programu meritev rib v Brebovšcici, Poljanski Sori in Selški Sori. V letu 2014 je RŽV, namesto v 2013 kot je bilo predvideno v programu monitoringa, izvedel meritve rib iz potoka Brebovšcica, Poljanske Sore in Selške Sore. Meritve so bile izvedene v 2014, ker so v letu 2013 v spodnji del Brebovšcice, torej tudi na podrocje Dolenje Dobrave, vložili ribe iz zgornjega dela Brebovšcice, medtem ko so v zgornji del Brebovšcice vložili ribe iz ribogojnice. Vrednosti 226Ra v ribah iz okolice RŽV so povecane glede na referencno lokacijo, medtem ko pri 210Pb lahko ugotovimo, da s samo metodo gama spektrometrije ni možno zaznati povecanja v ribah iz okolice RŽV glede na ribe iz referencne lokacije. Zunanje sevanje gama Zunanje sevanje gama v okolici odlagališc se je po prenehanju rudarjenja spreminjalo v skladu z znacajem ureditvenih del na odlagališcih, kot so oblikovanje in utrjevanje površine odlagališca, selitve materiala iz drugih lokacij na skupno odlagališce Jazbec, delna prekrivanja površin, itd. Leta 2006 so bila na obeh nekdanjih zacasnih odlagališcih rudarske jalovine na P-9 in P-1 ureditvena dela zakljucena in so ravni sevanja povsod padle do ravni naravnega ozadja. V programu monitoringa za 2015 so bile meritve zunanjega sevanja s termoluminiscentnimi dozimetri na odlagališcih Jazbec in Boršt. Absorbirano dozo v zraku so merili s termoluminiscentnimi dozimetri na treh lokacijah: na odlagališcih Jazbec in Boršt na lokaciji merilnega mesta ter na odlagališcu Boršt na lokaciji »Boršt v ograji« (merilno mesto na vrhu odlagališca Boršt). V letu 2015 so bile skladno s programom radiološkega monitoringa izvedene meritve hitrosti doze z merilnimi inštrumenti na odlagališcu Boršt na površini odlagališca in na zunanjem robu odlagališca, kar je bilo nazadnje izvedeno v letu 2011. Izmerjene hitrosti na površini odlagališca Boršt so v okviru pricakovanih vrednosti. Nadzor v preteklosti je pokazal, da odlagališci Jazbec in Boršt ne prispevata vec povišane doze gama sevanja v okolici. Meritve absorbirane doze na odlagališcu Jazbec so bile nazadnje izvedene leta 2014. 3.3.2.3 Izpostavljenost prebivalstva Pri oceni efektivne doze za prebivalstvo zaradi virov in emisij RŽV so upoštevane naslednje prenosne poti: - inhalacija dolgoživih radionuklidov, - inhalacija radona 222Rn in njegovih kratkoživih potomcev, - ingestija (vnos z vodo in hrano) po vodni in kopni prehrambeni poti ter - zunanje sevanje gama. Vhodni podatki za oceno efektivne doze so bile izmerjene vrednosti koncentracij ali hitrosti doz v okolju, zmanjšane za referencne vrednosti naravne radioaktivnosti. Dozni pretvorbeni faktorji za oceno efektivne doze so privzeti po Uredbi o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (Ur. l. RS, št. 49/04), ki za izracun efektivne doze za inhalacijo dolgoživih radionuklidov razpadne vrste urana, radona in njegovih kratkoživih potomcev povzema publikacijo ICRP 65 (1994) in EC BSS (1996). V koncnem seštevku ni upoštevana doza zaradi potencialnega uživanja vode neposredno iz kontaminiranih potokov Brebovšcice in Todrašcice ali izvirov (Mrzlek). Prebivalci te vode ne uporabljajo niti kot vodo za pitje niti za zalivanje, namakanje ali napajanje živine. Leta 2008 so izvajalci prvikrat izracunali doze za tri starostne skupine: odrasle, otroke stare 10 let (7 – 12 let) in dojencke (otroci stari 1 leto); do tedaj so doze ocenjevali le za odraslega prebivalca iz okolice RŽV. Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti sevanju zaradi nekdanjega rudnika urana je leta 2015 za odraslega prebivalca 0,066 mSv, za 10 let starega otroka 0,083 mSv in za 1 leto starega otroka 0,137 mSv. Ocena izpostavljenosti je pokazala, da se je zaradi manjšega radonskega prispevka bistveno znižala pripadajoca inhalacijska doza. Znižala se je ocenjena vrednost za ingestijsko dozo in izboljšala njena natancnost dolocitve, manjši je tudi prispevek zunanjega sevanja zaradi urejenih odlagališc. Iz preglednice 26 so razvidne efektivne doze za prebivalstvo po razlicnih obsevnih poteh zaradi virov sevanja na RŽV. Preglednica 26: Efektivne doze za posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi virov sevanja na RŽV leta 2015 Nacin izpostavitve Pomembnejši radionuklidi Efektivna doza [mSv] inhalacija aerosoli z dolgoživimi radionuklidi (U, 226Ra, 210Pb) samo 222Rn Rn – kratkoživi potomci 0,00 0,0014 0,055 ingestija pitna voda (U, 226Ra, 210Pb, 230Th) ribe (226Ra, 210Pb) kmetijski pridelki (226Ra in 210Pb) (0,0133)* 0,0018 0,0065 zunanje sevanje imerzija in depozicija radonovih potomcev depozicija dolgoživih radionuklidov direktno sevanje gama z odlagališc 0,0009 - - Skupna efektivna doza (zaokroženo): 0,066 mSv * Dozni prispevek zaradi ingestije vode iz potoka Brebovšcice se ne upošteva v koncni oceni, saj se ta voda ne uporablja za pitje, napajanje ali namakanje. Ocena je izdelana za del posameznikov znotraj širše referencne skupine prebivalstva, ki prejema letno najvišje dodatne doze. To so prebivalci iz naselja Gorenja Dobrava, ki leži 1,3 km severno od nekdanjih zunanjih obratov RŽV (porocilo IJS 1990). Ti prejmejo najvecji prispevek zaradi inhalacije radonovih kratkoživih potomcev (ravnovesno - ekvivalentna koncentracija radona je tu najvišja). 3.3.2.4 Zakljucki Obsevna obremenitev okoliškega prebivalstva je bila leta 2015 ocenjena na 0,066 mSv. Ta vrednost je precej nižja kot je bila izracunana v devetdesetih letih in je posledica manjših emisij v okolje. Najvecji vir radioaktivnega onesnaževanja v okolju RŽV še vedno ostaja radon 222Rn s svojimi kratkoživimi potomci, ki prispevajo dve tretjini dodatne izpostavljenosti (0,055 mSv na leto) prebivalstva. Ta delež se je glede na preteklo obdobje, ko je dosegal okrog 80 %, precej znižal. Vse druge obsevne poti, kot so inhalacija dolgoživih radionuklidov, vodna in kopna prehrambena pot ter zunanje obsevanje, prispevajo le manjši preostali delež dodatne obsevne obremenitve v višini 0,011 mSv na leto. Zaporedje letnih prispevkov efektivne doze prebivalstva zaradi rudnika urana je prikazano na sliki 116. Izstopajoca ocena doznega prispevka leta 2003 (glej diagram na sliki) realno ni pogojena s povecanimi izpusti radioaktivnosti v okolje, temvec je odraz metodologije vrednotenja rezultatov pri merjenju radioaktivnosti v okolju. Na izracun neto prispevka rudnika namrec vpliva vsak merski odklon od prave vrednosti, ki vkljucuje tako statisticno naravo detekcije kot tudi negotovosti pri eksperimentalnem delu. Prejeta efektivna doza za odrasle prebivalce se je v zadnjih letih približala trem petinam primarne mejne vrednosti 1 mSv na leto, kot jo predpisuje Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (Ur. l. RS, št. 49/04). Ocenjena izpostavljenost je pod tretjino letne mejne vrednosti doze 0,3 mSv, ki jo je v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji za RŽV predpisal leta 1996 takratni Zdravstveni inšpektorat. V primerjavi s celotno obsevno obremenitvijo prebivalstva so posledice nekdanjega rudarjenja uranove rude na RŽV okoli 1 % povprecne obsevne obremenitve zaradi naravnega sevanja v tem okolju (po oceni IJS iz leta 1990 okrog 5,5 mSv na leto). Slika 116: Letni prispevek k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu Meritve radioaktivnosti v okolju RŽV in dozne ocene v zadnjih letih so pokazale, da so ustavitev rudarjenja in doslej izvedena zapiralna dela precej zmanjšali vplive na okolje in na prebivalstvo. Vir: [31] 3.3.3 Nadzor radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra v Brinju Program nadzora radioaktivnosti okolice Reaktorskega infrastrukturnega centra (v nadaljevanju RIC) Instituta »Jožef Stefan« (IJS) na Brinju leta 2015 je opredeljen v Programu varstva pred ionizirajocim sevanjem v raziskovalnem reaktorju TRIGA MARK II (IJS-DP-11287, april 2013). Program temelji na starem programu, ki je bil opredeljen v odlocbi Uprave RS za jedrsko varnost št. 391-01/00-5-26546/MK z dne 10. 11. 2000 in je bil v letu 2013 posodobljen in usklajen s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Ur. l. RS, št. 97/2009, Priloga 5: Zasnova programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti raziskovalnega jedrskega reaktorja). Nadzorne meritve opravlja Služba za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (v nadaljevanju SVPIS), razen meritev zunanjega sevanja s TL dozimetri, ki jih opravlja akreditirani laboratorij IJS. Program meritev RIC je vsebinsko povsem locen od programa nadzora Centralnega skladišca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na isti lokaciji na Brinju. 3.3.3.1 Obseg nadzora Nadzor radioaktivnosti RIC obsega meritve emisij in meritve koncentracij v okolju. Program meritev radioaktivnih emisij na izvoru zajema atmosferske (aerosole in pline na izpuhu iz reaktorske hale) in tekocinske izpuste (radioaktivne izpustne vode iz Odseka IJS za znanosti o okolju in možne izpuste iz vroce celice). Meteorološke podatke (smer in hitrost vetra, padavine) zagotavlja avtomatska meteorološka postaja, ki je postavljena na kontrolni tocki ob zahodni ograji zemljišca reaktorskega centra. Nadzorne meritve radioaktivnosti v okolju reaktorskega centra obsegajo meritve radioaktivnosti zraka, podtalnice (iz vodnjaka), radioaktivnosti savskega sedimenta, radioaktivno kontaminacijo tal ter meritve zunanjega sevanja (zunanja doza merjena s termoluminiscencnimi dozimetri ter sprotno spremljanje hitrosti doze z avtomatskim merilnikom). 3.3.3.2 Rezultati meritev Potem, ko so leta 2007 na RIC na Brinju vzpostavili novi vzorcevalni sistem zraka za nadzor atmosferskih izpustov iz reaktorja, so leta 2008 postavili še podoben sistem za nadzor izpustov iz vroce celice. Emisijske meritve radioaktivnosti aerosolov so pokazale le vrednosti, ki so nižje od meje detekcije. Pri atmosferski prenosni poti je najpomembnejše izpušcanje 41Ar v ozracje iz prezracevalnega sistema reaktorja. Atmosferski izpusti žlahtnega plina 41Ar so v neposredni korelaciji s casom obratovanja reaktorja in so za leto 2015 ocenjeni na 0,9 TBq, kar je nekoliko vec kot prejšnja leta (2014: 0,7 TBq, 2013: 0,8 TBq, 2012 in 2011: 0,9 TBq), ker so iz tangencialnega kanala šest, 24. 8. 2015, odstranili kolimator, zaradi cesar je v votlinah ob reaktorju vec zraka. V preteklih letih so bile radioaktivne snovi v nizkih koncentracijah obcasno prisotne le v tekocinah iz zadrževalne cisterne Odseka za znanosti o okolju (O-2). Rezultati meritev za leto 2015 kažejo prisotnost 24Na, 60Co in 65Zn dalec pod dopustnimi koncentracijami aktivnosti. Cisterne OVC v letu 2015 niso praznili. Kontinuirne meritve zunanjega sevanja na ventilacijskem izpuhu reaktorja, ki so indikacija izpustov 41Ar, so v casu obratovanja reaktorja pokazale obcasno povišane vrednosti hitrosti doze do 0,25 µSv/h. Povprecna letna vrednost za hitrost doze na izpuhu je bila 0,17 µSv/h. Kontinuirne meritve s TL dozimetri na referencnih mestih (ob ograji) so medtem pokazale povprecno hitrost doze 0,09 - 0,11 µSv/h. Pri meritvah vzorcev iz okolja je bila ugotovljena le radioaktivna kontaminacija zgornje plasti travnatih tal s cernobilskim 137Cs. Vsebnosti naravnih radionuklidov so znacilne za obicajno zemljo. V sedimentih v reki Savi z lokacij nad izpustom in pod njim kažejo prisotnost naravnih radionuklidov v obicajnih koncentracijah za sedimente. V vzorcu sedimentov iznad izpusta so izvajalci izmerili koncentracijo 137Cs 0,59 Bq/kg, v vzorcu sedimenta izpod izpusta pa je bila izmerjena koncentracija 1,02 Bq/kg. Koncentracije 137Cs (obicajno nekaj deset Bq/kg), ki je posledica kontaminacije širšega okolja zaradi poskusnih jedrskih eksplozij in cernobilske nesrece. Prisotnost radioaktivne kontaminacije v podtalnici (vzorcevalno mesto: vodnjak na lokaciji reaktorskega centra, zahodno od zgradbe Odseka za znanosti v okolju) izvajalci niso zaznali. Aktivnosti umetnih radionuklidov v vseh izmerjenih vzorcih so bile pod detekcijsko mejo. 3.3.3.3 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa Skladno z zahtevami Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (Ur.l. RS 20/07, 97/09) so v letu 2015 izvedli primerjavo z neodvisno meritvijo pooblašcene organizacije (ZVD). Primerjali so meritev zracnega filtra z izpuha reaktorja. Filter so po vzorcenju (3. 12. 2015) najprej merili na IJS (4. 12. 2015), nato pa so ga odnesli na ZVD, kjer so meritev 7. 12. 2015 ponovili. Rezultate meritev je težko primerjati. Zaradi kratkega razpolovnega casa za 24Na in casovnega razmika med meritvijo na IJS in na ZVD. ZVD 24Na ni detektiral. Dozna ograda, ki jo je za obratovanje reaktorja postavila URSJV za posameznike iz referencne skupine prebivalstva, je 50 µSv na leto. Efektivna letna doza za okoliškega prebivalca za leto 2015 je bila ocenjena po metodologiji, ki upošteva Gaussov model disperzije 41Ar za talni izpust in obsevanje gama iz koncnega oblaka. Ob konservativni predpostavki, da prebivalci uživajo vodo iz Save, kamor se izlivajo tekocinski izpusti, so izvajalci nadzora ocenili prejeto dozo na manj kakor 0,01 µSv letno. Ob predpostavkah, da se posameznik iz okoliškega prebivalstva zadržuje letno pri košnji in pluženju snega 65 ur na oddaljenosti 100 m od reaktorja in se zadržuje v oblaku le 10 % svojega casa, prejme po oceni izvajalca IJS efektivno dozo 0,02 µSv/leto, prebivalec Pšate, ki stalno prebiva v oddaljenosti 500 m, pa ob celoletnem zadrževanju 0,46 µSv/leto. 3.3.3.4 Zakljucki Nadzor nad radioaktivnostjo okolice RIC na Brinju je bil leta 2015 v celoti izvajan v skladu s potrjenim programom nadzora. Obsevna izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, ocenjena po vseh prenosnih poteh zaradi dejavnosti RIC, je manj kot 1 % upravno predpisane dozne omejitve (dozne ograde) za prebivalstvo, ki znaša 50 µSv/leto. Vir: [32] 3.3.4 Nadzor radioaktivnosti v okolici centralnega skladišca RAO v Brinju Program nadzora radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov (v nadaljevanju CSRAO) na Brinju je skladen s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (Ur. l. RS, št. 20/07, 97/09) in je podrobno dolocen v Varnostnem porocilu za CSRAO: ARAO-04-01-026-000, december 2007. Program nadzora sta izvajali pooblašceni organizaciji IJS in ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. 3.3.4.1 Obseg nadzora Centralno skladišce na Brinju je bilo leta 2004 po skoraj dveh desetletjih obratovanja rekonstruirano, kar je vplivalo na zmanjšanje emisij radioaktivnih snovi v ozracje, površinske vode in podtalnico. V letu 2015 je ARAO izvedel zamenjavo lesenih palet s kovinskimi samonosnimi paletnimi okvirji, s cimer so posodobili nacin skladišcenja paketov RAO v skladišcu. Izboljšano je tudi skladišcenje z vidika stabilnosti paketov, požarne varnosti objekta, dostopnosti do paketov in delovnih pogojev iz vidika sevalne varnosti in varnosti pri delu. Meritve radioaktivnih emisij leta 2015 so obsegale nadzor zracnih izpustov (radon kot posledica skladišcenja virov 226Ra), odpadnih voda (radioaktivni izotopi v podzemnem zbiralniku, ki je brez iztoka v okolje) in neposredno zunanje sevanje na zunanjih delih skladišca. Program meritev v okolici je obsegal meritve koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev, radionuklidov v podtalnici iz dveh vrtin ter meritve zunanjega sevanja na kontrolnih tockah v okolici skladišca. Meritve savskega sedimenta se po rekonstrukciji skladišca ne opravljajo vec, saj ni vec tekocih izpustov. Meritve, vezane na vzdrževanje pripravljenosti, zajemajo in-situ gama spektrometrijsko merjenje tal okoli skladišca, na novo pa je bilo leta 2008 uvedeno tudi merjenje suhega useda (zbiranje na vazelinski plošci). 3.3.4.2 Rezultati meritev Meritve emisij Nov sistem filtrov, ki je bil namešcen po rekonstrukciji skladišca, preprecuje emisije zracnih delcev v ozracje, zmanjšuje pa tudi stalne emisije radona 222Rn. Tako je bila leta 2004 ocenjena povprecna emisija radona na 75 Bq/s, ki so jo v naslednjih letih postopoma zmanjševali: 52 Bq/s za leto 2005, 35 Bq/s za leto 2006, 31 Bq/s za leto 2007 in 24 Bq/s za leto 2008. Leta 2009 pa je bistveno upadla, na komaj 4 Bq/s v povprecju, kar je posledica prepakiranja radijevih odpadkov v novo embalažo in dobre zatesnitve embalaže. V letu 2015 je bila ocenjena povprecna emisija radona 6 Bq/s in je v okviru merske negotovosti podobna kot od leta 2011 do 2014. Leta 2007 je bilo skladišce z vgradnjo avtomatskih loput dodatno izolirano od okolja, kar je zmanjšalo možnost naravnega prezracevanja skladišca v casu, ko je zaprto, in s tem tudi emisije radona. Ocena izpušcanja je pridobljena na osnovi modelnega izracuna pri prezracevanju skladišca in spremljajocih meritvah radona. Skupno izpušcena aktivnost radona je leta 2015 ocenjena na 0,2 GBq na leto, kar je enako kot v letu 2014 in je bistveno znižana glede na leto 2008 (0,75 GBq na leto). Tekocinskih emisij iz skladišca pri normalnem obratovanju ni. Od leta 2004 dalje so zaceli z vzorcenjem vode iz podzemnega rezervoarja ob notranji dovozni cesti v skladišce. V odpadni vodi iz podzemnega rezervoarja v cisterni ni vec prisoten umetni radionuklid 60Co, ki je bil redno zaznan v vodi cisterne do leta 2010. V podobnih koncentracijah kot v preteklih letih je bil zaznan 137Cs, ki je najverjetneje povezan z globalno kontaminacijo okolja. Za razliko od preteklega leta, 241Am v letu 2015 ni bil zaznan. Koncentracije radionuklidov so nižje od meje za brezpogojno opustitev nadzora in so nižje od izvedenih koncentracij za pitno vodo. Meritve v okolju Povišanje koncentracije radona v okolici skladišca zaradi emisij so ocenili na podlagi Gaussovega disperzijskega modela za talni izpust in spremljajocih meteoroloških podatkov na lokaciji Reaktorskega infrastrukturnega centra. Tako naj bi maksimalno povišanje koncentracije radona 222Rn v okolici skladišca, ocenjeno na osnovi modela za povprecne vremenske razmere, znašalo na ograji Reaktorskega centra okrog 0,36 Bq/m3. Obe vrednosti sta konservativni, saj veljata le, ce bi vetrovi pihali stalno v eni smeri. Dejansko znaša letna povprecna vrednost prispevka 222Rn koncentracij le okrog 30 % zgoraj navedenih vrednosti v najpogostejši smeri vetra. Leta 2006 so priceli z vzorcenjem podtalnice na novih dveh lokacijah. Vzorcenje je potekalo v južni in severni vrtini, ki sta približno 30 m oddaljeni od skladišca. Meritve kažejo obicajne vrednosti naravnih radionuklidov. V letu 2015 izvajalci niso zaznali 137Cs, ki izvira iz cernobilske kontaminacije in ni posledica obratovanja skladišca. Tudi tla v okolici skladišca ne kažejo prisotnosti drugih radionuklidov, razen cernobilskega kontaminanta 137Cs in naravnih radionuklidov 7Be, 40K ter radionuklidov uran-radijeve in torijeve razpadne vrste. Mesecne doze zunanjega sevanja gama (okoliškega ekvivalenta doze H*(10)) se merijo na vratih odlagališca in na razdaljah 10, 30 in 50 m. Izmerjena povprecna letna doza na vratih skladišca je znašala 1,09 mSv in je podobna kot v preteklih letih po prepakiranju RAO v ustreznejšo embalažo in boljšo razmestitev radioaktivnih odpadkov. Izvajalci so izmerili najvecjo povprecno mesecno hitrost doze na vratih skladišca v mesecu marcu in juniju 0,15 µSv/h, kar je nekoliko vec kot v preteklem letu. Iz dozimetrije lahko opazimo, da je v objektu CSRAO in njegovi neposredni okolici potekala dejavnost prepakiranja sodov na nove kovinske palete. Dela so potekala tako, da so postopno praznili prekate v CSRAO deloma tudi z izvozom paketov RAO na asfaltirane površine pred objekt. V casu dela so bili paketi RAO tudi na lokacijah blizu nadzornih merilnih mest za merjenje doze zunanjega sevanja. Dela so potekala vecinoma v juliju, zaradi tega je opazno tudi minimalno povišanje povprecne julijske in junijske hitrosti doze na merski tocki 30 m od vrat skladišca (0,15 µSv/h). Skupna letna doza 30 m od objekta CSRAO je bila 0,98 mSv (0,94 mSv v letu 2014). Povprecna mesecna doza 10 m od vrat je bila 0,81 mSv/leto in je bila nižja kot referencna vrednost na ograji Reaktorskega centra (0,98 mSv/leto). Letne doze na ostalih merskih tockah zelo malo odstopajo od preteklih let. Razlike med posameznimi lokacijami so odvisne od sestave tal (nivoja naravnega sevanja). 3.3.4.3 Izpostavljenost prebivalstva Pri oceni doze se od obsevnih poti upošteva inhalacija radonovih potomcev in neposredno sevanje iz skladišca za najbolj izpostavljene posameznike. Obsevnih obremenitev zaradi izpustov radioaktivnih tekocin ni, saj ni tekocinskega izpušcanja v okolje. Dozna ograda za posameznika iz referencne skupine prebivalstva je 100 µSv na leto. Ocena prejetih doz je bila izdelana za tri referencne skupine posameznikov iz prebivalstva. Najvišjo dozo prejmejo sodelavci IJS iz vzhodnega krila reaktorskega centra, ki je bila leta 2015 konservativno ocenjena na 0,90 µSv na leto. Precej manj prejme pri svojih rednih obhodih varnostnik (0,43 µSv na leto), medtem ko je bila ocenjena letna doza za kmetovalca pri opravljanju poljskih del ob ograji zavarovanega obmocja (100 m) le okrog 0,02 µSv na leto. Vrednosti so primerljive z letom 2014, ter zaradi manjših emisij radona precej nižje kot v letu 2008. Najvišja zgoraj navedena letna izpostavljenost posameznika pomeni 0,9 % avtorizirane mejne doze za prebivalstvo ali manj kot 0,035 % doze zaradi naravnega ozadja. 3.3.4.4 Zakljucki Nadzor nad radioaktivnostjo okolice Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov na Brinju je ponovno pokazal, da se je vpliv obratovanja skladišca na okolje zmanjšal že leta 2009. Ocena obsevne obremenitve za prebivalstvo kaže, da je prejeta doza za posameznika iz referencne skupine delavcev reaktorskega centra znatno pod predpisanimi mejami za prebivalstvo. Rezultati nadzora skladišca so v zadnjih petih letih pokazali stalno zmanjševanje emisij v okolje, tako glede radona kot tudi zunanjega sevanja v neposredni bližini skladišca. Tehnološke rešitve in optimizacija razvrstitve radioaktivnih odpadkov v skladišcu so bile ucinkovite in so pripeljale do bistvenega zmanjšanja doz za posameznike iz prebivalstva. Vir: [33] 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI 3.4.1 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi uporabe virov sevanja Med 25-40 % celotne doze, ki jo prejme povprecni Evropejec, je posledica medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. Ce izvzamemo naravne vire sevanja, na medicinsko uporabo ionizirajocega sevanja odpade skoraj 90 % skupinske doze. Zaradi svojevrstnosti pogojev so standardi varstva pred ionizirajocimi sevanji posameznikov pri radioloških posegih (posegih v zdravstvu, ki vkljucujejo izpostavljenost ionizirajocim sevanjem) posebej opredeljeni v posebni direktivi 97/43/Euratom, imenovani tudi Medical Exposure Directive (MED) in povzemajo navodila publikacije International Commission on Radiological Protection (ICRP) 73. Nova direktiva 2013/59/EURATOM o temeljnih varnostnih standardih, ki jo morajo države clanice implementirati do februarja 2018, združuje zahteve MED direktive z ostalimi podrocji varstva pred sevanji. Na osnovi študije Dose Datamed 2 iz leta 2011 pri nas povprecen prebivalec zaradi medicinskih preiskav prejme približno 0,7 mSv letno. Vec kot polovico letne efektivne doze, ki jo prejmemo od vseh naravnih virov ionizirajocih sevanj, v povprecju prispeva radon s svojimi kratkoživimi radioaktivnimi razpadnimi produkti. Delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni radonu, in drugi posamezniki iz prebivalstva lahko prejmejo doze, ki so znatno višje od povprecne doze zaradi naravnih virov. Njihovo izpostavljenost se ocenjuje v okviru vladnega »Programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja«, ki ga zagotavlja URSVS, izvaja pa ZVD. Na podlagi meritev in casov prisotnosti v prostorih je ZVD ocenil tudi prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa še za otroke. Od skupaj 144 izidov je 24 ocenjenih letnih doz preseglo mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 53 mSv v kletnem stanovanju stanovanjskega bloka v Spodnji Idriji zaradi povprecne vsebnosti radona okrog 2850 Bq/m3. V 24 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 19 primerih med 1 in 2 mSv, v 77 primerih pa nižje od 1 mSv. V nekaterih prostorih in objektih s previsokimi vsebnostmi radona se v okviru financnih zmožnosti letos meritve nadaljujejo. Delavci v idrijskem in mežiškem rudniku od leta 2009 niso vec pod dozimetricnim nadzorom kot izpostavljeni delavci. Rudnika sta zaprta. Le posamezni rovi so namenjeni turisticnim obiskom. Vodniki v jamah so izpostavljeni obcasno, trenutno pa so obravnavani kot posamezniki iz prebivalstva. Nadzorovani so v sklopu nacionalnega programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi naravnih virov sevanja. V letu 2015 je URSVS financirala analizo skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije. Meritve je izvedel Institut "Jožef Stefan". Analiziranih je bilo 120 vzorcev vodovodih vod in 10 vzorcev embaliranih vod. Vzorcenje je pokrivalo celotno ozemlje Slovenije, pri cemer je bilo upoštevano število prebivalcev glede na odvzemno mesto ter hidrogeološke znacilnosti voda. Povprecna aktivnost sevalcev alfa je 0,016 Bq/kg z raztrosom vrednosti 0,017 Bq/kg. Razlicne stopnje aktivnosti sevalcev alfa so približno enakomerno porazdeljene po ozemlju Slovenije in v vecini primerov ne presegajo 0,03 Bq/kg, le vzorca iz Slovenj Gradca in Ptuja sta dosegla 0,080 Bq/kg oziroma 0,097 Bq/kg. Povprecna aktivnost sevalcev beta je 0,05 Bq/kg z raztrosom vrednosti 0,04 Bq/kg. Razlicne stopnje aktivnosti sevalcev beta so približno enakomerno porazdeljene po ozemlju Slovenije z izjemo Prekmurja, kjer so višje in dosegajo 0,30 Bq/kg. Vsi izmerjeni rezultati so pod vrednostjo 0,1 Bq/kg za sevalce alfa oziroma 1 Bq/kg za sevalce beta nad katero je potrebna dolocitev izotopske sestave radioaktivnih snovi in natancnejša ocena prejetih doz za prebivalstvo. Ker so bile meritve vseh vzorcev pod navedenimi vrednostmi, lahko privzamemo, da indikativna doza 0,1 mSv/leto za prebivalce ni bila presežena. URSVS je v letu 2015 financirala tudi pregledno študijo tritija v pitnih vodah Slovenije. Študijo je izvedel Institut "Jožef Stefan", zajema pa pregled približno 2.500 do sedaj izvedenih meritev tritija v pitnih vodah od leta 1981. Najvišja vrednost je bila 24 Bq/l izmerjena leta 1981. Vrednosti v zadnjih letih padajo in redko presegajo nekaj Bq/l. Prisotnost tritija v okolju je bila v glavnem posledica jedrskih poskusov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Koncentracije tritija, ki ima razpolovno dobo 12,3 let, so se že približale naravnim vrednostim iz obdobja pred jedrskimi poskusi. Parametricna vednost za tritij 100 Bq/l v zgodovini nikoli ni bila presežena. 3.5 BAZA PODATKOV O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU IN O IZPUSTIH IZ JEDRSKIH OBJEKTOV (ROKO) ROKO (Radioaktivnost v OKOlju) je ime URSJV baze podatkov o meritvah radioaktivnosti v Sloveniji. Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija prevzela obveznost, ki neposredno izhaja iz 36. clena pogodbe Euratom in posredno iz evropske direktive o temeljnih varstvenih standardih. Tudi 123. clen Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti zahteva spremljanje trendov radioaktivnosti okolja in ocenjevanje prejetih doz prebivalstva. Bazo okoljskih podatkov je URSJV zasnovala leta 2004, leta 2007 pa sta bila baza in prikazovalni program razširjena, vanjo pa so bili vkljuceni tudi podatki o izpustih iz jedrskih objektov. Leta 2015 je bila baza dopolnjena z vsemi razpoložljivimi podatki iz letnih porocil, tako da sedaj vsebuje vec kot 280.000 podatkov o meritvah. Osnova podatkovne baze je upravljalni sistem podatkovnih baz MySQL, vsaka meritev pa je opisana z naslednjimi podatki: - vrsta monitoringa in lokacija meritve, - izmerjeni izotop, - vrednost, napaka, enota in meja detekcije, - vrsta vzorcev in nacin priprave, - zacetek in konec meritve, merilno obdobje, - tipi meritev, instrumenti in izvajalci meritev in - vir podatkov in pogodba. V bazo so vpisani podatki monitoringa življenjskega okolja v Republiki Sloveniji od leta 1980 dalje ter vsi podatki obratovalnih monitoringov NEK (meritve v okolju in podatki o izpustih), RŽV, Reaktorskega centra in CSRAO v Podgorici, vecinoma s prepisovanjem iz tiskanih dokumentov. Del baze so tudi ocenjeni podatki o izpustih iz bolnišnic. Ti izpusti nastajajo kot posledica uporabe radioaktivnih snovi v zdravstvu in jih je posredovala URSVS. Baza je dostopna vsem na spletnem naslovu http://www.radioaktivnost.si/ in jo lahko uporablja kdor koli kot pripomocek pri razlicnih študijah in analizah radioaktivnosti v okolju. Po dolocbah pravilnika o monitoringu radioaktivnosti morajo od leta 2008 naprej vsi izvajalci monitoringa, poleg tiskanega letnega porocila, zagotoviti tudi zapise o meritvah v elektronski obliki, ki jo doloci pristojni upravni organ. Takšen nacin porocanja lajša vsakoletno dopolnjevanje baze. Slovenija mora v skladu s 36. clenom pogodbe Euratom Evropski komisiji porocati o rezultatih merjenja radioaktivnosti v okolju, po 37. clenu pogodbe pa tudi o izpustih iz jedrskih elektrarn in drugih objektov. Ti podatki morajo vsebovati vse parametre, ki jih je Evropska komisija predhodno definirala v svojih priporocilih. Baza je zasnovana tako, da je mogoce vse potrebne podatke s pomocjo orodij enostavno izvoziti v obliki, ki jo je predpisala Komisija. Poleg vpisa rednih vsakoletnih meritev v sklopu monitoringa okolja in obratovalnega monitoringa, je naloga URSJV tudi vpis podatkov iz razpoložljivih raziskovalnih študij iz podrocja merjenja radioaktivnosti okolja v Sloveniji. Baza podatkov vsebuje rezultate meritev razlicnih vzorcev iz vse Slovenije (lokacije so oznacene na karti na sliki 117). Kot primer prikaza rezultatov meritev lahko vidimo potek izmerjene specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani, ki nazorno prikaže prispevek zadnjega kitajskega zracnega jedrskega poskusa jeseni leta 1980, cernobilske nesrece leta 1986 ter nezgodne stalitve vira 137Cs v železarni v Španiji leta 1998 (slika 118). Slika 117: Lokacije vseh merilnih mest, ki so doslej vnesene v bazo ROKO Slika 118: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU 4.1 USMERJENI ZDRAVSTVENI PREGLEDI Zdravstvene preglede izpostavljenih delavcev so v letu 2015 izvajali zdravniki iz petih pooblašcenih organizacij: Klinicni inštitut za medicino dela, prometa in športa Ljubljana, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Ljubljana, Aristotel d. o. o. Krško, Zdravstveni dom Krško in Zdravstveni dom Škofja Loka. Podatki o opravljenih zdravniških pregledih so zbrani v preglednici 27. Preglednica 27: Število opravljenih zdravniških pregledov v letu 2015 Moški Ženske Mlajši od 40 let Starejši od 40 let Skupaj Izpolnjuje 1.674 983 1.250 1.407 2.657 Izpolnjuje z omejitvami 219 82 94 207 301 Zacasno ne izpolnjuje 8 0 5 3 8 Ne izpolnjuje; predlagano drugo delo 0 0 0 0 0 Ne izpolnjuje 2 0 0 2 2 Ocene ni mogoce podati 17 16 17 16 33 Zdravstveni nadzor po koncu dela 0 0 0 0 0 Skupaj 1.920 1.081 1.366 1.635 3.001 4.2 DOZE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV Leta 2015 je URSVS ukrepala v dveh primerih, ko je bila prekoracena operativna mesecna doza 1,6 mSv. Zahtevala je pojasnilo od izpostavljenega delavca in od odgovorne osebe za varstvo pred sevanji ter dokazila o izpolnjevanju pogojev za izpostavljenega delavca. URSVS vodi centralno evidenco osebnih doz (CEOD), v katero pooblašceni izvajalci dozimetije porocajo prejete doze ionizirajocega sevanja za vse izpostavljene delavce. Izmerjene doze zaradi zunanjega obsevanja praviloma porocajo mesecno, doze zaradi notranjega obsevanja pa porocajo praviloma letno. Pooblašceni izvajalci osebne termoluminescencne dozimetrije za meritve zunanjih doz za leto 2015 so ZVD d. o. o., NEK in IJS, pooblašceni izvajalec dozimetrije zaradi izpostavljenosti radonu pa ZVD d. o. o. Projekt centralne evidence osebnih doz je pricel Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije leta 1999. Leta 2015 sta se nadaljevala razvoj in polnjenje evidence in bosta potekala tudi leta 2016, do zdaj pa je bilo vanj vkljucenih 14.619 oseb (vkljucno z osebami, ki so v obdobju 2000–2015 prenehale delati z viri sevanj). Od leta 2010 so v CEOD vkljucene osebne doze, ki jih prejmejo delavci slovenskih podjetij pri izvajanju remontnih del v nuklearnih elektrarnah v tujini ter osebne doze letalskega osebja podjetja Adria Airways zaradi izpostavljenosti kozmicnemu sevanju med letalskimi poleti. V letu 2015 je v CEOD dodatno vkljuceno približno 960 gasilcev. Upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem delajo delavci zunanjega izvajalca, mora preveriti ali so doze, ki so jih ti delavci prejeli v skladu z mejnimi dozami in doznimi ogradami. Potrdilo o prejetih dozah v preteklem obdobju iz CEOD izda URSVS na podlagi vloge delavca ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji v podjetju, kjer je delavec zaposlen. V letu 2015 je URSVS izdala potrdila za 67 delavcev iz šestih podjetij oziroma institucij. Podatki na podlagi CEOD o prejetih dozah sevanja leta 2015 po UNSCEAR klasifikaciji so zbrani v preglednicah 28 in 29. Preglednica 28: Število izpostavljenih delavcev za posamezni dozni interval. 0-ND ND- 0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv = 30 mSv skupaj ZUNANJE SEVANJE 4.498 2.355 497 20 0 0 0 0 7.370 NEK (1) 111 844 220 18 0 0 0 0 1.193 NEK notranji 48 314 65 4 0 0 0 0 431 NEK zunanji 63 530 155 14 0 0 0 0 762 reaktor IJS(3) 34 23 0 0 0 0 0 0 57 reaktorji v tujini 3 15 16 1 0 0 0 0 35 industrija (2,3) 426 74 14 1 0 0 0 0 515 industrijska radiografija 92 32 13 1 0 0 0 0 138 industrija ostalo 334 42 1 0 0 0 0 0 377 medicina in veterina 2.659 1.104 42 0 0 0 0 0 3.805 nuklearna medicina(2,3) 56 121 26 0 0 0 0 0 203 interventna radiologija(2,3) 117 83 4 0 0 0 0 0 204 radiologija ostalo (2,3) 2.003 742 7 0 0 0 0 0 2.752 brahiterapija(3) 2 9 0 0 0 0 0 0 11 radioterapija (3) 126 47 1 0 0 0 0 0 174 zobni (2) 266 68 0 0 0 0 0 0 334 medicina ostalo (2,3) 35 13 0 0 0 0 0 0 48 veterina (2) 54 21 4 0 0 0 0 0 79 ostalo (2,3,8) 1.262 269 1 0 0 0 0 0 1.532 letalski prevozi 3 26 204 0 0 0 0 0 233 RADON 7 64 49 44 29 6 0 0 199 RŽV(4,5,6) 0 8 0 0 0 0 0 0 8 kraške jame(4,7) 7 56 49 44 29 6 0 0 191 SKUPAJ 4.505 2.419 546 64 29 6 0 0 7.569 Preglednica 29: Kolektivna doza v clovek mSv po doznih intervalih in povprecna doza za posamezne dejavnosti. ND-0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv =30 mSv skupaj pov-precna doza povpre-cna doza >ND ZUNANJE SEVANJE 447,85 919,88 118,72 0 0 0 0 1.486,45 0,20 0,52 NEK (1) 197,13 473,74 106,71 0 0 0 0 777,58 0,65 0,72 NEK notranji 60,27 132,49 21,26 0 0 0 0 214,02 0,50 0,56 NEK zunanji 136,86 341,25 85,45 0 0 0 0 563,56 0,74 0,81 reaktor IJS(3) 1,00 0 0 0 0 0 0 1,00 0,02 0,04 reaktorji v tujini 5,61 35,55 5,66 0 0 0 0 46,82 1,34 1,46 industrija (2,3) 15,96 25,30 6,35 0 0 0 0 47,61 0,09 0,53 ND-0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv =30 mSv skupaj pov-precna doza povpre-cna doza >ND industrijska radiografija 10,00 22,80 6,35 0 0 0 0 39,15 0,28 0,85 industrija ostalo 5,96 2,50 0 0 0 0 0 8,46 0,02 0,20 medicina in veterina 187,66 59,94 0 0 0 0 0 247,60 0,07 0,22 nuklearna medicina(2,3) 38,42 35,14 0 0 0 0 0 73,56 0,36 0,50 interventna radiologija(2,3) 14,52 6,38 0 0 0 0 0 20,90 0,10 0,24 radiologija ostalo (2,3) 115,4 11,31 0 0 0 0 0 126,71 0,05 0,17 brahiterapija(3) 0,24 0 0 0 0 0 0 0,24 0,02 0,03 radioterapija(3) 3,18 1,05 0 0 0 0 0 4,23 0,02 0,09 zobni (2) 10,91 0 0 0 0 0 0 10,91 0,03 0,16 medicina ostalo (2,3) 0,42 0 0 0 0 0 0 0,42 0,01 0,03 veterina (2) 4,57 6,06 0 0 0 0 0 10,63 0,13 0,43 ostalo (2,3,8) 29,95 1,68 0 0 0 0 0 31,63 0,02 0,12 letalski prevozi 10,54 323,67 0 0 0 0 0 334,21 1,43 1,45 RADON 14,69 150,64 314,99 352,13 100,09 0 0 932,54 4,69 4,86 RŽV(4,5,6) 0,58 0 0 0 0 0 0 0,58 0,07 0,07 kraške jame(4,7) 14,11 150,64 314,99 352,13 100,09 0 0 931,96 4,88 5,07 SKUPAJ 462,54 1070,52 433,71 352,13 100,09 0 0 2.418,99 0,32 0,79 ND- nivo detekcije – Izvajalec meritev NEK. ND = 0,01 mSv, doze pod ND so upoštevane kot 0 mSv. – Izvajalec meritev ZVD. ND = 0,04 mSv, doze pod ND so upoštevane kot 0 mSv. – Izvajalec meritev IJS. ND = 0,001 mSv, nedolocenost ozadja je 0,01 mSv/mesec. IJS poroca vsako pozitivno odstopanje od ozadja. - Izvajalec dozimetrije je radonski laboratorij ZVD. (5) - Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonu in njegovim potomcem in zunanjemu sevanju. (6) - Doze zaradi izpostavljenosti radonu so ocenjene po metodologiji iz ICRP 65. (7) - Doze zaradi izpostavljenosti radonu so ocenjene po metodologiji iz ICRP 32. (8) - Za delavce ARAO je upoštevana tudi notranja doza. V letu 2015 so najvišje individualne doze zaradi zunanjega sevanja prejeli delavci, ki izvajajo remontna dela v nuklearnih elektrarnah v tujini, sodelujejo pri delih v NEK ter izvajajo industrijsko radiografijo. V preglednicah 28 in 29 so njihove doze upoštevane v razlicnih kategorijah, zato skupne individualne doze niso razvidne. Najbolj izpostavljen posameznik v tej skupini je prejel letno dozo 10,6 mSv, še štirje delavci pa letne doze nad 5 mSv. Zelo visoke doze v Sloveniji zaradi naravnega notranjega sevanja prejemajo delavci v Postojnski jami (PJ), kjer na podlagi odlocbe URSVS iz leta 2004 zavezanec nadaljuje ukrepe glede varstva svojih delavcev in zacasno zaposlenih študentov, izpostavljenih visokim vsebnostim radona in njegovih potomcev v zraku jame. Nadzorne meritve je v letu 2015 izvajal ZVD, ki je delavcem dolocal tudi sevalne obremenitve. V letu 2015 nihce od delavcev ni presegel dozne omejitev 20 mSv, 6 delavcev je prejelo individualne doze med 15 in 20 mSv, 29 delavcev je prejelo doze med 10 in 15 mSv, 36 delavcev je prejelo doze med 5 in 10 mSv, 73 delavcev pa je prejelo doze nižje od 5 mSv. Kolektivna doza je bila 804 cl mSv, kar je vec kot leta 2014 (716 cl mSv). Povprecna prejeta doza na delavca je bila 5,6 mSv, kar je enako kot leta 2014. Ocena doz je negotova, ker se kontinuirane meritve radonovih potomcev zaradi previsoke vlage in cene ne izvajajo stalno, meteorološke razmere (predvsem temperaturna razlika zunaj in znotraj jame) pa imajo zelo mocan ucinek na vsebnosti radona in njegovih potomcev v zraku. Med majem in avgustom so vodniki najvec ur v jami, razlike med trenutnimi in povprecnimi izmerjenimi vrednostmi pa zelo vplivajo na seštevek kolektivne doze. V Škocjanskih jamah v letu 2015 nihce ni prejel doze nad 10 mSv. 47 delavcev je skupaj prejelo 128 cl mSv, v povprecju pa 3,2 mSv. Kolektivna doza in povprecna doza sta nekoliko višji kot leta 2014 (109 cl mSv in 2,6 mSv). Izsledki projekta ugotavljanja izpostavljenosti posameznikov v turisticnih jamah, ki ga je financirala URSVS, kažejo, da so doze delavcev v kraških jamah zaradi izpostavljenosti radonu, ocenjene po metodologiji ICRP 65 (International Commission for Radiation Protection), podcenjene. Zaradi vecjega deleža nevezanih radonovih potomcev v zraku kraških jam bi morali glede na omenjeno študijo upoštevati približno dvakrat vecji dozni faktor oziroma metodologijo po ICRP 32. V tem porocilu so navedene prejete doze za turisticne delavce v kraških jamah ocenjene po metodologiji ICRP 32. Te so dvakrat višje, kakor bi bile po metodologiji iz ICRP 65. 4.3 USPOSABLJANJE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV Izobrazba delavcev, ki delajo z viri ionizirajocih sevanj, ustreza predpisom. Ugotovljene so bile le manjše nepravilnosti v zvezi z nepravocasnim obnavljanjem znanja iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje znanja opravljata pooblašceni organizaciji IJS in ZVD d. o. o. Usposabljanje zunanjih delavcev v NEK opravlja NEK v sodelovanju z IJS. V letu 2015 je usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji opravilo 2.293 oseb. 4.4 DIAGNOSTICNE REFERENCNE RAVNI PRI DIAGNOSTICNIH RADIOLOŠKIH POSEGIH Izvedba rentgenskih preiskav v skladu z dobro radiološko prakso vodi do radiograma, ki vsebuje vse potrebne podatke za postavitev prave diagnoze ob najnižji izpostavljenosti pacientov. Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji je leta 1996 predstavila koncept diagnosticnih referencnih ravni (DRR) in s tem spodbudila proces optimizacije radioloških posegov. Raven izpostavljenosti pacientov pri izbrani preiskavi na posameznem radiološkem oddelku oziroma ob uporabi posameznega rentgenskega aparata lahko ocenimo s primerjavo med povprecno izpostavljenostjo na tem oddelku oz. aparatu in vrednostjo DRR, pridobljene na podlagi ustreznih regionalnih ali lokalnih podatkov. Uporaba DRR vpliva na zmanjšanje izpostavljenosti in prispeva k dobri radiološki praksi, pri cemer je njihova uporaba ucinkovitejša ob uporabi nacionalnih vrednosti DRR. Tako so bile po obsežnem petletnem zbiranju podatkov o izpostavljenosti pacientov pri rentgenskih preiskavah v Sloveniji v letu 2006 predstavljene DRR za petnajst rentgenskih preiskav. Zaradi sprememb v tehnologiji ter strokovnih smernicah pa je potrebno diagnosticne referencne ravni redno posodabljati. Tako je v letu 2015 URSVS nadaljevala zbiranje podatkov o izpostavljenosti pacientov, na njihovi podlagi pa namerava nacionalne vrednosti DRR v bližnji prihodnosti posodobiti. Ob tem je Slovenija v letu 2015 sodelovala v projektu Mednarodne agencije za atomsko energijo z oznako RER-9-132, v okviru katerega namerava med drugim vzpostaviti diagnosticne referencne ravni za pediatricne paciente pri posegih racunalniške tomografije ter sodelovati pri oblikovanju mednarodnih diagnosticnih referencnih nivojev pri izbranih intervencijskih posegih s poudarkom na pediatricnih pacientih. Raven izpostavljenosti za posamezno rentgensko napravo ali skupino le-teh se v procesu izdaje potrebnih dovoljenj in potrdil za izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov sevanja v zdravstvu primerja z DRR. V primeru, da povprecna izpostavljenost pacientov za posamezno preiskavo presega DRR, upravni organ zahteva optimizacijo protokolov za izvedbo te preiskave. Ceprav je ta proces pomemben pri vseh radioloških posegih, posebno pozornost posvecamo posegom, ki vodijo do visoke izpostavljenosti pacientov, med katerimi izstopajo intervencijski posegi ter racunalniška tomografija. V tem okviru je bila v letu 2015 med drugim izvedena optimizacija intervencijskih protokolov pri enem posegu. V nuklearni medicini se namesto diagnosticnih referencnih ravni uporabljajo priporocene aktivnosti apliciranega radiozotopa. Zaradi majhnega števila oddelkov nuklearne medicine v Sloveniji razvoj nacionalnih vrednosti ni smiseln, temvec se uporabljajo mednarodna priporocila (pretežno priporocila Evropske zveze za nuklearno medicini, ENMA) ob upoštevanju tehnicnih znacilnosti posamezne slikovne naprave. URSVS tipicne vrednosti aplicirane aktivnosti preverja v postopku odobritve programa radioloških posegov, v letu 2011 pa je v okviru projekta Dose DataMed 2 izvedla tudi sistematicen pregled tipicnih vrednosti aplicirane aktivnosti za vse pomembnejše preiskave na vseh sedmih oddelkih nuklearne medicine. 4.5 IZPOSTAVLJENOST PACIENTOV PRI RADIOLOŠKIH POSEGIH Uporaba virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu prispeva najvecji delež k izpostavljenosti prebivalstva zaradi uporabe umetnih virov ionizirajocih sevanj. Slovenija je v letih 2010 in 2011 v okviru projekta Dose DataMed2, ki je potekal pod okriljem Evropske komisije, ocenila prispevek k skupni dozi, ki jo prejmejo pacienti pri diagnosticnih posegih v medicini. Rezultati študije kažejo, da povprecen prebivalec Slovenija zaradi medicinskih preiskav prejme približno 0,7 mSv letno. Pri tem je najpomembnejši prispevek preiskav z racunalniško tomografijo (CT), ki prispevajo približno 60 % skupne doze, klasicna rentgenska diagnostika prispeva okoli 20 %, intervencijski posegi in preiskave v nuklearni medicini pa po približno 10 %. Rezultati kažejo, da je izpostavljenost prebivalstva v Sloveniji nekoliko pod evropskim povprecjem, ki je 1 mSv letno na prebivalca. Zaradi narašcajoce vloge rentgenske diagnostike v sodobni medicini in na podlagi trendov v drugih razvitih državah pricakujemo nadaljnje narašcanje izpostavljenosti prebivalstva zaradi medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. Zato Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji izvaja aktivnosti za doslednejše uveljavljanje nacel upravicenosti in optimizacije, pri cemer bo posebno pozornost posvetila preiskavam z racunalniško tomografijo in intervencijskih posegom. V tem okviru kot del projekta Mednarodne agencije za atomsko energijo številka RER-6-028 URSVS aktivno sodeluje pri procesu vzpostavljanja Klinicnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana kot mednarodnega kompetencnege centra s podrocja kakovosti v diagnosticni in intervencijski radiologiji, ki bi v bodoce lahko deloval kot referencni center s tega podrocja za ostale institucije v Sloveniji. Poleg tega je URSVS v sodelovanju s Klinicnim inštitutom za radiologijo UKC Ljubljana v okviru projekta RER/9/132 "Strengthening Member State Technical Capabilities in Medical Radiation Protection" v letu 2015 gostila regionalno usposabljanje s podrocja varstva pred sevanji za vaskularne kirurge. Usposabljanja se je udeležilo 25 udeležencev iz 15 držav, od tega 5 udeležencev iz Slovenije. Ob tem so tako strokovnjaki, ki so vodili usposabljanje, kot tuji udeleženci izpostavili visok nivo varstva pred sevanji pri intervencijskih posegih, ki so ga videli med prakticnim delom na Klinicnem inštitutu za radiologijo. 4.6 POROCILO O DELU ZVD ZAVODA ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. 4.6.1 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju Laboratorij za dozimetrijo (LDOZ) na ZVD d. o. o. je leta 2015 deloval na osnovi pooblastil (preglednica 30), ki jih je pridobil na URSVS pri Ministrstvu za zdravje leta 2010 in 2012. Preglednica 30: Podrocja pooblastitve Laboratorija za dozimetrijo na ZVD d. o. o. Podrocje pooblastitve Številka pooblastila Datum izdaje Datum veljavnosti Varstvo pred sevanji Pregled virov v zdravstvu in veterini (RTG in zaprti viri) 1864-7/2010-5-04103 24. 5. 2010 24. 5. 2015 Pregled virov v zdravstvu in veterini (odprti viri) 1864-7/2010-5-04103 24. 5. 2010 24. 5. 2015 Pregled virov v industriji 1864-4/2012-3 3. 9. 2012 3. 9. 2017 Varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih 1864-4/2012-3 3. 9. 2012 3. 9. 2017 Izpostavljenost zaradi naravnih radionuklidov 1864-4/2012-3 3. 9. 2012 3. 9. 2017 Osebna dozimetrija Zunanje obsevanje 1864-3/2012-8 22. 5. 2012 22. 5. 2017 Notranje obsevanje - odprti viri 1864-3/2012-8 22. 5. 2012 22. 5. 2017 Izpostavljenost zaradi radona in torona 1864-3/2012-8 22. 5. 2012 22. 5. 2017 Usposabljanje Potrjen program usposabljanja 1864-5/2012-4-04103 13. 6. 2012 13. 6. 2017 Pooblastilo za usposabljanje 1864-17/2012-3 26. 10. 2012 26.10.2017 LDOZ je izvajal nadzor nad dejavnostmi, ki zajemajo uporabo ionizirajocega sevanja, predvsem reden strokovni nadzor virov ionizirajocega sevanja in postopkov dela s temi viri ter osebno dozimetrijo. Pri uporabi sevanja v zdravstvu vsebuje strokovni nadzor tudi elemente preverjanja kakovosti radiološke opreme s poudarkom na sprejemljivosti opreme za namen, za katerega se uporablja. Skupno število virov, ki jih sicer nadzira Zavod za varstvo pri delu d. o. o., ni natancno enako številu opravljenih pregledov v posameznem letu, saj se nekateri viri zaradi npr. okvare trenutno ne uporabljajo, nekaj virov pa smo zaradi vecjih sprememb (servisov, zamenjave bistvenih delov, ...) pregledali veckrat. Vsa porocila o pregledih je poleg uporabnika dobila tudi URSVS ali URSJV. 4.6.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih V letu 2015 je bilo v osebno dozimetrijo na Zavod za varstvo pri delu d. o. o. okoli 3.000 oseb, zaposlenih v okrog 700 delovnih organizacijah. Zavod za varstvo pri delu d. o. o. porocila o izmerjenih dozah pošilja uporabnikom dozimetrije in Upravi RS za varstvo pred sevanji, ki vodi centralni dozimetricni register Republike Slovenije. V letu 2015 nismo izmeril dozo nad letno dozno omejitvijo 20 mSv. V skladu z Zakonom o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti je URSVS nadaljevala z izdelavo »Ocen varstva pred sevanji«. 4.6.3 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji V letu 2015 je URSVS organizirali vec seminarjev s podrocja usposabljanja za varno delo z viri ionizirajocih sevanj. Kot vsako leto so organizirali tri splošne seminarje (na Zavodu za varstvo pri delu d. o. o.) in vec prilagojenih seminarjev pri uporabnikih virov. Za usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji so znacilne 5 – letne periode, saj pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti zahteva, da delavci z viri sevanja vsakih 5 let opravijo izpit iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Vir: [34] 4.7 POROCILO INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« 4.7.1 Meritve sevanja na delovnih mestih in pregled virov sevanja Nadzor izpostavljenosti na delovnih mestih je leta 2015 obsegal 17 nadzornih pregledov pri zunanjih narocnikih v industriji, medicini in znanstvenih organizacijah. 4.7.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih Laboratorij je leta 2015 opravljal meritve osebnih doz s TL-dozimetri pri 1.650 izpostavljenih delavcih, izpostavljenih zunanjemu sevanju, od tega na inštitutu pri 120 delavcih. Lastne statistike doz ne vodijo, podatke pa redno pošiljajo na URSVS v centralni register prejetih doz sevanja. 4.7.3 Preverjanje pravilnosti delovanja merilnikov sevanja Ocenjevanje Slovenske akreditacije (SA) je bilo 18. in 19. novembra 2015. V obsegu akreditacije (LK-017) in pri najboljših merskih zmogljivostih (CMC) v NDS so odstranili velicino Hx, ostalih sprememb pri CMC ni bilo. Laboratorij za dozimetricne standarde na IJS je leta 2015 opravil 196 kalibracij (od tega 132 kalibracij merilnikov hitrosti doze, 39 kalibracij osebnih elektronskih dozimetrov in 25 kalibracij merilnikov kontaminacije). Poleg tega so izdali 110 porocil o obsevanju dozimetrov (TLD, OSL...). Laboratorij za dozimetricne standarde je nosilec slovenskega nacionalnega etalona za dozimetricne velicine Ka in Hx, za velicine v varstvu pred ionizirajocimi sevanji Hp(10) in H*(10) ter za površinsko kontaminacijo s sevalci alfa in beta. 4.7.4 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo je leta 2006 pridobil certifikat kakovosti ISO 9001:2000 za usposabljanje in izdelavo strokovne ocene na podrocju jedrske tehnologije in varstva pred sevanji. Ob vsakoletnih zunanjih presojah v obdobju 2007 – 2014 je bil ta certifikat obnovljen, leta 2009 pa je bil ta certifikat tudi posodobljen v ISO 9001:2008. V Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo IJS so leta 2015 iz varstva pred sevanji izvedli skupno 31 tecajev za medicinsko, industrijsko in raziskovalno uporabo zaprtih ali odprtih virov ionizirajocega sevanja, en tecaj TJE, en tecaj OTJE in 3 mednarodne tecaje. 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM 5.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RAO IN IJG Spomladi 2006 sta Vlada in državni zbor Republike Slovenije sprejela »Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom«, ki je dolocila cilje in naloge za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje od 2006 do 2015. Skladno z dolocili ZVISJV je ARAO v zacetku leta 2007 pripravila »Operativne programe nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006–2009«, ki zagotavljajo izpolnjevanje zastavljenih ciljev iz resolucije, leta 2008 pa še noveliran dokument za obdobje 2008–2011. Oba dokumenta sta bila posredovana v proceduro, vendar nista bila sprejeta. ARAO je zato leta 2009 pripravila ponovno novelacijo operativnih programov za obdobje 2010–2013, ki je temeljila na pregledu nacrtovanih in že izvedenih aktivnosti na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom v Republiki Sloveniji. Operativni programi v novejši verziji so strukturirani nekoliko drugace kot v predhodnih verzijah in so skladni z dolocili ZVISJV o obvezni državni gospodarski javni službi ravnanja z radioaktivnimi odpadki, odlaganju radioaktivnih odpadkov iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije, dolgorocnem nadzoru in vzdrževanju odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine ter obveznostih, ki izhajajo iz ustanovnih aktov ARAO (Odlok o preoblikovanju javnega gospodarskega podjetja ARAO v javni gospodarski zavod, januar 2010). Zajemajo tudi obveznosti drugih nosilcev posameznih ukrepov ali celotnega programa, ki so v Sloveniji pristojni za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki. ARAO je v letu 2012 pripravila najnovejše celovite operativne programe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo v Sloveniji v jedrski elektrarni Krško in pri malih povzrociteljih. Operativni programi so pripravljeni za obdobje do leta 2015, to je do konca veljavnosti »Nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG«. Po usklajevanju so bili predani pristojnemu Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. ARAO je že v letu 2013 pricel s pripravo strokovnih podlag za nov Nacionalni program ravnanja z RAO in IG, ki mora biti usklajen tudi z Direktivo Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. V decembru 2014 je bil dokument z naslovom Strokovne podlage za Nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 izdelan. Dokument obsega vse potrebne vsebine, ki jih predpisujeta slovenska in EU zakonodaja, vkljucuje nacionalno politiko in strategije ravnanja z vsemi RAO in IG, ki nastajajo v Sloveniji in so posodobljene s trenutnim inventarjem ter nacini in nacrti ravnanja za RAO in IG. Strokovne podlage vsebujejo poleg ravnanja z RAO in IG v jedrskih objektih in pri imetnikih radioaktivnih odpadkov še programe in strategije ravnanja z odpadki v medicini in odpadki z naravnimi radionuklidi, ki nastajajo v industriji ali so posledica rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh. Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPROG) je bila poleti v javni obravnavi, ki se je zakljucila 11. 9. 2015. Dne 16. 10. 2015 je URSJV organizirala javno predstavitev predloga nove ReNPROG. Do konca leta 2015 predlog še ni bil sprejet na Vladi RS. Opomba: V besedilu se uporabljata dve kratici IJG (izrabljeno jedrsko gorivo) in IG (izrabljeno gorivo). Sprememba je bila vpeljana z novim ZVISJV - D, pomen pa se pravzaprav ne razlikuje. Obe kratici se pojavljata, ker se v stari resoluciji uporablja termin IJG v novem predlogu resolucije pa IG. Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG je podano v preglednici 31. Preglednica 31: Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG NP Aktivnost Zahteve Nosilec Izvajanje v letu 2015 9.1 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki med obratovanjem jedrskih objektov Z RAO se ravna v skladu s potrjenimi varnostnimi porocili za obratovanje posameznih jedrskih objektov. NEK, ARAO, IJS Poteka. RAO se odložijo v odlagališcih, ko bodo le-ti obratovali. Sprejeta Uredba o Državnem prostorskem nacrtu (DPN) za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v obcini Krško. Od sprejetja DPN se je nadaljnja aktivnost v naslednjih letih zelo upocasnila. V letu 2014 so se aktivnosti nadaljevale. V letu 2015 je bilo zakljuceno delo na PGD dokumentaciji, zakljucile so se terenske raziskave ter dokoncno odkupila vsa potrebna zemljišca. Pricela se je priprava varnostnega porocila. 9.2 Ravnanje z RAO, nastalimi zaradi rabe radioaktivnih virov v industriji in raziskavah Z RAO se ravna v skladu z dosedanjo prakso. Imetniki RAO Poteka. Po prenehanju uporabe se radioaktivni viri predajo izvajalcu gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali pa se vrnejo dobavitelju. Po prenehanju uporabe se viri vracajo tekoce v CSRAO. Od leta 2013 poteka utrjevanje tekocih odpadkov, ki so bili shranjeni na Medicinski fakulteti ter skladišcenje v CSRAO. RAO ne nastajajo v vecjem obsegu, kakor je nujno potrebno za izvajanje dejavnosti. Poteka. Viri naj se po možnosti nabavljajo pri dobaviteljih, ki so po uporabi pripravljeni izrabljene vire prevzeti nazaj. Viri, ki se uporabljajo za industrijsko radiografijo 192Ir in viri, ki se uporabljajo v plinskih kromatografih (63Ni), se vracajo dobavitelju. 9.3 Ravnanje z NSRAO v medicini Predvidoma do leta 2007 se zgradi zbiralnik za zadrževanje fekalij, kontaminiranih z radioaktivnimi snovmi. Klinicni center Ljubljana - Klinika za nuklearno medicino Ni bilo aktivnosti. Zbiralnik bo zgrajen v sklopu obnove Klinicnega centra. Uredijo se shrambe za staranje trdnih odpadkov, kontaminiranih s kratkoživimi terapevtskimi in diagnosticnimi radionuklidi. Ni bilo aktivnosti. Shramba bo zgrajena v sklopu obnove Klinicnega centra. Uvedejo se postopki, ki zagotovijo odležavanje fekalij in trdnih kratkoživih radioaktivnih odpadkov do takrat, ko pade radioaktivnost pod zakonsko dolocene meje. Ni bilo aktivnosti. Zaprti viri, ki se ne uporabljajo vec, se predajo izvajalcu gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Viri so bili predani v CSRAO. NP Aktivnost Zahteve Nosilec Izvajanje v letu 2015 9.4 Odlaganje NSRAO, IJG in VRAO v Sloveniji Predvidi se gradnja odlagališca NSRAO. ARAO Sprejeta Uredba o Državnem prostorskem nacrtu (DPN) za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v obcini Krško. Od sprejetja DPN se je nadaljnja aktivnost v naslednjih letih zelo upocasnila. V letu 2014 so se aktivnosti nadaljevale. V letu 2015 je bilo zakljuceno delo na PGD dokumentaciji, zakljucile so se terenske raziskave ter dokoncno odkupila vsa potrebna zemljišca. Pricela se je priprava varnostnega porocila. Vrednotenje možnih rešitev: izvoz IJG v tretjo državo, odlaganje IJG v multinacionalno ali regionalno odlagališce in gradnja odlagališc NSRAO in IJG ali VRAO v Republiki Sloveniji. Aktivnosti niso bile predvidene. Ce se sklene sporazum z Republiko Hrvaško, se vsi odpadki odložijo v odlagališcih v Republiki Sloveniji. Poteka izdelava Programa razgradnje in Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. 9.5 Gradnja in obratovanje odlagališca NSRAO Izbira in odobritev lokacije odlagališca za nizko- in srednje radioaktivne odpadke najpozneje do leta 2008. ARAO Sprejeta Uredba o Državnem prostorskem nacrtu za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v obcini Krško v letu 2009. Pridobitev dovoljenja za obratovanje odlagališca najpozneje do leta 2013. Predvideno kasneje. Obratovanje odlagališca vsaj do leta 2038, ko bo koncana glavna faza razgradnje NEK. Predvideno kasneje. V projektnih pogojih za gradnjo odlagališca NSRAO se upoštevajo: družbena in okoljska sprejemljivost lokacije odlagališca, zgraditev infrastrukture, potrebne za sprejem, obdelavo in zacasno skladišcenje radioaktivnih odpadkov, fleksibilnost lokacije in nacina gradnje glede zmogljivosti in casa obratovanja odlagališca, Za odlocanje o tipu se leta 2006 napravi primerjalna študija o površinskem, podzemnem ali pripovršinskem odlaganju NSRAO. Izdelane so naslednje študije: Predprimerjalna študija, Študija variant, Okoljsko porocilo in Posebna varnostna analiza, ki upoštevajo navedene zahteve. Na osnovi navedenih študij je bil sprejet državni prostorski nacrt za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v obcini Krško. Izdelan je idejni projekt za odlagališce. Pripravljalec projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je bil izbran v zacetku novembra 2014 (IBE). Ob koncu leta 2015 je bilo zakljuceno delo na PGD projektni dokumentaciji. Vzporedno z delom na PGD projektnih rešitvah je potekalo tudi delo na ostalih nalogah, izdelano je bilo porocilo o vplivih na okolje, referencna dokumentacija, pricela se je izdelava osnutka varnostnega porocila. NP Aktivnost Zahteve Nosilec Izvajanje v letu 2015 Zakljucene so bile tudi terenske raziskave, odkup zemljišc, potrebnih za jedrski objekt, pa tudi nadgradnja varnostnih analiz v obsegu, kot je potreben za presojo vplivov na okolje. Vsa našteta dokumentacija in aktivnosti so potrebne za zacetek postopka presoje vplivov na okolje, ki je nacrtovan v nadaljevanju, v letu 2016. 9.6 Gradnja in obratovanje suhega skladišca izrabljenega goriva Zgraditev suhega skladišca IJG na lokaciji NEK ali na drugi primerni lokaciji med letoma 2024–2037. ARAO Nesreca v Fukušimi bo vplivala na spremembo dolgorocne strategije pri razvoju suhega skladišca. NEK je pripravila dokument Evaluation of Spent Nuclear Fuel Storage Options (NEK ESD-TR-03/12, rev. 0). Po ocenah je gradnja suhega skladišca predvidena prej kot je to doloceno z ReNPROJG. Suho skladišce obratuje predvidoma do leta 2070, ko bo izrabljeno gorivo odloženo ali trajno izvoženo v kako drugo državo. Predvideno kasneje. 9.7 Odlaganje IJG in VRAO Poiskati ugodnejšo možnost odlaganja IJG in VRAO z mednarodnim povezovanjem. Možnosti za regionalno rešitev na lastnih ozemljih za skupno odlagališce IJG in VRAO po letu 2030. Možnosti iskanja skupne rešitve odlaganja IJG in VRAO v EU. Možnosti izvoza IJG in VRAO za odlaganje v tretjo državo. ARAO ARAO je v letu 2015 sodeloval v delovni skupini Evropske organizacije za razvoj geološkega odlagališca – ERDO, ki promovira idejo skupinskega odlagališca ter v aktivnostih evropske tehnološke platforme IGD-TP, ki omogoca pridobivanje znanj in kompetenc za izgradnjo geološkega odlagališca za IG in VRAO, ki je nacrtovana v eni izmed držav EU do leta 2025. Julija je ARAO v Ljubljani organiziral mednarodno delovno srecanje predstavnikov clanic skupine ERDO-WG in nekaterih drugih držav ter delovni sestanek predstavnikov sekretariata ERDO-WG z ARAO in predstavniki Ministrstva za Infrastrukturo. ARAO je sodeloval tudi v nekaterih aktivnostih evropske tehnološke platforme IGD-TP, ki omogoca pridobivanje znanj in kompetenc za izgradnjo geološkega odlagališca za IG in VRAO, ki je nacrtovana v eni izmed držav EU do leta 2025 in v delu mednarodnega združenja za sodelovanje na podrocju jedrske energije (IFNEC- The International Framework For Nuclear Energy Cooperation). NP Aktivnost Zahteve Nosilec Izvajanje v letu 2015 Gradnja lastnega odlagališca IJG in VRAO, ce ne bo mogoce najti mednarodnih rešitev. Lastno odlagališce IJG in VRAO se nacrtuje in zgradi v globokih geoloških formacijah in s tem zagotovi varnost odlaganja IJG za casovno obdobje deset tisoc let ali vec. Zacetek obratovanja leta 2065. Pridobitev lokacij, ki so primerne za raziskave, do leta 2035 in do leta 2055 pridobiti lokacijo, ki je primerna in družbeno sprejemljiva za gradnjo. V letu 2015 je bilo izdelano strokovno mnenje o skladnosti aktivnosti ERDO-WG in regionalnih rešitev za odlaganje IG&VRAO z zakonodajo in priporocili EU. Pripravljen je bil tudi prvi del študije analize razlicnih možnosti dolgorocnega ravnanja z IG&VRAO iz NEK in raziskovalnega reaktorja Triga s poudarkom na predelavi in skladišcenju IG&VRAO. Poleg izdelave študij smo sledili strategije ravnanja z IG&VRAO v Sloveniji primerljivih držav, mednarodno literaturo in študije OECD/NEA in druge na tem podrocju. Do leta 2035 se izvajajo primerjalne študije, idejni projekti in pripravijo kadri za izvedbo projekta. Predvideno kasneje. Upoštevanje drugih odpadkov, ki jih ni mogoce odložiti v odlagališcu NSRAO. Predvideno kasneje. 9.8 Razgradnja NEK Priprava nacrtov in vseh potrebnih dokumentov še pred koncem življenjskega obdobja od leta 2021 – 2023. Tri leta po ustavitvi elektrarne se zacnejo razstavljati komponente, ki niso bile obsevane in ne služijo za varnostne ter hladilne sisteme elektrarne. Na koncu se razstavljajo reaktorska posoda in deli reaktorja, ki imajo najvecjo aktivnost. Vecji del razstavljenih komponent se odloži v odlagališce NSRAO, ki med razgradnjo obratuje, manjši del, kot so npr. regulacijske palice in razrezana reaktorska posoda, ki je kontaminirana z dolgoživimi radionuklidi, se odloži skupaj z IJG. IJG se iz sredice prestavi v bazen in se po ohlajanju leta 2030 prestavi v suho skladišce. Sama razgradnja elektrarne je predvidena od leta 2027 naprej in traja do leta 2037. ARAO Predvideno kasneje. Novelacija programa razgradnje NEK in ravnanja z NSRAO in IJG najmanj na vsakih pet let. Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, NP Aktivnost Zahteve Nosilec Izvajanje v letu 2015 povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (meddržavna komisija) je na svoji 10. seji julija 2015 odlocila, da se zacasno zaustavijo vse aktivnosti za pripravo revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK iz leta 2010. Revizijo 2 Programa razgradnje NEK in odlaganja RAO in IJG je ARAO v letu 2011 pripravila skupaj s sorodno hrvaško organizacijo APO. Vlada RH je konec leta 2012 pooblastila Fond za razgradnjo NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (Fond) za pooblašceno organizacijo s strani RH za pripravo Programa razgradnje NEK in odlaganja RAO in IG iz NEK . Meddržavna komisija je ARAO in Fond skupaj z NEK na 10. seji zadolžila za pripravo projektnih nalog za izvedbo nove revizije obeh programov v skladu z BHRNEK do 20. 10. 2015. Zaradi predvolilnega obdobja in obdobja sestave vlade na Hrvaškem so bile aktivnosti upocasnjene. Delovna skupina je uskladila nabor potrebnih in obstojecih strokovnih podlag in osnovne robne pogoje za izdelavo dokumentov, predlogi projektnih nalog pa zaradi razlicnih pogledov na nekatere tehnicne, financne in organizacijske vidike še niso dokoncno usklajeni. 9.9 Ravnanje z NSRAO, IJG in VRAO iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Do konca leta 2007 sprejetje odlocitve, do kdaj bo reaktor obratoval. IJS Sprejeta odlocitev, da bo reaktor obratoval vsaj do leta 2016. Upoštevanje ponudbe Združenih držav Amerike o prevzemu izrabljenega goriva iz tega reaktorja do maja leta 2019, kar pomeni, da mora reaktor prenehati obratovati do leta 2016. Program razgradnje predvideva prenehanje obratovanja v letu 2016 in izvoz goriva do leta 2019. V pripravi je revizija programa razgradnje. Za obratovanje TRIGE po letu 2016 potrebno predlagati rešitev ravnanja z IJG in VRAO, poskrbeti za vkljucitev v bodoce revizije nacionalnega programa in zagotoviti potrebna financna sredstva. V pripravi je nova revizija programa razgradnje, ki bo morala pri obratovanju reaktorja po letu 2016 primerno obravnavati tudi strategijo ravnanja z IG in VRAO. 9.10 Razgradnja raziskovalnega reaktorja Priprava programa razgradnje. IJS Pripravljen grobi osnutek Programa razgradnje. V letu 2011 se je pricel izvajati PSR, v okviru katerega se bo pregledal tudi izdelan osnutek programa. V pripravi je NP Aktivnost Zahteve Nosilec Izvajanje v letu 2015 TRIGA revizija programa razgradnje. Vsi NSRAO od razgradnje bodo odloženi v odlagališce NSRAO. Predvideno kasneje. 9.11 Obratovanje CSRAO Centralno skladišce NSRAO v Brinju obratuje najmanj do zgraditve odlagališca NSRAO. ARAO CSRAO je v letu 2015 obratovalo brez posebnosti. Izvedene so bile nekatere posodobitve (zamenjava lesenih palet s samonosilnimi okvirji, ureditev ventilacije v pomožnem prostoru,…) Odložitev inventarja iz CSRAO delno v odlagališce NSRAO delno pa se ga uskladišci pri infrastrukturnem centru odlagališca NSRAO. Predvideno kasneje. CSRAO se po odložitvi RAO dekontaminira in da na razpolago v druge namene ali pa razgradi. Predvideno kasneje. 9.12 Sanacijska dela za odpravo posledic rudarjenja na rudniku urana Žirovski Vrh Izdaja ustreznih dovoljenj za koncanje rudarskih del za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin ter dovoljenja za zaprtje odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine. RŽV Zapiralna dela na obeh odlagališcih so koncana. Na odlagališcu Boršt je vecji poudarek namenjen spremljanju premikanja plazu, na katerem leži odlagališce. V letu 2011 je bil sprožen upravni postopek za izdajo dovoljenja za zaprtje odlagališca Jazbec. Vlada je dne 20. 12. 2012 sprejela sklep o objektu državne infrastrukture. Dovoljenje za zaprtje in odlocba o objektu državne infrastrukture sta bili izdani 8. 3. 2013. RŽV se je na izdani odlocbi pritožil. Pritožba glede dovoljenja za zaprtje je bila ugodena, dovoljenje odpravljeno, zadeva pa vrnjena URSJV v ponovni postopek. URSJV je dne 18. 12. 2014 izdala dovoljenje za zaprtje odlagališca Jazbec. V letu 2015 je RŽV podal zahtevo za izdajo dopolnilne odlocbe s katero bi se iz prenosa nepremicnin na ARAO izvzele nepremicnine, ki jih RŽV nujno potrebuje za svoj obstoj in delo ter nepremicnine, ki so v lasti ali upravljanju drugih subjektov (MORS, Elektro Ljubljana). Izdana je bila zacasna dopolnilna odlocba za nepremicnino, ki jo RŽV nujno potrebuje za svoj obstoj. Za vse ostale omenjene nepremicnine pa je bil izdan sklep o rešitvi prehodnega vprašanja, ki se nanaša na pravno ureditev lastništva ali upravljanja in njihov vpis v kataster stavb in zemljiški kataster. NP Aktivnost Zahteve Nosilec Izvajanje v letu 2015 Vrnitev zacasnih odlagališc v neomejeno uporabo. Predvideno kasneje. Omejena uporaba za obmocja odlagališca rudarske in hidrometalurške jalovine. Odlagališce Boršt je v letu 2015 še vedno imelo status sevalnega objekta. Za odlagališce Jazbec je bila dne 8. 3. 2013 izdana odlocba o objektu državne infrastrukture ter dne 18. 12. 2014 dovoljenje za zaprtje v okviru katerega je objektu tudi prenehal status sevalnega objekta. Leta 2015 je bil na obmocju odlagališca rudarske jalovine Jazbec odlagališca izveden delni izbris nosilca rudarske pravice iz rudarskega registra, izdana je bila odlocba o prenehanju pravic in obveznosti iz dovoljenja za izkorišcanje uranove rude na delu pridobivalnega prostora obmocja odlagališca Jazbec, sprejeta je bila Uredba o nacinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 76/15). S tem so bili uresniceni pogoji za zacetek izvajanja obvezne gospodarske javne službe, za katero je na podlagi ZVISJV zadolžen ARAO. V letu 2015 je ARAO prevzel naloge javne gospodarske službe na obmocju odlagališca Jazbec. V pripravi je sklep Vlade RS o imenovanju ARAO za upravljavca objekta državne infrastrukture na obmocju odlagališca Jazbec. Koncanje del leta 2009, ukinitev javnega podjetja RŽV, ARAO izvaja institucionalni nadzor. Predvideno kasneje. 9.13 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki z naravnimi radionuklidi Redno spremljanje vplivov na zdravje ljudi in okolje. URSVS URSJV Poteka. Ob prekoracitvah dopustnih vplivov se izvedejo ukrepi za sanacijo stanja. Leta 2015 ni bilo prekoracitve dopustnih vplivov. 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO JEDRSKO GORIVO V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO 5.2.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki Med obratovanjem NEK nastajajo razlicni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki v plinastem, tekocem in trdnem stanju, ki se predelajo v sistemu za predelavo radioaktivnih odpadkov. Sistem je konstruiran tako, da omogoca zbiranje, predelavo, shranjevanje in pakiranje odpadkov v primerno obliko za skladišcenje ter minimizira izpust radioaktivnih snovi v okolico. Uporabljajo se trije osnovni sistemi za ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki: sistemi za tekoce, trdne in plinaste radioaktivne odpadke. 5.2.1.1 Uskladišceni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki leta 2014 Leta 2015 je bilo v skladišcu NEK uskladišcenih 179 (19 A, 139 CW, 21 DC) standardnih sodov s trdnimi nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki, od katerih je bilo 19 sodov s pepelom vrnjenih s sežiga. Skupna aktivnost sevalcev gama v standardnih sodih je znašala 4,92.109 Bq in skupna aktivnost sevalcev alfa 2,71.106 Bq, kar je razvidno iz preglednice 32. Radioaktivni odpadki so shranjeni v razlicnih embalažah (208 l sodi, 320 l sodi itd.) in jih oznacujemo z enotnim izrazom paket. Preglednica 32: Vrsta nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, uskladišcenih leta 2015 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost gama 31. 12. 2015 [Bq] Aktivnost alfa 31. 12. 2015 [Bq] Prostornina [m3] stisljivi odpadki CW 139 5,03·108 5,59·105 28,912 koncentrat izparilnika DC 21 Vloženi v vsebnike TTC pepel A 19 7,12·108 1,60·106 3,952 Skupaj standardnih sodov 179* 1,22·109 2,16·106 32,864 vsebniki TTC, v katere so vloženi standardni sodi z IDDS produkti TI 7 3,70·109 5,60·105 6,083 Skupni nastali prirastek aktivnosti in prostornine 4,92·109 2,71·106 38,947 * 21 standardnih sodov koncentrata izparilnika (DC) je bilo obdelanih z IDDS tehnologijo in vloženih v 7 vsebnikov TTC Na sliki 119 je prikazana kolicina uskladišcenih radioaktivnih odpadkov po vrstah, od stisljivih odpadkov, koncentrata izparilnika, filtrov, izrabljenih ionskih izmenjalnikov in ostalih odpadkov do pepela, ki ga je NEK v letih 1999, 2004, 2006, 2009, 2013 in 2015 dobila iz Studsvik RadWaste, Švedska, potem ko je v letih poprej tja poslala v sežig vecjo kolicino sodov z gorljivimi radioaktivnimi odpadki. 020040060080010001200140016001982198319841985198619871988198919901991199219931994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012201320142015Število sodovLetoizrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz primarnega kroga obdelane z IDDS tehnologijo (PR)izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga obdelane z IDDS tehnologijo (BR)izrabljene smole ionskih izmenjevalcev obdelane s cementacijo (SR)filtri (F)ostali (O)koncentrat izparilnika obdelan z IDDS tehnologijo (DC)posušene usedline obdelane z IDDS tehnologijo (DS)koncentrat izparilnika (EB)stisljivi odpadki (CW)pepel (A) Slika 119: Letna kolicina uskladišcenih RAO po vrstah v NEK V preteklih letih je bil z metodami redukcije volumna kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in taljenje, zmanjšan volumen nastalih radioaktivnih odpadkov, tako da je znašal 2.264 m3 ob koncu leta 2015. Na sliki 120 je po letih podana kumulativna bilanca odpadkov v skladišcu nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov NEK. Iz slike je razvidno obcasno zmanjšanje prostornine zaradi stiskanja, superkompaktiranja, taljenja in sežigov. Zmanjšana rast nastajanja radioaktivnih odpadkov po letu 1995 je posledica uvedbe novega sistema za sušenje koncentrata izparilnika in izrabljenih smol ionskih izmenjevalcev. Odpadke, namenjene za sežig in taljenje, izlocijo in zaradi pomanjkanja prostora ob superkompaktorju zacasno premestijo v zgradbo za dekontaminacijo. Leta 2014 je bilo na sežig poslano 350 paketov gorljivega odpada, od teh je bilo 316 paketov stisljivih odpadkov CW, 4 sodi ostalih in 30 paketov posušenih izrabljenih smol ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga. Leta 2015, po koncu kampanje sežiga, je bilo vrnjenih 19 sodov pepela, ki so trenutno odloženi v zgradbi za dekontaminacijo. V isti zgradbi je bilo konec leta 2015 shranjenih tudi 182 paketov stisljivih odpadkov, ki so pripravljeni za naslednje pošiljanje na sežig na Švedsko. Kratice so v skladu s Centralno evidenco radioaktivnih odpadkov: SUP – Superkompaktiranje paketov v letih 1995/1996 in od 2006 do 2014 SZG – Odvoz pripravljenih odpadkov na sežig na Švedsko v letih 1998, 2001, 2005, 2009, 2013, 2015 TAL – Taljenje pripravljenih odpadkov leta 2005 STI – Prva kampanja stiskanja radioaktivnih odpadkov leta 1988/89 Slika 120: Kolicina RAO v skladišcu Preglednica 33 podaja stanje v skladišcu na dan 31. 12. 2015. Navedeni so podatki o vrsti, kolicini, aktivnosti in prostornini radioaktivnih odpadkov. Leta 2006 je NEK pricel s sprotnim stiskanjem z vgrajenim superkompaktorjem v skladišcu. Leta 2015 je bilo stisnjenih 5 paketov ostalih odpadkov. Skupni volumen radioaktivnih odpadkov v skladišcu se je povecal za 5,875 m3 v primerjavi z letom poprej. Trenutno je, zaradi gradnje WMB1, superkompaktor neoperabilen. Preglednica 33: Stanje v skladišcu NEK 31. 12. 2015 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost gama [Bq] Aktivnost alfa [Bq]* Prostornina [m3] produkti sežiganja A 76** 6,25×109 1,24×108 15,808 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga BR 54 2,76×109 3,96×106 10,800 stisljivi odpadki CW 11 1,56×108 3,22×105 2,288 koncentrat izparilnika EB 2 2,57×108 1,26×105 0,416 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost gama [Bq] Aktivnost alfa [Bq]* Prostornina [m3] izrabljeni filtri F 117 1,41×1011 5,03×107 24,104 drugi odpadki O 5 8,41×108 1,53×106 1,040 stisnjeni odpadki leta 1988, 1989 SC 617 1,56×1010 2,21×108 197,440 izrabljeni ionski izmenjevalci SR 689 2,17×1012 3,93×109 143,312 TTC, v katere so vloženi stisnjeni odpadki leta 1994 in 1995, 387 standardnih, nestisnjenih sodov ter stiskanci sprotnega superkompaktiranja 2006, 2007, 2008, 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014. V letu 2014 so bili v TTC vstavljeni tudi produkti sežiga. ST 1.986 6,23×1012 9,61×109 1.717,009 TTC, v katere so vloženi standardni sodi z IDDS produkti TI 175 9,22×1012 1,15×1010 152,075 Skupaj 3.732 1,78×1013 2,54×1010 2.264,292 * Aktivnost alfa je dolocena na osnovi razmerja aktivnosti sevalcev alfa in aktivnosti 137Cs, kot je bilo ugotovljeno v referencnih vzorcih. ** 33 paketov s produkti sežiga je bilo vstavljeno v 11 cevastih vsebnikov TTC. 5.2.1.2 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki Po Uredbi o sevalnih dejavnostih (UV1; Ur. l. RS, št. 48/04, 9/06; v nadaljevanju uredba) se lahko opusti nadzor nad radioaktivnimi odpadki brez odlocitve pristojnega upravnega organa, ce specificna aktivnost ne presega vrednosti, ki so navedene v tabeli 3 uredbe. Leta 2015 je NEK obvestila URSJV o sedmih opustitvah radiološkega nadzora nad izrabljenimi smolami, odpadnim oljem, kovinskim in betonskim odpadom ter najavo o iznosu gradbenega materiala po rušitvi obstojece nadstrešnice. K obvestilom so bila priložena dokazila, iz katerih je bilo razvidno, da so izpolnjeni kriteriji za opustitev nadzora. Laboratorij radiološke zašcite v NEK je v letu 2012 postal akreditiran za merjenje aktivnosti radionuklidov, in sicer za merjenje aktivnosti alfa in beta (skupna aktivnost alfa – proporcionalni detektor), za metodo gama spektrometrije in za gamo spektrometrijo vzorcev oglja. NEK je URSJV obvestila o iznosu skupne prostornine 2 m3 odpadnega olja iz RCP crpalk, 6 m3, izrabljenih smol, ki izvirajo iz kaluženja uparjalnikov in okoli 5.000 kg aktivnega oglja, ki izhaja iz ventilacijskega sistema v radiološko nadzorovanem obmocju. K obvestilom je NEK priložila porocila o meritvah specificnih aktivnosti, ki jih je opravil za odpadno olje pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji IJS, in z akreditiranimi metodami laboratorij radiološke zašcite v NEK za meritve specificnih aktivnosti aktivnega oglja in izrabljenih smol. Vse meritve so pokazale, da se je snovi lahko obravnavalo kot neradioaktivni material. Poleti je NEK iznosila tudi 150 kg lesenega pohištva iz laboratorija radiokemije in 6.600 kg betonskih odpadkov. Jeseni je potekal iznos ostankov porušitve nadstrešnice, pri katerem je nastalo 3,6 tone kovinskega odpada in okoli 15 m3 betonskega odpada. Kovinski odpad je bil zbran v standardnih kontejnerjih in je zajemal konduite, kable, reflektorje, konstrukcijo, panoje, vrata, okna in streho. Meritve, ki jih je opravil pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ZVD, so pokazale, da se material lahko iznosi iz kontroliranega obmocja NEK. Ves odpadni material je bil predan pooblašcenim podjetjem za ravnanje s takimi odpadki. Slika 121: Primeri opušcenega nadzora nad materialom (Foto: ZVD) Slika 122: Primeri opušcenega nadzora nad materialom (Foto: ZVD) Viri: [35], [36], [37], [38], [39] in [40] 5.2.1.3 Radioaktivni odpadki v zgradbi za dekontaminacijo Leta 1999 je bil za skladišcenje starih uparjalnikov NEK zgrajen poseben objekt »Zgradba za dekontaminacijo«, ki se po namenu deli na tri prostore: - prostor za dekontaminacijo, - prostor za urjenje na modelih in - prostor za skladišcenje starih uparjalnikov. Preglednice 34, 35 in 36 prikazujejo stanje materialov v prostoru za dekontaminacijo in prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2014. Preglednica 34: Stanje v prostoru za dekontaminacijo na dan 31. 12. 2015 Vrsta materiala Kos Prostornina [m3] Masa [kg] Radiološko stanje Embalaža napenjala za vijake reaktorja 5 5 5.200 100 Bq/dm2 PE folija Rx glava stara-CRDM 4 3 1.200 500 Bq/dm2 PE folija Rx glava stara- DRPI 4 3 600 400 Bq/dm2 PE folija Betonski bloki- RCP1 4 10 19.000 100 Bq/dm2 PE folija Recombayner 2 4 4.000 500 Bq/dm2 PE folija Cavity cleaner RM-1 1 1 1.200 500 Bq/dm2 folija Kabli elek. za meritev 3 3 900 500 Bq/dm2 kov. zaboj Skupaj 23 29 32.100 Preglednica 35: Inventar RAO v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2015 Predelava Vrsta odpadkov Število paketov Hitrost doze* [mSv/h] taljenje ingoti 80 < 0,05 pripravljeni za sežig sodi RAO CW za sežig 139 <0,1/sod vrnjeni s sežiga sodi RAO pepel od sežiga 19 do 2 /sod * hitrost doze je merjenja na kontaktu Preglednica 36: Stanje v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2015 Vrsta materiala Kos Prostornina [m3] Masa [kg] Aktivnost/ Kontaminacija/ Hitrost doze Embalaža SGR # 1 ,2 2 600 6,46·105 < 3,00·1012Bq N / A Rx GLAVA - stara 1 21 7,00·104 2 mSv/h Kontejner moder Betonski BLOKI 3 25 9,00·104 5 microSv/h PE folija KONTEJNER 5 150 4,00·104 6.000 Bq/dm2 Zabojniki modri Radlock 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10 10 36 2.500 10.000 Bq/dm2 PE zbiralniki Reg. izmenj. + top. izmenj.CCB 2 4 4,50·103 3,.5 mSv/h Kontejner Oprema TO.VZST + RCP osi 2 2 1,90·103 1 mSv/h Zabojnik kovinski Jeklene vrvi 8 1 1,30·103 300 Bq/dm2 Zabojnik Orodje za nad.tlaka tesnila pokr. 1 2 1,30·103 100 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Tesnilo pokrova starih uparjalnikov 4 4 1,30·103 6.000 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Pokrov Rx posode Al 1 1,4 1,30·103 1.600 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Oprema Framatom SGR 4 1 1,30·103 4.000 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Podpore rotorja RCP 1 3 800 3.000 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Orodje RCP 2 4 1,00·103 4.000 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Izrabljeni deli RCP 1 2 800 5.000 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Insert za crpalko CSA5PCH01 1 1 500 6.000 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Stara dvig. za Rx + dvig. TTC 4 1 300 400 Bq/dm2 PE folija Podporne plošce SGR iz kont. 6 10 1 2.000 400 Bq/dm2 PE folija Stari tesnilni obroc Rx 1 1 500 2 mSv/h PE folija Novi tesnilni obroc Rx 1 1 500 400 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Potapljaška oprema od SFP 2 2 300 500 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Pokrov Rx posode 1 16 1.500 500 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Dvigalo za RCP 1 2 500 300 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Stiskalnica za CW RAO odpad. 1 2 400 100 Bq/dm2 PE folija Priroc. dvig. za RCP 3 2 200 100 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Oprema INETEC 2 5 2.500 5.000 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Cilinder supercomp. 4 1 1.000 20.000 Bq/dm2 PE folija Svinceni šciti 18 18 24.000 100 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Vrsta materiala Kos Prostornina [m3] Masa [kg] Aktivnost/ Kontaminacija/ Hitrost doze Embalaža Podstavek za RCP motor 2 2 700 4.000 Bq/ dm2 Zabojnik kovinski Kabli od DRPI 4 4 1.000 500 Bq/dm2 Zabojnik leseni Vitelj rezervni FHSCMCHST 1 0,5 300 500 Bq/dm2 PE folija Oprema za suš. SG 1 1,5 200 N/A Zabojnik kovinski Oprema za RCP motor 4 1 300 400 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Oprema SEG za WP 2 6 4.000 5.000 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Hladil. Olja RCP mot. 1 1 1000 100 Bq/dm2 N/A Sodi RAO CW za sežig 139 30 15.200 <100 mikroSv/h /sod Sodi RAO *Ingoti-kov RAO 80 14 49.700 <0,05 mSv/h Odlitki Fe in Al. Stator RCP01 motorja 1 4 8.200 500 Bq/dm2 Kovinsko stojalo Motor od vent. RB-126 3 3 3.000 100 Bq/dm2 PE folija Izmenj. Toplote SS 2 0,5 200 100 Bq/dm2 Zabojnik kovinski Izolacija in vent. RTD 7 7 3.400 10 mSv/h Zabojnik kovinski Ohišja VA filtrov 35 5 700 Aktivirani Sesalec VAC-PAC elekt. 2 2 500 200 Bq/dm2 Pogoni fisijskih celic st. 3 6 4.000 500 Bq/dm2 IP2 Zabojniki Sodi RAO pepel od sežiga 19 5 6.200 do 2 mSv/h/sod Sodi RAO * Material je zacasno shranjen v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov (inventar je podan v prejšnji preglednici). Masa je korigirana na osnovi pridobljene koncne dokumentacije o taljenju. 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim gorivom Vse izrabljeno gorivo v NEK je shranjeno v bazenu za izrabljeno gorivo, ki ima na razpolago 1.694 celic. Že v letu 2004 je NEK prešla na daljši gorivni cikel, po katerem premešcanje izrabljenih gorivnih elementov poteka na 18 mesecev. V letu 2015 je bil redni remont v aprilu in maju - s tem da je prišlo sveže gorivo v NEK že novembra 2014. Ob koncu leta 2015 je bilo tako v bazenu za izrabljeno gorivo shranjenih skupno 1.154 gorivnih elementov, upoštevajoc tudi dva posebna kontejnerja z gorivnimi palicami (»SBFR1« in »FRSB1), kar je prikazano v preglednici 37. V letu 2015 je prišlo do težav s poškodovanim gorivom (A16 v gorivnem elementu AE03), katere ostanke so skupaj s filtri, s katerimi so cistili, vstavili v nova kontejnerja. NEK je bila na operativnem nivoju v stiku z Euratomom glede ustreznega porocanja v njihov e-sistem. (NEK je ocenila "TW-prenos v odpadke" na 61 g jedrske snovi.) Preglednica 37: Podatki o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjem desetletju Leto V bazenu Iz sredice 2006 819 56 2007 872 53 2008 872 0 2009 929 56 (+1) 2010 985 56 2011 985 0 2012 1041 56 2013 1098 56 (+1) 2014 1098 0 2015 1154 56 Slika 123: Število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK 5.2.2.1 Suho skladišcenje IJG URSJV je že leta 2011 izdala NEK odlocbo o izvedbi modernizacije varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic. V tocki 1.e je bilo zahtevano, da mora NEK preveriti možnosti za zmanjšanje tveganja zaradi ravnanja z izrabljenim gorivom (IG) s spremembo dolgorocne strategije. V ta namen je NEK pripravila in predložila v drugi polovici leta 2012 dokument »Evaluation of Spent Nuclear Fuel Storage Options« (NEK ESD-TR- 03/12, rev. 0). NEK v dokumentu ugotavlja, da je sprememba strategije ravnanja z IG v NEK nujna iz vec razlogov. Z upoštevanjem nesrec, ki presegajo projektne osnove, trenutna kapaciteta bazena za IG ne zadošca za normalno obratovanje do leta 2023, saj je potrebno število gorivnih elementov v bazenu zmanjšati. V dokumentu je podana ocena, da je zgornja še sprejemljiva meja števila gorivnih elementov v bazenu za izrabljeno gorivo med 800 in 850. V dokumentu sta obravnavani dve možnosti ravnanja z IG in sicer predelava ali suho skladišcenje. V zvezi s predelavo so podane ugotovitve, da je v dani situaciji kompleksnejša in težko izvedljiva do leta 2019. Za suho skladišcenje IG pa je podano, da je v kratkem casu izvedljivo z izgradnjo suhega skladišca, ki povecuje jedrsko varnost brez velikega poseganja v nacionalni program ravnanja z RAO in IG, v katerem je suho skladišcenje IG že predvideno. Sam tip suhega skladišca še ni dolocen, kot tudi ne izbira vrste vsebnikov. Glede na to, da je trenutno v bazenu shranjenih 1.098 gorivnih elementov, upoštevajoc tudi dva posebna kontejnerja z gorivnimi palicami, je jasno, da je že sedaj bazen za IG zapolnjen nad zgornjo dopustno mejo, navedeno v študiji. Glede na navedeno, je v prihodnjem obdobju nujno potrebno, da se zagotovijo vsi potrebni koraki glede spremembe strategije skladišcenja IG v bazenu do konca obratovalne dobe NEK k casovno bližji strategiji suhega skladišcenja IG, ki posledicno izboljšuje jedrsko varnosti z zmanjšanjem števila IG v bazenu. Junija 2014 je NE Krško povabila štiri potencialne ponudnike (»na kljuc«) kapacitet za premešcanje in skladišcenje IG, da so predstavili svoje okvirne ponudbe in pristope, na podlagi katerih se bo jedrska elektrarna odlocila, katera oblika skladišcenja bo najbolj optimalna v danih okolišcinah. URSJV je v zacetku leta 2015 imenovala projektno skupino z namenom ustreznega spremljanja upravnih postopkov, gradnje do obratovanja in premešcanja IG v novo zgradbo. NEK je v decembru odobrila dokument "Technical Specification – Spent Fuel Dry Storage Construction (Mod. 1101-SF-L; SP-ES5104, Revision 2)", ki je dokaj podrobna specifikacija, objavljena na portalu za e-narocanje. Iz nje velja omeniti med drugim casovnico, ki nakazuje gradnjo med decembrom 2017 in novembrom 2018 ter zacetku premešcanja (prevoza) IG iz obstojecega bazena v suho skladišce v aprilu 2019 (skupno predvidene štiri kampanje). Zasnova samega skladišca je v sami specifikaciji predvidena za vsaj 60-letno obratovanje. 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« Pri delovanju reaktorja, delu v vrocih celicah in delu v nadzorovanem obmocju Odseka za znanosti o okolju, je leta 2015 nastalo skupaj približno 200 litrov radioaktivnih snovi, ki so jih ob koncu leta hranili v vroci celici. Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS jih namerava kot odpadke predati ARAO, da jih shrani v Centralnem skladišcu RAO (v nadaljevanju CSRAO) v Brinju. Na obmocju Reaktorskega centra v Brinju je shranjenih še 7 sodov kovinskih predmetov in lesa, kontaminiranih z naravnimi radionuklidi, ki so nastali pri dekontaminaciji in razgradnji objektov, namenjenih predelavi uranove rude. Dekontaminacija in razgradnja sta potekali v letih od 2005 do 2007. 5.4 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU Onkološki inštitut v Ljubljani ima kot najvecji uporabnik radioaktivnega joda (131I) urejene ustrezne zadrževalnike za zmanjšanje aktivnosti tekocih odpadnih vod. Izpraznijo jih po predhodni meritvi specificne aktivnosti, ki jo opravi pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji. Zadrževalnike izpraznijo približno vsake štiri mesece. Zacasno shranjevanje radioaktivnih odpadkov je ustrezno urejeno tudi v novih prostorih Onkološkega inštituta. Radioaktivne vire, ki jih prenehajo uporabljati, vrnejo proizvajalcu ali jih oddajo v Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju. Radioaktivne odpadke s kratkoživimi viri sevanja zacasno shranijo v posebnem prostoru do opustitve nadzora, potem pa jih odložijo kot navadne odpadke. Klinika za nuklearno medicino Klinicnega centra Ljubljana še nima sistema za zadrževanje odpadnih vod. Gradnjo novih prostorov z ustrezno urejenim zadrževanjem odpadnih vod nacrtuje ob obnovi Klinicnega centra. Druge bolnišnice v Sloveniji imajo samo ambulantno zdravljenje in bolnik takoj po prejeti terapevtski dozi odide domov, zato zadrževalniki niso potrebni. 5.5 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z RAO 5.5.1 Javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev ARAO je v letu 2015 v okviru izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe na podrocju ravnanja z RAO malih povzrociteljev (v nadaljevanju javna služba) zagotavljal prevzeme radioaktivnih odpadkov na kraju nastanka na obmocju Slovenije, prevoze radioaktivnih odpadkov, njihovo obdelavo in pripravo za skladišcenje, skladišcenje pred odlaganjem ter upravljanje objekta CSRAO. Vse aktivnosti so bile opravljene varno, z upoštevanjem in izpolnjevanjem predpisov in standardov varstva pred ionizirajocim sevanji in jedrske varnosti, varstva okolja, varstva pred požarom ter varnosti in zdravja pri delu. Obdelavo in pripravo radioaktivnih odpadkov se je izvajalo z lastnimi kadri, v prostorih Objekta vroce celice (OVC). Utrjevalo se je tekoce radioaktivne odpadke in razstavljalo ionizacijske javljalnike požara. Vec o tem je napisanega v poglavju 5.5.1.1. Integriran sistem vodenja ARAO ima vpeljan integriran sistemom vodenja skladno s katerim izvaja letni program dela. V letu 2015 je bila opravljena redna zunanja presoja sistema vodenja na podlagi mednarodnih standardov ISO 9001:2008 Sistem vodenja kakovosti in ISO 14001:2004 Sistem ravnanja z okoljem. Presojevalci Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje pri pregledu neskladnosti niso ugotovili. Podali so nekaj priporocil za izboljšave in izpostavili pozitivne ugotovitve kot npr.: - visoko stopnjo obvladovanja zakonskih in varnostnih zahtev na vseh podrocjih delovanja ARAO, - izdelavo Trajnostnega porocila za leto 2014, - izdelan dokument Okoljsko planiranje, ki potrjuje skladnost sistema ravnanja okolja z zahtevami standarda, - izdelavo Koncnega porocila o delovanju sistema vodenja ARAO kot osnova za vodstveni pregled, - sistematicno izdelan zemljevid deležnikov in odnosov med njimi v okviru Trajnostnega porocila in - obvešcanje javnosti-prebivalcev Posavja o dejavnostih ARAO preko brezplacnega lokalnega casopisa Posavski obzornik, ki ga prejme vsako gospodinjstvo. V letu 2015 ne beležijo okoljskih vidikov, ki bi bili s stališca vrednotenja njihovega vpliva na okolje lahko okoljsko pomembni, saj vse obvladujemo z ustreznimi postopki ravnanja, vodenja evidenc in porocanja kar dokazujejo tudi pregledi s strani inšpekcijskih služb. 5.5.1.1 Radioaktivni odpadki v CSRAO V letu 2015 je bilo v 45 prevzemih od 76 razlicnih povzrociteljev prevzetih 112 paketov radioaktivnih odpadkov s skupno bruto prostornino 3,2 m3 (vkljucno z embalažo in ohišji zaprtih virov sevanja), maso 950 kilogramov in aktivnostjo 69 GBq. Pri prevzemih zdravje imetnikov odpadkov, splošne populacije in delavcev ni bilo ogroženo zaradi zunanje obsevanosti ali notranje obsevanosti, ki bi jo povzrocil vnos radioaktivnih snovi v telo. Prav tako ni prišlo do onesnaženja okolja z radioaktivnimi snovmi. V preglednici 38 je prikazano število sprejetih odpadkov leta 2015, v preglednici 38 pa so prikazani opravljeni prevzemi leta 2015. Iz slike 124 je razviden delež sprejetih paketov radioaktivnih odpadkov v letu 2015, glede na vrsto radioaktivnega odpadka. Preglednica 38: Pregled radioaktivnih odpadkov, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2015 Število paketov 112 Število paketov z dolgoživimi radionuklidi: 241Am, 14C, 137Cs, 63Ni, 226Ra, 106Ru, 232Th, 238U 104 Število paketov s kratkoživimi radionuklidi: 244Cm, 60Co, 3H, 85Kr, 90Sr 8 Prostornina prevzetih odpadkov 3,2 m3 Masa prevzetih odpadkov 950 kg Skupna aktivnost prevzetih odpadkov 69 GBq Preglednica 39: Prevzeti paketi radioaktivnih odpadkov od malih povzrocitev v letu 2015 Št. pak. enot Povzrocitelj Radioaktivni odpadek/vir sevanja Radionuklid Aktivnost [MBq] Datum aktivnosti 1 VRTEC GALJEVICA Galjevica 35 1000 LJUBLJANA 17 javljalnikov požara 241Am 45,900 5. 1. 2015 1 KNAUF INSULATION, d. o. o. Trata 32 4220 ŠKOFJA LOKA 4 javljalniki požara 241Am 0,296 2. 2. 2015 1 KULTURNI DOM KRŠKO Trg Matije Gubca 2 8270 KRŠKO 21 javljalnikov požara 241Am 56,700 3. 2. 2015 1 UNIVERZA V LJUBLJANI, MEDICINSKA FAKULTETA Vrazov trg 2 1000 LJUBLJANA Tekoci odpadki L 45 l 4 enote v 20-litrski kovinski embalaži 14C 2,100 16. 7. 2013 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO NLZOH - Koper Prvomajska ulica 1 2000 MARIBOR 1 kos zaprtega vira sevanja PERKIN ELMER, ECD 610N, št. 1336 63Ni 555 5. 4. 1994 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO NLZOH – Nova Gorica Prvomajska ulica 1 2000 MARIBOR 1 kos zaprtega vira sevanja HEWLETT PACKARD, G2397A, št. U0060 63Ni 555 26. 6. 1997 1 SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA NOVA GORICA Ulica padlih borcev 13A 5290 ŠEMPETER PRI GORICI 14 javljalnikov požara 241Am 37,800 17. 2. 2015 1 FOTONA, d. d. Stegne 7 1000 LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 0,060 1 TOSAMA, tovarna sanitetnega materiala, d. o. o. Šaranoviceva cesta 35 1230 DOMŽALE 2 javljalnika požara 241Am 5,400 1 JULON, d. o. o. Letališka cesta 15 1000 LJUBLJANA 3 javljalniki požara 241Am 0,090 3 SLOVENIJALES, d. d. Dunajska cesta 22 1000 LJUBLJANA 30 javljalnikov požara 241Am 16,650 34 javljalnikov požara 18,870 59 javljalnikov požara 1,770 1 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO Šlajmerjeva ulica 6 1000 LJUBLJANA 8 javljalnikov požara 241Am 21,600 Št. pak. enot Povzrocitelj Radioaktivni odpadek/vir sevanja Radionuklid Aktivnost [MBq] Datum aktivnosti 4 CESTNO PODJETJE NOVA GORICA, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d. d. Industrijska cesta 2, Kromberk 5000 NOVA GORICA 4 kosi zaprtih virov sevanj TROXLER, tip 3411-B, št. 11128, 18562, 17973 in 18570 241Am/Be 137Cs 7200 1. 1. 1984 1 UNIVERZA V LJUBLJANI, MEDICINSKA FAKULTETA Vrazov trg 2 1000 LJUBLJANA 1 kos zaprtega vira sevanja LKB WALLAC, RackBeta 1214-005 št. 140434 266Ra 0,370 1. 1. 1987 1 ELAN, d. o. o. Begunje 1 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM 84 javljalnikov požara 241Am 95,970 16. 3. 2015 1 UNIVERZA V LJUBLJANI VETERINARSKA FAKULTETA Gerbiceva ulica 60 1000 LJUBLJANA 1 kos zaprtega vira sevanja HEWLETT PACKARD, 19233, št. L5603 63Ni 555 1. 5. 1989 1 SREDNJA ŠOLA CRNOMELJ Kidriceva ulica 18A 8340 CRNOMELJ 6 kosov zaprtih virov sevanj VEB Feinwerktechnik, SKUS 08 15 132 in Akademie der Wissenschaften der DDR, UC 4063 210Pb 60Co 137Cs 85Kr 0,138 20. 3. 2015 1 ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE Dimiceva ulica 12 1000 LJUBLJANA 9 javljalnikov požara 241Am 0,270 7. 4. 2015 1 AFIT, d. o. o. Miren 129 5291 MIREN 1 javljalnik požara 241Am 2,700 14. 4. 2015 2 COMITA, d. d. Nazorjeva ulica 1 4000 KRANJ 24 javljalnikov požara 241Am 0,792 15 javljalnikov požara 0,495 1 FOTONA, d. d. Stegne 7 1000 LJUBLJANA 54 javljalnikov požara 241Am 12,300 2 HELLA SATURNUS SOVENIJA, d. o. o. Letališca cesta 17 1000 LJUBLJANA 119 javljalnikov požara 241Am 3,570 74 javljalnikov požara 4,840 1 VRTCI BREZOVICA Nova pot 9 1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 9 javljalnikov požara 241Am 0,270 1 INPLET PLETIVA, d. o. o. Dolnje Brezovo 34 8283 BLANCA 1 kos zaprtega vira sevanja MAHLO, GRAVIMAT, št. RM 388 85Kr 3900 1. 3. 2009 1 TERME TOPOLŠICA, d. d. HOTEL VESNA Topolšica 77 3326 TOPOLŠICA 2 javljalnika požara 241Am 0,066 22. 4. 2015 1 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA, d. o. o. Verovškova ulica 62 1000 LJUBLJANA 4 javljalniki požara 241Am 0,296 1 REINA, d. d. Savska loka 1 4000 KRANJ 2 javljalnika požara 241Am 0,060 1 ADRIA AIRWAYS, Slovenski letalski prevoznik, d. d. Zgornji Brnik 130H 4210 BRNIK 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 INTEREUROPA, globalni logisticni servis, d. d. Vojkovo nabrežje 32 6000 KOPER 29 javljalnikov požara 241Am 78,300 1 BLAGOVNO TRGOVINSKI CENTER, d. d. 2 javljalnika požara 241Am 0,148 Št. pak. enot Povzrocitelj Radioaktivni odpadek/vir sevanja Radionuklid Aktivnost [MBq] Datum aktivnosti Šmartinska cesta 152 1000 LJUBLJANA 1 TERCA, d. o. o. (upravnik stavbe) Šentrupert 124 8232 ŠENTRUPERT 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 LEK FARMACEVTSKA DRUŽBA, d. d. Verovškova ulica 57 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 SLOVENIJALES TRGOVINA, d. o. o. Plemljeva ulica 8 1210 LJUBLJANA ŠENTVID 5 javljalnikov požara 241Am 0,370 1 URI – SOCA Linhartova cesta 51 1000 LJUBLJANA 13 javljalnikov požara 241Am 0,390 1 DOM STARERJŠIH OBCANOV POLDE EBERL-JAMSKI Izlake 13 1411 IZLAKE 2 javljalnika požara 241Am 0,148 1 HELIOS, d. o. o. Kolicevo 65 1230 DOMŽALE 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Štefanova ulica 2 1510 LJUBLJANA 4 javljalniki požara 241Am 0,296 1 VALINA UPRAVLJANJE, d. o. o. (upravnik stavbe) Litijska cesta 45 1000 LJUBLJANA 2 javljalnika požara 241Am 0,066 3 FOTONA, d. d. Stegne 7 1000 LJUBLJANA 100 javljalnikov požara 241Am 3,000 15. 5. 2015 80 javljalnikov požara 241Am 2,400 10 javljalnikov požara 241Am 27,000 2 SLOVENSKI INSTITUT ZA KAKOVOST IN MEROSLOVJE (SIQ LJUBLJANA) Tržaška cesta 2 1000 LJUBLJANA 100 javljalnikov požara 241Am 3,000 85 javljalnikov požara 241Am 3,600 2 REVOZ, d. d. Belokranjska cesta 4 8000 NOVO MESTO 33 javljalnikov požara 241Am 0,990 20. 5. 2015 4 kalibracijski viri - radiološki merilnik DR-M3 90Sr 0,880 1. 1. 1989 1 SCHENKER, d. d. Brnciceva ulica 51 1231 LJUBLJANA CRNUCE 42 javljalnikov požara 241Am 113,400 29. 5. 2015 2 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Center vojaških šol Vojaški muzej Slovenske vojske Engelsova 15 2000 MARIBOR Trdni odpadki T4 22,5 l v PE vreci 266Ra 0,230 4. 6. 2015 Trdni odpadki T4 7 l v PE vreci 266Ra 0,004 4. 6. 2015 1 PAN ELEKTRONIK, d. o. o. Gorenjska cesta 39 4202 NAKLO 1 kos zaprtega vira sevanja SMITHS HEIMANN, Sabre 4000, št. 41057 63Ni 555 1. 3. 2006 2 MINISTRSTVO ZA KULTURO ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Zvezdarska ulica 1 1000 LJUBLJANA 50 javljalnikov požara 241Am 135,000 7. 7. 2015 46 javljalnikov požara 241Am 124,200 3 PLAMA-PUR, proizvodnja in predelava plasticnih mas, d. d. Podgrad Podgrad 17 6244 PODGRAD 48 javljalnikov požara 241Am 129,000 17 javljalnikov požara 241Am 37,890 1 javljalnik požara 266Ra 1,300 Št. pak. enot Povzrocitelj Radioaktivni odpadek/vir sevanja Radionuklid Aktivnost [MBq] Datum aktivnosti 1 METALKA, d. o. o. – v stecaju Dalmatinova ulica 2 1000 LJUBLJANA 57 javljalnikov požara 241Am 9,470 1 DINOS, d. d. Šlandrova ulica 6 1231 LJUBLJANA CRNUCE Trdni odpadki T4 1,5 l v plasticnem vsebniku 266Ra 25,000 10. 7. 2015 1 ADRIA AIRWAYS, Slovenski letalski prevoznik, d. d. Zgornji Brnik 130H 4210 BRNIK 1 javljalnik požara 241Am 0,074 23. 7. 2015 1 POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d. d. Dunajska cesta 107 1000 LJUBLJANA 17 javljalnikov požara 241Am 0,510 1 ETIKETA, TISKARNA, d. d., ŽIRI Industrijska ulica 6 4226 ŽIRI 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 FRAGMAT TIM, tovarna izolacijskega materiala, d. d., LAŠKO Spodnja Recica 77 3270 LAŠKO 22 javljalnikov požara 241Am 1,628 1 SPL LJUBLJANA, d. d. (upravnik stavbe) Frankopanska 18A 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 PP MI ZALOG, d. o. o. Hladilniška pot 37 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO NLZOH Prvomajska ulica 1 2000 MARIBOR 4 kosi zaprtih virov sevanj AGILENT TECHNOLOGIES, G2397A, št. U8028, U8287, U20051 in U20284 63Ni 2115 24. 7. 2015 1 PIVOVARNA LAŠKO, d. d. Trubarjeva ulica 28 3270 LAŠKO 1 kos zaprtega vira sevanja STRATEC, TYP 105, št. 4829 241Am 1670 1. 1. 1993 1 AHAC NG, d. o. o. Cesta Kozjanskega odreda 21 3230 ŠENTJUR 1 kos zaprtega vira sevanja TROXLER, tip 3411-B, št. 15534 241Am/Be 137Cs 1800 1. 6. 1988 1 JUTEKS, d. o. o. Ložnica pri Žalcu 53A 3310 ŽALEC 4 kosi zaprtih virov sevanj HONEYWELL MEASUREX, 2080/2080 Precision PLUS, št. 3751 BB, 3752 BB, 3755 BB in 5328 BXV 85Kr 90Sr 3200 3600 11. 9. 2015 1 UNIVERZITETNI KLINICNI CENTER MARIBOR Ljubljanska ulica 5 2000 MARIBOR 65 javljalnikov požara 241Am 4,050 17. 9. 2015 1 VIPAP VIDEM KRŠKO, d. d. Tovarniška ulica 18 8270 KRŠKO 1 kos zaprtega vira sevanja METSO AUTOMATION, KAC D3, št. KK 109 85Kr 6020 18. 9. 2016 1 UNIVERZITETNI KLINICNI CENTER LJUBLJANA Zaloška cesta 2 1000 LJUBLJANA 40 javljalnikov požara 241Am 7,200 28. 9. 2015 1 UNIVERZITETNI KLINICNI CENTER LJUBLJANA – Ocesna klinika Grabloviceva cesta 46 1000 LJUBLJANA 4 kosi zaprtih virov sevanj BEBIG ISOTOPEN UND MEDIZINTECH, CIB 406, CIB 444, CCB 1724 in CCB 1913 106Ru 13,500 18. 9. 2015 3 BLAGOVNO TRGOVINSKI CENTER, d. d. Šmartinska cesta 152 1000 LJUBLJANA 100 javljalnikov požara 241Am 7,400 6. 10. 2015 100 javljalnikov požara 241Am 7,400 58 javljalnikov požara 241Am 2,360 1 Neznani povzrocitelj na lokaciji Solkana 44 javljalnikov požara 241Am 119,000 9. 10. 2015 Št. pak. enot Povzrocitelj Radioaktivni odpadek/vir sevanja Radionuklid Aktivnost [MBq] Datum aktivnosti 1 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJA Štefanova ulica 2 1501 LJUBLJANA 60 kosov zaprtih virov sevanj SMITHS HEIMANN, Sabre 4000 63Ni 33300 1. 1. 2006 1 TERME MARIBOR, d. o. o. Ulica heroja Šlandra 10 2000 MARIBOR 1 javljalnik požara 241Am 0,074 28. 10. 2015 1 ELEKTRO PRIMORSKA, podjetje za distribucijo elektricne energije, d. d. Erjavceva ulica 22 5000 NOVA GORICA 17 javljalnikov požara 241Am 1,300 1 TERCA, d. o. o. (upravnik stavbe) Šentrupert 124 8232 ŠENTRUPERT 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 TIK, d. o. o. Goriška cesta 5B 5222 KOBARID 53 javljalnikov požara 241Am 143,000 1 LJUBLJANSKE MLEKARNE, d. d. Tolstojeva ulica 63 1000 LJUBLJANA 49 javljalnikov požara 241Am 1,470 1 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA, d. o. o. Verovškova ulica 62 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o. Industrijska ulica 2 4226 ŽIRI 1 javljalnik požara 241Am 0,074 4 DOM STAREJŠIH OBCANOV LJUBLJANA VIC RUDNIK Cesta na Bokalce 51 1000 LJUBLJANA 4 javljalniki požara 241Am 0,296 20 javljalnikov požara 241Am 0,660 20 javljalnikov požara 241Am 0,660 21 javljalnikov požara 241Am 0,693 1 DOM UPOKOJENCEV GRADIŠCE Gradišce nad Prvacino 4 5294 DORNBERK 2 javljalnika požara 241Am 0,148 3 SPL LJUBLJANA, d. d. (upravnik stavbe) Frankopanska 18A 1000 LJUBLJANA 100 javljalnikov požara 241Am 7,400 50 javljalnikov požara 241Am 3,550 67 javljalnikov požara 241Am 181,000 1 DOMIVEST, d. o. o. (upravnik stavbe) Cesta maršala Tita 18 4270 JESENICE 5 javljalnikov požara 241Am 0,370 1 LEK FARMACEVTSKA DRUŽBA, d. d. Verovškova ulica 57 1000 LJUBLJANA 6 javljalnikov požara 241Am 0,444 1 OKROŽNO SODIŠCE V KRANJU Zoisova ulica 2 4000 KRANJ 23 javljalnikov požara 241Am 3,840 1 LEK FARMACEVTSKA DRUŽBA, d. d. Verovškova ulica 57 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,074 1 AERODROM LJUBLJANA, d. d. Zgornji Brnik 130A 4210 BRNIK AERODROM 1 kos zaprtega vira sevanja SMITHS HEIMANN, Sabre 4000, št. 41316 63Ni 555 1. 1. 2009 1 LESNINA MTF, d. o. o., LJUBLJANA Parmova ulica 53 1000 LJUBLJANA 22 javljalnikov požara 241Am 0,660 12. 11. 2015 2 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Trdni odpadki T4 0,5 l v plasticnem vsebniku 232Th 0,040 24. 11. 2015 Št. pak. enot Povzrocitelj Radioaktivni odpadek/vir sevanja Radionuklid Aktivnost [MBq] Datum aktivnosti Kardeljeva plošcad 16 1000 LJUBLJANA 1 javljalnik požara 241Am 0,030 1 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJA Štefanova ulica 2 1501 LJUBLJANA 4 kosi zaprtih virov sevanj SMITHS HEIMANN, Sabre 4000 63Ni 2220 1. 1. 2016 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO NLZOH – UKL, Ljubljana Prvomajska ulica 1 2000 MARIBOR Trdni odpadki T4 1,2 l v plasticnem vsebniku 238U 232Th 0,650 6. 11. 2015 1 MELAMIN KEMICNA TOVARNA, d. d., KOCEVJE Tomšiceva ulica 9 1330 KOCEVJE 3 kosi zaprtih virov sevanj VEB RFT MESSELEKTRONIK »OTTO SCHON«, 74010, št. ACC 1509, 1510 in 1511 85Kr 200 16. 10. 2015 1 METALVAR, d. o. o. Cesta ob ribniku 39A 2204 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU Trdni odpadki T4 2,1 l Originalno ohišje vsebnika Gammamat TI-F, št. 16-617 238U 224 11. 12. 2015 1 UNIVERZITETNI KLINICNI CENTER LJUBLJANA Zaloška cesta 2 1000 LJUBLJANA Tekoci odpadki L 1 l 4 enote osnovnih raztopin v originalnih plasticnih vsebnikih 14C 5,100 16. 12. 2015 1 IMPOL FT, d. o. o. Partizanska ulica 38 2310 SLOVENSKA BISTRICA 1 kos zaprtega vira sevanja FAG, FH 46 AM, št. 1576 LM 244Cm 18500 2. 8. 1984 1 UNIVERZA V LJUBLJANI, MEDICINSKA FAKULTETA Vrazov trg 2 1000 LJUBLJANA Tekoci odpadki L 200 l 3H 60 21. 2. 2013 Slika 124: Opravljeni prevzemi v CSRAO do leta 2015 Prevzete pakirne enote tekocih odpadkov je ARAO prepeljal in obdelal v prostorih OVC. Paketi RAO bodo po obdelavi varno uskladišceni v CSRAO, predvidoma v prvih mesecih leta 2016. Na sliki 126 so prikazani prevzemi paketov radioaktivnih odpadkov po letih. Slika 3 prikazuje delež sprejetih paketov radioaktivnih odpadkov v letu 2015, glede na vrsto radioaktivnega odpadka. Glavnino prevzetih radioaktivnih odpadkov še vedno predstavljajo ionizacijski javljalniki požara. Deleži v kategorijah zaprtih virov se lahko spreminjajo, saj so doloceni z aktivnostjo, ki se zaradi razpada z leti zmanjšuje. Slika 125: Število in delež paketov posameznih skupin RAO, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2015. Pri projektu karakterizacije »Transition Facility« leta 2008 je bil uveden nov sistem oznacevanja paketov radioaktivnih odpadkov, ki je skladen z merili sprejemljivosti za prevzem odpadkov in je trenutno v uporabi. Zaradi tega je v nadaljevanju na sliki 126 podana tudi porazdelitev paketov z radioaktivnimi odpadki po novem sistemu oznacevanja. Opombe: - Leta 2001 je bil uskladišcen 1 sod zaradi prepakiranja radijevih virov. - Leta 2003 sta bila uskladišcena 2 soda zaradi prepakiranja kobaltovih virov. - Leta 2005 je bilo uskladišcenih 95 sodov zaradi izvedbe projekta Phare Karakterizacija radioaktivnih odpadkov v centralnem skladišcu v Brinju, 24 sodov pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov. - Leta 2008 je bilo uskladišcenih 154 sodov zaradi izvedbe projekta Izboljšanje ravnanja z institucionalnimi radioaktivnimi odpadki v Sloveniji, 7 sodov pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov. - Leta 2008 je bil uveden nov sistem oznacevanja paketov z radioaktivnimi odpadki, ki je usklajen s cenikom sprejema radioaktivnih odpadkov. Na sliki je, zaradi lažje primerjave, porazdelitev sprejetih paketov za leto 2008, prikazana po starem in novem sistemu oznacevanja. Slika 126: Vrste in kolicine v CSRAO sprejetih radioaktivnih odpadkov. Iz CSRAO je bilo v letu 2015 v OVC prepeljanih preko 4.000 kosov ionizacijskih javljalnikov požara, vecinoma z radionuklidom 241Am in manjše število javljalnikov z radionuklidoma 226Ra in 239Pu. Ionizacijske javljalnike požara se je sortiralo glede na radionuklid, tiste, ki so vsebovali radionuklid 241Am se je razstavilo na radioaktivni in neradioaktivni del, javljalnike, ki so vsebovali radionuklid 226Ra ali 239Pu se je sortiralo in prepakiralo. Kontaminirana ohišja javljalnikov požara se je sproti stiskalo. Neradioaktivni deli, ki so dosegli pogoje za brezpogojno opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo, so bili predani podjetjem za ravnanje z odpadnim materialom. Januarja je 2015 je bil v CSRAO sprejet en sod utrjenih radioaktivnih odpadkov z radionuklidom 3H, ki so bili utrjeni v OVC decembra 2014. V zacetku leta 2015 je ARAO v OVC utrdil še 45 litrov tekocih radioaktivnih odpadkov z radionuklidom 14C, aktivnosti 2,1 MBq. Ti odpadki so bili pri povzrocitelju prevzeti februarja 2015. Nastala sta dva soda utrjenih odpadkov, ki sta bila sprejeta v CSRAO. Decembra 2015 je ARAO prevzel na lokaciji povzrocitelja še 200 litrov tekocih radioaktivnih odpadkov z radionuklidom 3H in 1 liter tekocih odpadkov z radionuklidom 14C pri drugem povzrocitelju in jih prepeljal v OVC. Ti odpadki bodo utrjeni in sprejeti v CSRAO v letu 2016. Pri obdelavi in pripravi odpadkov v OVC je nastala majhna kolicina operativnih radioaktivnih odpadkov kot so brisi, rokavice ipd. Kljub temu, da je ARAO v letu 2015 od malih povzrociteljev prevzel kar 3,2 m3 radioaktivnih odpadkov, se zaradi vestne obdelave javljalnikov požara skupna prostornina odpadkov v skladišcu ni bistveno povecala od preteklega leta (glej sliko 127). Obdelava in priprava javljalnikov požara z razstavljanjem in locevanjem na radioaktivni in neradioaktivni del se izkazuje kot ucinkovita metoda za zmanjšanje prostornine. Prispeva tudi k varnejšemu skladišcenju, saj se na ta nacin iz skladišca odstranjuje gorljiv material, ki jih predstavljajo plasticna ohišja javljalnikov požara. Kot je prikazano v preglednici 40, je bilo konec leta 2015 v CSRAO uskladišcenih 92,8 m3 trdnih radioaktivnih odpadkov, skupne mase 52,8 ton in skupne aktivnosti odpadkov 3 TBq. Porocane prostornine in mase predstavljajo bruto kolicine, kar pomeni radioaktivne odpadke vkljucno z embalažo, notranjimi pregradami in absorpcijskim sredstvom. Slika 128 prikazuje deleže posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, ki so bili konec leta 2015 skladišceni v CSRAO, glede na število paketov. 6868687378818579828690899292930102030405060708090100200120022003200420052006200720082009201020112012201320142015Prostornina [m3]Leto Slika 127: Prostornina paketov radioaktivnih odpadkov v CSRAO ob koncu posameznega leta v letih 2001 - 2015. Preglednica 40: Število paketov posameznih vrst RAO v CSRAO konec leta 2015. Vrsta radioaktivnih odpadkov Št. paketov L (tekoci odpadek) 0 M (mešani odpadek) 0 T1 (trden, stisljiv, gorljiv) 95 T2 (trden, stisljiv, negorljiv) 126 Vrsta radioaktivnih odpadkov Št. paketov T3 (trden, nestisljiv, gorljiv) 24 T4 (trden, nestisljiv, negorljiv) 201 ZV0 (javljalnik požara) 172 ZV1 (izrabljen zaprti vir z: A =3,7 GBq) 171 ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 GBq = A = 37 GBq) 29 ZV3 (izrabljen zaprti vir z: 37 GBq = A = 370 GBq) 9 ZV4 (izrabljen zaprti vir z: A > 370 GBq) 2 Skupaj 829 Skupna aktivnost paketov 3 TBq Skupna prostornina paketov 92,8 m3 Skupna masa paketov 52,8 t Slika 128: Deleži posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, skladišcenih v CSRAO konec leta 2015. Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki Po Uredbi o sevalnih dejavnostih (v nadaljevanju uredba) se lahko opusti nadzor nad radioaktivnimi odpadki brez odlocitve pristojnega upravnega organa, ce specificna aktivnost ne presega vrednosti, ki so navedene v tabeli 3 uredbe. Leta 2015 je ARAO obvestila URSJV o petih opustitvah radiološkega nadzora nad ohišji razstavljenih JAP in prazno embalažo. K obvestilom so bila priložena porocila o meritvah specificnih aktivnosti, ki jih je opravil pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji IJS, iz katerih je bilo razvidno, da so izpolnjeni kriteriji za opustitev nadzora. Jeseni je ARAO obvestil URSJV, da je po pregledu evidenc o aktivnostih paketov shranjenih v CSRAO ugotovil, da 10 paketom RAO aktivnost padla pod vrednostmi za brezpogojno opustitev nadzora dolocenimi v UV1. K obvestilu je priložil meritve paketov opravljene pri projektu karakterizacije »Transition Facility« leta 2008. Ves odpadni material je bil predan pooblašcenim podjetjem za ravnanje s takimi odpadki. Viri: [41], [42], [43], [44], [45] in [46] 5.5.2 Odlaganje radioaktivnih odpadkov 5.5.2.1 Odlagališce NSRAO V letu 2015 se je delo na aktivnostih, povezanih s projektom odlagališca NSRAO, odvijalo intenzivno na vseh podrocjih. Glavni poudarek je bil na projektni dokumentaciji, saj je bilo ob koncu leta 2015 zakljuceno delo na PGD projektni dokumentaciji. Le-ta bo v nadaljevanju še revidirana in recenzirana, že med izdelavo pa so bile sproti usklajevane projektne rešitve, v fazi zasnove PGD in v fazi recenzije idejne zasnove - IDZ. Vzporedno z delom na PGD projektnih rešitvah je potekalo tudi delo na ostalih nalogah, izdelano je bilo porocilo o vplivih na okolje, referencna dokumentacija, pricela se je izdelava osnutka varnostnega porocila. Vsa našteta dokumentacija je potrebna za zacetek postopka presoje vplivov na okolje, ki je nacrtovan v nadaljevanju, v letu 2016. Seveda velja poudariti tudi dosego ostalih pomembnih ciljev projekta, kot so zakljucek terenskih raziskav, uspešen zakljucek odkupa zemljišc, potrebnih za jedrski objekt, pa tudi nadgradnja varnostnih analiz v obsegu, kot je potreben za presojo vplivov na okolje. Na žalost pa je, kot že vsako leto doslej, tudi v letu 2015 intenzivnost dela na projektu narekovalo financiranje, ki je na kratko zastalo že v zacetku leta 2015. Program dela in financni nacrt ARAO (v nadaljevanju PDFN) za leto 2015 je bil na Vladi RS potrjen v maju 2015, pogodba s Skladom NEK pa je bila sklenjena v juliju 2015. Za zacasno financiranje v zacetku leta je bilo poskrbljeno s podpisom aneksa k pogodbi o financiranju s Skladom NEK, po katerem je Sklad financiral aktivnosti, ki so bile predmet PDFN ARAO v letu 2014, a do konca leta niso bile izvedene. Na ta nacin je bilo mogoce nadaljevati z aktivnostmi, ki so bile na kriticni poti projekta, njihova prekinitev pa bi lahko povzrocila tudi škodo. Izpostaviti velja predvsem nadaljevanje postopkov pri odkupu zemljišc in overitvah kupoprodajnih pogodb, ko bi v primeru nezagotovljenih financnih sredstev morali postopke odkupov zacasno prekiniti sredi izvajanja. Podrobneje so aktivnosti v letu 2015 opisane v nadaljevanju. Priprava lokacije Cilj aktivnosti na podlagi DPN za odlagališce NSRAO je zagotoviti razpolaganje z zemljišci za namen gradnje odlagališca. Po pridobitvi pooblastila za izvedbo odkupov v juniju 2014, ki je bilo izdano s strani Vlade RS na podlagi agentske pogodbe, je ARAO že v letu 2014 intenzivno pristopil k izvedbi odkupov zemljišc na lokaciji DPN za odlagališce NSRAO Vrbina-Krško. Do konca leta 2014 je bilo podpisanih 30 pogodb, v letu 2015 pa je bilo podpisanih še 16 pogodb. Urejena je bila tudi overitev vseh pogodb in evidentiranje sprememb v zemljiški knjigi. 31. 8. 2015 je bila podpisana, v septembru pa overjena zadnja pogodba za nakup zemljišca za gradnjo odlagališca. Skupaj je bilo realiziranih 46 odkupov zemljiških deležev. Postopkov razlastitve ni bilo potrebno izvesti, saj so bile pogodbe sklenjene z vsemi lastniki. Potekale so tudi aktivnosti za prenos upravljanja deležev v lasti RS od Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov RS na ARAO. Konec marca 2015 je bilo pridobljeno soglasje SKZG RS za prenos pravice upravljanja, dne 6. 10. 2015 pa je Vlada RS obravnavala gradivo in sprejela sklep, s katerim je za upravljavca dveh parcel, predvidenih za izgradnjo objektov odlagališca NSRAO, dolocila ARAO. S tem je zagotovljeno razpolaganje z zemljišci, ki so potrebna za gradnjo jedrskega objekta. Terenske raziskave V zacetku leta 2015 je bil zakljucen projekt glavnih raziskav geo- in hidrosfere za potrebe odlagališca NSRAO. V okviru teh raziskav so bila izvedena dela predvsem na mikrolokaciji prvega odlagalnega silosa. Raziskave so bile zakljucene v skladu s pogodbeno dogovorjenimi roki konec leta 2014, ko je bilo oddano tudi koncno porocilo o izvedbi teh raziskav. Porocilo je bilo v zacetku leta 2015 recenzirano in v marcu 2015 dopolnjeno po recenziji. Za potrebe recenzije porocila o izvedbi glavnih raziskav geo- in hidrosfere je bilo angažiranih vec strokovnjakov z razlicnih podrocij. S pomocjo priporocil v sklopu recenzije se je kvaliteta interpretacije rezultatov izboljšala in projekt je bil uspešno zakljucen. V recenzijskem postopku so bila izpostavljena nekatera kljucna vprašanja s podrocja geomehanike in geokemije. Na ta vprašanja so pridobljeni odgovori v okviru dodatnih raziskav. Izvedene so bile dodatne geomehanske raziskave in raziskave agresivnosti zemljine na beton. Za projekt odlagališca je pomembno, da zadnja faza terenskih raziskav ni samo potrdila geoloških, hidrogeoloških in geomehanskih razmer na lokaciji, temvec je poglobila in izboljšala poznavanje lokacije odlagališca. Poleg tega se je zmanjšala negotovost ter povecala zanesljivost podatkov na lokaciji odlagališca. V okviru projekta so bile za potrebe ustreznih podlag za pridobitev gradbenega dovoljenja narocene še hidravlicne analize vplivnega obmocja odlagališca NSRAO. Izvedeno je bilo modeliranje poplavnosti širšega obmocja odlagališca, model pa je upošteval objekte, ki so na tem obmocju že zgrajeni in objekte, ki bodo predvidoma izvedeni do izgradnje odlagališca NSRAO. Študija predstavlja nadgradnjo modela »Izvedba hibridnih hidravlicnih modelov za obmocje spodnje vode HE Krško, obmocje HE Brežice in obmocje HE Mokrice« (FGG, Hidroinštitut in IBE, 2011). Kontinuirano se je nadaljeval monitoring podzemne vode na podrocju lokacije odlagališca NSRAO, ki ga izvaja ARAO. Na podlagi dodatno pridobljenih podatkov je bila narejena nadgradnja baze podatkov in hidrogeološka interpretacija le-teh. Projektna in tehnicna dokumentacija V letu 2015 so se nadaljevale aktivnosti v povezavi z izdelavo projektne ter druge dokumentacije. Projektant IBE d. d. je izdelal zasnovo PGD projekta, katera je bila po pregledu in potrditvi narocnika osnova za izdelavo PVO in nadaljnje projektiranje odlagališca NSRAO. Projektne rešitve objektov in zazidalna situacija so bili posredovani arhitekturni komisiji v pregled. Z namenom casovne optimizacije je projektant kompletiral dokument Idejno zasnovo, IDZ, kjer so povzete identicne projektne rešitve, kot so kasneje razdelane v dokumentu PGD. Na podlagi IDZ je finalizirano porocilo o vplivih na okolje in ostala dokumentacija, potrebna za presojo vplivov na okolje. IDZ je bil ustrezno recenziran v skladu z zakonskimi zahtevami in internimi predpisi. Nadaljevalo se je z izdelavo PGD projektne dokumentacije odlagališca NSRAO in sicer na treh projektih: objekti odlagališca, pripravljalna dela in infrastrukturni objekti. PGD projektna dokumentacija je bila sukcesivno predana v decembru 2015, v nadaljevanju bo potrebna še revizija PGD in recenzijski postopek. Varnostne analize in vplivi na okolje V letu 2015 se je nadaljevalo z delom na projektu izdelave varnostnih analiz in meril sprejemljivosti. Pripravljen in revidiran je bil Implementacijski plan za leti 2015 in 2016. Pripravljena so bila porocila, ki zajemajo presojo vseh predlaganih optimizacij za odlagališce NSRAO, izvedene pa so bile tudi zacetne aktivnosti za izdelavo analize in porocila o presoji cezmejnih vplivov ter revizija porocila o operativni varnosti odlagališca NSRAO. Na podlagi dopolnjenih meril sprejemljivosti in dopolnjenem porocilu o inventarju je bilo koncano porocilo Preliminary Disposability Assessment, v katerem so ocenjeni posamezni tokovi odpadkov glede na postavljena merila sprejemljivosti. ARAO je v letu 2015 izdelal Projektne osnove za Osnutek varnostnega porocila, kot ga zahteva ZVISJV in podzakonski akti. Projektne osnove so bile recenzirane, v pripravi je revizija po recenziji. ARAO je prav tako pricel z izdelavo Osnutka varnostnega porocila. Priprava referencne dokumentacije za Osnutek varnostnega porocila je bila ob koncu leta 2015 v zakljucni fazi, v letu 2016 sledi še recenzija in priprava revizije dokumentov po recenziji. Del referencne dokumentacije je izdelal ARAO, del pa je pripravil izdelovalec projektne dokumentacije, IBE d. d. Delo v zvezi z izdelavo Porocila o vplivih na okolje (v nadaljevanju PVO) je bilo zaceto v zacetku leta 2015. Izdelava porocila je bila v veliki meri odvisna od napredovanja del na izdelavi PGD projektne dokumentacije. Del PVO je porocilo o obstojecem stanju, ki je bilo izdelano neodvisno od projektne dokumentacije. Na podlagi posredovanih podlag in zasnove PGD so bile v avgustu izdelane strokovne podlage za PVO (kakovost zraka, kakovost tal, varovanje pred hrupom in obremenitev kmetijskih pridelkov), za katere je bila izvedena recenzija. Porocilo o vplivih na okolje, faza pred recenzijo, je bilo predano v decembru in bo v nadaljevanju usklajeno/dopolnjeno z osnutkom varnostnega porocila ter recenzirano v skladu z zakonskimi zahtevami ter internimi predpisi. 5.5.2.2 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi V obcini Krško, kjer je lokacija bodocega odlagališca NSRAO, ARAO komunicira neposredno s komisijo za spremljanje odlagališca NSRAO, obcasno tudi z obcinskim svetom in županom. Rezultati geoloških raziskav na lokaciji odlagališca NSRAO in stanje projekta so bili aprila in novembra predstavljeni komisiji, junija tudi obcinskemu svetu obcine Krško. ARAO je sodeloval pri izdaji brošure o porabi nadomestila za omejeno rabo prostora v obcini Krško. V lokalnem casopisu je objavil niz ozavešcevalnih clankov o sevanju in ravnanju z radioaktivnimi odpadki. 5.6 SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO PROGRAM RAZGRADNJE NEK IN ODLAGANJE RAO IN IJG 5.6.1 Sklad za razgradnjo NEK Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (meddržavna komisija) je na svoji 10. seji julija 2015 odlocila, da se zacasno zaustavijo vse aktivnosti za pripravo revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK iz leta 2010. Revizijo 2 Programa razgradnje NEK in odlaganja RAO in IJG je ARAO v letu 2011 pripravila skupaj s sorodno hrvaško organizacijo APO. Vlada RH je konec leta 2012 pooblastila Fond za razgradnjo NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (Fond) za pooblašceno organizacijo s strani RH za pripravo Programa razgradnje NEK in odlaganja RAO in IG iz NEK . Meddržavna komisija je ARAO in Fond skupaj z NEK na 10. seji zadolžila za pripravo projektnih nalog za izvedbo nove revizije obeh programov v skladu z BHRNEK do 20. 10. 2015. Zaradi predvolilnega obdobja in obdobja sestave vlade na Hrvaškem so bile aktivnosti upocasnjene. Delovna skupina je uskladila nabor potrebnih in obstojecih strokovnih podlag in osnovne robne pogoje za izdelavo dokumentov, predlogi projektnih nalog pa zaradi razlicnih pogledov na nekatere tehnicne, financne in organizacijske vidike še niso dokoncno usklajeni. 5.6.2 Sklad NEK Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je bil ustanovljen na osnovi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 47/03-UPB, 68/08, 77/08-ZJS-1, v nadaljnjem besedilu: ZSFR). Sklad se ne financira iz proracunskih sredstev, stroške svojega poslovanja pokriva iz financnih prihodkov, ustvarjenih s poslovanjem Sklada. Je posebna pravna oseba, ustanovljena z ZSFR skladno s Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK in njenim izkorišcanjem in razgradnjo (Uradni list Republike Slovenije, št. 23/03– mednarodne pogodbe; v nadaljnjem besedilu: Meddržavna pogodba o NEK). Ima posebej urejene organe in nacin zagotavljanja sredstev neodvisno od proracuna. Posluje v posebni organizacijski obliki, kot pravna oseba »sui generis«, ustanovljen z namenom opredeljenim v ZSFR. Na podlagi ZSFR je do marca leta 2003 sredstva v Sklad vplacevala Nuklearna elektrarna Krško. Na podlagi leta 2003 uveljavljenih sprememb ZSFR pa je zavezanec za vplacilo sredstev v Sklad družba GEN energija d. o. o. (oz. ob uveljavitvi zakona ELES GEN, d. o. o., ki se je julija 2006, s spremembo akta o ustanovitvi, preimenovala v GEN energija d. o. o.). V letu 2004 je bil sprejet Program razgradnje NEK in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva, ki je dolocil novo višino prispevka za razgradnjo NEK in odlaganja RAO in IJG. Vlada RS se je s programom seznanila na 93. redni seji dne 7. oktobra 2004, potrjen pa je bil 4. marca 2005 na 7. seji Meddržavne komisije za spremljanje Meddržavne pogodbe o NEK. Tako od aprila 2005 dalje ELES GEN, d. o. o. (julija 2006 se je s spremembo akta o ustanovitvi družba preimenovala v GEN energija, d. o. o.), vplacuje v Sklad prispevek za razgradnjo v višini 0,003 evra za kWh elektricne energije, proizvedene v NEK in prodane v Sloveniji. Prispevek temelji na izracunih v Programu razgradnje NEK iz leta 2004, medtem pa so se predpostavke za odlagališce spremenile. Na podlagi 3. tocke 10. clena Meddržavne pogodbe je treba Program razgradnje NEK revidirati vsakih pet let. Revizija Programa razgradnje NEK bi morala biti opravljena do konca leta 2009, vendar ta do konca leta 2015 še ni bila zakljucena in potrjena. Racunsko sodišce je v porocilu o opravljeni reviziji Sklada za obdobje 2006.2009 z naslovom Zagotavljanje sredstev za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško opozorilo, da se z revizijo Programa razgradnje NEK zamuja in da je vprašanje, ali bo pravocasno in v zadostni meri zbranih dovolj sredstev. Od leta 1998 Sklad sofinancira Program dela ARAO in sicer projekte, ki se nanašajo na ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki (NSRAO). V letu 2015 je Sklad ARAO placal 3,5 milijone evrov. V obdobju od 1998 do konca leta 2015 je Sklad financiral dejavnosti, ki jih izvaja ARAO v višini 37,23 milijonov evrov, od tega je nadomestilo Obcini Krško za omejeno rabo prostora, ki ga je ARAO placevala lokalni skupnosti znašalo 14,9 milijonov evrov. V letu 2015 je stopila v veljavo nova Uredba o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta (UV8; Ur. l. RS, št. 92/14) ter Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta. Sklad je po UV8 zavezanec za placilo nadomestila za omejeno rabo prostora le obcini Krško, na ozemlju katere bo zgrajeno odlagališce radioaktivnih odpadkov. V letu 2015 je Sklad obcinam Brežice, Kostanjevica na Krki in Kozje placal le obveznost za mesec december 2014. Na osnovi poracuna je Sklad konec meseca avgusta in v septembru placal razliko obcinam Krško, Kostanjevica na Krki in Brežice, obcina Kozje pa je preplacilo nadomestila vrnila na racun Sklada. Sklad je v letu 2015 obcinam Krško, Brežice, Kostanjevica na Krki in Kozje placal skupaj 5,5 milijonov evrov nadomestila za omejeno rabo prostora zaradi jedrskega objekta. V letih 2004 do 2015 je bilo obcinam iz naslova nadomestila placano skupaj 32 milijonov evrov. GEN energija d. o. o. je v letu 2015 placala 8,06 milijonov evrov prispevka za razgradnjo in s tem v celoti in v dogovorjenih rokih poravnala vse svoje obveznosti do Sklada. Obracun prispevka se vrši na podlagi obracuna polovice celotne proizvedene kolicine elektricne energije v NEK. V primerjavi z letom 2014 je bilo placanih 11,20 % manj sredstev. Bistveno manjša proizvodnja in posledicno nižji prispevek v mesecu maju in juniju je posledica rednega remonta, ki se je v NEK pricel 11. aprila 2015 in je bil zakljucen 17. maja 2015. V obdobju 1995 do 2015 sta NEK in GEN energija, d. o. o., Skladu nakazala predpisani prispevek za razgradnjo v višini 169,2 milijonov evrov. Na sliki 129 so prikazana sredstva Sklada na dan 31. 12. 2015. Slika 129: Prikaz sredstev Sklada na dan 31. 12. 2015 Stanje na dan 31. decembra 2015: - 188,7 milijonov evrov neposredno v financnem portfelju (podatek se nanaša na knjiženo stanje in ne upošteva nerazporejenih denarnih sredstev, natecenih obresti in dividend ter kupljenih obresti v skupnem znesku 2,2 milijona evrov), - 69,2 milijona evrov v transferjih ARAO in obcinam (Sredstva, vplacana za namen sofinanciranja del ARAO in nadomestil obcinam za omejeno rabo prostora v višini 69,2 milijona evrov, niso valorizirana!). Odlivi za ARAO in obcine predstavljajo 36,7 % financnega portfelja Sklada. Po naložbenih razredih se je glede na strukturo ob koncu leta 2014 najbolj povecal delež v razredu državnih obveznic, in sicer za 5,83 odstotne tocke ter delež v delniških vzajemnih skladih in ETF-jih, ki je višji za 1,68 odstotne tocke. Najbolj se je zmanjšal delež v obveznicah v 100-odstotni državni lasti (za 3,2 odstotne tocke), nekoliko pa je manjši tudi delež depozitov (za 2,71 odstotne tocke) ter obveznic bank/financnih izdajateljev (za 2,32 odstotne tocke). Dne 31. decembra 2015 je imel Sklad 188.694.589,97 evrov financnih naložb v vrednostne papirje: 10,52 % sredstev je bilo naloženih pri bankah v obliki depozitov, 52,34 % v državnih obveznicah, 6,91 % v obveznicah, ki so v 100 % državni lasti, 3,17 % v korporativnih nefinancnih obveznicah, 6,43 % v obvezniških skladih, 19,29 % v vzajemnih skladih (delniški in mešani skladi) in ETF in 1,35 % v delnicah. Struktura financnega portfelja ne upošteva nerazporejenih denarnih sredstev na TRR v znesku 56.045,22 evrov. Znesek 188.694.589,97 evrov se nanaša na knjiženo stanje in ne upošteva natecenih obresti, kupljenih obresti in dividend v znesku 2.183.200,18 evrov. Ob upoštevanju le-teh in ob upoštevanju sredstev na TRR je premoženje Sklada ob koncu leta 2015 znašalo 190.933.835,37 evrov. V naložbeni politiki Sklada za leto 2015 je Sklad nacrtoval predvsem naložbe v varne naložbene razrede. Najvec sredstev je bilo vloženih v državne obveznice in kratkorocne depozite. V letu 2015 je Sklad ustvaril 12,5 milijonov evrov prihodkov, kar je za 4,02 % manj od nacrtovanih. Glede na nacrtovane financne prihodke so nižji prihodki od obresti predvsem kot posledica nižjih obrestnih mer na denarnem trgu. Zaradi manjše proizvodnje elektricne energije v letu 2015 so bili prihodki od prispevka glede na leto 2014 nižji za 11,20 %. Odhodki so znašali 9,4 milijonov evrov in so bili za 19,29 % nižji od nacrtovanih ter za 26,23 % višji kot leta 2014. Sklad je zabeležil presežek prihodkov nad odhodki, in sicer v višini 3,1 milijone evrov oziroma je 128,88 % višji, kot je bil nacrtovan za leto 2015, kar je posledica nižjih odhodkov v letu 2015. Uresnicitev presežka prihodkov nad odhodki za leto 2015 je 53,43 % nižja kot leta 2014. Sklad je imel leta 2015 za 72,4 milijonov evrov prejetih vracil danih posojil (zapadle naložbe) in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. Prejeta vracila danih posojil in sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev, so za 33,4 % nižja od nacrtovanih predvsem zaradi manjše prodaje kot je bilo nacrtovano. Dana posojila in povecanje kapitalskih deležev so znašala 75,4 milijonov evrov, kar je za 3 milijone evrov vec, kot je bilo vrnjenih posojil. V letu 2015 je donosnost portfelja Sklada, ki se izracunava s pomocjo notranje stopnje donosa (IRR), znašala 3,2 %. Donosnost portfelja po letih je prikazana na sliki 130. Slika 130: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2015 V skladu s spremembami Pravilnika o razclenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava iz leta 2007 (spremembe - Ur. l. RS, št. 120/07), je Sklad za leto 2008 vse lastniške vrednostne papirje, investicijske in vzajemne sklade, ki kotirajo na borzi ali je za njih mogoce pridobiti javno objavljeno tržno ceno, ovrednotil po pošteni vrednosti v skladu z Zakonom o racunovodstvu. Za leto 2010 pa je v skladu s spremembami Pravilnika prvic ovrednotil tudi dolžniške vrednostne papirje. Stroški upravljanja portfelja so glede na višino financnega portfelja znašali 0,25 %. Sklad mora zagotavljati predvsem varnost sredstev Sklada (konzervativna naložbena politika), ob tem pa neprestano spremljati dogajanja na trgih ter skrbeti za izpolnjevanje zahtev, ki jih Skladu nalaga zakon. Sklad je tako tudi v letu 2015 uspešno obvladoval vsa pomembna tveganja. 5.7 SKUPNA KONVENCIJA O VARNOSTI RAVNANJA Z IZRABLJENIM GORIVOM IN VARNOSTI RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI Skupna konvencija se nanaša na varno ravnanje z izrabljenim gorivom v NEK in raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II, uskladišcene radioaktivne odpadke v NEK, odpadke iz razgradnje Rudnika Žirovski vrh in radioaktivne odpadke malih povzrociteljev, ki so uskladišceni v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov v Brinju. Pregledovalni sestanki pogodbenic po tej konvenciji potekajo vsaka tri leta na Dunaju. Ob koncu leta 2015 je bila Skupna konvencija zavezujoca za 70 držav pogodbenic, med katerimi je tudi Republika Slovenija. Peti pregledovalni sestanek pogodbenic, katerega predsedujoci je bil David Huizenga iz ZDA, je potekal od 11. do 22. 5. 2015. Sestanka se je udeležilo 61 delegacij držav pogodbenic. Delo je potekalo na plenarnem zasedanju in v sedmih skupinah. Vecina pogodbenic je sodelovala tudi na t. i. odprtih delavnicah, ki so potekale po koncanih predstavitvah držav, v prvem tednu pregledovalnega sestanka. Slovenija je bila skupaj z ZDA, Poljsko, Slovaško, Islandijo, Bolgarijo, Indonezijo, Kazahstanom in Portugalsko razporejena v skupino 1, ki ji je predsedoval M. Foy iz Velike Britanije. Porocilo za Slovenijo, ki ga je leta 2014 pripravila URSJV v sodelovanju z URSVS, ARAO, NEK d. o. o., Institutom »Jožef Stefan«, Rudnikom Žirovski vrh, Klinicnim centrom – Kliniko za nuklearno medicino in Onkološkim inštitutom Ljubljana, ter njegova predstavitev sta bila dobro sprejeta. Po predstavitvi je slovenska delegacija odgovarjala še na dodatna ustna vprašanja, predvsem v zvezi s programom razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, zagotavljanjem možnosti za delovanje organizacij, povezanih z jedrsko varnostjo, ugotovitvami misije IRRS, statusom glede suhega skladišcenja izrabljenega jedrskega goriva, mednarodnimi aktivnostmi glede izrabljenega jedrskega goriva in prakso glede minimizacije nastajanja radioaktivnih odpadkov. Trenutno stanje v državi je dobro nadzorovano. Slovenija bo na naslednjem, šestem pregledovalnem sestanku, ki bo potekal maja 2018, morala porocati o: - izdaji ustreznih dovoljenj, gradnji in obratovanju bodocega odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, - izdaji ustreznih dovoljenj, gradnji in obratovanju objekta za suho skladišcenje izrabljenega jedrskega goriva, - pripravi in potrditvi Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško ter programa odlaganja RAO in visoko radioaktivnih odpadkov, - dokoncanju sanacije nekdanjega rudnika Žirovski vrh in - ohranitvi strokovnih jedrskih inštitucij in upravnega organa ter s tem povezanega financiranja. Na zakljucnem plenarnem zasedanju so bila obravnavana porocila porocevalcev vseh sedmih skupin, delo pa je bilo koncano s sprejetjem zakljucnega porocila. Pogodbenice so poudarile pomembnost priprave porocila in odgovorov na vprašanja ter pregledovalnega postopka za lastno presojo trenutnega stanja v državi. Prav tako so poudarile pomembnost, ki jo pripisujejo takemu nacinu mednarodne izmenjave informacij, ki omogoca primerljivost lastne dobre prakse z mednarodno dobro prakso. Pogodbenice so se strinjale, da je za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki treba krog pogodbenic še naprej širiti ter na ravni držav zagotoviti jasen pravni okvir, mocno in neodvisno upravno pristojnost, usposobljene imetnike dovoljenj ali uporabnike, jasno delitev pristojnosti in vkljuciti javnost v postopke odlocanja. Zagotoviti je treba dovolj financnih virov ter jasne in celovite nacrte o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. V prihodnosti je treba zagotoviti varnost tudi zaradi spoštovanja nacela, da se bremena na tem podrocju ne bodo po nepotrebnem prenašala na naslednje generacije. Tudi v prihodnje bo potekala izmenjava informacij med državami pogodbenicami glede naukov v zvezi z dogodkom v Fukušimi. Kljub splošnemu dobremu stanju je v nekaterih državah na posameznih podrocjih stanje mogoce še izboljšati. 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE Bistven del zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti je pripravljenost na izredne dogodke. Zato morajo biti vse pristojne organizacije v državi v primeru jedrskega ali sevalnega izrednega dogodka sposobne ukrepati po vnaprej pripravljenih nacrtih ukrepanja. Jedrske in radiološke nesrece so izredni dogodki, ki neposredno ogrožajo prebivalce in okolje in zahtevajo zašcitne ukrepe. Vsak izredni dogodek v splošnem še ne pomeni nastanka nesrece. Lahko gre za zmanjšanje jedrske ali sevalne varnosti, ki tudi zahteva ustrezen odziv pristojnih. Odziv oz. ukrepanje pristojnih organizacij v Sloveniji doloca Državni nacrt zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci. Glavni nosilec državnega nacrta je Uprava RS za zašcito in reševanje, Uprava RS za jedrsko varnost pa ima svetovalno vlogo. 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST Za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih na URSJV skrbi Sektor za pripravljenost na izredne dogodke, katerega osnovne naloge so: - zagotavljanje usposobljenosti, kadrovske zasedenosti in odzivnosti Skupine za obvladovanje izrednega dogodka (SID), - zagotavljanje aktualnosti in celovitosti postopkov SID in - zagotavljanje operativnosti opreme, prostorov in dokumentacije za potrebe SID. V primeru izrednega dogodka se na URSJV aktivira SID, ki jo vodi direktor za obvladovanje izrednega dogodka. SID ima v sestavi vhodne in izhodne komunikatorje za komunikacijo z zunanjimi organizacijami, dve strokovni podskupini, SSAJN – strokovno skupino za analizo jedrske nesrece in SSOD – strokovno skupino za oceno doz ter tehnicno podporo, predstavnika v Štabu civilne zašcite RS in v Zunanjem podpornem centru NEK. Polna sestava šteje 18 clanov. Delo je dvoizmensko. Zagotavljanje sposobnosti ukrepanja URSJV poteka z rednim usposabljanjem clanov SID, s preverjanjem odzivnosti in z vajami, z rednim preverjanjem delovanja programske in ostale opreme, s sodelovanjem v mednarodnih dejavnostih ter z rednimi pregledi vseh pripadajocih organizacijskih predpisov in navodil. Ker se naloge med izrednim dogodkom vecinoma razlikujejo od rednega dela, je usposabljanje clanov SID zelo pomembno. Tako je URSJV je v letu 2015 izvedla 151 individualnih in skupinskih usposabljanj, preizkusov in vaj v skupnem trajanju 239 ur. URSJV je sodelovala tudi na redni letni vaji NEK 2015 in na vec mednarodnih vajah ConvEx in ECUREX. Na podlagi celovite analize delovanja URSJV na državni vaji leta 2014, je URSJV v letu 2015 izvedla celovito revizijo pripravljenosti na ukrepanje med izrednimi dogodki, od reorganizacije SID do spremembe nacina dela in vecje posodobitve opreme. Razvoj sprememb, pri katerih so bile upoštevane tudi mednarodne smernice, je potekal v zacetku leta, uvajanje sprememb pa vecji del leta. Spremembe so bile validirane z vec vajami. URSJV na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke redno sodeluje tudi z ostalimi organizacijami v državi in v tujini. Na ta nacin se prenašajo nova spoznanja in dobra praksa, tako da se pripravljenost venomer izboljšuje. 6.1.1 Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom M/KSID Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom (KSID) je spletno orodje za komuniciranje med clani SID v casu aktiviranosti URSJV med izrednim dogodkom. Za komuniciranje med organi vodenja na državni ravni1 pa se uporablja medresorska razlicica MKSID. 1. PCZRS (Poveljnik CZ RS) 2. CZ Posavje (Štab CZ posavske regije) 3. CZ Zasavje (Štab CZ zasavske regije) 4. CZ Dolenjska (Štab CZ dolenjske regije) 5. CZ V. Štajerska (Štab CZ vzhodno-štajerske regije) 6. CZ Z. Štajerska (Štab CZ zahodno-štajerske regije) 7. CZ Ljubljana (Štab CZ ljubljanjske regije) 8. CZ Krško (Štab CZ obcine Krško) 9. CZ Brežice (Štab CZ obcine Brežice) 10. CZ Sevnica (Štab CZ obcine Sevnica) 11. CZ Kostanjevica (Štab CZ obcine Kostanjevica na Krki) 12. CORS (Center za obvešcanje RS) 13. ReCO Brežice (Regijski center za obvešcanje Brežice) 14. ReCO Novo mesto (Regijski center za obvešcanje Novo mesto) 15. ReCO Trbovlje (Regijski center za obvešcanje Trbovlje) 16. ReCO Celje (Regijski center za obvešcanje Celje) 17. ReCO Maribor (Regijski center za obvešcanje Maribor) 18. ReCO Ljubljana (Regijski center za obvešcanje Ljubljana) 19. URSJV (Uprava RS za jedrsko varnost) 20. URSZR (Uprava RS za zašcito in reševanje) 21. UKOM (Urad vlade RS za komuniciranje) 22. ARSO (Agencija RS za okolje) 23. NEK TPC (Nuklearna elektrarna Krško, Tehnicni podporni center, Krško) 24. NEK ZPC (Nuklearna elektrarna Krško, Zunanji podporni center, Ljubljana) 25. EHI (Enota za hitre reševalne intervencije) 26. ELME (Mobilna enota Instituta Jožef Stefan) 27. ZVD (Mobilna enota Zavoda za varstvo pri delu) 28. MZ (Ministrstvo za zdravje) 29. MZI (Ministrstvo za infrastrukturo) Prva verzija M/KSID je bila preizkušena med vajo NEK decembra 2008. Ob sprejemu državnega nacrta leta 2010 je MKSID tudi uradno postal komunikacijsko orodje med vodji vseh pomembnejših organizacij, ki ukrepajo ob jedrski ali radiološki nesreci. URSJV M/KSID redno vzdržuje in posodablja. Med celovito revizijo pripravljenosti leta 2015 je URSJV razvila nov modul StatusID, katerega namen je prikaz trenutnega stanja izrednega dogodka. Gre za ucinkovit prikaz kompleksnih številcnih informacij med izrednim dogodkom. StatusID je bil uspešno preizkušen na vec vajah. URSJV vidi nadaljnji razvoj v nadgraditvi tega modula za uporabo na državni ravni. Pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji je primerno poskrbljeno za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci se redno sestaja in skrbi za usmerjanje in koordinacijo pripravljenosti na državni ravni. Ukrepanje se redno preverja z vajami. 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO Dejavnosti Nuklearne elektrarne Krško (NEK) na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke so v letu 2015 obsegale: - usposabljanja, urjenja in vaje, - vzdrževanje podpornih centrov, opreme in zvez, - posodabljanje Nacrta zašcite in reševanja NEK (NZIR NEK), postopkov in druge dokumentacije ter - kadrovske popolnitve in zamenjave v organizaciji za primer izrednega dogodka. Usposabljanje osebja z dovoljenjem, osebja, katerega delo je povezano z jedrsko varnostjo in osebja, ki mora obnavljati znanje v skladu z domaco zakonodajo, je potekalo v skladu z nacrtom in je bilo glede na plan v celoti izvedeno. Poleg tega je NEK aktivno sodelovala z nacrtovalci in izvajalci nalog zašcite in reševanja na lokalni in državni ravni ter z upravnimi organi (URSJV in URSZR). 6.4 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI Cilj 10 Pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji je primerno poskrbljeno za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih, da bi v takih primerih kar najbolj zmanjšali posledice za ljudi in okolje. Uresnicevanje cilja v letu 2015 Iz zgoraj opisanega lahko povzamemo, da pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji URSJV primerno poskrbi za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci se redno sestaja ter s tem usmerja in koordinira pripravljenost na državni ravni. Ukrepanje URSJV redno preverja z vajami. 7 NADZOR NAD JEDRSKO IN SEVALNO VARNOSTJO 7.1 IZOBRAŽEVANJE, RAZISKAVE, RAZVOJ Velikih sprememb pri izobraževanju, raziskavah in razvoju na podrocju jedrske in sevalne varnosti v letu 2015 ni bilo. 7.1.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Cilji, ki naj bi se na podrocju izobraževanja, raziskovanja in razvoja dosegli v obdobju 2013-2023, kot to predvideva resolucija, so naslednji: Cilj 9 Sistem pooblašcenih izvedencev omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti, pri cemer je zagotovljeno, da povzrocitelj oziroma vložnik krije stroške priprave strokovnega mnenja. Ukrep za doseganje cilja S spodbujanjem in financiranjem usmerjenih razvojnih nalog je zagotovljena pokritost vseh podrocij jedrske in sevalne varnosti s pooblašcenimi izvedenci iz Slovenije in njihova neodvisnost njihovega obstoja od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2015 URSJV je pripravila pobudo zbiranje sredstev za raziskave in razvoj na podrocju jedrske varnosti. Po tej pobudi naj bi upravljavci jedrskih in sevalnih objektov ter uporabniki virov ionizirajocih sevanj redno zbirali dolocene zneske. Za porabo teh sredstev bi se letno razpisali raziskovalni ali razvojni projekti, na katere bi se lahko prijavljale slovenske raziskovalne in razvojne organizacije. Sredstva bi se zbirala in upravljala kot posebna postavka obstojecega Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (sklad NEK), razpise bi pripravljal poseben programski odbor s predstavniki upravnih organov, raziskovalnih organizacij in upravljavcev objektov ter izvajalcev sevalnih dejavnosti. Razpise in izvedbo projektov bi pomagala izvajati Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Poleti in jeseni 2015 je URSJV organizirala nekaj sestankov vodstev Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo, Sektorja za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ARAO, Sklada NEK, GEN Energije, NEK in URSJV. Ker se je na teh sestankih izkazalo, da nismo imeli celovite slike koliko sredstev se v resnici letno porabi za financiranje jedrske stroke izven NEK, so predstavniki vseh organizacij na URSJV poslali podatke o vseh financnih sredstvih, ki so jih v minulih letih investirali v dejavnosti, ki so jih izvajali domaci izvajalci. Tako smo prišli do podatkov, da so leta 2014 GEN Energija, NEK, ARRS, URSZR, in URSJV porabili okoli 4,5 milijonov evrov za slovenske institucije, ki se ukvarjajo s podrocjem jedrske varnosti oziroma z deli, povezanimi z izkorišcanjem jedrske cepitve. Od tega je ARRS za raziskovalne dejavnosti porabil okoli 1,4 milijonov evrov. To je bilo prvic, da smo dobili celovito sliko o obsegu tovrstnega financiranja. Iz nje izhaja, da se v Sloveniji letno porabi dovolj sredstev za financiranje in preživetje okoli 70 jedrskih strokovnjakov. Odprl se je nov izziv, kajti izkazuje se potreba, da bi bilo smiselno tovrstne dejavnosti nekako dolgorocno usmerjati, ne pa popolnoma prepustiti trgu in individualnim pogodbam med investitorji in izvajalci. URSJV je zato opustila idejo o zbiranju dodatnih sredstev v posebnem skladu in se usmerila v pripravo širše strategije raziskav in razvoja na podrocju jedrske varnosti. URSJV sicer že ima tako strategijo za svoje interne potrebe, ki pa bi jo bilo treba razširiti še s potrebami drugih deležnikov. Taka skupna strategija bi bila potem dobra podlaga za izbiro raziskovalnih podrocij pri bodocih razpisih ARRS in oporna tocka pri sklepanju individualnih pogodb za razvojne potrebe posameznih narocnikov. Cilj 11 V slovenskih izobraževalnih ustanovah obstajajo študijski programi, katerih diplomanti po ustreznem dodatnem usposabljanju lahko prevzemajo pomembne položaje v delovnih organizacijah, na katerih bodo lahko zagotavljali jedrsko varnost. Ukrepi za doseganje cilja - Slovenske izobraževalne ustanove zagotovijo ustrezne študijske programe, pri cemer država neposredno financno podpira tiste, ki so mednarodno primerljivi in priznani. - Upravljavci sevalnih in jedrskih objektov, izvajalci sevalnih dejavnosti in državni organi, pristojni za jedrsko in sevalno varnost, podpirajo izobraževalne programe s podrocij fizike, reaktorske tehnike, jedrske varnosti, obvladovanja težkih nezgod s taljenjem sredice, tehnologij razgradnje jedrskih objektov ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki in pri teh programih tudi sodelujejo. Uresnicevanje cilja v letu 2015 Vecjih sprememb na tem podrocju v letu 2015 ni bilo. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani se v okviru Oddelka za fiziko izvaja 2. stopenjski magistrski program »Jedrska tehnika«. V šolskem letu 2015/16 se je v program vpisalo 5 študentov, ki skupaj s 5 študenti 2. letnika poslušajo 4 strokovne predmete programa Jedrska tehnika, približno polovico dodatnih kreditnih tock pa pridobijo s predmeti drugih študijskih programov. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa potekajo predavanja le pri 8 strokovnih predmetih in še pri teh v ciklicnem nacinu: izvajajo se vsako drugo leto. Magistrski študij jedrske tehnike je v letu 2015 koncalo 5 diplomantov. Študijski program izvajajo ucitelji - sodelavci Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za strojništvo. Vsi v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je trenutno 14 študentov, vecina jih je zaposlenih na Institutu »Jožef Stefan«. V letu 2015 je doktoriral en študent. Prav tako se lahko študenti izobražujejo s podrocja jedrske energetike na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru s sedežem v Krškem. Na tej fakulteti se izvaja študijski program »Energetika« na vseh treh bolonjskih stopnjah, ki vkljucuje tudi predmete z jedrskega podrocja. Na prvi (univerzitetni) stopnji je en obvezen jedrski predmet in trije izbirni predmeti z jedrskega podrocja. Tudi na drugi (magistrski) stopnji je en obvezen predmet z jedrskega podrocja in pet izbirnih predmetov. Na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru so opustili študijsko program Jedrska energetika. Od treh vpisanih študentov se je eden prepisal na Fakulteto za energetiko v Krškem, eden je diplomiral, tretji pa je opustil študij. Ocenjujemo, da v trenutnih okolišcinah v Sloveniji obseg študija in število študentov približno ustrezata potrebam stroke. Pri tem velja omeniti, da na podrocje jedrske tehnike vsako leto pride tudi nekaj inženirjev z drugih tehnicnih in naravoslovnih fakultet, ki jedrsko izobrazbo pridobijo po zaposlitvi. Po drugi strani pa je vloga upravljavcev jedrskih objektov predvsem v širjenju informacij ter osnovnega znanja o jedrski in sevalni varnosti v populaciji šolske mladine ter odraslih. S pripravo informativnih materialov in aktivnosti podpirajo predvsem programe v okviru splošnega in strokovnega šolstva ter prispevajo k spodbujanju interesa za študij na podrocju jedrske in sevalne varnosti. Cilj 12 V Republiki Sloveniji so vzpostavljene stabilne razmere za financiranje in izvajanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na podrocju jedrske in sevalne varnosti, s katerimi je zagotovljena »kriticna masa« strokovnjakov za kompetentno pokrivanje vseh kljucnih vidikov varne uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Ukrepi za doseganje cilja - Država aktivno podpira in sofinancira sodelovanje slovenskih znanstvenih in raziskovalnih organizacij v mednarodnih raziskovalnih projektih in programih pod okriljem EU, OECD/NEA, US NRC in podobnih uveljavljenih organizacij. - Raziskovalni programi, financirani iz državnega proracuna ali drugih virov, omogocajo temeljne raziskave na podrocjih jedrske in sevalne varnosti. - Sredstva, zbrana od upravljavcev jedrskih in sevalnih objektov in oplemenitena s sredstvi državnega proracuna, omogocajo uporabne raziskave in razvoj za podporo reševanju sprotnih izzivov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v gospodarstvu. URSJV v sodelovanju z uporabniki pripravi program teh raziskav in razvoja. - Zagotoviti je treba motivacijo raziskovalnih organizacij za udeležbo na aplikativnih raziskavah za gospodarstvo. Uresnicevanje cilja v letu 2015 Dejavnosti, opravljene na tem podrocju, so opisane pri cilju št. 9 zgoraj. 7.2 ZAKONODAJA NA PODOCJU JEDRSKE IN SEVALNE VARNOSTI Najpomembnejši predpis s podrocja jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. Sprejet je bil leta 2002 (ZVISJV, Ur. l. RS, št. 67/02), prvic je bil dopolnjen leta 2003 (ZVISJV-A, Ur. l. RS, št. 24/03), drugic leta 2004 (ZVISJV-B, Ur. l. RS, št. 46/04), tretjic leta 2011 (ZVISJV-C, Ur. l. RS, št. 60/11) in cetrtic leta 2015 (ZVISJV-D, Ur. l. RS, št. 74/15). Leta 2015 so bili sprejeti štirje podzakonski predpisi z ožjega podrocja jedrske in sevalne varnosti in sicer: - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta (Ur. l. RS, št. 64/15); s tem se je spremenila in dopolnila uredba, ki je bila sprejeta koncem leta 2014 , veljati pa je zacela 1. januarja 2015, - Uredba o nacinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin (Ur. l. RS, št. 76/15), - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za uporabo virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu (Ur. l. RS, št. 75/15) in - Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti v pitni vodi (Ur. l. RS, št. 74/15), kot nov predpis, sprejet na podlagi ZVISJV. Podrobnejši prikaz že sprejetih podzakonskih aktov in aktov, ki so v pripravi, je podan na spletni strani. Kot smo že porocali v prejšnjih letnih porocilih je URSJV je že v letu 2013 pricela s postopkom noveliranja Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti ter pripravila Predlog sprememb in dopolnitev tega zakona (ZVISJV-D). Pri pripravi predloga sta intenzivno sodelovali tudi URSVS Ministrstva za zdravje ter Ministrstvo za notranje zadeve. Javna obravnava novele zakona je bila zakljucena konec decembra 2013, v januarju 2014 pa je bilo gradivo posredovano v medresorsko usklajevanje ministrstvom in vladnim službam. V mesecih, ki so sledili, je potekalo intenzivno medresorsko usklajevanje, gradivo pa je bilo že skoraj v celoti usklajeno. Tik pred obravnavo gradiva na Vladi pa je le-ta v maju 2014 odstopila, postopek sprejema novele pa je bil do nadaljnjega zamrznjen. Po nastopu nove Vlade s polnimi pooblastili je URSJV nadaljevala z zacetim postopkom. Novelo zakona je v zacetku novembra 2014 posredovala v novo medresorsko usklajevanje ministrstvom, Informacijskemu pooblašcencu ter Službi vlade za zakonodajo. Po intenzivnem usklajevanju je usklajen predlog 21. 5. 2015 na svoji redni seji potrdila Vlada Republike Slovenije in ga poslala v nadaljnjo obravnavo v Državni zbor. Potem, ko je Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor, kot maticno delovno telo, pristojno za podrocje jedrske varnosti in varstva pred sevanji, na seji dne 3. 9. 2015 opravil drugo obravnavo novele zakona, je Državni zbor RS dne 23. 9. 2015 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-D), ki je zacel veljati 17. 10. 2015. Bistvene novosti v ZVISJV-D so: - poenostavitve nekaterih upravnih postopkov, ki zadevajo najvecje število uporabnikov zakona - izvajalcev sevalne dejavnosti. Tako ocene varstva pred sevanji, ki je kljucni dokument za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, ne potrjuje vec v posebnem upravnem postopku upravni organ, pristojen za varstvo pred sevanji, ampak njeno ustreznost v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti pregleda organ, ki izdaja dovoljenje. Bolj jasno je tudi dolocena vloga pooblašcenega izvedenca varstva pred sevanji pri pregledu najpomembnejših dokumentov; - zakon precej poenostavlja tudi izdajo dovoljenj za vire sevanja, ki se uporabljajo pri izvajanju sevalne dejavnosti; - zaradi novosti, ki so posledica novih spoznanj po jedrski nesreci v Fukušimi ter po izvedenih stresnih testih jedrskih elektrarn, je vnesenih v zakon tudi vec sprememb dolocb v poglavju Sevalna in jedrska varnost. Tako sta predlagana dva nova clena o projektnih osnovah jedrskega objekta, prvi o »obicajnih«, drugi pa o razširjenih projektnih osnovah jedrskega objekta. Predlagane so spremembe dolocbe o sistemu vodenja, saj je eden od pomembnih dejavnikov sistema vodenja ter posledicno visoke sevalne in jedrske varnosti tudi visoka varnostna kultura. Dodana je tudi dolocba o nadziranju ustreznosti nabavljene opreme, saj preprecevanje vgrajevanja neustrezne opreme v jedrske in sevalne objekte, pa tudi v naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje, pomeni enega vecjih izzivov mednarodne jedrske skupnosti; - pri dolocbi, ki se nanaša na gradnjo novega jedrskega objekta, se uvaja možnost, da investitor URSJV po delih dostavlja dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev soglasja h gradbenemu dovoljenju. Obseg celotne varnostne dokumentacije za gradnjo novega jedrskega objekta je namrec tolikšen, da uprava potrebuje vec let za njen pregled. S sprejeto rešitvijo je investitorju omogoceno sprotno dostavljanje dokumentacije, posledicno pa tudi hitrejše odlocanje upravnega organa; - v zakonu je tudi vec sprememb dolocb o varnostnem preverjanju oseb, ki delajo v jedrskih objektih, saj je praksa izvajanja teh dolocb pokazala, da posameznih zahtevanih podatkov niti ni bilo mogoce pridobiti, zlasti za tuje delavce; - poudariti velja tudi podrobnejšo dolocitev razlicnih vrst obratovalnega monitoringa radioaktivnosti (predobratovalni, obratovalni in poobratovalni), dopolnitev dolocb o opravljanju reguliranih poklicev ter vec drugih manjših sprememb in dopolnitev. Kljub šele komaj sprejeti noveli ZVISJV-D pa sta URSJV in URSVS že v letu 2015 zaceli s pripravami na sprejem novega zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. Razlog za tako intenzivno zakonodajno delo je predvsem v dejstvu, da novela ZVISJV-D ne vsebuje dolocb, ki jih mora v pravni red naša država prenesti na podlagi spremenjene in dopolnjene Direktive Sveta 2009/71/EURATOM o vzpostavitvi okvira Skupnosti za varnost jedrskih objektov, kot je bila spremenjena in dopolnjena z Direktivo Sveta 2014/87/EURATOM z dne 8. julija 2014 in Direktive Sveta EU 2013/59/EURATOM o temeljnih varnostnih standardih za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja, znana tudi kot EU BSS (Basic Safety Standards). Slovenija mora zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s prvo direktivo sprejeti do 15. avgusta 2017, za drugo direktivo pa rok potece 6. februarja 2018. O poglavitnih novostih obeh direktiv smo obširneje porocali v porocilu za leto 2014. Kot smo že porocali v porocilu za leto 2014, je septembra 2014 skupina zahodno-evropskih jedrskih regulatornih organov (WENRA) posodobila svoje Safety Reference Levels (SRL), ki predstavljajo harmonizirane evropske zahteve s podrocja jedrske varnosti. Kljucne spremembe novih WENRA SRL izhajajo iz izkušenj fukušimske težke nesrece, ki se je pripetila marca 2011. Države clanice naj bi spremembe WENRA SRL uvedle v svojo zakonodajo do konca 2017. URSJV ocenjuje, da bo na podlagi sprememb WENRA SRL treba popraviti predvsem dva pravilnika, in sicer Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (JV5) ter Pravilnik o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (JV9). Osnutka obeh pravilnikov je URSJV pripravila že v letu 2015 ter ju dne 21. 12. 2015 pospremila v javno obravnavo z objavo na svoji spletni strani ter e-demokraciji. Prav tako je URSJV pripravila koncem leta 2015 osnutek Pravilnika o pooblašcenih izvedencih za jedrsko in sevalno varnost (JV3), katerega javna obravnava je potekla 15. 1. 2016. URSJV je na osnovi strokovnih podlag in predloga ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke, pripravila predlog Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPROG). V letu 2006 je bila namrec kot oblika nacionalnega programa sprejeta Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2006-2015 (ReNPROJG), katere veljavnost se iztece leta 2016. Glavni cilj nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), je zagotoviti varno in ucinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim gorivom (IG) v Sloveniji, tako, da bo v vsakem trenutku zagotovljena varnost ljudi in okolja, ob hkratnem izvajanju dolgorocne tehnološko moderne in racionalne infrastrukturne podpore uporabnikom jedrskih in sevalnih tehnologij. Nacionalni program je tudi podlaga za izpolnitev 11. clena Direktive Sveta 2011/70/EURATOM z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (Uradni list EU, L 199, 2. 8. 2011), ki od držav clanic zahteva, da zagotovijo izvajanje svojega nacionalnega programa, ki zajema vse vrste izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v njeni pristojnosti in vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja. Resolucija za obdobje 2016–2025 v prvem delu navaja pet splošnih ciljev in deset temeljnih varnostnih nacel, ki jih neposredno ali posredno že upošteva veljavna zakonodaja Republike Slovenije, v nadaljevanju pa na kratko poda analizo stanja na podrocju ravnanja z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. V osrednjem delu so podane strategije in programi ravnanja s posameznimi vrstami RAO in IG glede na njihov izvor. Kljucna mejnika, ki izhajata iz »zunanjih« strategij in programov ter direktno vplivata na mejnike izvajanja nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, sta zakljucek obratovanja in s tem proizvodnje elektricne energije v jedrski elektrarni Krško ter zakljucek izvajanja raziskav ter obratovanja raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II na Institutu »Jožef Stefan«. V pripravi strokovnih gradiv za pricujoco strategijo je bilo tako upoštevano, da bo jedrska elektrarna obratovala tudi po letu 2025. NEK ima odobren program nadzora staranja in s tem izpolnjen enega izmed pogojev za podaljšanje obratovalne dobe do leta 2043 ob uspešno zakljucenem varnostnem pregledu leta 2023 in 2033. Do leta 2021 bodo v elektrarni izvedli obsežen program nadgradnje varnosti, ki bo še dodatno prispeval k njenemu varnemu obratovanju do leta 2043. Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II bo obratoval najmanj do leta 2026. Zakljucni del resolucije na kratko tudi opiše informiranje in sodelovanje javnosti pri odlocanju ter izobraževanje, usposabljanje in razvojno dejavnost na tem podrocju in podaja oceno stroškov, odgovornosti ter spremljanje napredka pri izvajanju nacionalnega programa. Osnutek Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z RAO in izrabljenim jedrskim gorivom je bil 16.7.2015 objavljen na spletni strani Uprave RS za jedrsko varnost in Ministrstva za okolje ter na strani e-demokracija, s cimer je bila zaceta javna obravnava, ki se je zakljucila 11. 9. 2015. Vsa prispela mnenja, pripombe in predlogi ter pojasnila in stališca predlagatelja so objavljeni na spletni strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost. Dne 16. 10. 2015 je bila izvedena javna predstavitev ReNPROG v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Instituta »Jožef Stefan« v Reaktorskem centru v Brinju pri Ljubljani, nekaj dni potem pa je bil Predlog Resolucije poslan tudi v medresorsko usklajevanje. Medresorsko usklajena in lektorirana Resolucija pa žal v letu 2015 ni bila poslana na sprejem na Vlado RS, saj se je, tudi na podlagi stališc avstrijske delegacije (izraženih na rednem letnem srecanju po bilateralnem sporazumu) ter pisma hrvaškega ministra za okolje ministrici za okolje in prostor RS, ga. Ireni Majcen, odprlo vprašanje potrebnosti predhodne izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za predlog nove Resolucije. V ta namen je Sektor za strateško presojo vplivov na okolje Ministrstva za okolje in prostor koncem leta 2015 utemeljitev svoje odlocitve, da se za ReNPROG ne izvede celovite presoje vplivov na okolje. Ker stališca EK ni bilo do konca leta 2015 (pricakovati ga je aprila 2016), postopek sprejema resolucije na vladi ni bil sprožen in zakljucen v tem letu. Glede zacetka veljavnosti amandmajev h Konvenciji o odgovornosti tretjim na podrocju jedrske energije (t. i. Pariška konvenciji) in amandmajev h Konvenciji z dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo (t. i. Bruseljska dopolnilna konvencija) ter zacetka celovite uporabe Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo, se v letu 2015 ni zgodilo veliko. V letu 2014 zaceto sodelovanje Uprave RS za jedrsko varnost, Ministrstva za finance, Nuklearne elektrarne Krško, Jedrskega poola-GIZ, Ministrstva za infrastrukturo ter Ministrstva za zunanje zadeve z namenom, da bi dorekli stališce do odprtih problemov glede: - državne pomoci v primeru tistih držav pogodbenic Pariške konvencije, ki v delu nezavarovanih rizikov vstopajo v zavarovalno shemo s t. i. državnim premijskim zavarovanjem/jamstvom, - možnega odstopa od zahteve Sklepa Sveta iz leta 2004 po simultani predaji ratifikacijskih listin depozitarju, - elementov pogodbe, ki jo po 23. clenu ZZOJed-1 za ureditev razmerij iz naslova jamstva RS za odklonjeno zavarovalno kritje sklene Ministrstvo za finance z NEK, - metodologije za izracun premije, ki bi jo država zaracunala NEK ter - nekaterih drugih odprtih vprašanj se žal se s podobno intenzivnostjo ni nadaljevalo v letu 2015. Na zadnji seji te neformalne skupine v letu 2014 (tocneje 27. 11. 2014) je bilo dogovorjeno, da se udeleženci ponovno sestanejo neposredno pred ali po naslednjem sestanku pogodbenic Pariške konvencije. Ker se predstavnik URSJV ni mogel udeležiti srecanja pogodbenic Pariške konvencije, ki je bilo organizirano 19. 6. 2015, osnutek zapisnika pa je Sekretariat OECD/NEA poslala v komentar šele koncem januarja 2016, do srecanja neformalne delovne skupine v letu 2015 ni prišlo. 7.2.1 Doseganje ciljev iz Resolucije Na podrocju zakonodajnega in institucionalnega okvira si Resolucija zastavlja dva cilja. Cilj 7 Republika Slovenija vzdržuje svojo zakonodajo na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v skladu z najboljšo mednarodno prakso. Zakonodaja zagotavlja prednost jedrski in sevalni varnosti ob hkratnem omogocanju glavnega namena uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Ukrep za doseganje cilja Državni organi iz 6.1 podpoglavja Resolucije redno spremljajo mednarodni razvoj na podrocju jedrske in sevalne varnosti, ga primerjajo z domaco zakonodajo in po potrebi predlagajo njene spremembe. Uresnicevanje cilja v letu 2015 Kot je opisano zgoraj, na podrocju jedrske in sevalne varnosti v pravni sistem Republike Slovenije tekoce in pravocasno prenašamo EU pravni red (direktive), sproti usklajujemo domace predpise z WENRA sprejetimi standardi ter pravocasno izpolnjujemo sprejete zaveze po vseh relevantnih mednarodnih pogodbah, katerih pogodbenica je država. To dokazujejo tako neformalni kot formalni odzivi, ki jih prejemamo na tem podrocju od primerljivih upravnih organov po svetu in ocene, prejete v okviru rednega porocanja (na podlagi zavez iz mednarodnih pogodb in/ali clanstva v razlicnih organizacijah in združenjih. Tudi v letu 2015 opravljeno delo na tem podrocju je v veliki meri pogojeno s prizadevanji po usklajenosti domace zakonodaje z mednarodnim razvojem in najboljšo prakso, predvsem pa že uveljavljenimi mednarodnimi zavezami in standardi. V poglavju 7.2 so podrobno opisani realizirani in planirani cilji, ki so povezani z mednarodnimi zavezami, predvsem evropskim pravnim redom, kot npr. prenosom spremenjene in dopolnjene Direktive Sveta 2009/71/EURATOM o vzpostavitvi okvira Skupnosti za varnost jedrskih objektov, kot je bila spremenjena in dopolnjena z Direktivo Sveta 2014/87/EURATOM z dne 8. julija 2014, Direktive Sveta 2011/70/EURATOM z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki in/ali Direktive Sveta EU 2013/59/EURATOM o temeljnih varnostnih standardih za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja, znana tudi kot EU BSS (Basic Safety Standards) ter priporocil WENRA (Safety Reference Levels – SRL). Cilj 8 Republika Slovenija vzdržuje ustrezno locenost in neodvisnost upravnih organov, pristojnih za nadzor jedrske in sevalne varnosti, od tistih subjektov, katerih primarna naloga je promocija uporabe jedrske energije ali virov ionizirajocega sevanja. Nadzorni organi imajo zadostna financna sredstva in ustrezen kader za opravljanje svojih nalog. Ukrepi za doseganje cilja Ureditev upravnega nadzora varstva pred sevanji in jedrske varnosti se bo statusno in organizacijsko prilagodila zaradi optimalne ureditve za ucinkovito in smotrno opravljanje upravnih, razvojnih ali strokovnih nalog na tem segmentu državne pristojnosti. S prilagoditvami bo razbremenjen državni proracun in bodo doseženi financna stabilnost upravnega organa, gospodarnejše poslovanje in odprava administrativnih ovir, neodvisnost od vpliva na odlocanje o upravnih zadevah ter ucinkovita kadrovska in financna prilagodljivost. Uresnicevanje cilja v letu 2015 Organiziranost upravnih organov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je ustrezna in v letu 2015 ni bilo potrebe po kakršnih koli vsebinskih spremembah. 7.3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Zadnja novela Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur. list RS, št. 91/14) doloca, da Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost opravlja upravne in razvojne naloge na podrocjih sevalne in jedrske varnosti, izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanja, z izjemo v zdravstvu ali veterinarstvu, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, neširjenja jedrskega orožja in varovanja jedrskega blaga, spremljanja stanja radioaktivnosti okolja in odgovornosti za jedrsko škodo, opravlja tudi naloge inšpekcijskega nadzora na naštetih podrocjih in ob izrednih radioloških ali jedrskih dogodkih sodeluje z Republiškim štabom civilne zašcite pri dolocanju zašcitnih ukrepov za prebivalstvo in obvešcanju. Pravno osnovo za upravne in strokovne naloge s podrocja jedrske varnosti in varstva pred sevanji in za inšpekcijski nadzor na tem podrocju dajejo ZVISJV in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (Ur. l. SFRJ, št. 22/78 in 34/79) in Zakon o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo (Ur. l. SRS, št. 12/80), ki oba še veljata do popolne uveljavitve novega Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1, Ur. l. RS, št. 77/10), Zakon o prevozu nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 33/06, ZPNB-UPB1, 41/09, 97/10 in 56/15) ter podzakonski akti s širšega podrocja jedrske in sevalne varnosti in ratificirane ter objavljene mednarodne pogodbe s podrocja jedrske energije in jedrske ter sevalne varnosti. Podrobnejši prikaz veljavne zakonodaje se nahaja na spletnih straneh URSJV. 7.3.1 Organigram URSJV V skladu s kadrovskim nacrtom se je število dovoljenih zaposlitev URSJV od leta 2010 znižalo s 44 na 41 v letu 2015. V zacetku leta 2015 je bilo v URSJV zaposlenih 41 javnih uslužbencev, konec leta pa se je število zaposlenih zaradi nadomešcanja povecalo na 42. Zaradi omejitev zaposlovanja, v URSJV od leta 2011 ni bilo novih zaposlitev, na sreco pa tudi ni bilo številcnejših odhodov sodelavcev, razen posameznih upokojitev uslužbencev (v 2011, 2013 in 2015). Septembra 2015 smo prvic po štirih letih lahko zaposlili sodelavko, ki nadomešca sodelavko, ki je na porodniškem dopustu. Konec leta pa smo razpisali dve delovni mesti za dolocen cas za delo na projektih tehnicne pomoci. V zadnjem desetletju se je povprecna starost zaposlenih na URSJV zvišala za sedem let. Po eni strani je to dobro, saj so zaposleni izkušeni in vedno lažje opravljajo svoje delo. Vendar pa so s tem povezana tveganja vedno vecja. Slej kot prej bodo najizkušenejši odšli v pokoj, za njimi pa bo ostala praznina. Zdrava kadrovska politika bi morala spodbujati dolgorocno nacrtovanje kadrovskega razvoja, štipendiranje bodocih sodelavcev, karierno napredovanje, usmerjeno usposabljanje in ostale uveljavljene metode za zagotavljanje kadrovske usposobljenosti. V letu 2015 so se ponovno sprostila napredovanja javnih uslužbencev. Javnim uslužbencem, ki so v letu 2014 izpolnili pogoje za napredovanje v višji naziv in višji placni razred, se je pravica do izplacila zamaknila v leto 2015, ko so bila napredovanja ponovno sprošcena. URSJV opravlja svoje naloge v notranjih organizacijskih enotah, kot so razvidne s slike 131. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Sektor za pripravljenost na izredne dogodke Direktor Služba za mednarodne zadeve Služba za splošne zadeve Sektor za jedrsko varnost Sektor za sevalno varnost in materiale Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost Oddelek za spremljanje obratovanja Oddelek za analize in dovoljenja Oddelek za monitoring Oddelek za sevalno varnost Vodja za kakovost Slika 131: Organigram URSJV Sestava zaposlenih na zadnji dan leta 2015 je bila: 39 uradnikov in 3 strokovno-tehnicni delavci. Stopnje strokovne usposobljenosti 42 zaposlenih na URSJV so prikazane v preglednici 41: Preglednica 41: Stopnja strokovne usposobljenosti zaposlenih na URSJV Stopnja izobrazbe Število uslužbencev Delež (%) Srednja izobrazba 1 2,38 % Visoka izobrazba 4 9,52 % Univerzitetna izobrazba 15 35,71 % Magisterij (2. bol. st.) 2 4,76 % Magisterij znanosti 12 28,57 % Doktorat znanosti 8 19,05 % URSJV ima vpeljan sistem vodenja, skladen z ISO 9001 s Poslovnikom URSJV kot njegovim krovnim dokumentom. Kot temeljni usmeritvi sta v njem zapisana poslanstvo in vizija URSJV: POSLANSTVO: Zagotavljamo, da je preprecen ali omejen škodljiv vpliv ionizirajocega sevanja na ljudi in okolje ter da se viri ionizirajocega sevanja uporabljajo zgolj v miroljubne namene. VIZIJA: Najvišja raven sevalne in jedrske varnosti, cim manjša sevalna obremenitev ljudi in okolja, uporaba virov ionizirajocega sevanja zgolj v miroljubne namene. URSJV je doma in v tujini spoštovan državni organ zaradi svoje strokovnosti, neodvisnosti in odnosa do strank. Konec leta 2015 pa so pripravili spremembo drugega stavka definicije svoje vizije. Zadnja leta so namrec vedno pogosteje opažali, da URSJV ne samo da je primerljiva podobnim organom v najrazvitejšem svetu, pac pa se že marsikdo lahko zgleduje po njej. Zato so pripravili bolj ambiciozen drugi stavek vizije: URSJV je zaradi svoje strokovnosti, neodvisnosti in odnosa do strank v domovini visoko spoštovan upravni organ, v tujini pa vzor za podobne upravne organe s podrocja jedrske in sevalne varnosti. 7.3.2 Financna sredstva O zaostrenih razmerah glede financnih sredstev, ki so na voljo URSJV preko sprejetega vsakoletnega proracuna, smo obširneje porocali v lanskem porocilu. Tam smo tudi pojasnili, kakšna tveganja so potencialno možna v primeru dodatnega in dolgotrajnejšega zmanjševanja financnih in kadrovskih sredstev na podrocju dela in pristojnosti URSJV. Umirjanje gospodarske krize se je poznalo tudi pri financnem poslovanju URSJV. Ob pomoci maticnega ministrstva je bilo med letom potrebnih manj omejitev pri stroških kot v prejšnjih letih. Po trendu zmanjševanja (od izhodišcnega leta 2011 do 2013) so se zagotovljena sredstva za leto 2014 nekoliko povecala (pretežno na racun povecanja sredstev za kritje placila najemnine »novih« poslovnih prostorov na Litostrojski cesti 54, ki jih ima po odlocitvi vlade od zacetka leta 2012 v najemu URSJV), z rebalansom za leto 2015 pa zopet nekoliko zmanjšala. Povecanje sprejetega proracuna za leto 2016 trend potencialno zopet usmerja navzgor. Preglednica 42: Proracunska sredstva po postavkah med leti 2010 in 2015 Proracunska postavka 2011 2012 2013 2014 2015 2016 7911 Projekt EURANOS 85.598 153360 Projekt IPA (sodelovanje URSJV v projektih pomoci EK in MAAE) 40.905 273.680 153361 PREPARE projekt 8.400 9.677 8.280 4.320 153362 PREPARE projekt 3.200 2.560 2.760 1.200 153354 Place 1.649.286 1.522.550 1.416.855 1.381.010 1.378.652 1.360.516 335510 (153355) Materialni stroški 306.492 295.037 342.819 502.523 539.624 540.000 502010 (153357) Jedrska varnost 76.425 75.558 50.330 32.902 69.991 58.800 781810 (153358) Radiološka varnost 141.514 138.445 100.965 128.133 100.965 101.000 782110 (153356) Investicije in vzdrževanje 20.000 7.917 8.090 15.790 20.090 20.000 574810 (153359) Clanarine 350.202 248.415 348.415 348.415 150.000 290.827 Skupaj 2.543.919 2.287.922 2.099.476 2.506.608 2.311.267 2.650.343 Predvsem pa velja poudariti, da so se v letih 2014/15 stabilizirali viri financiranja za placilo stroškov najema poslovnih prostorov, v katerih deluje URSJV, zlasti pa dejstvo, da so bila zagotovljena sredstva za poplacilo vecletnega dolga, ki ga je izkazovala naša država do Mednarodne agencije za atomsko energijo. Sredstva so se med letom 2015 zagotovila s prerazporeditvijo, pri cemer sta bili dve prerazporeditvi izvedeni iz postavk Ministrstva za okolje in prostor (v skupni višini 604.466 EUR), s cimer je URSJV poravnala celoten dolg iz naslova clanarine za nazaj, zadnja prerazporeditev pa bila opravljena v okviru postavk proracuna URSJV (v višini 115.563 EUR), kar smo namenili za delno placilo clanarine MAAE za leto 2016, saj smo racun prejeli že koncem septembra. 7.3.3 Izobraževanje Leta 2015 je URSJV tako kot vsa prejšnja leta, vendar pa v okviru zaostrenih financnih pogojev in z rebalansom proracuna zelo okrnjenih sredstev, namenjala veliko pozornost izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, z namenom spremljanja in razvijanja kariere javnih uslužbencev in ustvarjanja pogojev za izboljšanje strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih. Posebno pozornost namenjamo usposabljanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji. Vecje število delavcev (predvsem vsi inšpektorji) ima opravljen poseben tecaj in izpit v okviru izobraževalnega in izpopolnjevalnega programa sorodnega upravnega organa ZDA (US NRC), pa tudi izpite na ustreznem simulatorju. Usposabljanje in šolanje sta zelo intenzivna tudi v tujini, saj lahko URSJV le tako strokovno pokriva podrocje, ki se nenehno razvija. Javni uslužbenci URSJV se med drugim udeležujejo razlicnih oblik usposabljanj, ki jih organizirajo MAAE, OECD/NEA in EU. Vendar je potrebno poudariti, da se je tudi v letu 2015 nadaljevala praksa zadnjih let, po kateri se prioritetno omogoca zgolj usposabljanja, ki od URSJV ne zahtevajo financnih vložkov (kotizacij, stroškov prevoza in nastanitev) in jih financno podpre ali v celoti krije organizator usposabljanja. Za pridobitev specificnih znanj in dodatno usposabljanje na ožjih podrocjih dela je URSJV organizirala in izvedla tudi t. i. interna izobraževanja. Te oblike so primerne predvsem na podrocjih, kjer izvajalec izobraževanja oziroma usposabljanja program prilagodi zahtevam in potrebam narocnika (URSJV), izvaja se najpogosteje na sedežu URSJV, kar tudi omogoca udeležbo vecjega števila udeležencev/slušateljev. Tako smo na URSJV izvedli preko 40 razlicnih oblik usposabljanja, katerih najvecji del odpade na podrocje pripravljenosti na izredne dogodke. Ocenjujemo, da je bilo za vse oblike usposabljanj in izobraževanj porabljenih nekaj manj kot 1.800 pedagoških ur skupaj, s vec kot 640 slušatelji, pri cemer je bil direktni financni vložek zanemarljiv. URSJV ima na podlagi ustrezne izobrazbe oziroma dodatnega usposabljanja: - pooblašceno odgovorno osebo za varstvo pred sevanji, ki je na podlagi 35. clena ZVISJV odgovorna za izvajanje in nacrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajocimi sevanji v skladu z omenjenim zakonom, - delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99, 64/01 in 43/11), - pooblašcenca za napotitev sodelavcev URSJV na obdobne preventivne zdravstvene preglede in - svetovalko za pomoc in informacije o ukrepih, ki so na voljo v zvezi z varstvom pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpincenjem v skladu z Uredbo o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (Ur. l. RS, št. 36/09 in 21/13 – ZDR-1). V letu 2015 je URSJV nadaljevala z uvajanjem sistema za zagotavljanje kompetenc in optimizacijo notranje organiziranosti URSJV na podlagi priporocil Mednarodne agencije za atomsko energijo. Nabor vec stotih podrobnih kompetenc sodelavcev URSJV je bil zožen na 196 širših kompetenc, ki so bile pripravljene za vkljucitev v vprašalnik, ki se je prvic v letu 2014, uporabil pri izvedbi letnih razgovorov tudi v letu 2015. 7.3.4 Delo strokovnih komisij 7.3.4.1 Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje (v nadaljevanju Komisija), je imela leta 2015 skupno sedem sej. Prva seja Komisije je bila namenjena organizacijskim pripravam za izvedbo izpitov, s katerimi se preverja strokovna usposobljenost obratovalnega osebja NEK, to so glavni operaterji reaktorja, operaterji reaktorja in inženirji izmene. Preostalih šest sej je bilo namenjenih izvajanju izpitov za omenjeno obratovalno osebje NEK. Jeseni 2015 je Komisija organizirala šest izpitnih rokov za obnovitev dovoljenj obratovalnega osebja NEK za skupaj 9 kandidatov. Obnovitev dovoljenj za delovno mesto glavnega operaterja reaktorja so uspešno opravili trije kandidati, za delovno mesto operaterja reaktorja pa šest kandidatov. Preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja v letu 2015 ni bilo. Na raziskovalnem reaktorju TRIGA je v maju 2015 en kandidat uspešno opravil preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja TRIGA. Preverjanje usposobljenosti za obnovitev dovoljenja za vodjo skladišca radioaktivnih odpadkov na CS RAO v letu 2015 ni bilo. Vsem kandidatom NEK in IJS, ki so uspešno pridobili ali obnovili dovoljenje, je URSJV na osnovi predloga Komisije izdala dovoljenje za opravljanje del in nalog v jedrskih objektih. 7.3.5 Uporaba tujih obratovalnihj izkušenj URSJV je v svoje delo leta 2004 vpeljala izpopolnjen proces pregleda tujih obratovalnih izkušenj z namenom uciti se iz tujih izkušenj in napak ter prepreciti ponavljanje enakih napak v slovenskih jedrskih objektih ter tako povecati varnost in zanesljivost obratovanja le-teh. Sodelavci URSJV, predvsem pa skrbnik procesa tujih obratovalnih izkušenj, spremljajo informacije o obratovalnih izkušnjah jedrskih in tudi sevalnih objektov po svetu. Po preliminarnem pregledu posamezne informacije v smislu pregleda uporabnosti informacije za slovenske jedrske objekte ali za URSJV, se zanimive informacije podrobneje analizira. Na podlagi predhodno ugotovljenega stanja v jedrskih objektih na URSJV ter analiz, se predlagajo primerni ukrepi in zadolžitve za nadaljnje izboljšanje jedrske varnosti, kot so predlogi sprememb v jedrskem objektu, dodatne analize, spremembe v postopkih ali predlog spremembe zakonodaje. Proces tujih obratovalnih izkušenj je podprt z organizacijskim navodilom, ki doloca proces iskanja informacij, presejanje in analiziranje, odgovornosti in podrocja dela, ki jih pokrivajo sodelavci URSJV. Tuje obratovalne izkušnje so dokumentirane v podatkovni bazi URSJV, ki služi kot pregledovalno in urejevalno orodje, prav tako pa tudi kot orodje za obvešcanje o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti. Podatkovna baza tujih obratovalnih izkušenj je na voljo sodelavcem URSJV iz sektorjev za jedrsko varnost, inšpekcijo, službi za mednarodne zadeve in vodstvu ter, glede na naravo dela, tudi drugim sodelavcem URSJV. Od vpeljave procesa pa do konca leta 2015 je bilo obravnavanih 387 izkušenj, od tega je bilo opravljenih 320 podrobnejših analiz. V letu 2015 je bilo za analizo izbranih 36 izkušenj. Od tega je bilo 24 izkušenj zakljucenih, 12 je še v obravnavi in nic izkušenj ni bilo opredeljenih kot ''ni zanimiva''. Iz opravljenih podrobnejših analiz tujih izkušenj so sledile naslednje aktivnosti URSJV: izvedle so se tematske inšpekcije (požarna ogroženost, modifikacije, poneverbe, ipd.), dopolnjevanje jedrske zakonodaje (vkljucitev clenov o poneverbah v ZVISJV) in poslala številna vprašanja v NEK. Na pobudo URSJV NEK vkljucuje izkušnje/vprašanja v že odprte korektivne programe oz. izdelajo zahtevek za korektivni program ter pripravljajo številne analize. Slovenija sodeluje tudi v delovnih telesih organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter MAAE, ki pokrivajo tuje obratovalne izkušnje za podrocje jedrske energije. URSJV se je udeležila dveh zasedanj. Vir: [47] 7.3.6 Sistem vodenja v URSJV 7.3.6.1 Uvod Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) izvaja vse svoje dejavnosti v skladu z vpeljanim sistemom vodenja, ki je zasnovan na osnovi: - Standarda ISO 9001:2008 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve«, - IAEA Safety Standards No. GS-R-3 »The Management System for Facilities and Activities«, julij 2006, Dunaj in - IAEA Safety Standards No. GS-G-3.1 »Application of the Management System for Facilities and Activities«, julij 2006 Dunaj. Cilj sistema vodenja je zagotavljanje izvajanja poslanstva URSJV in doseganje njene vizije z upoštevanjem vrednot ob optimalni izkorišcenosti vseh razpoložljivih sredstev. Sistem vodenja URSJV je opisan v »Poslovniku Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in ostali dokumentaciji sistema vodenja, predvsem v organizacijskih predpisih in organizacijskih navodilih. Poslovnik je vodilo za delo in razvoj URSJV. URSJV je 20. decembra 2007 pridobila certifikat skladnosti sistema vodenja po standardu ISO 9001:2000 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve« in kasneje v letu 2009 s posodobljenim standardom ISO 9001:2008. S certifikacijsko presojo, recertifikacijsko presojo in kontrolnimi presojami, ki jih je izvajala certifikacijska hiša Bureau Veritas Certification, je URSJV redno obnavljala certifikat sistema vodenja vse do konca leta 2013. Zaradi pomanjkanja financnih sredstev se URSJV ni odlocila izvesti druge recertifikacjske presoje, ki bi morala biti v decembru 2013 in je tako izgubila certifikat skladnosti sistema vodenja s standardom ISO 9001:2008. Kljub temu, da URSJV nima vec formalnega certifikata skladnosti sistema vodenja po standardu ISO 9001: 2008, pa še naprej izvaja vse aktivnosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2008 kakor tudi z zahtevami MAAE standardov, ki se nanašajo na sistema vodenja in skrbi za nenehno izboljševanje uspešnosti in ucinkovitosti svojega delovanja. Vsekakor bi vsakoletne zunanje presoje in nenazadnje koristni nasveti zunanjih presojevalcev še dodatno pripomogli k: - doslednejšemu spoštovanju nacel, dolocenih v standardih sistemov vodenja in - uveljavljanju stalnih izboljšav sistema vodenja. 7.3.6.2 Dokumentacija sistema vodenja URSJV V letu 2015 so zaposleni v URSJV v skladu z ON 1.21.7 »Obvladovanje organizacijskih postopkov (OP) in organizacijskih navodil (ON)« redno pregledovali dokumentacijo sistema vodenja. Ce je bilo potrebno, so dokumentacijo tudi revidirali. Modul InfoURSJV »Opomniki« redno opominja skrbnike postopkov, kdaj zaceti in kdaj zakljuciti izvajanje posameznih periodicnih dejavnosti, kot npr. pregledovanje OP in ON, pregledovanje Opomnikov NUID, pregledovanje prakticnih smernic in pregledovanje zakonodaje. V tem obdobju je URSJV izdala 2 nova dokumenta in sicer: - OP 9.1 »Informacijska varnostna politika URSJV«, - Opomnik »Vodja SID«. Na podlagi rednih pregledov dokumentacije je URSJV objavila 78 novih posodobljenih izdaj OP in ON ali opomnikov od tega 45 za proces 5 »Pripravljenost na izredne dogodke«. S sklepom direktorja je bil ukinjen 1 postopek, ki se ga ne uporablja vec in sicer: - ON 1.21.12 »Razna navodila MKO« (postopek je bil ukinjen 16. 10. 2015). Na vodstvenem pregledu za leto 2015 je bilo sklenjeno, da se dokumenti sistema vodenja v bodoce pregledujejo vsake tri leta in ne kot do sedaj na eno leto ali na dve leti. Samo dokumentacija procesa št. 5 »Pripravljenost na izredne dogodke« se še vedno pregleduje vsako leto. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se dokumentacija sistema vodenja ne evidentira vec v SPISu, temvec se vse revizije dokumentov prenesejo v bazo »InfoURSJV«, Modul »Postopki«, kjer se vodi pregled vseh postopkov. V bazo se vnašajo wordovi dokumenti in pdf. razlicice, prav tako se v bazo vnašajo distribucijske liste in email obvestila o novih izdajah dokumentov. Vsa dokumentacija sistema vodenja je objavljena na IntraURSJV. »Poslovnik Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« je objavljen tudi na internetnih straneh URSJV. 7.3.6.3 Merjenja, analize in izboljšave sistema vodenja URSJV URSJV je v letu 2015 izvajala številne aktivnosti v zvezi z izvajanjem sistema vodenja in uvajala izboljšave. V skladu s »Planom presoj« je bila v dneh 8. 10. 2015, 15. 10. 2015, 16. 10. 2015, 22. 10. 2015 in 2. 11. 2015 izvedena notranja presoja celotnega sistema vodenja URSJV. Notranja presoja je pokrila vsa podrocja dela URSJV, opisana v »Poslovniku Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in vse zahteve standarda ISO 9001:2008 kot tudi zahteve IAEA standarda No. GS-R-3 »The Management System for Facilities and Activities«. Na presoji so bili presojani vsi procesi. Na notranji presoji je bilo ugotovljenih: 12 priporocil in 9 neskladij. Dobrih praks in izboljšav ni bilo ugotovljenih. Kot to zahtevata standarda ISO 9001:2008 in IAEA GS-R-3, URSJV vsako leto izvede vodstveni pregled. Za leto 2015 je bil izveden 6. 1. 2016 in je trajal od 8.30 do 11.30 in od 12.00 do 16.00. Na vodstvenem pregledu so bili prisotni direktor in vsi vodje sektorjev/služb kot skrbniki procesov, vodje oddelkov in predstavnica vodstva za kakovost. Na vodstvenem pregledu se je obravnavalo naslednje: - Porocila skrbnikov procesov, vkljucno z izpolnjenjem zahtev iz lanskega vodstvenega pregleda in iz lanskega letnega plana; - Pregled in potrditev letnega plana 2016; - Porocilo predstavnice vodstva za kakovost; - Sklepi in ugotovitve. Na vodstvenem pregledu je bilo ugotovljeno, da so bili vsi sklepi (skupaj 11) iz preteklega vodstvenega pregleda izpolnjeni, sprejetih pa je bilo pet novih sklepov, ki morajo biti realizirani v letu 2016. V letu 2015 je URSJV spremljala in evidentirala realizacijo letnih temeljnih ciljev in letnih izvedbenih ciljev dolocenih v »Letnem planu Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za leto 2015«. V zvezi s tem je izdelan dokument »Realizacija Letnega plana Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za leto 2015, stanje 31. 12. 2015«. Zaradi težav z modulom »Letni plan« v »InfoURSJV« smo ponovno prešli na staro obliko evidentiranja realizacije ciljev. Realizacija izvedbenih ciljev je razvidna iz preglednice 43, primerjava realizacije ciljev s preteklimi leti pa je predstavljena v preglednici 44. Preglednica 43: Realizacija izvedbenih ciljev URSJV Skupno število izvedbenih ciljev: 209 100,0 % Zakljucen (v celoti realizirani, zakljuceni cilji) DOSEŽEN 179 85,65 % Zamuda (nerealizirani ali delno realizirani cilji po naši krivdi in bodo realizirani v naslednjem letu) NEIZPOLNJEN -VZROK URSJV 22 10,53% Neizpolnjen (neizpolnjeni cilji zaradi zunanjih vzrokov in bodo izpolnjeni v naslednjem letu) NEIZPOLNJEN -ZUNANJI VZROKI 3 1,44% Odpovedan (cilji so odpovedani zaradi zunanjih vzrokov) ODPOVEDAN 5 2,38 % Preglednica 44: Primerjava realizacije ciljev s preteklimi leti 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Zakljucen/Dosežen (v celoti realizirani, zakljuceni cilji) 73,4 84,5 80,4 79,6 84,4 78,0 91,0 87,8 85,6 Delno realizirani izvedbeni cilji 17,8 6,0 10,8 9,9 4,0 10,5 1,3 0 0,0 Zamuda/Nedosežen – vzrok URSJV (nerealizirani ali delno realizirani cilji po naši krivdi in bodo realizirani v naslednjem letu) 4,8 1,3 3,4 0,6 3,0 0,0 0,6 3,0 10,5 Neizpolnjen/Nedosežen – zunanji vzrok (neizpolnjeni cilji zaradi zunanjih vzrokov in bodo izpolnjeni v naslednjem letu) 4,0 8,0 5,4 9,9 4,5 6,5 0,6 9,1 1,4 Odpovedan (cilji so odpovedani zaradi zunanjih vzrokov) 4,0 5,0 6,4 0 2,4 Na vodstvenem pregledu je bil potrjen osnutek »Letnega plan dela URSJV za leto 2016«. V skladu z zahtevami 1. clena Uredbe o spremembah Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 101/2010) URSJV še naprej redno izvaja mesecno anketiranje zadovoljstva strank na podlagi izpolnjenih vprašalnikov strank. Ocenjevanje dela URSJV s strani strank se redno obravnava na mesecnih predstavitvah direktorja zaposlenim na URSJV. Rezultati ocenjevanja strank so predstavljeni v poglavju 7.3.4. V letu 2015 je URSJV ponovno izvedla anketo o zadovoljstvu zaposlenih. Rezultati ankete kažejo, da se je od lanskega leta zadovoljstvo zaposlenih ponovno nekoliko zmanjšalo. 7.3.6.4 Usposabljanja za sistem vodenja Usposabljanja za sistem vodenja so v URSJV potekala v okviru danih možnosti, saj zaradi strogih varcevalnih ukrepov placljivih usposabljanj v tudi letu 2015 prakticno ni bilo izvedenih. URSJV ima trenutno še vedno usposobljenih 6 notranjih presojevalcev sistema vodenja. Vsi notranji presojevalci URSJV so sodelovali pri izvedbi notranje presoje, ki je bila izvedena v oktobru in novembru 2015. Predstavnica vodstva za kakovost in vodilna presojevalka iz Sektorja za sevalno varnost in materiale sta se 11. 11. 2015 udeležili webinar seminarja »ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015. Standarda sta izšla. Kako naprej?« Brezplacni seminar je organiziral Bureau Veritas. Dva presojevalca sistemov vodenja (vodilna presojevalka iz Sektorja za sevalno varnost in materiale in notranji presojevalec iz Inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost) sta se udeležila delavnice: - Regional Workshop on Building Effective Staff Teamwork, 25. 5. - 29. 5. 2015, Mochovice, Slovaška. Delavnica se v nekaterih elementih dotika tudi podrocja celovitega sistema vodenja (IMS). Poleg tega je predstavnica vodstva za kakovost na povabilo MAAE sodelovala v naslednjih ekspertnih misijah: - IRRS Mission, 10. – 22. 5. 2015, Budimpešta, Madžarska; - IRRS Mission, 7. – 17. 6. 2015, Zagreb, Hrvaška; - TUR9019 9004 Workshop on the Development of an Integrated Management System for the Regulatory Body, 9. – 13. 11. 2015, Ankara, Turcija; - BYE9020/9007/01 National Workshop on Leadership, Management for Safety and Safety Culture for Middle Managers, 29. 11. – 4. 12. 2015, Minsk, Belarusija; - Consultancy Meeting (CS) to Develop Training Material on Integrated Management System for Regulatory Bodies, 23. - 27. 3. 2015, Dunaj, Avstrija; - Consultancy Meeting (CS) to finalize training material on integrated management system for regulatory bodies , 7. - 11. 12. 2015, Dunaj, Avstrija. S sistemom vodenja in spremembami so bili stalno seznanjeni vsi sodelavci URSJV. Na mesecnih porocanjih sodelavcem (v letu 2015 je bilo deset porocanj) je direktor seznanjal zaposlene o tekocih dogajanjih na URSJV kot tudi s sistemom vodenja ter novimi dokumenti sistema vodenja. Vse predstavitve so objavljene na URSJV intranetnih straneh pod »Za zaposlene«. Za izboljšanje kakovosti notranjih presoj in ucinkovitejšega izvajanja notranjih presoj kot tudi drugih dejavnosti v zvezi s sistemi vodenja na URSJV, bi bilo treba vec pozornosti posvetiti usposabljanju s podrocja sistemov vodenja, integriranih sistemov in seznanitvi z novimi dognanji na tem podrocju. Žal pa so dolocena zelo kakovostna usposabljanja placljiva. Predvsem vec usposabljanj s podrocja pregledovanja in izvajanja inšpekcij sistemov vodenja pri strankah bi pripomoglo, da bi bile inšpekcije s podrocja kakovosti in sistemov vodenja ucinkovitejše, kar bi posledicno tudi doprineslo k zagotavljanju in vzdrževanju sevalne in jedrske varnosti. 7.3.7 Obvešcanje javnosti Interni akti URSJV, predvsem Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v URSJV in Poslovnik URSJV, dolocajo, da javnost dela zagotavlja direktor, predvsem z dajanjem uradnih sporocil ter na druge nacine, ki omogocajo javnosti, da se seznani z delom URSJV in reševanjem vprašanj z njenega delovnega podrocja. URSJV javnost obvešca predvsem z objavo informacij preko svojih spletnih strani. Le-te so v stalnem posodabljanju, pri cemer je vsebina podana pregledno in bralcu prijazno. Tako je posebna stran namenjena t. i. »Info središcu«, kjer objavljamo prispevke v razlicnih tematskih sklopih (porocila, knjižnica, Sevalne novice, INES dogodki, sporocila za medije, koledar dogodkov, clanki in uporabne povezave). Pod sklopom »Posamezne zadeve« so povezave do informacij o posameznih zadevah (dosjejih), ki jih vodi URSJV in v javnosti zbujajo posebno zanimanje. Tako je URSJV marca 2013 in potem v nadaljevanju sproti objavljala celotno dokumentacijo »O potresni varnosti NEK« po pismu IRSN, oktobra pa vse informacije »O pušcanju goriva NEK med remontom 2013«. O obeh zadevah je URSJV javnost obvešcala tudi v letu 2014, ko je podrocji dopolnjevala z novimi informacijami. Novih »dosjejev« v letu 2015 ni bilo potrebno odpreti, saj posebnih dogodkov, ki bi si zaslužili oz. bi zahtevali tako poglobljeno obvešcanje javnosti, ni bilo. Rubrika »Novice« je namenjena aktualnim dogodkom, povezanim z delom uprave, za katero se URSJV trudi, da je sveža in informativna. V letu 2015 je bilo objavljenih 46 takih novic, na mesec povprecno tri. Pomembno mesto zavzema katalog informacij javnega znacaja, oblikovan po zahtevah Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja ter pripadajoce uredbe. Na tej osnovi je URSJV v letu 2015 prejela 8 zahtevkov za dostop do informacij javnega znacaja in vsem tudi ugodila. Leta 2015 se je nadaljevala praksa izdajanja Sevalnih novic. Pripravljeni so bile tri številke (37 do 39), ki so objavljene tudi na spletnih straneh URSJV. V številki 37 Sevalnih novic je bil objavljen plakat, ki ga je URSJV izdala v letu 2014 na temo »Radioaktivnih snovi v odpadnih kovinah«. Št. 38 je bila posvecena prodaji virov ionizirajocih sevanj (predvsem prenosnim in stacionarnim rentgenskim napravam – spektrometrom) preko spletnih ponudnikov in ugotovitvam inšpekcije URSJV na to temo. Zadnja številka v letu 2015 pa je bila v pretežni meri posvecena zadnji noveli zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-D) in z njim povezanimi poenostavitvami upravnih postopkov za izvajalce sevalnih dejavnosti, podana pa je še informacija o treh intervencijah inšpekcije za jedrsko in sevalno varnost URSJV v letu 2014. V sklop obvešcanja javnosti pa nedvomno sodi tudi vsakoletna priprava Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji, katerega pripravo doloca ZVISJV. Porocilo za leto 2014 je obravnavala in sprejela Vlada RS na svoji 43. redni seji dne 24. 6. 2014 in ga posredovala v Državni zbor Republike Slovenije. Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor se je kot maticno delavno telo DZ s porocilom seznanil na svoji seji dne 3. 9. 2015, pred tem pa je porocilo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 50. seji 24. 9. 2015. Obenem porocilo predstavlja osnovni nacin obvešcanja širše javnosti, kateri je tudi namenjeno. 7.4 UPRAVA RS ZA VARSTVO PRED SEVANJI Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. URSVS opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajocih sevanj, sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajocih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprecevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirajocih sevanj, presojanja ustreznosti in pooblašcanja izvedencev varstva pred sevanji. Organiziranost URSVS je prikazana na sliki 132. Slika 132: Organiziranost Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji V okviru URSVS deluje kot posebna organizacijska enota inšpekcija za varstvo pred sevanji, ki je pristojna za nadzor virov ionizirajocih sevanj v medicini in veterini ter izvajanja predpisov na podrocju varstva ljudi pred ionizirajocimi sevanji. Na URSVS je bilo v letu 2015 zaposlenih pet sodelavcev. Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno precišceno besedilo, 70/08-ZVO-1B, 60/11 in 74/15; ZVISJV) je pravna podlaga prilagoditvi sevalne in jedrske varnosti zahtevam Evropske Unije. Izvajanje zakona zagotavlja ustrezen nivo varstva ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajocih sevanj. Težišce delovanja URSVS je bilo tudi v letu 2015 izvajanje nalog na podrocju varstva pred sevanji in utrditev sistema varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi sevanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je uprava izvajala naslednje naloge: - izvajanje dolocil ZVISJV in sprejetih podzakonskih predpisov, - izdajanje dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo virov ionizirajocih sevanj, potrjevanje ocen varstva izpostavljenih delavcev, potrjevanje programov radioloških posegov ter izdajanje dovoljenj za uvoz in prevoz radioaktivnih snovi, - izdajanje pooblastil izvedencem s podrocja varstva pred sevanji, - izvajanje inšpekcijskega nadzora, - obvešcanje javnosti in osvešcanje o postopkih varovanja zdravja pred škodljivimi ucinki sevanja ter - mednarodno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) in drugimi mednarodnimi institucijami. Predstavnik URSVS je clan Odbora za standarde sevalne varnosti (Radiation Safety Standards Committee - RASSC) pri MAAE. V letu 2015 je URSVS posodabljala svoje spletne strani, ki se nahajajo na naslovu http://www.uvps.gov.si/. URSVS je v letu 2015 sodelovala pri pripravi novele Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-D), ki je stopila v veljavo oktobra 2015. Novela prinaša nekaj sprememb tudi na podrocju izdaje dovoljenj in potrdil, ki so potrebna za izvajanje dejavnosti, ki vkljucuje izpostavljenost ljudi ionizirajocim sevanjem: 1. Potrditev ocene varstva izpostavljenih delavcev ni vec samostojni upravni postopek Ustreznost ocene varstva izpostavljenih delavcev presoja upravni organ v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Izvajalcem sevalnih dejavnosti izven zdravstva in veterine (npr. industrija, raziskave, izobraževanje, itd.) tako ni vec potrebno pošiljati ocene varstva izpostavljenih delavcev v potrditev URSVS. Oceno je treba poslati direktno na URSJV, skupaj z vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. 2. Odobritev programa radioloških posegov ni vec samostojni upravni postopek URSVS presoja ustreznost programa radioloških posegov v postopku izdaje dovoljenja za uporabo vira sevanja. Izvajalci radioloških posegov v zdravstvu program priložijo vlogi za izdajo dovoljenja za uporabo vira sevanja oziroma skupni vlogi za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo vira sevanja. 3. Zobna rentgenska diagnostika, z izjemo zobne racunalniške tomografije, in rentgensko merjenje kostne gostote ne spadata med dejavnosti, za katere je potrebno izvajati ukrepe varstva izpostavljenih delavcev. Na podlagi sprememb pogojev za izvajalce radioloških posegov, ki so bili uveljavljeni z ZVISJV-D se zobne rentgenske diagnostike (z izjemo zobne racunalniške tomografije) in rentgenskega merjenja kostne gostote ne obravnava vec kot dejavnosti, za katere je potrebno izvajati ukrepe varstva izpostavljenih delavcev. Delodajalcu v splošnem ni potrebno zagotoviti izdelave ocene varstva pred sevanji in zdravstvenih pregledov izpostavljenih delavcev. Delavci morajo opraviti usposabljanje za izvajalce radioloških posegov (novost, ki jo prinaša ZVISJV-D) in biti vkljuceni v osebno dozimetrijo. Znacilnostih zobne rentgenske diagnostike in rentgenskega merjenja kostne gostote in stanje na teh podrocjih je v svojem mnenju na zahtevo URSVS podala pooblašcena inštitucija ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o., Ljubljana. Na podlagi mnenja ZVD, analize na podlagi do sedaj potrjenih ocen varstva izpostavljenih delavcev in rezultatov osebne dozimetrije je URSVS sprejela stališci glede zobne rentgenske diagnostike in rentgenskega merjenja kostne gostote ter ju objavila na svoji spletni strani. Ce se na podlagi rezultatov osebne dozimetrije ali na podlagi rednih ali izrednih pregledov virov sevanja s strani pooblašcenega izvedenca ugotovi, da bi za delavce lahko bile presežene mejne doze za prebivalce, ali da pogoji varstva pred sevanji bistveno odstopajo od pricakovanih, mora delodajalec izdelati oceno varstva izpostavljenih delavcev iz zagotoviti ukrepe varstva pred sevanja za svoje delavce v polnem obsegu. Izvajalci radioloških posegov v zobozdravstvu in pri merjenju kostne gostote morajo (kot do sedaj) zagotoviti izdelavo programa radioloških posegov in redne (letne) preglede virov sevanj s strani pooblašcenega izvedenca varstva pred sevanji. Vse navedene spremembe pomenijo poenostavitev upravnih postopkov na podrocju varstva pred sevanji. Hkrati s pripravo novele ZVISJV je URSVS pripravila tudi Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti v pitni vodi, ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2013/51/Euratom o dolocitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo cloveka. URSVS je pripravila tudi novelo Pravilnika o pogojih za uporabo virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu. Oba pravilnika sta bila objavljena v Uradnem listu RS konec leta 2015. URSVS je v letu 2015 pricela s pripravo osnutkov sprememb in dopolnitev drugih podzakonskih aktov iz svoje pristojnosti, ki so potrebne zaradi uskladitve z noveliranim ZVISJV. Ostale aktivnosti: Sodelavci URSVS so se v letu 2015 sodelovali na naslednjih dogodkih: - interno usposabljanje za delo z EU portalom, 30. 1. 2015, Ljubljana, - usposabljanje javnih uslužbencev za vkljucevanje javnosti v pripravo in izvajanje politik, 10. 2. 2015, Ljubljana, - seminar z delavnico: aktualna vprašanja izvajanja inšpekcijskega nadzora po ZIN, ZUP in ZP-1, 2. 2. 2016 v Ljubljana, - usposabljanje za izpraševalce za ocenjevanje znanj na preizkusu znanja za vodenje in odlocanje v prekrškovnem postopku, 24. 2. 2015 in 27. 2. 2015, Ljubljana, - IAEA Technical Meeting on Justification of Medical Exposure and the Use of Appropriateness Criteria, 9. - 11. 3. 2015, Dunaj, Avstrija, - usposabljanje z naslovom Supporting Human Resource Development and Nuclear Technology - Fellowship Trainig on Accidents and Audits in Radiotherapy with an Emphasis on Peer Review in Medical Physics, 23. – 27. 3. 2015, Argonne, ZDA, - delavnica z naslovom Worshop on the Development of Guidelines and Criteria for Regional Centres of Competence for QA/QC in diagnostic radiology, 13. - 16. 4. 2015, Dunaj, Avstrija, - trije sestanki direktorjev evropskih regulatornih organov na podrocju varstva pred sevanji (HERCA), 4.-5.5.2015 v Lisboni, 6. - 8. 10. 2015 v Bruslju in 9. - 10. 11. 2015, Atene, Grcija, - regionalno srecanje z naslovom Medical Physics in Europe: Current Status and Future Perspectives v okviru projekta: RER/6/031-Strengthening Medical Physics in Radiation Medicine), 7. - 8. 5. 2015, Dunaj, Avstrija, - sestanek deležnikov za implementacijo Mednarodnega zdravstvenega pravilnika v Sloveniji, 15. 5. 2015, Ljubljana, - sestanek sodelujocih partnerjev na projektu ENETRAP III, 8.- 9. 6. 2015, Bruselj, - srecanje Evropskega omrežja ALARA – EAN in upravnih organov ERPAN, 8. - 10. 6. 2015, Pariz, Francija, - druga delavnica ESOREX, 30. 6. - 1. 7. 2015, Pariz, Francija, - delavnica z naslovom Workshop on implementation of RPE&RPO (radiation protection expert & radiation protection officer), 6. - 8. 7. 2015 v Montrouge, Francija, - zacetni tehnicni sestanek za projekt IPA - nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov za pomoc Zahodnemu Balkanu (Albanija, BIH, Makedonija, Crna gora , Srbija in Kosovo), 15. - 16. 7. 2015, Dunaj, Avstrija, - druga evropska delavnica o nacionalnih nacrtih za zmanjšanje izpostavljenosti radonu, 12.-14. 10 .2015, Geneva, Švica, - skupinski obisk "Inspecting Justification and Optimization of Radiaition Prostection in Medical Exposure - RER/9/132", 19. - 23. 10. 2015, Helsinki, Finska, - Rejev seminar Zveze slovenskega društva za boj proti raku, 22. 10. 2015, Ljubljana, - seminar sodobno vodenje in samozavestna poslovna podoba vodilnega javnega uslužbenca, 23. 10. 2015, Ljubljana, - seja Odbora MAAE za standarde o sevalni varnosti (Radiation Safety Standards Committee - RASSC), 4. - 6. 11. 2015, Dunaj, Avstrija, - sestanek upravnega odbora ISOE, 17. - 19. 11. 2015, Dunaj, Avstrija, - sestanek v zvezi z implementacijo BSS Directive, ki ga je organizirala Evropska komisija, 1. - 2. 12. 2015, Bruselj, Belgija. 7.4.1 Povzetek Tudi v letu 2015 je bil poudarek dela URSVS na podrocju ucinkovitega izvajanja upravnih nalog in inšpekcijskega nadzora skladno z dolocili ZVISJV in priprave zakonskih aktov. URSVS je nadaljevala s spremljanjem ravni radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode ter z izvajanjem vladnega programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja. Zagotovljena je bila primerna varnost pri izvajanju posameznih sevalnih dejavnosti in pri uporabi virov sevanj. V letu 2015 je URSVS izvedla skupno 247 inšpekcijskih postopkov. Inšpekcija URSVS je opravila 13 poglobljenih inšpekcijskih pregledov na podrocju izpostavljenosti radonu in izdala 3 odlocbe z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti. V zdravstvu in veterinarstvu je bilo opravljenih 15 poglobljenih inšpekcijskih pregledov ter izdanih 6 odlocb za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in 3 odlocbe o pecatenju rentgenske naprave. Izdanih je bilo 10 zahtev za predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 29 zahtev za predložitev dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave ter 171 zahtev po uskladitvi z veljavno zakonodajo. URSVS je ukrepala dvakrat, ko je bila presežena operativna mesecna osebna doza 1,6 mSv. Celovit nadzor je bil zagotovljen s sodelovanjem strokovnih institucij, ki redno preverjajo stanje na tem podrocju. V letu 2015 je URSVS izdala 99 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 211 dovoljenj za uporabo virov sevanj, 2 dovoljenji za uvoz radioaktivnih virov ter odobrila 112 programov radioloških posegov, potrdila 139 ocen varstva izpostavljenih delavcev, 67 potrdil o prejetih dozah, 2 potrdili o izpolnjevanju pogojev za tujega izvajalca sevalne dejavnosti in 20 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi. Izdano je bilo 6 pooblastil izvajalcem strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj. URSVS je nadaljevala vodenje evidence virov sevanj, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu ter razvoj in polnjenje centralne evidence osebnih doz izpostavljenih delavcev. V letu 2015 je URSVS financirala analizo skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije in pregledno študijo tritija v pitnih vodah Slovenije, ki sta podlaga za zasnovo monitoringa pitne vode v Sloveniji v prihodnih letih. Vsi navedeni podatki govorijo o velikem obsegu in številu opravljenih nalog tudi v letu 2015. 7.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO - JEDRSKI POOL GIZ Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ (v nadaljevanju: Jedrski Pool GIZ) zavaruje in pozavaruje jedrske nevarnosti. Jedrski Pool GIZ je bil ustanovljen leta 1994, ko je osem clanic (zavarovalnice in pozavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji) podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Jedrskega Pool-a GIZ. V letu 2015 so bile clanice Jedrskega Pool-a GIZ naslednje (po)zavarovalnice: - Zavarovalnica Triglav, d. d., - Pozavarovalnica Sava, d. d., - Adriatic Slovenica, d. d., - Pozavarovalnica Triglav, Re, d. d. - Zavarovalnica Maribor, d. d., - Zavarovalnica Tilia, d. d. in - Merkur zavarovalnica, d. d. Jedrski Pool GIZ deluje kot gospodarsko interesno združenje. V Jedrskem Pool-u GIZ so imele v letu 2015 najvecje deleže naslednje clanice: - Zavarovalnica Triglav, d. d., - Pozavarovalnica Sava, d. d., - Pozavarovalnica Triglav Re, d. d., - Adriatic Slovenica, d. d. in - Pozavarovalnica Triglav Re, d. d. Jedrski Pool GIZ ima sedež v prostorih Zavarovalnice Triglav, d. d. Miklošiceva 19, Ljubljana. Jedrski Pool GIZ zavaruje domaci jedrski objekt in pozavaruje tuje jedrske naprave v okviru kapacitet in deležev, ki jih zagotavljajo clanice Jedrskega Pool-a GIZ za vsako leto posebej. Odgovornost uporabnika jedrskega naprave s sedežem v Republiki Sloveniji je zavarovana v skladu z veljavnim Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki je zacel veljati 4. 4. 2011. Po tej polici Jedrski Pool GIZ krije v zakonu predpisane nevarnosti in s tem zagotavlja poplacilo oškodovancev v primeru jedrske nesrece, kriti pa so tudi stroški, obresti in izdatki, ki jih je sklenitelj zavarovanja dolžan povrniti tožniku v zvezi z jedrsko nesreco. Zavarovanje krije zakonsko odgovornost, ki izhaja iz zavarovancevega delovanja in njegove posesti premoženja, ce škodo povzroci nesreca na jedrskih napravah med trajanjem zavarovanja. Jedrski Pool GIZ je v letu 2015 intenzivno sodeloval pri implementaciji protokola k Pariški konvenciji o odgovornosti za jedrsko škodo, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. Omenjeni protokol bo prinesel bistveno višje limite odgovornosti in vecji nabor nevarnosti za katere obstaja odgovornost uporabnika jedrske naprave in katero mora imeti zavarovano. Jedrski Pool GIZ je pri zavarovanju odgovornosti za jedrske škode sodeloval na riziku do višine svojih kapacitet, presežek pa je bil pozavarovan pri tujih (po)zavarovalnih pool-ih. 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA INVAROVANJE JEDRSKIH SNOVI 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljevanju NPT) je bila podpisana leta 1968 in je stopila v veljavo dve leti kasneje. Cilji NPT so ustavitev nadaljnjega širjenja jedrskega orožja, zagotovitev varnosti državam, ki so se odlocile, da ne bodo razvijale jedrskega orožja, zagotovitev pogojev za miroljubno uporabo jedrske energije in spodbuda nadaljnjih pogajanj, ki bi v prihodnosti vodila k odpravi jedrskega orožja. Na podlagi NPT države sklepajo sporazum o varovanju (t. i. »safeguards« sporazum; v prevodih dokumentov EU se pojavlja tudi izraz »nadzorni ukrepi«), ki pa se je v preteklem desetletju predvsem v zvezi z iraškimi jedrskimi ambicijami pokazal za pomanjkljivega, zato je bil nadgrajen z Dodatnim protokolom k temu sporazumu. Vsakih pet let je sklicana pregledna konferenca NPT, kjer so obravnavana uspešnost izvajanja konvencije ter politicna in varnostna vprašanja, povezana z neširjenjem jedrskega orožja. Mednarodna skupnost namenja v zadnjih nekaj letih neširjenju jedrskega orožja posebno pozornost. Ob zalivski krizi in odkritju nedovoljenih dejavnosti v Severni Koreji so bile ugotovljene kršitve mednarodne Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Maloštevilne države, ki niso podpisnice te pogodbe, oziroma so iz nje enostransko izstopile, pa nadaljujejo svoje jedrske oborožitvene programe (Indija, Pakistan, Severna Koreja, Izrael). Dogajanja v preteklih letih v Iranu z njihovim jedrskim programom, ki so nakazovala, da njihov sicer deklarativno miroljubni program uporabe jedrske energije ni bil popolnoma pregleden, so v letu 2015 dobila silovit preboj, ki ga lahko strnemo v naslednje: JCPoA (skupni celoviti nacrt ukrepanja), sklenjen 14. 7. 2015 med šesterico velesil in Iranom. Iran je pristal na omejitev svojega jedrskega programa in mednarodni nadzor jedrskih aktivnosti – v zameno za odpravo sankcij. 20. 7. 2015 je VS ZN sprejel resolucijo 2231 (2015). JCPoA je stopil v veljavo 18. 10. 2015 (t. i. "Adoption Day"). Izpolnjevanje obveznosti iz sporazuma preverja MAAE, pri cemer je 2. decembra 2015 predstavil generalni direktor MAAE zakljucno oceno o minulih in sedanjih odprtih vprašanjih ("outstanding issues") v zvezi z iranskim jedrskim programom. Od 27. 4. do 22. 5. 2015 je potekala v New Yorku redna/petletna (9.) pregledovalna konferenca, ki jo je vodila alžirska diplomatka Feroukhi. Države so na konferenci pregledale izvajanje NPT od leta 2010. Navkljub intenzivnim posvetovanjem države niso dosegle soglasja glede znatnega dela osnutka sklepnega dokumenta. Eno glavnih razhajanj je bilo vprašanje glede konference o Bližnjem vzhodu kot obmocju brez jedrskega in drugega orožja za množicno unicevanje, pa tudi glede ucinkovitih ukrepov za razoroževanje. Ena od aktivnosti po pregledni konferenci je bila tudi t. i. »Humanitarian Pledge«, pod pokroviteljstvom Avstrije (ki jo je podprla vecina pogodbenic NPT) o prizadevanjih za aktivni pristop k jedrskemu razoroževanju - predvsem zaradi vidika katastrofalnih posledic uporabe jedrskega orožja. Naslednji pomembni mejniki do 10. pregledne konference v l. 2020 bodo trije sestanki (PrepCom - Preparatory Committees) v letih 2017 - 2019. Viri: [48], [49], [50], [51], [52] in [53] 8.2 VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI V REPUBLIKI SLOVENIJI Preden je Slovenija vstopila v Evropsko skupnost, je nadzor nad jedrskimi snovmi izvajala le MAAE. Po letu 2004 pa se je situacija spremenila, saj je pristojnosti dobil tudi Euratom. Slovenija je s pravnega stališca odpovedala svoj sporazum in protokol z MAAE ter pristopila k sporazumu in protokolu med državami clanicami Evropske skupnosti, Euratomom in MAAE: Sporazum med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemcijo, Irsko, Republiko Italijo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o izvajanju clena III (1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (Ur. l. RS-MP, št. 82/04). 1. 9. 2006 je za Republiko Slovenijo formalno stopil v veljavo omenjeni Sporazum o varovanju med državami clanicami, Euratomom in MAAE. Istocasno je stopil v veljavo tudi nov Dodatni protokol in sicer Dodatni protokol k Sporazumu med Republiko Avstrijo, Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Republiko Finsko, Zvezno republiko Nemcijo, Grcijo, Irsko, Republiko Italijo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Portugalsko, Kraljevino Španijo, Kraljevino Švedsko, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo pri izvajanju clena III (1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (Ur. l. RS-MP, št. 82/04). V Sloveniji so pod mednarodnim inšpekcijskim nadzorom vse jedrske snovi v NEK, na IJS, ki upravlja raziskovalni reaktor TRIGA Mark II, v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov, ki ga upravlja ARAO ter jedrske snovi pri enajstih t. i. »malih imetnikih jedrskih snovi« (eden od njih je konec leta oddal ves inventar jedrskih snovi). Leta 2015 je bilo šest inšpekcij MAAE in Evropske komisije, kar je razvidno iz preglednice 45. URSJV je sodelovala na vseh šestih mednarodnih inšpekcijah, ki so potekale v vseh treh jedrskih objektih. Mednarodnih inšpekcij pri drugih imetnikih manjših kolicin jedrskih snovi ni bilo. Preglednica 45: Podatki o inšpekcijah MAAE in/ali Euratom v Republiki Sloveniji leta 2015 Od Do Prisotni Lokacija - oznaka objekta 8. 1. 2015 8. 1. 2015 MAAE, Euratom WVEC 20. 3. 2015 20. 3. 2015 MAAE, Euratom WVEC 11. 4. 2015 11. 4. 2015 MAAE, Euratom WVEC 11. 5. 2015 12. 5. 2015 MAAE, Euratom WVEC 10. 11. 2015 10. 11. 2015 MAAE, Euratom WVEA 11. 11. 2015 11. 11. 2015 MAAE, Euratom WVEF Evropska komisija je 11. in 12. 3. 2015 v Luksemburgu organizirala obdobni sestanek s predstavniki držav clanic, zadolženih za podrocje »safeguards«, glede izvajanja Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti na omenjenem podrocju. 8.3 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV Med mednarodne ukrepe za neširjenje jedrskega orožja spada tudi mednarodna Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poizkusov (CTBT). Slovenija je pogodbo podpisala 24. 9. 1996 in jo ratificirala 31. 8. 1999. Trenutno je 183 držav podpisnic pogodbe, od tega je že 163 držav pogodbo tudi ratificiralo. Pogodba bo stopila v veljavo tedaj, ko jo bo ratificiralo še preostalih 8 od skupno 44 držav, ki so navedene v prilogi II Pogodbe (Egipt, Indija, Iran, Izrael, Kitajska, Pakistan, Severna Koreja in ZDA). 29. 9. 2015 je v New Yorku ob robu visokega zasedanja Generalne skupšcine ZN potekala tudi 9. Konferenca za uveljavljanje Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. V imenu Slovenije je bil na konferenci prisoten minister Karel Erjavec. Namen konference je bil pregled dosedanjih prizadevanj za pridruževanje oz. ratifikacijo pogodbe s strani držav, ki tega še niso storile. Razprava na konferenci je spominjala na razpravo iz pred dveh let. Šlo je za pozivanja k univerzalizaciji pogodbe in opozarjanju Severne Koreje, naj se odpove poskusom. Na konferenci so sodelovale tudi države, ki pogodbe še niso ratificirale, med katerimi je tudi ZDA, ki je v govoru predstavila svoja stališca. Nastop je imel tudi clan t. i. Skupine uglednih osebnosti, ki je dal velik pomen multilateralizmu pri nadzoru izvajanja zavez glede jedrske varnosti in oboroževanja. V letu 2016 bo mednarodna skupnost praznovala 20. obletnico sprejema CTBT, kar bi veljalo obeležiti jo na vsebinski nacin. Potrebna bodo nadaljnja prizadevanja za univerzalizacijo, še posebej v Afriki in med državami, ki razpolagajo z jedrsko energijo. Stališca Slovenije je predstavil tudi minister Karel Erjavec, ki je imel podobna stališca. 8.4 NADZOR NAD IZVOZOM BLAGA Z DVOJNO RABO Slovenija je že vse od leta 2000 clanica v mednarodnih nadzornih režimih Skupina jedrskih dobaviteljic (Nuclear Suppliers Group – NSG) in v Zanggerjevem odboru (Zangger Committee). Izmenjava informacij med obema mednarodnima režimoma in Slovenijo (URSJV) poteka preko MZZ ali Stalnega predstavništva Republike Slovenije na Dunaju. Slovenija se je udeleževala le dela obicajnih sestankov. V zacetku leta 2015 je bil kot obicajno poslan t. i. »Annual Return« (letno porocilo na Zanggerjev odbor), v katerem je bilo sporoceno, da v minulem letu ni bilo izvozov blaga s t. i. »Trigger« seznama v države, ki niso države z jedrskim orožjem. Plenarno zasedanje NSG je potekalo od 1. do 5. junija 2014 v mestu Bariloche v Argentini. URSJV v okviru plenarnega tedna ni sodelovala, delno je sodelovalo le MZZ (Veleposlaništvo v Argentini). Omeniti velja prizadevnost Argentine, ki je tokrat povabila zunanjega ministra Timermana, v video konferenci pa se je v zasedanje oglasila celo predsednica C. F. de Kirchner. Clanice NSG so v okviru plenarnega zasedanja med drugim: - izrazile zaskrbljenost glede dejavnosti širjenja (jedrske »proliferacije«) v globalnem smislu; - izpostavile Severno Korejo zaradi minulih jedrskih poskusov in spodkopavanja globalnega režima in neširjenja; - obravnavale dogovor iz Lozane glede Irana in E3/EU+3 glede kljucnih parametrov za dosego akcijskega nacrta (»JCPOA«); - pozdravile pristope vec drugih držav, ki so uskladile svoje izvozne sisteme s smernicami NSG in njenimi seznami; - opozorile vse države na budnost, da se vzpostavi ustrezno izvajanje resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, ki se dotikajo dela in ciljev NSG; - nadaljevale z izmenjavo mnenj in vidikov glede sodelovanja z Indijo na civilnem jedrskem podrocju in nadaljnjemu odnosu do te države; - sodelovale pri razpravi o možnostih okrepljenega sodelovanja z neclanicami (»outreach«), - obravnavale pomembna tehnicna vprašanja v zvezi z izvajanjem seznamov NSG, pri cemer je bilo doseženo soglasje glede vec predlogov za posodobitve seznamov NSG, ki bodo objavljeni po plenarnem zasedanju v letu 2016; - izmenjale stališca in ponovno poudarile pomembnost vzdrževanje zaupnosti podatkov v okviru NSG, pa tudi pomembnost posodobitev smernic NSG, da se ohranja stik z razvijajoco se globalno varnostjo in hitrim napredkom v jedrski industriji in industriji, povezani z njo. Že od 1. 5. 2004 se v Sloveniji uporablja Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR), v letu 2010 pa je zacel veljati še Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR-A; Ur. l. RS, št. 8/2010). Leta 2010 je vstopila v veljavo tudi Uredba o nacinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Ur. l. RS, št. 34/2010), ki je bila dopolnjena l. 2012 (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o nacinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Ur. l. RS, št. 42/2012)). Že od 27. 8. 2009 velja uredba EU (Svet EU je sprejel Uredbo št. 428/2009, ki vzpostavlja v Skupnosti nadzor izvoza, transferjev, posredništva in tranzita blaga z dvojno rabo), ki je bila veckrat dopolnjena, nazadnje decembra 2015 (Commission Delegated Regulation (EU) 2015/2420 of 12 October 2015 amending Council Regulation (EC) No 428/2009 setting up a Community regime for the control of exports, transfer, brokering and transit of dual-use items). V skladu z omenjenimi predpisi mora izvoznik/dobavitelj za prenos dolocenega blaga znotraj Evropske skupnosti ali za izvoz blaga z dvojno rabo pridobiti dovoljenje Ministrstva za gospodarske dejavnosti in tehnologijo (MGRT), ki ga izda na podlagi predhodnega mnenja Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. V komisiji so predstavniki MG, MZZ, MO, MNZ in Policije, Urada za kemikalije (URSK), Carinske uprave (CURS; zdaj FURS), Slovenske obvešcevalno-varnostne agencije (SOVA) in URSJV. V skladu s poslovnikom omenjene komisije so seje vecinoma dopisne. Leta 2015 je bilo deset rednih in 27 dopisnih sej komisije ter en tehnicni sestanek glede nameravanega izvoza blaga. Obravnavano blago z dvojno rabo so bili med drugim (medicinski) laserji, kemikalije (prekurzorji), programska oprema in razlicni obdelovalni stroji. Nekaterih od teh so bili s seznama jedrskega blaga dvojne rabe (»Part 2«), vendar le v zelo omejenem obsegu in v majhnih kolicinah (šlo je za kemikalije) iz t. i. »Trigger« seznama (»Part 1«). Omeniti velja še, da se pod dolocenimi pogoji lahko izdajajo tudi »uvozna potrdila« za blago z dvojno rabo. Vlada RS je v zadnji tretjini leta 2015 potrdila letno porocilo komisije za leto 2014, ki ga je pripravila predsedujoca omenjeni komisiji. Slovenski strokovnjaki na podrocju izvozne kontrole so sodelovali 4. in 5. 3. 2015 na EXBS delavnici (Export Control and Related Border Security), namenjeno crnogorskim predstavnikom, ki je potekala v Ljubljani v organizaciji MZZ in s sodelovanjem predstavnikov iz ZDA (State Department, Veleposlaništvo v Ljubljani). Predstavniki URSJV so v omejenem obsegu spremljali dogajanje v mednarodnih režimih in se ponovno niso udeležili Plenarnega tedna (ki bo naslednje leto v Aziji, gosti ga že drugic Južna Koreja); kronicno pomanjkanje kompetentnih strokovnjakov v razlicnih ministrstvih in erozija kompetenc odpira vprašanje nadaljnje strokovne prisotnosti, tudi v smislu nadaljnjih usposabljanj, ki jih imamo obdobno za predstavnike strokovnih organov držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Viri: [54], [55] in [56] 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI IN OBJEKTOV TER VISOKOAKTIVNIH VIROV SEVANJA Upravljavci jedrskih objektov in prevozniki jedrskih snovi so fizicno varovanje objektov in prevozov opravljali v skladu z nacrti, ki jih je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). MNZ je v zacetku leta 2015 na podlagi soglasja URSJV izdalo odlocbo o potrditvi nacrta fizicnega varovanja Centralnega skladišca za radioaktivne odpadke, ki ga je zavezanec (Agencija za radioaktivne odpadke - ARAO) ažuriral. Ostali nacrti fizicnega varovanja jedrskih objektov so v veljavi in potrjeni z odlocbami MNZ. V zacetku leta 2015 so bile v sklopu sprememb in dopolnitev ZVISJV ponovno usklajene spremembe in dopolnitve poglavja o fizicnem varovanju. V mesecu septembru sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti, ZVISJV-D, objavljen v Uradnem listu RS št. 74/15). ZVISJV-D je stopil v veljavo z dnem 17. 10. 2015. S podrocja fizicnega varovanja jedrskih objektov je z novim zakonom podrobneje urejeno varnostno preverjanje oseb, ki opravljajo dela v jedrskih objektih. Za usklajevanje in spremljanje nalog s podrocja fizicnega varovanja deluje Komisija za fizicno varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi (v nadaljevanju Komisija). Komisija podaja mnenja o oceni ogroženosti, spremlja in usklajuje izvajanje ukrepov fizicnega varovanja, podaja priporocila za izboljšanje ukrepov fizicnega varovanja in predloge pri pripravi predpisov s podrocja fizicnega varovanja. V letu 2015 se je Komisija sestala trikrat na svojih rednih sejah, na katerih je obravnavala predloge ocen ogroženosti za jedrske objekte v Republiki Sloveniji za leto 2015. Komisija je na vse ocene podala pozitivno mnenje Policiji, veljavne za leto 2015 oz. do naslednjega ažuriranja. Komisija je v letu 2015 obravnavala predstavitev in se seznanila s projektom izgradnje odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) na Vrbini, Krško (neposredna bližina NEK). Projekt je predstavila Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in projektanti. Za gradnjo predvidenega odlagališce NSRAO je potrebno po ZVISJV-D izdelati prvo oceno ogroženosti v fazi projektiranja in pred namestitvijo jedrskih snovi v objekt. Policija je na podlagi vloge ARAO izdelala prvo oceno ogroženosti, ki jo je Komisija obravnavala na svoji seji in podala pozitivno mnenje. V skladu z letnim nacrtom in sprejetimi mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije sta Policijska uprava Novo mesto in NEK v mesecu septembru izvedli vajo za primer fizicnega ogrožanja varnosti jedrskega objekta. Aktivnosti so potekale v NEK in bližnji okolici. Vaja je bila nadgradnja sodelovanja na lokalni in regionalni ravni na podrocju zagotavljanja fizicnega varovanja jedrskega objekta, kjer Policija in NEK sodelujeta že vse od leta 1977. Vaja je potrdila ustrezno usposobljenost in sodelovanje pristojnih služb in enot. Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (IRSNZ) je v letu 2015 v sodelovanju z URSJV opravil tri inšpekcijske nadzore jedrskih objektov. Nadzore so opravili v Nuklearni elektrarni Krško d. o. o., Vrbina 12, 8270 Krško. Pri nadzoru ni bilo ugotovljenih posebnosti. Nadzor je bil tudi opravljen v TRIGI – reaktor Triga, Brinje 40, 1262 Dol pri Ljubljani, kjer posebnosti ni bilo ugotovljenih in ARAO – Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov, Brinje 40, 1262 Dol pri Ljubljani, kjer je inšpektorat ugotovil majhno pomanjkljivost pri vhodnih vratih v objekt, zato je bilo izreceno opozorilo in rok za odpravo pomanjkljivosti. IRSNZ in URSJV sta v skupnih ugotovitvah navedla, da je bilo v nadzorih preverjeno izvajanje fizicnega varovanja jedrskih objektov. Iz ugotovitev zbranih v sklopu izvedenih inšpekcijskih nadzorov izhaja, da se fizicno varovanje omenjenih objektov izvaja z dolocili Zakona o zasebnem varovanju, Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnostjo ter s predpisi sprejetimi na njegovi podlagi. V letu 2015 so redno potekala usposabljanja varnostnikov, ki varujejo jedrske objekte ali jedrske snovi med prevozom. 8.6 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI 8.6.1 Aktivnosti v Republiki Sloveniji Od 1. 1. 2008 velja Uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin. Ta doloca zahteve in pravila ravnanja glede ukrepov varstva pred sevanji, ki jih morata upoštevati prejemnik in organizator prevoza pri uvozu ali vnosu odpadnih kovin v Republiko Slovenijo. Njen namen je preprecevanje cezmerne izpostavljenosti delavcev in prebivalstva zaradi nezadostnega nadzora nad viri sevanja neznanega izvora ter da se prepreci veliko premoženjsko škodo zaradi odpravljanja posledic kontaminacije. Že marca 2007 je bil objavljen Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (dopolnjen leta 2009 v delu, ki se nanaša na merilno opremo), ki med drugim doloca pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Pooblašcenih je 22 izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Seznam pooblašcencev se nahaja na spletni strani URSJV. V letu 2015 je bilo po prejetih podatkih opravljenih 52.467 meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin (odpadnih kovin), v letu 2014: 44.451, 2013: 37.497, 2012: 41.661 v letu 2011 pa 27.274. 21 od skupno 22 izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin je porocalo v predpisanem roku iz omenjene uredbe. Podatki o meritvah po posameznih organizacijah so podani na sliki 133. Slika 133: Število meritev radioaktivnosti odpadnih kovin leta 2015 Iz poslanih porocil izvajalcev meritev je razvidno, da je bilo v letu 2015 izmerjeno (detektirano) povišano sevanje, in sicer: - URSJV je bila 19. 5. 2015 obvešcena, da imata dve pošiljki odpadnih kovin iz Bosne in Hercegovine izmerjeno povišano sevanje (vec kot 50% nad naravnim ozadjem). - Podjetje Dinos d. o. o. je dne 26. 6. 2015 obvestilo URSJV, da so Italijani zavrnili vagon z odpadnimi kovinami (ki so bile sicer naložene v Celju, izmerjena hitrost doze 1,2 mikroSv/h). Vagon je bil julija vrnjen v Slovenijo. Razlaganje je potekalo pod nadzorom ZVD d. o. o. Najden je bil del merilnega inštrumenta, ki je vseboval 226Ra, ter bil predan v CSRAO. - Italijansko podjetje, ki izvaja meritve, je v novembru izmerilo povišano sevanje v odpadnih kovinah (v Gorizi/Gorici), pri cemer je bilo izmerjeno približno 25-kratno ozadje na kontaktu vagona. Obvešcen je bil inšpektor URSJV. 18. 1. 2016 je bil vagon prepeljan v Novo Gorico, dva dni kasneje pa je bila najdena ob prisotnosti pooblašcenega izvedenca varstva pred sevanji (ZVD d. o. o.) radioaktivna številcnica z radionuklidom 226Ra (ocenjene aktivnosti 150 kBq). Dežurna služba Vpeljava 24-urne dežurne službe na URSJV, ki je bila prva strokovna pomoc delavcem carine in policije deluje že od leta 2002, vendar z ukinitvijo mej s sosednjimi državami v zadnjih letih, URSJV ne prejema vec toliko klicev iz policije in carine. Z uveljavitvijo Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin leta 2008 vecinoma prijavljajo najdbe virov predelovalci sekundarnih kovinskih surovin, ki poklicejo dežurnega URSJV. Njegova naloga je, da sprejme klic, svetuje prijavitelju in po potrebi vkljuci v delo inšpekcijo URSJV. Vzroke za klic in število klicev v obdobju 2002 – 2015, prikazuje preglednica 46. Preglednica 46: Prikaz vzroka in števila klicev v letih od 2002 do 2015 Leto Vzrok za klic Skupno št. klicev Viri sevanja oz. povišano sevanje NORM1 Pacienti Ostalo 2002 0 1 2 3 6 2003 2 3 4 1 10 2004 2 2 2 0 6 2005 6 5 0 0 11 2006 3 2 1 3 9 2007 2 73 1 2 12 2008 1 1 1 14 4 2009 5 3 0 3 11 2010 5 4 0 4 13 2011 10 1 0 0 11 2012 9 2 0 0 11 2013 7 3 0 0 10 2014 5 2 0 0 7 2015 3 1 0 7 11 Skupno 2002 - 2015: 132 Opombe: 1 - predmeti/blago, ki vsebuje naravne radioaktivne izotope (U, Th, potomci) in niso zajeti drugje 2 - od sredine junija 2002 naprej 3 - všteto tudi odkritje kompasa z radionuklidom 226Ra pri tujemu državljanu 4 - naknaden klic brez pošiljanja obrazca (faks sporocila) Razdelitev prejetih klicev glede na vzrok za leto 2015: - vir sevanja oz. povišano sevanje: 3, - povišano sevanje – NORM: 1, - pacienti (terapija): 0 in - ostalo (prevoz radioaktivnih snovi, lažni alarmi, pojasnila, prevoz opreme za jedrsko elektrarno, …): 7 8.6.2 Aktivnosti v svetu 8.6.2.1 Regionalno sodelovanje in sodelovanje z bližnjimi državami Na obmocju bivše Jugoslavije je vzpostavljeno neformalno sodelovanje organov, ki so pristojni za sevalno varnost ter carinske zadeve. Do zdaj sta bila organizirana dva sestanka, 2006 v Zagrebu in 2007 v Beogradu. Rezultat dosedanjega dela je izboljšano komuniciranje in obvešcanje med državami, za kar so vzpostavljene kontaktne tocke v posameznih državah. Informacije o izgubljenih in najdenih virih sevanja (ali detekciji povišanega sevanja) se izmenjujejo po elektronski pošti. MAAE je kot zanimivost to sodelovanje že pred leti ocenila kot pomembno in »vzorcno«, gledano skozi prizmo trenutnega dogajanja po svetu in nujnosti potreb po sodelovanju. Tržaška šola jedrskega varovanja (»Nuclear Security School«) je s pomocjo in pod okriljem MAAE organizirala že 5. usposabljanje za predstavnike držav v razvoju. Vzpostavljen je bil ogled detekcijske opreme in ukrepanja v luki Koper, ki ga usklajujejo predstavniki FURS/carine, sodeluje pa tudi URSJV. MAAE daje velik pomen tovrstnemu sodelovanju in prakticnemu prikazu, tako da je bil obisk omenjen celo v zadnjem letnem porocilu MAAE o jedrskem varovanju (»Nuclear Security Report 2015«; vec o tem v nadaljevanju). MAAE je dodatno povabila tudi predstavnika URSJV kot strokovna predavatelja v Trst. Naslednja šola jedrskega varovanja je predvidena sredi aprila 2016. Viri: [57], [58] in [59] 8.6.2.2 Porocanje držav clanic na MAAE (»Incident and Trafficking Database – ITDB«) in problematika nedovoljenega prometa Podatkovna zbirka ITDB vkljucuje med drugim nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi – dogodke, ki so povezani z nedovoljeno pridobitvijo (npr. s krajo), dobavo, posestjo, uporabo, prenosom ali odlaganjem – z ali brez preckanja meje. Zbirka vkljucuje tudi dogodke, ko gre za neuspešne akcije ali preprecena dejanja omenjena zgoraj, izgubo snovi in najdbo nenadzorovanih snovi. MAAE razdeli dogodke v tri skupine: - nedovoljena posest in kriminalne dejavnosti v zvezi s tem, - kraje in izgube, - druge nedovoljene dejavnosti in dogodki. ITDB je do konca leta 2015 vsebovala že skoraj 2.800 potrjenih dogodkov, pri cemer je število sporocenih dogodkov na leto okrog 150, lahko tudi vec. Iz analize porocanja na MAAE je razvidno, da se nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi nadaljuje, kažejo se »ranljiva mesta« v zvezi z varovanjem, evidencami, zmožnostjo detekcije in v nadzoru, ki ga izvajajo upravni organi. Informacije o dogodkih, sporocenih v ITDB, nakazujejo, da: - obstajajo jedrske in druge radioaktivne snovi, ki niso ustrezno varovane, - ucinkovit nadzor meje pripomore k detekciji nedovoljenega prometa, cetudi ucinkovitost nadzora ni porazdeljena enakomerno na mednarodnih mejnih prehodih, - so se posamezniki in skupine pripravljeni ukvarjati z nedovoljenim prometom s temi snovmi, - številni dogodki v zvezi z nedovoljenim ali neprijavljenim shranjevanjem radioaktivnih snovi nakazujejo, da države nimajo celovitega upravnega nadzora nad tovrstnimi snovmi. URSJV je porocala v l. 2015 v mednarodno podatkovno zbirko IAEA ITDB (Incident and Trafficking Database) trikrat, in sicer: - dne 8. 11. 2015 glede najdbe (»nedovoljeno skladišcenje«): v kocevskem podjetju so našli napravo s tremi viri sevanja (vsebujoc 85Kr, skupno 200 MBq), ki so jo oddali v CSRAO; naprava iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je uporabljala za merjenje debeline tovornih ponjav v predhodnem podjetju (in bila glede na oznake bila iz nekdanje NDR); - dne 27. 11. 2015 glede najdbe (»nedovoljeno skladišcenje«): na eni od ljubljanskih fakultet v Ljubljani so našli manjšo kolicino Th-nitrata (jedrske snovi, skupne mase 25 g), ki so jo oddali v CSRAO; - dne 22. 12. 2015 glede najdbe (»nedovoljeno skladišcenje«): v enem od ljubljanskih laboratorijih so našli manjši kolicini U-nitrata in Th-nitrata (jedrske snovi, skupne mase 59 g), ki so jo oddali v CSRAO; šlo je za še enega v nizu t. i. »zgodovinskih virov«. Vsi najdeni viri sevanja so bili predani v CSRAO. URSJV je decembra 2015 prešla na elektronsko porocanje v IAEA ITDB preko varnega spletnega portala NUSEC. Predstavniki FURS (carine), MNZ/Policije, Tržnega inšpektorata, Javne Agencije za civilno letalstvo, URSJV ter Pošte Slovenije d. o. o. in Aerodroma Ljubljana d. d., so se sestali konec novembra 2015 in pregledali stanje na podrocju nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Predstavniki URSJV in FURS (carine) so izpeljali septembra 2015 tudi krajši tematski seminar na Pošti Slovenije d. o. o. Že februarja 2015 so se glede detekcijskih izzivov in trenutne situacije sestali predstavniki FURS (carine) in URSJV ter Pošte Slovenije d. o. o. in Aerodroma Ljubljana d. d. Omeniti velja tudi usposabljanje za predstavnike policije, gasilce, carine in drugih, ki ga je organizirala MNZ v Gotenici (konec maja 2015), kot predavatelji pa so sodelovali tudi predstavniki ameriškega urada FBI. Osrednja tema je bila napredna uporaba detekcijske opreme za zaznavanje sevanja in preiskovanje primerov, vkljucno s tihotapljenjem radioaktivnih snovi. Vir: [60] 8.6.2.3 MAAE: portal NUSEC in odbor NSGC NUSEC (»Nuclear Security Information Portal«) je varen spletni portal MAAE, ki je v uporabi peto leto. Nad omenjenim portalom bdi osebje Urada za jedrsko varovanje (prenovljeni Division of Nuclear Security; »NUSEC Team«). Vseh skupaj je sicer trenutno že preko 3.000 uporabnikov tega portala v vec kot 150 državah clanicah, vkljucno z nekaj mednarodnimi partnerskimi organizacijami. V Sloveniji imamo trenutno že 10 dostopov do portala NUSEC. V okviru portala NUSEC se nahaja vec podrocij z omejenim dostopom. Na portalu se nahajajo tudi nekateri osnutki novih priporocil in drugih dokumentov MAAE s tega podrocja. Leta 2012 je bila ustanovljena (in leta 2015 ponovno potrjena) skupina – Odbor za pregledovanje dokumentov (priporocil in drugih) s podrocja varovanja - »Nuclear Security Guidance Committee« (NSGC). Slovenija je tako kot številne druge clanice MAAE predlagala svoja predstavnika v NSGC. Omenjena skupina se je leta 2015 sestala dvakrat. MAAE skupaj z drugimi deležniki posodablja ali pripravlja na novo številne dokumente s podrocja jedrskega varovanja, med drugim glede varnostne kulture, notranjih (»insajderskih«) groženj in varovanja med prevozom radioaktivnih snovi. V letu 2015 je bilo objavljeni kar pet tematskih dokumentov/vodicev iz serije NSS, in sicer (v originalu): - Nuclear Forensics in Support of Investigations, - Security of Nuclear Information, - Risk Informed Approach for Nuclear Security Measures for Nuclear and other Radioactive Material out of Regulatory Control, - Use of Nuclear Material Accounting and Control for Nuclear Security Purposes at Facilities, - Security of Nuclear Material in Transport. Vir: [61] 8.6.2.4 Nacrt MAAE o jedrskem varovanju (»IAEA Nuclear Security Plan 2014 - 2017«) Že v letu 2013 je bil potrjen 4-letni nacrt jedrskega varovanja (t. j. za obdobje 2014 – 2017), ki ga je generalni direktor predstavil Svetu guvernerjev in v okviru Generalne konference MAAE. Omenjeni nacrt izpostavlja kot cilje: - pomoc državam, da vzpostavijo ucinkovito jedrsko varovanje, - vlogo MAAE kot osrednje organizacije za mednarodno sodelovanje na tem podrocju in usklajevanje pomoci, - krepitev jedrskega varovanja po svetu – tudi s pomocjo mednarodnih priporocil (dokumenti NSS), - vzpodbujanje in pomoc državam, da sprejmejo ustrezne mednarodne predpise, - nadaljevanje dela na podlagi rezultatov predhodnih treh nacrtov. Junija 2015 je generalni direktor MAAE predstavil na Svetu guvernerjev »Nuclear Security Report 2015« - letno porocilo o jedrskem varovanju, ki se nanaša na obdobje 1. 7. 2014 – 30. 6. 2015. V njem so podane glavne aktivnosti MAAE, vkljucno z (zunanjo) uporabo ITDB, minulimi in nacrtovanimi dejavnostmi glede usposabljanja, sodelovanja in mrež; navedeni so bili tudi dosežki iz minulih let v povezavi z nacrtom MAAE o jedrskem varovanju in nakazani programski cilji in prednostne naloge v naslednjem letu. Vira: [62] in [63] 8.6.2.5 EU in neširjenje orožja za množicno unicevanje ter CBRN Leta 2003 je bila sprejeta strategija EU za preprecevanje širjenja orožja za množicno unicevanje (»Strategy against the Proliferation of Weapons of Mass Destruction«). Svet EU je že decembra 2008 sprejel nove smernice za delovanje EU (»New lines for actions by the European Union in combating the proliferation of weapons of mass destruction and their delivery system«). Omenjene smernice so namenjene povecanju ucinkovitosti in pristopa EU k neširjenju, z željo vecje uporabnosti ter usklajevanja znotraj EU. CONOP (»Non-proliferation Committee«) je delovna skupina za neširjenje orožja in eno od pripravljalnih teles Sveta EU (in del 2. stebra EU). CONOP nameni veliko casa razpravam o mednarodnih izvoznih nadzornih režimih, raketni problematiki, regionalnim vprašanjem in oblikam sodelovanja kot tudi izvajanju strategije EU na podrocju orožij za množicno unicevanje. Tudi letos je bilo skupaj vec sestankov CONOP, na katerih so vecinoma sodelovali predstavniki MZZ, URSJV pa je bila ustrezno seznanjena z dogajanjem. CONOP je kot pristojno delovno telo EU intenzivno vkljucen tudi v priprave in koordinacijo stališc EU glede pripravljalnih sestankov oziroma preglednih konferenc o izvajanju Sporazuma o neširjenju jedrskih orožij (NPT). V okviru CONOP in skupaj z drugimi delovnimi skupinami so potekale tudi sprotne konzultacije o aktivnostih MAAE posebej glede jedrskih programov Irana in Severne Koreje. V letu 2015 je Svet Evropske unije potrdil dve 6-mesecni porocili o napredku v zvezi z zgoraj omenjeno strategijo, v katerih je med drugim poudarjeno: NPT in proaktivna vloga EU, tudi v navezavi s CTBT, sodelovanje pri reševanju regionalnih zadev (Iran, DPRK), sodelovanje z MAAE (in npr. podpora ter financiranje sklada – »Nuclear Security Fund«), zmanjševanje tveganj v povezavi s CBRN, podpora resoluciji 1540 (2004) skupaj s promocijo izvozne kontrole ter politicni dialog – sodelovanje s tretjimi državami na podrocju neširjenja in razoroževanja. Že decembra 2009 je Svet za pravne in notranje zadeve EU (»Justice and Home Affairs Council«) sprejel obširen dokument in sicer Akcijski nacrt »Council conclusions on strengthening chemical, biological, radiological and nuclear (CBRN) security in the European Union«. Krovni cilj Akcijskega nacrta je zmanjšanje ogroženosti in škode v primeru kemijskih, bioloških, radioloških ali jedrskih dogodkov, kot posledice nesrec, bodisi naravnega bodisi namernega izvora. Evropska komisija je maja 2012 izdala Porocilo o napredku pri izvajanju Akcijskega nacrta CBRN, za katerega so prispevale vhodne podatke tudi države clanice EU. Maja 2014 je Evropska komisija izdala dokument ”Communication on a new approach to the detection and mitigation of CBRN-E risks at EU level”, v katerem je predlagala nabor 30 akcij, ki bi olajšale prakticno izvedbo sodelovanja pri detekciji in zmanjševanju tveganj v okviru CBRN-E. Omeniti velja podrocja sodelovanja z industrijo, upravljavci objektov s snovmi CBRN-E in drugimi deležniki. Na voljo bodo razlicni instrumenti – npr. oblikovanje smernic, usposabljanje in ozavešcanje, testiranje, ipd. V povezavi s prej omenjenim porocilom o napredku je moc ugotoviti, da so potrebni novi »prijemi«, saj je izvajanje akcijskih nacrtov precej neenakomerno. Evropska komisija je v letu 2015 med drugim organizirala delavnico o »insajderskih« grožnjah ter dva sestanka Posvetovalne skupine (»Advisory Group«) CBRN-E. Pripravljen je bil osnutek 2. Porocila o napredku pri izvajanju Akcijskih nacrtov CBRN-E, s tem da so se zacele priprave na nov dokument in komunikacijo o novih pristopih v zvezi z detekcijo in zmanjševanji tveganj zaradi CBRN-E v EU, predvidenim za objavo pred poletjem 2016. Predstavniki Slovenije (predvsem URSJV oziroma Stalne misije v Bruslju) so se v letu 2015 (januarja in novembra) udeležili obeh sestankov Posvetovalne skupine (»Advisory Group«) CBRN-E, ki ju je sklicala in organizirala Evropska komisija – Generalni direktorat za notranje zadeve (DG HOME). Podskupina za radiološke in jedrske zadeve (»RN Subgroup«) tako kot leta 2014 ni imela sestankov v minulem letu. Od pomembnejših stvari iz sestankov velja izpostaviti: predvideno usposabljanje carinikov (TAXUD) v okviru JRC-ITU (EUSECTRA), ki bo dalo vzpodbudo za nadaljnje usposabljanje (tudi) slovenske »prve obrambne crte« (policije in carine) ter tudi drugih deležnikov. Nadalje je predvideni madžarski projekt regionalnega centra CBRNE. Prispevek URSJV, ki je bil pripravljen v drugi polovici avgusta 2015, je bil posredovan na Evropsko komisijo in smiselno vkljucen v pregledne tabele (t. j. RN) - tematske priloge osnutka 2. porocila o napredku na izvajanju obeh akcijskih nacrtov (CBRN in E). Pricakovati je, da prihodnja komunikacija Komisije glede prihodnjih prioritet ne bo bistveno odstopala od pretekle komunikacije (2014), ki je dostopna tudi na spletu. Glede na nakazano bo med drugim dan poudarek na pregled seznamov nevarnih snovi s potencialnim tveganjem, civilno-vojaškemu sodelovanju (usposabljanje, izmenjava informacij,...), raziskavah, detekcijah in "mehkih tarcah". Tako bo leto 2016 z gledišca jedrskega varovanja do sedaj dalec najbolj pomembno, saj se obetata poleg tega še dve veliki mednarodni konferenci, za kateri so že stekle priprave, in sicer majska konferenca, ki jo organizirata Španija in ZDA (druga tovrstna; namenjena izkljucno jedrskim regulatorjem na podrocju varovanja) in decembrska konferenca MAAE (druga tovrstna, z ministrskim delom; glede nadaljnjih zavez in akcij na podrocju jedrskega varovanja). Viri: [64], [65], [66], [67], [68], [69], [70], [71], [72], [73] in[74] 8.6.2.6 Globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT) GICNT (Global Initiative to Combat Nuclear Terrorism) je nastala v sodelovanju med ZDA in Rusko federacijo (pobuda Bush/Putin – 2006). Pobuda vkljucuje že 86 držav in pet organizacij. Poziva države, da pospešijo in okrepijo svoje zmogljivosti za boj proti jedrskemu terorizmu v skladu z nacionalno zakonodajo in z obveznostmi, ki jih imajo v mednarodnih pravnih okvirih, kot so Konvencija ZN o zatiranju dejanj jedrskega terorizma, Konvencija o fizicnem varovanju jedrskega materiala ter njena dopolnitev iz leta 2005 ter resoluciji Varnostnega sveta ZN št. 1373(2001) in 1540(2004). Globalna pobuda pomembno prispeva k naporom mednarodne skupnosti za preprecevanje dejanja jedrskega terorizma. Plenarno zasedanje, ki se ga je udeležilo le Ministrstvo za zunanje zadeve, je bilo junija v Helsinkih na Finskem. Na omenjenem zasedanju je bil podan pregled minulih dejavnosti, pregled in odobritev dela Delovne skupina za izvajanje in ocenjevanje (»Implementation and Assessment Group – IAG«), ki predstavlja osrednjo skupino znotraj GICNT, potrjena Nizozemska kot nova usklajevalka za IAG in dolocitev prihodnih prednostnih dejavnosti in razvoja. Ostale delovne skupine se osredotocajo na detekcijo, ukrepanje in forenziko. Tudi v letu 2015 je bilo po svetu vec aktivnosti, in sicer delovni sestanki, seminarji ter delavnice, med drugim na Finskem (detekcija, delavnica in vaja), Nizozemska (medn. konferenca in forenzika), Filipini (odnosi z javnostmi ob dogodkih), EU/JRC-ITU (detekcija in forenzika, skupaj z vajo). Vlada Republike Slovenije je že leta 2007 sprejela izjavo o nacelih GICNT. Slovenija kot pristopnica h GICNT je imenovala kontaktne osebe na MZZ, MNZ in URSJV. URSJV je že leta 2008 pridobila dostop do varnega informacijskega portala »GIIP« (https://global-initiative.info), preko katerega pregleduje relevantne objavljene dokumente in porocila (trenutno ima dostop deset slovenskih posameznikov). Junija 2016 bo ob desetletnici GICNT pomemben sestanek clanic te pobude, ki po potekal v nizozemskem Haagu. Viri: [75], [76] in [77] 8.6.2.7 Vrh o jedrskem varovanju 2016 (»Nuclear Security Summit«) 3. Vrh o jedrskem varovanju, ki ga je gostila Nizozemska v marcu 2014, se je v letu 2015 odražal v pripravah na 4. in verjetno tudi zadnji tovrstni Vrh o jedrskem varovanju, ki ga bodo gostile ZDA. Ceprav Slovenija ni bila povabljena v ta proces, ki tece že od leta 2010, njeni strokovnjaki in institucije spremljajo obrobno dogajanje. V drugi polovici leta 2015 se je izkristaliziralo, da bosta dva kljucna dogodka v Washingtonu, in sicer »Nuclear Industry Summit 2016« (29. do 30. 3. 2016) in omenjeni »Nuclear Security Summit« (31. 3. do 1. 4. 2016). Poleg krovnega dokumenta iz leta 2014 - izjave (»Communiqué«), v kateri so podane zaveze voditeljev, da se okrepi jedrsko varovanje, zmanjšuje grožnje zaradi jedrskega terorizma in zasleduje napredek pri izpolnjevanju danih zavez, je pomemben tudi dokument INFCIRC/869, ki ga je izdala MAAE jeseni 2014 na pobudo Nizozemske. Gre za namen krepitve jedrskega varovanja, z mocno noto, ki se navezuje na izvajanje dokumentov MAAE (NSS 20, NSS, 13-15), misij IPPAS in drugega. Nadaljnje zaveze, pomembne za sodelujoce – ki pa bodo »dolocale smer tudi za ostale države« - bodo med drugim grožnje jedrskega terorizma, nadaljnji koraki za zmanjševanje uporabe visoko obogatenega urana, varovanje obcutljivih snovi (z nezadostnim varovanjem) in zoperstavljanje tihotapljenju z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. 9 MEDNARODNO SODELOVANJE 9.1 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE Slovenija se trudi tudi na podrocju mednarodnega sodelovanja dokaj uspešno in racionalno dosegati cilje, zastavljene v Resoluciji. Cilj 2 Republika Slovenija se naceloma pridružuje mednarodnim konvencijam, sporazumom, pogodbam ali drugim vrstam sodelovanja, ki spodbujajo in omogocajo hitro ter enakopravno izmenjavo informacij ali medsebojno pomoc za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti in zmanjšanje tveganj za ljudi in okolje tako na ozemlju Republike Slovenije kakor tudi drugje. Uresnicevanje cilja v letu 2015 Slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti ter fizicnega varovanja so bili dejavni v mednarodnih združenjih glede na potrebe in prednosti, ki jih daje tovrstno clanstvo, in sicer v združenjih in institucijah WENRA, ENSRA, CAMP in tudi v njihovih delovnih skupinah. URSJV je mednarodno sodelovanje spodbujala in vzdrževala na vseh podrocjih jedrske in sevalne varnosti, tudi v znanosti, raziskavah in izobraževanju ter pomoci tretjim državam, kjer je sodelovala v odborih Euratom-Cepitev in Instrumentu za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti. Republika Slovenija ali slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti sklepajo dvostranske sporazume o sodelovanju, ce tako olajšajo doseganje zastavljenih ciljev ter krepijo visoko raven jedrske in sevalne varnosti. Taki sporazumi so pomembni predvsem, ce Sloveniji omogocijo hiter dostop do informacij ob morebitni radiološki nesreci na obmocju druge države. V letu 2015 so potekali obicajni dvostranski stiki in izmenjava informacij po teh sporazumih. Cilj 3 Republika Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala v vseh dejavnostih znotraj EU, kjer je njena prisotnost obvezna, t. j. pri predlaganju, sprejemanju in izvajanju skupne evropske zakonodaje, in tistih, v katerih lahko uveljavlja svoje posebne dolgorocne interese. Uresnicevanje cilja v letu 2015 Republika Slovenija je bila dejavna v skupini Sveta za jedrsko varnost, in v skupini po 31. clenu pogodbe Euratom, spremljala je delovanje skupin po 35., 36. in 37. clenu pogodbe Euratom, njeni predstavniki so se udeleževali sestankov ENSREG, kjer so tvorno sodelovali, prav tako pa so aktivno sodelovali pri izvajanju pomoci tretjim državam, ki jo podpira Evropska komisija. Cilj 4 Republika Slovenija je in ostaja aktivna clanica MAAE. Kot clanica te agencije prispeva obvezno clanarino, v skladu s svojimi možnostmi pa tudi dodatne kadrovske in financne prispevke predvsem na podrocjih, kjer lahko pricakuje posredno ali neposredno uveljavljanje svojih interesov. Uresnicevanje cilja v letu 2015 Slovenska clanarina za leto 2015 in vsi zaostanki do MAAE so bili poravnani v celoti, kar prispeva k stabilnemu financiranju MAAE in nemotenemu izvajanju njenih projektov. Pri tehnicnem sodelovanju je Slovenija podpirala projekte, ki imajo velike razvojne možnosti, predvsem v državah, ki so ji geografsko blizu, in v državah, ki imajo sorodne programe ali tehnologije, in sicer predvsem na podrocjih, na katerih so slovenski strokovnjaki sposobni ponuditi pomoc. Republika Slovenija bo prejemala tehnicno pomoc predvsem s podrocij, na katerih sama še ni sposobna doseci nekaterih ciljev jedrske in sevalne varnosti. Prav tako bo še naprej spodbujala svoje strokovnjake za delo v tretjih državah v sklopu Mednarodne agencije za atomsko energijo, obenem bo omogocala izobraževanje tujim štipendistom MAAE, organizirala tecaje in delavnice MAAE ter vabila mednarodne strokovne skupine na obcasne svetovalne preglede slovenskih objektov in institucij, da bi neodvisno preverili domace sposobnosti. Predvsem pa bo vabila skupine, ki jih je zavezana povabiti. Cilj 5 Republika Slovenija ostaja aktivna clanica v Agenciji za jedrsko energijo (NEA) pri OECD. Za njeno delovanje prispeva izracunani znesek clanarine. V skladu s svojimi kadrovskimi in financnimi možnostmi sodeluje v delu njenih odborov, NEA Data bank in tistih pododborov, ki so pomembni za zagotavljanje visoke ravni jedrske in sevalne varnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2015 Znesek clanarine do NEA je bil poravnan v celoti, prav tako pa slovenski predstavniki dejavno sodelujejo pri delu odborov in delovnih skupin NEA, kjer je njihov prispevek cenjen in pravocasen. 9.2 SODELOVANJE Z EU 9.2.1 Delovna skupina Sveta za jedrska vprašanja (ATO) V prvi polovici leta 2015 je predsedovanje Svetu EU prevzela Latvija. Latvija si je v svojem programu zadala, da bo med svojim predsedovanjem podpirala pobude in ukrepe na podrocju sevanja in jedrske varnosti na mednarodni in evropski ravni. Program predsedstva je bil osredotocen na diplomatsko konferenco Konvencije o jedrski varnosti, pripravo na peti pregledovalni sestanek skupne konvencije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, sporazume Euratoma s tretjimi državami ter aktivnosti v mednarodnih organizacijah in združenjih (IAEA, NEA, ENSREG, WENRA). Evropska komisija je obvestila, da je Uredba o prevoznikih radioaktivnih materialov na seznamu dokumentov, ki bodo umaknjeni iz obravnave. V okviru mednarodnega sodelovanja je EK omenila naslednje sporazume: Euratom – Kanada, Euratom – Južna Koreja ter Pogodbo Tlatelolco o prepovedi jedrskega orožja v Latinski Ameriki in na Karibskih otokih. Evropska komisija je porocala o neformalnem sestanku na Dunaju, kjer je argentinski veleposlanik Grossi januarja, še pred diplomatsko konferenco, predstavil kompromisno pot na konferenci o spremembi Konvencije o jedrski varnosti. Države clanice so si izmenjale prva mnenja o dokumentu in o nacrtih za vnaprej, strateško vprašanje pa je bilo, ali naj se EU odzove na obliko dokumenta ali zacne popravljati besedilo, kar pomeni, da pristane na obliko dokumenta (deklaracija). Diplomatska konferenca se je koncala že prvi dan s t. i. dunajsko deklaracijo, ki je na ne-zavezujoc nacin izpostavila, da so pogodbenice dolžne projektirati, graditi in posodobiti jedrske elektrarne, da bodo vecji radioaktivni izpusti prakticno izkljuceni. O svojih prizadevanjih in ukrepih v tej smeri naj države clanice porocajo na naslednjem pregledovalnem sestanku po Konvenciji o jedrski varnosti. Predsedovanje Svetu EU je v drugi polovici leta prevzel Luksemburg. V svojem programu so obljubili obravnavo na temo izboljšanja varovanja evropskih državljanov v primeru jedrske ali radiološke nevarnosti. Na dnevnem redu je bila utemeljitev medicinskega slikanja, ki vkljucuje izpostavljenost ionizirajocemu sevanju. EK in predstavnik združenja HERCA sta obširno predstavila aktivnosti. Na sestanku je tudi Slovenija izpostavila željo po odgovorih na pravna vprašanja glede tovrstnega slikanja. Predlagali so, da bi lahko pregledali najboljše prakse v državah clanicah. Pomembna tema pogovorov v casu luksemburškega predsedovanja so bili tudi ukrepi v primeru izrednega dogodka v okolici jedrskih elektrarn v obliki sklepov Sveta. Poudarili so, da ne gre za harmonizacijo, temvec za cezmejno sodelovanje. Mnenja držav glede sklepov so bila deljena, izpostavili pa so naslednje: besedilo bi moralo bolj sloneti na delu MAAE; dodali bi besedilo glede prometa proizvodov, ki se ne nanašajo na hrano; zanimalo jih je, kako bo EU sistem deloval v okviru MAAE, vprašanje porazdelitve odgovornosti pri cezmejnem sodelovanju in podobno. Med drugim so razpravljali o smernicah o sodelovanju v okviru mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so Evropska skupnost za jedrsko energijo in njene države clanice, in sicer o morebitni spremembi smernic iz leta 2007. Tema pogovorov je bila tudi 59. generalna konferenca MAAE. Glede organizacijskega sestanka za pregledovalni sestanek po Konvenciji o jedrski varnosti je predsedstvo delegacije obvestilo, da je svojo kandidaturo za podpredsednika predstavil ruski predstavnik, prav tako pa tudi Ganec in Švicar. Porocali so tudi predstavniki Euratomove Agencije za preskrbo, kjer so bile izpostavljene države, ki imajo le en vir dobave goriva, t. j. iz Rusije. 9.2.2 Visoka skupina predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG - European Nuclear Safety Regulator Group) je neodvisno strokovno telo, ustanovljeno leta 2007 s sklepom Evropske komisije. Skupina je sestavljena iz najvišjih predstavnikov upravnih organov, pristojnih za jedrsko varnost, varstvo pred sevanji in varnost radioaktivnih odpadkov iz vseh 28 držav clanic Evropske unije. V njej enakopravno sodelujejo tudi predstavniki EK. Vloga ENSREG-a je pomagati vzpostaviti pogoje za stalno izboljševanje in doseganje skupnega razumevanja na podrocju jedrske varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Predsedujoci ENSREG-a je bil do sredine leta 2012 dr. Andrej Stritar, direktor URSJV. Prvi sestanek ENSREG-a v letu 2015 je potekal januarja. V zacetnem delu je bila razprava posvecena HERCA-WENRA priporocilom za ukrepanje ob izrednem dogodku. Kljub nekaterim pomislekom je prevladal pozitiven pogled na dokument in priporoceno je bilo, da naj ga države upoštevajo kot vodilo pri urejanju tega podrocja. Razpravljali so tudi, kako se bo izvajal tematski pregled (topical peer-review) v skladu z direktivo o jedrski varnosti, ki mora biti izveden leta 2017. Obveljalo je stališce, da bo WENRA do naslednjega sestanka pripravila izhodišca in o njej informirala ENSREG. Dogovorili so se, da bodo najprej dokoncali program dela, potem pa se odlocili o tem, kako reorganizirati delovne skupine. Razprava je tekla tudi dobavah goriva za reaktorje VVER in ugotovili so, da to ni zadeva za ENSREG. Drugi ENSREG sestanek je bil julija. Na njem so bili predstavljeni poudarki s konference, ki je bila organizirana socasno s sestankom. Pri obravnavi podaljšanja življenjske dobe se je poznala odsotnost industrije, poleg tega pa so bili regulatorji nekakšni promotorji ter zagovorniki elektrarn, kar ni bilo najbolje. Za podrocje za tematski pregled (peer review) po direktivi so se odlocili za podaljšanje življenjske dobe. Predloga sta bila še naravne nesreca, za katerega so menili, da je bil ravnokar obravnavan na stresnih testih in PSR, ki se je nekaterim zdel prevec obširen. Predstavnik MAAE je sicer izrazil pomislek, da ima že MAAE misijo SALTO, ki se ukvarja s podrocjem dolgorocnega obratovanja, zato bi bil morda bolj primeren PSR. Delovna skupina znotraj ENSREG bo naredila specifikacijo za proces, medtem ko bo delovna skupina WENRE (RHWG) bolj podrobno dolocila vsebino tematskega pregleda. Velika Britanija je predstavila pregled nabavne verige, odkrivanje sumljivih predmetov in vlogo regulatorja. Na sestanku je bil sprejet tudi program dela za naprej. Odlocili so, da bo zakljucno porocilo delavnice o nacionalnih akcijskih nacrtih (NAcP) objavljeno na spletni strani, poleg tega pa bo ENSREG pripravil še izjavo oziroma deklaracijo, v kateri se bo poudarilo, zakaj nekatere akcije v posameznih državah zamujajo. Ob koncu sestanka je MAAE predstavila svoje obširno in celovito porocilo o Fukušimi. 9.2.3 Posvetovalni odbori v okviru Pogodbe Euratom V okviru pogodbe Euratom, ki je del pravnega reda EU, deluje vec tehnicnih posvetovalnih odborov. URJSV svoje obveznosti izvršuje v treh takšnih odborih: odboru po 31. clenu Euratom, odboru po 35. clenu Euratom in odboru po 37. clenu Euratom. Odbor po 31. clenu pripravlja priporocila Evropski komisiji za pravne akte, ki se navezujejo na varstvo pred sevanjem in javno zdravje. V letu 2015 sta bila dva sestanka. Na teh sestankih so obravnavali transpozicijo nove evropske direktive o varstvu pred ionizirajocimi sevanji (t. i. EU BSS), na kateri intenzivno delajo vse države clanice. Obravnavana je bila tudi povezava med to direktivo in spremenjeno direktivo o jedrski varnosti iz leta 2014. Seznanili so se z dejavnostmi v zvezi z radioaktivnimi odpadki, predvsem tistih, ki so povezani z direktivo o odpadkih in izrabljenem gorivu. Švicarski ekspert je predstavil njihov pogled na transpozicijo direktive EU BSS, kjer ima Švica bolj proste roke, saj direktiva zanjo ni zavezujoca. Predstavnik EK je razložil problematiko direktive v zvezi s pitno vodo in radionuklidi in predstavil rezultate delavnice decembra 2014. EK je sporocila, da pripravlja interno navodilo, kako bo presojala, ali je transpozicija ustrezna. Ukvarjali so se tudi z vprašanjem dovoljene kontaminaciji hrane, ki jo uživajo otroci po jedrski nesreci, in sicer v zvezi z napacno objavo faktorja za ingestijo (zaužitje hrane) v RP 105 – Tabela 2 (1998), ki bi moral biti 4.2 E-06 Sv/Bq in ne 4.2 E-07 Sv/Bq. EK je napovedala dokument, t. i. ilustrativni jedrski program (PINC), ki bo pripravljen v 2016. Zadnje takšno porocilo o jedrskih programih držav clanic je bilo objavljeno 2007. Predstavnik MAAE je porocal o delu, ki poteka v njegovi organizaciji, in sicer o delavnici o implementaciji IAEA BSS, o doznih ogradah za ljudi in okolje, o kompenzacijah zaradi nesrece v Fukušimi. Omenil je objavo celovitega porocila MAAE o tej nesreci in tudi nove publikacije MAAE v zvezi z naravnimi radioaktivnimi snovmi (NORM). Predstavljen je bil tudi projekt CONCERT, ki poskuša optimizirati delovanje raziskovalnih inštitucij v EU na podrocju ionizirajocega sevanja. V okviru sestanka je potekal tudi znanstveni seminar o komuniciranju z javnostjo, ko je treba pojasniti razlicna tveganja. Pogodba Euratom od držav clanic EU zahteva, da na svojem ozemlju vzpostavijo sistem za merjenje radioaktivnosti v okolju, ki ga ima Komisija pravico verificirati, ali je tak sistem vzpostavljen in ali je usklajen s postavljenimi zahtevami (35. clen) in da o rezultatih redno porocajo Evropski komisiji (36. clen). V letu 2015 se slovenski predstavniki niso udeležili sestanka komisije po teh dveh clenih. Posvetovalni odbor po 37. clenu se v glavnem sestaja dopisno, ko je potrebno, da Evropska komisija poda mnenje o vecjih rekonstrukcijah oziroma gradnji novih jedrskih objektov. V letu 2008, v casu slovenskega predsedovanja Svetu EU, je imel dva sestanka, saj je francoski upravni organ Evropski komisiji predložil v oceno »splošne podatke« za dva jedrska objekta. V obdobju med leti 2009 in 2015 se slovenski predstavnik ni udeležil nobenega sestanka delovne skupine po tem clenu. 9.2.4 Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) je svetovalno telo, ki svetuje Komisiji glede programa in uresnicevanja pomoci na podrocju jedrske in sevalne varnosti tretjim državam. Posvetovalni odbor INSC je bil ustanovljen leta 2007 in je deloval celotno obdobje prejšnje financne perspektive. V letu 2013 je bil za obdobje 2014-2020 INSC ponovno vzpostavljen z uredbo Sveta (Euratom) 237/2014 z dne 13. 12. 2013. Posvetovalni odbor INSC predpisuje tudi prej omenjena uredba Euratoma, odbor pa je ustanovljen in deluje skladno z dolocili uredbe (EU) št. 182/2011 kot t. i. komitološki odbor. V letu 2015 sta bila dva sestanka posvetovalnega odbora INSC, in sicer 20. maja in 15. julija. Na sestanku 20. 5., ki se ga je udeležil tudi slovenski predstavnik, so, med drugim, obravnavali letni program, ki je obsegal pomoc: - Armeniji za pripravljenosti na izredni dogodek (tu gre za vzpostavitev sistema RODOS in posodobitev mreže za zgodnje obvešcanje), - Belorusiji za nakup mobilne enote za meritev radioaktivnosti med izrednim dogodkom, - srednji Aziji za dejavnosti v okviru odpravljanja posledic rudarjenja urana, - Kitajski za pomoc regulatorju na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki, pripravljenosti na izredni dogodek, pri transportu in pomoc pri specificnih dejavnostih kot so npr. seizmika, varnostna ocena tovarne za predelavo goriva, ocena efluentov iz jedrskih objektov, itd., - ki bi jo izvajala MAAE, predvsem njeni oddelki za tehnicno sodelovanje, jedrsko varnost in varovanje ter jedrsko energijo, - Maroku pri vzpostavitvi upravne infrastrukture, - pri nadzoru jedrskih snovi (safeguards) – gre za prenos »safeguards metodologije« tretjim državam. Ciljna regija je Afrika in tudi Kitajska, - Ukrajini za pomoc upravnemu organu SNRIU in - v obliki prispevka v cernobilski sklad (CSF). Na sam program je bilo relativno malo razprave. Medtem ko je bilo relativno veliko razprave glede stanja v ukrajinskem upravnem organu SNRIU. To vprašanje je izpostavil avstrijski delegat in poudaril, da je SNRIU leta 2013 opravil 859 inšpekcij, leta 2014 pa 499, in da gre trend samo še navzdol. Oglasil se je tudi nemški delegat, ki je omenil, da je bil sprejet zakon, ki je mocno omejil delovanje SNRIU ter da je v državi slabo financno stanje, obenem pa je na vzhodu prakticno vojno stanje. EK je poudarila, da namerava prispevati v cernobilski sklad iz sklada INSC izkljucno zato, ker drugje ni sredstev na voljo za ta namen. EK je zakljucila, da je bilo izražena splošna podpora letnemu programu za 2015, in da bo programske dokumente (action fiches) ustrezno prilagodila glede na razpravo in prejete pripombe. EK je tudi omenila, da namerava sklicati tudi sestanek strokovnjakov (expert meeting), kjer bodo razpravljali o programu INSC in o sodelovanju z MAAE. Sestanek ni bil sklepcen, udeležili so se ga še predstavniki držav clanic: Avstrije, Belgije, Ceške, Danske, Nemcije, Francije, Španije, in Italije. Na sestanku 15. julija so obravnavali porocilo zunanjega ocenjevalca, ki je porocal o izvajanju programa INSC v obdobju 2007-2013. Program je v tem obdobju postal vse bolj globalen, saj je bil prej vecinoma omejen na Rusko federacijo, Ukrajino, Armenijo in Belorusijo. Opažene so bile zamude med sprejemom projekta in njegovim izvajanjem v državi prejemnici, obenem pa se je težišce pomoci z obratovalcev jedrskih elektrarn premaknilo na druga podrocja. Predstavljene so bile tudi prednosti sodelovanja med EK in MAAE. MAAE ima dobro mrežo povezav s svojimi clanicami, prav tako pa dobro pozna, s kakšnimi problemi se soocajo. MAAE je uspešna tudi pri izvajanju manjših projektov in tudi omogoca, da je prejemnicam jasno, da je pomoc dala EK. Vse to je bilo podkrepljeno z vrsto uspešnih projektov, ki jih je izvedla MAAE in financirala EK. EK je tudi predstavila svoje dejavnosti v okviru odpravljanja posledic rudarjenja urana v srednji Aziji. EK je dolocila sedem lokacij v Tadžikistanu, Uzbekistanu in Kirgiziji, kjer že potekajo študije vplivov na okolje in ocene stroškov posegov za odpravo posledic. EK je skupaj z evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) vzpostavila sklad, ki bo zbiral sredstva iz razlicnih mednarodnih virov za izvajanje teh dejavnosti. EK uspešno odpravlja zaostanek nedokoncanih projektov, ki jih je bilo pred tremi leti okoli 80, v letu 2015 še okoli 30, v letu 2016 naj bi to število padlo na okoli 10. EK se umika iz Latinske Amerike in zakljucuje projekte v jugozahodni Aziji ter se osredotoca na evropsko sosešcino (EU Neighbourhood). Na sestanku niso pozabili omeniti podpore skupnemu akcijskemu nacrtu z Iranom (Joint Comprehensive Plan of Action). 9.2.5 Sodelovanje v komitološkem odboru Euratom - Cepitev Z zacetkom novega raziskovalnega programa Obzorje 2020, t. j od leta 2014, je bil ustanovljen komitološki odbor Euratom, ki mu bo predsedovala EK, clani pa bodo sestavljali dve konfiguraciji, in sicer »cepitev« in »zlitje«. V letu 2015 je komitološki odbor Euratom v konfiguraciji »cepitev« imel en sestanek 25. februarja, ki se ga je udeležil slovenski predstavnik. Februarski sestanek je predstavil rezultate zadnjega razpisa. Program 2014-2015 je imel pravzaprav dva razpisa, vecina jih je bila v prvem, razen projekta za licenciranje goriva VVER. Na prvi razpis se je prijavilo 64 projektov, od tega dva nista izpolnila pogojev. Vsa programska podrocja imajo vsaj en projekt, razdeljenih pa bo okoli 85 mio EUR, medtem ko je financiranje projektov na rezervnem seznamu ocenjeno na okoli 50 mio EUR. Za projekt VVER so potrdili en projekt od petih prispelih, štiri pa so jih vzeli v evaluacijo. Ocenjena vrednost tega projekta je bila 2,8 mio EUR. Popoldanski del sestanka se je ukvarjal z novim programom za leti 2016-2017. Pri podrocju za izboljšanje obstojecih elektrarn so razpravljavci izpostavili seizmiko, poudarek na izboljšavah II. generacije elektrarn, podaljšanje življenjske dobe, staranje, materiali in integriteta komponent. Francozi so glede na obsežnost predlagali, da bi podrocje izboljšav obstojecih elektrarn razdelili na dva dela. Drugo podrocje so bili reaktorji IV. generacije in dolocanje upravnih zahtev za njih. Podrocji raziskav zaprtega gorivnega cikla (closed fuel cycle) in majhnih modularnih reaktorjev (SMR) nista doživeli velike razprave. Program ravnanja z RAO nadaljuje z raziskavami v zvezi globokim odlaganjem, kar je najbolj varna prakticna rešitev za dolgožive in visoko-aktivne RAO. Države clanice so podprle program koordinacije delovanja raziskovalnih reaktorjev v EU, in sicer, da bi koordinirali morebitne remonte in posodobitve, tako da to ne bi znatno vplivalo na raziskovalne kapacitete, kakor tudi na proizvodnjo izotopov. Tudi projekt podpore pri zagotavljanju goriva za raziskovalne reaktorje, za katere ni goriva na tržišcu, je dobil podporo brez omembe vrednih komentarjev. 9.3 SODELOVANJE Z MAAE 9.3.1 Uvod Mednarodna agencija za atomsko energijo (v nadaljevanju MAAE) je specializirana mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1957 s sklepom Generalne skupšcine Organizacije združenih narodov. Naloge, kot jih definira statut MAAE, so razširiti in povecati prispevek jedrske energije k miru, zdravju in napredku v celotnem svetu, predvsem pa tudi pospešiti raziskave in razvoj na podrocju miroljubne uporabe jedrske energije, izmenjava znanstvenih in tehnicnih informacij, vzpostavitev in vzdrževanje sistema nadzora nad jedrskimi materiali ter priprava in sprejetje zdravstvenih in varnostnih standardov v zvezi z uporabo jedrske energije. Republika Slovenija je bila sprejeta v clanstvo MAAE leta 1992. Od novembra 2015 je v MAAE vkljucenih 167 držav clanic. 9.3.2 Generalna konferenca 9.3.2.1 Generalna konferenca Redno 59. zasedanje generalne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) je potekalo na Dunaju od 14. do 18. 9. 2015. Zasedanja se je udeležilo vec kot 3.000 predstavnikov iz 162 držav clanic, vecje število opazovalk ter predstavnikov mednarodnih in medvladnih organizacij. Delegacija Republike Slovenije, ki jo je vodil direktor Uprave RS za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar, je na 59. zasedanju GK MAAE delovala skladno z izhodišci, sprejetimi na seji Vlade Republike Slovenije 8. septembra 2015 s sklepom št. 51103-34/2015/4. Delegacija je dejavno sodelovala pri delu generalne konference tako na skupnih zasedanjih kot na sestankih vseh odborov. Prav tako je kot clanica EU sodelovala kot sopredlagateljica pri oblikovanju resolucij. Vodja slovenske delegacije je pod tocko 7 dnevnega reda (Splošna razprava) podal izjavo, v kateri je med drugim poudaril prizadevanja za izboljšanje jedrske varnosti po jedrski nesreci v Fukušimi, in sicer državni akcijski program, katerega sestavni del so tudi izboljšave v NE Krško, zanesljivo obratovanje JE Krško in raziskovalnega reaktorja TRIGA. Omenil je napredek pri gradnji odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov in slovensko prizadevanje na podrocju pripravljenosti in ukrepanja ob izrednem dogodku. Izrazil je podporo delu MAAE pri varovanju jedrskih snovi in krepitvi splošnega jedrskega varovanja po svetu. Poudaril je dolgoletno in plodno sodelovanje Slovenije v programu tehnicnega sodelovanja in pomoci, saj naše ustanove sprejemajo štipendiste in obiske iz tretjih držav, kjer se udeleženci prakticno ucijo jedrske tehnologije, varstva pred sevanji in uporabe drugih jedrskih tehnik. Pozdravil je sklenitev sporazuma med Iranom in Francijo, Kitajsko, Nemcijo, Rusko Federacijo, Veliko Britanijo, Združenimi državami Amerike in EU ter vlogo, ki jo ima pri njegovem izvajanju MAAE. Dosedanji generalni direktor MAAE, Yukiya Amano je v svojem govoru porocal o delu MAAE. V govoru je pohvalil prispevek MAAE pri oblikovanju trajnostnih razvojnih ciljev, kjer so vzpostavljene povezave med MAAE in temi cilji na podrocju energije, prehranske varnosti, zdravja, varovanja okolja in zagotavljanju pitne vode. Njegovo vodilo je že ves cas "atomi za mir in razvoj". Govoril je o pomoci pri potresu v Nepalu, kjer je MAAE zagotovila strokovno pomoc in z jedrsko tehnologijo pomagala ugotavljati integriteto zgradb. Pri izbruhu ebole je MAAE pomagala s kompleti za hitro identifikacijo bolezni. MAAE z akcijskim programom za boj proti raku (PACT) pomembno pomaga državam clanicam. Dosežen je bil napredek pri posodobitvi laboratorijskega kompleksa v Seibersdorfu. Generalni direktor je poudaril spodbujanje mladih za študij jedrske tehnologije in porocal o izkazanem zanimanju za razvoj jedrske energije v Afriki. Posebej je poudaril, da je jedrska energija zanesljiv in okolju prijazen vir energije, ki prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, kar je predstavil tudi na podnebni konferenci konec leta 2015 v Parizu. Pomemben dosežek je bil ustanovitev banke za jedrsko gorivo v Kazahstanu. Ljudsko republiko Korejo je pozval, da obnovi sodelovanje z MAAE. Porocal je tudi, da bo MAAE izvajala nadzor iranskih obveznosti in omenil s tem povezano povecanje proracuna MAAE. Veckrat je v svojem nagovoru spomnil na potrebo po dodatnih virih ali vsaj placilu sredstev, do katerih so države clanice zavezane (redni proracun) ali so se zavezale v okviru sklada za tehnicno sodelovanje. Pozval je k placilu prostovoljnih prispevkov za izvajanje novega programa sodelovanja z Iranom. Poudaril je še, da si bo prizadeval za enako zastopanost spolov v MAAE. Med clane MAAE so sprejeli države Antigua in Barbuda, Barbados ter Turkmenistan. Prispevek Slovenije v sklad za pomoc in tehnicno sodelovanje MAAE je 0,098 odstotka. Naša država se je zavezala, da bo za leto 2016 vanj prispevala polovico od celotne vsote, ki znaša 81.078 evrov. Sledila je splošna razprava in letno porocilo MAAE za leto 2014, v katerem prijavljene delegacije ocenijo delo MAAE v preteklem obdobju ter porocajo o svojih dosežkih in stališcih. Na predlog odbora vseh je generalna konferenca sprejela resolucijo, s katero sprejema zakljucni racun MAAE za leto 2014. Redni program MAAE je bil predstavljen generalni konferenci v dokumentu GC(59)/2, in sicer za leto 2016. MAAE je s statutom zavezana, da vsako leto predloži letni proracun v odobritev. Proracun za leto 2016 v dokumentu GC(59)/5 je bil predhoden in je bil pri tej tocki dopolnjen oziroma posodobljen. Z dokumentom GC(59)/RES/8 je bil sprejet redni proracun MAAE za leto 2016, ki znaša 353.967.788 evrov. Celoten proracun MAAE sestavljata poleg rednega proracuna še sklad za tehnicno sodelovanje (katerega ciljna vrednost v višini 84.456.000 evrov se oblikuje s t. i. »prostovoljnimi prispevki« držav clanic) in sklad za obratna sredstva. Prispevek Slovenije v redni proracun za leto 2016 je v višini 0,098 % celotnega proracuna, kar je 305.094 evrov in 45.922 ameriških dolarjev (skupaj 366.696 evrov). Med zasedanjem generalne konference je potekal poseben znanstveni program t. i. znanstveni forum, ki je obravnaval uporabo jedrskih tehnik v industrijske namene. Razpravljali so o uporabi sevanja pri izdelavi dolgih verig (polimerizacija), pri neporušnih preiskavah, za cišcenje odplak, uporabi t. i. radioaktivnih sledi (tracerjev) za sledenje toka tekocin, za iskanje nafte, plina in rud, uporabo sevanja v zdravstvu, ipd. Poleg znanstvenega foruma so potekali tudi sestanki visokih predstavnikov upravnih organov, tradicionalni sestanek vseh upravnih organov za jedrsko varnost, sestanek evropske regionalne skupine programa tehnicnega sodelovanja in druga srecanja ob robu generalne konference. Clani slovenske delegacije so se udeležili še rednega srecanja predstavnikov upravnih organov Slovenije, Slovaške, Ceške in Madžarske, katerih letni sestanki, predvideni v njihovih medsebojnih dvostranskih sporazumih, se zaradi gospodarnosti organizirajo skupinsko. Vse države so porocale o novostih od zadnjega sestanka. Madžari bodo povecali število zaposlenih v svojem upravnem organu. Poteka obravnava porocila o vplivih na okolje za nova reaktorja na lokaciji JE Paks. Pojasnili so, da bo proces izdaje dovoljenja dvostopenjski. Pregledovali so lokacijo in obenem pregledovali preliminarno varnostno porocilo. Izdaja dovoljenja je nacrtovana za prvo polovico leta 2017. V Sloveniji so jedrski objekti obratovali brez vecjih posebnosti. Remont NE Krško je bil uspešno opravljen. Državni zbor je obravnaval spremembe zakona (ZVISJV). Sestala se je meddržavna komisija za NE Krško, ki je potrdila odlocitev vodstva o podaljšanju življenjske dobe, prav tako so potrdili odlocitev za suho skladišcenje izrabljenega goriva, nadaljnja vlaganja v program posodobitve. Cehi so porocali, da bodo skušali najti nadomestilo za JE Dukovany, gradbeno dovoljenje za Temelin-3 je še veljavno, obenem pa sta bila jedrska projekta za Temelin 3 in 4 odložena. Porocali so tudi o dogodku, zaradi katerega je bila ustavljena JE Temelin in sicer zaradi razpok na cevi za izpiranje uparjalnika. Na Slovaškem so odobrili posodobljeno energetsko strategijo in strategijo ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Prav tako kot drugi so se pripravljali na nov jedrski zakon. Na Slovaškem je zakon o odgovornosti za jedrsko škodo od leta 2015 poseben zakon, locen od jedrskega zakona. Gradnja JE Mochovce 3 in 4 je potekala precej pocasi. Italijanski ENEL je prodajal svoj delež v Slovenskih elektrarnah. Organizirano je bilo srecanje z avstrijskima predstavnikoma go. Astrid Harz iz avstrijskega zunanjega ministrstva in g. Andreasom Molinom glede nacrtovanega dvostranskega sestanka v Rogaški Slatini. G. Molin je izrazil željo, da bi avstrijska stran sodelovala pri obravnavi ocene vplivov na okolje, ki bo narejena ob podaljšanju življenjske dobe NE Krško. Direktor URSJV dr. Andrej Stritar je razložil postopek izdaje oziroma podaljšanja obratovalnega dovoljenja, ki zdaj ni vec neomejeno. Pogoj za podaljšanje dovoljenja je uspešno opravljen obdobni varnostni pregled vsakih deset let. Direktor Stritar je dejal, da bodo v elektrarni pred letom 2023 morali opraviti obcasni varnostni pregled, ki bo pogoj za nadaljevanje obratovanja po letu 2023. Ta obcasni pregled bo tudi možnost, ko bi lahko naredili tudi presojo vplivov na okolje ob podaljšanju, vkljucno z obravnavo po dolocilih konvencije Espoo. Na ta nacin bo avstrijska stran lahko vkljucena v postopek. 9.3.2.2 Svet guvernerjev MAAE V letu 2015 se je svet guvernerjev sestal na svojih rednih in izrednih zasedanjih januarja, marca, maja, junija, avgusta, septembra, novembra in decembra. Maja je zasedal v sestavi programskega in proracunskega odbora, novembra pa v sestavi odbora za tehnicno pomoc in sodelovanje. Svet guvernerjev je v letu 2015 med drugim obravnaval: - program in predlog proracuna za leto 2016. Potrjen je bil proracun v višini 353.967.788 evrov; - letno porocilo MAAE, kjer je vecina držav clanic tudi tokrat poudarila, da je porocilo kakovostno, celovito in uravnoteženo. Le Ruska federacija je opozorila, da je bil v dodatku k dokumentu Sevastopol napacno umešcen v Ukrajino. Ta trditev po njihove mnenju ne odraža pravih dejstev. Krim se je namrec na referendumu odlocil za prikljucitev k Ruski federaciji, kar tudi pomeni, da so jedrske zmogljivosti v Sevastopolu sedaj pod rusko jurisdikcijo. Sicer pa so države v številnih izjavah ponovno izpostavile zagotavljanje financnih prispevkov v sklad za tehnicno pomoc in sodelovanje, pomoc pri krepitvi dejavnosti v državah, ki zacenjajo z jedrskim programom; - porocilo o tehnicnem sodelovanju je vecina držav clanic pohvalila. Najvec projektov tehnicnega sodelovanja poteka na podrocjih zdravja in prehrane, jedrske varnosti in varovanja ter kmetijstva. Vsa ta podrocja so povezana s trajnostnimi razvojnimi cilji. Program za tehnicno sodelovanje je ponovno pokazal, da se lahko odzove hitro, saj so na povpraševanje nekaj afriških držav takoj izpeljali pet projektov povezanih z diagnozo pticje gripe. Dotaknili so se tudi placevanja v sklad za tehnicno sodelovanje. Za hitro ukrepanje in zagotavljanje programov tehnicnega sodelovanja je potrebno pravocasno ter popolno placilo v sklad. Ponovno je bil omenjen mehanizem (»Due Account Mechanism«), s katerim bi zagotovili placila v sklad (neplacilo bi pomenilo postopen odvzem pravice prejemanja tehnicne pomoci). Kanada je lani zopet odprla vprašanje korišcenja financnih sredstev iz sklada za tehnicno sodelovanje. Na MAAE si nekatere države clanice prizadevajo, da bi države, ki so clanice EU in so vkljucene v program tehnicnega sodelovanja, odstopile od prejemanja financnih sredstev iz sklada takoj, ko bi dosegle želen nivo ekonomskega in socialnega razvoja. Te države clanice, ki še prejemajo tehnicno pomoc naj bi sofinancirale oziroma delno placale sodelovanje pri nacionalnih projektih tehnicne pomoci. Omenili so izredni tehnicni program, ki je namenjen krepitvi regionalnih zmogljivosti za diagnozo bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi (zoonotic), vkljucno z ebolo. Pomembna je tudi pobuda za civilno uporabo, ki je namenjena hitrim odgovorom na nujne potrebe (»Peaceful Uses Intitiative - PUI«); - porocilo o varovanju jedrskega materiala, v katerem je za leto 2015 namenjen vecji poudarek jedrskemu varovanju in izboljšanju ucinkovitosti sistemov jedrskega varovanja. Gre za uveljavljanje in vzdrževanje najvišjih standardov varovanja in fizicne zašcite jedrskih materialov in objektov v posameznih državah, pri cemer taki ukrepi ne smejo ovirati mednarodnega sodelovanja pri miroljubni uporabi jedrskih tehnologij. V porocilu so omenjene nove pomembne smernice na tem podrocju. Agencija se utrjuje kot vodilna igralka na tem podrocju, ki bo nadaljevala z akcijskim nacrtom 2014 – 2017, ki je bil sprejet leta 2013 na posebnem ministrskem sestanku o jedrskem varovanju; - mednarodna konferenca o jedrskem varovanju, ki bo decembra leta 2016. Pozornost posvecena jedrski varnosti in varovanju ne sme zapostaviti mednarodnega sodelovanja na podrocju civilne uporabe jedrske tehnologije; - priprave na novo srednjerocno strategijo MAAE za obdobje 2017 – 2023; - jedrska varnost in obravnavanje ukrepov za okrepitev mednarodnega sodelovanja na radiološkem in jedrskem podrocju ter pri prevozu in varnosti odpadkov ter izvajanju akcijskega nacrta za jedrsko varnost; - dialog med obalnimi in pomorskimi državami, pri cemer gre za vzpostavitev zaupanja med državami in zagotavljanju transparentnosti pri prevozu radioaktivnih odpadkov ali jedrskega goriva. Obcutljive informacije o transportu bi si države izmenjevale vnaprej, da bi lahko obalne in pomorske države v primeru incidenta hitro, ucinkovito in koordinirano reagirale; - porocilo zunanjega revizorja in porocilo notranje revizije; - porocilo o jedrski nesreci v elektrarni Fukušima Daici na Japonskem leta 2011, ki ga je pripravilo 180 strokovnjakov iz 42 držav; - Iran in sodelovanje z MAAE. Lani je bila po dolgotrajnih pogajanjih sprejeta dolgorocna rešitev z zvezi z iranskim jedrskim programom (»Joint Comprehensive Plan of Action -JCPA«). S skupinskim dogovorom med EU, Francijo, Nemcijo, ZDA, Kitajsko, Rusko federacijo, Veliko Britanijo in Iranom so bili vzpostavljeni pogoji za ponovno zaupanje in sodelovanje. MAAE in Iran sta se dogovorila o nalogah, ki naj bi jih Agencija opravljala: opravljanje verifikacije in nadzora izvajanja zavez Irana, priprava porocil, porocanje o morebitnih neizpolnjevanjih zavez, sodelovanje s skupno komisijo. Ta novi program naj bi zagotavljal, da bo iranski jedrski program namenjen izkljucno v miroljubne namene; - Sirija in sodelovanje z MAAE. Inšpektorji Agencije so opravili verifikacijo jedrskega materiala in podatkov o reaktorju blizu Damaska, kar pa se ne nanaša na stavbo v Dair Alzourju, ki naj bi bila neprijavljen jedrski reaktor. Agencija še vedno ne more oceniti stanja drugih lokacij, zato poziva Sirijo k sodelovanju na temo vseh nerešenih vprašanj; - stanje v DLR Koreji in njen jedrski in balisticni program ter nadaljevanje bogatenja urana ter gradnja reaktorja za lahko vodo še naprej vzbuja zaskrbljenost mednarodne skupnosti, saj DLR Koreja nadaljuje z bogatenjem urana s ciljem izdelave jedrskega orožja, kar je za mednarodno neproliferacijsko ureditev resen izziv. DLR Koreja prav tako nadaljuje z jedrskim programom v Jongbjonu. DLR Koreja so pozvali, naj opusti izvajanje poskusov z jedrskim orožjem ter ga preneha razvijati; - izraelske jedrske zmogljivosti ter vnovicni poziv Izraelu k pristopu k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja in ukinitvi njegovega vojaškega jedrskega programa ter k naporom pri vzpostavljanju obmocja brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu; - dejavnosti MAAE pri uporabi jedrske tehnologije v civilne namene (na podrocju blažitve okoljskih, prehrambenih, kmetijskih in zdravstvenih vprašanj) prispevajo k izvajanju milenijskih ciljev; - preprecevanje jedrskega terorizma in krepitev dejavnosti, ki so povezane s preprecevanjem kibernetskih napadov na informacijske sisteme; - koncept (»State Level Concept«), ki so ga na MAAE predstavili leta 2013 in je sedaj uveljavljen že v vec kot petdesetih državah. Gre za obvešcanje držav clanic o integriranem izvajanju sistema varovanja jedrskih snovi oziroma izvajanju koncepta na državni ravni; - bodoca rotacija držav vzhodnoevropske skupine v svetu guvernerjev, o kateri so se nazadnje dogovorili leta 2006; - zacetek uveljavitve konvencije o dodatnem nadomestilu za jedrsko škodo, ki je eden od mednarodnih instrumentov, ki predstavljajo podlago za vzpostavitev globalnega sistema za odgovornost; - banka z nizko obogatenim uranom v Kazahstanu, ki je bila leta 2015 koncno ustanovljena; - projekt z imenoma ReNUAL, ki je namenjen obnovi, posodobitvi in izgradnji novega laboratorija za jedrski material, se bo zacela marca 2016; - umešcanje vkljucujocega in trajnostnega industrijskega razvoja (»Inclusive and Sustainable Industrial Development - ISID«) oz. prepoznavanje tega kot enega izmed trajnostnih razvojnih ciljev; - posebna pozornost je bila posvecena spremembi konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala, ki sta jo letos poleti ratificirali tudi Italija (kot zadnja iz EU) in ZDA. Vendar je za uveljavitev spremembe potrebnih še 14 ratifikacij. 9.3.3 Programi MAAE MAAE je razvila za pomoc državam clanicam programe varnosti, ki dajejo veliko pozornost varnostnim temam na podrocjih upravnega nadzora, varnosti pri obratovanju in pri nacrtovanju ter varnostnim dosežkom in vrednotenju varnosti. Na zahtevo držav clanic so na MAAE na razpolago varnostni servisi, ki ocenijo skladnost prakse v državi z varnostnimi standardi MAAE. Pokrivajo vsa podrocja standardov: upravna organiziranost, raziskovalni reaktorji, obratovanje, nacrtovanje in lokacija jedrskih elektrarn, sevalna varnost, varnostna kultura, varnost med transportom ter varnost radioaktivnih odpadkov: - Celostna ocena varnosti raziskovalnih reaktorjev (INSARR) je v pomoc državam clanicam pri zagotavljanju in izboljševanju varnosti delujocih raziskovalnih reaktorjev. - Skupina za pregled ocene varnostne kulture (SCART) identificira stanje in možnosti za izboljšave varnostne kulture. - Program za krepitev varnostne kulture (SCEP) pomaga državam clanicam pri dvigu varnostne kulture v jedrskih objektih. - Skupina za oceno obratovalne varnosti (OSART) je v pomoc državam clanicam pri dvigu obratovalne varnosti v jedrskih elektrarnah. Obenem pospešuje stalen razvoj obratovalne varnosti med vsemi državami clanicami. - Pregled izkušenj z uporabo obratovalnih informacij (PROSPER) pospešuje v posameznih jedrskih elektrarnah proces in prakso ucenja iz obratovalnih izkušenj z namenom dviga njihove varnosti. - Mednarodna skupina za oceno verjetnostne varnostne analize (IPSART). Njen namen je izboljšati kakovost verjetnostnih varnostnih analiz in omogociti prenos tehnologije med državami clanicami. - Mednarodna skupina za oceno dela upravnega organa (IRRS) svetuje in pomaga državam clanicam, da dvignejo in okrepijo ucinkovitost svojih upravnih organov za jedrsko varnost. - Strokovni pregled programa ukrepov v sili (RAMP) omogoci svetovanje in pomoc upravljavcu jedrske elektrarne, pri pripravi ucinkovitega programa za ukrepanje v primeru nesrece. - Svetovalna skupina za upravljanje s staranjem (AMAT) svetuje in pomaga državam clanicam (upravnim organom, lastnikom in upravljavcem jedrskih elektrarn) ojacati in povecati ucinkovitost programov in zakonodaje za upravljanje s staranjem. - Ocena izobraževanja in usposabljanja (ETRS) je pomoc državam clanicam, da pripravijo nacionalne trajnostne programe izobraževanja in usposabljanja. ki bodo v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi. - Servis za varnostno oceno projekta (DSRS) pomaga državam clanicam uveljaviti MAAE zahteve, navodila in standarde za nacrtovanje in omogoca dosledno oceno varnosti. - Servis za oceno požarne varnosti (FSRS) je pomoc državam clanicam, da ocenijo primernost požarne varnosti v jedrskih objektih, da ugotovijo pomanjkljivosti in da izvedejo primerne ukrepe za izboljšanje varnosti. - Servis za varnostno oceno lokacije (SITE-SRS) svetuje in pomaga upravnim organom in upravljavcem pri varnostni oceni lokacije z obzirom na zunanje nevarnosti in lastnosti lokacije. - Servis za varnostno oceno potresne varnosti (SSRS) svetuje državam clanicam pri varnostni oceni lokacije glede na seizmicne vplive. - Servis za varnostno oceno programske opreme (SWSRS) je pomoc jedrskim elektrarnam ali upravnim organom držav clanic, da zagotovijo varnost programske opreme, ki upravlja z varnostnimi sistemi. - Pregled in ocena pripravljenosti na izredne dogodke (EPREV) je pomoc pri pripravi nacrtov ukrepov v primeru jedrske nesrece, pri razvoju primernih programov usposabljanja, pri pripravi zakonodaje na tem podrocju in pomoc pri pripravi programov monitoringa. - Ocena programa poklicnega varstva pred sevanji (ORPAS) pregleda in oceni program poklicnega varstva pred sevanji. - Ocena infrastrukture sevalne varnosti (RaSSIA) oceni ucinkovitost upravne infrastrukture za sevalno varnost. - Servis za oceno transportne varnosti (TranSAS) poda oceno upoštevanja transportnih standardov MAAE. - Svetovalna služba za jedrsko zašcito »International Nuclear Security Advisory Service« (INSServ) pomaga državam clanicam pri krepitvi zmogljivosti za preprecevanje, odkrivanje in odzivanje v primeru jedrskega terorizma. - Mednarodna skupina za pregled jedrske infrastrukture »Integrated Nuclear Infrastructure Review Mission« (INIR) pomaga pri pregledu posameznih vprašanj razvoja infrastruktuure na jedrskem podrocju. - Skupina za zagotavljanje trajnostnega jedrskega energetskega sistema »Nuclear Energy System Assessment« (NESA) svetuje državam clanicam pri odlocanju o jedrski energiji od priprav na jedrski objekt vkljucno do in po razgradnji. - Servis za državni sistem knjigovodstva in nadzora jedrskega materiala »State Systems for Accountancy and Control Advisory Service« (ISSAS) pomaga državam clanicam, ki imajo jedrske materiale in jedrske objekte, pri postopkih in praksi, dolocenimi s sporazumom o varovanju jedrskih materialov. - Servis za pomoc pri izbiri in oceni lokacije, naprav, sistemov in komponent pred zunanjimi in notranjimi nevarnostmi »Site and External Events Design« (SEED). - Ocena varnosti razgradnje je pomoc državam pri pripravi programov razgradnje, zakonodajne ureditve razgradnje in izvajanja programov razgradnje. Pripravi varnostno oceno programov razgradnje. Informacijski sistemi omogocajo izmenjavo informacij in izkušenj med upravnimi organi in izvajalci jedrskih dejavnosti: - Informacijski servis mednarodne lestvice jedrskih dogodkov (INES) daje širši pogled na nezgode in nesrece v jedrskih elektrarnah in drugih jedrskih objektih s tem, da pojasni na preprost nacin njihovo pomembnost in pomen za prebivalstvo. - Internetno podprt informacijski sistem za jedrske dogodke (NEWS) omogoca hitro, fleksibilno in avtoritativno informacijo o jedrskih dogodkih, ki so zanimivi za mednarodno skupnost. - Sistem za porocanje o dogodkih (IRS) omogoca izmenjavo informacij med upravnimi organi o dogodkih v jedrskih elektrarnah, ki so pomembni s stališca varnosti in o izkušnjah iz teh dogodkov. - Sistem za porocanje o dogodkih na raziskovalnih reaktorjih (IRSRR) omogoca zbiranje, analizo in distribucijo informacij o dogodkih v raziskovalnih reaktorjih. - Informacijska mreža o raziskovalnih reaktorjih »Research Reactor Information Network« (RRIN), ki je namenjena promociji in pospeševanju izmenjave znanstvenih in tehnicnih informacij o raziskovalnih reaktorjih. - Informacijski servis o pripravljenosti in odzivu v primeru izrednega dogodka (EPRIMS). 9.3.4 Tehnicna pomoc in sodelovanje 9.3.4.1 Srecanja v okviru MAAE V letu 2015 je MAAE organizirala številne delavnice, seminarje, tecaje, konference in simpozije po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Številni slovenski strokovnjaki so na mednarodnih dogodkih dejavno sodelovali s predstavitvijo referatov in posterjev. Slovenski predstavniki so sodelovali tudi kot eksperti in predavatelji v misijah in na srecanjih Mednarodne agencije za atomsko energijo: - sodelovanje eksperta na delavnicah o sistemu vodenja in varnostne kulture (Varšava, Poljska, Ankara, Turcija, Minsk, Belorusija), - sodelovanje eksperta na pri izvajanju nacionalnega programa o sistematicnem usposabljanju upravnega organa v primeru izrednega dogodka (Sofija, Bolgarija), - sodelovanje ekspertov na misiji pri svetovanju ministrstvu za zdravje o specifikaciji opreme v radioterapiji (Bukarešta, Romunija), - sodelovanje ekspertov na misiji s podrocja pregleda upravne infrastrukture IRRS (Zagreb, Hrvaška, Riga, Litva, Budimpešta, Madžarska, Bratislava, Slovaška), - sodelovanje ekspertov pri izboljševanju zagotavljanja kakovosti in nadzora kakovosti pri radiološki diagnostiki ter sodelovanje ekspertov pri predstavitvi slovenskega programa zgodnjega odkrivanja raka dojk (DORA) in pomoc pri uvajanju takšnega programa v Crni gori, (Podgorica, Crna gora), - predavanje eksperta na nacionalni delavnici o nadzoru nad viri sevanja v industriji (Zagreb, Hrvaška), - predavanje eksperta na delavnici o racunalniški varnosti (Kišinjev, Moldavija, Pariz, Francija, Dunaj, Avstrija), - predavanje eksperta na delavnici o postopkih odobritve in inšpekciji objektov in dejavnosti povezanih z viri sevanja (Tunis, Tunizija), - predavanje eksperta na delavnici o modeliranju raziskovalnih reaktorjev od optimizacije sredice do varnostne analize (Dunaj, Avstrija), - predavanje eksperta na delavnici o jedrskih podatkih za nevtronsko dozimetrijo in analizne metode z uporabo raziskovalnih reaktorjev (Trst, Italija), - sodelovanje eksperta na podrocju radioterapije (Tirana, Albanija), - sodelovanje ekspertov pri izboljševanju zagotavljanja kakovosti in nadzora kakovosti pri radiološki diagnostiki (Podgorica, Crna gora), - predavanje eksperta na tecaju o mednarodno priznanih dobrih praksah pri komuniciranju z javnostmi vkljucno s sodelovanjem deležnikov in strategijo komuniciranja upravnega organa (Bukarešta, Romunija). 9.3.4.2 Štipendiranja in znanstveni obiski Drugi podrocji sodelovanja Slovenije in MAAE v okviru programa tehnicne pomoci in sodelovanja sta štipendiranje in znanstveni obiski. V letu 2015 nam je MAAE posredovala 23 prošenj za posamicno izpopolnjevanje tujih strokovnjakov v Sloveniji in eno prošnjo za skupinsko usposabljanje enajstih kandidatov v sklopu vzhodno evropske pobude upravljalcev raziskovalnih reaktorjev. Od teh je bilo v istem letu realiziranih štirinajst prošenj za usposabljanje, slovenske organizacije niso sprejele štirih kandidatov, druge prošnje za posamicno izpopolnjevanje bodo izvedene leta 2016. Leta 2015 sta bili realizirani tudi dve prošnji za usposabljanje, ki jih je Slovenija prejela l. 2014, ena prošnja za usposabljanje iz leta 2014 pa se bo izvedla leta 2016. V letu 2015 so bila izvedena naslednja usposabljanja v okviru znanstvenih obiskov oziroma štipendij: - Albanija, dvomesecno usposabljanje na podrocju sevanja v medicini, - Bosna in Hercegovina, enomesecno usposabljanje na podrocju radioanalitskih tehnik, - Crna Gora, štirikrat enomesecno usposabljanje na podrocju diagnosticne radiologije, enotedenski znanstveni obisk na podrocju jedrske in sevalne varnosti ter jedrskega varovanja, - Egipt, enomesecno izpopolnjevanje na podrocju varnosti raziskovalnih reaktorjev, - Latvija, enotedenski znanstveni obisk na podrocju jedrskih analitskih metod, - Litva, enotedenski znanstveni obisk na podrocju jedrskih analitskih metod, - Makedonija, sedemkrat enotedenski znanstveni obisk na podrocju jedrskih tehnik, - Srbija, enotedenski znanstveni obisk na podrocju sevalne varnosti in radioaktivnih odpadkov, Strokovnjaki so se izpopolnjevali na Institutu Jožef Stefan, Onkološkem inštitutu Ljubljana, Nuklearni elektrarni Krško, GEN energiji, Fakulteti za matematiko in fiziko, Upravi RS za varstvo pred sevanji in Upravi RS za jedrsko varnost. Izpopolnjevanje domacih strokovnjakov preko štipendij in znanstvenih obiskov je povezano z izvajanjem posameznega nacionalnega projekta tehnicne pomoci ter nekaterimi regionalnimi projekti. V okviru nacionalnega projekta z naslovom »Krepitev zmogljivosti upravnega organa za jedrsko varnost« (SLO/9/015 »Strengthening Regulatory Capabilities of the Nuclear Safety Administration«) sta se dva sodelavca URSJV udeležila dveh tecajev v ZDA. Teme tecajev so bile verjetnostne in deterministicne analize težkih nesrec ter teoreticne osnove za zbiranje in obdelavo podatkov, ki so potrebni za modele verjetnostnih varnostnih analiz. Prav tako v ZDA v Chattanoogi se je sodelavec udeležil serije treh tecajev o sistemih in tehnologiji Westinghouse. Dva sodelavca sta bila na znanstvenem obisku v Zagrebu na Hrvaškem. Program znanstvenega obiska je obsegal spoznavanje s programom Melcor, osnove modeliranja v tem programu, pregled razvoja modelov NEK za Melcor ter težke nesrece. Štirje sodelavci so pridobili poglobljeno znanje na znanstvenem obisku v Švici. Tam so si ogledali jedrsko elektrarno Leibstadt in raziskovalni inštitut Paul Scherrer, v mestu Reitenau pa prostore z opremo in zalogami, ki bi jih v primeru težke nesrece lahko dostavili v posamezno elektrarno. Poglobljeno so spoznavali podrocje deterministicnih analiz težkih nesrec ter projektnih analiz sistemov za ravnanje ob nesrecah, obiskali so tudi center za spremljanje izrednih dogodkov. Nadalje sta bila dva sodelavca na delavnici v Helsinkih, Finska o umešcanju odlagališca v prostor, izdajanju dovoljenj, razgradnji in koncnem odlaganju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Delavnica je obsegala tudi tehnicni obisk odlagališca NSRAO v Loviisi. Osem sodelavcev se je udeležilo dvodnevnega posveta na Dunaju o vidikih DiD za potrebe URSJV ter nacinih ocene potrebnih varnostnih rezerv. V okviru nacionalnega projekta Agencije za radioaktivne odpadke »Podpora ARAO pri izvajanju in nacrtovanju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom« (SLO/9/016 »Supporting Radioactive Waste and Spent Fuel Management for the Implementing Organization«) se je osem sodelavcev ARAO usposabljalo na znanstvenem obisku pri sorodni agenciji ANDRA v Franciji. Francoska agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki je sodelavcem ARAO podrobneje predstavila varnostne analize v povezavi s trajnostjo in razvojem betonov za inženirske pregrade. Predstavili so tudi zbiranje in ravnanje z nizkimi, srednje in visoko radioaktivnimi odpadki. Program je vkljuceval tudi obisk lokacije aktivnih odlagališc ter podzemnega laboratorija. Eden od zaposlenih na ARAO se je udeležil delavnice v okviru mreže DISPONET. ARAO je skupaj z MAAE nadgradila licenco za program FEFLOW, ki ga uporablja v okviru varnostnih analiz za model daljne okolice odlagališca. V okviru projekta z naslovom Študija izvedljivosti in postavitev obsevalne naprave v raziskovalni reaktor TRIGA (SLO/1/006 »Feasibility Study and Installation of Thermal Neutron Driven 14 MeV Neutron Converter into the TRIGA Research Reactor«) Instituta Jožef Stefan se je sodelavec inštituta udeležil konference o reaktorski fiziki v Koreji. Projekt bo uspešno zakljucen takoj, ko bodo v reaktorskem centru prejeli kljucni del opreme. Gre za komponento DT konverter oziroma kapsula, ki vsebuje Li6D. Ta kapsula bo delovala kot pretvornik termicnih nevtronov ( E ~ 0.025 eV) v hitre (E ~ 14 MeV). 9.3.4.3 Raziskovalne pogodbe Na Mednarodni agenciji za atomsko energijo Agenciji vzpodbujajo širjenje in razvijanje aplikativne znanosti na podrocju jedrske energije v miroljubne namene. MAAE tesno sodeluje z zainteresiranimi državami clanicami na podrocju raziskovalnega dela ter sofinanciranja vecjih (nacionalnih) projektov v sklopu koordiniranih raziskovalnih projektov. Pri delu raziskovalnih projektov so dejavno sodelovali Institut Jožef Stefan, Klinika za nuklearno medicino, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Univerza v Ljubljani, Zavod za gradbeništvo in Onkološki inštitut Ljubljana. Institut Jožef Stefan je leta 2015 na Agencijo poslal predloga dveh novih raziskovalnih projektov in sicer: - »Groundwater Characterization Before and After Construction of HPP Brežice Downstream of Nuclear Power Plant Krško« in - »Isotopes to Study Nitrogen Pollution and Eutrophication of Rivers and Lakes«. Nadaljevali so se naslednji raziskovalni projekti: - »Dual Imaging of Biological Samples with MeV SIMS and PIXE Analysis«, - »Integral Measurements for the Valiadtion of the Dosimetry Cross Sections«, - »Hydrogen Retention in Self-Damaged and He Irradeated Tungsten and Alloys for PFC«, - »The Use of Stable Isotopes and Elemental Composition for Determination of Authenticity and Geographical Origin of Milk and Dairy Products«, - »Techno-economic Evaluation of Options for Adapting Nuclear and Other Energy Infrastructure to Long-term Climate Change and Extreme Weather«, - »FAC Inspection Program at Krško NPP«, - »Monitoring of Material Degradation during Long-term Storage of the Spent Fuel«, - »Automation of a Pneumatic Transport System for Neutron Activation Analysis«, - »Integral Measurements for the Validation of the Dosimetry Cross Section«, - »Early Breast Detection and Diagnosis Screaning«, - »Studies of Localization and Chemical Speciation of Trace Elements in Crop Plants Using Synchrotron Micro-Spectroscopy Techniques for Improving Food Quality and Safety«, - »Application of Synchrotron Radiation in Studies of Environmental Impact on Biological Organisms«, - »Activation Rate Benchmark at the JSI TRIGA Mark-II Reactor« in - »Radiotherapy Utilization Rate in Developing Countries«– a Survey. Naslednje raziskovalne pogodbe pa so se zakljucile: - »Evaluation and Validation of Prompt Fission Neutron Spectra and the Corresponding Covariance Matrices«, - »Nutritional Status and Environment in Vulnerable Population in Slovenia«, - »Clinical Use of Myocardial Perfusion Imaging and Computer Tomography Angiography in Coronary Artery Disease«. 9.3.4.4 Projekti tehnicne pomoci Projekti tehnicne pomoci so najobsežnejša in najzahtevnejša oblika sodelovanja med RS in MAAE, saj tako sodelovanje predvideva precejšnje financno angažiranje lastnih sredstev ter intenzivno strokovno sodelovanje prijavitelja, projekti so praviloma dveletni, lahko pa trajajo tudi vec let. Program tehnicnega sodelovanja in pomoci se pripravlja, ocenjuje, izvaja in vrednoti v skladu s statutom MAAE, strategijo tehnicnega sodelovanja in še nekaterimi drugimi dokumenti MAAE. Sodelovanje v programu obsega dejavnosti pri nacionalnih, regionalnih in medregionalnih projektih. Sodelovanje pri projektih programa tehnicne pomoci in sodelovanja pomeni izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja (udeležba na tecajih, delavnicah oz. sestankih, znanstveni obiski in štipendije), prenos znanja ekspertov in strokovnih misij ter dobavo opreme. Program tehnicne pomoci in sodelovanja se izvaja v dvoletnih ciklih. 31. decembra 2015 se je zakljucil predhodni dveletni program tehnicne pomoci in sodelovanja. Z zacetkom 2016 pa se pricne nov dveletni program. MAAE si nenehno prizadeva izboljšati podrocje tehnicnega sodelovanja z državami clanicami, predvsem si prizadeva, da so sredstva, ki jih v okviru posameznih projektov namenja državam clanicam, dodeljena tistim podrocjem in tistim državam, ki sredstva nujno potrebujejo, stremi pa tudi k zagotavljanju trajnostnega razvoja teh podrocij. Iz teh razlogov je oblikovala mehanizem t. i. »Country Programme Framework - CPF« (Okvir za pripravo programa tehnicnega sodelovanja z MAAE). Slovenija je do sedaj takšen dokument podpisala dvakrat. Leta 2016 bo okvir za sodelovanje v programu tehnicnega sodelovanja obnovila za prihodnjih pet let. Slovenski okvir se nanaša na naslednja prednostna podrocja: ohranjanje visoke stopnje obratovalne varnosti v NE Krško ob upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov jedrske varnosti, krepitev znanja z jedrskega podrocja, varovanje okolja in ravnanje z radioaktivnimi odpadki, uporaba jedrskih tehnik pri raziskavah v okolju in kmetijstvu, uporaba jedrskih tehnik v medicini, varnostna ocena za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, krepitev upravnih organov odgovornih za jedrsko in sevalno varnost, fizicna zašcita in varovanje jedrskih materialov, pripravljenost in ukrepanje ob izrednem dogodku. V dvoletnem obdobju tehnicnega sodelovanja in pomoci od 2014 do 2015 so potekale dejavnosti naslednjih nacionalnih projektov: - »Študija izvedljivosti in postavitev obsevalne naprave v raziskovalni reaktor TRIGA« (SLO/1/006 »Feasibility Study and Installation of Thermal Neutron Driven 14 MeV Neutron Converter into the TRIGA Research Reactor«), Institut Jožef Stefan, - »Podpora ARAO pri izvajanju in nacrtovanju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom« (SLO/9/016 »Supporting Radioactive Waste and Spent Fuel Management for the Implementing Organization«), Agencija za radioaktivne odpadke, - »Krepitev zmogljivosti upravnega organa za jedrsko varnost« (SLO/9/015 »Strengthening Regulatory Capabilities of the Nuclear Safety Administration«), Uprava RS za jedrsko varnost. Ti projekti se bodo v zacetku leta 2016 tudi uradno zakljucili. Zacele pa se bodo izvajati dejavnosti dveh novih nacionalnih projektov, ki ju je odobril svet guvernerjev na novembrskem zasedanju leta 2015. Namen projekta Agencije za radioaktivne odpadke z naslovom »Podpora ARAO pri izvajanju aktivnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki« (SLO/9/017 »Supporting Radioactive Waste Management Activities for the Implementing Organization« (ARAO) je neodvisen pregled in razvoj Varnostnega porocila za odlagališce NSRAO, neodvisen pregled in razvoj Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za odlagališce NSRAO ter pregled in razvoj porocil v okviru varnostnega pregleda CSRAO. Projekt Uprave RS za jedrsko varnost z naslovom »Krepitev upravnega nadzora Uprave RS za jedrsko varnost« (SLO/9/018 »Enhancing the Regulatory Oversight of the Slovenian Nuclear Safety Administration«) je obsežen in obsega vec podrocij: ravnanje radioaktivnimi odpadki s posebnim poudarkom na licenciranju, inšpekciji in monitoringu bodocega odlagališca radioaktivnih odpadkov in bodocega suhega skladišca izrabljenega jedrskega goriva. Nadalje projekt vkljucuje tudi ravnanje z izrabljenimi viri sevanja in obravnavo materialov, ki se jih obicajno ne obravnava kot radioaktivne in vkljucujejo naravne radionuklide (NORM/TENORM). Pridobivanje znanja s podrocja jedrske varnosti je drugo veliko podrocje projekta. Nova in poglobljena znanja o težkih nesrecah in analize težkih nesrec, pregledi in ocenjevanja sprememb, ki bodo nastale s podrocja jedrske varnosti zaradi novih spoznanj po nesreci v Fukušimi, znanje povezano z analizami zunanjih dogodkov ter projekta nadgradnje varnosti v NEK so prednostne teme tega podrocja v projektu. 9.4 SODELOVANJE Z AGENCIJO ZA JEDRSKO ENERGIJO ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ 9.4.1 Odbor za ravnanje z radioaktivni odpadki (RWMC) Odbor za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RWMC) in forum upravnih organov (RF) sta imela redni letni sestanek aprila. Letni sestanek regulatorjev (RWMC-RF) je vodil Walter Blommaert iz Belgije, na sestanku pa so bile obravnavane naslednje teme: - Dialog med obratovalcem objekta in upravnim organom na podrocju ravnanja z RAO: predstavljeni so bili zakljucki vprašalnika, na katerega je odgovorila tudi Slovenija. Predlagana je bila ustanovitev pilotne skupine, ki bo pripravila material za mednarodno konferenco na to temo v letu 2016. - Stopenjski pristop na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki: predstavljeni so bili zakljucki vprašalnika, na katerega je odgovorila tudi Slovenija. Iz zakljuckov izhaja, da se stopenjski pristop uporablja v vseh državah, ki so podale odgovore in tudi ostalih. Ugotovljeno je bilo, da ni mednarodnega dokumenta, ki bi opredeljeval to tematiko, zato bo pripravljen dodatni vprašalnik o tem ali potrebujemo tovrstni dokument in kako ga izdelati. - Neodvisnost upravnega organa pred izdajo dovoljenja: predstavitve o ureditvi na tem podrocju so pripravile Kanada, Španija in Velika Britanija. - Prenos odgovornosti po zaprtju odlagališca radioaktivnih odpadkov: predstavitve na to temo so pripravile Švedska, Koreja in Slovenija. Slovenski predstavnik je predstavil prenos odgovornosti iz RŽV na ARAO po zaprtju odlagališca jamske jalovine Jazbec. Predlagano je bilo, da se na to temo izvede tematska razprava na RWMC (2016) skupaj z Odborom za varstvo prebivalstva pred sevanji in Odborom za jedrsko pravo. Namen sestanka RWMC odbora je bil pregled aktivnosti v preteklem letu in potrditev plana za naslednje leto. V zacetnem delu so bile predstavljene aktivnosti na podrocju ravnanja z RAO in IJG na EK in MAAE, v nadaljevanju pa porocila posameznih delovnih skupin. Nato pa so bile s skromno razpravo obravnavane še druge teme, povezane z RAO. Na sestanku je o dogodkih v preteklem letu porocala tudi Slovenija. Potekal je tudi skupni sestanek RWMC in CRPPH, katerega tema je bila varstvo pred sevanjem v podzemnih odlagališcih. 9.4.2 Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) se je v letu 2015 sestal aprila. Sestanek se je zacel s skupno sekcijo z RWMC. Sekcija je bila namenjena varstvu pred sevanjem na odlagališcih. Zakljucki so bili naslednji: - pri podzemnih skladišcih je veliko odprtih vprašanj med razlicnimi fazami; - pomembni sta fleksibilnost in optimizacija ter varnost površinskih objektov; - zakonodaja mora biti optimizirana; potrebno je upoštevati tudi izkušnje iz varstva pred sevanji. Pomembne so tudi aktivnosti s podrocja varstva delavcev, predvsem izpostavljenost radonu, nacrtovanju vzdrževanja, ventilacije in monitorjev zraka ter meritev meteoroloških podatkov. Sledila so porocila mednarodnih organizacij in delovnih skupin, in sicer: - o mednarodni vaji INEX 5, kjer je scenarij nesreca v jedrski elektrarni skupaj z neko naravno nesreco, izvedba je nacrtovana od septembra 2015 do junija 2016. - MAAE – pripravili bodo precej dokumentov, ki bodo podpirali novi BSS. Porocali so tudi o konferenci z naslovom »Radiation protection in Medicine«, ki je predvidena za leto 2017. - NEA – porocali o izdelavi 5-letnega porocila o Fukušimi. - EK – najbolj aktualna je direktiva o pitni vodi, predstavljen pa je bil tudi EU BSS. Pripravljajo kartiranje radona za celo Evropo. Predvidena je delavnica na temo kartiranja naravne radioaktivnosti v Evropi. - EGIR delovna skupina – sodelovala je pri izdelavi ICRP in MAAE dokumentov. Skupina je pregledala GSR Part 7, prav tako pa tesno sodeluje tudi z UNSCEAR-om, kjer so pomagali pri nekaj porocilih na temo varstva pred sevanji. - EGPC – najprej bodo upoštevali genericne kriterije objekta 10 mSv na leto. Ce objekt to dosega, je potrebno narediti podroben pregled za primere možnih nesrec. Imajo tudi predlog, da izlocijo objekte skladišcenja nizko-radioaktivnih odpadkov iz Pariške konvencije. - EGRPF – raziskovali so koliko hrane mesecno izvozijo Japonci in pripravili dokument glede hrane po nesreci. - EGRPS – analizirali so ucinke na zdravje (rak, …) ter varstvo okolja. Velik izziv jim je radon, naravno radioaktivne snovi, medicinska izpostavljenost in varstvo pred sevanji v primeru nesrece. 9.4.3 Odbor za varnost jedrskih naprav (CSNI) Zasedanji Odbora za varnost jedrskih naprav (CSNI) sta potekali junija in decembra 2015. Na junijskem sestanku sta predsednik CSNI in generalni direktor NEA porocala o aktivnostih NEA v casu od zadnjega sestanka ter o napredovanju reorganizacije NEA. Na sestanku je bilo podano porocilo o stanju v JE Fukušima. Svoja porocila je zakljucilo šest od osmih delovnih skupin, ki tematsko obravnavajo nesreco v tej elektrarni. Nato so svoje aktivnosti predstavile posamezne delovne skupine odbora. Na sestanku je CSNI obravnaval in soglašal z zasnovo porocila NEA z naslovom »Five Years after the Fukushima Daiichi Accident«. S statusnim porocilom o tekocih raziskovalnih projektih in novih predlogih, je predstavnik sekretariata povzel napredke skupnih raziskovalnih projektov – devet aktivnih, štirje v fazi zakljucevanja in eden v zacetni fazi. V skladu s sklepi CSNI, da na vsakem zasedanju ena država clanica poroca o svojem raziskovalnem programu, je predstavitev za junijsko srecanje pripravila Španija. Porocala je, da v okviru nacionalnega raziskovalnega programa, ki ima za cilj dolgorocno zagotavljanje varnega, zanesljivega in konkurencnega obratovanja španskih jedrskih naprav, pri aktivnostih sodelujejo univerze, raziskovalne organizacije, upravni organi in proizvodne organizacije. Ob koncu srecanja sta sledili še porocili o dejavnostih Evropske komisije in MAAE. Decembrski sestanek je obravnaval statusno porocilo o tekocih raziskovalnih projektih in novih predlogih. CSNI je predlagal revizijo in ponovno predlaganje porocila v odobritev: »OECD/NEA CODAP Project Report on Operating Experience Insights into Pressure Boundary Component Reliability & Integrity Management« ter odobril tri porocila2. 2 “Summary of the ICDE Workshop on Diesel Events”, “THAI Final Report: Aerosol and Iodine Issues and Hydrogen Mitigation under Accidental Conditions in Water-Cooled Reactors” ter “OECD Fire Project – Topical Report No. 3: Combinations of Fires and other Events”. Na obeh sestankih so porocali o Mednarodnem programu ocenjevanja tipskih projektov jedrskih elektrarn (MDEP) in predlagali, da se ga podaljša za pet let po sedaj predvidenem zakljucku leta 2018. Do leta 2017 je potrebno pospešiti in zakljuciti nadaljnjo strategijo obravnavanja digitalne instrumentacije in krmiljenja, predpisov in standardov za mehanske dele in naprave ter metodologijo nadzora proizvajalcev in dobaviteljev opreme. Za novega predsednika CSNI je bil izvoljen g. Fuketa, dosedanji podpredsednik komiteja. 9.4.4 Odbor za jedrske upravne dejavnosti (CNRA) Delo Odbora za jedrske upravne dejavnosti je leta 2015 potekalo junija in decembra. Predstavljene so bile dejavnosti MAAE v zvezi z izkušnjami iz Fukušime. Predstavljeni so bili tudi rezultati IRRS in OSART misij. Udeleženci so bili seznanjeni, da se pripravlja skupen CSNI in CNRA strateški nacrt za obdobje od 2017 do 2022. WGRNR – baza dogodkov CONEX, ki jo vzdržuje ta skupina, vsebuje že 93 porocil o dogodkih. Delo se nadaljuje na pripravi porocil, izdano pa je že porocilo o izdajanju dovoljenj za instrumentacijo za nove elektrarne. Za marec 2017 nacrtujejo delavnico »Regulatory Oversight of New Licensee Organization Capability«. Porocali so tudi o delavnici o mednarodnem sodelovanju pri izdajanju dovoljenj za jedrske elektrarne, ki je bila aprila 2015. Na decembrskem sestanku je uvodne informacije podal generalni direktor. Povedal je, da je NEA tik pred selitvijo v nove prostore ter porocal o svojem obisku na Kitajskem in njihovem velikem ter hitro rastocem jedrskem programu. Posebna delovna skupina CNRA je pripravila t. i. zeleno knjigo, ki je posvecena varnostni kulturi v upravnem organu. Predstavljeno je bilo tudi NEA porocilo o fukušimski nesreci. Porocilo je pomembno zaradi naukov ter izboljšav in drugih dejavnostih, ki so potekale in še potekajo. CNRA vsakic posveti nekaj casa izbranim temam, ki so pomembne za delo upravnega organa. Na tokratnem sestanku so predstavili upravno odlocanje ter uporabo verjetnostnih in deterministicnih analiz. Predstavitve so imeli g. Apostolakis, ga. Rowekamp in g. Jamet. G. Jamet je v predstavitvi dokazoval nujnost sinergij deterministicnega in verjetnostnega pristopa. Ga. Rowekamp pa je predstavila pregled dela WGRISK v zadnjem obdobju ter komentirala uporabo PSA-ja na nekaj primerih. G. Apostolakis pa je, v njegovem znacilnem slogu, izzivalno predstavil proces odlocanja, h kateremu neizogibno sodi proces posvetovanja z vecjim številom virov. Jasno je opredelil t. i. odlocanje na podlagi verjetnostnih varnostnih analiz inizzive, s katerimi se soocamo, npr. preseganje ciste deterministicne miselnosti. Zelo jasno in direktno je povedal, da Japonci niso posvetili dovolj pozornosti težkim nesrecam, kot to podrocje zahteva. 9.4.5 Odbor za jedrsko pravo (NLC) V letu 2015 je bil organiziran samo en sestanek Odbora za jedrsko pravo (NLC), in sicer 17. in 18. junija 2015 v Parizu. Žal Uprava RS za jedrsko varnost na ta edini sestanek ni mogla poslati nobenega sodelavca, saj je bil eden v tem obdobju udeleženec MAAE misije IRRS na Hrvaškem, drugi, ki naj bi ga na sestanku zamenjal, pa je pred odhodom zbolel in je svojo udeležbo vnaprej odpovedal. Dnevni red sestanka je bil tradicionalen, žal pa o rezultatih ne moremo porocati, saj do konca leta 2015 nismo prejeli niti osnutka zapisnika. 9.4.6 Odbor za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla (NDC) Znotraj NDC je bila ustanovljena ad-hoc strokovna skupina za jedrsko kogeneracijo. Prvi sestanek strokovne skupine je potekal med 30. junijem in 2. julijem na sedežu NEA v Franciji, ki se ga je udeležil tudi slovenski predstavnik. Po kratkem uvodu je sledila predstavitev udeležencev in dnevnega reda ter njegov sprejem. Sledile so predstavitve po posameznih državah in organizacij o njihovih študijah in dejavnostih na podrocju jedrske kogeneracije. V splošnem so države oziroma organizacije porocale o svojih izkušnjah, interesih, izzivih, obstojecih analizah ter priporocilih za nadaljnje raziskovanje. Slovenski predstavnik je predstavil študijo izvedljivosti, izvedeno v NEK. Po predstavitvah posameznih držav je sledil kratek pregled že obstojecih pristopov k ekonomskim ocenam jedrske kogeneracije, razlicnih metod razdelitve stroškov ter izzivov povezanih z njimi. Razpravljali so tudi o obvešcanju javnosti. NEA meni, da so tako splošna javnost kot tudi politicni odlocevalci slabo seznanjeni o jedrski kogeneraciji in zato prihaja do slabega razumevanja. Zato je sekretariat NEA predlagal, da se pripravi študija, ki bo obravnavala to vprašanje in bo del koncnega porocila. Jedrska kogeneracija je pomembna tudi zaradi izogibanja emisij toplogrednih plinov. 9.4.7 Odbor za jedrsko znanost (NSC) V Odbor za jedrsko znanost so vkljuceni strokovnjaki in znanstveniki držav clanic, katerih naloga je razvijanje in izvajanje programa jedrske znanosti znotraj NEA. Na podrocju jedrske znanosti NEA pomaga državam clanicam razvijati obstojece znanje, prispevati k oblikovanju trdne znanstvene in tehnicne podlage za razvoj jedrskih sistemov prihodnje generacije in ohranjati osnovno znanje z jedrskega podrocja. V letu 2015 se slovenski predstavnik ni udeležil sestanka odbora. 9.5 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI 9.5.1 WENRA WENRA je neformalno združenje predstavnikov jedrskih upravnih organov evropskih držav z jedrskim programom. Glavno delo WENRE obsega razvoj skupnega pristopa k jedrski varnosti, zagotovitev neodvisnih pregledov jedrske varnosti v državah kandidatkah za vstop v EU ter izmenjava izkušenj na podrocju jedrske varnosti. V WENRA je zastopanih osemnajst držav clanic ter devet držav opazovalk. Z namenom harmonizacije pristopov k jedrski varnosti sta bili ustanovljeni dve delovni skupini, ki sta pripravili podlage za varnostne standarde za podrocji jedrske varnosti jedrskih elektrarn in jedrske varnosti skladišc radioaktivnih odpadkov ter razgradnje jedrskih elektrarn. Marca je v Ženevi potekal redni sestanek WENRA. Že dan pred sestankom je potekalo kratko srecanje samo za clane WENRA glede povabila Belorusiji, da postane država opazovalka. Na sestanku WENRA je bila kot nova clanica WENRA sprejeta Ukrajina. Sledila so porocila posameznih držav ter porocilo o delu skupine WGWD o referencnih nivojih za odlagališca radioaktivnih odpadkov, skupina pa je predstavila tudi posodobljeno porocilo o razgradnji (Decommissioning Report). Povabljen je bil predsednik združenja ENSRA Kristof Horvath, ki je predstavil delo ENSRA. Odloceno je bilo, da bosta obe združenji, WENRA in ENSRA, raziskali možnosti za prihodnje sodelovanje. Drugi redni sestanek WENRA je potekal oktobra v Madridu. Glavne teme sestanka so bile: - Porocanje držav o novostih na podrocju zakonodaje, novo ustanovljenih telesih, kadrovskih spremembah ter aktivnostih. Slovenski predstavnik je porocal o novem zakonu ZVISJV, o odlocitvi slovenskih in hrvaških lastnikov za podaljšanje obratovanja NE Krško do 2043, o prenosu referencnih nivojev in EU BSS v naš sistem ter o sprejemanju nacionalne strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki. - Razprava o novih opazovalcih. Odobren je bil status opazovalcev za kanadski in japonski upravni organ, zavrnjena pa je bila prošnja MAAE za status opazovalke, o cemer je bilo sprejeto pisno stališce. - O statusu reaktorskih posod so porocali Švicarji, Belgijci in Francozi. - Sledila so porocila o aktivnostih WGWD in RHWG, HERCA/WENRA, ANSN (Asian nuclear safety network), Švicarji pa so predstavili kaj se je dogajalo na neformalnem srecanju o dunajski deklaraciji in izboljšanju pregledovalnega procesa po Konvenciji jedrski varnosti, ki je bil novembra v Buenos Airesu. Skupina RHWG je imela v letu 2015 štiri redne sestanke. Obravnavali so kategorizacijo pasivnih sistemov in težave v zvezi s tem, saj so nekateri sistemi le delno pasivni. Na sestanku je bil predstavljen tudi švedski predlog (t. i. »Topical Paper«), ki je obravnaval rešitve za zagotavljanje odvajanja toplote iz sredice. Ukvarjali so se tudi s konceptom »Practical Elimination«, ki ga je WENRA prevzela kot element izboljšanja varnosti pri projektiranju novih elektrarn. Namen sestanka je bil, da se po prvi fazi pogovori o nadaljnjem delu. Na sestanku so si predstavniki razdelili tudi naloge za pripravo dokumenta, kjer bo WENRA predstavila svoje stališce do razumevanja in uporabe tega koncepta. Skupina RHWG je opravila tudi pregled jedrske varnosti glede na direktivo o jedrski varnosti, samoocenjevanje in pregledovanje izpolnjevanja novih WENRA zahtev. Delovna skupina za »Practical Elimination« je predstavila nov nabor delovnih porocil. Pripravljen je bil tudi vprašalnik glede izpolnjevanja WENRA zahteve o razširjenih projektnih osnovah za jedrske elektrarne, ki ga bo potrebno izpolniti do septembra 2016. Skupina RHWG skrbi tudi za promocijo dela skupine, kot npr. predavanja, objava clankov in referatov, sodelovanje z drugimi skupinami in organizacijami. Prav tako RHWG spremlja delo drugih organizacij in agencij (MAAE, NEA, EK), saj so podrocja na katerih dela zelo podobna ali pa enaka. Prednostna naloga skupine je priprava tehnicnih specifikacij za prvi tematski pregled po direktivi o jedrski varnosti. Pomembna naloga je tudi pregled implementacije spremenjenih po-fukušimskih WENRA zahtev. Glede medsebojnega pogleda rezultatov samoocenjevanja izpolnjevanja WENRA zahtev so bile oblikovane tri skupine. Slovenija je v skupini skupaj s Francijo, Španijo, Nizozemsko, Belgijo in Italijo, predseduje pa ji Nemcija. 20. in 21. 10. je na Dunaju potekal sestanek delovne skupine WENRA-RHWG za »Practical Elimination«. Sestanek je organiziralo avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo in okolje, udeležili pa so se ga predstavniki Avstrije, Nemcije, Francije, Belgije in Slovenije. Na sestanku je bila pregledana zadnja verzija osnutka tematskega dokumenta (topical paper). Na sestanku so se dogovorili o potrebnih spremembah in izboljšavah. Skupina WGWD je imela v letu 2015 dva sestanka. Na prvem sestanku so se ukvarjali vecinoma z izpolnjevanjem zahtev za razgradnjo in s pripravo porocila za obdelavo odpadkov. To porocilo bo cetrto, potem ko so že izdelali porocila o razgradnji, skladišcenju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter odlaganju. Na drugem sestanku so se osredotocili na preucevanje osnutka zahtev (t. i. referencnih nivojev) za obdelavo odpadkov, drugi del sestanka pa je bil namenjen pregledu izpolnjevanja zahtev za odlaganje. Na sestanku so veliko casa namenili francoskemu porocilu o samoocenjevanju in akcijskih planov za odlaganje. 9.5.2 ENSRA - European Nuclear Security Regulators' Association Združenje predstavnikov upravnih organov, ki pokrivajo jedrsko varovanje (ENSRA), je bilo formalno ustanovljeno leta 2004. Slovenija se je pridružila ENSRI leta 2008, s tem da sta clana združenja predstavnika Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in Ministrstva za notranje zadeve. V združenju ENSRA trenutno sodelujejo predstavniki upravnih organov iz naslednjih držav: Belgija, Ceška, Finska, Francija, Litva, Madžarska, Nemcija, Nizozemska, Poljska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija. ENSRA zasleduje predvsem naslednje cilje: izmenjavo informacij o jedrskem varovanju, aktualnih varnostnih vprašanjih in dogodkih, razvoju celovitega razumevanja temeljnih nacel fizicnega varovanja in spodbujanje skupnih principov do varovanja v Evropi. Pomembno je sodelovanje predstavnikov ENSRE (Trojke) z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE), vzpostavitev medsebojnega obvešcanja z združenjem WENRA (Western European Nuclear Regulators' Association), dodatno prepoznavnost ENSRI pa daje tudi zakljucno porocilo skupine Ad-Hoc Group on Nuclear Security (ADGNS) iz leta 2012. ENSRA je leta 2013 sprejela svoj poslovnik delovanja (»Terms of Reference«), konec leta 2015 pa vzpostavila tudi spletno stran www.ensra.org, na kateri je vec informacij o aktualnem dogajanju v združenju in na podrocju jedrskega varovanja. Madžarska je med 30. 9. in 2. 10. 2015 gostila plenarni sestanek, ki je potekal v Budimpešti in jedrski elektrarni Paks. Na sestanku je sodelovala s svojim predstavnikom iz URSJV tudi Slovenija. Glavni poudarki so bili predvsem: - izmenjava informacij o aktualnih varnostnih izzivih, - izmenjava informacij o zakonodaji in pristopih clanic, - sodelovanje z MAAE (npr. NSGC, IPPAS in ostalo) in združenjem WENRA, - vzpostavitev spletne strani. Madžarska bo predsedovanje omenjenemu združenju s 1. 1. 2016 predala Franciji. Vira: [78] in [79] 9.5.3 Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) International Nuclear Law Association (INLA) je mednarodno združenje pravnih in drugih strokovnjakov za miroljubno uporabo jedrske energije, katerega temeljni namen je podpirati in pospeševati znanje in razvoj pravne stroke in raziskav na tem podrocju, izmenjava spoznanj med njegovimi clani ter sodelovanje s sorodnimi združenji in ustanovami. V združenje je vclanjenih okoli 500 strokovnjakov iz vec kot 50 držav in mednarodnih organizacij. V oktobru leta 2014 je potekal kongres INLA, ki se praviloma organizira na dve leti, in sicer v Buenos Airesu, Argentina. V letu 2015 tako INLA ni imela kongresa, v letu 2016 pa bo kongres potekal v New Delhiju, Indija. 9.5.4 NRC CAMP URSJV sodeluje na podlagi sporazuma z US NRC (Zvezno jedrsko upravno komisijo ZDA) v mednarodno raziskovalno-razvojnem programu CAMP (Code Application and Maintenance Programme). Program CAMP omogoca sodelovanje pri vzdrževanju in uporabi programske opreme na podrocju preprecevanja ter obvladovanja nezgod in nenormalnih dogodkov v jedrskih elektrarnah. Pri tem sodelujejo, na podlagi pogodbe iz leta 2013, poleg URSJV še Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in Inštitut »Jožef Stefan« (IJS). Nacionalni koordinator za program CAMP je IJS, ki redno spremlja in poroca o dejavnostih CAMP in s svojimi prispevki aktivno sodeluje pri razvoju in uporabi NRC racunalniških programov. Pogodba CAMP zagotavlja dostop do racunalniških programov, ki se razvijajo v okviru programa. Uporabnikom so trenutno na voljo najnovejše verzije programskih orodij in sicer: RELAP5/MOD3.3 Patch 4 in verzija RELAP/MOD3.3jz, TRACE V5.0 Patch 4, skupaj s programoma PARCS in SNAP Version 2.4.1 ter APTPlot V6.6.0 za risanje grafov. Za leto 2015 je IJS pripravila t. i. prispevek v naravi z naslovom »RELAP5 Analysis of Mitigation Strategy for Extended Blackout Power Condition in PWR«. Namen analize je prouciti možnosti hlajenja NEK, vkljucno z uporabo mobilne opreme, v primeru izgube vsega izmenicnega elektricnega napajanja in oceniti potrebne kapacitete hlajenja elektrarne ob razlicnih predpostavkah delovanja opreme. Za leto 2016 bo IJS pripravila prispevek v naravi z naslovom »RELAP5 and TRACE Calculation of LOCA in PWR«, ki ga je tehnicni programski odbor CAMP že odobril. Namen analiz spektra hipoteticnih zlomov v NEK je primerjava izracunov izlivnih nezgod dobljenih s programoma RELAP5 in TRACE. Maja 2015 se je nacionalni koordinator udeležil spomladanskega srecanja »Spring 2015 CAMP Meeting« v Pragi, Ceška republika, v novembru pa tudi jesenskega srecanja »Fall 2015 CAMP Meeting« v Gettysburgu, ZDA. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CAMP so se v letu 2015 srecali v juliju in decembru na delovnih sestankih, kjer je nacionalni koordinator programa podrobneje predstavil najnovejša dogajanja v raziskovalnem programu CAMP ter svoje delo in aktivnosti IJS na tem podrocju. CSARP V letu 2015 je Slovenija obudila sodelovanje v US NRC raziskovalnem programu na podrocju težkih nesrec CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program). Pri tem sodelujejo, na podlagi aneksa k pogodbi za CAMP, poleg URSJV še NEK in IJS. Nacionalni koordinator za program CSARP je IJS. Sporazum z NRC za CSARP je bil podpisan dne 23. 11. 2015 za obdobje od 2015 do 2017. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CSARP so se v letu 2015 srecali v decembru na prvem delovnem sestanku, kjer je nacionalni koordinator programa predstavil predlog prihodnjih aktivnosti za program CSARP. 9.6 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB 9.6.1 Dvostranski sporazumi Aprila je URSJV v Begunjah na Gorenjskem organizirala redni letni sestanek v okviru bilateralnih sporazumov med Ceško, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo – t. i. kvadrilaterala. Glavni cilj tovrstnih sestankov je medsebojno obvešcanje o pomembnih dogajanjih na podrocju jedrske varnosti. Skupna skrb vseh upravnih organov je staranje osebja, zato se trudijo, da bi zaposlili nove mlade kadre. Pri tem so najuspešnejši na Madžarskem z okoli štirideset novimi zaposlenimi in na Slovaškem z okoli deset novimi, medtem ko je na Ceškem in pri nas zaposlovanje ustavljeno. Glavni razlog za veliko število novih kadrov na Madžarskem in Slovaškem je, da gradijo dve novi jedrski elektrarni, Slovaki pa koncujejo JE Mochovce 3 in 4. Vse države so že imele misijo IRRS, razen Madžarske, ki jo je v casu sestanka še nacrtovala, izvedli pa so jo maja 2015. Vsi izvajajo po-fukušimske ukrepe in so se pripravljali na vseevropski pregled nacionalnih akcijskih nacrtov, ki je potekal aprila. Zanimive teme so bile tudi obratovalni dogodki. Madžari še vedno išcejo vzroke za pušcanje cevovoda pod bazenom za izrabljeno gorivo zaradi korozije, o katerem so porocali že na prejšnjem kvadrilateralnem sestanku. Na Ceškem so imeli težave s poškodbami cevovoda bistvene oskrbne vode zaradi mehanskih vzrokov in korozije. Slovaki bodo izboljšali operatersko izobraževanje zaradi neustrezne reakcije osebja, ki je prehitro dvignilo kontrolne palice in s tem tudi povzrocilo povecanje moci reaktorja. Predstavniki URSJV so na sestanku porocali o spremembah zakonodaje (ZVISJV in pravilnikov), o pregledovalni misiji IRRS v letu 2014, o zacasni in dolgorocni odpravi poškodb jedrskega goriva, odkritih med remontom 2013, o drugem obdobnem varnostnem pregledu JE Krško, o raziskovalnem reaktorju in o delu skupine za dolocitev podmen za nacrtovanje obmocij ukrepanja okoli JE Krško. V oktobru je v Rogaški Slatini potekal redni letni sestanek po dvostranskem sporazumu med Slovenijo in Avstrijo o zgodnji izmenjavi informacij v primeru radiološke nevarnosti in o vprašanjih skupnega interesa s podrocja jedrske varnosti in varstva pred sevanji. Dnevni red je zajemal medsebojno izmenjavo informacij o pomembnejših dogodkih v casu od zadnjega srecanja. Teme pogovorov so bile spremembe na podrocju zakonodaje, radiološkega monitoringa, pripravljenosti na izredne dogodke, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in spremembe oziroma pomembnejši dogodki na podrocju jedrskih programov. Avstrijska stran se je mocno zanimala o izvedenih ukrepih glede pušcanja goriva NEK med remontom 2013 in o postopku pridobivanja dodatnih študij, ki bi s stališca potresne varnosti ovrednotile lokacijo za morebitno novo jedrsko elektrarno, ter o vsebini in postopku sprejema Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (za obdobje 2016 do 2025). V zvezi s slednjim so predvsem želeli pridobiti poglobljeno informacijo o razlogih, ki so pripeljali do odlocitve, da za ta dokument ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje. V tem delu sta stališca pomagala pojasnjevati predstavnika Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje Ministrstva za okolje in prostor. Podobno so avstrijski kolegi želeli odgovor na vprašanje izpeljave postopka celovite presoje vplivov na okolje v povezavi z podaljšanjem obratovalne dobe NE Krško. Glede stanja v Avstriji so avstrijski kolegi pojasnili, da za svoj nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki, postopka celovite presoje vplivov na okolje še ne morejo izvesti, saj morajo najprej spremeniti in dopolniti Zakon o varstvu pred sevanji in vanj vgraditi postopek izvedbe celovite presoje vplivov na okolje. Tudi tokratni sestanek je potekal v konstruktivnem in odprtem vzdušju, kar krepi medsebojno stopnjo zaupanja med državama na podrocju varstva pred sevanji in jedrske varnosti. Novembra potekal šesti bilateralni sestanek po sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o zgodnji izmenjavi informacij v primeru radiološke nevarnosti. URSJV je porocala o pomembnih dogodkih v obdobju od zadnjega bilateralnega sestanka, o pripravi novih sprememb in dopolnitev Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-D), Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016 – 2025 (ReNPROG) ter o pripravljenosti na izredne dogodke. Hrvaška stran se je zanimala glede obratovanja NEK, kakšna je bila situacija ob potresu 1. novembra 2015 ter o novi reviziji programa razgradnje NEK. Glede stanja na Hrvaškem so nam predstavili: zakonodajne novosti na podrocju radiološke in jedrske varnosti, priporocila in predloge IRRS misije, ki je bila junija 2015 na Hrvaškem, Strategijo odlaganja radioaktivnih odpadkov, izrabljenih virov in izrabljenega jedrskega goriva ter Predlog nacionalnega programa o izvajanju Strategije. Obe delegaciji sta si izmenjali tudi informacije in izkušnje na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. 9.6.2 Meddržavna pogodba o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško Za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (Ur. l. RS, št. 5/03-mednarodne pogodbe; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba) je bila skladno z 18. clenom meddržavne pogodbe ustanovljena meddržavna komisija. Meddržavna komisija spremlja izvajanje pogodbe, potrjuje program odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva in program razgradnje NE Krško ter obravnava odprta vprašanja, ki se nanašajo na medsebojna razmerja, ki jih obravnava meddržavna pogodba. Posebna Meddržavna komisija je kljucno telo za urejanje odnosov med pogodbenicama. V letu 2015 je Vlada Republike Slovenije na novo imenovala clane slovenske delegacije (sklep št. 36011-1/2015/3 z dne 22. 1. 2015). V letu 2015 je bila izvedena 10. seja meddržavne komisije, ki jo je sklical predsednik hrvaške delegacije. Potekala je 20. 7. 2015 v prostorih Nuklearne elektrarne Krško, izhodišca za delo slovenske delegacije pa je sprejela Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 51003-9/2015/4 z dne 9. 7. 2015. Na seji so bili s hrvaške strani prisotni: minister za gospodarstvo in predsednik delegacije Ivan Vrdoljak, clani delegacije Alen Leveric, Kristina Celic in Andreja Metelko Zgombic ter predsednik uprave HEP Perica Jukic, v. d. direktorja Sklada za financiranje razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov in iztrošenega nuklearnega goriva Nuklearne elektrarne Krško Tvrtko Brajkovic in ravnatelj Državnega zavoda za radiološko in nuklearno varnost Republike Hrvaške Saša Medakovic in clan uprave Nuklearne elektrarne Krško Hrvoje Perharic, s slovenske strani pa: minister za infrastrukturo in predsednik delegacije dr. Peter Gašperšic, clani delegacije Danijel Levicar, Miran Stanko in Urška Dolinšek, direktor Gen energije d. o. o. Martin Novšak, direktor Agencije za radioaktivne odpadke dr. Tomaž Žagar, direktorica Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško mag. Darija Štraus Trunk in predsednik Uprave Nuklearne elektrarne Krško Stanislav Rožman. Na seji meddržavne komisije je bilo sprejeto porocilo clanov Uprave Nuklearne elektrarne Krško. Sklenjeno je bilo, da so operativne dolocbe meddržavne pogodbe v obdobju od zadnje seje komisije izvedene odgovorno in uspešno ter da so doseženi zelo dobri obratovalni, varnostni, ekonomski in investicijski rezultati. Skladno s pogodbo in glede na to, da je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost odobrila spremembe Zakljucnega varnostnega porocila in Tehnicnih specifikacij v zvezi s podaljšanjem obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško s 40 na 60 let, je meddržavna komisija podprla odlocitev družbenikov Nuklearne elektrarne Krško za podaljšanje obratovalne dobe do leta 2043. Prav tako je komisija skladno z mednarodnimi obveznostmi in priporocili ter s ciljem trajnega zagotavljanja jedrske varnosti soglašala z izgradnjo suhega skladišca izrabljenega goriva na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško, ki ga bosta financirala družbenika Nuklearne elektrarne Krško. Stroški izgradnje suhega skladišca izrabljenega goriva bodo vkljuceni v stroške poslovanja Nuklearne elektrarne Krško. Meddržavna komisija je sprejela skupno porocilo Agencije za radioaktivne odpadke in Sklada za financiranje razgradnje NEK o statusu izdelave druge revizije Programa razgradnje NEK in odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ter izrabljenega goriva. Zaradi novih okolišcin, povezanih s podaljšanjem obratovanja Nuklearne elektrarne Krško, je meddržavna komisija odlocila, da se zaustavijo vse aktivnosti v zvezi z nedokoncano drugo revizijo Programa razgradnje NEK in odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ter izrabljenega goriva. 9.7 MEDNARODNI PROJEKTI URSJV JE V LETU 2015 ZACELA SODELOVATI NA TREH VECLETNIH PROJEKTIH POMOCI TRETJIM DRŽAVAM. Pri projektu "Krepitev in izboljšanje ucinkovitosti tajskega upravnega organa za jedrsko varnost in izdelava nacionalne strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki" URSJV sodeluje v konzorciju s podjetjem Enconet iz Avstrije in belgijskima podjetjema BEL-V in IRE-Elit. Ta projekt je zasnovan kot osem razlicnih nalog, in sicer: 1. izdelava strategije z akcijskim nacrtom za izvedbo te strategije, 2. regulatorni okvir skupaj z izdelavo samoocene, 3. varnostno ocenjevanje in inšpekcija raziskovalnih reaktorjev, 4. analiza cloveških virov, 5. izdelava osnutka strategije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izdelava priporocil z osnutki predpisov (zakonodaje) za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, 6. krepitev znanja na podrocju NORM, 7. status in nacrte za vzpostavitev primarnega laboratorija za primarne standarde za merjenje radioaktivnosti, 8. okrepiti znanje na podrocju modeliranja doz za živalske in cloveške vrste in tudi uporabo programov za boljše modeliranje prejetih doz iz okolja za prebivalstvo in tudi za delavce. URSJV je udeležena v projektu s približno 17 %, in sicer je vkljucena v prvi dve nalogi, ki sta precej povezani med seboj, t. j. izdelava strategije z akcijskim nacrtom in regulatorni okvir. URSJV skupaj z belgijskim podjetjem BEL-V sodeluje pri tretji nalogi, in sicer pokriva varnostno ocenjevanje raziskovalnih reaktorjev. URSJV pa je vkljucena še v peto in šesto nalogo, medtem ko cetrto nalogo samostojno izvaja BEL-V, pri sedmi in osmi pa je glavno podjetje IRE-Elit. Projekt "Usposabljanje in mentorstvo za strokovnjake jedrskih upravnih organov in njihovih tehnicnih podpornih organizacij za razvoj in krepitev njihovih tehnicnih kompetenc" izvaja URSJV skupaj z italijanskim podjetjem ITER, Institutom Jožef Stefan, upravnimi organi iz Italije ISPRA, madžarskim HAEA in bolgarskim BNRA, NRG iz Nizozemske, nemškima TÜV SÜD Industrie Service in TÜV SÜD Energietechnik ter bolgarsko podružnico podjetja Worley and Parsons. Projekt je namenjen spodbujanju in pridobivanju: - znanja in kompetenc v zvezi s predpisi in upravnim postopkom, ki ga vodijo upravni organi, in s katerim urejajo obratovanje, - znanja in kompetenc, ki se nanašajo na obstojece in napredne tehnologije, - kompetenc, ki so lastne delu upravnega organa, kot npr. pregled in ocenjevanje, inšpekcije, iskanje temeljnega vzroka in presoje. Ucinkovito izvajanje projekta zahteva razvijanje celovitega nabora tecajev usposabljanja in razlicnih tecajev, ki zagotavljajo specificna znanja nacionalnim upravnim organom ter dopolnjevanje usposabljanja z mentorstvom. V projektu sodeluje 15 partnerskih držav, kot jih je dolocila Evropska komisija: Armenija, Belorusija, Brazilija, Egipt, Gruzija, Indonezija, Jordanija, Malezija, Mehika, Maroko, Filipini, Ruska federacija, Tunizija, Ukrajina in Vietnam. URSJV sodeluje predvsem z zagotavljanjem mentorstvo (tutoring) za osebje upravnih organov za jedrsko in/ali sevalno varnost iz partnerskih držav, obcasno pa se vkljucuje v pripravo tecajev in delavnic, ki so organizirani za posamezne tematske sklope, kot npr. evaluacija varnostnega porocila, jedrski gorivni ciklus, raziskovalni reaktorji, ipd. Pricakovan rezultat projekta je razviti sposobnosti upravnih organov do te mere, da bodo zmožni samostojno izdajati dovoljenja, opravljati pregled in oceno predložene dokumentacije, izvajati inšpekcije skupaj s predlaganjem sankcij in pripravljati predpise in navodila. Glavni cilj projekta »Nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov zahodnega Balkana« je pospešiti prenos evropskega pravnega reda (EU Acquis) v zakonodajo držav prejemnic in dvigniti raven delovanja njihovih upravnih organov, da bo primerljiva z delovanjem sorodnih institucij v EU. Obenem pa projekt pomaga državam prejemnicam tudi na specificnih podrocjih kot so varstvo pacientov pred sevanji, postopki za ukrepanje v sili, nadzor radioaktivnosti na mejah, strategija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in razgradnja raziskovalne reaktorja. Projekt ima mozaicno (matricno) strukturo in je sestavljen iz glavnih nalog, v katerih sodeluje vec držav, in iz specificnih nalog, ki so usmerjene na posamezno državo. Države, prejemnice pomoci, so Albanija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Crna Gora, Srbija in Kosovo. Projekt izvaja konzorcij, ki je sestavljen iz podjetja Enconet iz Avstrije, kot vodilnega partnerja, nemškega podjetja GRS (Gesellschaft für Reaktorsicherheit), Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji in Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost. Glavne naloge, kjer sodeluje vec držav, obsegajo: 1. prenos evropskega pravnega reda (EU Acquis) v zakonodajo držav prejemnic, kjer sodelujejo vse države razen Albanije, 2. pomoc pri izdelavi postopkov, ki obsega tako smernice za tolmacenje zakonodaje kot tudi izdelavo notranjih postopkov upravnega organa, kjer sodelujejo vse države razen Srbije, 3. izobraževanje osebja, kjer sodelujejo Bosna in Hercegovina, Makedonija in Kosovo, 4. posodobitev QA/QC postopkov za medicinske naprave, ki uporabljajo sevanje, kjer sodelujeta Makedonija in Crna Gora, 5. izdelavo strateškega nacrta in obvladovanje sistema vodenja, kjer sodelujejo vse države razen Kosova in Crne Gore, 6. izdelavo kriterijev za tehnicne podporne organizacije in njihovo akreditacijo, kjer sodelujejo Albanija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo, 7. obvešcanje javnosti, kjer sodelujeta Albanija in Bosna in Hercegovina. Posebne naloge obsegajo: 1. izdelavo postopkov za delo carine v zvezi z radioaktivnimi snovmi za Albanijo, 2. nacrt ukrepov ob izrednem dogodku za Albanijo, 3. izboljšanje protokolov za diagnosticno in interventno radiologijo za Makedonijo, 4. dolocitev kljucnih elementov nacionalne strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki za Srbijo, 5. pomoc pri razgradnji raziskovalnega reaktorja RA za Srbijo. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost bo v glavnem sodelovala na nalogah, ki nanašajo na prenos evropskega pravnega reda (EU Acquis), izdelavo postopkov, izobraževanje osebja, izdelavo strategije in uvedbo sistema vodenja. Gre za dejavnosti ki obsegajo vsebinsko izvedbo sestankov, sodelovanje na sestankih, koordinacijo med konzorcijskimi partnerji, nacrtovanje in izvedba delavnic, študij in strokovni pregled dokumentacije in predpisov, sodelovanje pri izdelavi tematskih in zakljucnih porocil, izvajanje izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji (t. i. on-the-job training), izdelavo tabel skladnosti z zakonodajo EU (Tables of Concordance), analizi potreb za izobraževanje, izdelavi in izvedbi programa ciljnega izobraževanja, usposabljanje in pomoc pri pripravi postopkov sistema vodenja, pomoc pri izdelavi internih postopkov in smernic, koordinacija projekta z institucijami prejemnicami pomoci, ipd. 9.8 OBISKI IZ TUJINE NA URSJV Septembraje ob zakljucku enotedenskega študijskega obiska v Sloveniji URSJV obiskala triclanska delegacija makedonskih elektrarn, predstavnica makedonskega sistemskega operaterja prenosnega omrežja ter predstavnici skopske Fakultete za elektrotehniko in informacijske tehnologije. V okviru obiska na URSJV so gostje uvodoma predstavili osnovne znacilnosti trga elektricne energije v Makedoniji, razvojne nacrte in potrebe ter opcije in perspektive, po katerih jedrski program ni izkljucen. Predstavniki URSJV pa so gostom predstavili organiziranost in pristojnosti uprave, širšo upravno organiziranost podrocja jedrske in sevalne varnosti ter sodelovanje URSJV s kljucnimi deležniki na podrocju (drugimi upravnimi organi, upravljavci jedrskih objektov, pooblašcenimi organizacijami, itd.). Decembra je na URSJV prišla na spoznavni obisk svetovalka veleposlaništva ZDA za politicne in gospodarske zadeve ga. Elizabeth Mader. Direktor URSJV dr. Andrej Stritar ji je predstavil delo in naloge uprave in tudi njeno delovanje ob izrednem dogodku. Pokazal ji je tudi prostore centra za ukrepanje ob izrednem dogodku, od koder URSJV deluje, ce pride do dogodkov, ki bi lahko ogrozili varno delovanje jedrskih objektov ali se zgodi nesreca z radioaktivnim virom. 9.9 MEDNARODNO SODELOVANJE URSVS URSVS že vrsto let sodeluje pri projektu European Study of Occupational Radiation Exposure - ESOREX, ki je namenjen zbiranju, obdelavi in primerjavi podatkov o dozah ionizirajocega sevanja, ki jih prejmejo izpostavljeni delavci, na meddržavnem nivoju. V okviru projekta države izmenjujejo izkušnje tudi na podrocju organizacije osebne dozimetrije in vodenja nacionalnih dozimetricnih registrov. Projekt financira Evropska Komisija, vendar ni omejen le na države clanice EU. V letu 2013 je ESOREX pricel za pripravo internetne platforme za izmenjavo podatkov, ki jo bodo po izteku projekta vzdrževale države clanice same. Pripravo platforme usmerja ESOREX Steering Group, ki ga sestavljajo predstavniki petih držav clanic (med njimi predstavnik Slovenije), predstavnik Evropske Komisije in predstavnik UNSCERa. Projekt se je v letu 2015 zakljucil z organizacijo koncne delavnice, na kateri je bila državam clanicam predstavljena koncna platforma za izmenjavo podatkov. URSVS sodeluje pri International System of Occupational Exposure - ISOE. ISOE je informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti ionizirajocim sevanjem v jedrskih elektrarnah, ki ga podpirata Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj - Agencija za nuklearno energijo (OECD/NEA) ter MAAE. Informacijski sistem vzdržujejo tehnicni centri ob podpori navedenih organizacij in ob sodelovanju jedrskih elektrarn in upravnih organov. Predstavnik URSVS se je v letu 2015 udeležil rednega letnega sestanka Upravnega odbora ISOE. Slovenija kot ena od dvajsetih evropskih držav sodeluje v Evropskem omrežju ALARA (European ALARA Network - EAN), ki se ukvarja z optimizacijo varstva pred sevanjem ter olajšuje razširjanje dobre ALARA prakse v industrijskem, raziskovalnem in zdravstvenem sektorju po Evropi. Omrežje organizira redne mednarodne delavnice, od katerih je vsaka posvecena specificnemu podrocju varstva pred sevanji. Poleg tega EAN izdaja glasilo, ki predstavlja prakticne primere implementacije principa ALARA, primere dobre prakse in ostale novice s podrocja varstva pred sevanji, ima aktivno vlogo pri študijah Evropske komisije in ostalih mednarodnih organizacij s podrocja varstva pred sevanji ter deluje na ostalih podrocjih implementacije principa ALARA v prakso. Pod okriljem EAN deluje tudi vec pod-omrežij, pri cemer URSVS aktivno sodeluje še v omrežju upravnih organov ERPAN (European Radioprotection Authorities Network), namenjeno operativni izmenjavi informacij s podrocja zakonodaje in nazora nad izvajanjem ukrepov varstva pred sevanjem. Konec leta 2015 se je zakljucila prva faza dveh projektov MAAE s podrocja uporabe ionizirajocega sevanja v zdravstvu. Prvi projekt z oznako RER-6-028 in naslovom »Establishing Quality Assurance/Quality Control in X Ray Diagnostics« je namenjen nadgradnji sistema zagotavljanja in preverjanja kakovosti v diagnosticni radiologiji. Kot enega za Slovenijo kljucnih ciljev v okviru tega projekta si je URSVS zadala vzpostavitev Klinicnega inštituta za radiologijo (KIR) UKC Ljubljana kot mednarodno priznanega kompetencnege centra s podrocja kakovosti v diagnosticni in intervencijski radiologiji, ki bi lahko deloval kot referencni center s tega podrocja za ostale institucije v Sloveniji. V prvi fazi projekta smo sodelovali pri oblikovanji smernic za referencne centre. Hkrati smo k sodelovanju v projektu pritegnili tudi nekatere druge slovenske bolnišnice, pri cemer je sodelovanje v navedenem projektu omogocilo udeležbo izbranih radioloških inženirjev na usposabljanjih, ki jih je organizirala in financirala MAAE. Drugi projekt, RER/9/132 »Strenghtening Member State Technical Capabilities in Medical Radiological Protection« je namenjenih izboljšavam sistema varstva pred sevanji pri medicinski uporabi ionizirajocega sevanja in razdeljen v vec tematskih sklopov. Slovenija se je na podlagi potreb in obstojecega stanja vkljucila predvsem v tematska sklopa, namenjena 1) Oblikovanju diagnosticnih referencnih nivojev s poudarkom na pediatricnih pacientih in 2) intervencijskim posegom s poudarkom na intervencijski radiologiji. Zaradi izjemno dobrih rezultatov preteklih projektov MAAE s podrocja uporabe ionizirajocega sevanja v medicini je Slovenija s podporo še trinajstih držav v letu 2014 podala predlog regionalnega projekta MAAE s tega podrocja tudi v obdobju 2016-2017 ter se po odobritvi predloga s strani MAAE kot vodilni partner aktivno vkljucila v njegovo nadaljnje oblikovanje. Predstavnik URSVS je clan Združenja direktorjev upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji (Association of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities - HERCA). V letu 2015 je združenje obravnavalo predloge za implementacijo EURATOM direktiv o pitni vodi in osnovnih varnostnih standardih. Poleg tega je HERCA v okviru svojih delovnih skupin obravnavala še dogovor s proizvajalci CT naprav glede upravicenosti postopkov, napotne kriterije ter izobraževanje in usposabljanje s tega podrocja, mednarodno povezljiv sistem za spremljanje izpostavljenosti delavcev, dogovor držav clanic o skupnem odzivu v primeru izrednih dogodkov s sistemom za izmenjavo podatkov o radiološkem monitoringu ter uporabo nuklearno medicinskih posegov v veterini. V letu 2014 se je URSVS vkljucila projekt ENETRAP III, ki je namenjen harmonizaciji usposabljanj iz varstva pred sevanji na nivoju EU in medsebojnemu priznavanju kvalifikacij usposobljenih delavcev in ekspertov. Slovenija se je vkljucila kot testna država pri medsebojnem priznavanju izvedencev iz varstva pred sevanji. V letu 2015 je URSVS sodelovala pri projektu z medsebojno primerjavo prakse pri pooblašcanju izvedencev varstva pred sevanji ter podala pripombe na osnutek evropskih priporocil za pooblašcanje. Predstavnik URSVS se je udeležil letnega sestanka vseh sodelujocih partnerjev pri projektu. V letu 2015 se je URSVS vkljucila v projekt pomoci Zahodnemu Balkanu z naslovom »Further Enhancement of the Technical Capacity of Nuclear Regulatory Bodies in Albania, Bosnia and Herzegovina, the Former Yugoslav Republic of Macedonia, Montenegro and Serbia, as well as Kosovo«, ki ga financira Evropska komisija in je namenjen implementaciji direktiv EU s podrocja varstva pred sevanji v pravni red navedenih držav. 10 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST V letu 2015 je imelo pooblastilo skupaj dvajset pravnih in ena fizicna oseba. V tem letu se ni na novo pooblastila nobena oseba, prav tako pa v tem letu ni bilo nobenih sprememb ali podaljševanj veljavnosti obstojecih pooblastil. Pregled podrocij, za katera so bile organizacije in posamezniki pooblašceni, je objavljen na spletnih straneh URSJV. 10.1 APOSS D. O. O. 10.1.1 Pooblastilo APOSS-u je pooblašcen z odlocbo številka 3571-3/2010/19 z dne 17. 2. 2011, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. V skladu s pooblastilom APOSS d. o. o. vecino aktivnosti opravlja samostojno. Za dolocene aktivnosti APOSS d. o. o. nacrtuje sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, v glavnem iz Fakultete elektrotehnike in racunarstva v Zagrebu. Pooblastilo s strani DZRNS Državni zavod za nuklearnu sigurnost (DZNS) Republike Hrvaške je z odlocbo št. UP/I-542-03/09-01/01, z dne 23. 10. 2009, pooblastilo APOSS d. o. o. za: - izdelavo varnostnih analiz jedrskih objektov in odlagališc radioaktivnih odpadkov, - izdelavo tehnicnih podlag, elaboratov in študij s podrocja varnosti jedrskih objektov, gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, podaljšanja obratovanja jedrskih objektov ter razgradnje jedrskih objektov. Pooblastilo je bilo sprva izdano z dveletnim rokom veljavnosti, pozneje pa veckrat podaljšano. 10.1.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2015 na kadrovskem podrocju ni bilo pomembnejših sprememb v pooblašceni organizaciji, ki zaposluje dva strokovnjaka, dr. Ivana Vrbanica in mag. Ivico Bašica. Prav tako ni bilo pomembnejših sprememb glede opreme. Redno periodicno vzdrževanje obstojece in nabava nove strojne ter programske opreme se opravlja v skladu z letnim programom APOSS d. o. o. Na podrocju zagotavljanja kakovosti je trenutno v veljavi ISO 9001 QA program APOSS, revizija 01. APOSS d. o. o. ni na seznamu usposobljenih dobaviteljev NE Krško po osnovi 10CFR50 Appendix B, ampak opravlja dejavnosti na osnovi ISO 9001. 10.1.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2015 je APOSS d. o. o. izdelal dve strokovni oceni: - Oceno za projektno spremembo izboljšav na RM ventilih (DMP 1116-RM-L), APOSS-FIER-2015-01 in - Oceno za spremembo licencne dokumentacije tehnicnih specifikacij NEK (TSCP 01/15) in koncnega varnostnega porocila (UCP 15-06) glede dopolnitve opisa seizmicne instrumentacije. APOSS d. o. o. sodeluje s FER Zagreb pri izdelavi izracuna pogojev za opremo DEC v sklopu projekta za NEK »Determination of Environmental Conditions for Equipment Survivability«. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2015 APOSS d. o. o. ni sodeloval pri nadzoru remonta v NEK (RE2015). 10.1.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Aktivnosti na podrocju jedrske varnosti APOSS d. o. o. je v letu 2015 nadaljeval delo na podrocju analiz in podpore pri izdelavi projektnih sprememb (design modification packages) za NE Krško: - Verjetnostne varnostne analize bazena za iztrošeno gorivo (analiza internih dogodkov je zakljucena (Spent Fuel Pool PSA APOSS-TR-15-01 (NEK ESD-TR-02/15)), trenutno se dela na seizmicni PSA študiji v 2016. - Izdelan je izracun vpliva koncentracije vodika zaradi instalacije novega Flux Mapping Systema (FMS) (XCALC-C-IC-003) kot podpora izdelave modifikacijskega paketa 690-IC-L SIPRO Krško. - Podpora IBE Krško pri izdelavi varnostne presoje (SES/SE) za novo TD AF crpalko (1011-AF-L) - Podpora SIPRO Krško pri izdelavi DEC "surveviability" analize na novem sistemu ICCMS (1140-RC-L). V teku je izdelava ocene (v sodelovanju z organizacijo FER Zagreb in Enconet d. o. o.) pogonskih pogojev za opremo v okviru projekta »Determination of Environmental Conditions for Equipment Survivability«. APOSS d. o. o. sodeluje pri izdelavi APROS best-estimate DSA modela NE Krško skupaj z ZELEN in GEN-energijo Krško od 2014 dalje. Sodelovanje se je nadaljevalo tudi v letu 2015, in sicer verifikacija in validacija modelov prehodnih pojav v NE Krško. APOSS d. o. o. je sodeloval z družbo Fenovoimma oy kot strokovni pregledovalec varnostnih analiz za novo jedrsko elektrarno Hainkivi NPP na Finskem. V letu 2015 so zaposleni APOSS d. o. o. nadaljevali vecletno sodelovanje z MAAE kot eksperti na strokovnih misijah, kot je opisano v naslednji tocki, sodelovali pa so tudi kot eksperti v MAAE delovni skupini za pregledovanje novih jedrskih elektrarn (Generic Reactor Safety Review Team) za CAP1400 in ACP100. Kot podizvajalci GEN-energije so zaposleni APOSS d. o. o. sodelovali pri izdelavi revizije E novih zahtev Evropske unije glede novih elektrarn. Sodelovanje je vkljucevalo tudi delovne sestanke v Tractabel-u v Belgiji, Budimpešti na Madžarskem, Stockholmu na Švedskem, itd. Mednarodne konference in tecaji V letu 2015 so zaposleni APOSS d. o. o. nadaljevali vecletno sodelovanje z MAAE kot eksperti na strokovnih misijah: - IAEA"Mentoring on the PSAR Review Classification of safety systems, structures and components for NPPs, from 28 February to 08 March, 2015, Hanoi, Vietnam. - IAEA Workshop on “Capability in the Review/Assessment and Validation of Preventive & Mitigative Symptom Based Emergency Operating procedures (SEOPs) and Severe Accident Management Guidelines (SAMGs)” 2. - 6. 3. 2015, at PNRA HQs in Islamabad, Pakistan. - IAEA Root Cause Analysis and Event Investigation - JRC/PTT/2015/F.5/0038/OC, 12. - 16. 4. 2015, Petten, Nizozemska. - IAEA ANSN Regional Workshop on Severe Accident Analysis for Nuclear Power Plants (JS-CS-51074), 18. - 22. 5., Tokyo, Japonska. - IAEA ANSN regional workshop on review exercise for transient and accident analysis, 1. - 5. 6. 2015, Kuala Lumpur, Malezija. - IAEA training workshop on Severe Accident Management Guideline Development using the MAAE SAMG-D toolkit, 19. - 23. 10. 2015, Dunaj, Avstrija. - IAEA ICTP Essential Knowledge Workshop on Deterministic Safety Assessment and Engineering Aspects Important to Safety, 12. - 18. 10. 2015, Trst, Italija. - ANSN Regional Workshop on the Application of Computational Fluid Dynamics to Safety Analysis and Annual Meeting of the Topical Group on Safety Assessment, 12. - 16. 10. 2015, Bali, Indonezija. Mednarodne publikacije “Modeling of NEK Containment LOCA in computer code APROS”, Proceedings of the International Conference Nuclear Energy for New Europe 2015, J. Jazbinšek, L. Štrubelj, I. Bašic, Nuclear Society of Slovenia. Vir: [80] 10.2 EKONERG – INŠTITUT ZA ENERGETIKO IN VARSTVO OKOLJA 10.2.1 Pooblastilo Podjetje EKONERG d. o. o., Institut za energetiku i zaštitu okoliša, je pooblašcen z odlocbo št. 3571-5/2014/4 z dne 16. 04. 2014, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.2.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti/Laboratorij Kadrovska struktura ostaja nespremenjena. Strokovni kadri se stalno usposabljajo na tecajih in seminarjih, preko literature ter s sodelovanjem z MAAE na podrocju varstva okolja. Od leta 1995 ima EKONERG vzpostavljen sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila junija 2013. Od leta 2010 ima EKONERG vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem v skladu z standardom ISO 14001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila junija 2013. Od leta 2013 ima EKONERG vzpostavljen sistem za varnost in zdravje pri delu v skladu z standardom BS OHSAS 18001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Znotraj Oddelka za meritve in analitike so trije neodvisni laboratoriji: Laboratorij za testiranje: - Merjenje kakovosti zraka (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) - Merjenje emisij škodljivih snovi v zraku (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) Kalibracijski laboratorij: - Umerjanje in preizkušanje tehnicnih znacilnosti analizatorja za merjenje kakovosti zraka in prenosnega analizatorja zgorevalnih plinov (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) - Preverjanje natancnosti in umerjanje sestava za neprekinjeno merjenje emisij škodljivih snovi v zraku Laboratorij za testiranje zmogljivosti: - Organizacija preskušanja strokovnosti laboratorijev na podrocju spremljanja kakovosti zraka z medlaboratorijski primerjavami (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17043) Odelek je opremljen z vsemi potrebnimi sredstvi za izvajanje testiranj, kalibracij in preskusov zmogljivosti iz svojega delovnega podrocja. Odlocbe za opravljanje dejavnosti so: - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti kakovosti zraka. - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti emisij škodljivih snovi v zrak iz nepremicnih virov - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti preverjanja merilnega sestava za neprekinjeno merjenje emisij škodljivih snovi v zraku iz nepremicnih virov, v skladu z zahtevami norme HRN EN 14181. - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za opravljanje zagotavljanja kakovosti pri merjenju in zbiranju podatkov o kakovosti zraka za referencne metode. 10.2.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja Izvajanje aktivnosti zagotavljanja kakovosti v NEK za SKV.QA: - sodelovanje pri izvajanju notranjih presoj in presoj dobaviteljev v skladu z letnim planom, priprava porocil o presojah ter spremljanje izvajanja korektivnih ukrepov, - izvajanje aktivnosti zagotavljanja kvalitete v sklopu procesa modifikacij (sodelovanje v skupinah za pripravo modifikacij, pregledovanje in procesiranje dokumentacije, izdelava planov nadzora, nadzor izdelave in testiranja opreme, spremljanje izvajanja ter dokumentiranje modifikacij, itd.), - pregled delovnih in predremontnih paketov, planov kontrol ter ostale dokumentacije posameznih izvajalcev del, - izvajanje opazovanj aktivnosti TO.VZST in ING.MOD, - pregledovanje ter procesiranje postopkov in programov posameznih oddelkov elektrarne, - pregledovanje ter procesiranje nabavne dokumentacije v skladu s procesi eBS (zahtevki, specifikacije, ponudbe, itd.) Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Dejavnosti, ki jih je EKONERG kot pooblašcena organizacija opravil v letu 2015 pri rednem remontu ob koncu 27 gorivnega cikla v NE Krško: - Inšpekcijski nadzor nad remontom strojne opreme, ventilov in opreme prezracevanja in klimatizacije (HVAC), in to na naslednji opremi: motorji dizelskih agregatov, kompresorji za zrak za inštrumentacijo in regulacijo, del crpalk primarnega in sekundarnega kroga, del ventilov primarnega in sekundarnega kroga in del opreme prezracevanja in klimatizacije (HVAC); - Inšpekcijski nadzor nad nadzornimi testi posamezne opreme (1-mesecni, 3-mesecni, 18-mesecni, 24-urni itn.) posamezne strojne opreme vkljucno opreme prezracevanja in klimatizacije (HVAC), ki jih je opravil oddelek proizvodnje za nadzorna testiranja NEK (TO.PRNT); - V okvirju aktivnosti nadzora nad izvajanjem nadzornih testov se je osebje EKONERGa udeležilo obratovalnega testiranja posamezne strojne opreme oddelka proizvodnje NEK, ki se izvaja v skladu z OSP postopki (Operating Surveillance OSP-3.4.xxx); - Na osnovi opravljenega inšpekcijskega nadzora, izdelava “Strokovne ocene remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo NE Krško zaradi remonta in menjave goriva ob koncu 27. gorivnega cikla”. Strokovna ocena predstavlja podlago Elektroinštitutu Milan Vidmar za izdelavo “Zbirne strokovne ocene”. 10.2.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Usposabljanje za Internega auditorja v skladu z ISO 9001:2008, TÜV Hrvaška; - Sodelovanje na tecaju Osnove jedrske tehnologije v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Copica v Ljubljani OTJE:2015; - Sodelovanje na tecaju »Nuclear Utility Procurement Training«, Electric Power Reasarch Institute, NEK; - Sodelovanje na tecaju «Safety Classification of Components - Spare Parts and Equipment Reability training«; J. Ioannidi Consulting LLC, NEK. - Dejavnosti na podrocju konvencionalnih energetskih objektov. Projektiranje V letu 2015 so bili izdelani pomembnejši projekti: HEP: - lzvedbeni projekt akumulatorja toplote 750 MWh in 150 MW za TE-TO Zagreb; - Glavni in izvedbeni projekt parne kotlovnice 40 t/h v EL-TO Zagreb; - Idejni, glavni in izvedbeni projekt obrata DENOX v TE Plomin 2. Belupo: - Idejni, glavni in izvedbeni projekt novega obrata za proizvodnjo suhih in tekocih oblik zdravil INA: - Idejni, glavni in izvedbeni projekt sistema za optimizacijo proizvodnje in izboljšanje kakovosti plina v INA Naftaplin - Izvedbeni projekt sistema zbiranja in obdelave kondenzata Projekti obnovljivih virov: - Idejni in glavni projekt energane na biomaso BE-TO Karlovac, 5 MWe in 21,4 MWt; - Idejni in glavni projekt energane na bioplin Pisarovina, 1 MWe; - Idejni in glavni projekt energane na biomaso Žakanje, 1 MWe in 4 MWt; - Izvedbeni projekt energane na biomaso PANA, 1 MWe in 4 MWt. LNG: - Glavni projekt LNG Terminala Krk. Plinacro: - Glavni in izvedbeni projekt magistralnega plinovoda Split-Ploce. JANAF: - - Idejni in glavni projekt crpališca in odpremne postaje v Terminalu Omišalj. Vzdrževanje objektov EKONERG izvaja aktivnosti vzpostavitve, organizacije in implementacije programske podpore v sistemih za upravljanje vzdrževalnih del. V letu 2015 so bile izvajane naslednje aktivnosti: - Svetovanje pri uporabi sistema upravljanja vzdrževalnih del v proizvodnih objektih (termoelektrarne in hidroelektrarne) HEP Proizvodnje d. o. o. in centraliziranih sistemih za prenos toplote HEP Toplinarstva d. o. o.; - Revizija podatkov in dokumentacije, potrebne za upravljanje vzdrževanja hidroelektrarn HE Rijeka, HE Vinodol, HE Senj, HE Gojak, HE Lešce, HE Ozalj; - Revizija podatkov in dokumentacije, potrebne za upravljanje vzdrževanja centraliziranega sistema za prenos toplote HEP Toplinarstva d. o. o. na obmocju mest Zagreb in Osijek; - Inženirske storitve, povezane z vzpostavitvijo baze podatkov in dokumentov, potrebnih za upravljanje vzdrževanja (obratov in opreme, analiza kriticne opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) in implementacija informacijskega sistema za podporo upravljanja vzdrževanja (CMMS/EAM) za kombi kogeneracijski Blok C, 240 MWe i 50 MWt v Termolektrarni Sisak; - Inženirske storitve, povezane s kontinuirano revizijo baze podatkov in dokumentov, potrebnih za upravljanje vzdrževanja (obratov in opreme, analiza kriticne opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za 18 plinskih platform v severnem delu Jadranskega morja, ki ga upravlja podjetje INAgip d. o. o. in - Inženirske storitve, povezane s kontinuirano revizijo baze podatkov in dokumentov, potrebnih za upravljanje vzdrževanja (obratov in opreme, program vzdrževanja, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za Vodovod in kanalizacija d. o. o. Rijeka in Istarski vodovod d. o. o. Buzet. Varovanje okolja V letu 2015 so bile izdelane naslednje pomembejše študije in elaborati: - Koncno porocilo, Stack Pollution Investigations Services (projekt: Plomin C 1x515 MW Coal Plant, Croatia, 2015., Narocnik: Alstom Hrvatska d. o. o.; - Dolocitev vsebine strateške študije za nacionalni program izvajanja strategije odlaganja radioaktivnih odpadkov, izrabljenih virov in izrabljenega jedrskega goriva, 2015., Fond za financiranje razgradnje NEK; - Podlaga zahtev o potrebi ocene vpliva posega na okolje. Poseg: Vgradnja opreme za zagotavljanje kakovosti izdelka tovarne kamene volne Rockwool 2015, Narocnik: Rockwool Adriatic; - Študija vpliva na okolje magistralnega plinovoda Karlovac-Lucko DN500/75 bar, 2015., Narocnik: Plinacro d. o. o.; - Študija vpliva na okolje za rekonstrukcijo magistralnega plinovoda Zagreb izhod - Kutina DN600/75 z izgradnjo kompresorske postaje v Velikoj Ludini in z rekonstrukcijo MRC Okoli, 2015., Narocnik: Plinacro d. o. o.; - Študija vpliva na okolje za postopek zamenjave potrebne kolicine premoga na lokaciji Plomin za potrebe TE Plomin C i TE Plomin 2, 2015., Narocnik: HEP d. d.; - Zahteva za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za reciklažni center akumulatorjev in baterij C.I.A.K. d. o. o. na lokaciji Zabok, 2015., Narocnik: C.I.A.K. d. o. o.; - Akcijski plan izboljšave kakovosti zraka na podrocju mesta Zagreba, 2015., Narocnik: mesto Zagreb; - Študija ravnanja z odpadki za INA MAZIVA d. o. o., 2015., Narocnik: INA MAZIVA d. o. o. Varovanje zraka V letu 2015 so bile izdelane naslednje pomembnejše študije in elaborati: - Porocilo o projekcijah emisij toplogrednih plinov v Republiki Hrvaški, Narocnik: Agencija za zašcito okolja. - Porocilo o izvajanju politik in ukrepov za zmanjšanje emisij in povecanje izpustov toplogrednih plinov v Republiki Hrvaški, Narocnik: Agencija za zašcito okolja. - Šesto nacionalno porocilo Republike Hrvaške po Okvirni konvenciji ZN-a o podnebnih spremembah, Narocnik: Ministrstvo zašcite okolja in narave. - Model sestava pretoka podatkov za izdelavo kazalcev na podrocju podnebnih sprememb, degradacije tal in biotske raznovrstnosti, Narocnik: Agencija za zašctito okolja. - Porocilo o nacionalnem inventaru toplogrednih plinov za obdobje 1990 - 2012, Narocnik: Agencija za zaštitu okolja. - Analiza možnosti dodatnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Republiki Hrvaški do leta 2020, Narocnik: Ministrstvo zaštite okolja in narave. - Možne opcije uporabe prilagoditve (adjustement) inventarja emisij ali obveze zmanjšanja emisij iz priloge II. Gothenburškog protokola v delu, ki se nanaša na emisijo amoniaka iz sektora kmetijstva v Republiki Hrvaški, Narocnik: Ministrstvo zaštite okolja in narave. - Program zašcite zraka, ozonske plasti, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembami podrocja mesta Zadra, Narocnik: mesto Zadar. - Izdelava metodologije za spremljanje, merjenje in preverjanje prihrankov energije v skladu z dolocbami Direktive 2012/27/EU o energetski ucinkovitosti, Narocnik: CEI. Študije energetike - Študija izvedljivosti za izgradnjo nizkotlacnih elektricnih vrelovodnih kotlov v pogonu TE-TO Zagreb; - Študija (opredelitev tehnologije, potrebne naložbe, dobickonosnost) o potrebnih dodatnih operacij na sistemu zgorevanja kotla bloka C za doseganje emisij dimnih plinov v skladu z Uredbo GVE; - Analiza varnostnih in evakuacijskih poti zemeljskega plina iz plinskega terminala Krk; - Dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti v okviru Open Season postopek potrebe Krk LNG terminala; - Študija izvedljivosti širitve vrelovodne povezave med TE-TO Zagreb in EL-TO Zagreb, Narocnik:HEP - Toplinarstvo; - Revizija utemeljitve za izgradnjo toplotnega akumulatorja na lokaciji EL-TO Zagreb, Narocnik: HEP - Proizvodnja d. o. o.; - Analiza možnosti za doseganje prihrankov energije z izgradnjo ekonomizatorja v skupnem dimovodnem kanalu kotlov K6, VK3 in VK4 v ELTO Zagreb, Narocnik: HEP - Proizvodnja d. o. o., - Tehno-ekonomska analiza pokopa novega parnega ali vrelovodnega kotla v TE-TO Osijek, Narocnik: HEP Proizvodnja d. o. o. Sektor za termoelektrarne Pogon TE-TO Osijek; - Nacrt razvoja centralnega sistema ogrevanja v mestu Karlovac, Narocnik mesto Karlovac; - Podrobna energetsko-investicijska študija za kompleks zgradb: hrvaški Zavod za transfuzijsko medicino - Hrvatski Leskovac, Agencija za transakcije in posredovanje z nepremicninami; - Podroben nacrt izvajanja za pripravo gradnje, gradnjo in zagon LNG terminala Krk, Narocnik LNG Hrvaška; - Priprava in izvedba Open Season postopkov in dolocitev koncne projektne zmogljivosti LNG terminala Krk, Narocnik: LNG Hrvaška; - Analiza znacilnosti za sedanje in prihodnje terminale za utekocinjen zemeljski plin v državah clanicah EU, Narocnik: LNG Hrvaška; - Možne smeri evakuacije zemeljskega plina iz LNG terminala Krk, Narocnik: LNG Hrvaška; - Analiza konkurencnosti LNG terminala Krk, Narocnik: LNG Hrvaška; - Študija možnosti uporabe utekocinjenega zemeljskega plina iz LNG terminal Krk kot pogonskega goriva za pomorski in cestni transport, Narocnik: LNG Hrvaška; - Pregled in optimizacija tehnoloških rešitev sistema izparevanja LNG terminala, Narocnik: LNG Hrvaška; - Analiza stroškov in koristi investicijskega projeta LNG terminala Krk, Narocnik: LNG Hrvaška; - Osnutek metodologije za dodelitev razpoložljivih zmogljivosti LNG terminala Krk, Narocnik: LNG Hrvaška; - Priprava aplikacije za financiranje priprave študijske dokumentacije, projektne dokumentacije, tenderja za EPC, za raziskovalna dela na lokaciji z uporabo inštrumentov za povezovanje Evrope (Conecting Europe Faciliy – CEF), Naarocnik: LNG Hrvaška. Aktivnosti nadzora/zagotavljanja kakovosti EKONERG izvaja aktivnosti zagotavljanja kakovosti tudi v konvencionalnih energetskih objektih. V letu 2015 so bile izvajane aktivnosti zagotovitve kakovosti na naslednjih objektih: - Zagotavljanje in nadzor kakovosti izvedbe strojnih del pri izgradnji kombi kogeneracijskega Bloka C, 240 MWe i 50 MWt v Termolektrarni Sisak; - Strokovni nadzor in zagotavljanje/nadzor kakovosti pri izgradnji predizoliranega vrelovodnega in parnega omrežja v mestih Zagreb, Sisak, Velika Gorica, Zaprešic in Osijek; - Zagotavljanje/nadzor kakovosti pri izrednih remontih stikala 400 kv tip 7E2 (strojni del). Vir: [81] 10.3 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR 10.3.1 Pooblastilo Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-2/2012/5 z dne 04. 03. 2012, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.3.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V okviru oddelka za visoke napetosti in elektrarne (OVNEL) deluje delovna skupina za nuklearno podrocje. Glede na predhodno leto so v skupini zaposlili novega delavca (pripravnika), ki bo deloval na tem podrocju. Ostalih sprememb ni. Merilno in preizkusno opremo ter metode za izvajanje elektricnih meritev in preizkusov dolocajo predpisi, pravilniki in standardi za meritve v elektroenergetiki, ki jih EIMV stalno spremlja in svoje postopke ustrezno dopolnjuje. Merilno in preizkusno opremo EIMV umerja in kalibrira v predpisanih intervalih. V letu 2015 EIMV ni izvedel vecjega nakupa merilne opreme.. EIMV ima certifikat ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 z veljavnostjo od 27. 1. 2015 do 10. 11. 2016. Registrska številka certifikata je 12 100/104 23886 TMS. Certifikata pokrivata podrocje razvojno-raziskovalne dejavnosti, inženiring, svetovanje, strokovno ocenjevanje ter preizkušanje na podrocju elektroenergetike in splošne energetike. EIMV je uvedel in vzdržuje tudi sistem vodenja kakovosti in sistem ravnanja z okoljem. EIMV ima tudi akreditacijske listine za preizkuševalne laboratorije: Laboratorij Oddelka za vplive elektromagnetnih naprav na okolje (OVENO), Laboratorij Oddelka za okolje (OOK), Laboratorij Oddelka za fizikalno-kemijsko diagnostiko transformatorjev (OFKDT) in Laboratorij za visoke napetosti Oddelka za visoke napetosti in elektrarne (OVNEL) za potrebe meritev v laboratoriju in na terenu. 10.3.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja - D Expert opinion, The assessment of adequacy and conformity of references provided according to Bidding Documentation 237/2014-8142858 requirements, EIMV, Ljubljana, 30. 4. 2015; - Zbirna strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo nuklearne elektrarne krško in menjavo goriva med remontom 2015, EIMV 1580/15, Ljubljana, junij 2015; - Povecanje zanesljivosti otocnega napajanja lastne rabe NEK iz TE Brestanica, EIMV 2286/15, Ljubljana, februar 2015. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško - Zakljucno porocilo za remont 2015 v NEK, EIMV, Porocilo št.: 1511/2015. Meritve v letu 2015 v NE Krško - Testiranje rezervnih kartic regulatorja napetosti WTA, EIMV, Porocilo št.:3025/15, - Triletna kontrola regulatorja napetosti in sistema vzbujanja na DG3, EIMV, Porocilo št.: 3023/15, - Remontno testiranje regulatorja napetosti WTA, EIMV, Porocilo št.: 3020/15, - Testiranje sistema vzbujanja in avtomatskega sinhronizatorja na MG1 in MG2, EIMV, Porocilo št.: 3021/15, - Triletna kontrola regulatorja napetosti in sistema vzbujanja na DG2, EIMV, Porocilo št.: 3022/15, - Porocilo meritev po defektu termicne sonde na TR TD21 v NE Krško, EIMV, Porocilo št.: 3018/15, - Porocilo o prvih meritvah hrupa v okolju za vir hrupa diesel agregat v NEK, EIMV Porocilo VENO št.: 3338, 2015, - Porocilo o pregledu in meritvah vgrajenega sistema zašcite pred strelo v NEK-SAH, EIMV, Porocilo VENO št.: 3373, 2015, - Porocilo o pregledu, preskusu in meritvah nizkonapetostne elektricne inštalacije v stavbi NEK-SAH, EIMV Porocilo VENO št.: 3374, 2015, - Porocilo o pregledu in meritvah vgrajenega sistema zašcite pred strelo v NE Krško, EIMV, Porocilo VENO št.: 3397, 2015. - Porocila o preiskavah olj iz energetskih transformatorjev v NEK v obdobju OLM 2015. Preglednica 47: Porocila o preiskavah olj iz energetskih transformatorjev v NEK v obdobju OLM 2015 Številka porocila Datum izdaje porocila PK-14269/2/1 10. 4. 2015 PK-14428/5 30. 6. 2015 TK-10442/5 1. 7. 2015 K-8053/6 2. 7. 2015 PK-14527/2 7. 10. 2015 K-8144/1 7. 10. 2015 PK-14663/5 14. 12. 2015 TK-10594/5 14. 12. 2015 Kpnv-8295/1 14. 12. 2015 10.3.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Strokovna ocena za RTP 400/110 kV Krško in 400 kV stikališce NEK, poenotenje stikališca, EIMV, 3213/15, Ljubljana, december 2015. Vir: [82] 10.4 ENCONET CONSULTING GES. M. B. H. 10.4.1 Pooblastilo ENCONET Consulting Ges.m.b.H. (ENCO) je pooblašcen z odlocbo št. 35710-11/2012/4 z dne 25. 02. 2013, ki jo je URSJV izdala v skladu z ZVISJV. Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti ENCO nadaljuje z ohranjanjem visoko usposobljenega strokovnega osebja posebej specializiranega za jedrsko in sevalno varnost ter podobna podrocja. ENCO je tudi v letu 2015 vlagal v izboljševanje znanja zaposlenih na podrocju jedrske in sevalne varnosti, na podrocju nadzora in varovanja jedrskih objektov, na podrocju skladišcenja radioaktivnih odpadkov ter na ostalih podrocjih, za katera je ENCO osebje usposobljeno. Zaposleni v ENCO so se v letu 2015 udeležili vec pomembnih dogodkov s teh podrocij. V letu 2015 je ENCO zaposlil novo sodelavko, in sicer strokovnjakinjo na podrocju verjetnostnih varnostnih analiz (PSA). Pri nekaterih projektih je ENCO v svoje delo vkljucil tudi zunanje strokovnjake kot pomoc pri svojih dejavnostih povezanih z jedrsko varnostjo, kot tudi pri dejavnostih povezanih z radiološkimi analizami ter pri obravnavi seizmicnih analiz jedrskih objektov. Razen nenehnega posodabljanja racunalniške infrastrukture, ENCO ne potrebuje nove opreme za opravljanje svoje dejavnosti. V juliju 2015 je certifikacijski organ DEKRA opravil kontrolno presojo skladnosti s standardom ISO 9001:2008. Neskladij ni bilo ugotovljenih, prav tako ni bilo podanih nobenih priporocil, kar kaže na zrelost ENCO QA sistema ter njegovo delovanje v skladu z uveljavljenimi dobrimi praksami. ENCO je 1. 10. 2012 pridobil certifikat skladnosti s standardom ISO 14001:2004 (Sistem ravnanja z okoljem). Kontrolni pregled je certifikacijski organ opravil julija 2015, skupaj s pregledom za standard ISO 9001:2008. Neskladja niso bila ugotovljena. ENCO je na listi odobrenih dobaviteljev NEK-a. ENCO je v juniju 2015 v NEK posredoval svoj posodobljen QA prirocnik. 10.4.2 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2015 ENCO ni izvajal nobenih aktivnosti vezanih na nadzor obratovanja in vzdrževanja NE Krško. V letu 2015 je ENCO opravil revizijo 2. porocila o pregledu varnostnih nadgradenj v državah EU, pri cemer je v porocilo vkljucil rezultate ENSREG konference o posodobljenem post-fukušimskem akcijskem nacrtu. V letu 2015 je ENCO sodeloval pri izvajanju naloge »ECR/HVAC and Habitability System« za NE Krško. Delo na omenjeni nalogi se bo nadaljevalo tudi v letu 2016. 10.4.3 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve ENCO dosega visok ugled in prepoznavnost na podrocju jedrske in sevalne varnosti vkljucno s poznavanjem zakonodaje v Evropi in izven. ENCO je tudi v letu 2015 nadaljeval s podporo svojim strankam v državah EU, v ne-EU državah Evrope (Ukrajina in države Balkana), v Aziji (Armenija, Tajska, Kuvajt, in Kitajska) kot tudi v Kanadi. Uspešno sodelovanje se je nadaljevalo s Kanadskim upravnim organom CNCS z zakljuckom projekta usmerjenega v dolocitev projektnih osnov za jedrske elektrarne. ENCO je v letu 2015 zakljucil z MAAE projektom, v sklopu katerega je nudil podporo regulativnim organom v državah Zahodnega Balkana v revizijah obstojecih predpisov oz. pri pripravi manjkajocih predpisov na podrocju sevalne in jedrske varnosti v skladu z EU direktivami in zahtevami MAAE. V letu 2015 je ENCO pricel z EU projektom, v sklopu katerega nudi podporo državam Zahodnega Balkana pri nadaljnji krepitvi tehnicnih zmogljivosti jedrskih regulativnih organov. Vir: [83] 10.5 ENCONET D. O. O. 10.5.1 Pooblastilo Enconet d. o. o. je pooblašcen z odlocbo št. 3571-9/2012/7 z dne 22. 11. 2012, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Ker je Enconet financno odvisen od Nuklearne elektrarne Krško, ne more za njo opravljati dela pooblašcenega izvedenca, lahko pa ta dela opravlja za druge narocnike na obmocju Republike Slovenije. Državni urad za jedrsko varnost (DZNS) Republike Hrvaške (od leta 2010 v sestavi Državnega urada za radiološko in jedrsko varnost - DZRNS) je izdal odlocbo št. UP/I-542-03/07-01-01, z dne 21. 12. 2007, s katero podjetju Enconet d. o. o., Miramarska 20, 10000 Zagreb dovoljuje opravljanje dolocenih del na podrocju jedrske varnosti in sicer: - izdelava tehnicnih podlag, elaboratov in študij na podrocju varnosti jedrskih objektov, gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, podaljšanja obratovanja jedrskih objektov ter razgradnje jedrskih objektov, - varnostne analize jedrskih objektov, - izdelava tehnicnih podlag, nacrtov in postopkov za razvoj in usposabljanje sistema za pripravljenost v primeru jedrskih nesrec, - tehnicna podpora pri izvedbi inštalacij, poskusnega obratovanja in vzdrževanja opreme za izmenjavo podatkov ter pravocasnega obvešcanja v primeru jedrske nesrece, - tehnicna podpora pri izvajanju programa nadzora in preizkusa opreme pomembne za varno obratovanje jedrskih objektov. 10.5.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V podjetju Enconet je bilo dne 31. 12. 2015 zaposlenih skupno 27 delavcev (en manj kot v letu 2014). Pet delavcev imajo naslov doktor ali pa magister znanosti, 17 delavcev ima visoko, 3 delavca višjo ter 2 delavca srednjo strokovno izobrazbo. V razlicnih oddelkih v NE Krško dela 16 delavcev, na ostalih projektih pa 8 delavcev. Tri delavci delajo v skupnih službah podjetja. Enconet izvaja kontinuirano usposabljanje delavcev glede na letni plan. Delavci Enconeta so v letu 2015, med drugim, obiskovali naslednje tecaje: - GO Switches Operation, Installation, Setting; New Products Ap1000 Versions and Updated Qualification Levels, NEK, 26. 02. 2015, - Safety Classification of Components/Spare Parts and Equipment Reliability, J. Ioanidi Consulting LLC, NEK, 08. 06. 2015, - EPRI Motor and Generator Rewind Seminar, TECO-Westinghouse Motor Company, Round Rock, ZDA, 14. - 17. 07. 2015, - Safety Classification of Components/Spare Parts and Equipment Reliability, NEK, 05. 09. 2015, - EPRI Nuclear Utility Procurement Training Course, NEK, 14. - 17. 09. 2015, - Line Resonance Analysis Training, Wirescan, NEK, 03. - 04. 10. 2015, - TE Connectivity Nuclear Cable Accessories Training, TE Connectivity, NEK, 13. -14. 10. 2015, - SIMEO Ageing Solution Software, Oxand, NEK, 15. 10. 2015, - 10CFR-50.59 Safety Screening and Safety Evaluation Process, NEK, 21. 10. 2015, - COMSY Cable 3.0 Software, AREVA, Erlangen, 04. - 06. 11. 2015, - ASCO Safety Related Hydramotor Actuators, EMERSON, NEK, 10. - 12. 11. 2015. Enconet d. o. o. je tako tehnicno kakor tudi z opremo, napravami, sredstvi in podatki ustrezno opremljen za dela, za katera je pridobil pooblastilo. Tehnicna sredstva so pravilno vzdrževana, kvalificirana oziroma umerjena. Za svoje redne aktivnosti Enconet nima potrebe po merilni in izpitni opremi. V primeru potrebe angažira pooblašceno organizacijo. Kot primer, je Enconet v letu 2015 angažiral Službo za varstvo pred ionizirajocim sevanjem (SVPIS) Instituta Jožef Stefan za opravljanje radioloških meritev v obsegu projekta "Karakterizacija hrvatskog sustava za pravodobno upozoravanje na nuklearnu nesrecu (SPUNN)". Od leta 2000 ima Enconet d. o. o. vzpostavljen sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Certifikacijski organ podjetja SGS preverja delovanje sistema kakovosti enkrat letno (nadzorna presoja) in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnje recertifikacijsko preverjanje je bilo izvedeno dne 26. 11. 2015. Certifikacija je veljavna do 15. 09. 2018. Enconet zadovoljuje zahteve kakovosti tudi v skladu z zahtevami Ameriške zakonodaje 10CFR50 App. B. NE Krško izvaja redno preverjanje Enconeta vsaka tri leta. Zadnje preverjanje NE Krško (SA14-002) je bilo izvedeno dne 23. in 24. 4. 2014. V letu 2017 se pricakuje naslednja presoja NE Krško. Notranje presoje se izvajajo po letnem planu. V letu 2014 so bile izvedene štiri notranje presoje, dve pri izvajanju projektov v NE Krško, dve pa na drugih projektih. Prepoznana odstopanja se rešujejo z uporabo korektivnega procesa. Enconet je na seznamu odobrenih dobaviteljev NEK. 10.5.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Delavci Enconeta d. o. o. so sodelovali v razlicnih projektih, ki jih izvaja NEK, kot so EQ, MOV in program staranja kablov, priprava AOV programa, zagotovitev in kontrola kakovosti razlicnih modifikacij, reševanje PSR zadetkov in podobno: - kontinuirane storitve zagotavljanja kakovosti in kontrole kvalitete za potrebe SKV, - vzdrževanje in obdelava podatkov MECL, ter podpora projektom, - sodelovanje na projektih DCM in QRM, - inženirska podpora pri izvajanju EQ programa (ED12), - revizije opisov sistemov, - podpora deterministicnim varnostim analizam, - podpora pri razvoju AOV Programa, - pregled pri izvajanju MOV projekta oz. programa ED-13, - izdelava tridimenzionalnih modelov in izometricnih nacrtov za potrebe TO in - sodelovanje v procesu klasifikacije kriticnih komponent. Enconet d. o. o. je kot clan konzorcija LSC, sodeloval v drugi fazi izdelave obcasnega varnostnega pregleda (»Final Ranking of Safety Issues, Identification and Prioritization of Corrective Measures, Implementation Action Plan, Summary Report and Global Assessment«). Strokovnjak Enconeta je sodeloval pri izdelavi študije za ekonomsko upravicenost podaljšanja dobe NEK, ki jo je opravilo podjetje PricewaterhouseCoopers leta 2014. 10.5.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Dejavnosti pri MAAE Delavec Enconeta d. o. o. je v letu 2015 sodeloval kot strokovnjak pri izvajanju naslednjih tecajev: - Workshops on Practical Skills Development for the Review of the Safety Analysis Report for Vietnam Ninh Thuan 1 NPP, 02. - 06. 03. 2015 in 01. - 05. 05. 2015, - Safety Assessment Essential Knowledge Workshop on Workshop on Design of Electrical and I&C Systems for Nuclear Power Plants, 13. - 17. 04. 2015, Putra Jaya, Malezija, - Regional Workshop on Severe Management Guidelines Including Considerations of Shutdown States, 26. - 30. 10. 2015, Dubrovnik, Hrvaška, - Malaysian Essential Safety Assessment Knowledge Training Programme: “Train the Trainers” Workshop, 07. - 10. 12. 2015, Johor Bahru, Malezija, Delavec Enconeta d. o. o. je bil kot strokovnjak tudi clan ekspertne skupine za pregled novih dizajnov reaktorjev ACP100 in CAP1400. Dejavnosti pri Evropski komisiji V letu 2015 je delavec Enconeta d. o. o. kot clan uradne skupine pri Evropski komisiji za razvoj sistema ECURIE in EURDEP sodeloval na srecanju "EURDEP Workshop 2015" v Ispri (09.-14. 03. 2015) in na rednem sestanku v Luskemburgu (15. - 16. 04. 2015). Strokovna srecanja Delavci Enconeta d. o. o. so sodelovali na naslednjih strokovnih srecanjih s podrocij pooblastitve: - International Workshop on the Safe Disposal of Low Level Radioactive Waste, IAEA, 03. – 06. 02. 2015, Pariz, Francija, - European Nuclear Young Generation Forum 2015 (ENYGF) - Nuclear&Environment, ENS / ENS-Young Generation, 22. - 26. 06. 2015, Pariz, Francija, - EPRI 2015 Summer Cable User FGroup Meeting, EPRI, 04.-06. 08. 2015, Kolumbija, - Scientific Visit at UJV Rez on EQ and Cable Ageing Management Program, IAEA, Rez (Praga), 05. - 09. 10. 2015, Praga, Ceška republika, - IAEA RER9107/9015/01 Regional Workshop on Waste Characterization to Promote Waste Minimization, Waste Recycle and Reuse, 08. - 11. 09. 2015, Aktau, Kazakhstan, - Fourth Annual Meeting of the International Project on Decommissioning Risk Management, IAEA, 02. – 06. 11. 2015, Dunaj, Avstrija, - COMSY Cable Workshop, AREVA, NEK, 16. - 17. 12. 2015. Vir: [84] 10.6 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI 10.6.1 Pooblastilo Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je pooblašcena z odlocbo št. 3571-10/2012/6 z dne 25. 2. 2013, ki jo je izdal URSJV v skladu z ZVISJV. 10.6.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V kadrovski zasedbi Fakultete za elektrotehniko ni bilo pomembnih sprememb. Izobraževanja in usposabljanja so se redno izvajala. Glede opreme ni bilo bistvenih sprememb, prav tako ni bilo bistvenih sprememb na podrocju zagotavljanja kakovosti. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Fakulteta za elektrotehniko je opravljala naslednje strokovne naloge: - Ocena 4. in 7. poglavja varnostnega porocila reaktorja Triga, Rev. 1, - Izdelava strokovnega mnenja o programu nadzora staranja reaktorja TRIGA, - Zanesljivost zunanjega napajanja NEK, rev. 1, - Verjetnostne varnostne analize v zaustavitvi elektrarne, - Podpora pri pripravi in izvedbi projekta zamenjave AVR (Analog Voltage Regulator – analogni napetostni regulator). 10.6.3 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Fakulteta za elektrotehniko je sodelovala na mednarodnih in domacih znanstvenih srecanjih. Rezultat sodelovanja so objavljeni znanstveni prispevki na konferencah in vabljeno predavanje. Sodelovali smo tudi pri organizaciji znanstvenih konferenc in pri urejanju znanstvenih revij. S strani MAAE je fakulteta pridobila financiranje za udeležbo ene osebe na konferenci v organizaciji MAAE in jo realizirala (International Conference on Operational Safety, Dunaj, 23. - 26. 6. 2015, Avstrija). Vir: [85] 10.7 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RACUNALNIŠTVO UNIVERZE V ZAGREBU 10.7.1 Pooblastilo Fakulteta za elektrotehniko in racunalništvo (FER) Univerze v Zagrebu je pooblašcena z odlocbo št. 3571-10/2013/5, z dne 17. 10. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. V skladu s pooblastilom bo FER vecino aktivnosti izvajal samostojno. Za dolocene aktivnosti FER nacrtuje sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki v glavnem iz drugih fakultet Univerze v Zagrebu. V letu 2015 ni bilo drugih sprememb statusa FER-a, kot pooblašcene organizacije za posamezna vprašanja s podrocja sevalne in jedrske varnosti in izdelavo varnostnih porocil ter druge dokumentacije v zvezi z jedrsko in sevalno varnostjo. Državni zavod za nuklearnu sigurnost (DZNS) Republike Hrvaške je izdal odlocbo št. UP/I-542-03/07-01-02, z dne 31. 5. 2007, s katerim se Fakulteti za elektrotehniko in racunalništvo (FER) Univerze v Zagrebu, Unska 3, 10000 Zagreb dovoljuje opravljanje dolocenih del s podrocja jedrske varnosti in sicer: - izdelava tehnicnih podlag, elaboratov in študij s podrocja varnosti jedrskih objektov, gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, podaljšanja obratovanja jedrskih objektov ter razgradnje jedrskih objektov, - varnostne analize jedrskih objektov, - izdelava tehnicnih podlag, nacrtov in postopkov za razvoj in usposabljanje sistema za pripravljenost v primeru jedrskih nesrec, - tehnicna podpora pri izvedbi inštalacij, poskusnega obratovanja in vzdrževanja opreme za izmenjavo podatkov ter pravocasnega obvešcanja v primeru jedrske nesrece, - tehnicna podpora pri izvajanju programa nadzora in preizkusa opreme pomembne za varno obratovanje jedrskih objektov. Pooblastilo je bilo sprva izdano za dve leti, pozneje pa je bilo veckrat podaljšano. 10.7.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2015 ni bilo pomembnih kadrovskih sprememb, razen, da je dr. Zdenko Šimic zapustil delo na fakulteti in kariero nadaljuje v JRC-IET Petten na Nizozemskem. Fakulteta je zaposlila diplomantko Štefico Vlahovic. V letu 2015 ni bilo pomembnih sprememb v opremi. Redno vzdrževanje obstojece in nabava nove strojne in programske opreme se izvajata v skladu z letnim planom FER. Trenutno je v veljavi revizija 05 obstojecega QA programa. FER je na seznamu odobrenih dobaviteljev NEK. 10.7.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2015 je FER izdelal strokovno oceno za modifikacijo “Reactor Vessel Upflow Conversion” (»Independent Evaluation Report of Reactor Vessel Upflow Conversion Modification« (1109-RC-L), FER-ZVNE/SA/SO-FR01/15-0). Dopolnjena je bila strokovna ocena za PCFV modifikacijo (opravljena v sodelovanju z organizacijo ApoSS d. o. o. in INKO d. o. o.). FER je zakljucil študijo z naslovom »Analysis of the NPP Krško Station Blackout Accident with PAR and PCFV Using MELCOR 1.8.6 Code« (FER-ZVNE/SA/DA-TR01/15-1), ki je bila opravljena v sklopu strokovne ocene in verifikacije NEK SBO PCFV odziva. V teku je izdelava nodalizacijskega notebook-a NEK za program MELCOR. V izdelavi je izracun pogojev za opremo DEC v sklopu projekta za NEK z imenom »Determination of Environmental Conditions for Equipment Survivability«. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2015 je FER sodeloval pri nadzoru remonta v NEK (RE2015) in izdelal strokovno oceno o izvedbi remonta (»Strucna ocjena remontnih aktivnosti, zahvata i ispitivanja provedenih tijekom obustave nuklearne elektrane Krško radi izmjene goriva na kraju 27. gorivnog ciklusa«, FER-ZVNE/SA/SO-FR02/15-0). 10.7.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Aktivnosti na podrocju jedrske varnosti FER je v letu 2015 nadaljeval delo na podrocju razvoja programskih orodij in analiz vezanih na NEK. FER je za NEK nadaljeval delo na integriranju nevtronskih, termohidravlicnih analiz in analiz goriva s programi, ki so dostopni v okviru CAMP in CSARP programov. Dopolnjena je nova revizija NEK modela zadrževalnega hrama za program GOTHIC. Standardna NEK RELAP5 nodalizacija je dopolnjena zaradi projektne spremembe UFC. V teku je izdelava NEK modela za program MELCOR. Narejeni so preracuni doz v RB in AB/IB in ECR za primer težke nesrece ter preracuni doz na robu SFP v primeru izgube hladilnega medija. V teku je ocena (v sodelevanju z ApoSS d. o. o. in Enconet d. o. o.) pogonskih pogojev za opremo v okviru projekta »Determination of Environmental Conditions for Equipment Survivability«. Do sedaj uporabljani racunalniški programi so bili v letu 2015 dopolnjeni z novo verzijo programa Autodesk Simulation CFD 2015 in ANSYS v. 16. GOTHIC program je v vzdrževanju, trenutna verzija je 8.1. Za nevtronske izracune se standardno uporabljajo naslednji programi: SCALE 6.2, spektralni program DRAGON 5, Monte Carlo program MCNP in SERPENT in nodalni program PARCS v. 3.5. Pridobljene so bile nove verzije programov: RELAP5, TRACE, PARCS, ASTEC, in MCNP. - »NPP Krsko Station Blackout Accident with PAR and PCFV Using MELCOR 1.8.6 Code« (FER-ZVNE/SA/DA-TR01/15-1) V letu 2015 je FER nadaljeval vecletno sodelovanje z MAAE v obliki strokovne pomoci v organiziranju tecajev in ekspertnih misij. FER sodeluje v mednarodnem projektu: - »Integral Inherently Safe Light Water Reactor«, NEUP 12-4733, SRC#00132015, Georgia Tech, (2013-2016). FER je za dva uslužbenca URSJV v okviru MAAE organiziral tehnicni obisk s podrocja MELCOR analiz NEK. Mednarodne konference in tecaji Delavci FER so sodelovali na naslednjih mednarodnih strokovnih srecanjih: - Approaches to Economic Assessment for the Long Term Operation of Nuclear Power Plants, I1-TM-50793, 19 - 22. 05. 2015, Espoo, Finska, - Exchange Experience among Trainers on the IAEAs Models for Energy System Planning, 604-I1 -50375, IAEA, 30. 06. - 03. 07. 2015, Dunaj, Avstrija, - Interregional Nuclear Energy Information Workshop Supporting Nuclear Power Infrastructure Capacity Building in Member States Introducing and Expanding Nuclear Power, 03 - 06. 08. 2015, Argonne National Laboratory ANL, ZDA, - INPRO Dialogue Forum on Roadmaps for a Transition to Globally Sustainable Nuclear Energy Systems, 20 - 23. 10. 2015, IAEA, Dunaj, Avstrija, - Topical Issues in the Development of Nuclear Power Infrastructure, 626-I5-TM-51750, 02- 05. 02. 2016, IAEA, Dunaj, Avstrija, - IRSN/ENEA 6th ASTEC Users' Club Meeting, ENEA, 23. - 26. 2. 2015, Bologna, Italija, - 5th International Conference and Workshop REMOO-2015 Technological, Modelling and Experimental Achievements in Energy Generation Systems, 23. - 24. 09. 2015, Budva, Crna gora, - Spring 2015 CAMP Meeting, 27. - 29. 05. 2015, Praga, Ceška republika, - 24th International Conference Nuclear Energy for New Europe, Portorož, September 2015. Mednarodne publikacije - Matijevic, Mario; Pevec, Dubravko; Trontl, Krešimir. Boration modeling of the PWR biological shield using SCALE6.1 hybrid shielding methodology. Annals of Nuclear Energy, Volume 85, 2015, str. 979-994. - Matijevic, Mario; Pevec, Dubravko; Trontl, Krešimir. Dose rates modeling of pressurized water reactor primary loop components with SCALE6.0. Nuclear Engineering and Design, Volume 283, 2015, str. 175-192. - Matijevic, Mario; Grgic, Davor; Pevec, Dubravko. Severe accident gamma dose distribution through NPP Krško containment and auxiliary building calculated using SCALE6/MAVRIC sequence. // Proceedings of the 24th International Conference Nuclear Energy for New Europe, Portorož 2015, / Igor Jencic (ur.), Ljubljana, Slovenija : Nuclear Society of Slovenia, 2015, str. 411.1 - 411.14. - Grgic, Davor; Bencik, Vesna; Šadek, Siniša; Cavlina, Nikola. NPP Krško DVI LOCA Calculation using RELAP5/mod 3.3 and FRAPTRAN to Assess UFC Modification influence. // Proceedings of the 24th International Conference Nuclear Energy for New Europe, Portorož 2015, / Igor Jencic (ur.), Ljubljana, Slovenija : Nuclear Society of Slovenia, 2015, str. 207.1 - 207.12. - Duckic, Paulina; Trontl, Krešimir; Matijevic, Mario. Active learning for support vector regression in radiation shielding design // Proceedings of the 2015 International Conference on High Performance Computing & Simulation (HPCS 2015) / Smari, Waleed W. ; Zeljkovic, Vesna (ur.), Amsterdam : IEEE, 2015. str. 311-317. - Duckic, Paulina; Trontl, Krešimir; Pevec, Dubravko. Application of Support Vector Regression on Neutron Buildup Factors // Proceedings of the 24th International Conference Nuclear Energy for New Europe / Jencic, Igor (ur.). Ljubljana : Nuclear Society of Slovenia, 2015. 414.1-414.8. - Matijevic, Mario; Pevec, Dubravko; Trontl, Krešimir. SCALE6.1 HYBRID SHIELDING METHODOLOGY FOR THE SPENT FUEL DRY STORAGE. // Proceedings of the 10th Symposium of the CROATIAN RADIATION PROTECTION ASSOCIATION / Petrinec, Branko ; Bituh, Tomislav ; Milic, Mirta ; Kopjar, Nevenka (ur.). - Zagreb : CROATIAN RADIATION PROTECTION ASSOCIATION , 2015. str. 408-413. - Duckic, Paulina; Trontl, Krešimir; Pevec, Dubravko. RESEARCH AND DEVELOPMENT OF POINT-KERNEL METHOD APPLICATION IN RADIATION SHIELDING // Proceedings of the 10th Symposium of the CROATIAN RADIATION PROTECTION ASSOCIATION / Petrinec, Branko ; Bituh, Tomislav ; Milic, Mirta ; Kopjar, Nevenka (ur.). Zagreb: CROATIAN RADIATION PROTECTION ASSOCIATION, 2015. 402-407. - Pevec, Dubravko. The potential of fission nuclear energy in resolving global climate change // Proceedings of the 10th Symposium of the CROATIAN RADIATION PROTECTION ASSOCIATION / Petrinec, Branko ; Bituh, Tomislav; Milic, Mirta ; Kopjar, Nevenka (ur.). Zagreb : CROATIAN RADIATION PROTECTION ASSOCIATION, 2015. Vir: [86] Slika 134: Konture hitrosti v NEK RV izhodnem kanalu in baffle-barrel obmocju Slika 135: NEK DVI LOCA PCT odziv Slika 136: MELCOR NEK obmocje zbiralnika tekocin 050000100000150000200000250000300000Time (s)Containment dome pressure (PA)150000200000250000300000350000400000450000500000550000600000creep no rn no creep no rn creep rn no creep rn NEK_SBO_PCFV1 MELCOR Slika 137: MELCOR NEK tlak v zgornjem delu zadrževalnega tekom SBO s PCFV Slika 138: NEK SBO t=2 h hitrost doze sevanja v aksialnem preseku Slika 139: NEK PCFV izpust v primeru vetra, ki piha s hitrostjo 10 m/s (izhodna hitrost 40 m/s, temperatura 1600 C) Slika 140: I2S-LWR RPV MC model za izracun hitrosti doz brez hladilnega sredstva Slika 141: PARCS izracun I2S-LWR za porazdelitev moci po gorivnih elementih za prvi cikel EOL (gorivo U3Si2) 10.8 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI 10.8.1 Pooblastilo Fakulteta za strojništvo je pooblašcena z odlocbo št. 3571-4/2010/9 z dne 18. 2. 2010, ki jo je izdala URSJV skladno z ZVISJV. 10.8.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Fakulteta za strojništvo v svojem osnovnem poslanstvu skrbi za izobraževanje kadrov, predvsem v okviru dveh dodiplomskih študijskih programov I. stopnje (Projektno aplikativni – PA program, in Razvojno raziskovalni – RR program) in študijskega RR programa II. stopnje ter doktorskega študijskega programa III. stopnje. Fakulteta za strojništvo, njene katedre in laboratoriji, ki sodelujejo z NEK, stalno razvijajo in izpopolnjujejo svoje znanje ter posodabljajo svojo raziskovalno infrastrukturo. Fakulteta za strojništvo ima sprejet Poslovnik za zagotavljanje kakovosti z dne 19. 6. 2008. Poslovnik za zagotavljanje kakovosti kot glavni dokument sistema kakovosti UL-FS: - podaja pregleden opis sistema kakovosti, - sistematizira vse obstojece predpise in navodila za postopke ter - uvaja poenotenje postopkov za zagotavljanje kakovosti. 10.8.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja - KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez, ŠTOK, Boris. Independent evaluation report of mechanical analysis documentation for NPP Krško Upflow Conversion modification (mod. 1109-RC-L) : report designation FIER-FS-NEK-UFC. Ljubljana: Faculty of mechanical engineering, Laboratory for numerical modelling and simulation, 2015. 1 zv. - STARMAN, Bojan, KOC, Pino, ŠTOK, Boris, HALILOVIC, Miroslav, MOLE, Nikolaj. Report of analyses verification in document Metal containment shell buckling analysis. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, 2015. HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez, KOC, Pino, ŠTOK, Boris. Study of the de-icing system for circulating water system at elevated Sava river water level: CW intake structure fluid dynamics simulations. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Numerical Modelling and Simulation, 2015. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško - SEKAVCNIK, Mihael. Strokovna ocena remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško zaradi menjave goriva ob koncu sedemindvajsetega gorivnega cikla. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2015. 10.8.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve V letu 2015 je Fakulteta opravila vec strokovnih mnenj na podlagi meritev in ekspertiz: - MORI, Mitja, DROBNIC, Boštjan, SEKAVCNIK, Mihael, JURJEVCIC, Boštjan, SIMON, Jesus, CASTRILLO, Lorenzo. End of life assessment study of flumaback UPS system. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2015. - SEKAVCNIK, Mihael. Porocilo Fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani za leto 2014. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2015. - SENEGACNIK, Andrej, SEKAVCNIK, Mihael. Strokovne podlage za študijo pod zap. št. 04/14: "Napoved prevzema elektricne energije na prenosnem omrežju Republike Slovenije do leta 2050" - sektor Industrija. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2015. - KUŠTRIN, Igor, HOCEVAR, Marko, SEKAVCNIK, Mihael, JURJEVCIC, Boštjan. Garancijski preizkusi hladilnega sistema bloka 6 : Termoelektrarna Šoštanj, 14. in 15. september 2015. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2015. - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Garancijski preizkusi vrocevodnega kotla. 1, Energetika Ljubljana d. o. o., 24. in 26. marec 2015. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2015. - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Garancijski preizkusi vrocevodnega kotla. 2, Energetika Ljubljana d. o. o., 17. in 19. marec 2015. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2015. - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Minimum performance test of unit 6: Power plant Šoštanj. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2015. - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Performance tests of unit 6 : unit net output and unit net heat rate: Power Plant Šoštanj. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Heat and Power, 2015. Vir: [87] 10.9 IBE, D. D., SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING 10.9.1 Pooblastilo IBE, d. d. Svetovanje, projektiranje in inženiring (IBE), je poblašcen z odlocbo št. 3571-4/2012/4 z dne 13. 3. 2012, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.9.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2015 v družbi ni prišlo do pomembnih sprememb glede kadrovskih in drugih zmogljivosti. V družbi je 177 zaposlenih, od tega trije doktorji znanosti, 13 magistrov znanosti, trije z magisterijem (2. bolonjska stopnja), 70 z univerzitetno izobrazbo, eden z univerzitetno izobrazbo (1. bolonjska stopnja), 16 z visoko strokovno izobrazbo, 16 z višjo izobrazbo, 50 s srednjo šolo ter 6 s poklicno ali nižjo stopnjo izobrazbe. 82 zaposlenih je clanov v IZS oziroma ZAPS, 12 zaposlenih ima opravljene Osnove tehnologije jedrskih elektrarn, v družbi je 6 presojevalcev sistema zagotavljanja kakovosti, trije izdelovalci presoje vplivov na okolje (pooblastilo ni vec zahtevano), en izdelovalec požarnih študij in trije izdelovalci strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu. V letu 2015 so se na podrocju strojne in programske racunalniške opreme, poleg ustaljenega neprestanega posodabljanja obstojece opreme (obnova licenc, narocnine, vzdrževalne pogodbe za strojno opremo, nadgradnje obstojecih programskih in aplikativnih rešitev ipd.), izvajali tudi nekateri projekti prenove, nadgradenj in investicij v novo IT infrastrukturo in njeno uporabo. Med pomembnejše sodi popolna zamenjava sistema samopostrežnih multifunkcijskih naprav za produkcijo maloformatne projektne dokumentacije z novim zmogljivejšim povezanim sistemom, razširitev A0 skeniranja za potrebe eArhiva projektne dokumentacije, digitalizacija že arhivirane papirne projektne dokumentacije za nekaj mesecev nazaj, centralno spremljanje licenc na USB kljuckih ter razširitev virtualnega polja strežnikov. Družba IBE ima od leta 1995 vzpostavljen sistem vodenja kakovosti, ki ga vzdržuje in stalno izboljšuje v skladu z zahtevami standarda SIST EN ISO 9001:2008. Osnovni dokument vodenja kakovosti je Poslovnik kakovosti QM, Izdaja 12. Za potrebe izvajanja storitev za NEK s podrocja objektov in naprav, ki so razvršcene v razreda »safetyrelated« (jedrska varnost) ali »augmented quality« (povecana kakovost), ima IBE izdelan dodatek k splošnemu poslovniku kakovosti (Dodatek QM-JV). Dodatek se lahko uporablja tudi za vse druge sevalne in jedrske objekte in je usklajen z zahtevami NEK specifikacije QS 610 – Generic quality assurance program specification, z zahtevami Dodatka B k ameriškemu zveznemu zakonu 10CFR50 - Domestic Licensing of Production and Utilization Facilities in z zahtevami standarda ASME NQA-1 – Quality Assurance Requirements for Nuclear Facility Applications. Pri presoji, ki jo je NEK v družbi opravil v letu 2013, je bilo ugotovljeno, da sistem vodenja kakovosti ustrezno deluje. V letu 2015 NEK v IBE ni izvajal presoje. Ustrezno vodenje kakovosti pri podpogodbenikih se zagotavlja z vkljucitvijo podpogodbenikov v sistem vodenja kakovosti IBE oziroma s presojanjem sistema vodenja kakovosti podpogodbenikov. Presoje podpogodbenikov vodi in izvaja vodilni presojevalec, ki ima v skladu z ASME NQA-1, Part I, Req. 2, Par. 400, ustrezno kvalifikacijo. V letu 2015 je bila opravljena presoja enega domacega podpogodbenika. 10.9.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2015 družba ni izdelala nobenega mnenja pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Modifikacija 1058-VA-L - ECR/TSC HVAC and Habitability Systems Modifikacija je del projekta nadgradnje varnosti v NEK. V okviru modifikacije bo v obstojeci zgradbi BB1 vgrajen nov prezracevalni sistem, ki bo zagotavljal ustrezne bivalne pogoje za osebje v pomožni kontrolni sobi in tehnicnem podpornem centru med normalnim obratovanjem, kakor tudi v primeru nezgod. Prezracevalni sistem obsega naslednje glavne komponente: klimatski napravi za prezracevanje, ogrevanje in hlajenje, filtrska enota s HEPA in ogljenimi filtri in hladilna agregata s suhima hladilnikoma. V letu 2015 je potekala izdelava dokumentacije v skladu s tehnicno specifikacijo SP-ES5095 in terminskim planom. Mod. 714-AB-L – Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov V okviru modifikacije bo ob obstojecem skladišcu radioaktivnih odpadkov in zgradbi za ravnanje z gorivom dograjen nov objekt, v katerem bodo poleg manipulativnega prostora za pripravo in ravnanje z RAO zagotovljene tudi zmogljivosti za polnjenje zabojnikov za koncno odlaganje in njihovo pripravo za transport do odlagališca. V okviru razširitve so predvideni tudi prostori za vzdrževanje in popravilo blažilnikov sunkov, prostor za rezervoar primarne vode, prirocne delavnice in skladišca za vzdrževalce. Z izgradnjo novega objekta bo tako omogoceno varnejše delo in zagotovljen nadzor za izvajanje ukrepov varstva pred sevanji. Za modifikacijo se je izvajal projektantski nadzor in prilagoditve dokumentacije za izvedbo glede na zateceno stanje na terenu (FDCR k DMP, proj. št. NEKNAD-B056/226). Modifikacija 1027-NA-L – Rekonstrukcija objekta BB1 in izgradnja novih kabelskih povezav Modifikacija obravnava arhitekturne in gradbene posege v objektu BB1, povezane z vgradnjo zasilne kontrolne sobe (Emergency Control Room) in gradbene posege, povezane z novimi kabelskimi povezavami med objektom BB1 in pomožno zgradbo AB. Izdelana je bila Idejna zasnova (IDZ, proj. št. NEKKAP-B056/248) za kabelsko povezavo in idejne rešitve za nekatere posege v BB1. Revizije Elaborata eksplozijske ogroženosti v NEK Revizije Elaborata eksplozijske ogroženosti je izdelana v fazah: ugotavljanje skladnosti revidiranega elaborata eksplozijske ogroženosti in vgrajene Ex-opreme z ažurnimi zahtevami; vmesni predlog Elaborata eksplozijske ogroženosti v NEK, v katerem so zajete vse modifikacije, ki so projektno rešene, niso pa še izvedene ter obravnavane modifikacije, ki se šele planirajo vendar zanje še ni pripravljena dokumentacija. Modifikacija 1131-TZ-L - Replacement of fence mounted perimeter intrusion detection system Za potrebe zamenjave obstojecega varnostnega sistema VTZ-Perivac z novim varnostnim sistemom VTZ-Intrepid II je bil izdelan DMP. Nacrtovan je bil tudi sodobni centralni graficni nadzorni sistem, ki ponuja celotni graficni nadzor nad varnostnim sistemom, hkrati pa tudi celovito upravljanje in konfiguracijo sistema. Modifikacija 1044-CW-L - Prilagoditev sistema obtocne hladilne vode v NE Krško zaradi izgradnje HE Brežice Modifikacija zajema uvedbo dodatnih zapornic za zaprtje dotoka v CW vtocni objekt za primer vzdrževanja grobih grabelj, potujocih sit in CW crpalk; rekonstrukcijo in modernizacijo vtoka CW sistema; rekonstrukcijo deicing cevovoda in rekonstrukcijo podestov v vtocnem objektu. Izdelan je bil osnutek DMP. Modifikacija Št. 1011-AF-L - Zamenjava TD AF crpalke V okviru DMP, ki obravnava zamenjavo obstojece TD AF crpalke (AF101PMP-03C, AF103TUR-001) in je bil izdelan leta 2014, so bile dodatno obdelane projektne rešitve za linijo za odvod kondenzata izpred ventila 20124, linijo za odvod kondenzata izpred ventila 20125 ter korekcija parametrov TDAF crpalke v skladu z zadnjimi podatki dobavitelja. RTP 400/110 kV Krško / 400 kV stikališce NEK - rekonstrukcija Za 400 kV stikališce znotraj NEK je izdelana PID dokumentacija po ZGO za 400 kV stikališce, polji SYCA01 in SYCA02, plato in prenova relejne hišice RH1, jeklene konstrukcije, prenova hišice lastne rabe SAH. V okviru rekonstrukcije celotnega 400 kV stikališca je po vgradnji naprave za sinhroni vklop 400 kV odklopnikov Switchsync T183 ABB v transformatorski polji CA10 in CA11 (omari vodenja), v remontu 2015, izdelan PID za 400 kV polja SYCA01 in SYCA02, CA03 do CA05 ter CA08 do CA13. Modifikacija 797-SY-L – Prenova celotnega sistema napajanja lastne rabe stikališca ter obnova sistema razsvetljave v stikališcu Predmet modifikacije je prenova stavbe SAH in opreme lastne rabe razen baterije, obnova razsvetljave, izvedba sistema zajema števcnih podatkov v PIS, zamenjava opreme nadzora 21 kV stikališca, predelave na sistemu za regulacijo napetosti na generatorju, zajem podatkov transf. stopenj v SCADA ELES in preklop krmiljenja sistemskih locilnikov med ELES ali NEK. Izdelan je bil FDCR-01 za zagotovitev lastnikom GEN in HOPS neposredne komunikacije z vsemi števci v NEK in FDCR-02 – dokumentacija DEA v SAH. Izdelana je bila tudi As-built dokumentacija v okviru TOP. Modifikacija 1191-AB-L - Infrastrukturne ureditve v obmocju NEK kot posledica izgradnje HE Brežice Izdelan je bil CDP za tesnilno zaveso bazena HE Brežice v obmocju NEK in ponikalno polje za bogatenje podzemne vode kot ukrepa za reguliranje gladine podzemne vode v obmocju NEK in zagotavljanje zadostne kolicine podzemne vode za delovanje crpališca tehnološke vode zaradi sprememb v režimu podzemne vode, ki jih bo povzrocila izgradnja in obratovanje HE Brežice. Tehnicno - geodetsko opazovanje objektov Na kljucnih objektih se je izvajalo: - geodetsko opazovanje: meritve vertikalnih in horizontalnih pomikov (IBE z FGG), - meritve delovanja dilatacij in razpok (IBE z ZAG) ter - opazovanja stanja gradbenih konstrukcij. Monitoring podzemne vode Po vzpostavitvi sistema opazovanja (v letu 2009) se izvaja monitoring podzemne vode. Sodelovanje z ZAG Ljubljana. Dela v zvezi z drugimi jedrskimi in sevalnimi objekti ter objekti, ki vplivajo na NEK ARAO Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško; Zasnova PGD (projekt NRVB-B052/058) Na podlagi rešitev iz IDP in ob upoštevanju rezultatov postopka optimizacije projektnih rešitev v letih 2010 – 2014 ter zlasti odobrenega investicijskega programa (scenarij SA.3) je bila izdelana izhodišcna izdaja (zasnova) PGD. Za potrebe dolocanja seizmicnih obremenitev je bila izdelana geološka in seizmološka analiza lokacije. Pri izdelavi zasnove PGD so bili upoštevani tudi izsledki varnostnih analiz in funkcionalne analize. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško - Kote odlagališca in dostopne ceste (projekt NRVB-B052/074) Na podlagi najnovejših obdelav za projekt gradnje HE Brežice ter dodatnih analiz v okviru študije so prikazani novi podatki in izhodišca za zašcito objekta odlagališca pred poplavljanjem površinskih vod. Obravnavane so vode PMF Save, ekstremne zaledne padavine (PMP) in stoletne zaledne padavine. Na podlagi vseh podatkov so predlagane koncne kote odlagališca in dostopne ceste, ki revidirajo predloge iz faze osnovnih raziskav hidrosfere in geosfere. Rezultati so bili takoj vgrajeni v IDZ in PGD odlagališca NSRAO. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško; Idejna zasnova, Rev. B in Rev. C (projekt NRVB-B052/058-1) Kot strokovna podlaga za potrebe PVO je bila izdelana Idejna zasnova, Rev. B. Izdelana je bila na podlagi Zasnove PGD in z upoštevanjem dodatnih zahtev izdelovalcev PVO. Po opravljenem recenzijskem postopku je bila izdelana revizija C idejne zasnove. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško; Študija: Razvojne možnosti odlagališca, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi PVO (projekt NRVB-B052/058-1, št. dokumentacije NRVB---1P/09A) Kot poseben, samostojen, dodatek idejni zasnovi odlagališca je bila izdelana študija Razvojne možnosti odlagališca, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi PVO. V študiji so podane dopolnilne rešitve za gradnjo dveh odlagalnih silosov. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško; Študija: Referencna dokumentacija k varnostnemu porocilu (projekt NRVB-B052/058-1) Za fazo Zasnove PGD in IDZ je bila izdelana referencna dokumentacija: 1. Gradnja odlagališca; številka dokumentacije: NRVB---5X/21 2. Poskusno obratovanje (NRVB---5X/22) 3. Obratovanje (NRVB---5X/23) 4. Prekinitev obratovanja odlagališca (NRVB---5X/24) 5. Zaprtje odlagališca (NRVB---5X/25) 6. Vzdrževanje, nadzor, pregledi in preizkušanje (NRVB---5X/26) 7. Nadzor sprememb na odlagališcu (NRVB---5X/27) 8. Spremljanje obratovalnih izkušenj in obratovalnih kazalnikov (NRVB---5X/28) 9. Nadzor procesov staranja (NRVB---5X/29) 10. Obratovalni pogoji in omejitve (NRVB---5X/30) 11. Obratovalni monitoring (NRVB---5X/31) 12. Fizicno varovanje (NRVB---5X/32) Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – PGD Na podlagi recenzijskega postopka za enovito Zasnovo PGD in IDZ so bili izdelani projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za potrebe pridobivanja soglasij in za revizijo za projekte Objekti odlagališca (številka projekta NRVB-B052/058-1, Pripravljalna dela (številka projekta NRVB-B052/058-2) in Infrastrukturni objekti (številka projekta NRVB-B052/058-3). Vsi trije projekti skupaj tvorijo celovito projektno rešitev odlagališca. HESS Ukrepi za ohranitev poplavne varnosti NEK - Študija variant, revizija B, avgust 2015 (številka projekta NEKSIS-A200/081D) Osnovna študija iz marca 2014 (t. j. rev. A) je bila dopolnjena z analizami racunov PMF v primeru odpovedi zapornic bazena HE Brežice. Opravljena je bila analiza rezultatov študije FGG št. KMTe-05/03-2015 iz marca 2015 in ugotovljeno, da v marcu 2014 predlagani ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti NEK po izgradnji HE Brežice zadošcajo tudi v primeru, da ob nastopu PMF odpovejo zapornice na HE Brežice in visokovodnem prelivu bazena Brežice. HE Brežice - Analiza vpliva povecanega vzgona na vtocne in iztocne objekte CW crpališca NEK (številka projekta IBBR-A200/081A) Analizirani so bili vplivi razlicnih kot gladine v bazenu Brežice v casu remontov NEK na konstrukciji vtocnega in iztocnega objekta CW sistema. Remont vtocnega in iztocnega objekta CW je možno brez prilagoditev izvajati pri koti 151,90. Za remont pri koti bazena 153,20 je potrebno izvesti ojacitev konstrukcije CW vtocnega objekta s sidranjem, ki je v študiji opisana in financno ovrednotena. Navedene so tudi aktivnosti, ki jih je v zvezi z gradnjo HE Brežice treba izvesti na iztocnem objektu CW. V letu 2015 je bilo pripravljeno osnovno porocilo. Necessary Technical Measures for Suppression of Side Effects of Brežice HPP Construction on Krško NPP, Revision C (številka projekta A200/037-6) Ob strokovnem vodenju NEK je bila za HESS v pripravi revizija C dokumenta: »HE Brežice - Potrebni tehnicni ukrepi za sanacijo vplivov HE na NEK – rev. B« iz leta 2011. Revizija je vkljucevala predvsem dodatne obdelave v zvezi s toplotnim stikom (3D simulacije), laboratorijske preiskave in racunske analize zapornic RD, dodatne analize bodocega stanja ESW, razvoj rešitev za rekonstrukcijo jezu NEK (RD) in desnega brega, projektna izhodišca za novi nacin obratovanja jezu NEK ter prevod celotnega elaborata v anglešcino. Elaborat, predstavlja podlago za NEK modifikacije: 498-RD-L, 1043-RD-L, 1044-CW-L, 1045-SW-L, 1047-SV-L, 1063-PW-L, 1092-TZ-L. V letu 2015 sta bili oddani 2 delovni ter koncna verzija. 10.9.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Usposabljanje - Usposabljanja za potrebe dostopa v NEK (NEK), - Radiološka zašcita R-Z2, Z3 (NEK). Strokovna srecanja - Seizmika – obremenitve, metodologija, Seminar GEN, 12. – 16. 01. 2015, - 24th International Conference, Nuclear energy for new Europe 2015 (NENE2015), september 2015. Vir: [88] 10.10 INKO SVETOVANJE, D. O. O. 10.10.1 Pooblastilo Družba INKO svetovanje, d. o. o. je pooblašcena z odlocbo št. 357-6/2014/4 z dne 28. 04. 2014, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.10.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Družba INKO svetovanje, d. o. o. izvaja dejavnosti s podrocja jedrske in sevalne varnosti samostojno in z drugimi pooblašcenimi organizacijami in posamezniki. Po potrebi angažira zunanje strokovnjake za specificna podrocja dela, ki jih predhodno preveri v skladu z internim postopkom DN 7.4-01 »Ocenjevanje dobaviteljev«. V letu 2015 v družbi ni prišlo do kadrovskih sprememb. Družba INKO svetovanje, d. o. o. ima na voljo strojno (racunalnik KIT INTEL, racunalnik iMac (2011), prenosni racunalnik ZBook (2014), laserski tiskalnik HP CLJ CM1017 MFP in HP Color Laser Jet CP 1515n (2010)) in programsko opremo (Windows XP, Microsoft Office 2007 in najeta programska oprema). Za specificne projekte družba po potrebi najema certificirano programsko opremo. Družba INKO svetovanje, d. o. o. ima vpeljan in certificiran sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001:2008 za svetovanje in tehnicni inženiring na podrocju elektroenergetike, Certifikat št. SL20394Q z dne 02. 04. 2014. V letu 2014 je družba pridobila od GZS certifikat poslovne odlicnosti za mala in srednja podjetja. Pri svojem delu družba uporablja tudi druge standarde zagotavljanja kakovosti (NRC 10CFR50 App. B, IAEA GS-R-3, GS-G-3.1), ce to narekuje delo. 10.10.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2015 je družba INKO svetovanje, kot del konzorcija, sodelovala v izdelavi dveh strokovnih mnenj za NEK glede ohranjanja celovitosti zadževalnega hrama: - vgradnja pasivnih avtokatalicnih sežigalcev, - vgradnja filerskega sistema za tlacno razbremenitev zadrževalnega hrama. Porocila so bila izdana kot: - Final Independent Evaluation Report of DESIGN MODIFICATION PACKAGE 1002-GH-L "Severe Accident Hydrogen Control System (PAR)", Report number FER-ZVNE/SA/SO-FR02/13-0 - Final Independent Evaluation Report of DESIGN MODIFICATION PACKAGE 1008-VA-L "Passive Containment Filtered Vent System (PCFV)", Report number FER-ZVNE/SA/SO-FR02/13-0 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2015 je družba INKO svetovanje izdelala radiološko analizo za nov Operativni Podporni Center. V letu 2015 je družba INKO zacela delati na izdelavi radiološke analize za alternativno kontrolno sobo NEK. 10.10.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve V letu 2015 je družba INKO svetovanje, d. o. o. za Mednarodno Agencijo za Atomsko Energijo opravila: - sodelovanje v ekspertni skupini za varnostno kulturo regulatorjev, - izvajanje šole za regulativo, - skupaj z NRC eksperti izobraževanje regulatorja na podrocju licenciranja novih jedrskih objektov, - sodelovanje v strokovni skupini za razvoj orodja za pregled in revizijo regulative na podrocju sevalne in jedrske varnosti, - razvoj orodja za samovrednotenje varnostne kulture regulatornih organov, - vec izobraževanj regulatorjev na podrocju uvajanja sistema vodenja. Porocila so bila izdana kot: - Draft Guidelines on Safety Culture Self-Assessment for the Regulatory Bodies, IAEA, - Report on school for drafting regulations, - Experts report. Rekonstrukcija Operativnega Podpornega Centra (OPC) NEK-Radiološka analiza Družba INKO je izdelala radiološko analizo rekonstrukcije Operativnega Podpornega Centra (OPC) ter dolocila doze kot pomoc pri odlocanju o potrebnih tehnicnih rešitev in zašcitnih ukrepih za varno bivanje v OPC v primeru resnih nesrec. Model izracuna doz obsega vse možne poti izpostavitve osebja ob nesreci in temelji na mednarodni praksi. Na osnovi vec iterativnih korakov je dolocena najbolj optimalna tehnicna rešitev rekonstrukcije OPC, ki istocasno zadovoljuje splošno merilo za bivanje v podpornim prostoroma elektrarne za obvladovanje resnih nesrec. Izgradnja alternativne kontrolne sobe NEK-Radiološka analiza V letu 2015 so se zacela analiticna dela na izdelavi radiološke analize izgradnje alternativne kontrolne sobe ter dolocanja doz kot pomoc pri odlocanju o potrebnih tehnicnih rešitvah in zašcitnih ukrepih za varno bivanje v alternativni kontrolni sobi v primeru resnih nesrec. Model izracuna doz obsega vse možne poti izpostavitve osebja ob nesreci in temelji na mednarodni praksi. Izvedba ocene vpliva sevanja na življenjsko okolje in izpostavljenost prebivalcev sevanju v primeru popolnega razpada odlagališca Boršt ter izpostavljenost delavcev pri sanaciji posledic popolnega razpada odlagališca V letu 2015 je družba INKO zacela dela na oceni prejetih doz sevanja za prebivalstvo, ki živi v okolici nekdanjega rudnika urana v hribini Žirovskega Vrha in za delavce pri sanacijskih delih v primeru popolnega razpada odlagališca HMJ na Borštu. Za primer potencialnega izrednega dogodka je bilo najprej potrebno dolociti novo nastale vire sevanja v okolju, njihove aktivnosti in lokacije na prizadetem obmocju. Iz izhodišcnih podatkov o nanosih je doloceno vplivno obmocje ter ocenjena možna površina nanosov ter njihova debelina ob potokih Todrašcice in Brebovšcice. Na osnovi razpoložljivih modelnih izracunov je dolocena koncentracija oziroma vsebnosti radionuklidov v posameznih elementih okolja. Iz splošne sheme številnih teoreticnih prenosnih poti so obravnavani le tisti najpomembnejši za izracun doz prebivalstva in delavcev v primeru sanacije. Šola za razvoj regulative V letu 2015 je bila organizirana šola za pregled in razvoj zakonodaje, ki temelji na zahtevah »IAEA Basic Safety Standard«. V sklopu šole so bile predstavljene vse zahteve. Na harmonizaciji nacionalne zakonodaje in MAAE varnostnih zahtev so delali v skupinah s predstavniki upravnih organov. V šoli so sodelovali predstavniki razlicnih evropskih držav. Strokovna srecanja Sodelovanje na mednarodnih konferencah: - Nuclear Energy for New Europe 2015, 9. - 12. 9. 2015, Portorož, Slovenija, - Joint CS Meeting to Review and Finalize the IAEA Guidelines for Safety Culture Self-Assessment for Regulatory Bodies and License Holders«, 12. - 16. 10. 2015, Dunaj, Avstrija, - International Conference on Management of Spent Fuel from Nuclear Power Reactors - An Integrated Approach to the Back-End of the Fuel Cycle, 15. - 19. 06. 2015, Dunaj, Avstrija, - Joint Regional Workshop on Monitoring, Assessment and Continuous Improvement of Regulatory Processes Daejeon, 9. – 13. 11. 2015, Republika Koreja, - Technical Meeting on Regulatory Oversight of Human and Organizational Factors (HOF) - 14. - 18. 12. 2015, Dunaj, Avstrija. Vir: [89] 10.11 INSTITUT »JOŽEF STEFAN« 10.11.1 Splošno Pooblastilo Institut ''Jožef Stefan'' (v nadaljevanju IJS), je pooblašcen z odlocbo št. 3571-3/2012/6 z dne 13. 3. 2012, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Na kljucnih funkcijah pooblašcenega izvedenca v letu 2015 ni bilo sprememb. Ostale kadrovske spremembe so podrobno podane v podpoglavjih posameznih organizacijskih enot IJS. Spremembe v opremi so podrobno podane v podpoglavjih posameznih organizacijskih enot IJS. IJS si prizadeva za stalno uvajanje izboljšav na osnovi programa zagotovitve kakovosti, izdelanega po standardu ISO 9001:2008 ob upoštevanju specificnih zahtev za jedrsko tehnologijo. V letu 2015 so izdali prenovljeno 7. izdajo dokumenta »Prirocnik programa zagotovitve kakovosti« (PPZK-7), ki predstavlja politiko IJS na podrocju zagotavljanja kakovosti in daje okvire za organizacijo kakovosti v organizacijskih enotah IJS. Obenem so vpeljali spremembe v sistemske in delovne postopke naslednjih procesov: - kadrovske zadeve, - zahteve, ponudbe in pogodbe, - nabava, - izdaja dokumentov in - inženirski izracuni in simulacije. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja NEK Safety upgrade program rev. 2 and accompanying technical reports Strokovno mnenje se nanaša na revidirano izdajo programa nadgradnje varnosti NEK (Program nadgradnje varnosti (PNV), rev. 2) in pripadajoce analize, s katerimi NEK dokazuje primernost in celovitost tehnicnih rešitev za sprejemljiv nivo preprecevanja in blaženja težkih nesrec. Cilj strokovnega mnenja je bil ocena sprememb PNV glede na prejšnjo izdajo (potrjena s strani URSJV) ter ocena idejne zasnove predlaganih dodatnih sistemov za hlajenje sredice in zadrževalnega hrama. Strokovno mnenje je dokumentirano v: PROŠEK, Andrej, BERAR, Ovidiu-Adrian, DRAKSLER, Martin, KLJENAK, Ivo, LESKOVAR, Matjaž, ODER, Jure. »Expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert : safety upgrade program rev. 2 and accompanying technical reports«, IJS delovno porocilo, Rev. 0, 11960, december 2015. Independent Evaluation of the NPP Krško Cycle 28 Reload Safety Evaluation Strokovno mnenje se nanaša na dokument »NPP Krško Cycle 28 Reload Safety Evaluation«. Dokument je predstavljal osnovo za spremembo Varnostnega porocila, vendar so bile same spremembe, predstavljene v poglavju 5, predmet drugega neodvisnega strokovnega mnenja, ki ga je opravila druga pooblašcena organizacija. Strokovno mnenje je dokumentirano v: KROMAR, Marjan, SNOJ, Luka. »Independent Evaluation of the Krško Cycle 28 Reload Safety Evaluation«, IJS delovno porocilo, Rev. 0, 11834, maj 2015. Mehanski razvoj jedrskega goriva NEK V pripravi je strokovno mnenje za projekt »Independent Evaluation of Modified Krško 16x16 VANTAGE+ Fuel Design«. Namen spremenjenega goriva VANTAGE+, ki ga Westinghouse razvija za NEK, je blažiti obcutljivost goriva na vibracije zaradi tokov hladila in povecati odpornost goriva ob interakciji s prostimi delci v reaktorskem hladilu. Uporaba spremenjenega goriva je predvidena za 29. gorivni cikel. Strokovno mnenje, ki bo predvidoma izdano v letu 2016, skupaj pripravljata Odsek za reaktorsko fiziko (F8) in Odsek za reaktorsko tehniko (R4). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2015 V skladu z 29. clenom Pravilnika o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih in jedrskih objektov (JV9) mora Nuklearna elektrarna Krško (NEK) najvec 45 dni po sinhronizaciji elektrarne v elektro-energetsko omrežje predložiti Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost pisno zbirno strokovno oceno pooblašcenih izvedencev za jedrsko in sevalno varnost, ki so spremljali remont. V remontu 2015 je izdelavo zbirne strokovne ocene pooblašcenih izvedencev za jedrsko in sevalno varnost koordiniral Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV). Strokovno oceno so izdelali na podlagi 1. in 2. clena pogodbe številka EIMV 14/2015 z dne 30. 3. 2015 med EIMV in Institutom “Jožef Stefan“ (IJS). V skladu s pogodbo je bilo potrebno strokovno oceno izdati 21 dni po sinhronizaciji elektrarne na elektro-energetsko omrežje. NEK je bila sinhronizirana 17. 5. 2015. Strokovno oceno so predali 4. 6. 2015. Obseg 130 aktivnosti, za nadzor katerih je zadolžen IJS, je bil 8. 4. 2015 usklajen z EIMV. Obseg aktivnosti IJS je omogocil le delni pregled nad stanjem NEK po opravljenem remontu 2015. V strokovni oceni so izpostavili tiste preskuse, pri katerih smo opazili možnosti za izboljšavo varnostne kulture, dobre inženirske prakse in zagotavljanja kakovosti. Na podlagi spremljanja s pogodbo opredeljenih aktivnosti in opravljenih analiz so ocenili, da so bila remontna dela in menjava goriva praviloma opravljena v skladu z veljavnimi postopki in tehnicnimi specifikacijami ter praviloma tudi v skladu z dobro inženirsko prakso, kar je s stališca jedrske varnosti omogocalo delovanje obravnavanih sistemov v skladu s projektnimi zahtevami in tehnicnimi specifikacijami. Strokovno oceno za aktivnosti v pristojnosti IJS so v sodelovanju pripravili Odsek za reaktorsko tehniko (R4), Odsek za reaktorsko fiziko (F8) in Reaktorski infrastrukturni center (RIC). Dokumentirana je v: URŠIC, Mitja, BERAR, Ovidiu-Adrian, CIZELJ, Leon, GARRIDO, Oriol Costa, DRAKSLER, Martin, EL SHAWISH, Samir, FABJAN, Ljubo, HENRY, Romain, HOLLER, Tadej, KAVŠEK, Darko, KLJENAK, Ivo, LESKOVAR, Matjaž, MATKOVIC, Marko, MIKUŽ, Blaž, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej, TISELJ, Iztok, TEKAVCIC, Matej, TRKOV, Andrej. Neodvisno strokovno mnenje pooblašcene organizacije na podrocju jedrske in sevalne varnosti: Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2015, (IJS delovno porocilo, 11871, izd. 0, junij 2015). Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve IJS tudi v letu 2015 ni dobil sredstev, ki jih v skladu s 134. cl. ZVISJV-C/-D zagotavlja URSJV za financiranje usposabljanja pooblašcenih izvedencev, razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega sodelovanja. Lastni raziskovalni program sodi med temeljna zagotovila za nenehno obnavljanje in plemenitenje znanja in spretnosti, torej tudi za dolgorocni program usposabljanja kadrov pooblašcenega izvedenca. Žal pa so v letu 2015 ponovno zabeležili pomembno zmanjšanje raziskovalnih sredstev iz Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost s podrocja pooblastitve. Agencija sicer našim raziskavam na podrocju jedrske varnosti pripisuje nadpovprecno znanstveno vrednost, vendar pa kljub temu zmanjšuje financiranje zaradi nizke družbene relevantnosti tovrstnih raziskav. Smiselno je poudariti, da ARRS financira raziskave, ki jih na javnih razpisih oceni kot najbolj prodorne in kvalitetne. Vsebinskih prioritet ARRS pri razpisih v zadnjih letih ni uporabljal. ARRS je hkrati edini financer znanstveno raziskovalne dejavnosti v Sloveniji iz javnih sredstev. Zakljucimo lahko, da Slovenija nima dolgorocno stabilnega raziskovalnega programa na podrocju jedrske varnosti oz. podrocjih pooblastitve IJS. Izpad raziskovalnih sredstev s strani agencije so v letu 2015 le deloma uspeli nadomestiti s povecanjem dejavnosti v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Opozarjajo, da trend upadanja sredstev že ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. Raziskovalne, izobraževalne in ostale dejavnosti IJS na podrocjih pooblastitve so podrobno podane v podpoglavjih posameznih organizacijskih enot. 10.11.2 Mobilna enota ekološkega laboratorija (ELME) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Nova clana ELME sta v letu 2015 postala mag. Denis Glavic-Cindro in Thomas Breznik, dipl. inž. Rad.. Kupljeno je bilo novo osebno terensko vozilo Škoda Yeti LJ ELME-3. Glede zagotavljanja kakovosti v letu 2015 ni bilo sprememb. Ocenjevanje Slovenske akreditacije (SA) je bilo 18. in 19. novembra 2015. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja V letu 2015 ELME ni dajal strokovnih mnenj. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2015 so od 25. 5. do 27. 5. 2015 v skladu s pogodbo št. POG- 3121212 z NEK opravili en obhod mobilne enote v okolici NE Krško. Vse podrobnosti so opisane v porocilu ROMENEK 1/2015 – Porocilo o meritvah po programu vzdrževanja pripravljenosti za primer izrednega dogodka v NEK (IJS DP-11890, maj 2015). Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Dežurstvo ELME – zagotavljanje stalne pripravljenosti ELME za zašcito, reševanje in pomoc ob radioloških, kemijskih ali bioloških nesrecah za URSZR, - Udeležba na mednarodnih primerjalnih meritvah hitrosti doze 29. 6. – 30. 6. 2015 v Ronneburgu v Nemciji, ki jih je organiziral Bundesamt für Strahlenschutz, podrobnosti so v porocilu Primerjalne meritve hitrosti doze in in-situ spektrometrija gama 2015 (IJS-DP-11911), avgust 2015, - Redno usposabljanje clanov ELME na vaji RUME 1/15 – Redno usposabljanje mobilne enote na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani (meritve in-situ s spektrometrijo gama, hitrosti doze in površinske kontaminacije), 19. 5. 2015, podrobnosti so v porocilu RUME 1/15 (IJS-DP-11982), december 2015, - Redno usposabljanje clanov ELME na vaji RUME 2/15 – Redno usposabljanje mobilne enote na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani (meritve in-situ s spektrometrijo gama, hitrosti doze in površinske kontaminacije), 7. 12. 2015, podrobnosti so v porocilu RUME 2/15 (IJS-DP-12018), januar 2016, - Sodelovanje na Primerjalnih meritvah hitrosti doze in spektrometrije gama PRIMER 2015 na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani), 21. 10. 2015, podrobnosti so v porocilu PRIMER 2015 (IJS-DP-11981), november 2015 10.11.3 Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Na ICJT je 11 redno zaposlenih (vodja, 6 predavateljev in 4 administrativno-tehnicni sodelavci). Pri izvedbi usposabljanj poleg redno zaposlenih po potrebi sodelujejo tudi sodelavci NEK in drugi zunanji predavatelji. V letu 2015 ni bilo vecjih sprememb v opremljenosti ucnih prostorov in/ali pripomockov. ICJT je v letu 2006 pridobil certifikat kakovosti ISO 9001:2000 in sicer za usposabljanje in strokovne ocene na podrocju jedrske tehnologije in varstva pred sevanji. Ob vsakoletnih zunanjih presojah v obdobju 2007 – 2014 je bil ta certifikat obnovljen, leta 2009 je bil tudi posodobljen v ISO 9001:2008. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2015 je ICJT izvedel: - 1 tecaj TJE (nadaljevanje in zakljucek tecaja iz leta 2014, Tehnologija jedrskih elektrarn, teorija; zacetno usposabljanje operaterjev NEK ), - 1 tecaj OTJE (Osnove tehnologije jedrskih elektrarn v dveh delih: teorija in sistemi), - 31 tecajev varstva pred sevanji za medicinsko, industrijsko in raziskovalno uporabo virov ionizirajocega sevanja, - 3 mednarodne tecaje. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Informiranje javnosti: ICJT je obiskalo 148 skupin oziroma 6355 obiskovalcev . Od odprtja informacijskega centra leta 1993 je ICJT imel skupno 161.819 obiskovalcev. - Zakljucek projekta Izdelava ucnih materialov (23 modulov) za tecaj MAAE »Basic Professional Training Course« (BPTC). - Tecaje v ICJT v letu 2015 predstavlja preglednica 48. Preglednica 48: Tecaji v ICJT v letu 2015 Datum Naslov tecaja Udele-žencev Preda-vateljev Tednov Tecajnik- tednov 1 6. 10. 2014 - 3. 3. 2015 Tehnologija jedrskih elektrarn, teorija 21 24 21,5 451,5 2 26. - 30. 1. 2015 Obnovitveni tecaj "Usposabljanje delavcev v organizacijskih enotah varstva pred sevanji (RZ1)" 9 6 1,0 9,0 3 16. 2. - 6. 3. 2015 10th MAAE Group Fellowship Training Programme on Research Reactors 9 9 3,0 27,0 4 9. - 13. 3. 2015 Varstvo pred sevanji za delavce v zdravstvu in veterini - podrocje nuklearne medicine 7 10 1,0 7,0 5 9. - 11. 3. 2015 Varstvo pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (odprti viri III razreda) 4 5 0,6 2,4 6 9. - 11. 3. 2015 Varstvo pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (ostali zaprti viri) 9 4 0,6 5,4 7 12. - 13. 3. 2015 Varstvo pred sevanji za podrocje dentalne medicine 1 5 0,4 0,4 8 17. 3. 2015 Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (ostali zaprti viri) 9 4 0,2 1,8 9 17. 3. 2015 Obnovitveni tecaj varstvo pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (odprti viri, III razred del) 8 5 0,2 1,6 10 17. 3. 2015 Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (merjenje gostote in vlage cestišc) 3 4 0,2 0,6 11 19. 3. 2015 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji - usposabljanje za odgovorne osebe, dodatek 12 2 0,2 2,4 12 9. 4. 2015 Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (ostali zaprti viri) 4 2 0,2 0,8 13 22. 4. 2015 Tecaj iz varstva pred sevanji za delavce Instrumentation Technologies, Solkan 17 2 0,2 3,4 14 24. 4. 2015 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji - usposabljanje za odgovorne osebe, dodatek 1 1 0,2 0,2 15 28. 5. 2015 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji - usposabljanje za odgovorne osebe, dodatek 1 2 0,2 0,2 16 10. 6. 2015 Varstvo pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (Financna uprava RS, minimalno izpostavljeni delavci) 21 3 0,2 4,2 17 6. - 11. 7. 2015 Training Course on "Requirements and safety evaluation of NPP SAR" 12 12 1,0 12,0 Datum Naslov tecaja Udele-žencev Preda-vateljev Tednov Tecajnik- tednov 18 5. 10. - 4. 11. 2015 Osnove tehnologije jedrskih elektrarn, teorija 6 12 4,6 27,6 19 14. 10. 2015 Varstvo pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (Ministrstvo za obrambo) 34 2 0,2 6,8 20 20. - 21. 10. 2015 Varstvo pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (ostali zaprti viri) 21 4 0,6 12,6 21 19. -21. 10. 2015 Varstvo pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (odprti viri III razreda) 1 4 0,6 0,6 22 19. - 23. 10. 2015 Varstvo pred sevanji za delavce v zdravstvu in veterini - podrocje nuklearne medicine 2 9 1,0 2,0 23 22. - 23. 10. 2015 Varstvo pred sevanji za podrocje dentalne medicine 4 5 0,4 1,6 24 27. 10. 2015 Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (ostali zaprti viri) 4 4 0,2 0,8 25 27. 10. 2015 Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (minimalno izpostavljeni delavci) 9 5 0,2 1,8 26 27. - 29. 10. 2015 Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (industrijska radiografija) 5 4 0,4 2,0 27 27. 10. 2015 Obnovitveni tecaj varstvo pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti (odprti viri, III razred del) 15 5 0,2 3,0 28 29. 10. 2015 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji - usposabljanje za odgovorne osebe, dodatek 13 2 0,2 2,6 29 30. 10. 2015 Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji za dejavnost zdravstva in veterine - podrocje diagnosticne radiologije 1 3 0,2 0,2 30 30. 10. 2015 Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji za podrocje dentalne medicine 9 3 0,2 1,8 31 30. 10. 2015 Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji za dejavnost zdravstva in veterine - podrocje veterine 3 3 0,2 0,6 32 5. - 27. 11. 2015 Osnove tehnologije jedrskih elektrarn, sistemi 8 10 3,4 27,2 33 9. 11. 2015 Varstvo pred sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti 12 2 0,2 2,4 34 16. - 20. 11. 2015 EU Dedicated Training Course “Nuclear Fuel Cycle and Uranium Mining From a Regulatory Perspective” 10 18 0,8 8,0 35 4. 12. 2015 Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji za podrocje nuklearne medicine 49 5 0,2 9,8 36 21. 12. 2015 Obnovitveni tecaj varstva pred sevanji za podrocje diagnosticne radiologije 4 4 0,2 0,8 37 21. 12. 2015 Tecaj varstva pred sevanji za podrocje diagnosticne radiologije, minimalno izpostavljeni delavci 6 4 0,2 1,2 SKUPAJ 364 208 45,1 643,3 10.11.4 Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) LABORATORIJ ZA DOZIMETRICNE STANDARDE (NDS) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Vodenje laboratorija in celotno dejavnost od leta 2009 dalje opravlja mag. Matjaž Mihelic, ki je clan laboratorija od ustanovitve dalje. V letu 2014 se je Boštjan Crnic, dipl. inž. fiz. usposobil za izvajanje vseh dejavnosti v NDS. V letu 2015 kadrovskih sprememb ni bilo. 1. junija 2015 so prevzeli v uporabo meroslovno opremo za izdelavo kalibracijskega sistema za merilnike mamografskih rentgenskih spektrov, ki jo je s pomocjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj nabavil Urad RS za meroslovje. Ocenjevanje Slovenske akreditacije (SA) je bilo 18. in 19. 11. 2015. V obsegu akreditacije (LK-017) in pri najboljših merskih zmogljivostih (CMC) v NDS so odstranili velicino Hx, ostalih sprememb pri CMC ni bilo. Na podlagi rezultatov pri interkomparacijah najvišjega nivoja so na nivoju regionalnih metroloških organizacij in BIPM potrjeni in usklajeni predlogi CMCjev za Hp(10) pri rentgenskih N serijah, 137Cs, 60Co in 241Am (5 CMC) in za kermo v zraku pri rentgenskih N serijah in pri kvalitetah RQR in RQA (4 CMC). Podrobni podatki so dosegljivi na spletni povezavi. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2015 je NDS opravil 196 kalibracij (od tega 132 kalibracij merilnikov hitrosti doze, 39 kalibracij osebnih elektronskih dozimetrov in 25 kalibracij merilnikov kontaminacije), poleg tega pa je izdal 110 porocil o obsevanju dozimetrov (TLD, OSL, ...). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2015 je NDS za NEK izvajal redna mesecna kalibracijska obsevanja osebnih dozimetrov za potrebe kalibracije OSL dozimetricnega sistema. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve V letu 2015 je NSD zacel z izgradnjo kalibracijskega sistema za kalibracije merilnikov hitrosti doze pri mamografskih rentgenskih kvalitetah RQR-M in RQA-M ter z razvojem in validacijo kalibracijskega postopka. Raziskovalno - razvojno delo na podrocju dozimetrije sevanja gama in rentgenskega sevanja, vzdrževanja etalonov in preskušanja merilnih sistemov, ki se uporabljajo v varstvu pred sevanji je bilo v letu 2015 usmerjeno v vzdrževanje obstojecega sistema. LABORATORIJ ZA MERITVE RADIOAKTIVNOSTI (LMR), LABORATORIJ ZA TERMOLUMINISCENCNO DOZIMETRIJO (TLD) in LABORATORIJ ZA TEKOCINSKOSCINTILACIJSKO SPEKTROMETRIJO (LSC) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Usposabljanje dr. Tonija Petrovica za spektrometrista v LMR zaradi drugih nalog, ki jih opravlja, še ni zakljuceno. Dr. Romana Krištof se je pridružila ekipama v Laboratorijih LMR in LSC, kjer se ukvarja predvsem s pripravo in analizo vzorcev, izracuni, skrbništvom nad opremo in zacetno stopnjo uvajanja nove metode (OBT). Na podrocju opreme v letu 2015 ni bilo sprememb. Na podrocju zagotavljanja kakovosti so janurja 2015 prejeli akreditacijsko listino za metodo za dolocanje celotnih sevalcev a in ß v vodah s tekocinskoscintilacijsko spektrometrijo. Ocenjevanje Slovenske akreditacije (SA) med 18. in 19. novembrom 2015 je potrdilo to metodo. 6. maja 2015 so imeli izredni nadzorni obisk Slovenske akreditacije za širitev obsega akreditacije na novo metodo - meritve aktivnosti sevalcev gama in rentgenskih žarkov s spektrometrijo gama za karakterizacijo referencnih materialov, širitev je bila potrjena 16. decembra 2015. Na podlagi rezultatov pri interkomparacijah najvišjega nivoja so na nivoju regionalnih metroloških organizacij in BIPM potrjeni in usklajeni predlogi CMC-jev za aktivnosti Bq/kg za 210Pb, 226Ra in 238U v fosforgipsu (NORM material, 3 CMC) ter 40K in 137Csv borovnicah (2 CMC). Vrednosti so bile novembra 2015 vpisane v bazo KCDB pri BIPM. Podrobni podatki so dosegljivi na spletni povezavi. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Meritve koncentracij sevalcev gama v vzorcih iz delovnega, življenjskega in naravnega okolja, vzorcih iz tehnoloških procesov, vzorcih vode za pitje, vzorcih hrane in krme V letu 2015 so izdali 44 porocil o opravljenih meritvah sevalcev gama in beta. Od tega je 12 letnih oziroma cez daljše casovno obdobje in sicer v okviru monitoringa radioaktivnosti v okolici NE Krško, monitoringa radioaktivnosti v življenjskem okolju v Republiki Sloveniji, neodvisnega nadzora obratovalnega monitoringa NEK, meritve plinastih efluentov, monitoringa radioaktivnosti pitne vode v Republiki Sloveniji in monitoringa radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca RAO v Brinju za ARAO. Skupno so v laboratoriju LMR opravili 720 meritev v okviru rednih programov nadzora, za sporadicne zunanje narocnike pa 15 meritev. Meritve s tekocinskoscintilacijsko spektrometrijo V letu 2015 so v okviru monitoringov radioaktivnosti v okolici NE Krško in v Republiki Sloveniji opravili 102 meritvi vsebnosti tritija v vodnih vzorcih. Za sporadicne zunanje narocnike so ugotavljali vsebnost tritija v 6 vzorcih, v raziskovalne namene je bilo pomerjenih 80 vzorcev. Izdali so 10 samostojnih porocil za tritij v vzorcih vode. V raziskovalni študiji o vsebnosti sevalcev alfa in beta v vzorcih pitne vode v Sloveniji so vzorcili in analizirali 131 vzorcev. Poleg tega so opravili 25 meritev vsebnosti 14C v gorivih in etanolu, izdanih je bilo 11 samostojnih porocil. V letu 2015 niso ugotavljali vsebnosti tritija v urinu in 226Ra/228Ra v vodah. Meritve osebnih doz s termoluminiscencnimi dozimetri (po pooblastilu URSVS) V letu 2015 so opravili meritve osebnih doz s TL-dozimetri pri 1.650 izpostavljenih delavcih, od tega na IJS pri 120 delavcih. Podatke redno pošiljajo na Upravo RS za varstvo pred sevanji v centralni register prejetih doz sevanja, po njihovi delni statistiki letnih efektivnih doz pa so bile v letu 2015 izmerjene naslednje doze: nic (0) doz v obmocju nad 5,01 mSv, 8 doz v obmocju 1,01–5,00 mSv, 17 doz v obmocju 0,21–1,00 mSv, 13 doz v obmocju 0,10–0,20 mSv, vse ostale doze pa so bile manj kot 0,10 mSv. Meritve doz v okolju s termoluminiscencnimi dozimetri V letu 2015 so opravili meritve okoljskih doz s TL-dozimetri na 120 razlicnih lokacijah. Strokovna mnenja Strokovna mnenja opravljena za URSJV: - Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa NEK za leto 2015, - Monitoring radioaktivnosti v življenjskem okolju v RS za leto 2015. Strokovna mnenja opravljena za druge narocnike: - Monitoring radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca RAO v Brinju za leto 2015 za ARAO, - Monitoring radioaktivnosti pitne vode v R Sloveniji za leto 2015 za URSVS, - Pregledna študija meritev skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitni vodi za URSVS - Ugotavljanje tritija v pitni vodi za URSVS. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK: - Izvajanje programa monitoringa radioaktivnosti v okolici NEK, - Meritve plinastih efluentov s spektrometrijo gama, - Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa NEK. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Raziskovalno razvojno delo Sodelavci Infrastrukturne skupine za meritve ionizirajocega sevanja so izvajali raziskave in razvoj na podrocju merskih in analiznih metod v spektrometriji gama, v termoluminiscencni dozimetriji in pri tekocinskoscintilacijski spektrometriji: - EMRP 2012 – MetroNORM – Metrologija pri procesiranju materialov z visoko naravno radioaktivnostjo, - EMRP 2013 – MetroERM – Metrologija za mrežo zgodnjega radiološkega obvešcanja v Evropi, - PR-02570-1 – Priprava referencnih in interkomparacijskih vzorcev, sodelovanje z IARMA. Sodelovanje na strokovnih srecanjih in konferencah Sodelavci Odseka F-2 so se v letu 2015 udeležili naslednjih strokovnih srecanj in konferenc, povezanih z delom na podrocju pooblastitve: - letno srecanje EURADOS Annual Meeting 2015, Dubrovnik, Hrvaška, 9. – 12. 2. 2015, - 8th EURADOS Winter School: "The Fukushima Daiichi nuclear accident - the role of dosimetry in assessing the consequences", Dubrovnik, Hrvaška, 12. 2. 2015, - delavnica SPRITE Training Course No. 6 - Detection and Acquisition Workshop, IJS, Ljubljana, 11. – 13. 2. 2015, - simpozij HDZZ (Hrvaško društvo za zašcito pred sevanji), 10th Symposium of the Croatian radiation protection association (CRPA), Šibenik, Hrvaška, 15.– 17. 4. 2015, - sestanek IAEA, Working Group WG 5 – MODAIRA - Interim Meeting on Modelling and Data for Radiological Impact Assessments MODAIRA, Lyon, Francija, 19. – 24. 4., - IAEA simpozij (International Symposium on Isotope Hydrology), Dunaj, Avstrija, 11. – 15. 5. 2015, - konferenca International Conference on Radionuclide Metrology - ICRM 2015, Dunaj, Avstrija, 8. – 11. 6. 2015, - delavnica "Train the trainers workshop on emergency preparedness and response for major public events", Washington, D. C., ZDA, 18. – 26. 7. 2015, - delavnica OBT – 4th Organically Bound Tritium Workshop, Bukarešta, Romunija, 31. 8. – 2. 9. 2015, - konferenca Isotope Workshop XIII organized by the European Society for Isotope Research (ESIR), Zadar, Hrvaška, 20. 9. – 24. 9. 2015, - delovni sestanek EURADOS WG3-SG2 (Passive Environmental Dosimetry), Zagreb, Hrvaška, 13. – 15. 10. 2015, - koordinacijski sestanek ALMERA, Monako, 13. – 15. 10. 2015, - sestanek Final Technical Meeting (TM) on Modelling and Data for Radiological Impact Assessments MODAIRA, IAEA, Dunaj, Avstrija, 8. – 13. 11. 2015, - tehnicno srecanje TM on the Development of Nuclear Instrumentation for In Situ Environ-mental Monitoring Programmes, IAEA, Dunaj, Avstrija, 30. 11. – 4. 12. 2015, - Delavnica "C-14 v okolju", IJS, Ljubljana, 9. 12. 2015. 10.11.5 Odsek za reaktorsko fiziko (F-8) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2015 je z delom na odseku zacelo 5 raziskovalcev, in sicer 2 mlada raziskovalca in 3 raziskovalci z doktoratom. Z odseka je odšel en mladi raziskovalec. V letu 2015 so v sodelovanju z odsekom R4 na podlagi odobrene prijave na razpis za sofinanciranje nakupa velike raziskovalne opreme s strani ARRS kupili opremo za nadgradnjo visokozmogljivega racunalnika SGI ALTIX XE - racunske gruce. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja - Independent Evaluation of the NPP Krško Cycle 28 Reload Safety Evaluation. Strokovno mnenje se nanaša na dokument »NPP Krško Cycle 28 Reload Safety Evaluation«. Dokument je predstavljal osnovo za spremembo Varnostnega porocila, vendar so bile same spremembe, predstavljene v poglavju 5, predmet drugega neodvisnega strokovnega mnenja, ki ga je opravila druga pooblašcena organizacija. Samo mnenje je podano v IJS delovnem porocilu: »Independent evaluation of the NPP Krško Cycle 28 Reload Safety Evaluation«, IJS-DP-11834, Izd. 0, maj 2015, avtorji: M. Kromar, L. Snoj. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Sodelovali so pri izdelavi dopolnitve zbirne strokovne ocene remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo NEK in menjavo goriva med remontom 2015. Narocnik: NE Krško, glavni izvajalec Elektroinštitut Milan Vidmar, podizvajalec IJS. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Na podrocju reaktorske fizike so nadaljevali z razvojem metod za analizo termicnih reaktorjev, ki so jih preverjali s primerjavo z meritvami na reaktorju TRIGA, nekatere pa so direktno aplicirali pri analizah za potrebe NE Krško. Poleg analiz za zunanje narocnike so raziskave potekale pretežno v okviru Evropskih projektov in bilateralnih mednarodnih projektov. Razširili so raziskave na podrocju nevtronike fuzijskih reaktorjev. Slednje so potekale tudi v okviru mednarodnih projektov, F4E, Eurofusion – H2020. Izpopolnjevali so znanje pri modeliranju referencnih testnih primerov, ki služijo za preveritev tako racunskih modelov transporta nevtronov in fotonov, kot jedrskih podatkov. Tudi ta dela so potekala v okviru mednarodnih projektov. Rezultate raziskav so objavili v znanstvenih clankih ter prispevkih v zbornikih mednarodnih konferenc. Na podrocju varnosti pred nehoteno kriticnostjo so nadaljevali aktivno delo na podrocju preracunov kriticnosti in evalvacije kriticnih referencnih eksperimentov. Slednje je potekalo v okviru delovnih skupin OECD/NEA ICSBEP in IRPhEP. Dodatno so v sklopu OECD/NEA vpeti tudi v delovne skupine na podrocju šcitenja pred nevtroni in žarki gama (SINBAD), na podrocju negotovosti (UAM) ter jedrskih podatkov (WPEC). 10.11.6 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V Odseku za reaktorsko tehniko IJS je v letu 2015 prišlo do naslednjih sprememb, ki so pomembne za izvajanje strokovnih nalog na podrocjih pooblastitve: Kadri V letu 2015 se ni spremenilo število zaposlenih. Prišlo pa je do spremembe strukture zaposlenih: - en mlajši raziskovalec se je zaposlil, - en starejši raziskovalec je prekinili delovno razmerje in - en mlajši raziskovalec je pridobil naziv doktor znanosti. V letu 2015 Odsek za reaktorsko tehniko IJS ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 134. clena »Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti« (ZVISJV-C/-D), ki govori o zagotavljanju sredstev za financiranje usposabljanja pooblašcenih izvedencev, razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega sodelovanja. Redno usposabljanje kadrov je tako kot v prejšnjih letih potekalo z aktivnim sodelovanjem pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter v vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. Financiranje raziskovalnega dela V letu 2015 so ponovno zabeležili pomembno zmanjšanje (31 % glede na leto 2013 oziroma 21 % glede na leto 2014) raziskovalnih sredstev iz Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Še posebej zaskrbljujoce je dejstvo, da ARRS njihovim raziskavam na podrocju jedrske varnosti sicer pripisuje nadpovprecno znanstveno vrednost, vendar kljub temu zmanjšuje financiranje zaradi po oceni njihovih recenzentov nizke družbene relevantnosti tovrstnih raziskav. Izpad raziskovalnih sredstev ARRS v letu 2015 so le deloma uspeli nadomestiti s povecanjem dejavnosti v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Opozarjajo, da trend upadanja sredstev že ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. Opremljenost V zacetku leta 2014 so preko evropskega razpisa nabavili racunsko gruco Razor, ki so jo avgusta istega leta in decembra 2015 tudi nadgradili. Sistem je sestavljen iz 48 racunskih vozlišc, 96 TB diskovnega sistema in glavnega nadzornega vozlišca, v katerega je integrirana najzmogljivejša 12 GB graficna kartica. Vsako racunsko vozlišce je 20/24/28-jedrni sistem, z 128/256 GB bralno-pisalnega pomnilnika, 1,6 TB zmogljivimi diski in sodobnim »FDR Infiniband« mrežnim adapterjem. Sistem je povezan na 40 kW modularni UPS sistem za nemoteno elektricno napajanje, ki zagotavlja celotni gruci 20-minutno avtonomijo. Racunsko gruco razvijajo in uporabljajo v sodelovanju z Odsekom za reaktorsko fiziko F8. V okviru lastne eksperimentalne dejavnosti so v zadnji fazi gradnje vecnamenske eksperimentalne merilne naprave za proucevanje prenosa toplote in toka eno-faznih in vec-faznih sistemov cistih fluidov, zmesi in koloidov. Testna proga je zasnovana tako, da omogoca obratovanje v izjemno širokem razponu obratovalnih pogojev, kar vkljucuje socasno dobavo pregrete pare in/ali podhlajene kapljevine v namensko testno sekcijo. Naprava je del laboratorija, ki bo dejaven na podrocju reaktorske termohidravlike, obnovljivih virov energije ter mehanike tekocin in prenosa toplote na razlicnih skalah in v razlicnih sistemih. Zagotovitev kakovosti V okviru programa zagotovitve kakovosti IJS Odsek za reaktorsko tehniko IJS sodeluje pri stalnem uvajanju izboljšav, kot enega pomembnih ciljev kakovosti. V letu 2015 so bile na nivoju IJS uvedene izboljšave v postopkih za naslednje procese: - kadrovske zadeve, - zahteve, ponudbe in pogodbe, - nabava, - izdaja dokumentov, - inženirski izracuni in simulacije. Vloga za pridobitev patenta Med pregledovanjem rezultatov stresnih testov so razvili metodo, ki na osnovi spremljanja intenzitete pušcanja ali pa hitrosti doze na robu bazena za izrabljeno gorivo poda kvantitativno oceno celovitosti ovoja bazena v smislu predvidene velikosti razpoke in njene lokacije po višini. Za omenjeno metodo je bila v 2014 narocena poizvedba in podana vloga za pridobitev patenta na patentnem uradu v Veliki Britaniji, v 2015 pa je bila podana vloga za pridobitev patenta še na patentnem uradu Republike Slovenije. Omenjeni pristop omogoca napovedovanje razvoja dogodkov v primeru poškodbe ovoja bazena, pomaga pri racionalni dodelitvi prioritet sanacije posledic zacetnega dogodka in koncno, predvidi pravocasno evakuacijo objekta. Metoda je prilagojena za uporabo v napravi za posredno karakterizacijo poškodbe ovoja sistema za izrabljeno gorivo. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko IJS so v letu 2015, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj, zbranih na podrocju jedrske varnosti, pripravili dve strokovni mnenji. Eno strokovno mnenje je v fazi priprave. Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško zaradi menjave goriva ob koncu 26. gorivnega cikla. V skladu z 29. clenom Pravilnika o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih in jedrskih objektov (JV9) mora Nuklearna elektrarna Krško (NEK) najvec 45 dni po sinhronizaciji elektrarne v elektro-energetsko omrežje predložiti URSJV pisno zbirno strokovno oceno pooblašcenih izvedencev za jedrsko in sevalno varnost, ki so spremljali remont. Za remont 2015 je izdelavo zbirne strokovne ocene pooblašcenih izvedencev za jedrsko in sevalno varnost koordiniral Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV). Strokovno oceno so izdelali na podlagi pogodbe številka EIMV 14/2015 z dne 30. 3. 2015 med EIMV in IJS. V skladu s pogodbo je bilo potrebno strokovno oceno izdati 21 dni po sinhronizaciji elektrarne na elektro-energetsko omrežje. NEK je bila sinhronizirana 17. 5. 2015. Strokovno oceno so predali 4. 6. 2015. IJS ni imel vpliva na definiranje obsega nadzora med remontom 2015. S pogodbo predpisan obseg 130 aktivnosti je IJS omogocil le delni pregled nad stanjem NEK po opravljenem remontu 2015. V strokovni oceni so izpostavili tiste preskuse, pri katerih so opazili možnosti za izboljšavo varnostne kulture, dobre inženirske prakse in zagotavljanja kakovosti. Na podlagi spremljanja s pogodbo opredeljenih aktivnosti in opravljenih analiz so ocenili, da so bila remontna dela in menjava goriva praviloma opravljena v skladu z veljavnimi postopki in tehnicnimi specifikacijami ter praviloma tudi v skladu z dobro inženirsko prakso, kar je s stališca jedrske varnosti omogocalo delovanje obravnavanih sistemov v skladu s projektnimi zahtevami in tehnicnimi specifikacijami. Strokovna ocena je dokumentirana v: URŠIC, Mitja, BERAR, Ovidiu-Adrian, CIZELJ, Leon, GARRIDO, Oriol Costa, DRAKSLER, Martin, EL SHAWISH, Samir, FABJAN, Ljubo, HENRY, Romain, HOLLER, Tadej, KAVŠEK, Darko, KLJENAK, Ivo, LESKOVAR, Matjaž, MATKOVIC, Marko, MIKUŽ, Blaž, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej, TISELJ, Iztok, TEKAVCIC, Matej, TRKOV, Andrej. Neodvisno strokovno mnenje pooblašcene organizacije na podrocju jedrske in sevalne varnosti: Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2015, (IJS delovno porocilo, 11871), 2015. Strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost »Safety upgrade program rev. 2 and accompanying technical reports« Strokovno mnenje se nanaša na revidirano izdajo programa nadgradnje varnosti NEK (PNV, rev. 2) in pripadajoce analize, s katerimi NEK dokazuje primernost in celovitost tehnicnih rešitev za sprejemljiv nivo preprecevanja in blaženja težkih nesrec. Cilj strokovnega mnenja je bil ocena sprememb PNV glede na prejšnjo izdajo (potrjena s strani URSJV) ter ocena idejne zasnove predlaganih dodatnih sistemov za hlajenje sredice in zadrževalnega hrama. Priloženo tehnicno dokumentacijo so sestavljala tri porocila. V prvem so bile opredeljene zahteve za dodatno crpalko, ki naj bi z vbrizgavanjem hladila v primarni krog preprecevala poškodbe sredice pri stanjih DEC A (Design Extension Conditions A). Drugo porocilo je analiziralo odziv zadrževalnega hrama v scenarijih s poškodovano reaktorsko posodo pri stanjih DEC B, ki izhajajo iz zatemnitve elektrarne. Tretje porocilo je obravnavalo kapaciteto vodnih zalog, ki so potrebne za preprecevanje težkih nesrec s poškodbami sredice (DEC A) ter za blaženje le-teh (DEC B). Podano strokovno mnenje revidiranega programa nadgradnje varnosti in pripadajocih analiz je temeljilo na znanju in izkušnjah IJS, vkljucno z deterministicnimi analizami in mednarodno prakso. Strokovno mnenje je dokumentirano v: PROŠEK, Andrej, BERAR, Ovidiu-Adrian, DRAKSLER, Martin, KLJENAK, Ivo, LESKOVAR, Matjaž, ODER, Jure. Expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert: safety upgrade program rev. 2 and accompanying technical reports, (IJS delovno porocilo, Rev. 0, 11960). 2015. Strokovno mnenja za projekt Mehanski razvoj jedrskega goriva V letu 2015 je IJS pridobil projekt »Independent Evaluation of Modified Krško 16x16 VANTAGE+ Fuel Design«. Namen spremenjenega goriva VANTAGE+, ki se razvija za NEK, je blažiti obcutljivost goriva na vibracije zaradi tokov in povecati odpornost goriva ob interakciji z razbitki. Uporaba spremenjenega goriva je predvidena za 29. gorivni cikel. V projektu sodelujeta Odsek za reaktorsko tehniko IJS in Odsek za reaktorsko fiziko IJS. Izdelava strokovnega mnenja je nacrtovana za leto 2016. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko IJS so v letu 2015 aktivno sodelovali pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter pri vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj: Izobraževanja - Sodelovanje pri izvajanju univerzitetnega izobraževanja na podrocju jedrske tehnike: Pri študijskem programu sodelujejo 3 ucitelji in 3 asistenti z Odseka za reaktorsko tehniko IJS. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa se predavanja izvajajo v ciklicnem nacinu: vsak predmet se izvaja vsako drugo leto. Vsi ucitelji v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je na odseku trenutno vpisanih 8 študentov. - Organizacija in izvedba tecaja »Requirements and safety evaluation for NPP SAR«. V okviru tecaja, ki je bil organiziran in financiran v okviru projekta Evropske komisije (INSC projekt MC3.01/13), so usposabljali strokovnjake upravnih organov in pooblašcenih izvedencev iz držav izven Evropske skupnosti. Cilj tecaja je bil predstavitev in razprava o predmetu, obsegu in sestavi varnostnega porocila za jedrsko elektrarno v razlicnih stadijih. Obravnavane so bile varnostne analize ter nacin pregleda in varnostnega vrednotenja s strani upravnega organa in vloga pooblašcenih organizacij pri tem. Podana je bila informacija o zakonodajnem okviru za jedrsko varnost in zahteve WENRA za nove reaktorje. Predstavljeni so bili tudi drugi standardi in smernice za pregled varnostnega porocila. Izvedena je bila prakticna vaja na temo varnostnega pregleda, tecaj pa se je zakljucil z obiskom jedrske elektrarne Krško, na katerem so predstavili program nadgradnje jedrske varnosti in nudili voden ogled same elektrarne. Pri organizaciji in izvedbi tecaja so poleg IJS (R4 in ICJT) sodelovali še strokovnjaki iz URSJV in ITER Consult iz Italije. Tecaj je trajal pet delovnih dni, zadnji šesti dan pa je bil namenjen obisku NEK. Dva izmed udeležencev sta se udeležila še enotedenskega usposabljanja na IJS. - Organizacija in izvedba tecaja »Nuclear fuel cycle and uranium mining from a regulatory perspective«: V okviru tecaja, ki je bil organiziran in financiran v okviru projekta Evropske komisije (INSC projekt MC3.01/13), so usposabljali strokovnjake upravnih organov in pooblašcenih izvedencev iz držav izven Evropske skupnosti. Cilj tecaja je bil predstaviti in razpravljati o vseh delih gorivnega cikla s poudarkom na tehnologijah ter jedrski in sevalni varnosti. Pri organizaciji in izvedbi tecaja so sodelovali tudi s strokovnjaki iz drugih odsekov IJS (F8, ICJT, K1), URSJV, ARAO, Geološki zavod in ITER Consult iz Italije. Tecaj je trajal pet delovnih dni. - DG ENER »Study programme – Tutoring module«: V okviru ENSTII (European Nuclear Safety Training & Tutoring Institute) sta bila izvedena dva specializirana tecaja in notranje usposabljanje v trajanju treh mesecev, ki se je izvajalo na IJS. Naslov usposabljanja enega kandidata je bil neodvisna ocena modificiranega goriva za NEK (poglavje 3.3). Namen usposabljanja je bil spoznati in prakticno delati v vseh fazah izdelave strokovnega mnenja s poudarkom na zakonodaji in merilih sprejemljivosti. To je poskusni program, s katerim se preizkuša koristnost usposabljanja za zvecanje kompetenc profesionalcev iz evropskih upravnih organov, pooblašcenih organizacij in laboratorijev, ki delajo na podrocju jedrske varnosti, varovanja in radiološke zašcite. Gre za prenos prakse, znanja in vzpostavitev stika in sodelovanja z izvedenci na dolocenem podrocju. Mednarodna porocila - Sodelovanje pri pripravi OECD/NEA strokovnega mnenja TOP EVSTE: V okviru OECD/NEA delovne skupine WGAMA (Working Group on Analysis and Management of Accidents) pripravljamo strokovno mnenje o pojavih med parno eksplozijo izven reaktorske posode TOP EVSTE (Technical Opinion Paper on Ex-Vessel STeam Explosion). Dokument, ki bo pripravljen v letu 2016, bo med drugim podal smernice za potrebne prihodnje raziskave na podrocju interakcije taline s hladilom. Mednarodni programi - CAMP: Mednarodni program CAMP (Code Applications and Maintenance Program) poteka pod pokroviteljstvom Zvezne jedrske upravne komisije ZDA (US NRC). Udeležili so se spomladanskega in jesenskega srecanja CAMP 2015 in o tem porocali zainteresiranim organizacijam v Sloveniji. Z realisticnim termohidravlicnim racunalniškim programom RELAP5/MOD3.3 Patch 4 je bila opravljena analiza strategije za blažitev posledic hipoteticne zatemnitve v tlacnovodni jedrski elektrarni. Uporabljen je bil vhodni model RELAP5 za jedrsko elektrarno Krško. Po nesreci v jedrski elektrarni Fukušima Daici so bile predlagane nove strategije za ublažitev zatemnitve elektrarne, ki temeljijo na uporabi kombinacije fiksne in mobilne opreme za zagotavljanje kljucnih varnostnih funkcij. Namen študije je bil raziskati uporabnost deterministicnih varnostnih analiz za izdelavo strategije za blaženje posledic nezgode. Predlagana je bila metodologija za ocenjevanje potrebnih pretokov za napajanje uparjalnika z vodo. Cilj je bil dolociti pretok tako, da uparjalnika nista prevec spraznjena ali napolnjena (ob predpostavki, da instrumentacija za merjenje ni delujoca). Analiziranih je bilo šest vrst scenarijev, ki so upoštevali razlicne nacine pušcanja: normalno najvecje dovoljeno pušcanje, pušcanje skozi tesnila reaktorskih crpalk in pušcanje skozi odvodnjavanje, ko je tlak višji od 42 barov. Scenariji so bili izracunani za razlicne casovne zamike zacetka vbrizgavanja v uparjalnike. Za vsakega od scenarijev sta se racunala dva primera glede na cas delovanja dizel generatorjev po izgubi zunanjega napajanja. Pokazano je bilo, da je mogoce pretoke dolociti tako, da pretoka prvih 24 ur ni potrebno spreminjati in je pri tem hlajenje sredice še zadostno. Pogoj je le, da se z vbrizgavanjem zacne dovolj zgodaj, to je preden bi se sredica zacela segrevati. - CSARP: Mednarodni program CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program) poteka pod pokroviteljstvom Zvezne jedrske upravne komisije ZDA (US NRC). V luci po-Fukušimskih ukrepov in potrebi po neodvisnem preverjanju varnosti jedrske elektrarne v Krškem so predlagali URSJV obnovitev sodelovanja v tem programu, v okviru katerega bi dobili tudi racunalniški program MELCOR za simulacije težkih nesrec. Na ta nacin bi lahko v Sloveniji vzpostavili ekipo in opremo, ki bi bila sposobna neodvisno od strokovnjakov v elektrarni izvesti in preveriti tovrstne analize. Na sestanku glede obnovitve sodelovanja v programu CSARP, ki je bil na URSJV in so se ga udeležili predstavniki URSJV, NEK in IJS, so se prisotni strinjali glede smiselnosti obuditve sodelovanja v programu, odprto pa je ostalo vprašanje virov financiranja aktivnosti v programu. Po dogovoru, da bo osnovne aktivnosti v sklopu programa CSARP financirala NEK, je IJS z URSJV in NEK podpisal tripartitni sporazum o sodelovanju v programu v obliki aneksa k pogodbi o sodelovanju v programu CAMP. Na sestanku slovenskih udeležencev v programu CSARP, ki je bil v NEK in so se ga udeležili predstavniki URSJV, NEK in IJS, je IJS predstavil status programa v Sloveniji in predlog prihodnjih aktivnosti za program. Pripravili so tudi porocilo o izvajanju programa v Sloveniji. Konec leta so z US NRC pogodbo o sodelovanju v programu CSARP podpisali. Mednarodna združenja - ENEN: Združenje ENEN (European Nuclear Edcuation Network) združuje vec kot 60 univerz z jedrskim programom, raziskovalnih inštitutov in industrije v EU in širše. Cilj združenja je ohranjati in povecevati kvaliteto izobraževanja in usposabljanja na vseh podrocjih, ki so kakorkoli povezana z jedrsko energijo. Prof. dr. Leon Cizelj je clan upravnega odbora združenja. - ETSON: ETSON (European Technical Safety Organisations Network) združuje Evropske pooblašcence za jedrsko varnost, ki jedrskim upravnim organom zagotavljajo znanstveno in tehnicno podporo. Cilj ETSON-a je razvoj in promocija najboljše prakse pri izdelavi jedrskih varnostnih ocen. Na osnovi izkušenj svojih clanic, ETSON prispeva k harmonizaciji prakse na podrocju jedrske varnosti v Evropski skupnosti. ETSON med drugim nudi tudi forum za sodelovanje pri varnostnih analizah, raziskavah in razvoju. Potrebna pogoja za clanstvo v ETSON-u, sta neprofitnost in razvita lastna dejavnost organizacije. IJS je edina izmed slovenskih pooblašcenih organizacij, ki je clanica ETSON-a. Prof. dr. Leon Cizelj je clan upravnega odbora združenja. - NUGENIA: NUGENIA (Nuclear Generation II & III Association) je bila ustanovljena kot ambiciozna organizacija za podporo napredku varnega, zanesljivega in ucinkovitega upravljanja z jedrskimi elektrarnami. NUGENIA vzpostavlja, na viden in transparenten nacin, znanstvene in tehnicne osnove tako, da inicira in podpira mednarodne raziskovalne in razvojne projekte in programe. NUGENIA na ta nacin prispeva k inovacijam ter spodbuja razširjanje in uporabo rezultatov razvoja in raziskav. - SNETP: Namen SNETP (Sustainable Nuclear Energy Technology Platform), v kateri sodeluje vec kot 120 raziskovalnih ustanov, podjetij in drugih organizacije iz EU, je usmerjati raziskave na naslednjih podrocjih jedrske energije: razvoj materialov in goriv, simulacijska orodja za nacrtovanje in varnost reaktorjev, termicni in hitri reaktorji, gorivni cikli, procesi v radioaktivnih odpadkih, infrastrukture za izobraževanje ter raziskave in razvoj, lahkovodni reaktorji, ter visokotemperaturni reaktorji in procesi. Prof. dr. Leon Cizelj je clan upravnega odbora platforme. Mednarodni projekti - Evropski projekt AIR-SFP: Projekt AIR-SFP se odvija v okviru NUGENIA+. Gre za projekt, ki se v luci spleta dogodkov v Fukušima osredotoca na dogajanje v bazenu za rabljeno gorivo (SFP). Projekt za primere izgube hlajenja in/ali izgube hladila v SFP vrednoti racunske zmožnosti in omejitve termohidravlicnih racunalniških programov ASTEC, MELCORE, ATHLET-CD, RELAP/SCDAPSIM ter ICARE/CATHARE. - Evropski projekt ARCADIA: Sodelovanje v evropskem projektu ARCADIA v sklopu 7. okvirnega programa Evropske Komisije. Namen projekta je identifikacija potreb po izobraževanju in usposabljanju (Education & Training) ter raziskavah in razvoju (Research & Development), ki bodo potrebne za gradnjo eksperimentalnega, s svincem hlajenega hitrega reaktorja ALFRED. - Evropski projekt ASAMPSA_E: Sodelovanje v evropskem projektu ASAMPSA_E (Advanced Safety Assessment: Extended PSA). Projekt se je pricel 6. 6. 2013 in je bil zasnovan kot triletni projekt za katerega se predvideva podaljšanje do konca leta 2016. V okviru projekta sodeluje IJS - R4 z 28 partnerji iz 17 evropskih držav in tremi zunanjimi organizacijami (US-NRC, TEPCO, JANSI). Cilj projekta je razvoj in posodobitev trenutne metodologije PSA z upoštevanjem redkih dogodkov in kombinacijo dogodkov. V okviru projekta so bili v letu 2015 organizirani trije sestanki na katerih so bili podani prispevki v okviru projekta. - Evropski projekt BRIDGE+: Cilj projekta BRIDGE (Better undeRstandIng anD recoGnition of nuclEar skills and qualifications), je zmanjšati oz. premostiti razlike med akademskim izobraževanjem v jedrski tehniki in usposabljanjem po principu SAT (systematic approach to training), ki ga praviloma izvajajo zaposlovalci. Projekt sofinancira Evropska Unija v sklopu projektov ERASMUS+, koordinira ga Politehnika iz Bukarešte, sodelujemo pa podjetji Technatom iz Madrida in Energonuclear iz Bukarešte ter IJS. Projekt se je pricel 1. 9. 2014 in bo trajal do 30. 8. 2016. - Evropski projekt CESAM: Sodelovanje v evropskem projektu CESAM (Code for European Severe Accident Management), ki je del 7. okvirnega programa EU, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je razvoj in preverjanje evropskega sistemskega programa za simulacijo resnih nezgod ASTEC, ki ga skupaj razvijata francoski IRSN in nemški GRS. Projekt se je pricel 1. 4. 2013 in bo trajal do 31. 3. 2017. IJS sodeluje predvsem pri preverjanju modelov zgorevanja vodika v zadrževalnem hramu. - Evropski projekt JOPRAD: Projekt JOPRAD (Towards a Joint Programming on Radioactive Waste Disposal), ki ga v okviru Obzorja 2020 sofinancira Evropska komisija, pripravlja podlage za skupno nacrtovanje, izvajanje in sofinanciranje raziskav na podrocju varnega odlaganja radioaktivnih odpadkov. Projekt se je pricel 1. 9. 2015 in bo trajal do 1. 12. 2017. - Evropski projekt MULTIMETAL: Sodelovanje v evropskem projektu MULTIMETAL (Structural performance of multi-metal component) v sklopu 7. okvirnega programa Evropske Komisije. Namen projekta je študirati strukturno celovitost varjenih veckovinskih komponent v primarnem krogu jedrske elektrarne. Projekt obsega eksperimentalne in analiticne aktivnosti. IJS – R4 sodeluje pri numericnih simulacijah in vodi sklop za upravljanje usposabljanja, mobilnosti ter znanja. Triletni projekt se je zakljucil 31. 1. 2015. - Evropski projekt NURESAFE: Sodelovanje v projektu NURESAFE (NUclear REactor SAFEty simulation platform), ki je del 7. okvirnega programa EU, tematsko podrocje EURATOM. Glavna tema projekta je razvoj in uporaba evropske racunalniške platforme NURESIM za trirazsežne simulacije kompleksnih pojavov v reaktorskih sistemih. Triletni integralni projekt (2013-2015), ki ga vodi francoski CEA in predstavlja nadaljevanje projektov NURISP (7. OP EU) in NURESIM (6. OP EU), se je zacel v letu 2013. - Evropski projekt SESAME: V marcu 2015 se je zacel prvi evropski projekt iz programa Obzorje 2020, v katerem sodeluje Odsek za reaktorsko tehniko IJS. Projekt SESAME (thermal hydraulics Simulations and Experiments for the Safety Assessment of MEtal cooled reactors) bo trajal 4 leta, iz naslova pa je razvidno, da gre za projekt, katerega tema je termohidravlika tekocih kovin, ki hladijo hitre oplodne reaktorje. IJS-R4 v okviru projekta opravlja zelo natancne simulacije turbulentnega prenosa toplote z metodo spektralnih elementov, ki pa so omejene na enostavne geometrije in nizka Reynoldsova števila. Rezultati IJS bodo služili kot podatkovna baza za preverjanje manj natancnih racunalniskih programov, ki se uporabljajo v bolj kompleksnih geometrijah in pri višjih Reynoldsovih številih. - Evropski projekt SOTERIA: Projekt SOTERIA (Safe long term operation of light water reactors based on improved understanding of radiation effects in nuclear structural materials) je štiriletni evropski projekt pod okriljem programa EURATOM v Obzorju 2020. Glavni cilj projekta je izboljšati razumevanje pojavov staranja jekel, ki se uporabljajo za izdelavo tlacnovodnih reaktorskih posod in njenih notranjih komponent. IJS-R4 na projektu sodeluje v sklopu, ki se ukvarja z modeliranjem in simulacijami. Pomagal bo razviti, implementirati in kalibrirati model kristalne plasticnosti, ki bo upošteval variacije na skali mikrostrukture jekla in podal zanesljive napovedi za lokalni kot tudi makroskopski mehanski odziv jekla ob razlicnih sevalnih obremenitvah. V sodelovanju z JRC (Petten, Nizozemska) bo IJS-R4 pomagal dolociti tudi lomne lastnosti medkristalnih mej v obsevanem jeklu, ki bo izpostavljeno korozivnemu okolju, ter s tem razviti statisticen model za napoved nastanka medkristalnih razpok. Projekt se je pricel 1. 9. 2015. - Evropski projekt THINS: Sodelovanje v projektu THINS (THermal Hydraulics of Innovative Nuclear Systems), ki je del 7. okvirnega programa EU, tematsko podrocje EURATOM. Tema projekta so bile raziskave na podrocju termohidravlike reaktorjev IV generacije. IJS-R4 je v okviru projekta sodeloval na podrocju simulacij prenosa toplote v reaktorju hlajenem s tekocim natrijem. Projekt se je pricel 1. 1. 2010 in je trajal do 31. 1. 2015. - Dvostranski projekt CEA »Raziskovanje stratificiranih parnih eksplozij«: Dvostranski projekt CEA, IJS – R4, »Raziskovanje stratificiranih parnih eksplozij«. Namen projekta je raziskovati stratificirane parne eksplozije in predlagati potrebne modifikacije naprave KROTOS v CEA, ki bodo omogocile izvajanje eksperimentov interakcije taline s hladilom v stratificirani konfiguraciji s prototipsko talino. Projekt se je pricel 1. 7. 2015 in bo trajal 2 leti. - Dvostranski projekt CEA »Kvantitativna napoved napetosti, ki sproži nastanek napetostno korozijskih razpok v notranjih strukturah tlacnovodnega reaktorja«: Dvostranski projekt CEA, IJS – R4, »Kvantitativna napoved napetosti, ki sproži nastanek napetostno korozijskih razpok v notranjih strukturah tlacnovodnega reaktorja«. Namen projekta je dolociti krivuljo napetosti v odvisnosti od sevalnih obremenitev, pri katerih nastanejo medkristalne razpoke v zlitinah avstenitnega nerjavnega jekla zaradi skupnih ucinkov sevanja, korozije ter mehanskih obremenitev. Projekt obsega eksperimentalne in analiticne aktivnosti. Projekt se je pricel 1. 7. 2015 in bo trajal 2 leti. - Dvostranski projekt IRSN »Racunalniški program MC3D«: Dvostranski projekt IRSN, IJS – R4, »Racunalniški program MC3D«, v okviru katerega sodelujemo pri razvoju naprednega racunalniškega programa MC3D za simulacijo interakcije taline in hladila, ki se uporablja za varnostne analize v jedrskih elektrarnah. - Dvostranski projekt KAERI »Interakcija taline in hladila povezana s pojavom parne eksplozije«: Dvostranski projekt KAERI, IJS – R4, »Interakcija taline in hladila povezana s pojavom parne eksplozije«, v okviru katerega imamo dostop do eksperimentalnih podatkov na napravi TROI. - Dvostranski projekt TA&AM »Raziskave tokovnih znacilnosti in prenosa toplote v visoko temperaturnem plinsko hlajenem reaktorju«: Odsek za reaktorsko tehniko IJS in Nuclear Engineering Department, Texas A & M University (TA & MU), ZDA, sodelujeta v skupnem raziskovalnem projektu na podrocju raziskav tokovnih karakteristik in prenosa toplote visoko temperaturnega plinsko hlajenega reaktorja. Projekt se je pricel 1. 1. 2015 in bo trajal 2 leti. - Fuzijski raziskovalni projekt »Diagnostics and Control«: Projekt WPDC (Diagnostic & Control) je ena od strateških misij asociacije EFDA (European Fusion Development Association) za dosego dolgorocnega cilja izgradnje demonstracijske fuzijske elektrarne DEMO do leta 2050. Cilj projekta WPDC je zagotoviti integriran koncept zasnove diagnosticnih in kontrolnih sistemov v elektrarni DEMO. IJS-R4 na projektu izvaja analize na podrocju racunalniško podprtega nacrtovanja in inženirske analize na sistemih za nevtronsko in gama diagnostiko, magnetno diagnostiko in sistemih za merjenje toplotnega toka na divertorju. Projekt se je pricel 1. 1. 2015 v sklopu programa Eurofusion, Obzorje 2020 in bo trajal do 31. 12. 2018. - Fuzijski projekt »Education«: Projekt »Education« je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je spodbujanje dodiplomskega in doktorskega študija na podrocju fuzije. Projekt se je pricel 1. 1. 2014 in bo trajal do 31. 12. 2018. - Fuzijski raziskovalni projekt »Global thermal analysis of DEMO tokamak«: Projekt »Global thermal analysis of DEMO tokamak« je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je izracun toplotnih izgub ter termicnih raztezkov sistemov tokamaka bodoce fuzijske elektrarne DEMO. Projekt, ki ga v celoti izvaja IJS, poteka v okviru širšega projekta »Project Plant Level System Engineering, Design Integration and Physics Integration«. Projekt se je pricel 1. 1. 2014 in bo trajal do 31. 12. 2018. - Vodenje fuzijske raziskovalne enote v Sloveniji: Fuzijska raziskovalna enota v Sloveniji se imenuje Slovenska Fuzijska Asociacija (SFA) in je del »Program Management Unit« v okviru EUROfusion programa, Obzorje 2020, tematsko podrocje EURATOM. Slovenska fuzijska asociacija združuje in koordinira fuzijske aktivnosti na Institutu Jožef Stefan in na Univerzi v Ljubljani. Domaci projekti - ARRS projekt »Parne eksplozije v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih«: »Parne eksplozije v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih« je projekt, katerega namen je bil raziskati potencial mocnih parnih eksplozij v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih. Projekt je bil financiran s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Dvoletni projekt se je zakljucil 31. 7. 2015. - Recenzija dokumenta »Projektne osnove za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško«: Za ARAO so opravili recenzijo dokumenta »Projektne osnove za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško«. Recenzijo so opravili s stališca skladnosti s slovensko zakonodajo na jedrskem podrocju, obravnavali pa so tudi skladnost s tujimi predpisi, priporocili in primeri dobrih praks s podrocja odlaganja radioaktivnih odpadkov. 10.11.7 Služba za varstvo pred sevanji (SVPIS) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Trenutno so v organizacijski enoti SVPIS zaposleni štirje sodelavci: mag. Matjaž Stepišnik, univ. dipl. fiz., vodja SVPIS (pooblašceni izvedenec), dr. Tinkara Bucar, univ. dipl. fiz., Thomas Breznik, dipl. inž. rad., Emira Bašic, dipl. var. inž.. V letu 2015 je SVPIS kupil dodaten merilnik hitrosti doze. Ustrezno delovanje opreme redno preverjajo. Trenutno SVPIS razpolaga s sledeco merilno opremo: 6 merilnikov hitrosti doze žarkov gama, 2 merilnika hitrosti doze nevtronov, 4 merilniki površinske kontaminacije, 2 prenosna spektrometra NaI(Tl), in 3 visokolocljivostni spektrometeri gama (HPGe). V sklopu radioloških pregledov reaktorja, laboratorijev na IJS in zunanjih narocnikov SVPIS izvaja meritve hitrosti doze, kontaminacije in spektrometrije gama po akreditirani metodi (EN ISO/IEC 17025). Mednarodne primerjalne meritve dokazujejo usposobljenost. Izdelava strokovnih mnenj in izvajanje radioloških meritev V letu 2015 je SVPIS izvedel vec akreditiranih meritev, nadzornih pregledov in izdelali nekaj strokovnih mnenj pri zunanjih narocnikih v industriji, znanstvenih in izobraževalnih organizacijah. Preglednica 49: Strokovna mnenja in radiološki pregledi, ki jih je IJS opravil v letu 2015 OZNAKA POROCILA NASLOV POROCILA IJS-DP-11781 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Calcit, d. o. o. Stahovica (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11804 RADIOLOŠKI PREGLEDI VIROV SEVANJA Rentgenska naprava RS, Državni zbor (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11805 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Rentgenska naprava, Okrožno sodišce Murska Sobota (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11820 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Ministrstvo za obrambo RS , 107 letalska baza Vojašnica Jerneja Molana (avtorji: Thomas Breznik) IJS-DP-11828 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11845 Meritve kozmicne komponente hitrosti doze in spektrometrija gama in-situ na morski gladini (avtor: mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-11844 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko (avtor: Thomas Breznik) 9/15-Z-M POROCILO O MERITVAH IONIZIRAJOCEGA SEVANJA ENCONET d. o. o., Miramarska 20, Zagreb (avtor: mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-11848 RADIOLOŠKI PREGLED LINEARNEGA POSPEŠEVALNIKA ZA PREGLED VSEBINE TOVORNIH VOZIL, Izpostava Luka Koper RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11884 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA IN OPUSTITEV NADZORA NAD RAZSTAVNIM EKSPONATOM, Ministrstvo za obrambo RS (avtor: dr. Tinkara Bucar) IJS-DP-11891 RADIOLOŠKI PREGLED RENTGENSKIH APARATOV Letališce Jožeta Pucnika Ljubljana RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11911 PRIMERJALNE MERITVE HITROSTI DOZE IN IN-SITU SPEKTROMETRIJA GAMA 2015 (avtorji: Thomas Breznik in mag. Matjaž Stepišnik) OZNAKA POROCILA NASLOV POROCILA IJS-DP-11899 RADIOLOŠKI PREGLED LINEARNEGA POSPEŠEVALNIKA ZA PREGLED VSEBINE TOVORNIH VOZIL, Izpostava Luka Koper Preliminarne meritve za ovrednotenje ustreznosti dodatne zašcite RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtor: mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-11908 RADIOLOŠKI PREGLED RENTGENSKIH APARATOV Letališce Eduarda Rusjana Maribor RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11931 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA NIB Nacionalni inštitut za Biologijo Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11936 RADIOLOŠKI PREGLED VIRA SEVANJA Pikas d. o. o. (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11947 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Velika planina d. o. o. (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11954 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA TEMAT, Družba za tehnicno preizkušanje, storitve in trgovino, d. o. o. (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11968 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-11984 RADIOLOŠKI PREGLED RTG APARATA V VOZILU ZA PREGLED VSEBINE TOVORNIH VOZIL, Izpostava Carinskega urada Maribor RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-12007 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI, NTF Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo in Oddelek za materiale in metalurgijo (avtor: Thomas Breznik) IJS-DP-12008 RADIOLOŠKI PREGLED LINEARNEGA POSPEŠEVALNIKA ZA PREGLED VSEBINE TOVORNIH VOZIL, Izpostava Luka Koper Zakljucne meritve za ovrednotenje ustreznosti dodatne zašcite RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtor: Thomas Breznik) Sodelavci SVPIS so sodelovali tudi pri evaluacijah vpliva jedrskih objektov na okolje. Preglednica 50: Ocene vpliva jedrskih objektov na okolje, ki jih je v letu 2015 opravil IJS OZNAKA POROCILA NASLOV POROCILA IJS-DP-11799 MERITVE RADIOAKTIVNOST V OKOLICI REAKTORSKEGA CENTRA IJS - POROCILO ZA LETO 2014 (avtorji: dr. Tinkara Bucar, mag Matjaž Stepišnik) IJS-DP-11811 ISBN 978-961-264-082-8 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO 2014, ZNACILNOSTI IN OCENA VPLIVOV RADIOAKTIVNOSTI NA PREBIVALSTVO ob NORMALNEM DELOVANJU NEK – Poglavje REKA SAVA (avtor: mag Matjaž Stepišnik) IJS-DP-11801 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI CENTRALNEGA SKLADIŠCA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V BRINJU - POROCILO ZA LETO 2014 (avtor: mag Matjaž Stepišnik). Ostale dejavnosti Varstvo pred sevanji na IJS Osebna dozimetrija V letu 2015 so z osebnimi termoluminiscencnimi dozimetri (TLD CaF2:Mn) nadzirali 121 delavcev, ki poklicno redno ali obcasno prihajajo v stik z viri ionizirajocega sevanja. Najvecja letna izmerjena doza posameznika je znašala 0,242 mSv, kar je 1,2 % letne dozne omejitve za poklicnega delavca z viri sevanja (20 mSv na leto) oziroma 24 % letne dozne omejitve za prebivalstvo (1 mSv na leto). Kolektivna letna doza pri vseh delih na IJS je bila 1,5 clovek mSv. Na sliki 142 so podatki o dozah za posamezne odseke ali skupine na IJS. Na IJS dodatno izvajamo tudi nevtronsko dozimetrijo za manjšo skupino zaposlenih, ki dela na reaktorju in pospeševalniku TANDETRON. Vsi rezultati meritev so bili pod mejo detekcije za nevtrone (< 60 µSv). Preglednica 51: Prejete letne doze na RIC Št. delavcev Povprecna doza (mSv) Kolektivna doza (clovek mSv) Maks. doza (mSv) Operaterji reaktorja TRIGA 4 0.149 0.594 0.242 Raziskovalci na reaktorju (O-2, F-8, F-9) 14 0.020 0.274 0.098 SVPIS 5 0.002 0.008 0.005 Skupaj 23 0.038 0.876 0.242 0.0000.1000.2000.3000.4000.5000.6000.700Operaterji reaktorja TRIGASlužba za varstvo pred jonizirajocim sevanjem (SVPIS)Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo -B1Odsek za molekularne in biomedicinske znanosti -B2Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij -F2 -Jamova 39Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij -F2 -MICOdsek za Reaktorsko fiziko -F8Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev -F9Ižobraževalni center za jedrsko tehnologijo -ICJTOdsek za anorgansko kemijo in tehnologijo -K1Odsek za znanosti o okolju -O2Zunanji (varnostniki in cistilke)VzdrževanjemSv na letoPrejete letne doze na IJS -2015 Povprecna doza (mSv)Kolektivna Doza (clovek mSv)Maks. doza (mSv) Slika 142: Prejete povprecne, kolektivne in najvecje doze pri delih na IJS v letu 2015 Nadzorne meritve v Reaktorskem infrastrukturnem centru (RIC) Redne preglede prostorov v nadzorovanega obmocje Reaktorja TRIGA, Objekta vrocih celic (OVC) in Odseka za znanosti o okolju so izvajali tedensko. Pri nekaterih radiološko zahtevnih delih je bila potrebna stalna prisotnost sodelavcev SVPIS (odpiranje aktiviranih vzorcev, opustitve nadzora nad viri, delo z radioaktivnimi odpadki ali karakterizacija virov). V okviru nadzora so izvajali meritve hitrosti doze, kontaminacije površin, predmetov in osebne kontaminacije. Rezultati rednega nadzora kontaminiranosti prostorov so pokazali vecinoma nemerljivo ali zanemarljivo kontaminiranost. Lokalno povišane nivoje sevanja je bilo mogoce izmeriti le na nekaterih mestih predvsem v reaktorski hali in kleti reaktorja. V okviru programa nadzora reaktorskih tekocin so izvajali laboratorijsko visoko locljivostno spektrometrijo gama (VLG) vzorcev. Ta zajema vzorce vode iz bazena reaktorja (primarna voda), iz sekundarnega kroga reaktorja ter iz shrambe za iztrošene gorivne elemente. Vzorci so se tedensko zbirali in analizirali v laboratoriju. V vzorcih niso zaznali prisotnosti fisijskih produktov, zato sklepajo, da je gorivo ostalo nepoškodovano. Nadzor okolja RIC URSJV je z odlocbo št. 35400-9/2014/9 pooblastila SVPIS za izvajanje monitoringa radioaktivnosti reaktorja. Nadzor okolja reaktorja se izvaja skladno s Programom nadzornih meritev v okolici Reaktorskega centra je opredeljen v varnostnem porocilu za reaktor in potrjen s strani URSJV. Elementi programa so usklajeni s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti. Vsebnosti sevalcev gama v vzorcih vod, filtrov, žlahtnih plinov, zemlje in sedimentov so merili z VLG in izmerili okrog 350 razlicnih vzorcev. Meritve doze zunanjega sevanja z okoljskimi pasivnimi dozimetri so izvajali v sodelovanju s pooblašcenim dozimetricnim laboratorijem. Nadzorne meritve sestavljata dva sklopa - meritve izpustov (emisije) in meritve v okolju (imisije). Z meritvami emisij ocenjujejo prispevek dejavnosti na Reaktorskem centru k izpostavitvi prebivalstva sevanju. Zaradi nemerljivih vplivov v okolju je ocena izpostavitve narejena na podlagi emisijskih vrednosti in z uporabo modelov razširjanja radioaktivnih snovi po atmosferski in tekocinski prenosni poti. Meritve imisij omogocajo splošno oceno stanja radioaktivnosti na obmocju Reaktorskega centra, oceno morebitnih vplivov obratovanja reaktorja in drugih objektov znotraj centra, pa tudi vplive dogodkov zunaj centra, kot je bila npr. cernobilska nesreca. Redne meritve imisij dajejo osnovno sliko o nicelnem stanju nekaterih radioloških parametrov na obmocju Reaktorskega centra in v bližnji okolici. Na podlagi emisijskih meritev in konservativnih predpostavk razširjanja radioaktivnih snovi preliminarno ocenjujejo, da je bila letna efektivna doza prebivalstva v okolici Reaktorskega centra ocenjena na manj kot 1 µSv. Sevalna obremenitev prebivalstva zaradi dejavnosti Reaktorskega centra je bila v letu 2015 zanemarljiva. Podrobnosti nadzora okolja bodo predstavljene v locenem porocilu (Meritve radioaktivnosti v okolici Reaktorskega centra IJS). Radioaktivni odpadki SVPIS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v OVC. Letno nastane na IJS v povprecju: - ~ 40 l izrabljenih ionskih smol, - ~ 200 l aktivirane ali kontaminirane eksperimentalne opreme in zašcitnih sredstev ter - ~ 100 l aluminijastih obsevalnih kontejnerjev. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno se proizvede 1 do 2 soda standardnih dimenzij (< 0,5 m3) trdnih RAO. SVPIS izvaja tudi nadzor nad opremo, orodjem, embalažo ali ostalimi materiali (odpadna zašcitna plastika, obsevani vzorci ali druge snovi), ki se nahajajo v nadzorovanem obmocju. Nad temi predmeti se lahko opravi opustitev nadzora, pod pogojem, da zadošcajo kriterijem najvecje dovoljene aktivnosti ali površinske kontaminacije. Pregledi laboratorijev na IJS Trenutno je na IJS v uporabi 88 radioaktivnih virov sevanja (odprtih in zaprtih) in 12 naprav (RTG aparatov in pospeševalnik TANDETRON), za katere je potreben upravni nadzor. Dodatno pa se na IJS uporablja še 421 radioaktivnih virov z nižjo aktivnostjo. Za vse laboratorije Instituta, v katerih se izvaja sevalna dejavnost, je izdelana ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji (OVIDS). V ocenah so postavljene zahteve in omejitve za varno delo z viri ionizirajocega sevanja ter razporeditev zaposlenih v ustrezne kategorije delavcev glede na naravo dela. V letu 2015 so pod nadzorom neodvisne pooblašcene organizacije opravili 18 radioloških pregledov laboratorijev IJS in 3 ponovne preglede ocene izpostavljenosti zaposlenih. Neodvisna pooblašcena organizacija je opravila še dodaten nadzor nad delom SVPIS in dvema laboratorijema na IJS. Pri pregledu ni zaznala pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na sevalno varnost zaposlenih. 10.11.8 Odsek za znanosti o okolju (O-2) Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V Odseku za znanost o okolju IJS je v letu 2015 prišlo do naslednjih sprememb, ki so pomembne za izvajanje strokovnih nalog na podrocjih pooblastitve: Kadri: - Sestanek znanstvenega in tehnicnega odbora Euratom (1 sodelavec 2x); - Sodelavka, ki je bila vodja skupine za radiokemijo, se je upokojila. Nadomestil jo je sodelavec iz iste skupine; - Sestanek znanstvenega in tehnicnega odbora Euratom (1 sodelavec 2x); - Sodelovanje na konferencah in strokovnih sestankih po mednarodnih projektih; - Štirje sodelavci so sodelovali pri dodiplomskem in podiplomskem študiju na razlicnih fakultetah; - En mladi raziskovalec (MR) na podrocju nevtronske aktivacijske analize in uporabe reaktorja TRIGA; - Opravljeno je bilo eno magistrsko delo; - Nov podoktorski sodelavec je pricel z delom na podrocju razvoja jedrskih tehnik za dolocanje radionuklidov v hrani. Oprema V letu 2015 je bila nabavljena naslednja nova oprema: - Tekocinski scintilacijski števec: Perkin Elmer »Quantulus 1220«, - Žarilna pec za razkroj vzorcev v talini: Claisse LeNeo, - Nu Instruments Multicolector ICP-MS, - 40% HPGe detektor s pripadajoco elektroniko (DSA-LX), Canberra. Zagotavljanje kakovosti - V maju 2015 je bil izveden redni nadzor za akreditirane metode (LP-090) s strani Slovenske Akreditacije (SA). Nova akreditacijska listina LP-090 s spremenjenim obsegom akreditacije je bila izdana novembra 2015. - V okviru nacionalnega meroslovnega sistema je MIRS natancneje opredelil podrocje priznanja O-2 kot nosilca nacionalnega etalona (NNE) in sicer za množino snovi/kemijski elementi v sledovih/v organskih in anorganskih matricah. - Predstavitev sprememb sistema vodenja kakovosti na O-2 skladno z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005 v okviru tehnicnega odbora za kakovost (TC-Q) pri organizaciji EURAMET (European Association of National Metrology Institutes) posredovano februarja. Sistem vodenja kakovosti na O-2 je bil iz strani TC-Q v celoti potrjen maja 2015. - Vpis 11 kalibracijskih in merilnih zmogljivosti – Calibration and Measurement Capabilities (CMC) v bazo BIPM Kay Comparison Database (KCDB) na podrocju kemijskih meritev: - http://kcdb.bipm.org/AppendixC/QM/SI/QM_SI_10.pdf - http://kcdb.bipm.org/AppendixC/QM/SI/QM_SI_11.pdf - http://kcdb.bipm.org/AppendixC/QM/SI/QM_SI_14.pdf - Zunanja presoja SA14-007 s strani NEK je potekala novembra 2014, korektivni ukrepi so bili dokoncno izvedeni decembra 2015, zakljucek presoje pa potrjen s strani NEK januarja 2016. Dejavnosti v skladu s pooblastilom - Sodelovanje pri monitoringu radioaktivnosti v okolju v okolici NEK in v življenjskem okolju ter dolocanje radionuklidov 89/90Sr-89 in tritija v vzorcih iz okolja; sodelovanje pri neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa NEK za leto 2015. - Sodelovanje pri monitoringu radioaktivnosti v okolju v okolici NEK in v življenjskem okolju, dolocanje radionuklidov 89/90Sr-89 in tritija v vzorcih iz okolja; sodelovanje pri neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa NEK za leto 2015 in dolocanje tritija v živilih in pitni vodi. - Dolocanje tritija v mineralnih in pitnih vodah. - Dolocanje tritija v padavinah, podzemnih in površinskih vodah. - Analize sevalcev alfa v vzorcih brisov iz NEK. - Dolocanje skupne aktivnosti beta v mineralnih vodah. - Analize aktinidov v filtrih za IMS postaje (CTBTO). - Monitoring radioaktivnosti na obmocju bivšega rudnika urana Žirovski vrh. - Monitoring radioaktivnosti plinastih in tekocih efluentov. - Dolocanje tritija v odpadnih organskih tekocinah. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Raziskovalno razvojno delo - Raziskovalno-razvojno delo na podrocju razvoja metod za dolocanje sledov naravnih in umetnih radionuklidov. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja aktinidov v urinu. - Raziskovalno delo na podrocju razkroja zemelj in sedimentov z razkrojem v talini. - Raziskovalno delo na podrocju migracije naravnih radionuklidov in njihovega prenosa po prehranski verigi. - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja americijevih in plutonijevih radioizotopov v kvarcnih in polipropilenskih filtrih. - Priprava in uporaba 197Hg radioaktivnega sledilca pri okoljskih raziskavah. - Raziskave elektrodepozicijskih nanosov naravnih in umetnih radionuklidov na razlicne kovinske katode. - Raziskovalno delo pri dolocanju razpolovnega casa 209Po. - Raziskave dolocanja tritija v razlicnih vzorcih vod in v odpadnih organskih topilih. - Sodelovanje pri certifikaciji in študijah stabilnosti referencnih materialov z akreditirano k0-INAA. - IAEA TC RER1007 »Enhancing Use and Safety of Research reactors through Networking, Coalitions and Shared Best Practices«. - Sodelovanje z IAEA v okviru raziskav izotopske sestave padavin v Sloveniji v okviru baze Global Network of Isotopes in Precipitation (GNIP). - Raziskave dolocanja tritija v razlicnih vzorcih vod (padavine, podzemne in površinske vode) v okviru raziskovalnega programa P1-0143 in raziskovalnega projekta L1-5451. Sodelovanje pri medlaboratorijskih primerjavah - NPL Environmental radioactivity proficiency test exercise 2015, - PROCORAD radiotoxicity intercomparison for determination of actinides in human samples, - BfS RV 2/2015 Ringversuch zur Bestimung von Alpha- und Beta- Strahlern im Wasser, - IAEA -TEL-2015-01 Worldwide proficiency Test on the determination of selected trace elements (Cd, Pb, Cu, As and Zn) and uranium isotopes in drinking water, - IAEA -TEL-2015-3, World Wide Open Proficiency Test on determination of anthropogenic and natural radionuclides in water, biota and soil samples, - WEPAL IPE 2015.1, International Plant Analytical Exchange (4 plant samples), - WEPAL ISE 2015.1, International Soil Analytical Exchange (4 soil samples), - WEPAL IPE 2015.2, International Plant Analytical Exchange (4 plant samples), - WEPAL ISE 2015.2, International Soil Analytical Exchange (4 soil samples), - Inter comparison study of 99Mo production from natMo samples, - Determination of total As, Cd, Hg, extractable Pb and inorganic As in kaolinitic clay, - CCQM-K127 & P162 Contaminant and other elements in soil: (Non-contaminated and contaminated soil). Udeležba na znanstvenih srecanjih in zborovanjih - Forum on Access to Existing EU Nuclear Fission Research Infrastructure, Bruselj, Belgija, 29. 1. 2015. - Sestanek EURAMET Metrology in Chemistry (TC MC), 4. – 6. 2. 2015, Malta. - Joint ICTP- IAEA Workshop on Nuclear Data for Neutron Dosimetry and Analytical Methods by Applying Research Reactors), The Abdus Salam, 22. – 24. 4. 2015, Trst, Italija. - International Symposium on Isotope Hydrology: Revisiting Foundations and Exploring Frontiers, 11. – 15. 5. 2015, Dunaj, Avstrija. - ICRM: 20th International Conference on Radionuclide Metrology and its Applications, 7. – 12. 6. 2015, Dunaj, Avstrija. - RAD 3: Third International Conference on Radiation and Applications in Various Fields of Research, 8. – 12. 6. 2015, Budva, Crna gora. - MTAA-14 in NAMLS-11: 14th International Conference on Nuclear Analytical Methods in the Life Sciences, 23. – 28. 8. 2015, Delft, Nizozemska. - IAEA Training Workshop on Inter-Comparison Feedback of NAA Proficiency Tests Performed in 2015, 31. 8. – 4. 9. 2015, Delft, Nizozemska. - NENE: 24th International Conference Nuclear Energy for New Europe, 14. – 17. 9. 2015, Portorož, Slovenija. - ENVIRA: International Conference Environmental Radioactivity, 21. – 25. 9. 2015, Tesaloniki, Grcija. - ISEB: 22nd International Symposium on Environmental Biogeochemistry, Portorož, Slovenija, 27. 9. – 2. 10. 2015, Portorož, Slovenija. - IncoPoPb: 3rd International Conference on Po and Radioactive Pb Isotopes, 11. – 14. 10. 2015, Kusadasi, Turcija. - Sestanek CCQM-IAWG, 17. – 19. 11. 2015, Teddington, Velika Britanija. - IAEA Regional Workshop on Inter-Comparison Feedback related to 99Mo Production Rates by Irradiations of Mo-nat Samples, 7. – 10. 12. 2015, Dunaj, Avstrija. Vir: [90] 10.12 INSTITUT ZA ELEKTROPRIVREDU I ENERGETIKU D.D. 10.12.1 Pooblastilo Institut za elektroprivredu i energetiku d. d. (IEE) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-6/2010/12 z dne 17. 02 .2011, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.12.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Pri dejavnostih, opisanih v nadaljevanju, je bilo angažirano naslednje osebje IEE: mag. Zoran Bertalanic, univ. dipl. ing. el., Miroslav Vuletic, univ. dipl. ing. el., Mario Gotovac, univ. dipl. ing. el., Miroslav Krešela, univ. dipl. ing. el., dr. Srecko Bojic, univ. dipl. ing. el., mag. Darko Nemec, univ. dipl. ing. el., Aleksandar Milkovic, univ. dipl. ing. el. in Branimir Matic, univ. dipl. ing. el. ISO 9001:2008: Obseg dejavnosti: Znanstveno raziskovanje, inženiring in svetovanje na podrocju energetike in upravljanja z vodami, laboratorijske in terenske meritve, testiranje in certificiranje energetske opreme. Kontrolni pregled je opravil 9. 2. 2015 DQS GmbH. Neskladnosti ni bilo. ISO 14001:2004 + Cor 1:2009: Znanstveno raziskovanje, inženiring in svetovanje na podrocju energetike in upravljanja z vodami, laboratorijske in terenske meritve, testiranje in certificiranje energetske opreme. Kontrolni pregled je opravil 9. 2. 2015 DQS GmbH. Neskladnosti ni bilo. BS OHSAS 18001:2007: Obseg dejavnosti Znanstveno raziskovanje, inženiring in svetovanje na podrocju energetike in upravljanja z vodami, laboratorijske in terenske meritve, testiranje in certificiranje energetske opreme. Kontrolni pregled je opravil 9. 2. 2015 DQS GmbH. Neskladnosti ni bilo. HRN EN ISO/IEC 17025: Obseg dejavnosti: visokonapetostna testiranja elektroenergetske opreme, elektricna testiranja zašcitne opreme za delo v elektroenergetskih objektih in preiskus porasta temperature elektricne opreme. Akreditacijo je dne 17. 4. 2015 izdala Hrvaška akreditacijska agencija (št. 1042). Redni ontrolni pregled je opravila 29. 1. 2016 Hrvaška akreditacijska agencija. Ugotovljeni sta bili dve neskladnosti, ki sta v fazi odpravljanja. 10.12.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja Neodvisno strokovno mnenje o tehnicni dokumentaciji za zamenjavo odklopnika generatorja v NE Krško (naslov izvirnika: Nezavisno strucno mišljenje o tehnickoj dokumentaciji za zamjenu generatorskog prekidaca u NE Krško). Strokovno mnenje o referencah ponudnika za zamenjavo glavnega sistema vzbujanja generatorja v NE Krško (naslov izvirnika: »Expert opinion on bidder's references for replacement of excitation system for main generator at NPP Krško«. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Remont 2015 v NE Krško IEE je nadziral umerjanje in kontrolo opreme za merjenje in regulacijo (I&C, remont 2015) na naslednjih sistemih: pomožna napajalna voda, AMSAC, hlajenje komponent, prhe zadrževalnega hrama, regulacija in pozicija kontrolnih palic, volumna in kemicna kontrola, sistem hlajenja kondenzata, sistem kondenzata, diesel generatorji, elektricni sistem, glavna napajalna voda, jedrska inštrumentacija znotraj jedra, sistem glavnega parovoda, jedrska inštrumentacija zunaj jedra, primarno hlajenje, sistem generatorja pare, varnostno vbrizgavanje, sistem turbine in pomožni sistemi, sistem ventilacije, energetski transformatorji. Inštitut je spremljal tudi izvajanje naslednjih modifikacij: - MODIFIKACIJA 690-IC-L: Replacement Of Incore Instrumentation - Flux Mapping System Replacement - MODIFIKACIJA 1023-RC-L: Upgrade of RCS Mid-loop Level Measurement V strokovni oceni je naveden celoten obseg spremljanih dejavnosti (popis delovnih nalogov in modifikacij), podanih pa je tudi 5 priporocil in 10 komentarjev. Izvedena dela in analize dobljenih rezultatov kažejo, da so bila remontna dela in zamenjava goriva v RE2015 opravljena v skladu s tehnicnimi specifikacijami NE Krško, veljavnimi postopki in dobro inženirsko prakso, s cimer so z vidika jedrske varnosti zagotovljeni vsi pogoji za varno delovanje elektrarne. Izvajanje aktivnosti zagotovitve kakovosti za podrocje I&C v NE Krško (inženirske storitve, leto 2015) Obseg dejavnosti: spremljanje modifikacij, neodvisni nadzor izvedbe del, spremljanje in presoja izvajalcev ter preverjanje proizvajalcev opreme in izvajalcev storitev. Delavec Inštituta (Natko Soric, univ. dipl. ing. el.) je trajno angažiran za QA dejavnosti na podrocju inštrumentacije in regulacije (I&C) od leta 2007. Dela, ki jih opravlja, so v skladu s QAS-030, rev. 2, »Tehnicna specifikacija za storitev izvajanja aktivnosti zagotavljanja kakovosti v NE Krško za leti 2016 in 2017 s podrocja instrumentacije in kontrole«. Strokovne naloge opravljene za druge narocnike Narocnik: Hrvatska elektroprivreda d. d., HEP Proizvodnja d. o. o.: - Nadzor nad “provedbom kapitalnog remonta generatora B i ispitivanje generatora A i B u HE Rijeka 2015. Godine”; - Nadzor nad “izvodenjem kapitalnog remonta generatora 1 u HE Senj 2015. godine”; - Nadzor “osiguranja i kontrole kvalitete kod isporuke, montaže i puštanja u pogon opreme 16 kV postrojenja u HE Zakucac (3. etapa)”; - Kontrola kvalitete “kod zamjene VN kabela agregata 2 i 3 u HE Senj”; - Posli “strucnog nadzora nad izvodenjem elektrotehnickih radova u HE Gojak 2015. godine”; - Nadzor “osiguranja i kontrole kvalitete kod isporuke, montaže i puštanja u pogon sustava upravljanja, signalizacije, zaštite, mjerenja i regulacije (USZMR) te procesnog informacijskog sustava (PROCIS) u HE Zakucac (2. etapa)”; - Nadzor “osiguranja i kontrole kvalitete kod proizvodnje, montaže i ispitivanja u tvornici te na mjestu ugradnje generatorskog transformatora B u HE Dubrovnik”; - Koncno QA porocilo “izrade i zamjene visokonaponske opreme u rasklopnim postrojenjima 220 kV i 110 kV u HE Zakucac (1. etapa i 2. etapa)”; - Koncno QA porocilo “izrade i zamjene opskrbe izmjenicnim naponom u HE Zakucac (2. etapa)”; - Nadzor “osiguranja i kontrole kvalitete kod isporuke, montaže i puštanja u pogon sustava upravljanja, signalizacije, zaštite, mjerenja i regulacije (USZMR) te procesnog informacijskog sustava (PROCIS) u HE Zakucac (1. etapa)”; - Koncno QA porocilo “izrade i zamjene izvora i razvoda istosmjernog napona te stabilnog izmjenicnog napona u HE Zakucac”; - Nadzor “osiguranja i kontrole kvalitete kabelskih završetaka 220 kV za prikljucak na novi blok-transformatora agregata "C" u HE Zakucac”; - Nadzor “osiguranja i kontrola kvalitete kod isporuke, montaže i puštanja u pogon elektroopreme sustava rashladne vode u HE Zakucac (1. etapa)”; - Nadzor “osiguranja i kontrola kvalitete kod isporuke, montaže i puštanja u pogon elektroopreme sustava drenaže u HE Zakucac (1. i 2. etapa)”; - Nadzor “osiguranja i kontrola kvalitete kod isporuke, montaže i puštanja u pogon elektroopreme sustava komprimiranog zraka u HE Zakucac”. Narocnik: HOPS Hrvatski operater prijenosnog sustava d. o. o.: - Nadzor “osiguranja i kontrole kvalitete 110 kV kabela i kabelskog pribora za KB 2×110 kV KS Bosanka - TS Srd”; - Nadzor kontrole kvalitete “pri tvornickom preuzimanju i ispitivanju prekidaca 3API-FI 245 kV, 3API-FG 245 kV i 3API-FE 123 kV”; - Nadzor “tvornickih ispitivanja kabela 110 kV (nakon kvara kabela u TS Ferencica)”. Narocnik: NE Krško d. o. o.: - Koncno porocilo št. 1057/15 “nakon revitalizacije, montaže i ispitivanja na terenu rezervnog transformatora T1/T2 - elektro dio”. Narocnik: TE Plomin d. o. o.: - Nadzor nad “izvodenjem kapitalnog remonta generatora u TE Plomin II 2015. godine”. 10.12.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Tovrstnih dejavnosti v letu 2015 ni bilo. Vir: [91] 10.13 INSTITUT ZA VARILSTVO D. O. O. 10.13.1 Pooblastilo Institut za varilstvo, d. o. o. je pooblašcen z odlocbo številka 3571-8/2013/5 z dne 30. 07. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.13.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V kadrovski zasedbi Instituta za varilstvo ni bilo pomembnih sprememb. Izvajala so se planirana izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, kot tudi programi uvajanja novo zaposlenih sodelavcev. Institut za varilstvo je nabavil nekaj nove opreme za delovanje Tehnološkega in NDT laboratorija. Na novi in obstojeci opremi so se izvajala redna vzdrževalna in kalibracijska dela. Med letom so bila izvedena ocenjevanja s strani Slovenske akreditacije, in sicer: - Ponovno ocenjevanje laboratorijev, skladno s SIST EN ISO/IEC 17025:2005. Veljavnost akreditacije je podaljšana. - Redno ocenjevanje certifikacijskega organa za certificiranje osebja, skladno s SIST EN ISO/IEC 17024:2012. Veljavnost akreditacije je podaljšana. - Redno ocenjevanje certifikacijskega organa za certificiranje proizvodov, procesov in storitev, skladno s SIST EN ISO/IEC 17065:2012. Veljavnost akreditacije je podaljšana. 10.13.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Na osnovi pogodbe z Elektroinštitutom Milan Vidmar je Institut za varilstvo izdelal "Strokovno oceno remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo NEK zaradi menjave goriva ob koncu sedemindvajsetega gorivnega cikla". Institut za varilstvo je v okviru remonta 2015 nadziral varilska dela pri zamenjavi 5/8" Tubing spojev EH sistema. Strokovna ocena je bila podana pogodbeniku v mesecu juniju z zaporedno številko 49704/15. 10.13.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Tovrstnih dejavnosti v preteklem letu ni bilo. Vir: [92] 10.14 INŠTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE 10.14.1 Pooblastilo Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (v nadaljevanju IMT) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-7/2012/4 z dne 24. 7. 2012, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.14.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2015 na podrocju kadrov s podrocja pooblastitve IMT ni bilo sprememb. IMT je v letu 2015 nabavil naslednjo opremo za karakterizacijo materialov. - digitalni sistem za povecavo slike vzorcev s kamero Magnus HD Trend, - opticni merilnik hrapavosti Alicona Infinite Focus. Ocenjevanje treh akreditiranih laboratorijev LM (laboratorij za metalografijo), LMP (Laboratorij za mehanske preiskave) in LMT (Laboratorij za metrologijo tlaka) je potekalo s strani ocenjevalcev Slovenske akreditacije dne 12. 10 in 13. 10. 2015. Na osnovi ‘’Porocila o ocenjevanju’’ je IMT odpravil ugotovljene neskladnosti. 10.14.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Kot podizvajalec EIMV je IMT pripravil strokovno oceno remontnih del ''Strokovna ocena remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško zaradi menjave goriva ob koncu 27. gorivnega cikla, IMT RC 497/2015, Rev. 0, ki je del Zbirne strokovne ocene EIMV. Strokovno mnenje se nanaša na spremljanje izvedbe neporušitvenih preiskav posameznih komponent in sistemov. Aktivnosti, ki jih je IMT spremljal med remontom NEK 2015 so: - ISI program TD2E/4, 6 komponent, - ISI program TD2H/2 Containment inspection, celotni program, - Odstranjevanje usedlin s sekundarne strani cevne stene uparjalnikov SG1 in SG2, - Testiranje treh CC ventilov po postopku ISI-4.201, - Program Erozija/Korozija QD4, komponente na AF in FW cevovodih, - Zakljucni pregled notranjosti CY strani kondenzatorjev. Lokacije komponent, pogoji za izvedbo neporušitvenih preiskav, zahteve za usposobljenost kontrolorjev in zahteve za uporabljeno opremo so navedeni v ASME Code Section XI, 2007 Ed. 2008 Add. Rules for Inservice Inspection of Nuclear Power Plant Components, ASME Code Section V 2007 Ed. Nondestructive Examination in ANSI/ASNTC CP-189 ASNT Standard for Qualification and Certification of Nondestructive Testing Personnel, 1995 Ed. Remontne aktivnosti, ki jih je spremljal IMT, so bile opravljene v skladu s predloženimi delovnimi postopki. Iz predloženih dokumentov izvajalcev del pa je razvidno, da so bili kontrolorji ustrezno usposobljeni in certificirani za neporušitvene preiskave, uporabljena oprema pa je imela ustrezna potrdila o umerjanju. Remontne aktivnosti v casu od 10. 04. - 05. 05. 2015, ki jih je spremljal IMT, so bila opravljena v skladu z veljavnimi postopki in tehnicnimi specifikacijami Nuklearne elektrarne Krško ter dobro inženirsko prakso, kar s stališca jedrske varnosti omogoca varno delovanje teh sistemov in komponent v skladu s projektnimi zahtevami in tehnicnimi specifikacijami. 10.14.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Mehanske preiskave Laboratorij je usposobljen za izvajanje mehanskih in tehnoloških preskusov kovinskih in nekovinskih materialov v skladu z veljavnimi standardi SIST, EN, DIN in ISO. Laboratorij izvaja tudi raziskave in ekspertize kovinskih materialov ter izdelkov. Laboratorij za mehanske preiskave IMT je v letu 2015 izpopolnjeval akreditacijo po standardu EN ISO/IEC 17025, kot preskusni laboratorij za merjenjem trdote po Vickersu, Rockwellu in Brinellu, natezni preskus pri sobni temperaturi in ugotavljanje žilavosti po Charpyju (Slovenska akreditacija, št. akreditacijske listine LP-088). V sklopu akreditacij je laboratorij z inštitutom pri IfEP Nemcija sodeloval v dveh medlaboratorijskih primerjavah (Natezni preizkus in merjenje trdote po Vickersu). V letu 2015 je LMP na osnovi 114 nalogov opravil mehanske preiskave vzorcev za potrebe raziskovalnih nalog IMT in zunanje narocnike. Metalografske preiskave Laboratorij za metalografijo poleg osnovnih klasicnih metalografskih postopkov priprave vzorcev izvaja tudi novejše postopke namenjenih predvsem elektronski mikroskopiji pri velikih povecavah in elektronski mikroskopiji neprevodnih vzorcev. Laboratorij je v letu 2015 izvedel karakterizacijo mikrostrukture kovinskih materialov na 1952 pripravljenih vzorcih za razlicne narocnike iz industrije in za raziskovalno delo IMT ter izdal 35 porocil. Kemijske preiskave Dejavnosti laboratorija za analizno kemijo so raziskave in razvoj analiznih metod za karakterizacijo nekovinskih in kovinskih materialov. Kemijske analize osnovnih, spremljajocih in sledov elementov v razlicnih kovinskih materialih se izvajajo z metodo opticne emisijske spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-OES), plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS) in z rentgensko fluorescencno spektrometrijo (XRF). Dolocanje vsebnosti ogljika in žvepla poteka z metodo infrardece absorpcije po sežigu v indukcijski peci, dolocanje vsebnosti dušika pa po Kjeldahl-ovem postopku. Z uporabo zgoraj omenjenih metod je v letu 2015 kemijski laboratorij izvedel dolocitve razlicnih elementov v 1014 vzorcih in izdal 197 porocil za razlicne narocnike. Strokovna mnenja Seznam strokovnih mnenj v letu 2015: - Analiza faz v aluminijevih palicah AA6082 T6. Ljubljana: IMT, 2015; - Analiza vkljuckov po standardu ISO 4967 v jeklih 20MnCr5. Ljubljana: IMT, 2015; - Investigation of stator package welds. Ljubljana: IMT, 2015; - Metallographic and mechanical analysis of ZANGENHEBEL RC69285/1220 cast No. 7A5. Ljubljana: IMT, 2015; - Metalografska preiskava pokanja vroce kovanih ojnic. Ljubljana: IMT, 2015; - Metalografska preiskava slabega lomljenja ojnic. Ljubljana: IMT, 2015; - Metalografska raziskava pokrova in zapirala Šempeter. Ljubljana: IMT, 2015; - Porocilo o preiskavi koncnika žice. Ljubljana: IMT, 2015; - Porocilo o preiskavi modela SZKLANKA. Ljubljana: IMT, 2015; - Preiskave pocinkane plocevine za avtomobilsko karoserijo. Ljubljana: IMT, 2015; - Raziskava vhodnega materiala za izdelavo vzmetnih podložk. Ljubljana: IMT, 2015; - Raziskava vhodnega materiala za vroce kovanje ojnic in razpoke nastale na ojnicah. Ljubljana: IMT, 2015; - Raziskava vzroka pokanja Al cevi pri hladnem preoblikovanju. Ljubljana: IMT, 2015; - Analiza vzroka preloma pina in žice navitja motorja. Ljubljana: IMT, 2015; - Metalografska analiza bakrenih ležajev. Ljubljana: IMT, 2015; - Metalografska analiza sive litine. Ljubljana: IMT, 2015; - Pregled porušenega ventila in ugotavljanje vzrokov porušitve. Ljubljana: IMT, 2015; - Pregled površine in mikrostrukture eloksiranih držal z dobro in slabo površino. Ljubljana: IMT, 2015. Udeležba na konferencah oziroma predavanjih Sodelavci Inštituta za kovinske materiale so aktivno sodelovali na naslednjih konferencah: - 144th Annual Meeting & Exhibition: The minerals, metals and materials society,, 15 - 19. 3. 2015, Orlando, Florida, ZDA; - EMAS 2015, 14th European Workshop on Modern Developments and Applications in Microbeam Analysis, 3. - 7. 5. 2015, Portorož, Slovenija; - 1st Slovene Microscopy Symposium, 18. in 19. maj 2015, Piran, Slovenija, - 16th European Conference on Applications of Surface and Interface Analysis ECASIA'15, 28. 10 - 1. 11. 2015, Granada, Španija; - The 5th International Conference on "Crack Paths" (CP 2015), 16 - 18. 9. 2015, Ferrara, Italija. Inštitut za kovinske materiale in tehnologije je organiziral 23. konferenco o materialih in tehnologijah, 27. - 30. 9. 2015, v Kongresnem centru GH Bernardin, Portorož. Delo raziskovalcev IMT v obliki clankov in prispevkov na konferencah je zabeleženo tudi v bazi podatkov on-line bibliografskega sistema www.cobiss.si. Vir: [93] 10.15 INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE 10.15.1 Pooblastilo Inštitut za metalne konstrukcije (v nadaljevanju IMK) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-3/2011/5 z dne 18. 1. 2012, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.15.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2015 na IMK ni bilo kadrovskih sprememb. Sodelavci IMK so se v letu 2015 udeležili usposabljanj, ki so povezana s pooblastitvijo ter so za izvajanje nadzora remontnih del v NEK potrebovali nova znanja ali njihovo obnovitev: - Notranja presoja sistema vodenja kakovosti ISO 9001 in ISO 19011, SIQ, - Sistem vodenja kakovosti, SIQ, - Tecaj varnega dela na višini (zacetni/obnovitveni), Anthron, - Usposabljanje za odgovorno osebo iz varstva pred ionizirajocimi sevanji, ICJT, - Varno delo s kemikalijami, ZVD, - Obnovitveni tecaj iz varstva pred sevanji-industrijska radiografija, ICJT, - Tecaj RT.FAS, Inštitut za varilstvo, - Projektiranje nadzemnih vodov napetosti 1KV v luci novega evropskega standarda EN 50341-1, IZS. V letu 2015 so bile pri nabavi opreme opaznejše naslednje investicije: - novi osebni racunalniki (13 kom) ter strežniška diskovna enota, - oprema za izvajanje kontrole (npr. hitro odzivna sonda za merjenje temperature, kamera za snemanje preskusov…). Na obstojeci opremi inštituta so se izvajala redna vzdrževalna dela ter kalibracijski postopki. V septembru 2015 je inštitut SIQ opravil obnovitveno presojo sistema vodenja kakovosti IMK po standardu ISO 9001:2008. Slovenska akreditacija je v oktobru 2015 opravila tri presoje in sicer: - redno presojo v povezavi z akreditacijo laboratorija kovinskih konstrukcij po SIST ISO/IEC 17025:2005 (akreditacijska listina LP-006); - obnovitveno presojo v povezavi z akreditacijo certificiranja osebja (varilcev in operaterjev varjena) po SIST ISO/IEC 17024:2004 (akreditacijska listina CO-002); - redno presojo v povezavi z akreditacijo certificiranja notranje kontrole proizvodnje kovinskih konstrukcijskih proizvodov po SIST EN 17065:1998 (akreditacijska listina CP-009). 10.15.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja IMK je v letu 2015 opravil naslednje strokovne naloge za NEK: - Nadzor izvajanja protikorozijske zašcite na stikališcu, - Nadzor izvajanja del pri modifikaciji 714-AB-L Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (WMB), - Preskušanje lastnosti cevi 7,5 x 1,15 mm (thimble tubes), - Preskus postopkov varjenja z naslednjo oznako W-03-79 in W-03-80, - Preskus varilcev po postopkih varjenja z oznako W-03-01, W-03-08, W-03-24, W-03-42, W-03-79 in W-03-80 (skupaj 25 preskusov varilcev). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško IMK je v letu 2015 kot pogodbenik EIMV ter skupaj z drugimi pooblašcenimi institucijami sodeloval pri nadzoru remontnih del v NEK in pri pripravi Zbirne strokovne ocene remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo Nuklearna elektrarne Krško zaradi menjave goriva ob koncu 27. gorivnega cikla. Med zaustavitvijo Nuklearna elektrarne Krško zaradi menjave goriva je IMK izvajal tudi nadzor nad deli pri modifikaciji 1109-RC-L Sprememba smeri obvodnega pretoka hladila skozi reaktorsko posodo. V okviru programa periodicnih pregledov nosilnih jeklenih konstrukcij v NEK je IMK v aprilu 2015 opravil glavni pregled naslednjih konstrukcij: - po poteku desetletnega obratovanja: meteorološki stolp, žerjavna proga v servisni delavnici in TB. 10.15.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci IMK so se v letu 2015 udeležili vec strokovnih seminarjev in posvetovanj, med njimi: - udeležba na 12. slovenskem kongresu o cestah in prometu, Ljubljana, organizator DRC, april 2015. - aktivna udeležba na konferenci »Materiali in tehnologije«, Portorož, organizator IMT, september 2015, - udeležba na posvetovanju Metrologija v praksi, Ljubljana, organizator ZAG, november 2015. V novembru 2015 je IMK organiziral in izvedel konferenco Dan jeklenih konstrukcij na temo Jekla visoke trdnosti. Vsi znanstveni in strokovni prispevki sodelavcev IMK v strokovni literaturi in na konferencah so zabeleženi v bazi podatkov bibliografskega sistema COBBIS. Vir: [94] 10.16 NUCCON, GMBH 10.16.1 Pooblastilo NUCCON GmbH je bil pooblašcen z odlocbo št. 3571-3/2014/3 z dne 18. 3. 2014, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.16.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2015 ni bilo nobenih sprememb ne v kadrih, opremi ali zagotavljanju kakovosti. 10.16.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2015 ni bilo podano nobeno Strokovno mnenje predvideno po Zakonu o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti, niti niso bila opravljena kakršnakoli dela pri nadzoru obratovanja in vzdrzevanja NE Krsko. 10.16.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Ni bilo aktivnosti. Vir: [95] 10.17 Q TECHNA D. O. O. 10.17.1 Pooblastilo Q Techna d. o. o. je pooblašcena z odlocbo št. 3571-5/2010/15 z dne 17. 2. 2011, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.17.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Trenutno je v podjetju 37 zaposlenih. Od tega jih ima polovica visokošolsko izobrazbo. Podjetje razpolaga z merilno in preskusno opremo, ki se hrani v preskusnem laboratoriju. Obvladovanje merilne in preskusne opreme je doloceno z operativnim postopkom OP 021 Q 8.2.4. Vsa merilna in preskusna oprema se kalibrira v skladu s postopki in veljavno zakonodajo. Kalibracije se izvajajo v akreditiranih laboratorijih. Sistem vodenja je obvladovan s pomocjo poslovnika vodenja sistemov, ki integralno zajema vsa kljucna podrocja – varnost, kakovost, okolje in zdravje. Sistem je certificiran in akreditiran na vecini omenjenih podrocij. Dokaz glede usposobljenosti je vrsta pooblastil ter akreditacij, in sicer: - Imenovani neodvisni organ, v skladu s pravilnikom o tlacni opremi (direktiva 97/23/EC) za certificiranje varilcev in varilnih postopkov, - Akreditacija v skladu z EN ISO/IEC 17024 za atestiranje varilnega osebja – oznaka CO-001, - Akreditacija v skladu z EN ISO/IEC 17025 za podrocje neporušitvenih preiskav– oznaka LP-015, - Imenovani organ za izvajanje periodicnih pregledov opreme pod tlakom v skladu s pravilnikom o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom (Ur. l. RS, št. 92/08), - Priglašen organ v skladu z direktivo 2008/57/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne proge, - Akreditiran kontrolni organ v skladu z EN ISO/IEC 17020 za podrocje periodicnih pregledov opreme pod tlakom – oznaka K-075, - Akreditiran certifikacijski organ v skladu z EN ISO/IEC 17065 za podrocje certificiranja notranje kontrole proizvodnje za podrocje, ki je urejeno z Uredbo 305/2011/EU za gradbene proizvode, v skladu z zahtevami harmoniziranih standardov SIST EN 1090-1:2009 in SIST EN 1090-1:2009/AC:2011 – oznaka CP-010, - Pooblašcen organ za podrocje prvih pregledov v skladu z zahtevami ADR. 10.17.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Ni bilo aktivnosti. 10.17.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Ni bilo aktivnosti. Vir: [96] 10.18 SIPRO INŽENIRING D. O. O. 10.18.1 Pooblastilo Podjetje Sipro Inženiring d. o. o. je pooblašceno z odlocbo št. 3571-2/2010/14 z dne 18. 2. 2011, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.18.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti V letu 2015 so v podjetju zaposlili v podjetju zaposlili štiri inženirje, enega s podrocja gradbeništva, enega s podrocja strojništva in dva s podrocja elektrotehnike. Vsi so se udeležili vseh usposabljanj za delo. Ostala izobraževanja in usposabljanja so se redno izvajala glede na periodiko, plan in možnosti, s podrocja nuklearnih vsebin in ostale regulative. Glede opreme ni bilo bistvenih sprememb. V zvezi z zagotavljanjem kakovosti je certifikacijska hiša Bureau Veritas dne 15. 2. 2015 izvedla kontrolno presojo procesov po standardih 9001:2008 in 14001:2004. Neskladnosti ni bilo ugotovljenih. 10.18.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Ni bilo aktivnosti. 10.18.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Izvedene aktivnosti v letu 2015 se niso nanašale na podrocje pooblastil za izvajanje del pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. Vir: [97] 10.19 ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE 10.19.1 Pooblastilo Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-8/2012/11, z dne 29. 03. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.19.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti V letu 2015 pri kadrih ni bilo sprememb, ZAG pa še vedno razpolaga z vso opremo, potrebno za izvajanje dejavnosti pooblašcenega izvedenca. ZAG ima certificiran sistem vodenja po ISO 9001:2008, laboratoriji imajo akreditacijo SA v skladu s EN ISO/IEC 17025:2005, ima kontrolni organ za žicniške naprave po EN ISO/IEC 17020, certifikacijski organ za potrjevanje gradbenih proizvodov po EN ISO/IEC 17020 ter priglašeni organ za železniški sistem, podsistema Infrastruktura in Tirna vozila. ZAG ima status javnega raziskovalnega zavoda v državni lasti in je ta status ohranil tudi v letu 2015. 10.19.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Ni bilo aktivnosti. 10.19.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Odgovorni vodja del je v letu 2015 sodeloval na dveh mednarodnih (MAAE) projektih: - GEOSAF, part II (26. Do 30. 05. 2014): International Project on Demonstration of the Operational and Long-Term Safety of Geological Disposal Facilities for Radioactive Waste. Aktivno je sodeloval v delovni skupini Operational safety in a safety case. Koncni izdelek projekta: general structure of a safety case – operational safety. - PRIZMA – Follow up of PRIZM: Practical Illustration and Use of the Safety Case Concept in the Management of Near Surface Disposal – application to generic safety case. Vir: [98] 10.20 ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. 10.20.1 Pooblastilo ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (v nadaljevanju ZVD) je pooblašcen z odlocbo št. 3571-5/2013/3 z dne 25. 2. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.20.2 Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Kadri / Oprema V letu 2015 se v ZVD stanje glede kadrov ni spreminjalo. V letu 2015 je ZVD nabavil naslednjo opremo: - centrifuga za analize 90Sr, - programska oprema za route monitoring, - podatki za route monitoring (blucom adapter, tablicni racunalnik), - programska oprema MicroShield, - programska oprema Skyshine, - programska oprema ORQA za zajemanje doz pacientov, - set za preverjanje radioterapevtskih naprav, - vodni fantom, - ionizacijska celica za fotone, - ionizacijska celica za elektrone, - elektrometer, - fantom za preverjanje kakovosti naprave za magnetno resonanco, - merilnik hitrosti doze s sondami, - merilnik s teletektorsko sondo, - sondi za visoko in nizko merilno obmocje hitrosti doze. Zagotavljanje kakovosti Na podrocju pooblastitve na ZVD delujeta dva laboratorija: Laboratorij za merjenje specificnih aktivnosti radionuklidov (LMSAR) in Laboratorij za dozimetrijo (LDOZ). LMSAR LMSAR je marca 2004 pridobil akreditacijo za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov z metodo visokolocljivostne spektrometrije gama po standardu ISO 17025. V letu 2006 so akreditacijo po standardu ISO 17025 razširili še na meritve koncentracije radona s kasetami z aktivnim ogljem in z aktivnimi merilniki, v letu 2009 pa še na metodo za dolocevanje 89/90Sr in metodo za dolocanja koncentracije radona z detektorji sledi. V letu 2014 so imeli akreditacijsko presojo, na kateri je Slovenska akreditacija ugotovila, da še vedno izpolnjujejo zahteve iz standarda ISO 17025. V laboratoriju so imeli v 2014 eno notranjo presojo, vecjih pomanjkljivosti niso odkrili. V 2015 niso imeli notranje presoje. Laboratorij nima vecjega števila strank. V letu 2015 pritožb strank niso zabeležili. Laboratorij se je v letu 2015 udeležil vecih mednarodnih primerjalnih meritev. Rezultati interkomparacij so pokazali, da laboratorij obvladuje svoje merilne metode in da je znanje sodelavcev laboratorija na visokem nivoju. Laboratorij ima en dva organizacijska postopka in vec delovnih postopkov, navodil za delo, seznamov in obrazcev. Dokumente redno posodabljajo in dopolnjujejo (nove revizije). LDOZ LDOZ je imel v avgustu 2003 prvo presojo Slovenske akreditacije po standardu ISO17025 za meritve osebnih doz Hp(10) s TL dozimetri. V marcu 2004 so akreditacijo po standardu ISO 17025 tudi dobili. V letih 2004 in 2005 so na nadzornih obiskih Slovenske akreditacije potrdili pridobljeno listino, v letu 2006 pa so akreditirane metode razširili še na meritve hitrosti doz ionizirajocega sevanja, meritve površinske kontaminacije in meritve dozimetricnih kolicin v snopu rentgenskega aparata, v letu 2007 pa na meritve doz v okolju s TL dozimetri. V letu 2006 so tudi pridobili certifikat ISO 9001:2000 za usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. V letu 2014 so imeli akreditacijsko presojo, na kateri je Slovenska akreditacija ugotovila, da še vedno izpolnjujemo zahteve iz standarda ISO 17025. V 2015 ni bilo zunanje presoje SA. V laboratoriju so imeli v 2014 eno notranjo presojo, vecjih pomanjkljivosti niso odkrili. V 2015 niso imeli notranje presoje. Laboratorij je z rednimi kalibracijami skrbel za merilno opremo. Laboratorij ima dva organizacijska postopka in vec delovnih postopkov, navodil za delo, seznamov in obrazcev. Ob pripravah na presojo Slovenske akreditacije so bile izvedene temeljite revizije dokumentov. V 2015 so nadaljevali z anketiranjem udeležencev po vsakem seminarju iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Ocene predavateljev so vecinoma zelo dobre, celo odlicne: med 4,5 in 5. V letu 2014 so izvedli anketo o zadovoljstvu naših strank s storitvami osebne dozimetrije in pregledov virov sevanja. Izvajajo jo praviloma vsako tretje leto in v 2015 ankete niso izvajali. Ugotavljajo, da so rezultati anket zelo dobri. Povprecne ocene so visoke, vecinoma vecje od 4,5. Glede na zelo dobre rezultate ne nacrtujejo vecjih sprememb v sistemu. Glavna pripomba strank je v glavnem cena storitve – previsoka. 10.20.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja ZVD je v 2015 izdelal strokovno študijo »Študija varstva pred sevanji za izdelavo projektne dokumentacije za odlagališce NSRAO na lokacija Vrbina« , številka porocila LMSAR-48/2015-GO za IBE d. d. ZVD je v 2015 izdelal porocilo »Nadzor radioaktivnosti okolja Rudnika urana Žirovski vrh med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt ter ocena izpostavljenosti prebivalcev v vplivnem okolju Rudnika urana Žirovski vrh«, št. LMSAR-25/2015-GO. Za Ministrstvo za zdravje so v 2015 izdelali »Porocilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije v letu 2015«, številka LMSAR-20150005-MG. Varstvo pred sevanji V skladu z Zakonom o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti je ZVD v letu 2015 nadaljeval z izdelavo »Ocen varstva izpostavljenih delavcev«. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK V 2015 so sodelavci ZVD sodelovali kot pomoc službi Radiološke zašcite v NEK. Delo je obsegalo meritve nivojev sevanja in kontaminacije, nadzor delavcev v podrocju ionizirajocega sevanja, svetovanje delavcem pri uporabi osebne varovalne opreme, meritve opreme itd. Sodelovali so tudi med Remontom 2015 in sicer pri izvajanju varstva pred sevanji: meritve hitrosti doze in kontaminacije, spremljanje delavcev v podrocjih s povišanimi nivoji sevanja in dolocevanje/opremljanje delavcev z ustrezno osebno varovalno opremo. V 2013 in 2014 ZVD ni vec vzdrževal pripravljenosti za primer jedrske nesrece v NEK. 10.20.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Usposabljanja in strokovna srecanja Seznam usposabljanj, ki so se jih udeležili sodelavci ZVD na podrocjih pooblastila: LMSAR - Delavnica 14C v okolju, 09. 12. 2015, IJS, Ljubljana LDOZ EFOMP School for Medical Physics Experts - Digital Mammography and Quality Control , 29. – 31. 1. 2015; - 2nd European Congress of Radiology, 4. – 8. marec 2014, Dunaj, Avstrija; - 4. Usposabljanje iz protokola za preverjanje mamografske tomosinteze, Klinicni center Podgorica, 14. - 16. 7. 2015, Podgorica, Crna gora; - 2. kongres Radiološkega društva dr. Mile Kovac, 25. - 26. 9. 2015, Maribor; - Leuven, Belgija, EUTEMPE-RX, Module 6: The development of advanced QA protocols for optimized use of radiological devices; - EANM'15 - 28th Annual Congress of the European Association of Nuclear Medicine, 10. - 14. 10. 2015, Hamburg, Nemcija, - EFOMP School for Medical Physics Experts - Digital Mammography and Quality Control, 29. – 31. 01. 2015, - Eutempe-rx (European Training and Education for Medical Physics Experts in Radiology): MODUL: MPE07 (Advanced measurements of the performance of X-ray imaging systems), 40 ur spletnega ucenja od doma in 5 dni VB, 20. - 23. 10. 2015, Guildford, Velika Britanija, - Ogled odlagališc radioaktivnih odpadkov v Franciji, 29. 11. - 2. 12. 2015, ANDRA, Francija. Vir: [99] 10.21 DR. NADJA ŽELEZNIK 10.21.1 Pooblastilo Nadja Železnik je pooblašcena z odlocbo št. 3571-6/2012/5 z dne 21. 2. 2013, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.21.2 Pomembne spremembe pri izvedenki Kadri/Oprema/Zagotavljanje kakovosti Na navedenih podrocjih v letu 2015 ni bilo nobenih pomembnih sprememb. 10.21.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Ni bilo aktivnosti. 10.21.4 Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Slovenska koordinacija oziroma sodelovanje v mednarodnih projektih v 2015 - 2013-2016: 7. framework EU: EAGLE – Enhancing education, training and communication processes for informed behaviors and decision-making related to ionizing radiation risks; - 2013-2016: 7. framework EU: PLATENSO – Building a platform for enhanced societal research related to nuclear energy in Central and Eastern Europe; - 2013-2016: 7. framework EU: ARCADIA – Assessment of Regional Capabilities for new reactors Development through an Integrated Approach; - 2013-2016: 7. framework EU: PETRUS 3 – Implementing sustainable E&T programmes in the field of Radioactive Wastes Disposal; - 2013: Preparation of report on IEM on decommissioning and remediation after a nuclear accident, IAEA; - 2013 -2015: Fukushima Comprehensive Report, IAEA; - 2013-: NTW – Nuclear Transparency Watch, chairperson for Emergency preparedness and response working group; - 2013-2015: EuropeAid/134040/C/SER/AM: INSC Project A4.01/09 “Development of Radioactive Waste and Spent Fuel Management Strategy for Armenia”; - 2013-2015: EuropeAid/Project IPA 2013 Kosovo “Support to Radiation Protection and Nuclear Safety’’ Contract N: 2013/330-096; - 2015: DG ENER-2014-D2-675 "Assessment of Good Practices on Transparency in Relation with Management of Spent Fuel and Radioactive Waste"; - 2015-2017: EC- INSC Project MC3.01/13 – 2015-2017, “Training and Tutoring for experts of the National Regulatory Authorities (NRA) and their Technical Support Organizations (TSO) for developing or strengthening their regulatory and technical capabilities”; - 2015-2017: EC-INSC project U3.01/10 (UK/TS/46), “Assistance of nuclear regulatory inspectorate of Ukraine (SNRIU) in regulation of safe radioactive waste management and harmonisation of regulatory requirements on nuclear and radiation safety”; Clanica ekspertnih misij in konzultacij glede ravnanja z radioaktivnimi odpadki v 2015 - IAEA consultancy meeting on draft Working Group 3 report on Identifying and Overcoming Social and Stakeholder Constraints in the Implementation of Decommissioning and Environmental Remediation Project (CIDER), 19. - 22. 01. 2015, Dunaj, Avstrija; - IAEA TM on Topical Issues in the Develompent of Nuclear Power Infrastructure, 3. - 6. 2. 2015, IAEA, Dunaj, Avstrija; - IAEA EM - Supporting the Improvement of the Safe Management of Spent Nuclear Fuel and Radioactive, Waste Expert Mission on Development of a Communication Plan, 2. - 6. 3. 2015, Bukarešta, Romunija; - IAEA TM on Learning from International experiences of stakeholder involvement in RWM, 4. - 8. 05. 2015 IAEA, Dunaj, Avstrija; - EC- INSC Project MC3.01/13 – 2015-2017, “Training and Tutoring for experts of the National Regulatory Authorities (NRA) and their Technical Support Organizations (TSO) for developing or strengthening their regulatory and technical capabilities”, Safety evaluation of RW Management, 8.-12. 6. 2015, Rim, Italija; - IAEA Consultancy Meeting on Development of the Nuclear Communicator’s Toolbox, 19. - 23. 10. 2015, IAEA, Dunaj, Avstrija; - IAEA EM for TC project BRA7010 (Sustainable Water Resources Management in an Uranium Production Site) to support CP in stakeholder engagement for sharing project results, 9.- 13. 11. 2015, Rio de Janeiro, Brazilija; - EC- INSC Project MC3.01/13 – 2015-2017, “Training and Tutoring for experts of the National Regulatory Authorities (NRA) and their Technical Support Organizations (TSO) for developing or strengthening their regulatory and technical capabilities”, “Nuclear Fuel Cycle and Uranium Mining From a Regulatory Perspective”, 16. - 20. 11. 2015, Ljubljana; - IAEA ANSN Regional Workshop on Social Media and their Use as Communication Tools, 14. - 16. 12. 2015, Dunaj, Avstrija. Predstavitve, referati in izdelki v letu 2015 - N. Zeleznik (2015), Public assessment of the emergency preparedness and response in the nuclear field: an overview of the NTW analysis, International Round Table on the Emergency Preparedness and Response in the Nuclear Sphere, 26. 01. 2015, Kiev, Ukrajina; - N. Zeleznik (2015), A strategical approach to stakeholder involvement in siting waste disposal: Slovenian experiences, IAEA Technical Meeting on Topical Issues in the Development of Nuclear Power Infrastructure, 3. - 6. 02. 2015, Dunaj, Avstrija; - Baudé S., Dubreuil G.H., Zeleznik N., Koritar Z., Kos D. (2015), ECCSSafe – Exploring contributions of civil society to safety, SAFERA Symposium, 9. 02. 2015, Pariz; - N. Železnik et all, (2015), Report on mental models related to ionising radiation, EAGLE project, http://eagle.sckcen.be/en/Deliverables, februar 2015; - N. Železnik, (2015), Identification and analysis of stakeholders, Supporting the Improvement of the Safe Management of Spent Nuclear Fuel and Radioactive, 2. - 6. 03. 2015, Bukarešta, Romunija; - N. Železnik (editor), (2015), Position paper of NTW on Emergency Preparedness & Response (EP&R) situation in Europe, NTW web pages, marec 2015; - N. Železnik, A.Klemenc, (editors), (2015), Report of NTW on Emergency Preparedness & Response (EP&R) situation in Europe, NTW web pages, marec 2015; - M. Marega, A. Klemenc, N. Železnik, (2015), Scenario 2: “Phasing out nuclear power”, PLATENSO web pages, marec 2015; - N. Železnik, (2015), Guidance on radioactive waste accounting and control, ITER-Consult, maj 2015;, rev.3, EuropeAid/134040/C/SER/AM: INSC Project A4.01/09 - N. Železnik, (2015), Repository site selection experience in Slovenia: local partnership development and implementation, IAEA TM on Learning from International experiences of stakeholder involvement in RWM, 4. - 8. 05. 2015, IAEA, Dunaj, Avstrija; - N. Železnik, K. Andersson, (2015), Forming national research strategies for coordination of social, societal and governance issues in nuclear energy, SENIX 2015, 25. - 27. 5. 2015, Stockholm, Švedska; - EU Training course: Safety evaluation of RW Management, 8. - 12. 6. 2015, Rim, Italija; N.Železnik: Safety requirements, content of safety assessment for RW surface disposal and WAC, Licensing process, regulatory review and inspection activities for surface disposal; - N. Železnik (2015), Miselni modeli ionizirajocega sevanje: rezultati raziskave v Franciji, na Poljskem, v Romuniji in predvsem v Sloveniji, RICOMET, Brdo pri Kranju, 16. 6. 2015 - N. Železnik (2015), Public assessment of the emergency preparedness and response in the nuclear field: an overview of the NTW analysis,RICOMET, Brdo pri Kranju, 16. 6. 2015 - N. Železnik (2015), One year investigation on emergency preparedness and response in Europe, Nuclear Safety in Europe, Third regulatory conference (ENSREG), 29. - 30. 6. 2015 - N. Železnik, (2015), Establishment of RW inventory database, ITER-Consult, August 2015, rev. 3, EuropeAid/134040/C/SER/AM: INSC Project A4.01/09 - D. Diaconu, M.Constantin, G. Glinatsis, G. Grasso, F. Di Gabiele, A. Alemberti, N.Zeleznik, E. Urbonavicius, L. Cizelj (2015), ARCADIA Project Contribution to the Regional Cooperation on LFR Technology Development, NENE, Portorož, Slovenia, 14. - 17. 9. 2015; - N. Železnik, M. Constantin, N. Schneider, C. Mays, G. Zakrzewska, D. Diaconu (2015), How People Perceive Ionizing Radiation: Comparison in Four Countries, NENE, Portorož, Slovenija, 14. - 17. 09. 2015; - N. Železnik, K.Andersson (2015), Inputs for National Research Strategies for Coordination of Social, Societal and Governance Issues in Nuclear Energy, NENE, 14. - 17. 09. 2015, Portorož, Slovenija, - N. Železnik (2015), Approaches to site selection of nuclear facilities, Workshop ARCADIA „Selected aspects of implementation of GEN III/IV in NMS“, 1. 10. 2015, Varšava, Poljska; - N. Zeleznik (2015), Communication activities in Slovenia RWM program, IAEA Consultancy Meeting on Development of the Nuclear Communicator’s Toolbox, 19. – 23. 10. 2015, IAEA, Dunaj, Avstrija; - N. Zeleznik (2015), Experiences from remediation practices in Slovenia – communication and stakeholder involvement, IAEA EM for TC project BRA7010 to support CP in stakeholder engagement for sharing project results, 9. - 13. 11. 2015, Rio de Janeiro, Brazilija; - EU Dedicated Training Course “Nuclear Fuel Cycle and Uranium Mining From a Regulatory Perspective”, 16. - 20. 11. 2015 Ljubljana; N. Železnik: Environmental impact from mining, conversion and enrichment activities, RW production from NPP operation (classification and management), Environmental protection requirements for spent fuel management, reprocessing and disposal, Disposal of spent fuel and of HLW from operation and reprocessing of NF; - Themis Cross-sectoral Issues in the EU Environmental Acquis, 10. - 11. 12. 2015, Ljubljana, Slovenia, N. Železnik: Access to environmental information, Public participation; - N. Železnik, (2015), Public information and stakeholder involvement in EP&R, More effective EP&R arrangements at the EU level under the BSS Directive, 3. 12. 2015, Bruselj, Belgija; - ANSN Regional Workshop on Social Media and their Use as Communication Tools 14. – 16. 12. 2015, IAEA, Dunaj, Avstrija; N. Železnik: Stakeholder communication and involvement strategy/plan and its implementation - Why, when, for which area, how to communicate; Overview of social media (Website, Facebook, Twitter, LinkedIn, YouTube, SlideShare and others) – Position in communication and characteristic; Use of Social media in Slovenian nuclear institutions; Benefit and risk of social media; - D. Diaconu, I. Ivanov, N. Železnik, M. Kralj, and G. Zakrzewska (2015): Overview of less advanced programmes and their requirements, Mineralogical Magazine, November 2015, v. 79, p. 1599-1606. Vir: [100] 11 POOBLAŠCENI IZVAJALCI STROKOVNIH NALOG, KI JIH JE POOBLASTILA URSVS Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 102/04 - uradno precišceno besedilo, 70/08-ZVO-1B, 60/11 in 74/15) predvideva delovanje vec vrst pooblašcenih organizacij in izvedencev. V zacetku leta 2004 je bil sprejet Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Ur. l. RS, št. 18/04), ki doloca pogoje za pridobitev pooblastil, med drugim tudi zahteve po akreditaciji laboratorijev po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Za preverjanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje nalog pooblašcencev so bile v skladu z ZVISJV imenovane posebne strokovne komisije za obdobje petih let, ki so pricele z delom leta 2006. V letu 2015 je minister za zdravje ponovno imenoval komisije, ki so nadaljevale z delom. Leta 2015 so pooblastila pridobile tako fizicne kot pravne osebe, ki so navedene v nadaljevanju. 11.1 IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI Fizicne osebe - dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izracunih, glede izdelave ocen varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, delovnih pogojih izpostavljenih delavcev, obsegu izvajanja ukrepov varstva pred sevanji na opazovanih in nadzorovanih obmocjih, preverjanju ucinkovitosti teh ukrepov, rednem umerjanju merilne opreme ter preverjanju uporabnosti zašcitne opreme; - za podajanje vsebin, opredeljenih v predpisu, ki doloca usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov, študentov, odgovornih oseb za varstvo pred sevanji in delavcev v organizacijskih enotah varstva pred sevanji. Preglednica 52: Izvedenci varstva pred sevanji - fizicne osebe Ime in Priimek, Naziv Pooblastilo za Podrocja Datum veljavnosti pooblastila dr. Milko Janez Križman, univ.dipl.fiz. I. II. . dejavnosti v industriji in raziskavah, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanja, ali naprave, ki oddajajo sevanje kot posledica pospeševanja delcev, . izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti, . izpostavljenost zaradi naravno prisotnih radioaktivnih snovi. 14. 12. 2020 Pravne osebe - Dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah in/ali izracunih, o zadevah iz prvega odstavka 27. clena ZVISJV, - Izvajanje nadzornih meritev na nadzorovanih in opazovanjih obmocjih, preglede virov sevanj in osebne varovalne opreme, - Za izvajanje usposabljanja delavcev, praktikantov, študentov, odgovornih oseb za varstvo pred sevanji in delavcev v organizacijskih enotah varstva pred sevanji. Preglednica 53: Izvedenci varstva pred sevanji – pravne osebe Naziv Pooblastilo za Podrocja Datum veljavnosti pooblastila ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. II. . dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje kot posledica pospeševanja delcev . dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo odprti ali zaprti viri sevanj. 4. 9. 2017 URSVS je izvedla inšpekcijski pregled na ZVD d. o. o. v zvezi z izvajanjem usposabljanj za delavce organizacijskih enot varstva pred sevanji. 11.2 POOBLAŠCENI IZVAJALCI DOZIMETRIJE V letu 2015 ni bilo izdano nobeno pooblastilo izvajalcem dozimetrije. 11.3 POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE V letu 2015 je URSVS izdala pooblastila izvedencem medicinske fizike sledecim osebam. Preglednica 54: Pooblašceni izvedenci medicinske fizike Ime in Priimek, Naziv Podrocja Datum veljavnosti pooblastila mag. Janez Burger, prof. fiz. radioterapija 2. 1. 2020 dr. Valentin Fidler, univ. dipl. fiz. nuklearna medicina 4. 3. 2020 Attila Šarvari, univ. dipl. fiz. radioterapija 28. 4. 2020 dr. Eduard Gershkevitsh, univ. dipl. fiz. radioterapija 15. 5. 2020 Eno vlogo za pridobitev pooblastila izvedenca medicinske fizike je URSVS zavrnila. 11.4 POOBLAŠCENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA Pooblašceni izvajalci zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev izvajajo zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev v okviru javne zdravstvene službe. Obseg zdravstvenih pregledov, delovanje pooblašcenih institucij in pogoji za pridobitev pooblastila so opredeljeni v Pravilniku o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev (Ur. l. RS, št. 2/04). Pooblastilo izda minister, pristojen za zdravje, na podlagi mnenja URSVS in Razširjenega strokovnega kolegija za podrocje medicine dela. V letu 2015 URSVS ni podala nobenega mnenja o izpolnjevanju pogojev za izvajalce zdravstvenega nadzora. 12 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU Konec leta 2015 je bilo na svetu 30 držav s 441 obratujocimi reaktorji za pridobivanje elektricne energije. V gradnji je 66 jedrskih reaktorjev, od katerih se ja gradnja jedrske elektrarne v Združenih arabskih emiratih zacela v letu 2015. Z omrežjem so povezali pet novih jedrskih elektrarn - eno v Rusiji, štiri na Kitajskem. V letu 2015 so zaprli eno jedrsko elektrarno v Nemciji, eno v Veliko Britaniji in pet jedrskih elektrarn na Japonskem. V Evropi nove jedrske elektrarne gradijo na Finskem, Slovaškem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini in Belorusiji. Podrobnejši podatki o številu jedrskih elektrarn in njihovi moci po državah sveta so razvidni iz preglednice 55. Preglednica 55: Število jedrskih elektrarn v letu 2015 in njihova moc Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc [MW] štev. moc [MW] Belorusija 2 2.218 Belgija 7 5.927 Bolgarija 2 1.926 Ceška 6 3.904 Finska 4 2.752 1 1.600 Francija 58 63.130 1 1.630 Madžarska 4 1.889 Nemcija 8 10.799 Nizozemska 1 482 Romunija 2 1.300 Ruska federacija 35 25.443 8 6.582 Slovaška 4 1.814 2 880 Slovenija 1 688 Španija 7 7.121 Švedska 10 9.651 Švica 5 3.333 Ukrajina 15 13.107 2 1.900 Velika Britanija 15 8.883 Skupaj Evropa 184 162.437 16 15.599 Argentina 3 1627 1 25 Brazilija 2 1.884 1 1.245 Kanada 19 13.500 Mehika 2 1.330 Združene države Amerike 99 98.639 5 5.633 Skupaj Amerika 125 116.980 7 6.903 Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc štev. moc Armenija 1 375 Indija 21 5.308 6 3.907 Iran 1 915 Japonska 43 40.290 2 2.650 Kitajska 31 26.635 23 23.128 Koreja, republika 24 21.667 4 5.420 Pakistan 3 690 2 630 Tajvan 6 5.028 Združeni arabski emirati 4 5.380 Skupaj Azija in Bližnji vzhod 130 99.396 41 39.380 Južna Afrika 2 1.860 2 Vse skupaj 441 380.673 66 61.882 Vir: [101] 13 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU 13.1 OPIS INES LESTVICE Mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov INES (International Nuclear and Radiological Event Scale) se v svetu uporablja kot orodje za skladno obvešcanje javnosti o varnostnem pomenu jedrskih in radioloških dogodkov. Lestvica INES se uporablja za vse dogodke, tako v jedrskih in sevalnih objektih, kot tudi tiste povezane s prevozom, shrambo in uporabo radioaktivnih snovi in virov sevanja. Dogodki so na INES lestvici razvršceni v sedem stopenj: stopnje od 1 do 3 imenujemo »nezgode«, stopnje od 4 do 7 pa »nesrece« (slika 143). Resnost dogodka je na vsaki naslednji stopnji lestvice približno desetkrat vecja. Dogodke, nepomembne za varnost, imenujemo odstopanja in so razvršceni pod samo lestvico oz. na stopnjo 0. Slika 143: Ocene dogodkov po INES lestvici INES razvršca jedrske in radiološke nesrece oz. nezgode in druge dogodke z uporabo kriterijev za tri podrocja: - obsevanje prebivalcev in radioaktivni izpusti v okolje, - povišano sevanje in radioaktivna kontaminacija v objektu in - degradacija obrambe v globino. Metodologija in kriteriji za razvršcanje dogodkov po njihovem pomenu za jedrsko ali sevalno varnost so doloceni v prirocniku INES in je dostopna tudi na spletni strani URSJV pod rubriko INES dogodki. MAAE je kratko predstavitev sistema INES za javnost pripravila s posebnim letakom. Mednarodno obvešcanje o dogodkih se izvaja za pomembnejše dogodke, ki so ocenjeni s stopnjo 2 ali vec, ter za ostale dogodke, ki so vzbudili zanimanje mednarodne javnosti. Porocila o dogodkih so objavljena na spletnem komunikacijskem sistemu NEWS. 13.2 INES DOGODKI V LETU 2015 V sistemu NEWS je bilo objavljenih 21 porocil o dogodkih, ki so se zgodili v letu 2015. Dogodki so razvršceni v naslednje kategorije: en dogodek v jedrski elektrarni, trije dogodki povezani z izpusti radioaktivne vode iz elektrarne Fukušima Daici, en dogodek med transportom radioaktivnih snovi, osem dogodkov povezanih z najdbo virov sevanja in pet dogodkov s prekomernim obsevanjem delavcev pri delu z viri sevanja. Najvišja ocena je bila stopnja 3, s katero sta bila ocenjena dogodka, kjer je prišlo do prekomernega obsevanja delavcev pri izvajanju radiografije. Objavljeno je bilo še 9 porocil o dogodkih stopnje 2 in 7 porocil za dogodke stopnje 1. Za tri dogodke v elektrarni Fukušima Daici INES ocena ni bila dolocena. Dogodek stopnje 3 se je zgodil pri izvajanju industrijske radiografije v termoelektrarni v Argentini. Delavca sta bila izpostavljena nezašcitenemu viru sevanja 192Ir z aktivnostjo 1,62 TBq in sta ob tem prejela dozi 310 mSv in 1,85 mSv. Ocena doze za kazalec leve roke, ki je bil najbolj izpostavljen, je znašala 10-15 Gy. To je bilo potrjeno tudi z zdravniškim pregledom, saj so na tem prstu opazili deterministicne ucinke obsevanja. Preiskava dogodka je pokazala, da varnostni postopki niso bili upoštevani v celoti. Z oceno stopnje 3 je bil ocenjen tudi dogodek v Iranu. Eden od dveh izvajalcev radiografije v rafineriji nafte je ob razstavljanju radiografske kamere odstranil vodilo, v katerem pa je ostal vir sevanja 192Ir z aktivnostjo 1,30 TBq. Vodilo je spravil v avto in ga položil med sedeže, na katerih sta kasneje prespala oba izvajalca radiografije in bila tako izpostavljena sevanju 6 ur oz. 4 ure. Ko so se pojavili simptomi slabosti in bruhanja, je prvi delavec posumil na prisotnost vira sevanja in ga nato tudi našel z uporabo merilnika sevanja. Drugi delavec je potem poskrbel, da je vir sevanja iz vodila prestavil nazaj v radiografsko kamero. Ocena doz za oba delavca je 1,6 Gy in 3,4 Gy, zato so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so jima zagotovili ustrezen nadzor in zdravljenje. Porocali so še o treh dogodkih stopnje 2, pri katerih je med izvajanjem radiografije prišlo do prekomerne izpostavljenosti delavcev. Vzroki za dogodke so bili podobni; vir sevanja se je zataknil v vodilo ali izpadel iz njega ter se tako ni vrnil v zašciteno radiografsko kamero. Elektronski dozimetri, ki so jih uporabljali delavci, sodelavce opozorili na povišano sevanje in jim tako omogocili pravocasno ukrepanje, da so se lahko izognili višjim dozam in deterministicnim ucinkom obsevanja. Pri enem dogodku pa so ugotovili, da delavci niso upoštevali postopkov ter so uporabljali pokvarjen merilnik sevanja. Trije dogodki so bili ocenjeni s stopnjo 2 zaradi prekomerne izpostavljenosti delavcev v razlicnih objektih. V objektu za proizvodnjo izotopov je tehnik prestavljal vsebnik z virom 60Co z aktivnostjo 135,6 TBq, pri tem pa zaradi nepazljivosti ob rokovanju odprl zašcito. Pri tem je prejel dozo 56,2 mSv. Tudi drugi dogodek se je zgodil v objektu za proizvodnjo izotopov. Med inšpekcijo jedrskih snovi je spremljevalec inšpektorjev vstopil v vroco celico z viri 192Ir s skupno aktivnostjo 33,3 TBq. Delavec se je v prostoru zadrževal približno 1 minuto in pri tem prejel dozo 31 mSv, doze treh inšpektorjev pa so bile od 1 do 8 mSv, kar je pod letno dozno omejitvijo. Tretji dogodek se je zgodil v bolnišnici, kjer je tehnolog nuklearne medicine v štirih mesecih prejel dozo 110 mSv. Okolišcine dogodka niso bile opisane. Porocali so tudi o enem dogodku v jedrski elektrarni. Delavec se je med izvedbo vzdrževalnih del na sistemu s primarnim hladilom kontaminiral po površini brade. Ocenjena doza je presegala letno dozno omejitev, zato je bil dogodek ocenjen s stopnjo 2 po INES lestvici. Porocali so o treh dogodkih v japonski elektrarni Fukušima Daici. Vsi primeri so povezani s pušcanjem radioaktivne vode, ki je bila kontaminirana po težki nesreci leta 2011, v morje. Pri teh dogodkih rezultati meritev niso pokazali na prekomerno kontaminacijo morske vode. INES ocena za dogodke ni bila podana, ker zaradi stanja objektov po naravni katastrofi in težki jedrski nesreci takšno ocenjevanje ni možno primerjati z dogodki v drugih jedrskih elektrarnah. Eno porocilo je obravnavalo dogodek med transportom gama projektorja z virom sevanja kategorije 2. Neustrezen prevoz ni bil v skladu z upravnimi zahtevami in v primeru prometne nesrece bi lahko prišlo do izpada vira sevanja iz zašcitnega ohišja ter bi tako povzrocilo obsevanje oseb v bližini kraja nesrece. Med vzroki dogodka je bila tudi slaba varnostna kultura v podjetju, ki je izvajalo prevoz, zato je bil dogodek ocenjen s stopnjo 2. Najvec dogodkov je bilo povezanih z izgubljenimi, ukradenimi ali najdenimi viri sevanja. En dogodek, ki se je zgodil na univerzi, je bil ocenjen z oceno stopnje 2 po INES lestvici. Povezan je z neustrezno hrambo virov sevanja in slabo kulturo varstva pred sevanji, posledica tega pa bi lahko bilo obsevanje oseb prisotnih v tem prostoru. Ostalih sedem dogodkov je bilo ocenjeno s stopnjo 1. Štirje od teh dogodkov so bili povezani z ukradenimi viri sevanja. Ukradli so vozila, v katerih so prevažali vire sevanja, ali pa naprave, ki so vsebovale vire sevanja. Sprožili so iskalne akcije v okolici in kasneje so vecino ukradenih virov sevanja našli nepoškodovane in v zašcitnih vsebnikih. Nekateri viri sevanja pa so bili poškodovani in so kontaminirali prostore in okolico. Osebe, ki so te vire sevanja razstavljale za prodajo zbiralcem odpadnih kovin, so se ob tem obsevale. Porocali so tudi o treh dogodkih z najdbami virov sevanja neznanega izvora v tovorih odpadnih kovin. Tovore so razložili in v njih našli vire sevanja kategorije 4, ki so jih pospravili v skladišca radioaktivnih odpadkov. 13.3 INES DOGODKI V SLOVENIJI Za upravljavce sevalnega ali jedrskega objekta nacin porocanja o dogodkih doloca 30. clen pravilnika JV9. Porocilo o opravljeni analizi dogodka, ki ga mora upravljavec predložiti URSJV, mora vsebovati tudi klasifikacijo dogodka po mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov. V Sloveniji v letu 2015 ni bilo dogodkov, za katere bi porocali v skladu s kriteriji INES. 13.4 DRUGI MEDNARODNO ODMEVNI DOGODKI V LETU 2015 Na spletni strani MAAE so porocali o treh dogodkih, ki niso bili vkljuceni v porocanje po INES. Gradbeno podjetje je sporocilo, da je iz merilnika izginil vir sevanja 241Am-Be, ki je vir kategorije 5. To so ugotovili na servisu v tujini, kjer so izvajali popravilo merilnika. Zaceli so z iskanjem na lokacijah, kjer bi lahko nekdo odstranil vir sevanja iz merilnika. INES ocena dogodka ni bila podana, glede na kriterije INES pa bi lahko bil ta dogodek ocenjen s stopnjo 0. Blizu državne meje azijske države je policija zaustavila osebo, ki je v paketu prenašala vir sevanja 137Cs neznanega izvora, z aktivnostjo 2,5 mCi, kar ustreza viru kategorije 5. Paket z virom so odpeljali v varno in varovano skladišce, nadaljnjo raziskavo glede porekla vira sevanja pa izvaja upravni organ. INES ocena dogodka ni bila podana, glede na kriterije INES pa bi lahko bil ta dogodek ocenjen s stopnjo 0. Tretji dogodek se je zgodil v prostorih podjetja, kjer se izvaja industrijska radiografija. Upravljavka rentgenske naprave je vstopila v prostor za obsevanje in se obsevala vec minut v snopu rentgenskega sevanja ter ob tem prejela dozo 82 mSv, kar presega letno omejitev 20 mSv. Vzrok za dogodek je bilo tudi izklopljeno varovalo, ki bi sicer ob odprtju vrat v prostor za obsevanje izklopilo rentgensko napravo. Upravni organ to smatra kot kršenje predpisov. Ta dogodek je bil ocenjen s stopnjo 2 po INES lestvici. Vir: [102] 14 VIRI [1] Nuklearna elektrarna Krško, Letno porocilo o obratovanju NEK za leto 2015, februar 2016. [2] Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2014, URSJV/DP-184/2015. [3] Mesecna porocila o obratovanju NEK v letu 2015. [4] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Odprte poškodbe gorivnega elementa AE03 Remont 2015 (EOC27)« - porocanje po JV9, št. 3570-2/2015/22. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [5] Zakljucno porocilo, št. 357-13/2015/6. Ljubljana. Uprava RS za jedrsko varnost, 2015. [6] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Vstop v LCO 3.0.3 zaradi neoperabilnosti dveh temperaturnih kanalov« - porocanje po Tehnicnih specifikacijah, št. 357-13/2015/5. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [7] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Diesel FP crpalka FP100PMP-001 pri testu ni dosegla nazivne hitrosti« - porocanje po Tehnicnih specifikacijah, št. 357-13/2015/3. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [8] Zakljucno porocilo, št. 357-13/2015/17. Ljubljana. Uprava RS za jedrsko varnost, 2015. [9] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Po zamenjavi ventila 56570 dušilni ventil PCV 56572 ne vzdržuje stabilnega tlaka na izhodu« - porocanje po Tehnicnih specifikacijah, št. 357-13/2015/4. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [10] Zakljucno porocilo, št. 357-13/2015/14. Ljubljana. Uprava RS za jedrsko varnost, 2015. [11] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Oscilacije parametrov po sinhronizaciji diesel generatorja 2« - porocanje po Tehnicnih specifikacijah, št. 357-13/2015/8. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [12] Zakljucno porocilo, št. 357-13/2015/18. Ljubljana. Uprava RS za jedrsko varnost, 2015. [13] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Manjše pušcanje goriva pri obratovanju diesel generatorja 1« - porocanje po Tehnicnih specifikacijah, št. 357-13/2015/10. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [14] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Analiza seizmicnega dogodka z dne 1. 11. 2015«-porocanje po Tehnicnih specifikacijah, št. 357-13/2015/11. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [15] Analiza potresa z dne 1. 11. 2015, št. 357-13/2015/12. Ljubljana. Uprava RS za jedrsko varnost, 2015. [16] Odgovori na vprašanja v zvezi z analizo potresa z dne 1. 11. 2015, št. 357-13/2015/16. [17] Vprašanja glede potresa z dne 1. 11. 2015, št. 357-13/2015/20. [18] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Izpad diesel generatorja 3 na zašcito proti povratne moci« - porocanje po Tehnicnih specifikacijah, št. 357-13/2015/13. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [19] Zakljucno porocilo, št. 357-13/2015/19. Ljubljana. Uprava RS za jedrsko varnost, 2015. [20] Odlocba URSJV o izvedbi modernizacije varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic, september 2011. [21] NPP Krško Analyses of Potential Safety Improvements, NEK ESD-TR-09/11, januar 2012. [22] URSJV odobritev Programa nadgradnje varnosti NEK, februar 2012. [23] Program nadgradnje varnosti NEK, Rev. 1, september 2013. [24] Odlocba URSJV o podaljšanju roka za izvedbo Programa nadgradnje varnosti NEK, oktober 2013. [25] Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV, december 2012. [26] Posodobljeni post-fukušimski akcijski nacrt (Update of the Slovenian Post-Fukushima Action Plan), URSJV, december 2014. [27] Necessary Technical Measures for Suppression of Side Effects of Brežice HPP Construction on Krško NPP, Revision C, IBBR-A200/037-6, IBE, September 2015. [28] Letno porocilo o radioaktivnih emisijah iz NE Krško za leto 2015. [29] Letno porocilo o obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA za leto 2015, IJS-DP-12040, Izdaja 1, IJS, januar 2016. [30] Nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško, Porocilo za leto 2015, IJS-DP-12059, marec 2016. [31] Nadzor radioaktivnosti okolja Rudnika urana Žirovski vrh med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt ter ocena izpostavljenosti prebivalcev v vplivnem okolju Rudnika urana Žirovski vrh porocilo za leto 2015, LMSAR-27/2016-GO, marec 2016. [32] Meritve radioaktivnosti v okolici reaktorskega centra IJS, Porocilo za leto 2015, IJS-DP-12053, marec 2016. [33] Nadzor radioaktivnosti Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov v Brinju, Porocilo za leto 2015, IJS-DP-12051, februar 2016 [34] Porocilo o delu pooblašcene organizacije v letu 2015, št.: LDOZ-11/2016-GO. [35] Obvestilo o iznosu aktivnega oglja, št. TO.RZ-35/2015/2930. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [36] Opustitev nadzora nad odpadnim oljem, št. TO.RZ-71/2015/5113. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [37] Opustitev nadzora nad betonskimi odpadki, št. TO.RZ-35/2015/2930. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [38] Obvestilo o iznosu aktivnega oglja, št. TO.RZ-110/2015/7719. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [39] Opustitev nadzora nad kovinskimi in betonskimi odpadki, št. TO.RZ-123/2015/8837. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2015. [40] Obvestilo o iznosu izrabljenih BD smol, št. TO.RZ-137/2014/10894. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2013. [41] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. ARAO-09-02-001/20150325-MK. Ljubljana: ARAO, 2015. [42] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. ARAO-04-04-023-005/150804-SS. Ljubljana: ARAO, 2015. [43] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. 09-02-001/20151007-ME. Ljubljana: ARAO, 2015. [44] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. 09-02-001/20151026-ME. Ljubljana: ARAO, 2015. [45] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. 09-02-001/20151118-ME. Ljubljana: ARAO, 2015. [46] Obvestilo o nameravani opustitvi nadzora, št. 09-02-001/20151217-ME. Ljubljana: ARAO, 2015. [47] Organizacijsko navodilo: ON 2.1.2 Spremljanje in obravnava tujih obratovalnih izkušenj in upravnih zahtev za jedrske objekte ter objava domacih dogodkov v mednarodne baze [48] splet: https://www.iaea.org/sites/default/files/gov-2015-68.pdf [49] splet: http://www.armscontrol.org/blog/ArmsControlNow/2015-07-01/The-P5-Plus-One-and-Iran-Nuclear-Talks-Alert-July-1 [50] splet: https://www.documentcloud.org/documents/2165441-iran-nuclear-deal.html [51] splet: http://theiranproject.com/blog/2015/07/23/who-director-general-meets-with-irans-health-minister/ [52] splet: http://www.un.org/en/conf/npt/2015/ [53] splet: http://cpr.unu.edu/why-the-2015-npt-review-conference-fell-apart.html [54] splet: http://ec.europa.eu/trade/import-and-export-rules/export-from-eu/dual-use-controls/ [55] splet: http://www.nuclearsuppliersgroup.org/images/2015_Public_Statement_Final.pdf [56] splet: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem_in_internacionalizacija/sektor_za_internacionalizacijo/internacionalizacija/nadzor_nad_blagom_in_tehnologijami_z_dvojno_rabo/ [57] splet: http://indico.ictp.it/event/a14255/other-view?view=ictptimetable [58] splet: http://www-ns.iaea.org/downloads/rw/source-safety/scrap-metal-code/workshops/malta-workshop-meeting-report-final.pdf [59] splet: http://www-pub.iaea.org/MTCD/publications/PDF/Pub1316_web.pdf [60] splet: http://www-ns.iaea.org/security/itdb.asp [61] splet: http://www-ns.iaea.org/security/nusec.asp?l=31 [62] splet: https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC59/GC59Documents/English/gc59-12_en.pdf [63] splet: https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC57/GC57Documents/English/gc57-19_en.pdf [64] splet: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/securing-dangerous-material/index_en.htm [65] splet: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/explosives/docs/20140505_detection_and_mitigation_of_cbrn-e_risks_at_eu_level_en.pdf [66] splet: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015XG0908(01)&from=EN [67] splet: https://ec.europa.eu/jrc/sites/default/files/20151130-itrap10-vanheeswijk_en.pdf [68] splet: http://www.iaea.org/sites/default/files/publications/documents/infcircs//infcirc869.pdf [69] splet: https://pgstest.files.wordpress.com/2015/03/2014-progress-reports-highlights.pdf [70] splet: https://www.armscontrol.org/ACT/2015_09/News-Briefs/Date-Set-for-2016-Nuclear-Security-Summit [71] splet: https://www.whitehouse.gov/the-press-office/2015/08/10/statement-press-secretary-2016-nuclear-security-summit [72] splet: https://www.nis2014.org/nuclear-industry-summit-2016.html [73] splet: http://www.stanleyfoundation.org/publications/report/SustainableNSGovernanceRpt1115.pdf [74] splet: http://www.5priorities.org/the-solution/ [75] splet: http://www.gicnt.org/ [76] splet: http://formin.fi/public/Print.aspx?contentid=328720&nodeid=49174&culture=en-US&contentlan=2 [77] splet: http://www.nti.org/treaties-and-regimes/global-initiative-combat-nuclear-terrorism-gicnt/ [78] splet: www.ensra.org [79] splet: https://www.eurosafe-forum.org/sites/default/files/Eurosafe2015/Seminar4/4.01_ENSRA_Vincze.pdf [80] Porocilo APOSS d. o. o o dejavnostih na podrocju sevalne in jedrske varnosti v letu 2015. [81] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v republiki sloveniji za leto 2015, Ekonerg - institut za energetiku i zaštitu okoliša, Zagreb. [82] Porocilo »Elektroinštituta Milan Vidmar« o dejavnostih na podrocju varstva pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v letu 2015. [83] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2015, Enco Ges. m. b. H. [84] Porocilo podjetja ENCONET d. o. o. o dejavnostih v letu 2015. [85] Porocilo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o dejavnostih v letu 2015. [86] Porocilo Fakultete za elektrotehniko in racunalnistvo Univerze v Zagrebu o dejavnostih v letu 2015. [87] Porocilo Fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani o dejavnostih v letu 2015. [88] Porocilo IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring. [89] Porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost INKO svetovanje o dejavnostih v letu 2015. [90] Letno porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost 2015.Institut Jozef Stefan. [91] Porocilo Instituta za elektroprivredu i energetiku d.d., Zagreb, Hrvaška o dejavnostih v letu 2015. [92] Letno porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki sloveniji za leto 2015, Institut za varilstvo d. o. o. [93] Porocilo Inštituta za kovinske materiale in tehnologije o dejavnostih v letu 2015. [94] Porocilo IMK o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2015. [95] Porocilo Nuccon GmbH o dejavnosti v letu 2015 [96] Letno porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost (za leto 2015), Q - tehna. [97] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2015, Sipro. [98] Porocilo Zavoda za gradbeništvo Slovenije o dejavnostih v letu 2015. [99] Porocilo o delu pooblašcene organizacije (sevalna in jedrska varnost) v letu 2015, ZVD d. o. o. [100] Porocilo Nadje Železnik, pooblašcene izvedenke za jedrsko in sevalno varnost, o dejavnostih v letu 2015 [101] splet: https://www.iaea.org/pris/ [102] splet: http://www-news.iaea.org 15 SEZNAM KRATIC Spodaj so navedene kratice, ki so uporabljene v tem porocilu. ARAO Agencija za radioaktivne odpadke ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje ATO Atomic Questions Working Group BSS Basic Safety Standard/temeljni varnostni standard CDP Core Damage Probability/verjetnost za poškodbo sredice CEOD Centralna evidenca osebnih doz CERAO Centralna evidenca radioaktivnih odpadkov, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost CORS Center za obvešcanje Republike Slovenije CSRAO Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov CTBT Comprehensive Nuclear Test-Ban Treaty/Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poizkusov CTBTO Comprehensive Nuclear Test-Ban Treaty Organization CURS Carinska uprava Republike Slovenije DDR diagnosticna referencna raven DG dizelski generator DPN državni prostorski nacrt EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar EK Evropska komisija ELME Ekološki laboratorij z mobilno enoto ENSREG European Nuclear Safety Regulators Group EPREV Emergency Preparedness Review EQ Environmental Qualifications /okoljska kvalifikacija varnostne elektricne opreme ETF Exchange-Traded Fund EU Evropska unija FRI Fuel restriction indicator/faktor zanesljivosti goriva GK Generalna konferenca Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA International Atomic Energy Agency/Mednarodna agencija za atomsko energijo ICJT Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo pri Institutu »Jožef Stefan« ICRP International Commission for Radiation Protection IDDS In Drum Drying System/sistem za sušenje radioaktivnih odpadkov IDZ idejna zasnova IJG izrabljeno jedrsko gorivo IJS Inštitut »Jožef Stefan« INES International Nuclear Event Scale INPO Institute for Nuclear Power Operation INSC Instrument for Nuclear Safety Co-operation IRR Internal Rate of Return/notranja stopnja donosa ISI medobratovalni pregledi ISOE International System on Occupational Exposure ITDB Illicit Trafficking Database JAP ionizacijski javljalniki požara KNM Klinika za nuklearno medicino v Ljubljani KSID Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom KZPS Kontrola zracnega prometa Slovenije LCO Limiting Conditions for Operation/Obratovanje v mejnih pogojih LDOZ Laboratorij za dozimetrijo pri ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. o. o. LMSAR Laboratorij za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov pri ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. o. o. MAAE Mednarodna agencija za atomsko energijo MKSID Medresorni komunikacijski sistem med izrednim dogodkom MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MOP Ministrstvo za okolje in prostor MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije MzI Ministrstvo za infrastrukturo MZO Mreža za zgodnje obvešcanje MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve NEA Nuclear Energy Agency NEK Nuklearna elektrarna Krško NPT Pogodba o neširjenju jedrskega orožja NRC Nuclear Regulatory Commission NSG Nuclear Suppliers Group/Skupina jedrskih dobaviteljic NSRAO nizko- in srednje radioaktivni odpadki NUID pripravljenost na izredne dogodke (Nacrt Ukrepov ob Izrednem Dogodku) NZIR Nacrt zašcite in reševanja OECD Organization for Economic Co-operation and Development OI Onkološki inštitut OPC Operativni podporni center OSART Operational Safety Assessment Review Team PAR Passive autocatalitic recombiner/pasivni avtokataliticni sistem za vezavo vodika PGD projekt za gradnjo objekta PMF probable maximum flood/dolocitev verjetne visoke vode PNV Program nadgradnje varnosti PVO Porocilo o vplivih na okolje PSR Periodic Safety Review/Obcasni varnostni pregled QA zagotavljanje kakovosti RAO radioaktivni odpadki RIC Reaktorski infrastrukturni center Instituta »Jožef Stefan« ROKO Radioaktivnost v OKOlju RS Republika Slovenija RTD Resistance Temperature Detector/uporovni merilnik temperature RTG rentgenske naprave RŽV Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o. SID Skupina za obvladovanje izrednega dogodka SKPUO Strokovna komisija za preizkus znanja usposobljenosti operaterjev NEK SSAJN Strokovna skupina za analizo jedrske nesrece URSJV SSK structures, systems and components/strukture, sistemi in komponente SSOD Strokovna skupina za oceno doz URSJV SSSJV Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost SVPIS Služba za varstvo pred ionizirajocimi sevanji pri Institutu »Jožef Stefan« TPC tehnicni podporni center TRIGA Training Research Isotope General Atomic TS tehnicne specifikacije UFC Upflow conversion/obvodni hladilni pretok reaktorske sredice Ur. l. Uradni list URSJV Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost URSVS Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji URSZR Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje US NRC United States Nuclear Regulatory Commission USAR Koncno varnostno porocilo UT ultrazvocni pregled VOK varnostno-obratovalni kazalniki VVA verjetnostne varnostne analize WENRA Western European Nuclear Regulators Association/Združenje evropskih upravnih organov za jedrsko varnost ZN Združeni narodi ZPC zunanji podporni center ZPNB Zakon o prevozu nevarnega blaga ZUOD Zacetno usposabljanje osebja z dovoljenjem ZVD ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. ZVISJV Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti